Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna št 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru 3pedizione in abb. postale I. gr. §T. 460 TRST, ČETRTEK 1. AVGUSTA 1963, GORICA LET. XI. PO SPORAZUMU V MOSKVI Zakaj je prekinitev jedrskih poskusov zgodovinski dogodek Že pred začetkom pogajanj o prekinitvi jedrskih poskusov na kopnem, pod vodo in v ozračju, ki so se pred kratkim uspešno zaključila v Moskvi, so si mnogi politični opazovavci postavljali tole vprašanje: Kakšno praktično veljavo bo imel morebitni sporazum med tremi jedrskimi velesilami (ZDA, ZSSR in Veliko Britanijo), če ga druge države, ki pri razgovorih niso sodelovale, ne bodo priznale? Res je sicer, da dogovor trenutno zadeva samo omenjene tri države, kajti samo te razpolagajo (in predvsem Amerika ter Sovjetska zveza) z ogromnim jedrskim potencialom. Toda računati je treba, da utegnejo tudi nekatere druge države s časom doseči na atomskem področju velik napredek in se hkrati vojaško silno okrepiti, zaradi česar bi vprašanje jedrskih eksplozij in vojne nevarnosti postalo prej ali slej ponovno aktualno. Taki državi sta predvsem Francija in Kitajska (a govori se tudi o Zahodni Nemčiji, Egiptu in Izraelu). Zato je Zlasti po doseženem sporazumu v Moskvi bilo v svetu mnogo pričakovanja, kakšen odmev bo la dogodek imel v Parizu in Pekingu. In res De Gaulle ni dolgo odlašal z odgovorom. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki se je je udeležilo 600 časnikarjev, je jasno povedal, da se njegova vlada sklenjenemu dogovoru ne bo pridružila. V svojih izvajanjih pa se ni omejil samo na to vprašanje, temveč po svoji navadi obravnaval skoraj vse najvažnejše svetovne probleme. Izedno oster je bil zlasti do Amerike, o kateri je med drugim dejal, da ne more Sovjetom ničesar očitati, po tem kar se je zgodilo v Yalti in Potsdamu. Po dogovoru v Moskvi — je nadaljeval — se Amerikan-cem zdi, da se odpirajo nove možnosti za rešitev drugih, zlasti evropskih vprašanj, pri čemer pa bi Evropejci ne imeli nobene besede, kar sveda ni v skladu s stališčem Francije. Ce bi izbruhnila nova svetovna vojna, bi Amcrikanci skrbeli le za svoj obstoj in bi s svojo vojaško silo priskočili na pomoč drugim deželam, predvsem pa v Evropi samo, v kolikor bi to služilo ameriškim koristim. 1 Zanimivo in politično pomembno pa je, da se De Gaulle ni omejil na to, da je odklonil pristop k sporazumu o prekinitvi poskusov, temveč obrazložil svoj predlog o razorožitvi. Napovedal je namreč, da bo njegova vlada v zvezi z vprašanjem razorožitve še pred koncem tega leta dostavila ostalim trem atomskim silam določene u-' činkovite in praktične ukrepe, ki se tičejo predvsem odprave naprav za izstrelitev jedrskih konic. Iz vseh njegovih izvajanj jasno izhaja, da je mož trdno odločen doseči predvsem tale cilj: narediti vse, kar je v njegovi moči, da postane Francija enakopraven član skupine držav, ki razpolagajo z atomsko in jedrsko silo, ter imeti glavno besedo v zahodni Evropi. V to zvezo je treba postaviti tudi njegove pikre pripombe na račun atlantskega zavezništva in evropske skupnosti. »Atlantsko zavezništvo — je dejal — je temeljna potreba, a v njegovem okviru .je bilo za varnost Francije odgovorno ameriško poveljstvo. Isto je predvideval tudi o-snutek tako imenovane nadnarodne Evrope, v kateri bi Francija izginila in bi imela le pravico, da se pogovarja o takšni Evropi, ki bi ne imela nobenega političnega in gospodarskega vpliva ter bi ji bilo usojeno, da postane privesek velike zahodne si-'e, kakršne so Združene države Amerike. Toda položaj Francije je danes popolnoma drugačen,« je ponosno vzkliknil general De Gaulle. Po vseh teh izjavah je jasno, da bodo zahodni zavezniki imeli z De Gaullom mnogo preg'avic, kajti general si še vedno domišlja, da Francija lahko igra v svetovni poli-liki takšno vlogo, kakršno je igrala nekoč. Bo to dosegel? Pariški »Le Monde« je v tej zvezi napisal: »Kako si je mogoče predstavljati, da se bo De Gaulle odpovedal svojemu načrtu? Prej ali slej ga bodo a-tomske velesile morale sprejeti v svojo sredo, kjer bo lahko govoril v imenu nekomunistične Evrope. Prej ali slej bodo atomske velesile morale popustiti. Toda De Gaullu se mudi — zaključuje Le Monde — in želi, da bi se to zgodilo še pred koncem tega leta. Da bi to izsilil, se je poslužil dveh groženj: Napovedal je možnost, da Francija izstopi iz Atlantskega zavezništva in Skupnega evropskega tržišča. Potrebno je torej imeti z njim potrpljenje in čakati na to, kar se bo potem zgodilo.« O Kitajski je že bilo znano, da odločno nasprotuje dogovoru med velesilami, češ (Nadaljevanje na 2. strani) Strahotni potres v Skopju V petek ob peti uri in en četrt zjutraj je hud potres — po Mercallijevi potresni lestvici desete stopnje — razrušil Skopje, starodavno prestolnico Makedonije. To je bil v zgodovini že tretji potres, ki je močno razrušil Skopje. Najhujši je bil pa ta. Štiri petine mesta leži v ruševinah; pod njimi pa se še ne ve natančno, koliko je ranjenih in mrtvih. V prah so se namreč sesule visoke stolpnice in hoteli ob zgodnji jutranji uri, ko so bili prebivavci še v posteljah. Nekateri časnikarji, ki so šele po dveh dneh prodrli do ruševin, pišejo o 2000 mrtvih, nekateri celo o 10.000. Ranjenih je seveda več. še po štirih dneh se slišijo iz spodnjih, a zasutih prostorov obupni klici na pomoč. Kakor je bil naravni udarec strahovit, lako je bila tudi pomoč izredno hitra. Prve vesti o neizmerni katastrofi je prinesel neki časnikar, ki je kot omotičen pritaval v 20 kilometrov oddaljeno Kumanovo. Takoj je brzojav ponesel žalostno novico po vsem svetu, ki se je solidarno odzval za pomoč. Od vsepovsod pošiljajo steklenice s krvno plazmo, denar, živila, obleko in so-žalne izraze. Italijanska vlada je poslala dve letali naloženi z zdravili in potrebščinami. Papež Pavel VI. je poslal skopskemu | škofu Čekadi sožalno brzojavko in visoko ! vsoto denarja. Vse podporne akcije pa vsklaja poseben odbor za civilno pomoč. Predsednik Tito je obiskal porušeno mesto in je izdal navodila, da se otroci ženske in za delo nesposobni moški izselijo. V ponedeljek je že prispel v Ljubljano vlak s 400 otroki sirotami iz Skopja. Po vsej državi je bilo odrejeno dvodnevno žalovanje. Radio je vsake četrt ure objavljal posebne vesti s kraja nesreče. Vedno hujše in bolj žalostne... Prispevke za pomoč so začeli naglo zbirati tudi po naših krajih. Ni dvoma, da bo spričo energije v domovini in solidarnosti v tujini mesto Skopje zopet vstalo iz razvalin, zacelile se bodo rane, a za stotinami in tisoči mrtvih — bodo zvonili samo zvonovi ... NAROČNIKE TER BRAVCE POZIVAMO, NAJ VELIKODUŠNO PRISPEVAJO ZA ŽRTVE STRAHOTNEGA POTRESA V SKOPJU. PRISPEVKE SPREJEMA TUDI UPRAVA NOVEGA LISTA V TRSTU IN GORICI, VSAK DELAVNIK OD 9. DO 12. URE. RADIO TRST A • NEDELJA, 4. avgusta, ob: 9.C0 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše; »Zakladi kraljeviča Veselka« (T. Curk), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Mačkovelj; 12.15'Vera in naš čas; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 »Zadeva Maje-tič«, radijska drama (Aleksander Marodič), igrajo člani RO; 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«, (Niko Kuret). • PONEDELJEK, 5. avgusta, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore: »Pratika«, (Niko Kuret); 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 19.15 Izve.nevropska sporna ozemlja: Saša Martelanc: »Sovjetsko-kitajska meja«; 20.30 Stanislav Moniuszko: »Halka«, opera v štirih dej. • TOREK, 6. avgusta, ob: 11.45 Naš jukeJbox; 12.15 Potovanje po Italiji; 18.30 Slovenska simfonična glasba — Blaž: Pesem planin. Orkester S'o-venske filharmonije dirigira Samo Hubad — Karol Pahor: Istrijanka. Orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic; 19.15 Z mamico po sončnih stezicah (Krasulja Simoniti); 21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Julius Ku-gy« (Rafko Dolhar). • SREDA, 7. avgusta, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Za naše žene; 18.30 Simfonična pesnitev; 19.00 Tenorist Janez Lipušček. Na sporedu so samospevi Zajca, Mihelja, Lajovica in Švare; 19.15 Scipio Slataper: »Moj Kras« (Janko Jež); 21.00 »Portret neke žene«, drama v enem dej. (Clotilde Masci - Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 22.55 Nova glasba — Luigi Nono: Skladba za orkester (Pavle Merku). • ČETRTEK, 8. avgusta, oh: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Znameniti gorniki v Juli iških Alpah: »Julius Kugy« (Rafko Dolhar); 18.30 Koncert tria Damiani - Vcndramelli - Repini; 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije. Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta; 19.15 »Potovanje na Mesec«, dramatizirana zgodba (Charles Chilton - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije. Po koncertu Obletnica meseca — Rado Bednarik: »Ob 250-Ict-nici pogodbe v Utrechtu«. • PETEK. 