Z 73. tovila I imm. i ttm, te L »tfnrtfi »10. Letnik XUII. Jutraaja nataja v #** leto............... K IT— pol teta............... „6 iattt tet*............... M 3 - m aesec............ „ 1 10 l>^t$i naj s« franlurajo Rokopisi tc ac vratajs. ttretfui.is: Kufera «lka «- i. (i pnt.ićja iev*|. teftefta it M. iibaja vsak dan ijntraj. žtsvilka 4 Inaerati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovor*. Na pismena nar»ni!a brez istodobne v posla t ve naročnine se ne ozira. t*4*ja PO ***** " vse leto............... K 18-— pol leta............... „ 9*— četrt leta............... „ 4 50 na mesec............... »» 1*60 Za inozemstvo celo leto......... „ 28" — IpravDJStto: Kaaflova alica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše ven Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu". Dr. Sustersičev članek t »Slovenca«. Dunaj, 8. septembra. Včerajšnji dr. šiistcršičev članek v Slovencu«, ki 00 ga iz Ljubljane poslali neki dunajski korespondenci, se predno je - i. je vzbudil \ eeških političnih krogih radi učiteljskega tona, ki ga je izvoli! v njem ubrati dr. šusteršič, nemalo začudenje in nevoljo. Splošno se sodi. da bi bilo bolje, ako bi dr. SusterSič obdržal dobre nauke zase, kir jih vnm bolj potrebuje, ter prepustil «mhI1>** o *voji politiki drugim, ki so v to gotovo bolj kompetentni, kakor ob. Sieer pa se za fluuvteršičeve dobre nauke« češki politiki ne bodo brigali. Praga« * septembra. Današnji is* beleži dr. Šustcršieev članek v Slovencu- . ter izvaja med drugim: r. Suateršit pravi, da politika Slovanske Enote« pod njegovim vodstvom ni doživela nobenih ne-m pokov Ali to nt neuspeh, ako je se vedno na krmilu Bienerthovn mini-strstvm dasi je bilo vse stremljenje Slovanske Enote« osredotočeno na to. da se strmoglavi ta kabinet? Ali niso od te zgrešene, od Sostersiča in-a v gu Hrane ol^tnikcijonistiške taktike trpeli občutno škodo ne samo > venci, marveč tudi Cehi. parlament in parlamentarizem T« — »Osma nato zavrača očitanje, da bi Cehi za fionesrečeno taktiko in za nemspehe delali odgovorne Slovence, da odgo- •i*~.t v tem oziru pripisujejo *a-mo dr. ^uMeršieu. ki menda mi^li. *•"••.-■;-•.-.■.!;»« I na* . saunu j*<»tom olistrukcije. Končno povdarja Čas«, da je dr. Susteršl* v parlamentu definitivno doigral svojo vlo- go. «ko - nemška -»pravna pogajanja. Dunaj. - ptembru. Praška češko - nemška spravna pogajanja se .runo dne 1* septembra. Sklicali jo U*lo deželni maršal knez Lobkovic, dr. Škarda in dr. Eppinger. Vlado bo na konferencah zastopal namestnik Krof Coudenhove. C deleži pa se jih: \*> 8 zastopnikov čeških in nemških meščanskih strank in po dva zastopnika češkega in nemškega velepose-stva. Dunaj, 8. septembra. Navzlic skeptičnim sodbam v javnosti, pre-; hije v vladnih krogih mnenje, da razpoloženj«* za spravo ni ravno nerodno. Veliko važnost se polaga zlasti na to, da se je poataHlo sploh -praviti Cehe in Nemce k eni mizi in že temu neznatnemu dogodku se pripisuje velik pomen. Splošno «e naglasa, da je od usode češkega dežel-r^tra zbora odvisna navdaljna politika • parlamentu, da, poudarja se celo, da je od tega odvisna tudi izpremem-ba sistema. V slučaju pa, da bi se > P ravna pogajanja ne posrečila in da bi češki deželni zbor ne mogel poslovati, grozi na jesen raspast pa- -lanske zbornice. Dunaj, H. septembra. Danes po-fddne je bil načelnik mla^ločeškesja i/v rševaluega odl»<»ra dr. Škanla zopet pri ministrskem predsedniku ha ronu llnnerthu. Predložil mu j«* na črt, kako se naj vrst- spravne konfe-lusnm t Pragi. Bienerth je bil s tem načrtom .'dovoljen. Poslancem razpošilja vabila na konfervure deželni ■ sjrsal knez Lobkovic. Pred konte rencami Ušlo imeli deželnozborski češki klubi svoj** |m»svetovmije. Nem ci nameravaj«» preje sklicati shod vseh nemških poslancev v češkem deželnem zboru. Praga, s. septembra. V nemških poslanskih krogih zatrjujejo, da bodo Nemci dopustili zasedanje češkega deželnega zl»ora samo v siu-čaju. ako Cehi pripuste administrativno ra/deiilev Češke in narodnostno omejitev posamnih okrajev. Praga, 8. septembra. > Prager Tagblatt< javlja, da sodijo nemški poslanci prav pesimistično o uspehu spravnih pogajanj. Po njihovem mnenju bodo konference popolnoma brezuspešne. Vlada bo morala češki ieželni zbor razpustiti. Ker v tetr slučaju tudi državni zln»r nima nolie-ne pr do življenja. 