ti p mA' Ljubljana, petek 23* aprila fl)43XXI Cena cent 80 >> Ljubljana, fncaDijM Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 Inseiatni oddelek: Ljubljana, Pncdnflera iB- ca 5 — Telefon h. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Ba£uni: a Ljubljansko pokrajino pri poJtno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Serri?o Cood. Con. Poet. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ta oglase i« Ki. Italije in inozemstva ima Uniooe Pnbblicrtž (ra liana S. A. MILANO Iskala mk dan znaia mesečno Lk vid ročno t »Pooedajjrfdm ttDDi Lk 36.50. Uttdoiitroi Pncdnijeva ali ca ker. 3. SaMoa fcev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne fužtja. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob- bliciti di pcovenienza itaUana ad esteta: Uniooe PnbMidti Italiana S. A. MILANO Ponovni siloviti napadi vzdržani v žilavem odporu Pohvala 1. bataljona 6. pešps&a (Trieste) — Bombardiranje petrolejskih nagtrav v Siriji Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je »bjavil danes naslednje 1062. vojno poročilo: Ponovne sovražnikove silovite napade, iz-vršene ob podpori nadmočnega topništva na južni tuniški fronti, so naše čete tudi včeraj vzdržale v žilavem odporu in s svojim dokazanim junaštvom. V zelo trdovratni obrambi neke prednje postojanke naše bojne črte se je zlasti odlikoval prvi bataljon šestega pehotnega polka (Trieste), ki .je pod poveljstvom kapitana Maria Politija iz Sulmone prizadejal ogromne žrtve napadajočim novozelandskim motam. Težki nemški bombniki so napadli središča vojaških stanovanj v sovražnem zaledju. Lovci so sestrelili 4 sovražna letala, dve pa S9 pokončala protiletalske baterije. V posrečeni nočni akciji so naša letala napadla in obstreljevala pefcrolejske naprave v Tripolisu v Siriji. Junaštvo edink Kr, mornarice Operacijsko področje, 21. aprila s. Na-vzlic napadom letal, podmornic in min uspe naši mornarici vsak dan in vsako noč, da za ceno žrtev in izgub pripelje v Tunis potrebna sredstva za borbo. Borba postaja huda, sovražnik napada še bolj naše konvoje in jih skuša v zadnjem času prestreči tudi s pomorskimi sredstvi. Dogodek iz noči na 16. april je samo eden izmed mnogih, ki bodo nekega dne pričali o spretnosti in pogumu naših ladij v tej neprekinjeni borbi, v kateri se nahajajo od prvega dne vojne. V noči na 16. april je neki naš konvoj plul proti Tunisu, dve torpedovki pa sta šli pred konvojem. Okrog 2. ure sta opazil sumljive obrise ladij, ki so plule proti konvoju. Torpedovki sta takoj spoznali dve sovražni supertorpedovki, tipa Jervis. Brez trenutka oklevanja sta naši ladji napadli, toda sovražnik je skušal nadaljevati pot proti konvoju, ki je bil njegov glavni cilj, in uiti torpedovkam. Ti sta mu pa odrezali pot in se mu približali na 2000 m ter otvorili ogenj. Tako se je pričela kratka, toda izredno huda borba v najmanjši razdalji. S prvo salvo z naše tor-pedovke je bila zadeta v polno ena sovražna edinka, toda tudi naša majhna ladja je bila takoj nato zadeta in se ni moigla več premakniti z mesta. Zaradi tega pa se ni prenehala boriti. Izkoristila je čas in sprožila svoje torpede ter streljala s topovi! Po nekaj minutah divjega streljanja, je bila torpedovka zadeta v sredino s torpedom, ki jo je dobesedno razklal. Prednji del se je takoj pogreznil, zadnji del pa je ostal še nekaj minut nad površino. Sovražnik sam je moral občudovati zadržanje mornarjev, ki so ostali na zadnjem delu ladje, kajti topovi na zadnjem delu so kar naprej streljali in vsi možje so bili na svojih borbenih mestih, dokler jih niso zagrnili valovi. Druga torpedovka je med tem napadla drugo sovražno edinioo. V kratki razdalji je sprožila salvo torpedov in ko ji videla, da se jim je sovražnik izmaknil, je zopet napadla in sprožila drugo salve torpedov, ki pa niso zgrešili cilja. Sovražnik je takoj ugasnil reflekt. in prenehal streljati. Naša ladja, ki so jo med tem zadele granate, je pohitela na pomoč brodiolomcem pesestrino, sovražnik pa se je s trudom cddaljil proti Malti. Angleži trdijo, da niso imeli nobene izgube v borbi. Trditev je kakor običajno lažna. Zadošča navedba dejstva, da sta sovražni ladji kljub odločili premoči opustili akcijo proti naši torpedovki, ki je reševala brodolornce s potopljene torpedovke. Obe sovražni ladji nista bili samo obe poškodovani, temveč je bila ena, verjetno tista, ki so jo zadeli torpedi, tako hudo poškodovana, da jo je morala druga vleči na varno. Ob prvem svitu zore so naša letala opazila obe sovražni ladji, ko sta počasi in trudom a pluli proti Malti. Vlečena ladja je bila obdana s plameni, ki so zavzeli kmalu velik obseg. Okrog 7. ure je bila goreča edinica prepuščena usodi in naši letalci so videli, kako se je druga edinica približala in vze.a na krov vso posadko Kmalu nato je nastala ogromna eksplozija, katero so slišali do si-ciljske obale in ladja je izginila v valovih Neki naš brzi torpedni čoln. ki je kasneje prišel na kraj, je zajel razbitine, ki so bile nadaljnji nesporni dokaz o potopitvi. Naši lovci niso mogli slediti dogodku, trdijo pa, da je bila potopljena ladja za polovico večja od drugih in zato nikakor ni neverjetno, da je bila potopljena edinica večjega tipa, kakor so mogle ponoči oceniti naše 1-adje S tem je i ponovno dokazano, da pomeni vsak konvoj v Tunis lahko za naše ladje bitko, ki se prične v trenutku, ko