9. avgusta, oh: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pogled na svet ; 18.30 fz del dunajskih klasikov; 19.00 Violinist Rok Klopčič — Aleksander Vodopivcc: Dva intermezza, Danilo Švara: Rondo fantasia, Enriquc Granados: Španski ples; 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta — Dušan Pcrtot: »Konkvistadorji in njihov pohlep za zlatom«; 20.30 Gospodarstvo in delo, • SOBOTA, 10. avgusta, oh: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi: 12.15 Za naše žene; 15.30 »Lov na \vhisky«, radijska drama (Rodcrick VVilkinson -Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 18.30 Tržaški Skladatelji: »Mirca Sancin« (Dušan Pertot); 19.15 Na počitnicah; 20.45 Zbor »Lo:zc Bratuž« iz Go rice; 21.00 Vahilo na ples. tmwski KOLEDARČEK I 4. avgusta, nedelja: Dominik, Nedeljko 5. avgusta, ponedeljek: Marija Snž., Marinka 6. avgusta, torek: Vlasta, Sikst 7. avgusta, sreda: Kajetan, Damir 8. avgusta, četrtek: Miran, Mirica 9. avgusta, petek: Janez Roman 10. avgusta, sobota: Lovrenc, Zvezda PRISPEVKI ZA SKOPJE Na upravi Novega lista v Trstu so za žrl ve potresa v Skopju doslej zbrali tele prispevke: dr. Engelbert in Zala Besednjak — Trst: 10.000; dt. Lojze Dolhar — Trbiž: 10.000; dr. Drago Gantar — Trst: 3.000; Drago Legiša — Trst: 3.000. Skupno 26.000 lir. V torek, 16. julija, sta si v cerkvi Sv. Jakoba obljubila večno zvestobo gdč. prof. Dina Slama, večletna pevovodki-nja cerkvenega pevskega zbora pri Sv. Jakobu, in g. prof. Miloš Pahor, priznani flavtist. Novoporočencema prijatelji iskeno čestitajo. ____________________ Zakaj je prekinitev jedrskih (Nadaljevanje s I. strani) da to ne pomeni nič drugega kot nastanek monopola na področju atomske sile. Moskovska »Pravda« je zato te dni ostro napadla kitajske voditelje in jim mecl drugim očitala, da zagovarjajo enako stališče kot Francija in da skušajo sabotirati moskovski dogovor o prekinitvi jedrskih poskusov. Po izjavah ameriškega diplomata Harri-mana, ki je vodil odposlanstvo svoje vlade na pogajanjih v Moskvi, pa se zdi, da si Sovjeti ne delajo preveč skrbi zaradi Kitajcev. Hruščev je Harrimanu izjavil, da je še da'eč dan, ko bo Kitajska lahko postala pomemben činitelj na atomskem področju. Za to ji namreč manjka industrijska zmogljivost in že od leta 1960 ne prejema od Sovjetov potrebne tehnične pomoči. Kljub težavam, ki utegnejo nastati zaradi stališč Francije, Kitajske in morda še kakšne druge države, je jasno, da je doseženi sporazum v Moskvi velikega in naravnost zgodovinskega pomena, ker dejansko odpira nove možnosti za reševanje o-stalih spornih vprašanj. Nemogoče si je namreč predstavljati, da bi v današnjih časih izolirana Francija mogla spremeniti ZOPET BOMBE Vsakokrat preden sc začnejo pogajanja med Italijo in Avstrijo zaradi Južne Tirolske začnejo pokati bombe ob progah v Zgornji Italiji. Prejšnii teden je zletel v zrak električni opornik na progi Chiasso-Milan. V ponedeljek so se neznane osebe položile peklenski stroj ob trbiški progi pri križišču Vat, malo izven Vidma. Bomba ie bila napravljena po istem načinu, kot so jih postavljali pred dvema letoma tirolski teroristi pod električne opornike in po nekaterih postajah. Policija zatorej sumi, da je zopet na delu prav ista podtalna organizacija. Prav jasno pa potrdi to domnevo dunajski novonacistični list »Wiener Montag«. Pod naslovom »Potrpljenje je pri kraju« pravi, da so se po dveletnem premirju z italijanskimi oblastmi zopet oglasili borci za svobodo Južnega Tirola z bombami. O-pozarja, da so se raztreščile šele prve bombe in da se bodo še rušili električni oporniki. Italijansko vlado dolži, da hoče zavlačevati pogajanja za Južno Tirolsko do neskončnosti. Segni v Dachauu Državni predsednik Segni je včeraj obiskal nekdanje zloglasno taborišče Dachau. Hitlerjev rabelj Himmler je tam ustanovil že leta 1933 velikansko taborišče za civilne jetnike. Nacisti so požgali v pečeh okrog 38.000 Italijanov; tudi na stotine Slovencev je nnšlo žalostno smrt v tem taborišču. V spomin na vse žrtve so včeraj popoldne slovesno blagoslovili svetišče na gričku poleg taborišča. Poleg Segnija je bil navzoč tudi nemški predsednik Liibke. Pri posvetitvi je italijanski kadinal Lercaro prebral posebno papeževo pismo, ki poudarja brnt-stvo med narodi. Žalna proslava v nekdanjem taboru smrti naj bi pomagala zgraditi most med nekdanjimi nasprotniki. Se- poskusov zgodovinski dogodek gni je imel z nemškimi državniki tudi politične razgovore. lok zgodovine ali kakorkoli učinkovito vplivati na razvoj dogodkov v svetu, in to ce- lo proti volji ene ali druge velesile. Isto velja seveda tudi za Kitajce in za katerekoli drugo državo. Vsi ti bodo lahko nagajali in hoteli doseči večji vpliv, a ne bodo mogli ogroziti svetovnega miru, dokler bo med velesilami vladal sporazum o najvažnejših svetovnih problemih. —0— FRANCO IMA PREGLAVICE Francov režim v Španiji se kljub zunanjemu trdnemu videzu maje v svoji notranjosti. Njegovi nasprotniki so se začeli og'ašati tudi z bombami. V ponedeljek popoldne se je ena razpočila kar v poslopju policijskega ravnateljstva v Madridu. Razdejala je ves oddelek za izdajo potnih listov. Dvajset oseb je bilo ranjenih; med temi tudi nekaj precej težko. Podobni atentati so se izvršili tudi po raznih španskih potovalnih uradih v tujini. Francovi nasprotniki hočejo preplašiti turiste, da bi ne prihajali v Španijo in prinašali tujih deviz. Drugo preglavico pa povzročajo generalu Francu rudarji v Asturiji. Več 'tisoč jih je že stopilo v stavko. NEZAVIDLJIVO PRVENSTVO Italija je na prvem mestu med evropskimi državami, kar se tiče nesreč na železniških prehodih. Vseh križišč cest z železniškimi progami, brez nadvozov ali podvozov, je letos 16.000. Ena tretjina jih je sploh brez vsakega čuvaja, ker se križajo s potmi drugega reda. Nad 1800 je popolnoma odprtih prehodov s cestami prvega reda; 4000 perhoclov ima lastno čuvajnico. Nad 6000 pa zapirajo in odpirajo na daljavo. Letos bodo naredili na 332 najbolj nevarnih križiščih prog s cestami podvoze. Vsak bo stal nad 100 milijonov lir. Vse to bo pa le malo odpomoglo, če pomislimo, da je povprečno na vsaka dva kilometra proge po en železniški prehod; tu pa ni všteto na tisoče manjših križišč s poljskimi stezami. Če bi hotelo železniško ministrstvo • odpraviti vse nevarne pehode, 'bi potrebovalo na stotine milijard lir. Benetkam v pomoč Kraljica lagun, eno najbolj svojstvenih mest v Evropi, je zapisano počasnemu propadu. Morska voda in s soljo nasičeni zrak razjedajo zidove dragocenih palač. Njih lemelji se ugrezajo v blatno morsko dno; številne beneške kanale je potrebno očistili ; skoro vso oporo celega mesta pa prenoviti. Vsa ta obnova zahteva ne milijone, ampak milijarde. Evropski svet zunanjih ministrov v ,Stras-sburgu je priporočil, naj se zbirajo prispevki, da ne bo propadlo središče beneške kulture. V zahodnonemškem parlamentu so najprej razpravljali o tem priporočilu Zunanji minister Šchroder je v vladnem imenu izjavil, da bo Nemčija prva dala podporo za ohranitev beneških umetnin, toda poprei naj se naredita stvaren načrt in točen proračun vseh stroškov. /giidovinske retrospekcijn 25. julij leta 1943 je zaokrenil italijansko notranjo in zunanjo politiko popolnoma v drugo smer. Iz skrajnega fašizma se je odprla pot v demokratično urejeno življenje, čeprav šele po mnogih žrtvah in' potokih krvi. 25. julij velja za nekatere zgodovinarje •kot prelomnica, kot odločilni dan v toku zgodovinskih dogajanj. V resnici pa je ta dan dozorel šele preko vztrajne in hrabre rezistence ali odpora italijanskih in tudi slovenskih ljudskih množic. Ob letošnji obletnici, katero so v Italiji uradno še dovolj prepričljivo obhajali, so se mnogi politični pisatelji ustavili ob dveh osebnostih, po katerih zaslugi naj bi se bil zrušil Mussolinijev režim. Ta dva naj bi bila maršal Badoglio in bivši zunanji minister, predsednik fašistične zbornice, poslanik v Londonu Dino Grandi. S tema dvema protagonistoma 25. julija, ko so izglasovali na nočni seji Velikega fašističnega sveta nezaupnico svojemu gospodarju Benitu Mussoliniju, se bavi tudi temeljiti zgodovinar sodobnosti Luigi Salva-torelli. Dogodki, ki so dosegli višek v nočni seji 25. julija, pravi, so potekali dvotirno. Na eni strani so imeli generali svoj načrt, da vržejo Mussolinija, po drugi strani so se pa pletle mreže fašističnih disidentov. Prve je vodil general Castellano, druge je pritegnil k sebi Dino Grandi. Oba načrta je izrabil, po zaslugi spretnega vojvode Acquaroneja, ministra kraljevega dvora, omahljivi Viktor Emanuel III., ki se je vedno rad pobahal, da snuje »podrobno pripravo«. Spočetka je predel niti vsak zase. V resnici pa niti ne iz idealne usmeritve. Pohod generalom, dvoru in disidentom neljubih in grobih odtenkov fašizma so skušali ustaviti vsak zase iz osebnih stremljenj in koristi. Maršal Badoglio je začel svoj vzpon na Sabotinu. Nadaljeval ga je pod fašizmom s pohodom v Etiopijo, dokler ni dosegel vojvodskega grba, v katerega je zahteval, naj se mu vkleše Cezarjev izrek: Veni, vidi, vici (Prišel, videl, zmagal). že ta zahteva precej osvetli njegov značaj. Ob Mussolinijevem vdoru proti Grčiji se je previdno umaknil v ozadje in je čakal u-godnega trenutka, ko ga je kralj postavil leta 1943 za vladnega načelnika. Njegovo cincajočo politiko pa označuje zadnji stavek v prvem proglasu: »La guerra conti-nua .. ..< Mož ni znal preceniti trenutka, da bi Italijo častno potegnil iz vojne. Druga osebnost prve vrste v pripravi za udarec 25. julija je bil Grandi. Na površje so ga dvignili fašisti v Emiliji, za katerimi so stali kmetijski veleposestniki v strahu pred komunisti. Vso karijero je napravil v Mussolinijevi senci, od grofa do kraljevega (Konec na 7. strani) šolska obvaatUa Na državnem znanstevnem liceju s slovenskim učnim jc-zilkom v Trstu, ki ima poleg razredov i. znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede •s klasičnim učnim načrtom, traja vpisovanje za Šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto vccchdo 9'II. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila o vpisovanju so razvidna, na zavodovi oglasni deski. Šole na Koroškem Koroška deželna vlada je izdala statistični priročnik o šolstvu. Iz njega povzemamo, da je- bilo lansko šolsko leto 98 jezikovno mešanih šol. Od leta 1955 dalje je staršem dovoljeno, da sami odločajo, ali pošljejo otroke v nemško ali v slovensko ali v dvojezično šolo. Poglejmo, kako ise znajo te pravice posluževati. Od 407 osnovnih šol jih je torej bilo 98 ali 24 odstotkov dvojezičnih. Od 48.818 o-snovnošolskih učencev jih jc obiskovalo slovenski pouk 978 ali dva odstotka. Po posameznih jezikovno mešanih okrajih je pa slika sledeča. V celovškem okraju je 23 mešanih šol; tu se je priglasilo za pouk v materinščini 245 otrok od skupnega števila 8099 učencev. Na vsako šolo pride torej približno 10 otrok, ki žele tudi slovenski pouk. V okraju Beljak je 25 mešanih šol in 174 otrok priglašenih za slovenski pouk. V Velikovcu je 44 mešanih šol; od 4712 učencev so starši vpisali 558 otrok k slovenskemu pouku. Te številke bi bile seveda še dosti večje, če ne bi tajni in javni pritisk plašil starše. Povsod ista sloka! FILMSKI FESTIVAL V starorimski areni v Puli se je začel prejšnji petek deseti filmski festival. Od leta 1954 dalje so prikazali 124 domačih igranih filmov, 12 koprodukcijskih in 649 kratkometražnih. Filme je gledalo nad milijon ljudi. Pri posameznih predstavah so jih našteli tudi do 12.000. Tujce privablja na puljski festival zlasti globoko dojemljiv scenariji veličastne arene, ki se po pravici kosa z veronsko. Za letošnjo filmsko revijo, ki bo predstavila predvsem igrane jugoslovanske filme, vlada tudi v tujini veliko zanimanje. Dokaz je že razprodaja vseh vstopnic. Prispevek k zgodi Zadnja številka (marec-april 1963) v Trstu izhajajoče revije »La porta oricntalc«, ki jo urejuje Federico Pagnacco, vsebuje zanimiv dokument, ki bo lahko, v kolikor jc avtentičen — in o tem nimamo razloga dvomiti — služil kot zgodovinsko gradivo tudi slovenskim zgodovinarjem, ki se bodo ukvarjali z zgodovino svetovne vojne, kolikor se je odigravala na našem ozemlju. V mislih imamo »memoriale« (spomenico), katero je poslal 20. decembra 1944 takratni tržaški prefekt Bruno Co-ceani Mussoliniju kol vodji tako imenovane Sa-lojske republike. Coceani sam jo dal zdaj svoj memoriale v objavo, prav z namenom, da bi služil kot zgodovinski vir in seveda, da bi poudaril, da je deloval takrat v službi Salojske republike le iz domoljubja. V uvodu spomenice pravi, da sc je položaj Trsta in tržaške pokrajine v zadnjih šestih mesecih, odkar je bil zadnjič v avdijenci pri Mussoliniju, močno poslabšal »na vseh sektorjih in v vsakem pogledu«, nakar prikazuje položaj na raznih področjih javnega življenja. Najprej govori o letalskih napadih na Trst, od katerih so bili najhujši 10. junija, 10. septembra, 23. oktobra in 7. decembra. Pravi, da so povzročili hvala Bogu malo človeških žrtev, ker je Trst v pogledu zaklonišč eno najbolje zavarovanih mest, pač pa da je ostalo nad 7.000 ljudi brez strehe. V naslednjem poglavju govori o težkem stanju ljudi, ki so jih mobilizirale nemške oblasti v organizacijo Todt; da so gradili utrdbe na Krasu. Zato je preteki poskrbel, da so izboljšali delavcem hrano preko ustanove E.C.A., za kar je šlo okrog 100.000 lir mesečno. Tudi škof Santin je protestiral v pismu visokemu komisarju proti nemškemu ravnanju z motrili iranci za organizacijo Todt. Še vedno posledice Posledice atomskih bomb, katere so vrgli zavezniki na Hirošimo in Nagasaki, imajo še po 18. letih strahovite posledice na vseh živih bitjih. Ne računajoč stotiso-če mrtvih takoj ob bombardiranju, so ugotovili, da umre še vsako leto na tisoče ljudi, ki so oboleli za radioaktivnim sevanjem. Se v prvi polovici letošnjega leta je umrlo v bolnišnici Hirošime 26 takih bolnikov. Rode se vedno tudi še otroci — spački, kar je spet posledica radioaktivnega sevanja. Kljub temu strahovitemu zrcalu se dr-žavnik: še vedno obotavljajo podpisati točno prepoved uporabe vsakršnega atomskega orožja. ŽENSKE SE UVELJAVLJAJO V italijanskih parlamentarnih letopisih so prejšnji teden zabeležili veliko novost. Prvikrat je namreč predsedovala zbornični seji ženska. Predsednik Codacci -Pisanelli je bil namreč odsoten in namesto njega je vodila zasedanje podpredsednica Marija Liza Cinciari, ki pripada komunistični stranki. Seja je potekala — morda že zaradi olike — popolnoma gladko. POSNETEK Amerikanci imajo posebno bolezen, da še kar preveč radi posnemajo evropske znamenitosti. Na washingtonskem letališču so postavili precej točen posnetek slovite rimske fontane Trevi. Kot v Rimu, tako mečejo obiskovavci tudi v Washingtonu kovance v vodnjakov bazen. Razlika je samo ta, da se tu nabere toliko dolarjev, da je u-prava letališča odprla poseben račun pri finančnem ministrstvu. Nabrani denar iz ameriške »Fontane Trevi« bodo uporabili za dobrodelne namene. »vinskemu gradivu V naslednjem poglavju govori o težavnem položaju šolstva, ker je bilo mnogo šol zasedenih po vojaških in drugih uradih. O slovenskem šolstvu ne govori. Potem govori o usodi arhivskega materiala o Postojnski jami. Za slovenskega zgodovinarja je važno tudi naslednje poglavje spomenice, v katerem govori o razmerah v pogledu javne varnosti. Zanimiva je trditev, da imajo »organizacije upornikov na tem področju daljne začetke in partizanska gibanja, ki so nastala po razpadu kraljeve vojske, so se vsadila na tradicionalne iredentistične nemire »alogenih elementov«. Precej slabo sc izraža o Posebnem policijskem inšpektoratu za Julijsko Benečijo, češ da so v njem predkaznovani ljudje in da je na najslabšem glasu med prebivavslvom (gre za Cololtije.vo bando!). Pravi ,da je prišel do grenkega zaključka, da motijo javni red prav številne policije: italijanska, nemška in »slava«. Potem se pritožuje v naslednjem poglavju o vmešavanju nemških oblasti v mestno upravo, pri čemer se ne ozirajo na italijanske zakone, saj so dovolile v mestu celo igralnico( !). Prefekt je predložil proti temu živ protest. Zanimivo je poglavje »Politika do Slovencev«. Pravi, da skušajo Nemci dobiti na svojo stran kar največ Slovencev (morda z množičnim obešanjem, kot v ulici Ghega, op. ured.). Slovenci se vedno bolj naseljujejo v mestu, celo iz ljubljanske pokrajine, in Nemci jim gredo pri tem na roko. Polkovnik Kokay (Kokalj!), poveljnik domobrancev, je bil ponovno pri njem ter zahteval, da se čimprej ustanovi v Trstu določeno število slovenskih osnovnih šol in srednja šola z osmimi raz- (\adaljevanje na 4. strani) Tvifi/i/ s vt§ n VZORNA SOLIDARNOST SLOVENSKI DUŠNI PASTIRJI v Trstu so cene pretirane. manj gostov kot prejšnja leta. Opozoril je, J da se je v letošnji sezoni povečalo števi’o turističnih objektov, zlasti sob, zaradi če-I sar se morda na zunaj zdi, da je število ! gostov manjše. Zanikal je 'tudi, da bi bile Komaj so radio in časopisi razširili vest sklenili, da bodo miloščino, ki jo bodo pri- ! Isti predstavnik je nato poročal o akciji o strahotnem potresu v Skopju, so se naši ljudje začeli spraševati, kako bi lahko po svojih močeh pomagali in prispevali za žrtve velike naravne nesreče. Med našimi rojaki je organizirala široko akcijo za nabiranje prispevkov SKGZ, ki je v nekaj dneh zbrala že precejšnjo vsoto denarja. Prvo pomoč so v sosednjo državo odpeljali uredniki in tehniki tukajšnje radijske postaje, ki so med prvimi dospeli na kraj nesreče. Odlikoval se je tudi tržaški Rdeči križ, ki je brž pozval meščane, naj darujejo kri, zdravniške potrebščine, zdravila itd. Predsednik pokrajine dr. Delise je sporočil jugoslovanskim oblastem, da je pokrajina pripravljena sprejeti v oskrbo skupino otrok sirot iz Skopja. Ni treba niti omenjati drugih številnih oseb, ki so na razne načine izkazali svojo solidarnost —• hudo prizadetemu prebivavstvu Makedonije, tako da lahko rečemo, da je naše mesto prednjačilo v akciji za hitro pomoč potresencem in s tem dokazalo, da v uri nesreče ne obstojajo med državami in narodi meje, temveč da so vsi ljudje bratje. BRZOJAVKA SVETA SSL Svet Skupne slovenske liste je poslal preteklo soboto jugoslovanskemu general-■lemu konzulu v Trstu dr. Janhubi brzojavko, v kateri je izrekel v imenu Slovencev v Italiji globoko sožalje ob strašni nesreči, ki je prizadela Skopje, makedonski narod in vso Jugoslavijo. Svet je zaprosil generalnega konzula, naj prizadetim sporoči izraze globokega in iskrenega sožalja. POZIV SLOKADA IN SDD Slovensko karitativno društvo (Slokad) in Slovensko dobrodelno društvo (SDD) v Trstu pozivata vse Slovence na Tržaškem in Goriškem, naj darujejo denarne prispevke ter oblačila za prebivavce Skopja, ki jih je pretekli teden tako hudo prizadel potres. Prispevke sprejemajo slovenski dušni pastirji, na sedežu Slokada v ul. Ronco 14 ter na sedežu SDD v ul. Machiavelli 22 od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. hodnjo nedeljo nabrali pri sv. mašah, odda- za zatiranje komarjev in drugega mrčesa, li za pomoč žrtvam potresa v Skopju. j ki tudi škoduje razvoju turističnega pro- PRISPEVEK ROMARJEV j meta. Dejal je, da so posebne skupine delavcev začele škropiti s primernim sred- Tržaški in goriški romarji iz Marijinega : stvom vse tiste predele v Štivanu ter De- Celja v Avstriji so zbrali za potresence Skopju 280 tisoč lir. Nabrežina: SEJA OBČINSKEGA SVETA Na ponedeljkovi redni seji devinsko-na brežinskega občinskega sveta se je župan spomnil strahotnega potresa, 'ki je prejšnji teden prizadel Skopje, ter perdlagal, naj občinski svet v imenu vsega prebivavstva občine pošlje jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Trstu brzojavko z izrazi globokega sožalja in solidarnosti s prebivav-stvom makedonske prestolnice. Županov predlog je bil sprejet soglasno. Svet je nadalje pozval občane, naj po svojih močeh prispevajo za potresence. Občinska uprava je v ta namen določila prispevek 50 tisoč lir. Prispevki se sprejemajo tudi na županstvu