1h> vlada priim»rana na jesen razpustiti tudi parlament. Pravila za enotni češki klub. Praga, *v septembra. Včerajšnjo vest o pravilih za enotni češki klub. pripravljamo v toliko, da je imel dr. i\;<-;:k T;j pravila /*■ preje -»•■stavljena in da se ga je sedaj samo pozvalo, naj jih predloži. O seji nemško - narodnega kluba. Sol nog rad, K septembra. Poslanec dr. Svhstier izjavlja v »Salz-btirger Volk-blattu«, da poročila o s**ji nemšk' - nacijotial nega k I uha niso hila \»> -em točna. Taktike kluba niso kritizirali samo radikalei, marveč turi drugi poslanci. toda ti so naglasa I da je treba vztrajati v r. f>yl veste r pravi, prihodu je ta oseba umrla na znakih kolere. Zdravniška preiskava tega slučaja se ni dognala. Naateravan atentat aa earja? Frieduerg, 8. septembra. Splošno zanimanje vzbuja ta - le skrivnostna afera: V Friedberg sta se pripeljala dva moža, ki sta bila v uniformah poročnikov 88. pehotnega polka. Ogledala sta si kraj in ne nato napotila proti gradu, kjer stanuje ruska carska dvojica. Ker sta bila v uniformi častnikov, jih je straža brez vstopnic pustila v grad. Tako sta prišla neposredno do vrat carjevega stanovanja. Tu pa jih je ustavila polieija, ker se nista mogla is- kazati z legitimacijami. Nato sta izginila brez sledu. Domneva se, da sta hila dva preoblečena anarhista, ki sta imela namen, izvršiti atentat na ruskega carja. To domnevanje se zdi tembolj upravičeno, ker se ve, da se nahaja 88. polk na vajah, da torej poročnika tega i>olka v tem času nista mogla priti v Friedberg. Ruski finančni minister na Kavkazu. Berolin. s. septembra. »Lokal-anzeiger javlja iz Petrograda, da se je finančni minister naj>otil na Kavkaz, da tam nakupi vladi kav-kažr železnico, ki jo nato misli vlada še izpoj*>lniti i:; podaljšati. Šola v Poštorni. Dunaj. 8. septembra. Kljub strastni nemški agitaciji proti obisku češke šole v Poštorni, se je včeraj vpisalo v češko šolo 350 otrok, v otroški vrtec pa 150. Železnica na Kakso. Gradec, 8. septembra. Današnja »Tagespost« javlja, da je železnica na Rakso toliko, kakor zagotovljena. Država brez glavarja. San Jago da Chile, 8. septembra. Nedavno tega je v Bremenu umrl nagle smrti predsednik čilenske republike Mont. Sedaj je umrl tudi podpredsednik Albano. Povodenj na Moravskem. Brno, S. septembra. Velikanske povodnji so povzročile te dni na milijone škode. V Domažlieah se je podrlo 18 hiš. v vasi Čeh 10, v Moštjeni-cah 14 in v Knlovieah okrog 100 hiš. V Domažlieah so utonile 4, v Kulo-vicah pa 6 oseb. Poneverjenja v Sibiriji. Berolin, 8. septembra. Iz Petro-prada javljajo, da je dal senator Medes pri reviziji v Torasku aretirati vse tamkajšnje intendanturske uradnike. v.\ed temi tudi generala I^anga. Poneverjenja baje znašajo 1 milijone rublje v. Preganjanje poljskega časopisja na Poznan jskem. R. — Vratislava, 8. septembra. Proti uredniku listov »Kurvr Šlon-ski« in »Polak«, poslancu Korfanti-ju je državno pravdništvo uvedlo kazensko postopanje radi šcuvanja k nasilnostim, ker je bila v teh listih priobčena kratka notica pod naslovom: »Kaj si ti?« in ker se je na to vprašanje odgovorilo v notici: »Zapomni si, da si Poljak, in da ne smeš trpeti, da bi te kdo in najsi bo to tudi vladin organ — nazival drugače.