se konvoj oddalji iz izhodiščnega pristanišča in se zaključi šele tedaj, ko konvoj odloži dragocen tovor v tuniških pri« staniščih in se zopet vrne v oporišče v Domovini. V takih bitkah je bila naša mornarica že neštetokrat in s pomočjo drznega in uspešnega napada naših torpedov je tudi v navedenem primeru konvoj Ishko nepoškodovan pri* spel v Tunis. v Neagrifn Neapelj, 21. aprila, s. šef glav-.ega sta na Milice je danes obiskal baterijo »De Biase« 27. legije protileta'ske Milice. Pregledal, je oddelek in se razgovarjal z nekaterimi legionarji ter goreče pozdravil vse, omenjajoč žrtev centurijona Tuzzia m drugih legicnarjev, ki so padli na pošto, jankah v hudi borbi. Ob;sk se je zaključil z navdušeno manifestacijo 'eg.onarjev. Ki so se strnili okrog šefa glavnegp stana in mu izrazili svojo žilavost borcev in vso predanost Duceju. Nato je Eksc. Gal-biati obiskal poveljništvo protiletalske ob. ramfce in se prepričal o organizacij: ter popolni učinkovitosti obrambe. nfava v&jnih sijet Smirna. 22. apr. s. Kakor je bilo najavljeno, se je izmenjava italijansko-angleških ujetnikov, ki se je pričela včeraj zjutraj v pristanišču Smirne, srečno zaključila. Delo je v redu po^ teklo ob prisotnosti celotne italijanske zajed« niče. Duh italijanskih ujetnikov, med katerimi je nekaj pohabljencev, je na višini. Izrazili so zadovoljstvo, ker se vračajo v Domovino, in ponos, da so se udeležili hudih bitk. Mornariški ataše pri italijanskem poslaništvu, ki je prišel v Smirno, in zaunnik fašijev sta razdelila okrepčila ujetnikom, ki so takoj, ko so stopili na italijanske ladje, manifestirali. Treba je podčrtati zanimanje in ljubeznivost civiln h in vojaških oblasti Turčije, ki so vse storile, da se je izkrcanje in vkrcanje izved o v največjem redu. Tudi turški Rdeči polmesec je daro« val cigarete in slaščice. Danes ponoči bodo ladje odplule v namembna pristanišča. T Miren Samo krajevno bojno delovanfe — BMjševiki izgubiti 77 letal — Letalski na^ad na Afcerdeca Iz Hitlerjevega glavnega stana., 22. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je potekel dan ob krajevnem bojnem delovanju v splošnem mirno. Sovjeti so včeraj izgubili 77 letal, med temi 20 v letalskih bojih s finskimi lovci. Pogrešani sta dve nemški letali. Pri ponovnih napadih lahkih nemških pomorskih oboroženih sil na sovjetski dovozni premet vzdolž kavkaške obale so bila potopljena tri sovražna vozila za preskrbo. V zapadnem odseku tuniške fronte je lastna napadalna akcija dosegla zastavljene cilje. Sovražnik je utrpel težke izgube. Plen in število ujetnikov še nista ugotovljena. Na južni fronti se je tudi včeraj razbil z najmočnejšim topniškim ognjem podprti sovražni napad ob nezlomljivem odporu nemških in italijanskih čet. Lastni protinapadi na raznih mestih fronte so imeli uspehe. Letalstvo je preteklo noč uspešno napadalo sidrišča ladij v alžirskih lukah in izvedlo med drugim tudi napad na sovražni konvoj, v katerem je bila hudo zadeta večja tovorna ladja. Ob obali Itokavskega preliva so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili 8 angleških letal, med njimi 6 bombnikov. Oddelek težkih nemških bojnih letal je preteklo noč iz majhne višine metal rušilne in zažigalne bombe na pristaniško in mestno področje Aberdeena. Napad, ki je bil izveden v dveh valovih je povzročil znatno škodo po bombnih zadetkih na napravah, ki so važne za vojno v tem pomembnem pristanišču za preskrbo. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. Zaradi dodatno ugotovljenih zadetkov, ki so jih dosegle enote nemške vojne mornarice na sovražna letala pri napadu na Stettin in Rostock v noči na 21. aprila, se je število sestreljenih sovražnih bombnikov povišalo na 39. Dramatična fa&a ArOii» Berlin, 21. apr. Včerajšnji dan je bil v splošnem najbolj miren, kar so jih zabeležili na vzhodni fronti odi začetka vojne. Na vsem ogromnem področju od Belega morja do severne obale Azovskega morja se m zgodilo^ prav n:č, razen da je sem pa tja prišlo do puškarjenja med izvidnicami ter do dvobojev r.beh topništev. Tudi letalstvo je na obeh straneh ostalo mirno zakadi slabih vremenskih prilik. De na Kavkazu take tišine ni bilo. Tu so bili hudi spopadi zlasti južno od Novo-ros;jska. Nemške in rumunske čete so cd(-b'le mnog© silovitih sovražnih napadov ter dovršile niz lastnih podjetij za zboljšanje obrambnih možnosti nevorbs-jskega epo-rišča. Prva teh lastnih akcij se je začela v zgodnjih popoldanskih urah ter je trajala vse do mraka. Privedla je do osvojitve reke višine, ki jo vojaški zemljevidi označujejo' s pomembnim imenom »Hudičev zob«. To ie nek3ka skalnata utrdba> ki po svoji čudni obliki res spominja na orjaški zob. Sovjetske čete so se posluževale te postojanke zelo uspešno in so nemškim četam, oddaljemm k;maj par kilometrov, prizadevale hudo škodo. Na »Hudičevem zobu« je bilo postavljeno nekokko sovražnih baterij. Streljale so nepretrgoma skoro ves te- sprejel zastopnike bojevniških »užin in družin s številnimi vojaki >]stva Rima je v njih počastil visokega rimskega duha junaštva In predanosti Domovini Rim, 23. aprila s. Ob obletnici Ustanovitve Rima je Duce sprejel v Beneški palači ob prisotnosti ministra tajnika Stranke in ministra za ljudsko kulturo skupino zastopnikov bojevniških družin, ki so se posebno izhazale z rimskim duhom junaštva in predanosti Domovini, in skupino