ter pri izterjevalnici v Sesljanu (pri Tržaški hranilnici). Odbornik Josip Terčon j ; zatem poročal o pravilniku, ki bo urejeval oglasno službo. Ko je bil pravilnik odobren, je svet sklenil, naj se razpiše licitacija, katere se lahko udeleže podjetja, ki se bavijo s to dejavnostjo.. Po krajši razpravi je bilo sklenjeno, naj se naj nižja obdavčljiva vsota pri družinskih davkih za neposredne obdelovavce zemlje, spolovinarje in obrtnike zniža s prihodnjim letom za 25 odstotkov. Najmanjša obdavčljiva vsota je doslej znašala 300 tisoč lir. O tujskem prometu Nekateri svetovavci so se nato zanimali, kako letos poteka turistična dejavnost v občini. Slišali so namreč, da je letos manj luristov kot lani, česar naj bi bile v prvi vrsti prsti krive pretirane cene po nekaterih gostinskih obratih. Prisotni predstav nik turistične ustanove je pojasnil, da iz statičnih podatkov ne izhaja, da je letos vinu, kjer je največ tega mrčesa. Na tajni seji so nato svetovavci razpravljali o prodaji občinskih zemljišč zasebnikom. POVIŠANJE Iz Vatikana je prišlo sporočilo, da je papež povišal tržaškega škofa msgr. Santina v nadškofa zaradi njegovih posebnih zaslug. Podeljena čast pa velja samo za njegovo osebo in ni torej tržaška škofija postala nadškofija kot na primer ljubljanska. Tržaške oblasti pripravljajo na čast nadškofu Santinu veliko slavje, ki ga bodo obhajali 3. novembra na god sv. Justa, tržaškega patrona. Dr. VRTOVEC JOŽE (Jr.) SPECIALIST za ustne in zobne bolezni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Mercadante l/l. Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tel. 68-349 Prispevek k zgodovinskemu gradivu (Nadaljevanje s 3. strani) redi. Prefekt mu je seveda odgovoril, »kot jo bila njegova dolžnost« da to ni mogoče v čisto italijanskem mestu. Proti temu sta imela na zborovanju na prefekturi govora on in župan. Kljub temu je slišati v mestu na ulicah, v tramvajih in v javnih lokalih vedno več slovenskega govorenja, v prodaji so slovenski listi (brez dovoljenja italijanskih oblasti), delujejo slovenske zasebne šole, kar vzbuja zaskrbljenost meščanov. Vendar se mu zdi, da so v zadnjem času Nemci postali ustrez-ljivejši do Italijanov. Med drugim so odstranili iz mesta »domobrance«. V naslednjih poglavjih govori o fašistični partiji in »republikanski Italiji«, kot sta se odražali v Trstu. Zanimivo je, da so vladali spori meti prefektom in tržaško fašistično frakcijo, tako da je dal prefekt celo zapleniti njeno glasilo »Italia Repubblicana«, ker je vodilo škandalistično gonjo proti raznim mestnim upravnim organom. V spomenici se omenja tudi obnašanje duhovščine. Tisti odstavek v njej se glasi: »Vse pohva- le pa je vredno (v nasprotju s politiko tržaškega kem nemškem mestu. fašija, op. ured.) zadržanje italijanske duhovščine, ki se je kompaktno postavila ob škofa, katerega ponosno (»fiero«) čustvo italijanstva in katerega bratska skrb na žrtve, vojnega stanja sta si že več čkrat našla velikodušen izraz v dejanjih, polnih možatega poguma. Vzgled msgr. Santina vzbuja tako občudovanje vsega meščanstva in ga napravlja za eno najbolj popularnih ljudi v Trstu. Tudi prefektura ne more drugače, kakor da ga pohvali. On je vedno in srčno pomagal pri njenem delovanju za rešitev italijanstva. Isto je treba reči o katoliškem listu v mestu »La vita nuova«, ki ga on navdihuje.« Končno se prefekt pritožuje celo nad »Picco-lom«, češ da je. »nezanimiv« in bled, zaradi svojega Nemcem preuslužnega pisanja, za kar krivi prefekt med drugim njegovega od Nemcev postavljenega glavnega uredika prof. Rodolfa Mauccija. V zadnjih odstavkih toži nad odrezanostjo Trsta od Italije v mnogih pogledih, celo kar zadeva tisk in radio. Hoče, da bi Mussolini dosegel, da bi se italijanske (Saldjske) čete vrnile, v Trst, kjer ni videti italijanskega vojaka, ampak samo nemške vojake, tako da ima človek vtis, kot da je v ka- ŠLENART V nedeljo dne 21. julija smo obhajali v naši farni cerkvi izredno slovesnost. Gospod Jožef Kjačič, brat pokojnega msgr. dr. Boža Kjačiča je obhajal petdesetletnico svojega mašništva. Jubilant je sedaj župnik v Kozici, kjer so njegovi farani že proslavili visoko obletnico. Srebrnomašnega jubileja smo pa želeli biti deležni tudi mi, njegovi rojaki. Gospod Kjačič je namreč doma iz naše podružnice Dolenje Mjerse. Pomembnega jubileja se je v cerkvi udeležila velika množica ljudstva iz vseh sosednih krajev. Okrog svojega sobrata se je zbrala tudi vsa duhovščina našega dekanata ; prisoten je bil tudi starosta naše nadškofije čedadski kanonik msgr. Janez Petričič, ki ima že 93 let! Tak.-) lepe slovesnosti že dolgo nismo učakali. Gospodu jubilantu pa želijo vsi verniki in sobratje še na mnoga leta! TRBI2 Turistična sezona je tudi pri nas v popolnem razmahu. Po vsej okolici je nastanjenih tudi dosti počitniških ikolonij, za katere skrbijo različne ustanove. Po navadi poteka v teh kolonijah vse v na j lepšem redu. Včasih se pa ie pripeti kaj nenavadnega. Tak slučaj se je zgodil prejšnji teden v koloniji Italijanske mla- ZOPET STAVKA Upanje, da se bodo tkalci v Podgori in v Ronkah pogodili ,z lastnikom tovarne, je I spet splavalo po Soči. Sindikalni zastop-1 nild so se *v petek razgovarjali z zastopniki i lastništva v Rimu na ministrstvu za delo. Do končnega sporazuma pa le ni prišlo. Vodstvo treh sindikatov je zatorej sklenilo, da se zopet prione s stavko. V torek so delavci stavkali po poldrugo uro v vsaki izmeni. Za jutri je pa določena sploš la stavka vseh delavcev goriške pokrajine, in dcer od 15. do 17. ure. Med stavko so skli--ana tudi zborovanja, na katerih bodo sindikalisti razložili prebivavstvu, kako so pogajanja za ureditev mezdnega gibanja p -tekala in na koga pade glavna krivda, za neurejene odnose med delavstvom in gospodarjem, ki nudi le malenkostne izbo’j-šave. Nekaj upanja, da se bo zadeva vendarle uredila, se je pokazalo v torek. Prišlo je do sporazuma za delavce v oddelku »Fioc-co«. Na prefekturi so delavski zastopniki in ravnatelj tovarne Monolo podpisali pogodbo na podlagi katere se poviša plača za 13 lir na uro. Nagrada za proizv dnjo se pa zviša od 30 na 45.000 lir. Poleg tega so dovoljene še nekatere olajšave glede posojil za delavce. Včeraj zjutraj se je odpeljal predsednik pokrajine v Milan, da bi posredoval pri tovarnarju Tognelli tudi za ostalo delavstvo. VRH Ceste in vodovod, dohodi in voda, to je stara kraška pesem že izza davnih rodov. Za tiste čase je bilo še nekam razumljivo, če je bil Kras 'brez vode in v prahu, danes bi pa ne smelo več biti tako. Vrh je še vedno ob strani sveta, pravza- - (Hmmnlbhti d&Jhia dine, ki se je utaborila v Trbižu. V koloniji je bila uslužbena tudi 20-letna Loredana Zanolla iz Trsta. Dekle je dobilo pred desetimi dnevi dva dni dopusta za obisk staršev. Iz Trsta je sicer odpotovala v Trbiž, na svojem mestu pa se ni več zglasila. Nekateri meščani so jo videli na postaji, ko je pregledovala železniški umik, seveda ni nihče polagal važnosti na to. Starši in znanci so iskali zgubljeno Lore-dano tudi po radiu. V družini pravijo, da je bilo dekle včasih zelo čudno in je tudi zgubljalo prisebnost. Včeraj so jo pa vendarle našli, ko je tavalo po Vidmu. te Slovenijes NENADNA SMRT Iz Knežaka so poslali žalostno sporočilo, da je na nagloma umrl duhovni svetnik in dekan Janez Kalan. Njegova smrt je prav nenavadna, umrl je takorekoč sredi dela. Pridigal je na zlatomašnem slavju sobrata Kovačiča, sredi govora se je zrušil na tla. Vsa fara je zajokala za dobrim pastirjem. Pokojni gospod je bil doma iz Škofje Loke, kjer se je rodil leta 1894. Služboval je večinoma po Notranjskem, kjer je razvil izredno delavnost. Po prvi svetovni vojni je odlično posegel v kulturno snovanje primorskih Slovencev. Bil je tudi med soustanovitelji Kat. tiskovnega društva. Bog mu bodi večni plačnik! prav nad njim. Zato pa menda tudi imamo tako slabo cesto v vas kot nikjer v soseščini. Asfaltirane ceste vodijo v naši bližini. Komu bo pa prišlo na misel, da bi asfalt potegnil še do nas? Za dva kilometra razdalje ali še manj bi šlo. Nekaj podobnega je tudi z vodovodom. Giavno cev so sicer že položili. Manjkajo pa še odcepki vodovodne mreže v posamezne dele vasi in v poedine hiše. Menda bo imel Vrh še eno prvenstvo, namreč, da bo kot zadnja vas na Primorskem dobil vodo. v stanovanja. Prav zares, atomska doba je segla morda komaj do Sovodenj. STROGE KOMISIJE? Po vsem mestu, zlasti v prizadetih družinah, se govori o izidu matur na italijanskem znanstvenem liceju. K izpitu se je prijavilo 53 kandidatov; med temi je bilo 9 privatistov. Od vseh dijakov jih je izdelalo samo 7; 24 jih je padlo, 22 jih pa ima popravne izpite. Študentje, pa tudi drugi pravijo, da je bil pravi »cerberus« pri izpitih izpraševavec za matematiko in fiziko. Baje je ta profesor, ki je doma iz južnih krajev, zagrozil že ob začetku izpitov, da bo zelo strog. Družine kandidatov, pa tudi nekateri profesorji zahtevajo, naj pride ministrski nadzornik pregledat, ali je bilo pri izpitih vse v redu. Pravijo, da tako poraznih uspehov na Goriških italijanskih srednjih šolah še ne pomnijo. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na znanstvenem liceju v Tržiču. Maturo so položili s povoljnim uspehom samo trije kandidati; 16 jih je že v poletnem roku zavrnjenih. Popravne izpite, skoraj vsi iz matematike, bo pa moralo polagati jeseni 14 dijakov. Uspeh matur na slovenskih šolah so v primeri s temi več kot dobri. Ob razmišljanju zgornjih številk se nikakor ne moremo strinjati z dopisom tržaškega profesorja v »Kat. glasu«, ki ocenjuje slovensko nižjo šolo v Gorici. Tu seveda ne gre še za mature, a dopisnik stavi šolo v Gorici v tako slabo luč, kakor da bi hotel reči, da so profesorji in vodstvo krivi slabih uspehov. Sam pojasnjuje, da je od 73 učencev v dveh prvih in v dveh drugih razredih padlo 23 dijakov. To je le ena tretjina, in sicer v razredih, kjer se učenci šele prerešetajo. Na italijanskih šolah, in to celo pri maturah, jih pa pade skoraj polovica. Torej so tudi tam profesorji in šola za nič? Nihče pa seveda ne bo odklanjal nasvetov in pobud za izboljšanje našega šolstva, a ti ne smejo izvirati iz kakega »kampa-nilizma« ali iz postranskih razlogov. RUPA V naši mali vasi smo imeli, oziroma bomo imeli dva razveseljiva dogodka, namreč poroke. Razveseljivo je to dejstvo zato, ker bosta zopet dve družini utrdili naša domača ognjišča. Dne 27. julija se je poročil naš domačin Danijel Ferlat. Nevesta Ana Juhart je pa I doma iz Šenčurja pri Kranju. Novoporo-čencema izrekamo vsi vaščani iskrena voščila z željo, da bi se pav prijetno počutila med nami! Po stari navadi je pri poslovilni »fantovščini« lepo donela tudi naša pesem. V soboto 3. avgusta bomo pa priče pri podobnem slavju. V domači cerkvici si bosta obljubila večno zvestobo domačinka Lojzka Durcik in Valentin Devetak, ki je doma iz sosednih Gabrij. Ženin je priden delavec v sovodenjski tkalnici. Nevesta pa izhaja iz ugledne rupenske družine. Mlademu paru voščimo obilo božjega blagoslova in sreče na novi življenjski poti! GORIŠKI GOLOBČKI Vsi trije glavni goriški trgi: Koren, Travnik in Stolni trg so tako polni golobčkov, da jih je kar več kot na Markovem trgu v Benetkah. Nekateri meščani prav radi gledajo, kako se ljubke živalice spreletujejo ;o brez strahu motovilijo kar med nogami pešcev. V torek so golobji prijatelji mobilizirali kar gasilce. Golobček se je usedel na okno vogalne hiše v ulici Morelli. Mahal je s perutnicami, a ni mogel odleteti. Ko so prišli gasilci z lestvami, so pobrali živalico. a že mrtvo. Društvo za varstvo živali se je pozanimalo za golobjo smrt, zlasti zato, ker je zadnje dneve poginilo že na stotine golobov. Mestni zdravstveni urad je objavil, naj se nihče ne dotika mrtvih živalic, da se ne okuži. Med golobi se je na veliko veselje njih sovražnikov pojavila kužna bo 'ezen. Po mnenju drugih je pa kdo natrosil po trgih zastrupljeno zrnje, da bi čim-preje zginila golobja zalega. Med goriš’dmi meščani kaže, da se bo v teh pasjih dneh razvila prava golobja vojna. TRŽIČ V živahnem industrijskem mestu bi pač malokdo pričakoval, da se bodo našle tudi stare geološke izkopanine. Posebno še zato, ker je povsod okoli Tržiča le naplavljen svet. Te dni so pa pri kopanju za temelje novih zgradb prišle na dan čudne stvari. V globini nekaj metrov so delavci odkrili popolnoma dobro ohranjena debla velikanskih dreves. Geološki strokovnjak D’Ambrosi iz Trsta je ugotovil, da so to debla dreves iz ledeniške dobe. V tedaj na globoko zmrznjenih plasteh se je les ohranil kot v ledenici. Ti ostanki bi torej dokazovali, da so pred davnimi tisočletji segali ledeniki do tržiškega zaliva. No, to je tudi majhna tolažba v sedanjih pasjih dneh. PEČ Pred desetimi dnevi smo pokopali soseda Jožeta Petejana, po domače Pepita Lahovega. Rajni je bil več časa bolan. V svo-;em življenju se je sosed Jože precej tru- il -a majhni kmetiji, vendar je dobro vzgojil precejšnjo družino. Bog mu daj v mi-i u počivati, družini izreka vsa soseska svo je sožalje. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Jz slovenskega tiska SEDMA ŠTEVILKA »SODOBNOSTI« Julijska številka ljubljanske revije. »Sodobnost« prinaša na uvodnem mestu razpravo Dušana Pirjevca »Ivan Cankar in simbolizem«. Iz razprave je razvidno, da je bil Ivan Cankar močno pritegnjen v simbolistično občutje, ki je vladalo v delu evropske literature okrog začetka tega stoletja oziroma že ob koncu prejšnjega stoletja. Pirjevce dokazuje to na primerih Cankarjevega stila in vsebine njegovih del. V tej številki sodobnosti najdemo dve lepi pesmi Jožeta Udoviča »Sam pod oblaki« in »Ista suha svetloba«. Beno Zupančič je objavil nekaj kratkih novel s sodobno tematiko. V nekaterih je precej dobro izrazil vzdušje današnjega življenja v Ljubljani, pri čemer posega samo v okolje malih .anonimnih ljudi. V nekaterih pa najdemo tudi precej izumetničenosti, psihološke šibkosti in čudne literarne efektiranosti, ki je na žalost značilno za mnoge pisatelje mlade in srednje generacije v Sloveniji. Imamo občutek, kot da bi se nekako cinično norčevali iz svojih oseb in iz brav-cev. Kljub naturalističnemu slogu je to že skoraj nekak moderen romantični realizem, ki išče samo čudaške, bolj ali manj abnormalne tipe v družbi, daljne potomce Desetega brata in Krjavlja. Svetlana Makarovič je prispevala prikupno majhno novelico o enem dnevu v življenju dekleta. Tudi v eseističnem delu revije najdemo nekaj zanimivih prispevkov. Pod zaglavjem »Problemi sodobne družbe« je objavil Jan Makarovič konec svoje, razprave o izkoriščanju intelektualnih potencialov mladine v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji. V razpravi najdemo naravnost senzacionalne trditve, ki pa jih avtor dokaže. Na primer, da imajo v Sloveniji brezposelne ekonomiste, po drugi strani pa 85% podjetij nima niti enega ekonomista, ali da je med vodilnim osebjem jugoslovanskih podjetij, skupno 27.000 oseb, samo nekaj nad 6.000 ljudi, ki imajo popolno srednješolsko ali višjo izobrazbo, nad 10.000 pa jih nima niti popolne osnovne šole. Pri tem pa je v Jugoslaviji nad 200.000 ljudi z visokošolsko in popolno srednješolsko izobrazbo. Avtor poudarja, da so največje bogastvo vendar le ljudje in da bi morali na to misliti tudi pri investicijah za izobrazbo. Aleksander Čolnik objavlja ironične zapiske s festivala jugoslovanskih gledališč v Novem Sadu, kjer si je privoščil zlasti kult Miroslava Krleže. Andrej Tušek piše o pokojnem pisatelju in pesniku Ivanu Čampi. Drago šega se pritožuje, da slovenski dnevni tisk sploh rie poroča več o kulturnih revijah. Sprašuje se, kaj je teniu vzrok. SOVENSKI TISK V SVETU V Avstraliji izdajajo tamkajšnji Slovenci svoje glasilo pod naslovom »Slovenski vestnik«, ki izhaja mesečno na desetih straneh. Na prvi in drugi strani prinaša politična in druga zanimiva poročila iz vsega sveta. Na tretji strani novice iz domovine, na četrti strani pisma uredništvu. Na peti strani najdemo poročila iz življenja slovenskih izseljencev v Avstraliji. Tako na primer poroča zadnja številka Slovenskega vestnika, ki je prispel v Trst, o družabnem večeru Slovenskega vestnika, na katerem so volili tudi »Miss Slovenski vestni«, za katero je bila izvoljena Anica Novak, ki stanuje v kraju Geelong. Na isti in naslednji strani Slovenskega vestnika je objavljen tudi podlistek. Šesta stran je namenjena kulturi. Prinaša največ novice iz slovenskega kulturnega življenja v domovini, pa tudi izvirne pesmi znanega pesnika Humberta Pribaca, ki živi v Avstraliji. Sedma stran prinaša drobne vesti iz vsega sveta, osma stran pa je prihranjena za rubriko »Življenje med nami«, ki prinaša poročila iz slovenskega družabnega življenja, in pa za rubriko »Otroci pišejo«. Deveta stran prinaša filmske vesti in razne druge drobnarije za gospodinje ter kozmetične nasvete, pa tudi humoristično rubriko, medtem ko je zadnja stran prihranjena za športne novice. Iz nje je razvidno, da se slovenski izseljenci v Avstraliji zelo zanimajo za šport, še bolj pa hrvaški izseljenci, ki imajo celo svoj nogometni klub »Croatia«, ki igra v nogometni ligi države Viktorija ter se kar dobro uveljavlja, saj je na sredi lestvice. Slovenci pa drže. največ s športnim klubom Just, ki je na drugem mestu v lestvici in v katerem igrajo tudi nekateri Slovenci, na primer Ivan Piki. Avstralski Slovenci pa izdajajo tudi svojo revijo pod naslovom »Misli«. Zadnja junijska številka, ki nam je prišla v roke, obsega 32 strani ter je precej pestro urejena. Ima tudi posluh za aktualnosti. V njej najdemo prispevek »Otroci novih priseljencev in Avstralija«, poročila o kulturni aktivnosti med avstralskimi Slovenci, trzne pesmi, delno ponatis iz zbirk znanih slovenskih pesnikov, članke o šolstvu, o Baragi, o Slomšku, kulturna poročila iz domovine, delno pa tudi polilič-no-zgodovinske članke, ki se nanašajo na bližnjo slovensko preteklost. Za tiste, ki jih zanima tisk Slovencev v Avstraliji ali ki hočejo biti bolje poučeni o tem, kako žive njihovi izseljeni svojci na peti celini, navajamo naslova obeh listov: »Slovenski Vestnik« (Slovenc Messenger), 483 Melbourne Rd., Nevv-port, Vic. ;in »Misli«, P.O. Bax 136, Double Bay, Sydney. SLOVENSKA REVIJA ZA JAMARJE Izšla je prva številka glasila slovenskega društva za raziskovanje jam. Glasilo ima naslov »Novice« in je namenjeno jamarskim klubom po vsej Sloveniji. Prinašalo jim bo novice s področja jamarstva, to je raziskovanja podzemeljskih jam, obravnavalo vprašanja in poljudno-znanstvene probleme ter jih organizacijsko povezovalo. Prva številka prinaša med drugim obvestila o zboru jamarjev v Rakovem Škocjanu, članek o tistih jamah v Sloveniji, ki so turistično najbolj privlačne, in še marsikaj drugega. Prihodnja številka »Novic« bo izšla jeseni. SPORI MED ČEŠKIMI IN SLOVAŠKIMI KOMUNISTI V komunistični partiji Češkoslovaške se nadaljujejo notranji boji, pri čemer pritiskajo zlasti češki in slovaški književniki za novo kulturno smer. V maju izvoljeni centralni odbor Zveze češkoslovaških književnikov je imenoval te dni predsedstvo, v katerem imajo tako imenovani revizionisti jasno večino. V resoluciji predlagajo »nove ukrepe, za razvoj doseženih pridobitev«, kar pomeni stvarno reformo javnega življenja. V obeh glasilih Zveze književnikov, v praškem