« R. — Varšava, 8. septembra. Po vsej Poljski se silno širi M ari a vit i-icm. Ljudje prestopajo trumoma iz katolicizma v novo veroizpovest. — Predvčerajšnjim sta bila v Lovicu dva duhovnika posvečena v maria-vitske ikofe. Vloga slovenskih klerikalcev. m. Jamo je, da se ne dado ud uši ti upravičene zahteve posamnih narodov, ie manj pa zlomiti moč Slovan stva. Ni ravnost nespametno je, ako se IumV proglašati za nelojaluv* in ve-!♦ izdajalce tiste, ki to niso in nače jo hiti* ter poslušati na goljufiva laskanja ti>tih denuncijantov, ki v rcsui-ci delujejo za interese, ki so vse preje, kakor interesi naš- monarhije in njene bodočnosti. Toda nam ne gre za kritiko, marveč naš namen je samo ta. da ra z k rin kamo pred javnostjo ta kurziu ga spravimo v zvezo z akcijo klerikalizma v miših pokrajinah, s klerikalizmom, ki in u je središče Ljubljana in ki stremi za tem, da je na uslugo vladi, kakor smo že opisali. Slovenski klerikalizam teži v resniri za tem. da |K»tane neke vrste razstreljivo, ki naj ra \ »ri južno slovanstvo in po možnt>sti v zvezi z enakimi akcijami med ostalimi slovanskimi narodi tudi v se slovanstvo, tire za to. da se v narodih samih uniči ideja svobode, duh svobodnih teženj in da -e obrne pozornost narodnih slojev na vprašanja, spadajoča v |>odročja. ki niso vladni politiki nevarna in pogubna. lire za to, ua se narod priuči, da narodnost ni uajglavnejše vpraša nje. marveč da se mora narodnost pod reje vat i drugim interesom. Teži in stremi se skratka za tem. da se ubije misel slovanske vzajemnosti, da se l verskimi vprašanji |>o-v z roči razdor med pripadniki enega in istega naroda, skratka, da se kastrira vse slovansko narodno gibanje za ravnopravnost in neodvisnost. Ker prot islovanski sistem ni mogel, da bi od zunaj premagal vedno bolj naraščajočo moč Slovanov, se je lotil sredstvu notranje raztvorbe. Ker je našel na Slovenskem pripravna tla in v narodu samem elemente, ki nimajo čisto nič liberalnih in historičnih tradicij. je poslužil njih. da v tej zemlji osnuje centralo za akcijo med Jugoslovani. < ilj tega kurza je. da povoden i pojem in rnisel slovansko, ker je ni mogoče premagati in uničiti s silo in da mesto nezanesljivega in cen-t ri p« talnega slovanstva zasnuje za-neednika deželnega šolskega >ve ta barona Sehwarza! Tu sem. tu sem vtaknite svoj n»>s. gosfiod Sehvvarz, in naučite gotove ljudi »mores^ ! Kranjska hranilni«:! in turistika. Slovensko plan. društvo* je zaprosilo ob svoji ustanovitvi 1. ls*i;i. Kranjsko hranilnico« v Ljubijai i podpore v izvrševanje svojih plemenitih. o!hV koristnih namenov. Kako se je odzvala hranilnica prostiji, pričaj slovenskemu svetu njeno pisanje društvu, ki ga priolieujemo dobesedno v izvirniku: Krainisehe Sparkasse in Laihuch«. E. No. 155o\ An deii loblichen Slovensko planinsko društvo« Laihach. Auf die ireM-hatzte Z isehrift :.o Mir/ 1 .1 lieehren wir nos initzutheilen, dass die Direction di.k ir> wufwhte Subventionirung abzu-ehnen sieh veranlasst fand. da -je die Nothwendigkeit fsler Krspri« ss Uchkeit eines zweiten Vereines in I^aihach fur alpinistische Zwecke nicht zii erkennen vermoehte. Laibaeh, 1». Vfai \Hr. J o s. S u p p a n. J o s. L n c k m a n n. Svetovalce pri tem pisanju. k: ga priporoča ■,*> zvestim zaveznikom kranjskega N*»mstva v premišljeva nje. je bil tuoi e. kr. profe-.r na ljub Ijanski obrtr Soli, .los. Vesel, tista Mlad pK * rise jc poplavljal oslan v Zadar k babici, ki bi spravila te otroke s |m»ta. Končno je tudi jiovedal. da ve. kje je zakopan eden izmed teh otrok. Kovačev iea so nato pre|>eljali v Zader in od tu v Polešnik. Tu je moral sinlni komisiji pokazati mesto, kjer je baje po njegovi izpovedbi zakopan župnikov in kuharični sin. Komisija je dala na dotičnem mestu kopati in res so našli v globi- • •t rok. ki ga potolaži trenutno veselje, tako so se tudi piščancu posušile prve solze ol» pogledu na polne sklede soenate jedi. ki mu jih je prinesla gosf»odinja. In tako se \^ zgodilo, da ni občutil takoj prvi večer vse groze svoje osnmelosti. 