družinskih poglavarjev, ki imajo številne sinove pod orožjem. Navzoči so bili ga. Natalija Veninl Az-zolini iz Milana, vdova imetnika zlate kolajne kapitana Corrada Veninija in mati imetnika zlate kolajne poročnika Giulia Veninija, ki je padel na grški fronti, princ Mario Ruspoli. oče podpolkovnika Mare-scottija in kapitana Costantina, oba borca iz vojne 1915—1918 in padla v Severni Afriki v sedanji vojni, svetnik Carlo di Cellere in Giulio Macchj di Cellere, strica poročnika Štefana Macchija di Cellere. ki je po povratku iz Argentine, da bj prostovoljno služil v vojni, padel v Severni Afriki, vodeč v napadu svoj tank; grof. Ago-stino Oddi Baglioni. oče poročnika Ales-sandra, ki je junaško {»del na egiptski fronti, vdova in sin dalmatinskega muče-nika Giovannija Sava; fašist Colono Angelo Antonio Aguzzoni iz Badie Polesine, cče 9 otrok, od teh 8 moških, ki so vsi pod orožjem; gospa Giulia Libravon Za-non iz Capa d Arsegno. vojna vdova in mati 7 sinov, ki so vsi pod orožjem; fašist Ippolito Častrionj iz Milana, bojevnik iz vojne 1915/1918, občinski sluga, oče 7 sinov, ki so vsi pod orožjem; fašist železničar Acchile Forchini iz Rima, oče 10 otrok, od katerih je 7 pod orožjem, in fašist Ore-sto Oreste Zecca iz Milana, trgovec, oče 9 sinov, od teh 6 pod orožjem. Navzoči so bili major Angelo Negri, inšpektor federacije borbenih fašijev iz Milana, bojevnik, večkrat odlikovan za vojaško hrabrost, k; je izgubil 6 družinskih svojcev ob sovražnem letalskem napadu in je daroval Stranici 6 žimnic padlih svojcev, ter član Balille Antonio Cali iz Palerma, ki je bil štirikrat ranjen ob letalskem bombardiranju v katerem je njegov brat izgubil življenje, pa je prosil za puško, da bi streljal na Angleže. Duce se je z vsemi dolgo in prisrčno razgovarjal. Med zastopniki vojaških družin, ki jln je sprejel Duce je bil princ Mario Ruspoli, oče podpolkovnika Marescottija Ruspoiija in kapitana Costantina. Mhresčotti Ruspoli se je udeležil vojne 1915-1918 in si zaslužil srebrno kolajno, 3 bronaste kolajne in napredovanje zaradi zaslug v vojni. Ob izbruhu vojne v Etiopiji je Marescotti odšel kot poveljnik eskadrona brzih vez v činu majorja. Ob pričetku sedanje vojne je odšel v Jugoslavijo kot poveljnik skupine polka »Genova Cavalleria«. L. 1911. je prosil, da bi prišel k pada'cem, ter je postal poveljnik nekega bataljona. V juliju 1942. je cdšel v Libijo z napadalnimi oddelki divizije »Folgore«. Mrzlica ga > tresla že več dni zaradi tren ran, ki jih je pred tem zadobil. Vedoč o bližnjem napadu na postojanke E1 Alameina, se ie dvignil in ponovno inspiciral svoje može. Hodečega iz jarka y jarek, so ga sovražne prednje straže opazile in smrtno zadele z granato. Zadnje besede Marescottijaeve so bile: »Treba je vzdržati za vsako ceno, dečki.« Dva dni nato se je 2 km od istega kraja žrtvoval tudi brat Cestantino Ruspoij, ko je zagrabil za strojno puško in streljal na sovražnika, ki je cbkrožil njegov oddelek. Costantino Ruspoli se je udeležjl vojne 1915-1918 in je bil odlikovan za vo. jaško hrabrost. Navzočna srta bila ob sprejemu grof Carlo di Cellere in grof Giulio Macchi di Cellere, strica poročnika tankovca Štefana den in bruhale ogremne množine jekla na nasprotnika. Od sinoči pa so topovi izpre-meili gospodarja ter bljujejo svojo ognjeno vseb'no na sovjetske kolčne, ki si trdovratno prizadevajo, najti najš bkejšo točko v nemški obrambi, da bi si odprle pot na Novorosijsk. Zadnja faza boja za osvojitev te višine je b'la posebno huda. Oddelki nemških gre-nadirjev in rumunskih planincev, ki so šli v napad, so bili opetovano odbiti, preden se jim je končno pcsreč'lo doseči vrh, kjer je prišlo nato do spopada rneža proti možu in se je napadalcem posrečilo zlomiti sovražnikov odpor. Po končani bitki je jata sovjetskih letal ponovno preletela »Hudičev zob« ter iz neznatne višine s strojnicami obstreljeval nemSko-rumunsko posadko. Naposled pa so se sovjetski letalci morali umakniti nemšk:m letalom. (P!ccolo.) V aprilu so Angleži izgubili nad Nemčijo 188 letal Berlin, 22. apr. s. Angleško letalstvo je v noči na sredo, kakor se doznava iz pooblaščen nega vira, izgubilo 31 večmotornih bombnikov. Poizkus sovražnega napada s severa na Berlin je naletel, kakor že v zapadni in severni Nemčiji. na močno obrambo. Razen nemških lovcev, ki so bili neutrudno sovražniku za petami, so na odličen način sodelovale protiletalske baterije nemškega letalstva. Angleško letalstvo je takoj včeraj sprejelo že osmi v tem mesecu hud udarrfc med svojimi nočnimi napadi na nemško ozemlje. Po ugotovitvah nemških oblasti se 188 sovražnih letal, po večini štirimotor-nih bombnikov, ni vrnilo na svoja oporišča s terorističnih napadov na Nemčijo Več ko dve močni letalski skupini težkih bombnikov sta bili na ta način uničeni od nemške obrambe. K tako številni izgubi modernih letal se pridru» žuje še hujša izguba 1400 članov angleškega letalskega osebja. Macchia di Cellere, ki je padel v decembru 1942 v Severni Afriki. Prečitajmo motivacijo za odlikovanje, ki mu je bilo podeljeno po smrti kot junaku: V tujini bivajoč Italijan se je vrnil prostovoljno v Italijo, da bi še uvrstil v Kr. vojsko. Zaprosil je in ugodeno mu je bilo, da je bil dodeljen nekemu oddelku v Severni Afriki. Kot poveljnik odreda tankov »M 41« je v borbi proti nadmečnim sovražnim silam vodil z drznostjo lastna sredstva v protinapadu in branil neko utrjeno postojanko pehote. Kljub izredno hudi reakciji sovražnika je ostal izven stolpiča, da bi bolje zadeval s svojim orožjem sovražne tanke, dokler ni padel smrtno zadet Bil je svetli zgled ljubezni do domovine in vedrega junaštva. — Manten el Gicfer, 14. 