obzorniku »Literarny Noviny« in v bratislavskem obzorniku »Kulturny Život« se nadaljuje propaganda proti stalinovskemu kulturnemu papežu in bivšemu prosvetnemu ministru Ladislavu Stollu. Tega so na kongresu književnikov prisilili k samokritiki, vendar je bila večina mnenja, da je bila Proslava sv. Cirila Svetovnim proslavam 1100-letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med Slovence so se pridružili tudi v Kanadi živeči Slovenci z osrednjo proslavo v Torontu 7. julija. Proslava je bila v okviru slovenskega katoliškega dne na slovenskem letovišču v okolici Toronta. Bila je edinstvena manifestacija Ciril-Metodove ideje: v smislu okrožnice sv. očeta Janeza XXIII. slovanskim narodom. Ob tej priliki se je zbralo preko 2000 Slovencev iz Toronta ter iz drugih krajev prostrane Kanade kot iz Montreala, Ottawe, Hamiltona, Londona, rudarji iz Val D’Or, Sudburija, Timminsa itd. Res, pisana družba Slovencev od Triglava do Kolpe in od Lendave do Soče. Prireditev je bila celodnevna. Dopoldne j.' bila sv. maša z nagovorom, popoldan pa izredno lepa in izvirna kulturna prireditev, na kakršno v slovenski »tujini« sila redko naletimo, ali pa snloh ne.. Spored ni bil ravno dolg, pač pa izredno učinkovit in bogat. Prireditev je odprl otroški zbor slovenskih šol, preko sto grl, in je ubrano zapel triglasno Forsterjevo »Slovanskima blagovestnikoma«. Izvajanje pod vodstvom g. Toneta Zrneca je bilo brezhibno in glasovno učinkovito. Sledil je. nastop mešanega zbora pod vodstvom g. Sodje, ki je zapel tri najstarejše liturgične pesmi v sta-roslovenščini. Izvajanje je bilo dovršeno, posebno ta nezadostna. Še večje ogorčenje, je pa zavladalo i spričo tega, da Stoli ni odložil svojih funkcij, ampak se dal vnovič imenovati za predsednika »Komiteja socialistične kulture« in za podpredsednika Akademije znanosti. Pisatelj Jiri Brabec je nato v »Literarnih No-vinaii« ostro napadel Stolla, za katerega sta sc pa potegnila partijski ideolog in Akademija znanosti Novo izvoljeno predsedstvo Zveze književnikov je pa sedaj zavrnilo stališče Akademije znanosti kot »nezdružljivo z leninističnim pojmovanjem tovariške marksistične diskusije« s pripombo, da gre pri tem za poskus rešitve spora z uradnimi predpisi. Slovaška revija »Kulturni Život« se v svoji zadnji številki protivi odpustu nekomunističnega časnikarja Romana Kaliskyja, ki je objavil članek, v katerem je opisoval težave nekega slovaškega podjetja .hkrati pa namignil, da praške centralne oblasti protežirajo enako podjetje na Češkem. Državni predsednik Novotny je sam osebno napadel Kaliskyja in ga obdolžil, da poskuša zabiti klin med češki in slovaški delovni razred. Revija »Kulturni Život« je posvetila tej zadevi celo stran in pozvala bravce, naj si sami ustvarijo sodbo. (Jmrl je Milan Skrbinšek Prejšnji teden je umrl v Ljubljani znani slovenski gledališki igravec Milan Skrbinšek. Star je bil 77 let. Pokopali so ga na Zalah. Milan Skrbinšek je študiral gledališko umetnost na Dunaju pri vrhovih tedanjega nemškega in avstrijskega gledališča, kot so bili Hainz, Schild-kraut in Bassermann. Med njegovimi učitelji pa je bila tudi Eleonora ,Duse. Prvič je javno nastopil leta 1909. Izoblikoval je nad 400 karakternih gledaliških likoy v tujih in domačih dramah, zlasti Shakešpearjevih in Cankarjevih. V poznejših letih pa se je odločil tudi za režiranje in zrežiral okrog 150 del. Veljal je za najboljšega režiserja Cankarjevih dram. Posebne zasluge si je pridobil tudi za slovensko tržaško gledališče v letih 1918 in 1919. Vzgojil je veliko število slovenskih igrav-cev in režiserjev ter bil tudi pomemben gledališki publicist. Prevedel je nad petdeset odrskih del in se tudi sam uveljavljal kot dramski avtor, zla sti z igrami za otroke in z dramatizacijami. Poučeval je tudi na igravski akademiji. Arheološke najdbe v Ljubljani Slovenski arheologi so odkopali ob Veselovi ulici v Ljubljani zidove rimske stanovanjske zgradbe, tako imenovane «insule XXVIII«. Med razvalinami so doslej našli razstreseno zbirko 40 bronastih kovancev in 30 koščenih igel. Razen tega so našli na istem prostoru še več fragmentov glinaste keramike In mnogo kock razbitega mozaika. Ljubljanske arheološke zbirke iz rimske dobe so se v zadnjem času izredno obogatile, saj so našli ostanke, ki v marsičem dopolnjujejo dosedanje znanje o nekdanji keltski in rimski Emoni. Med drugim so odkrili ene izmed mestnih vrat nekdanje Emone. in Metoda v Kanadi pesem »Blagoslovi . . .« naprepričljivcjša. Sledil je dramski prizor »Sveta brala pri knezu Koclju«, katerega je nalašč za to jubilejno proslavo napisal dr. Metod Turnšek. Na pozorišču so se pojavili sami mladi igravci, ki so ob spretni režiji g. V. Cekute bili kos svoji nalogi. Prizor je pisan v verzih, ki teko gladko in so vsebinsko bogati, jezikovno pa sveži in prepričljivi. Primerno bi bilo delo objaviti v kakšni reviji. Točka, ki je na mah osvojila prisotne, je. bil naslop šole Mariie Pomagaj. Rajali so Dvoržakov Slovanski iples št. 2 v slovenskih narodnih nošah. Plesali so šest motivov, tehnično in smiselno dovršene. Izvajanje je zahtevalo od mladih plesavcev precejšnjo mero izvežbanosti in muzikalne nadarjenosti. Slovenska šola je to pot ponovno dokazala, kakšnemu namenu služi, in to v najvišji meri. Sledili so še govor in dve točki folklornega značaja. Tako so Slovenci dostojno proslavili svoja blagovestnika in se ob tej priložnosti resneje seznanili z neprecenljivo idejo in nalogo, katero sta nam Slovencem zadala sv. Ciril in Metod in katera je danes aktualnejša kot pred tisoč leti. Upati je, da ni bilo to slavje samo praznično razpoloženje tistega dne, marveč mejnik novi dejavnosti Slovencev v tujini v smislu miru in prave krščanske ljubezni, za to naj gre zahvala slovenskim lazaristom v Torontu. H GOSPODARSTVO Vinska razstava in ocenjevanje vin v Števerjanu V dneh od 20. do 22. julija je bii v šte-verjanu Prvi kmečki tabor. Poskrbljeno je bilo za pouk, zabavo in želodec. Spoznal ^i lahko par sort — kultivarjev v tem ča-t-u zorečih in priporočljivih breskev, ogledal si si iahko razstavo različnih kmečkih strojev, ki so primerni za mehanizacijo kmečkega dela, pokušal si laihko celo vrsto prekrasnih domačih vin, k njim prigriznil domačega kruha in tudi na ražnju pečenega petelinčka. Kdor se kaj razume na u-metnost, je lahko obiskal slikarsko razstavo umetnika Košiča. Razstavljenih vin je bilo 17, in sicer po ena rebula, en rizling in en pinot, 3 merloti," 4 malvazije in 7 tokajcev. Pri točilni mizi so obiskovalci pridno segali po vseh, a najbolj priljubljen je bil merlot. Ljudje so pravili, da je kot kri in nekdo je izjavil, da bi ga lahko vbrizgnili v žile. Posebna komisija pod predsedstvom inž. Josipa Rustjc je vzela po 2 vzorca od vseh 17 rnzstavl jenih vin v nadaljnje podrobno o- cenjevanje, ki je bilo izvedeno 25. julija. Pri uvodu v ocenjevanje je bilo določeno, da inn vsak ocenjevalec na razpolago 10 lečk za vsak vzorec, katerega torej lahko reduje z 0 do 10. Za oceno se seštejejo redi vseh članov komisije — 5 po številu, ker je eden obolel — in se vsota deli s številom ocenjevalcev, torej s 5. Predsednik je svetoval, naj vsakdo upošteva pri ocenjevanju barvo, čistost, duh, okus in zaokroženost ali prijetnost vina. Vsak o- cenjevalec se lahko drži tudi drugih smernic, a če bi bilo potrebno, mora znati u-temeljiti red, ki ga je dal posameznemu vzorcu vina. Komisija seveda ni vedela čigav vzorec je trenutno v ocenjevanju, tako da je bilo izključeno vsako pristransko redovanje. To pa se je razvijalo zelo enakomerno, brez posebnih tresljajev. Tajnik je zapisal rede posameznikov, seštel in delil s 5. Med 85 posameznimi redi (17x5) je bil samo 4 I rat posamezni red v kričečem nesoglasju z drugimi in disident je v nekem slučaju prepričal komisijo o pravilnosti svojega potem skupni red po Tuji delavci v evropskih državah Največ tujih delavcev zaposluje Zapadna Nemčija. Teh je bilo lansko leto (1962) 705.000. Ce bi pa upoštevali velikost države, je bilo lani največ tujih delavcev v Švici, in sicer 645.000. Na 3. mestu j.e Francija, ikateri sledi švedska s 127.000 tujimi delavci. Sledita še Benelux in Anglija. Med tuio delavno silo je v evropskih državah daleč največ Italijanov, posebno v Švici, Nemčiji in Franciji. Za Italijani so najštevilnejši Španci, katerih je okoli 200.000 raztresenih po posameznih državah. Po številu delavcev sledijo potem Grki, rrt-gaM !n Turki. Na Švedskem so zaposleni tudi delavci predvsem iz skandinavskih držav, to je Norveške in Finske. stališča ter je bil potem skupni rea po-jy pa ;e največ delavcev iz Irske, -sravljen. v 3 slučajih pa so .disidenti spre-1 jeli stališče ostalih. Tuje delavstvo je zaposleno predvsem sezonsko, in sicer v poljedelstvu, gradbeni- Pri pokušavanju in jemanju vzorcev na gtvu jn gostinstvu. Sorazmerno največ stal- Zgodovinske retrospekcije (Nadaljevanic s .5. strani) bratranca, ko jc bil odlikovan z ovratnikom sv. Anuncijate. Ves ta čas pa ni niti enkrat dvignil glasu proti svojemu gospodarju. šele ko je videl, da je vojna izgubljena, jc fašist prve ure udaril po Mussoliniju, a ne da se ustavi fašizem kot ideja, marveč zato, da se vsedejo v vladne naslonjače on in njegovi privrženci. Politično - zgodovinsko vzeto, tako presoja Salvatorelli, sta se 25. julija izvršila dva državna udara: eden od strani VeHkega fašističnega sveta, drugi od strani kralja in njegovih svetovavcev. Nobeden od teh pa ni položil temeljev za obnovo in rešitev, katero je zahteval zgodovinski trenutek in jo je ljudstvo, čeprav podzavestno, pričakovalo. Prav takrat je začela dvojna invazija dežele, s severa Nemci, z juga