1 "trnjen je zaspal iti v sanjah je ugledal svojo vasico in \ eselo škakljanje bratcev in sestric okoli sebe. Prihodnji dan se je zbudil /arana. Pogledal je v zlato jutro in -e začudeno ozrl. Svojcev ni imel već * koli selie, polagoma se je zavedel svojega obupnega položaja in stresel se je. Kmalu je prišla ženica, tista, ki ga je odnesla v to ječo. z novim živežem. In zopet se je spomnil piščanec svoje matere in onih časov, ko mu je pravila grozno jiovest. kako je čarovnica zaprla ubogo deklico, jo pitala in jo poteni porogljivo ogledavala v kletki, dokler se ji ze ni zdela dovoij toUta in jo končno . . . Ne ne, konec je bil prestrašen, piščanca je postajalo strah in s trepetajočim glasom je jel klicati: »Mati. mati!« Toda nihče se ai odzval tem obupnim klicem, izgubljali so se v daljavi, nihče jim ni odgovarjal. Ta aa kili prvi žalostni dnevi v življenja nas aga piščanca, In v teh dneh se je zbudilo prvič v mladi du- ni 15 cm otroške kosti. S tem je bilo dokazano, da Kovačevič ni lagal, zato je tudi državno pravdništvo takoj predložilo obnovitev kazenskega postopanja. Se isti dan so zaprli v Zadru župnika Tomaševića, ki se je prav pripravljal, da odide na novo boljšo župnijo v Ha r bat na otoku i*aga, in njegovo kuharico Antonijo Ostriž. O stvari bomo seveda še poročali. Danes hočemo navesti samo eno zanimivost: Župnik Tomaševič, ki je, kakor dogodek kaže, vse prej*4, kakor človek, je kil intimen prijatelj tržaškega nottgega In branjavaega ravnatelja dvornega svet alka Pat-tavja, kl ja redno hodil obiskovat župnika in njegovo pikantno kuharico. Pri obravnavi leta 1906. je bil tudi zaslišan, kar ga je silno kompromitiralo. Ko sta bila župnik in kuharica oproščena, je bil nekoliko rehabilitiran. A sedaj? Bo pač ostal kompromitiran do mozga! I boj v Vrbju pri Žalcu pred sodnijo. Sedaj je torej v znani vrbenski ubojni aferi tudi govorila sodnija. Anton Peško je bil zaradi prekoračenega sj I obra na obsojen na tri mesece težke ječe. O obsodbi si lahko vsakdo misli svoje; kakor je znano, je stalo državno pravdništvo s sodnimi zdravniki, samimi Nemci, na stališču, da je bila Cokanova rana na prsili samo vreznina in da je umrl &led oirpnjenja srca« — menda slučajno baš dva dni po napadu v Vrbju! Drž. pravdnika namestnik Bračič in zagovornik Peskov dr. Ben-kovič sta se soglasno branila zaslišanja dr. Bergmanna iz Žalca, kateri je Cokana lečil in kateri se je izrazil, da uhaja iz rane zrak. Peško v nož bi torej ne šel samo do prsne mrene, temveč jo je predrl — in po-fctni hi bila Cokanova smrt lažje um-Ijiva. kakor po sodbi celjskih nemških zdravnikov. Sodišče je — zna-(ilno — odklonilo zaslišanje dr. Bergmanna. Pa najsi bode ta stvar kakorkoli: razprava je popolnoma dokazala, da je bilo razburjenje savinjskih naprednjakov zaradi tega uboja popolnoma opravičeno. Kajti dognalo se je. da so vrbenski fantje čakali na udeležence Ctril-Metodove slavnosti v Žalcu: dognalo se je, da je Peško napadel Cokana, ko je ta šel na pomoč napadenemu kmetu Korentu. katerega so klerikalni fan-*alini prijeli zaradi tega, ker je raje sel na Ciril - Metodovo slavnost v Žalec, ko na njihovo veselico v Vrbju. Dognalo se je. da Cokan ni imei seboj niti noža. niti kakega drugega orožja — in vendar ga je po razsodbi sodišča zbodel Peško v silobranu! Zanimivo je končno, da je Peško izjavil, da je najodločnejši pristaš klerikalne stranke v Vrbju pri Žalcu. Verujemo! Kajti treba je res odločil osi i že k drugemu uboju iz političnih ozirov! Iz cele afere rezultira vsa žalostna }>okvarjenost mladine, katera