12. 1942-XXI. Sirtika.« Stefano Macchi di Cellere se je nahajal ob napovedi vojne na delu v Južni Afriki, čeprav ga je resno skrbelo, da ne bo spoznan za sposobnega vojaške službe zaradi močne kratkovidnosti, se je ukrcal s ponarejenimi potnimi listi in uspelo mu je prispeti po neskončnih' dogodivščinah v Italijo. Grof Agostino Oddi Baglioni iz Perrgie je cče junaškega poročnika Alessandra Oddi Bagli°nija, ki je padel v Egiptu 2. novembra 1942. Izhajal je iz ene izmed najslavnejših družin vojščakov in se je posvetil vojaštvu. Baglioniji so si pridobili velik sloves kcndoticrov. Omeniti je zlasti Malate-sto, ki je bil vojni tovariš Erazia Forte-braccia Alessandro Oddi Baglioni, letnik 1908, je vstopil v Stranko leta 1931. V naslednjih letih do vpoklica pod orožje, se je aktivno uiejstoval v fašističnih organizacijah, zlasti v športnih, in je bil športni vodja GUFa v Perugiji in dodeljen osrednjemu tajništvu GUFa Vodil je sekcijo * Bruno Mussolini«. Bil je osrednji inšpektor FTN in tajnik FISIa. Slava Giovannija Sava iz SpaLata je znana. Savi so bili nadvse vneti patrioti ter so se vedno borili za bodočnast in vstajenje Spalata. Ko je izbruhnila etiopska vojna, se je Giovanni Savo kot prostovoljec uvrstil med Črne srajce 301. legije »Italijani v tujini« in se je boril v Somaliji. Od 1. junija 1941. ko so bili ustanovljeni borbeni fašiji v Spalatu, je bil zvezni pod-tajnik in poveljnik 1. akcijske eskadre spa-latskega fašizma, tiste eskadre, ki ji je poveljeval Antonio Hofmann, pivi mučenec med fašisti iz Spaiate. Vojni prostovljec Giovanni Savo je bil tudi zaupnik sekcije združenja vojnih prostovoljcev v Spalatu. V Stranko je bil vpisan od 1. junija 1919. 11. februarja leta 1942. ga je ob 11.45 na trgu Peristila v Spalatu zadela krogla iz revolverja komunista. 35 dni je trajalo njegovo mučeništvo, katerega je prestajal s vedro rimsko trdnostjo. 18. marca je mu-čenik umrl z imenom Duceja in Italije na ustnih. Vdovo je pri obisku spremljal Štiriletni sin. Major Angelo Negri, inšpektor federacije borbenih fašijev iz Milana, je svetal dokaz žrtvovanja. Med zadnjim napadom na Milan je zvezni inšpektor Angelo Negri, junaški bojevnik iz več vojen in večkrat odlikovan za vojaško hrabrost, izgubil 6 družinskih članov. Ob eksploziji ene izmed bomb je njegov nečak, vzgojen v dovršenem fašističnem ozračju vzklikal svojim: »Živela Italija! Zmagali bomo!« Takoj po pogreba se je podal Angelo Negri na zvezno tajništvo in je s preprostostjo fašista in vojaka daroval 6 volnenih žimnic svojih umrlih, svojcev, izgovarjajoč besede visokega patriotizma; Bilo je to 6 volnenih žimnic 6 padlih za domovino. Dogodek člana Balille Antonfaa OaBja iz Palerma, rojenega 1935, učenca 3. osnovnega razreda, je vreden zgodovine. Deček ja med bombardiranjem Palerma v noči od 3. na 4. februar, čeprav je bil ranjen ta ja izgubil mnogo krvi, prosil za puško svojega brata Giuseppa, ki je bil tudi smrtno zadet, ter je z vso vnemo pomagal svojcem brea strahu. Ko ga jc nato obiskal tajnik Stranke bolnišnici, je prosil za puško, da bi streljal na Angleže. To je v nekaj besedah dejanje, ki meče na nastajajoče generacije vzgojene v fašističnem ozračju luč najsvetlejše bodočnosti. Angela Aguzzoni iz Badie Polesine, T5-letni kolon, oče 9 otrok, od teh 8 moških, ki se nahajajo vsi pod orožjem: Gino, rojen 1. 1903 Luigi, rojen 1. 1904, Ugo, rojen L 1907, GLcvanni, rojen 1. 1909, Carlo, rojen 1. 1910, Giuseppe, rojen 1. 1914, Antonio, rojen 1. 1916 in Francesco, rojen L 1918. Giulia Libravon, vdova Zanon iz Campa d'Arsegno (Padova) je vojna vdova in mati 7 sinov, ki so vsi pod orožjem. Ippolito Castioni iz Milana, rojen 1. 1893-, občinski sluga, bojevnik iz vojne 1915-18, je oče 7 sinov, ki so vsi pod orožjem. Ach;ile Forchini iz Rima, 66 let star, bi*» ši vlakovodja na progi na severorimski železnici, je adaj v pokoju in ima 10 otrok, o4 teh 7 meških, ki so vsi pod orožjem, 4 od teh so oženjeni. Oi'e«te Zecca iz Milana, rojen lete 1872» trgovec, je oče 9 otrok, od teh 6 moških, H§ so vsi pod orožjem. , Na zgledu teh družin sloni resnično b*>-[ dočn.st Domovine. res® proslave prasnika della po vi Proslave so bile v znamenju neomajne volje do zmage Rim, 22. aprila, s. Ves narod je včeraj proslavil rojstvo Rima in praznik dela. On vnetem proizvajalnem udejstvovaniu j« Italija proslavila rojstvo Rima v vojnem ozračju, ki zaposluje vse energije in vse volje za dosego neizbežne zmage. Zmaga je zagotovljena z orožjem in neukrotljivo hrabrosrtjo našik junaških in slavnih Oboroženih sil, ki se žrtvujejo na bojiščih s prostovoljskim duhom, ki je temeljna osnova italijanskega vojaškega in civilnega življenja. V vseh mestih, v vseh podjetjih so tovariši pohabljenci in bojevniki, katere so določili zvezni tajnlld v sporazumu s sindikalnimi organizacijami in nacionalnim zavodom za fašistično kulturo, spominjali delavce na socialne pridobitve, ki postavljajo fašistični režim na prvo mesto med vsemi državami sveta. Dopolavori so organizirali predstave v čast invalidov pri delu in pohabljenih delavcev in