zavezniške armade. Šele »Rezistenca«, ki je poklicala ves narod k odporu in mu vlila moralne zavesti za borbo, je zaključila dobo namišljene diplomatske prebrisanosti. Italija ni več poslušala politikov, ki so vedno prihiteli na pomoč zmagujočim, marveč je stopila na pot resničnega preporoda in lastne zgodovine. nedeljo so bila vsa vina prvovrstna, ne pa tako pri ocenjevanju. Mogoče je tako vplivala nedeljska vročina med jemanjem v-zorcev? Mogoče niso popolnoma odgovarjali zamaški? Ali niso bili vzorci pravi'no shranjeni od nedelje do četrtka? Ostalo je nepojasnjeno, a bile so znatne razlike, po- j sebno pri vseh treh merlotih. Komisija ni 1 mogla dali nobenemu vzorcu najvišje oce-j ne, to je 10 in samo eno vino — pinot — je doseglo red 9. Osta’e najvišje ocene so : bile 8.3 za tokajec, 8 za rizling, 7.6 malva- i zijo, 6.4 merlot, 6 rebula. Najnižja ocena je bila 5.5. Najvišji posamezni red je bil 9.5, najnižjih pa je bilo več 5. Nagrade in nagrajenci Ocenjevalna komisija je imela na ra/po lago 10 nagrad, in sicer 3 pokale in 7 medalj. Pokali imajo poleg idealne tudi tvar-no vrednost, in sicer vsak po več kot 10.000 lir. V sklad za nagrade in za kritje stroškov so darovali Prefektura, Hranilnica Mont, goriška in domača občina, trgovinsko -.kme-lijska zbornica, kmetijsko nadzorništvo, tirad za turizem, organizacija neposrednih obdelovalcev in še drugi. V nedeljo, 28. julija, je bila ob 11. uri v občinski dvorani v števerjanu razdelitev nagrad. Prisotni niso bili samo nagrajenci in organizatorji kmečkega tabora, marveč tudi precej drugih, v glavnem mladi posestniki. Po županovem pozdravu in spominu na ponesrečence potresa v Makedoniji, sta spregovorila dr. Verbi in inž. Ru-stja, nakar je slednji razdelil nagrade. Dobili so: 1. nagrado Pintar Anton za Pinot; 2. nagrado Komjanec Josip za tokajec; 3. nagrado Mikluš Danijel za rizling; 4. nagrado Trpin Jože za tokajec; 5. nagrado Škorjanc Avgust za malvazijo; 6. do 10. nagrado po abecedi: Humar Anion, Maraž Ignacij, štekar Alojzij, baronica Tacco in Vogrič Anton. Par fotografij in par pesmi ter kozarec v gostilni na dvoru so zaključili — kot je rekel predsednik odbora Aleš Komjanec — Prvi kmečki tabor v Števerjanu. Naj sledijo drugi in izkušnje učijo. Opomba: Odstotek alkohola v vinu se ni upošteval, ker so že tako bila vsa ocer njena vina premočna in je najšibkejše vsebovalo nad 12 stopinj po Maligandu. no zaposlenih tujih delavcev je v težki industriji in v rudnikih. V tem oziru najdemo na prvem mestu Belgijo, ki zaposluje okoli 40.000 tujih delavcev, predvsem v premogovnikih, kjer predstavljajo več kot 40°/o celokupne delovne sile. Med temi je največ Italijamov. Bo krme dovolj? Spomladi jc precej žalostno kazalo glede krme, a pozneje so se pogoji zboljšali, ' or je košnja sena dobro izpadla in zale gle so tudi košnje detelje — ponekod že 3. košnja — ter tudi otava. Vseeno mora •previdni živinorejec preceniti, s kakšnimi za’ogami bo prišel v zimo. Sedaj vsejani pičnik bo še uspel, sedaj vsejani Landsber-->er bo še lotos dal eno košnjo, prihodnje ieto v začetku maja pa drugo obilnejšo. Kot je znano in o tem smo že parkrat pisali, je »Landsberger« krmska mešanica iz detelje inkarnatke (ruse trave), laške ljulj-ke in kosmate grašice, vsejane po 1/4 kg na površino 100 m3. Sedaj lahko že začenjamo sejati deteljo inkarnatko samo zase. KATERA DETELJA — LUCERNA JE NAJBOLJ PRIPOROČLJIVA? Živinorejci tožijo, da detelja ne traja več toliko časa kot nekoč, zaradi česar so ji takrat nadeli ime »sedemletna« ali »večna detelja«. Dolgoletne poskušnje so dokazale, da u-spe najbolje detelja, katere seme je bilo pridelano nekje v bližini. Zato pa je v Piemontu najbolj priporočljiva piemontežka, v Bologni iz Emilije, pri nas pa furlanska. Inozemske lucerne niso nikdar priporoč-’ i i ve, čeprav bi imele lepo seme. Zaščitna sredstva za trte bodo v bodočnosti predvsem prašljiva in ne več škropilna. To pa predvsem zaradi predrage delovne sile. Delovni poskusi pravijo, da se bodo s prašenjem lahko prihranile do 4/5 delovne sile. časi pa za to še niso dozoreli, ker je potrebno prej urediti več stvari: Predvsem mora biti prah lepljiv, tako da bo več časa lahko ostal na tr-tinih listih in poganjkih. Nadalje bo moral prašilni stroj razdeljevati prah v obliki oblaka. Prašenje bodo izvrševala letala. Doba take zaščite bo nastopila mnogo prej, kot se povprečno misli, človeštvo napreduje v vseh ozirih in zelo naglo. V w »gospodje« že vedo, kako se taki reči streže. Ko je blago za pobijanje ljudi nakupljeno, dobe v Rimu zvezo z vojaškim atašejem kake manjše države, ki za kupček dobrih bankovce;' izda potrdilo o nakupu na primer bogzna kake preglavice. Spoznala je, kako je Miguel vihrav. Uvidela pa je tudi, da je miado dekle dosti bolj primerno zanj kot ona. j Zdaj jo je skrbelo samo to, kako bi čim-prej prišla do bolnišnice. Miguel ni zinil niti besedice, ko mu je sestra zvečer povedala, da želi Maja š,e enkrat pogledati k bolniku. Suzi ji je dala avto na razpolago. Samo jo je pogledal z žarečimi očmi, ko je stopila v sobo. »Pomislite, Maja,« je veselo zaklical, »ne bo potrebna operacija! Zdravnik me je ponovno pregledal. Moral pa bom še nekaj časa prebiti v tej hiši..< »Da bi vsaj brž okrevali, Samo,« je vzdihnila Maja in se je vsedla na posteljo. »Kaj vas je vse doteklo v zadnjih dnevih!« »Je že tako,« je odvrnil Samo. »In danes kar dvakrat ranjen! Hm, privaditi se je treba!« j Na njeno vprašanje, je podrobno razložil dogodke prejšnje noči. »Pa veste, kdo je na letališču streljal name?« jo je vprašal. Na njen začuden pogled je odvrnil: »Komi!« »Komi?.< je ponovila Maja vsa preplašena. »Tisti, ki se je hotel v Ztirichu umoriti?« f »Isto je zopet ponovil v Ankari. Vse to vam bom kdaj pozneje pripovedoval. Zdaj pa povejte, kako in zakaj ste pa vi pridirjali naravnost sem v Rabat. Je bil res le goli slučaj, da sva se tu našla?^ Maja je bila v zadregi in ga je nekam proseče pogledala. On se je nasmehnil in jo je prijel za roko: »Ven z besedo, Maja! Nekaj je slučajno, nekaj pa ...?« Ona mu je vse pošteno povedala, kako je prišlo do tega. Med pripovedovanjem je občutila, da ni spustil njene roke, marveč da jo še krepkeje stiska. Kot v omot.ci se ji je zazdelo, ko jo je pritegnil k sebi. »Maja,« je šepnil, »me res tako ljubiš? — Kaj bi odgovorila, če te vprašam, ali si pripravljena iti v bodoče življenje skupaj z menoj?« »Na to vprašanje je samo eden odgovor,« je Maja odvrnila in se je sklonila proti njemu ter ga vroče poljubila. KONEC strojnic za lastno državo. Blago se mirno in očitno natovori na ladje in ko so te izplule iz italijanskih teritorialnih votla, se usmerijo, kamor hočejo. Včasih se 'zgodi, da gredo iz kakega vojaškega skladišča še novi tanki. Kupčija cvete Vedno več kupcev prihaja v razkošne milanske hotele, kjer kade »gospodje« debele cigare in skoro brezbrižno sklepajo milijonske kupčije z orožjem, ki je na papirju označeno kot staro železo, v resnici pa še kar dobro strelja. Eden najbolj podjetnih »gospodov* je bil gospod Henrik Lebrasseur. Lep, visok možak doma iz Belgije, ki je imel razpredeno mrežo svojih posrednikov po vsej Evropi, Afriki in po bližnjem Vzhodu. Pred tremi leti je prišel k njemu neki odpos’anec iz Severne Afrike. Potreboval je 1000 avtomatičnih nemških pištol, ki so 'ežale po raznih skladiščih zaplenjenega o-rožja. Ponujal je takojšnje plačilo v ame-(Nadaljevanje na 10. sl rani J ŠPORTNI PREGLED Tudi Tržačani so imeli priliko oceniti fantastično virtuoznost Globetrottersov /fa^efiioo It o & u'tlt c* 'ih It i variete nemočno obstali. Tedaj sc je zaslišal smejoči se glas Lemona, ki je potegnil izpod majice žogo in jo nemoteno vrgel v koš ob viharnem odobravanju. Zakaj so vsi črnci? Superstein je mnenja, da so črni košarkarji mnogo bolj eksplozivni, razen tega pa tudi mnogo bolj ambiciozni. Borijo se za življenjski standard, za slavo in njihove fizične sposobnosti jim to tudi omogočajo. Dvomi namreč, da .bi iz belca naredil kakega Lemona, da bi bil klown in veliki igravec. Harlemovci, ki so nastopili v skupini nekaj let, si nato pridobijo v ZDA dobre položaje. Med njimi so odvetniki, trenerji na univerzah, poslovni ljudje, in restavratorji. če jih kdo vidi na cesti, jih bo z lahkoto spoznal, črni so, kot da bi jih namazali z globi-nom, vitki in visoki kot smreke s smešnimi majhnimi klobuki na glavi. Pozibavajo sc pri hoji, kot da so navajeni plezati le po drevesih, roke imajo tako dolge, da jim segajo prsti skoraj pod kolena in vlečejo sc leno. Na prvi vtis leni in neokretni ljudje pa so kot prerojeni na igrišču, koder zgrabijo žogo in jo ucvrejo kot gazele v nasprotnikov koš. Predlgo bi bilo opisati vse zanimivosti tega potujočega cirkusa in izredne sposobnosti posameznih igravcev. Ekipo je treba samo videti in občudovati. To je bil za vsakogar nepozaben »športni dogodek. (dt) VRNITEV ZNANSTVENE ODPRAVE V Italijo so se vrnili nekateri člani italijanska znanstvene odprave, ki je bila na raziskovanju v ekvatorialnih goščavah Južne Amerike, v Braziliji in Venezueli. To odpravo je organiziral profesor Etlore Biocca, ravnatelj instituta za parazi-lologijo na rimski univerzi. Pokroviteljstvo nad njo pa je imel in jo financiral nacionalni svet za raziskave. Odprava je preučevala etnološke in biološke razmere iin pogoje v južno-aimeriških pra-gozdih. Priprave za odpravo so trajale več mesecev, odpotovala pa je lani novembra. Zdaj je svoje delo na terenu v glavnem dokončala. Toda vodja odprave, profesor Biocca je ostal zaenkrat še. v Braziliji, kjer so sprejeli znanstvene rezultatp njegove odprave z velikim zanimanjem. Oblasti in