je pregloboko zašla v mreže klerikalnih društev in kaplanov. Krseansko-soeijalna zveza« in »Or- ši hrepenenje, vroče hrepenenje po domu in svobodi. In tako so tekli mimo njega dnevi, vsak je prinesel s seboj novo trpljenje, a le malo veselja. Nove skrivnosti so se razgrinjale pred njegovimi očmi in kar je moralo priti, je tudi prišlo: piščanec se je pohnjsal. Njegova kletka je stala na dvorišču, obdanem okrog in okrog z visokim zidom. In ko je prišla pomlad, so se jeli vrabci na tem dvorišču ljubiti. Ljubimkovali so na predrzen način in brezstidno, kakor jim je že to v krvi. Očitno so se poljubovali, objemali in ženili in sicer tako blizu kumika našega jetnika, da se je si-lomak moral pohujšati. Strme je zri na razuzdano življenje, ki je prišlo s sini m ladjo na dvorišče, zrl v ta divji metež in jel razmišljati. Vsa stvar se mu je zdela velika, težavna uganka in njena rešitev najvažnejše delo. Polagoma so se m n odpirale oči in kmalu je prišel do spoznanja: uganka je bila rešena, piščanec pa pohuj-šan. In piščanec je stopil v novo dobo svojega življenja, pohujšanje ga je prellevilo v piško. (Konec prihodnjič.) » m. li so dobili svoj kr\avi pečat iz bratske krvi, katerafra na more nikdo izbrisali. kake deželne uradnike imajo aa Štajerskem. Iz Rogatca nam pišejo: Naai javnosti je še v živem spominu, kako trdovratno so se trudili Nemci, da deželni odbor nastavi kot drugega i ot oval nega učitelja na S|». Štajerskem nemškutarja Firstingerja. £>e-želni odbor je nemškim željam udal — in Pirstinger je bil inieno-van. V ponedeljek je napovedal poučno predavanje v Žeta lah — na delavnik, torej v čisto kmečki fari! Vendar pa so kmetje prišli. Pirstin-ger na ne. Seveda so bili silno razburjeni nad vestnostjo tega riemšku-tarskega potov, učitelja, kater: ?*e bolj briga za prijetno zabavo v Slatini, ko za svoj poklic. Pošta na Krki. Pisali smo že v Slov. Narodu« o |h>štnih razmerah na Krki. Poročali smo. kaki* neuiaruo opravlja poštna upraviteljica svojo f*'Miio službo: d t ne oddaja došlih pisem o pravem času in ne denarnih nakaznic: ona svojeglavu o trdi. da ga ne i*>zna. kdor pride na pošto, ko poteče *i»-kaj dni ali pa {Mtslatve kar nazaj jnišlje. od k« Kler so prišle. Tako je spioh po njene m mnenju najmanj posla na po-šti. Ako stranke kaj od nje zahtevajo, jih lepo ozmerja in iz i>oštne sohe požene. Dne 22. junija t. 1. ^e bil ir pošt. ni komisar tukaj na Krki. nadzoroval . sto in je našel vse v lepem redu. kakor se je pred menoj izrazil. K» r lem se bil jaz pritožil na c. kr. postil« ravnateljstvo v Trstu, je tudi mene zaslišal, kaj da imam proti poštni upraviteljici. Odgovoril sem mu. kar sem zgoraj navedel in ! -ravil. da imam na razpolaganje dvajset prič, da niso prejeli pisem o pravem ča*ui. akoravno so bila med tistim časom na f>ošti in tla je dokazano, da upraviteljica ni hotela pisem oddati pravem času. svetlikali, je prestrašena gi»*|»odinja imela le prav. ki je pravila, koliko luči da je videla |h> vrtu. Kes. kak« r hi duše iz v ie luNlile nazaj prosit inhh.n-i Y mrvi je bil šum. ker so šli nočni go sti nanjo spat. in da si možakarji kaj radi ogledajo hleve, pravzaprav živino, je znano. No, in da se ne branijo po loncih v kuhinji utikati svojih no--*o\. to posebno dobro vedo po deželi - sjHHlinjc. P<»pohioma prav je imel dotične hiše gospodar, ki se je bolj zanesel na cepce, kakor na »pananje« strahov, kajti le-ti so jih pregnali, a -al. da prepozno. K(» bi bili namreč < etN-i preje stopili v akcijo, bi bilo lepo sadje rešeno, pošasti pa že prvi dan prej>odene. No. pa vsaj. da je le >e thiši zaželjeni mir in plava ■•»pet nelieški blagoslov. Dru-iz\i- pa za Takimi strahovi kar s ee|h-i in fsnuagali ImhIo več. kakor kak dr;:g blagoslovljeni les. Razne stvari, * Izvoz amerikanskih strojev za