bojevnikov. Ves dan so izročali častne znake pohabljencem dela, viteška odlikovanja za delo in zvezde za zasluge pri delu. Družine delavcev-bojevnikov so obiskale fašistične obiskovalke in jim prinesle dokaze skrbnega zanimanja Stranke. Za vse manifestacije je bilo zna" 'no navdušenje delovnega ljudstva, ki je hotelo znova potrditi Duceju svojo neomajno vero v zmago in svojo globoko hvaležnost za skrbstvo v prid italijanskih delavcev. Javna poslopja in zelo številne zasebne hiše so razobesile trobo 'nice za ves dan. V Benetkan je bila med raznimi manifestacijami ob rojstvu Rima posebno pomembna manifestacija v Dopolavcru Kraljevega arzenala, kjer je cb navzočnosti najvišjih predstavnikov hierarhov Vis. vojvode' ženevski osebno izročil zvezde za zasluge pri delu nekemu preddelavcu v arzenalu, ki je dopolnil 40 let neprekinjenega dela. Ob rojstvu Rima je bila ustanovljena pri pokrajinskem tajništvu nacionalne fašistične ustanove zadrug v Benetkah, zadruga, ki bo p:speševala gojenje zdravilnih želišč. V Cuneu "je bilo rojstvo Rima ob navzočnosti zastopnika ministrstva za narodno vzgojo in Vseh civilnih vojaških in cerkvenih hierarhov proslsljeno z drugo gorsko nagrado, izviriio in značilno manifestacijo, ki nagraja najtrše žrtve planincev zdravnikov, duhovnikov, učiteljev Balille, Malih Italijank, poljedelcev, pismonoš in mater. Gore prispevajo največ sinov za vojno in posebno zaslužne so matere iz gorskih predelov, ld so dale svoje sinove planinskim četam. Margherita Anfosso iz Valdierija je n. pr. mati 5 sinov, ki so vsi planinci. Dva sta padla, eden se pogreša. To ni samo v čast družini, temveč vsej pokrajini, ki se ponaša z največjim številom imetnikov zlatih kolajn. V premogovnikih Murla in Siene je ]*•• fekt ob priliki 21. aprila izročil rojstne nagrade po J 000 Ur otrokom rudarjev. Združenje pohabljencev in invalidov dela Rim, 22. aprila s. Duce je na podlagi s£x>-razumov med direktorijem PNF in ministrstvom za korporacije odredil, naj Sm ustanovi v svrho boljše in bolj skladne zaščite in podpore delojemalcev, invalidov dela, »Narodno združenje pohabljencev ia invalidov dela«. Združenje, katerega bod® vodili zastopniki sindikalnih organizacij, nacionalni fašistični zavod za pomoč ob nesrečah pri delu in zastopstvo invalidov dela, bo važno sredstvo za bolj orgatiično in totalitarno podpiranje te kategorije delavcev. Prisega Esc. Scorze Rim, 21. aprila, s. Eksc. Carlo Scorza Ja prisegel Vel. Kralju in Cesarju. Tajnik Stranke položil lovarjeve vence na spomenike Slavno padlih Rim, 21. apr. s. Tajnik Stranke Ottlo Scoraa 6e je danes poklonil pred spomenikom padlih Kr. vojske, pred spominskimi ploščami padlih Kr. mornarice in Kr. letalstva in v svetišča padlih miličnikov. Položil je lovorjeve vence in se pomudil pred "spomeniki v pobožni zbranosti. S tem resnim obredom je hotel tajnik PNF znova potrditi trdnost vezi. ki Rajajo neločljivo Črne srajce in OboTožene sile, ko so vse duhovne in gmotne energijie italijan* skega naroda naperjene na obrambo vrhovnih pravic Domovine in Revolucije. Italijansko-špansko prijateljstvo Saragosa, 21. aprila, s. Semkaj je prispel in obiskal pokopališča v Španiji pa* dlih Italijanov greneral Augusto Gra^si, i*. redni komisar italijanske vlade za poča-ščenje padlih. Ob spremstvu šefa vojaška misije polkovnika Comevala Jn polkovni« kov Arianija in Novale je obiskal pokop»v lišče v Rangi in SI ogledal dela za svetišče padlim, ki bo zgrajeno v SaragoiL General Grassi je nato prisostvoval iznou čitvi odlikovanj italijanske vlade nekafe»> rim osebam, med njimi generalnemu kapitanu področja in civilnim ter vpjašku« guvernerjem. Izročitev odlikovanj je tekla v ozračju resničnega tov^Sbra« Praznik dela v Ljubljani in pokrajini Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Obletnico 21. aprila so praznovala delavci našega mesta in Ljubljanske pokrajine, pri čemer so slavnostne govore imeli govorniki, ki jih je poslala Zveza fašijev. Slovenskim delavcem, ki jim je bil že predhodno razdeljen letak, v katerem so bila razložena načela in ugodnosti korpora-cijskega sistema, so potem p:-samgzni govorniki razložili določbe, ki jih vsebuje delavska listina. Opozorili so jih na divje in Skfcdlj ve razredne oorbe, ki jih je v Italiji nadomestilo sodelovanje vseh kategorij delavstva in katerih pravice in dolžnosti se spravile v sklad z najvišjo koristjo naroda. Po tem sodelovanju se skuša še vedno čim bclje uresničiti scnralna pravičnost, za katere zmago v svetu se danes Italijani bo. jujejo. V papirnici v Vevčah so delavci in nameščenci z živahno pozornostjo poslušali topli govor tovariša Petronija; v Vidmar-jevi tovarni, kamor se je napotila tovari- šica De Vecchi, ter v Tobačni tovarni, kjer je govoril tovariš Bottai, vojni pohabljenec, je poslušalstvo z živahnim zanimanjem sledilo govornikom. Pri ravnateljstvih tovarn so bile izročene v imenu Zveze brezplačne vstopnice za kinematograf Slogo, ki naj se razdele med najbolj zaslužne delavce. Slovenskim železničarjem je govoril tovariš Be Petris, dočim so v Logatcu, v Črnomlju, v Kočevju in v Novem mestu delavcem razložili pomen dneva njihovi nadzorniki okoliša. Na Grosupljem je govoril tovariš RonchL Popoldne se je zvezni podtajnik Capur-so v spremstvu Zaupnice ženskih fašijev in fašističnih žen napotil v vojaško bolnico, kjer se je pomenkoval z vrlimi