znanstvene ustanove so ga povabile, da bi priredil o odpravi serijo predavanj. Profesor Biocca pa je že poslal nacionalnemu svetu za raziskave obsežnejše poročilo o rezultatih odprave. V njem pravi, da je bila baza odprave, v mestu Manaos in da je italijanska odprava tesno sodelovala z brazilskimi znanstvenimi ustanovami. Svoje raziskave je opravljala na področju Rio Negro v Braziliji in ob gornjem toku reke Orinoko v Venezueli, Preučevala je življenje in navade indijanskih plemen, ki spadajo med najzanimivejša in najmanj raziskana plemena v Južni Ameriki. MESTO V GROBU V dolini Bregaglia pri Sondriu so začeli odkopavati razvaline mesteca Piuro, ki ga je zašul plaz leta 1618. Pri tem je našlo smrt vse prebi valstvo, okrog 2.000 ljudi. Našli so že nekaj okostij. Po starih dokumentih je bilo mestece Piuro letovišče bogatih trgovcev, ki so si zgradili tam razt-košne vile s širnimi vrtovi. Mestece je, imelo važno vlogo v trgovini s svilo. Za odkopavanje je dala pobudo in sredstva neka švicarska ustanova. OH, TA VROČINA! Nastop znamenite skupine nekdanjih košarkarjev s popularnim naslovom »Original Harlem Globel rotlcrs« je vzbudil ogromno zanimanje tudi pri nas, kot že prej povsod po svetu. Čeprav vedno nastopajo zato, da zabavajo desettisoče gledavcev, so tudi ob tej priložnosti nekateri sprožili povsem neumestno vprašanje: ali igrajo Harlemovci res najboljšo košarko na svetu? Pri tem so vsekakor pozabili nekaj bistvenega: košarkarski virtuozi iz Amerike niso več košarkarji, ampak člani artistične skupine, ki se ocf svetovno znanih cirkusov preteklih dob, kot sta bila »Barnum« in »Klud-sky«, razlikuje le po tem, da nastopa pod milim nebom, navadno na športnih stadionih ter na košarkarskih igriščih. Harlemovci sedaj niso več športniki in zato je neumestno kakršnokoli primerjanje njihovih fantastičnih cksibicij z možnostmi košarkarskih ekip. Če se. njihova cirkuška igra ne more primerjali z resnim športom, njihova vrhunska virtuoznost prav gotovo dela uslugo košarki. Strokovnjaki in znani košarkaši Evrope trdijo, da letošnji Harlemovci prekašajo same sebe. Ti črnski virtuozi delajo s samosvojimi vragolijami vso čast košarki, saj vsak posameznik dovršeno obvlada žogo, vsak strelja iz vseh pozicij na koš in prodre pod obroč tudi tedaj, ko se zdi, da je to nemogoče. Harlemov partner za igre, ki potuje z njo — ekipa Indijancev iz plemena Chcrokee — je prav tako odlična košarkarska vrsta, toda v primerjavi s Harlemom se tu pa tam zdijo kakor n tbogljeitci. Harlemova košarka gledavcem ni samo v zabavo, temveč je hkrati tudi izvrstna šola za amaterje in poklicne igravce. Toda motijo sc tisti, ki mislijo, da so Indijanci prepuščeni na milost in nemilost zvijačam črnskih košarkarjev. Ti igravci so toliko sposobni, da včasih le prisilijo Harlcmovee, da morajo pokazali prav ves bogati repertoar svojega znanja. Morda kateremu ne bo všeč, da črnci niso tako borbeni ter da ve-dnb ne zadenejo koša, a ne smemo pozabiti, da io ni športna ekipa, temveč le košarkarski variete. In Harlem je. zares zabaval Tržačane kot povsod na svetu. Znano je, da je la zabava kot vsaka druga artistična točka rezultat napornih priprav na parketu med dvema košema, če bi namreč Harlemovci popolnoma ne obvladali tehnike barantanja s košarkarsko žogo, če bi ne. bili črnski dolgini izdelani košarkarji in če ne bi svojega bogatega znanja virtuozno uporabljali med svojim nastopom, bi tudi varietejske točke — štirikrat po deset minut igre med Harlemom in Chcrokeejem — odpadle. Sloviti maneger Abe Superstein zbere vsako leto najboljše črnske košarkaše- v ZDA in krene z njimi na turnejo po vseh deželah sveta. Mali Superstein deli vedno nasvete, vsi ga pozorno poslušajo, saj jim deli tudi bogat zaslužek. Pravijo, da si je Harlemovo košarko ogledalo v 36 letih nastopanja preko 35 milijonov ljudi v 80 deželah na svetu. Sprva so igrali samo košarko. Ko pa so se ljudje naveličali njihovih zmag, so dopolnili svoj program z artističnimi točkami in komičnimi vložki. Toda razne domiselne varjetejske točke (kazenski met z žogo na vrvici, premetena igra z dvema žogama za hrbtom sodnika, vragolije z žogo obteženo s svincem itd.) niso edina zabava za gledavce. Ali se morda številni Tržačani niso navduševali nad preciznimi podajami, raznovrstnimi prodori, meti iz skoka in od daleč? Tudi to je bila zabava in tokrat prava košarkarska. Ne smemo pozabiti, da je Harlem izgubil samo osem tekem od 7.000. Težko je reči, kdo je boljši v tem črnem košarkarskem ansamblu, morda Summons, morda Mitchell ali kdo drug? Osrednja figura Harlemov-cev je Medowlark Lemon, Globetrottersov Rigo-letto in hkrati izredni košarkarski virtuoz. Njegove vragolije na igrišču spravljajo vsakogar v smeh. Bliskovite »linic« so zmedle, vseli pet Indijancev, ki na lepem niso več vedeli, kje je žoga, ter so Ne bom povedala nič novega, če bom dejala, da smo ljudje pač taki, da nismo nikoli zadovoljni; v mrzlih zimskih dnevih, ko nas burja vse prepiha, pravimo: »Kdaj bo poletje, da nas bo sonce lepo grelo! « Sedaj, ko nas sonce greje, (še preveč) pa pravimo: »Oh, ta vročina!« In res je pogostoma poletna vročina zelo neprijetna. Žejni smo, se potimo, od prehudega sonca nas boli glava, da ne govorimo o sončarici, ki jo lahko dobimo, če nas sonce preveč obseva po glavi; ali o vročinski kapi, ki nas lahko zadene, če se telo s potenjem ne more dovolj ohladiti (pred nevihto ali v zadušni dvorani). Najbolje je, da nosimo lahko, zračno obleko, da pijemo precej tekočine in da uživamo več soli kot pozimi. Spraševale se boste morda, zakaj je potrebna sol. Poleti sc namreč močno potimo, zato izločamo tudi precej več soli kot navadno. Sol pa je telesu potrebna, kajti če je imamo premalo, nastane cela vrsta slabih in neprijetnih posledic. Med drugim se nas poloti izčrpanost, izgubimo voljo do dela in tek. Da vrnemo telesu izgubljeno sol, moramo poleti uživati več soli kot sicer. Zato je dobro, da vsak dan popijemo nekaj vode, ki ji dodamo nekoliko soli. To velja še posebno za tiste, ki težko delajo in se zelo potijo. KAKO PA NAJ SE POLETI HRANIMO? Zgrešeno je misliti, da je treba poleti več jesti kot v drugih letnih časih, ampak prav nasprotno. Poleti namreč izgublja telo precej manj toplote, kot v hladnih letnih časih, zato mu je potrebno tudi manj hrane, ki daje telesu potrebno toploto, ko se presnavlja. Jesti ne smemo težko prebavljivih jedi, ker huda vročina omrtviči prebavljanje, ampak samo hitro prebavljivo hrano. Poleti se mora telo očistiti škodljivih ostankov zimske prehrane, v kateri je bilo preveč maščob in beljakovin ter premalo vitaminov. Zato zdravniki priporočajo, da uživamo poleti čim manj mesa in čim več rastlinske, hrane, to se pravi sadja in zelenjave. Popolnoma napačno je mnenje, da samo meso daje človeku moč. To nam lahko pričajo Japonci, ki jedo skoraj zgolj rastlinsko hrano, a slovijo po svoji veliki telesni odpornosti. Prizadevajmo si torej poleti posnemati vegetarijance. Kaj pa poletna nespečnost? Ta zelo pogosto spremlja hudo vročino in se loteva zlasti živčno razdražljivih ljudi. Ti ljudje ne morejo spati ali pa zaspijo šele proti jutru, medtem ko so sc velik del noči premetavali po postelji. Zjutraj so zato izčrpani ,da so skoraj nezmožni za delo. Popolnoma zanesljivega sredstva ni, ker se na vsako zdravilo človek prej ali slej privadi in izgubi to svojo moč. Živčno slabi ljudje se morajo bojevati proti nespečnosti posredno. Podnevi naj se ne sončijo preveč, naj ne uživajo dražilnih sredstev, tobaka in črne. kave. Zlasti pa morajo paziti na prehrano. Večerjati ne smejo težko prebavljivih jedi, ker tudi prebavne motnje pospešujejo nespečnost. IN SE NEKAJ BESED O PIJAČI Nekateri mislijo, da poleti ne smejo pili, niti vode ne, ampak samo tedaj, če so neznosno žejni. To je zgrešeno, ker moramo poleti piti dosti več, da nadomestimo vodo, ki jo izpotimo. Vsakdo pije toliko, kolikor mu je potrebno. Za vse. pa velja isto pravilo: žejo si gasimo po malem, v presledkih in majhnih požirkih. Ni dobro, da izpijemo cel kozarec naenkrat, ampak po požirkih in vmes nekoliko počakajmo. Telo na ta način tekočino laže in temeljiteje vsrka. Najbolj priporočljive za pitje so naravne pijače, kot so voda, sadni sokovi itd. Odlično gase žejo kiselkaste pijače (limonada brez sladkorja) ter hladen čaj, kava in mleko. Poletne pijače so lahko hladne, ne smejo pa biti ledene, ker ledeno mrzle pijače lahko povzročajo prebavne motnje in celo krče v želodcu. Zlasti previdne moramo biti s sladoledom. Ker je mrzel, lahko izzove prebavne motnje, vrh tega pa je. sladoled pogosto žarišče nevarnih bacilov, nalezljivih bolezni. O poletnih oblačilih naj povem samo to, da morajo biti ohlapna in ne prilegajoča se telesu. Zlasti se je treba varovati stisnjenih pasov in steznikov. Telo mora biti čimbolj prosto, da se laže. gibljemo in da pot laže izhlapeva ter na ta način izgublja telo odvečno toploto. Ondlna I Za i ■ naše naj mlajše i ; "tt V__J t\<7 // K&E-. miki MUSTER 253. Taikrut jc zašumelo mecl vejami, zaslišala se je mogočno rjovenje in na Skalo sveta je skočil črni panter, lahek, silen in strašen, kalkor v tisti davni prvi Mavglijevi noči na skali. »Glej, zato nisem prišel prej!« je zasopel in iztegnil krvavo šapo. »Bil je dolg lov, toda v grmovju leži bik, s katerim so dolgovi poravnani.« 254. Sklonil se je in lizal Mavglijeve noge. »Pomni, da te je Baghira ljubil!« je zaklical. Skočil je na stezo in se še erikrat ozrl: »Dober plen na novem sledu, gospodar džungle. Pomni, da te je Baghira ljubil!« »Slišal si,« je rekel Balu, in sedaj si nimamo več kaj povedati’. Pojdi zdaj, prej pa še stopi