poljedelstvo. V ravnokar minoleiu -•valnem letu je bilo iz Zed. držav v tnjezemstvo izvoženih strojev za po-lelstvo v vrednosti .'lO.OOO.IKMI dol Rusija in Argentinija ste bili najbolji *rir. Na Ruskem vlada velika konkurenca, Nemčija je leta 1SHW tja prodala ?.a SJHHUHHI dol. tr«*spodar-•*kih strojev; Anglija pa za o.isaJ.llOO doL: zadnje leto pa ><> Zeil. države prodale na Rusko za 7.0UO.000 dol. strojev. * l rad ni ki južne železnice hočejo stavkati. V laškem delu Tirolske !!;i-tavljeni uradniki južne železnice s-roea. da y državni zdravstveni urad ukazal zelo stroge nar»-dbe, da se v deželo ne tihotapi nalezljiva kolera iz Rusije, »ržavna oblast je določila, da mora 1 ak ruski izseljenec prebiti |*et dni karanteni in njegova prtljaga s*- mora skrbno prekaditi. Karantenske oblasti so dobile ta navodila in jih bodo tudi izvršile z vso strogostjo. Oprezni so tudi na izse Ijence i/ Italije; vlada je odredila, da v luki v Neapolju strogo preiskujeta izseljence dva zdravnika. * Panamski kanal hočejo utrditi. Kakor poroča »Newyork Herald« iz VVashingtona, je vojni departma izdelal načrte za utrditev panamskega kanala, ki bo stala štirinajst milijonov dolarjev. Deluje se na to. da se laknr hitro mogoče začne z delom. * Strašen samomor. 221etni sin čuvaja Štefana Dankovitza na postali Kbrmend je nedavno radi neozdravljive bolezni skočil v vodnjak, iz katerega so ga pa ie pravočasno rešili. Te dni je nabasal puško s kre-aienoveem ter jo skril v svojo poste-i jo. Ko so starši ■ napad i, je prijel na puško, položil konec cevi med y>be. a palcem na nogi pa ^prosil, novec nru je glavo skoro docela bil, tako da je bit nesrečnež čez nekaj minut mrtev. Italijanskemu slaščičarju Faseendi v (ilasgowu je ušla njegova icna z nekim dobrim hišnim prijateljem. Zapuščeni mož je šel takoj na lov za ubeglim parom, katerega je zasačil na pariškem kolodvoru severne železnice. Nezvesta žena in njen ljubimec sta baš nameravala vstopiti v vlak, ki bi ju od-psijal v t alais. V tem trenotku je počil strel in ljubimec se je težko ranjen zgrudil na tla. V nekaj minutah je bil mrtev. Nato je mož pomeril na svojo ženo ter jo tudi zelo nevarno ranil. Fascendo so zaprli. * Blagajnika v avtomobilu napadli ia ubili. Iz Novega Jorka poročajo, da so blizu Hudsona napadli blagajnika družbe Atlas-Iirick, ko se je vračal v avtomobilu iz Novega Jorka z veliko vsoto denarja, okradli ga ter ga s šoferjem vred ubili. Odnesli so 80-000 dolarjev. O hudodelcih ni >ledu. * Blazni k v cerkvi sv. Štefana na Dunaju. V nedeljo zjutraj je prišel v zakristijo cerk\e sv. Štefana na Dunaju mlad mož ter prosil cerkovnika, naj z njem opravi general no izpoved. Ko mu je cerkovnik rekel, da tega ne more storiti, je začel vpiti ter se obrnil na (Irujrejra cerkovnika. Ko so poklicali stražnika, je temu pravil in razlagal, da se je že pred tremi leti ol>esil in da je zdaj zopet zdrav. Blaznika so odpeljali na policijo. * (»rožna najdba. Na vrtu neke hiši v Swamei blizu Londona »o izkopali Šest krst s trupli novorojenih otrok. Pri policijski preiskavi so našli na vrtu zakopanih še Hi krst s trupli novorojencev. Dognalo se je, da je v hiši stanujoči grobar zakopaval trupla kar na vrtu. da mu jih ni bilo treba mrsiti na pokopališče. Aretacija plemenitega sleparja. V Pragi so aretovali državnega grofa Gabrijela Josipa von in zu Bischoffshausru Neuenrode. ki je osleparil več praških trgovcev za znatne vsote. Ko so ga pripeljali na f»olicijo, je postal zelo aroganten. Psoval je stražnike, kakor bi bili njegovi vajenci. Ko so ga prignali v celico, je jK>grabil vrč ter ga vrgel v navzočega detektiva. Nato je začel razbijati opravo tako, da so ga morali končno dati v železje. Zaprli so tudi neko njegovo ljubico z imenom Kejiel. * Hvaljen bodi Jezus Kristus. S Tem krščanskim pozdravom je nek sodilo iz službe. * Velikomestna slika. K policijskemu sodniku v New Vorku je prišla neka objokana ženica. »Prosim vas, gospod sodnik, dajte mi zaporno povelje. a sramujem vSe povedati za koga« —- »Omu bi se sramovali? Povejte lp resnico!