bolniki ter jim je prinesel pozdrav in častitke fašistov iz prve črte. Zvečer se je v Matici vršila predstava za italijanske dopolavoriste. Proslava rojstva Rima v Nemški akademiji Ljubljana, 22. aprila. Lektorat Nemške akademije je priredil sno-5i v srebrni dvorani Uniona v proslavo praznika rojstva Rima predavanje svojega sotrud-nika G. D. Mantuanija o temi: »Rojstni dan Rima — praznik dela«*. Predavanju so prisostvovali poleg članov nemške kolonije in po« vabljenih gostov zastopniki oblasti, me-d njimi zastopnik Eksc. Visokega komisaria. zastopnik poveljnka XI. Armadnega zbora Zvezni podtajnik, predstavnik Italijanskega kulturnega instituta, nemški konzul i. dr. Predavanje je otvo-ril in gosta pozdravil vodja lektorata prof. dr. Svoboda. G. D. Mantuani je v svojih izvajanjih označil edinstven pomen R^a za civilizacijo za-padnega človeštva, pomen, ki ga ;e večno me* sto ohranilo skozi klasično dobo z nje vrhuncem v dcbi imperija in skozi ves srednji vek do novejšega časa s sijajem in močjo rimske Cerkve. Znova ga je pridobilo v fašistični eri. ko je postal Rim zopet izhodišče novega sve-tovn»političnega, socialnega in kulturnega giba- nja, kateremu je bilo predavanje v glavnem posvečeno: Fašizma. Predavatelj je razglabljal vzroke tega prvenstva Rima in je našel najmočnejši vzrok v individualnosti rimskega Človeka, kj je vedno umel združiti notranjo svo» bodo z disciplino in podrejenostjo. G. D. Mantuani se je zlasti ba\il s pravnim redom, ki ga je ponesel Rim in postavil z njim vzore civilizaciji in državni ureditvi vseh zapadnih narodov. V glavnem pa se je predavatelj bavil z novo rimsko t. j. fašistično doktrino o delu kot smotru in smislu človeškega življenja, kot največjem merilu socialne vrednosti Predavatelj je svoje filozofsko utemeljevanje fašističnega pojmovanja dela podprl z mnogimi citati iz Du-cejevih govorov in spisov. Ob koncu svojih izvajanj je izrazil prepričanje o zmagi fašistične doktrine in zmagi v sedanjem zgodovinskem boju za novo ured:tev sveta na podlagi pravične razdelitve dela in dobrin, kajcor jo hoče Fašizem. Navzočni dostojanstveniki so predavatelju čestitali k njegovim izvajanjem. Najnovejša „odkritja" angleške propagande Zopetno oboroževanje Nemšije se fe začelo že dve leti po sklenitvi versafskega miru Berlin, 18. apr. s. Znano je, da je ena izmed glavnih trditev britanske propagande naslednja: Ako bi Hitler ne bil prevzel oblasti v svoje roke, bi se prav zanesljivo lahko izognili novemu svetovnemu konfliktu. Že prve me« isece 1933 je bilo očitno, da bo tretji rajh poskusil po vsi sili uresničiti načrt ozemeljskega razširjenja, ki ga Viljemova Nemčija ni mogla uresničiti. Vodja tretjega rajha si je od vsega začetka zagotovil sredstva za rešitev kakršnih koli problemov najprej po politični in diplomatski, potem pa po vojni poti. Ta sredstva so bila na novo organizirana in v ta namen so bile mobilizirane vse duhovne in materialne sile bojevitega naroda. Zaradi tega je tretji rajh že v nekaj letih postal najmočnejša vojaška sila na celini in se je lahko vrgel na rese« vanje vseh vprašanj, ki jih je Hitler napovedal v svoji knjigi »Moja borba«. Prav tako je znano, da je ta trditev britanske propagande dosegla med to vojno najbolj čudne razvoje, zlasti od tedaj dalje, ko je bilo treba najti splošno opravičilo v pogledu odgovornosti za ta konflikt. Na vsaki konferenci, od one, iz katere je izšla atlantska li« stina. pa do skrivnostnih sestankov v Krem-Iju in Afriki, je bila navedena trditev vodilni motiv vseh sklepov in s tem tudi vojn.h in mirovnih ciljev »združenih narodov«. Prvi in glavni vojni cilj je uničenje tretjega rajha in popolna razorožitev nemškega naroda. In sedaj ista propaganda objavlja, kakor da bi s tem postavljala bog ve kakšno odkritje, da se je prvo oboroževanje Nemčije začelo že dve leti po versajskem miru, torej še pred ustanovitvijo narodnosccialistične stranke, ko so bili na čelu rajha še demokrati, socialni demokrati in morda celo še kak čisti komu* nist To »odkritje« je r.aparvil sam inž. Karel Waninger, šef topniškega odseka ene izmed največjih nemških tvornic orožja (Reinmetall). ki je na nekem zelo zanimivem sestanku pred dvema dnevoma v Berlinu (v prostorih dražbe in pod pokroviteljstvom ministra za orožje in strelivo dr. Speera). govoreč o ppvih povojnih letih, dejal med drugim: »Zlasti zanimivo je bilo obnovitveno delo takoj po veliki katastrofi, ki je zadela našo državo. Rešili sono, kar je bilo mogoče rešiti, ko smo prenesli najdragocenejše stroje v srednje Nemčijo. .Reinmetall' je bila ptva tvrdka, !ki ji je medzavezniška vojaška komisija za nadzorstvo izdala dovoljenje, da sme izdelovati topove za nemško vojsko. Proizvodnja ie bila tedaj seveda zelo omejena. Od nekaterih vrst topov smo na primer smeli izdelati na leto največ štiri (pravim dobesedno: štiri) topove na leto, od drug:h pa šest do osem. Zlasti so medzavezniŠki ukrepi prizadeli protiletalsko topništvo. Topov kalibra 105 mm smo smeli zgradili samo po enega vsaka tri leta kalibra 88 mm samo enega vsaki dve leti. kalibra 76.4 mm pa samo enega vsakih 50 let. To niso izmišljotine, temveč povsem izkazani podatki. Razumljivo je zato bilo, da se je država skušala izogniti tem absurdnm omejitvam. Tako je tvrdka .Reinmetal1' na pobudo splošnega mornariškega ravnateljstva ustanovi« Ia poseben urad za vojaško proizvodnjo, skrit pod naslovom .Urad za izdelovanje železniška vozov', katerega sedež 'je bil \ RerKnu. Pol leta nato se je zaradi neke anonimne ovadbe pojavila medzavezmška komisija, ki pa ni mogla ničesar ugotoviti ker je bi1 urad tako spretno prikrit. Vendar na se je urad takoj preselil v Diisseldorf in kasneje v Unterlues na Luneburgerheide. Tu sta se mu pridružila dva nova odseka, eden za vojsko, drugi za mornarico. Sestanki naših graditeljev z voditelji tvrdke so bili za nas vedno zvezani s težavami Eden izmed takšnih sestankov se ;e moral vršiti celo v zaporih v Diisseldorfu, kamor so Francozi zaprli dva člana upravnega sveta. Sele poleti 1925 je bilo mogoče uradno' otvoriti prvo tvornico topov iz katere 90 ▼ naslednjih letih izšle mogočne baterije tako imenovanih .