« jej odgovori sodnik. Prestrašena in že j>ostarana ženica pričela je pripovedovati tole dogodbico: »Imam edino, 22 let staro hčer. katera ima zelo rada otroke. — Na vsak način zahteva zopet enega. Ni oženjena. Pred d vem i leti prinesla jej je štorklja zalega fantiča, in ta je umrl. No — sedaj pa pričakuje drugega. Nikakor mi pa noče l»ovedati ime očeta.« Žena je pričela še glasneje ihteti. Salomonski sodnik ji odgovori: »Ni je na svetu moči ali zadržka, ki bi branil 22 let staremu dekletu znanje s štorkljami ali otroci, sosebno še, ako to odločno zahteva. — Tudi ga ni na svetu sodnika, da bi jo pri m oral povedati očetovo ime, ako ona stvar prikriva. Pojdite, ne pečam se s takimi zadevami. Za kratek čas. — Gospod, vi ste me osleparili. Takrat, ko sem kupil Vašo trgovino, ste mi rekli: »Izborno bodete živeli.« — Gospod, jas sem rekel, da bodete Vi lahko izborno živeli, sinom pa rekel, da bodete tudi lahko oblačili svojo ie no. Loterijske številke. Dvignjene t sredo, 7. septembra 1910. BfBOI 14, 84, 15, 70, 74. Borana poročila« Dunaj, 8. septembra. Današnja borza se je začela prav tiho in brez vsakega razpoloženja, dele opoldne se je situvacija nekoliko zboljšala. V tej splošni stagnaciji so kurzi nekoliko popustili, le Montanske vrednosti, tobačne, orožarske akcije in Liombardke so našle precej kupcev. Ogrska kronska renta je bila danes cenejša. Devize so popustile. L|abllaaska »Kreditna banka v Ljubljani Orassfl ksrzl ssaajske »sne 7. septembra 191«. 4° , majeva renta .... 4 2* • srebrna renta .... 4° o avstr. kronska renta . . 4* t ogr. „ m 4*/c kranjsko deželno posojilo *•/• k. o. češke del. banke . Srečke i* 1. 1860 . . s* mm 1864 . m uske . . . . „ zemeljske I. izdaje s« *• II- ii „ ogrske hipotečne . „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . . . „ avstr. rdeč. krila ■ ogr. „ m bazilika . . . . turske ..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . AJpine-Montan .... Češke sladkorne družbe Živnostenske banke. . . Cekini Franki Lire Rublji. DCMTVi Bitimi 9380 94'— 97-65 97-85 93 80 94 — 9215 9235 95*25 96 25 94 — 95-— 229 — 235 — 323 75 327 75 156-25 162-25 299 50 30550 277 50 283-50 249^50 255 50 534*— 544- 521 75 531 75 84 50 88 50 6275 66-75 38-40 4240 29-- 33 25875 259 75 444 — 447-— 667 25 668 25 552 75 553 75 120 50 121 50 749-75 750-75 758 25 758 25 /do - 270 — 273 - 27550 11 37 11-40 11745 117 65 95 40 95 50 94 65 94.85 253-75 25475 Žitne cene v Budimpešti« Dne 7. septembra 1910. T s r m I n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 10— Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 10*27 Rž za oktober 1910 . za 50 kg 7 32 Koruza za september 1910 za 50 kg 5 95 Koruza za maj 1911 . . . za 50 kg 5 80 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 8 08 E f s k 11 v. 10 vin. ceneie. 139 Zdravo stanovanje in brano. — Klavir na razpolago. — Kje, se poizve iz prijaznosti v modni trgovini gospe Jut-Maske, Židovska ulica. V šniNinrskik Ml Ljubljanska povest. Spisal Fr. Remec. Csaa E 1-50, slsaj li, vsa. E 2-50, v« vse. s Ustrezaje mnogostranskim željam, je podpisano založništvo izdalo ta krasni roman, ki ga je občinstvo z največjim veseljem čitalo, ko ie izhajal v podlistku .Slov. Naroda*. Dejanje, zajeto iz domačega življenja, je jako zanimivo in se razvija v ginljivih ia veselih, vedno interesantnih prizorih do pretresljivega konca.. VStu-dentovskih ulicah" je ljubezenski roman, ki je spisan po resničnem dogodku in ima zgodovinsko ozadje. Nbmm hnjiana" v Ljubljeni. u i Smrti! le Zalite sstial SV« Ullli nI ntoMfa! CITRE firma KmdH, po nizki eni. — Naslov pove upravništvo »SL Naroda« 143 moran, rrfeav. Zahvala in priporočilo. Popisani *e zahvaljujem vsem dosedanjim p a gg. naročnik* m, karc-rt so m*- počastili z oh-lmmi naročiti w naciji oVIgt'letni delavnici v Ulecrjevi Vlici ter se jim priporočam, da bi nu obranili svo*e za* upan e ie w bodov r Obenem nagnan-am, da sem svoo;am si v I rodno opozoriti, da >et:i prevzel 9 J glavno zastopstvo Ime itffiifafe aiimite«. * * najcenejši zavod na kontinentu« ^ * Nada-je opozanam, da preskrbujem km ■iiinvi jmO ' vsakovrstna posojila in kredite x k a« ur trgovske, sta vune, bipotekarne, uradaišae m menične kredite. 3"t X Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, 1. nadstr. X I f • e 44 Uradni prostori: Mirgova tlita ti. /. usititi iIiim mit Sare jene vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga ne 4: ,* t; rentni davek plačuje zadruga sama Sare jena vloge aa tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico - seje sesaj i U na najrazličnejše načine. — anavnotaaa aaea^nantea: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Es* en stara trgovske menice — Preskrveje vnovčenje menic, nakaznic, d --~er: . 'i -a vsa tj- in ozensita tržila — Izsaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ali pisarni. 10 DraiK m rtal la Inata U i n \l ril i5 WW feikl cirkus K. lUudsky drevoredu aaaes ia vsak dan ob 8'4. uri zvečer vtkite predstava z bogatun in zanuniTun sporedom. Ob eobotah, nedeljah in praznikih po 2 gala predstavi 2 •k 4, Pri «1» zvečer ob S' ,. a plačale velaai aa narednika ia pala vica. Zvečer pela* vstopnina. lepakih ia » oglasih. Ravnateljstvo. JCajtečja, najvarnejša slovenska hranilnica I j e li V v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet tnaša k ►ncem leta 1909 tli avilijonov K. ob>tojrče \u>%<* na<1 3 S ali HIO al •¥ K« a rezervni zaklad nad 1 milijon krem. --ika Izfjoka r'' ž-'n^a denar ia je Bia\a|9iav er je pri tej hranilnici ilkl|a6eaa Vsaka inekalacija > tem denarjem. 41 o I \m 0 brez vsakega odbitka. Ima vpeljane do Sni al če hi Posoja na posestva po 5" ilnike m kreditno društvo. i/ • obresti tn proti odplačilu po najmanj na leto. Uetnnevljena leta 1112. 23 s aeoane jeno t lastita zaittfaea tal ¥ LfabllnUti u Dnaajski cesti št. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K aa, 116.1 21'11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4,20|0 katerega plačuje penejilnicn ▼ zvezi s ientevatim prota |H> akrneteje od date vloge do drne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0.00 0.00 0 i1',V m ansertJsacije aH pa pe a1«•, krna esnni uaaelje | na sneaice pe 0° 0. Posojilnica tarejetma tnal vsak dragi načrt glede amortizovanja dolga. aVBIl UBI: vook daa. od tU—II. tal od I.—4. Izve* modeli it 525.40*. LJUBLJANSKA Promete zemljiških žrebanju 5. oeptem S BANKA VLJUBLJMH. Stritarjeva ulioa itev. K 5-50 ^ Dolžnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi aa si v I jeo je, ali pa proti požara le pri slovanski banki „SLA VI JI*. Pod pi rajmo torej doma/ slovanski zavod, da more nalogo, ki ni jo je stavil, izpolniti v o I IM I Ost ima posebno ugodne in prikladne UlvUJI načine za zavarovanje Življenja. f I lili II" razpolaga z aajcenejsnni ceniki za •fOUlVUft preskrbTjenje za za slučaj zavarovalnica z vse- skozi slovansko - narodno upravo. podpira narodna društva, organifarlje in prispeva k narod- let stremi aa izboljšanjem in osame-tfejtMjo narodnega gospodarstva. na jar iinat Oklenimo se s vsemi gesla: »Svoji k avojim! * Osamoa voj imo se na narodno - gospodarskem polja 1 Ne podoeojajmo se! Bodimo odločai. mlečnost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim baje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvo- B^D 56 78 ^747 5149 9A