žepnih' križark a boljšem, kajti kominterna jj£ je potrebovala za vabo, na katero naj b; se vi ovil o še več preprostih l judi iz vrst krščanskih socialcev in bivših Sokolov, da b; kominterna Ighko pri svoji agitaciji kazala na nje. češ: saj vendar nismo proti veri in družini, ako pristopajo k nam verni katol;čani in izraziti nacionalisti Vodstvo OF, ki je zelo podrejen organ kominterne. je moralo prenašat," prisotnost dveh tujih teles v svoji organizaciji. Nadejalo se je. da se bodo ideološko tuji ž;v-lii' s časom prienačili komunistom, bodisi zlena ali zgrda. dobro vedoč. da med komunizmom in med onimi, ki jih srnatr? kominterna za tujce, ni možno zlitje. Možno ie edino premirje, katereffa trajanje ie odvisno od komin+eme in kn tud' samo komintem; koristi. Na dani znak bi Dote1^ +akoi prišlo"dn ukinitve prenvna in do brezobzirne »likv:dacije zaveznikov« kakor glasila in uradno izramslovie OF ev-femistično •'menirieio »čiščenje« svojih vrst z rmori in poboji. Vsakomur je iasno. da so boljševiki danes v silnih težkočah zaradi' svoje ponesrečene z;mske ofenz.ive. Da se jim pomaga. je kominterna odredila rhnnvo akcij in neredov, ki rai b; zaposlili čete O*"' na Balkanu, da n? bi mo"1 1 dobave surovin do predaje veletrgovini, konfederacija tekstilnih trgovcev od veletrgovca do potrošnika. Ves kontrolni n parat b; urejen izključna v okviru korpo-racijsk'h organov in ne bodo nastali novi birokratski organi. Vrh tega je predvidena nova ureditev oskrbe detajlnih trgovcev preko pooblaščenih greeistev. Ta organizacija bo 'rnela za posledico zmanjšanje štev la tekstilnih veletrgovin, med katerimi -'e itak mnogo obratov, ki so svoje obratovanje praktično ustavili. Računati je, da bo v 95 pokrajinah Italije pooblaščenih za •-•skrbo detajlnih trgcvn 1200 tekstilnih veletrgovin, kar pomeni skrčenje štev'la tekstilnih veletrgovin za 50%. pri čemer pa bodo, kakor rečeno, izločeni predvsem ubrali. k: praktično ne poslujejo več, al1 pa f brati, ki so priključeni obstoječim detajlom trgovinam. Koncentracija oskrbe detajlni trgovin, ki je potrebna zaradi kontrole. zaradi tega ne bo imela nezaželenih posledic za tekstilno veletrgovino. šfe-vilo detajlnih tekstiln h obratov, ki j'h je v Italiji okrog 50.000, ne bo zmanjšano. _ sladkor iz protektorata. Kakor poročajo nemški listi, so tvornice sladkorja v Ceškcmoravskem protektoratu ponudile Italiji večje količ'"ne sladkorja iz lanske sladkorne kampanje. Italija je ponudbo sprejela in so dobave že v teku. Glede na sprejetje te ponudbe ne bodo tvornee v Protekto-raiu drugam prodajale preostalega sladkorja. = Gospodarske vesti Iz Hrvatske. Zagrebška Mestna hranilnica, ki spada med največje denarne zavode na Hrvatskem, je v nretekiem letu zabeležila č:sti dobiček 4.04 milijona kun. Ob koncu leta so zna šale hranilne vloge 843 milijonov kun. — Državni virasljski zavod, ki je na Hrvatskem prevzel posle bivše Državne hipote-karne banke, je za preteklo leto zabeležil čisti dobiček 10.9 miljona kun, medtem ko je izkazovala bilanca za prejšnje leto izgubo 187 milfjona kun. — V zagrebški trgovinski register je bila vpisana Hrvatska kovinska tvornica d. d. z glavnico 10 milijo, nov kun. Družba, pri kateri je udeležen nemški kapital, ima v načrtu proizvodnjo strojev letal in delov za letala. — Hrvatska banka d. d. v Zagrebu je pri glavnici 20 milijonov kun v preteklem letu zabeležila «'sti dobiček 380.000 kun (prejšnje Isto 2.9 miljona kun). — V Mitrovei gradi družba »Sladcrana d. A« novo tvora'e« sladkorja, ki bo imela kapaciteto 100 va- gonov sladkorja na leto in bo letos jeseni že pričela obratovati. Drugo tako tvornico bo družba zgradila v županiji, kjer so odkupili potrebna zemljišča. = Japonska je ustavila proizvodnjo stota. Zedinjene države so lani v decembru ustavile obratovanje rudnikov ziate rude, da na ta nsčin osvobodijo rudarsko delavstvo za delo v drugih rudnikih. Tudi v Avstraliji so lani v jeseni ustavili proizvodnjo zlatih rudnikov v korist ostale rudarske proizvodnje. Letos je sledila s siičnimi ukrepi tuli Južna Afrika. Kakor je bilo pričakovati, je sedaj ustavila proizvodnjo zlata tudi Japonska, ki bo delavstvo zlatih rudnikov uporabila v drugih rudnikih za vojno važne kovinske rude. Japonski komentarji navajajo v tej zvezi, da je docela odpadla japonska zunanja trgovina z deželami, ki jim je treba blago deloma pla^ čati v zlatu (to velja zlasti za promet x Zedinjenimi državami). Japonski jen, ki je bil prvotno vključen v funtov valutni blok, pozneje pa naslonjen na dolar, je danes samostojna valuta. Jen je vrhu tega postal središče novega bloka vzhodnoazijskih va*-lut. Glede na ta razvoj Japonski ni več treba večati zlate rezerve. Proizvodnja, zlata se je na Japonskem v zadnjih letih znatno povečala in je leta 1938. dosegla 51.300 kg, nasproti 25.900 kg v letu 1933. in 12.100 kg v letu 1913. Z ustavitvijo dela v zlatih rudnikih pa se ne bo docela ustavila proizvodnja zlata na Japonskem, ker bo še vedno izločevala proizvolnjo zlata iz bakra in drugih kovin. Kovinske rude, ki jih kopljejo na Japonskem, vsebujejo poleg srebra razmeroma znatne količir» zlata. — Valorizacija madžarskih zavarovanj ix dobe pred n»vo svetovno vojno. Po končani inflaciji, ki je sledila prvi svetovni vojni, je Madžarska leta 1928. valorizirala predvojna zavarovanja z zneskom 5% in z zagotovilom, da bo Poštna hranilnica, ki je to akcijo vodila, izplačala imetnikom zavarovanj nadaljno kvoto potem, ko bo izvršena valorizacija madžarskega vojnega posojila, in sicer v enakem obsegu, kakor se bo z valorizacijo vojnih posojil povečala vrednost starih premijskih rezerv pri zavarovalnicah. Na valorizacijo vojnih posojil pa je bilo treba čakati še štirinajst let. Ta valorizacija je bila namreč izvedena lani ob koncu leta. Sedaj bodo na Madžarskem imetniki zavarovanj iz dobe pred novo svetovno vojno prejeli še dodatno kvoto. = Ameriški državni dolg. s posebnim zakonom je bila nedavno najvišja dopustna meja za državno zadolžitev v Zedinjenih državah ponovno zvišana od 125 na 210 milijard dolarjev (pred izbruhom se^ danje vojne je znašal ameriški državni dolg 30 milijard). Ameriško zakladno ministrstvo pripravlja sedaj obsežno propagandno akcijo za vpisovanje novih držav-nih posojil, ker je predvidena za april emisija državnih posojil v višini 13 milijard dolarjev, od česar naj bi se z javno ^emisijo vpisalo 8 milijard. Za bodoče računajo, da bo treba vsako četrtletje emisirati 25 milijard dolarjev, kar pa bo izvedljivo le tedaj, če bodo obenem izdani ukrepi za omejitev potrošnje in dirigiranje presežka kupne moči v naložbo državnih papirjev. — Vprašanje argentinsko-čilske carinske unije. Razvoj v zadnjih mesecih kaže, da so južnoameriške države, odkar so Zedinjene države stopile v vojno, vedno boij navezane na samopomoč. Južnoameriške države, ki so doslej malo industrializirane in so industrijske izdelke uvažale iz drugod (iz Severne Amerike) občutijo danes pomanjkanje industrijskih izdelkov, ki jih Zedinjene države ne morejo dobavljati. V tem pogledu je značilen najnovejši korak Argentine, ki je ponudila Cileju ustanovitev carinske unije za skupno reševanje važnih gospodarskih vprašanj. Dne 8. aprila t. 1. je čilski zunanji minister ob priliki podpisa argentinsko-čilskih dogovorov glede civilnega zračnega prometa Izjavil pripravljenost, pogajati se s čilsko vlado o pogojih za ustanovitev carinske unije. Ob tej priliki je čilski poslanik povdaril, da sta si obe državi pred 130 leti skupno iz. vojevali svobodo in da si morata sedaj skupno izvojevati gospodarsko neodvisnost z lastnimi sredstvi in na lastni zemlji. Iz komentarjev, ki so bili objavljeni k temu vprašanju, je razvidno, da lahko Cile nudi Argentiniji premog, železo in baker, Argentina pa čileju kmetijske proizvode. Vse kaže. da se pripravlja med državami Južne Amerike pod silo današnjih razmer tesno gospodarsko sodelovanje. Zaplemba imovine štirih upornikov Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornikov Gruma Jožefa, pok. Antona in pok. Šu-šteršič Marije roj. 23. marca 1921. v DoL Brezovici št. 4, trgovca Petriča Antona, živ. Franca in Marije Koriš, roj. 5. oktobra 1918 v Kamniku pri Preserju št 5, kmetovalca Rodelja Josipa, pok. Josipa in pok. Marije Piskar, roj. 11. avgusta 1906 v Preserju št. 8, bivajočega tamkaj in pogodbenega zdravnika dr. Jenka Andreja, pok Franceta in pok. Hafner Marije, roj. dne 13. novembra 1884 v Lipici pri Škofji Loki in bivajočega v Dev. Mariji v Polju-Vevče št. 108. Imovina se zaplenja v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v ljubljanski oblasti. Pozivajo se po čl. 7. in v izogib kazen« skih odredb po ČL 8. z dne 6. novembra 1942-XXI. št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin, po katerem koli naslovu in dolžniki omenjenih upornikov naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za opravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-II, stvari ki jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo s prepovedjo vrniti njim ali drugim, stvari ali dolgovane zneske tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj fevršna in je objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino št 30 z dne 14. aprila 1943-XXL Izgubljena angleška podmornica Lizbona, 21. aprila, s. Angleška admjrali- teta javlja, ia se ni vrnila ob določenem času podmornica sThunderbold« in velja zaradi tega za Ljubljeno. r Rihard Jakopič | Slov. upodabljajoča umetnost je izgubila svojega reprezentanta. Osrednje osebnosti našega umetniškega življenja v zadnjih štiridesetih letih, mojstra Riharda Jakopiča ni več. Njegova roka je za ve-dno odložila čopič, ki je s tolikim uspehom poveličeval lepoto, sijaj in barvitost narave, veličastvo vsega stvarstva. Po kratkem presledku je sledil Ivanu Vavpotaču njegov starejši prijatelj in tovariš izza mladostnih let slovenske Moderne, Ažbe-tov učenec, vodilni slikar impresionistične generacije, redni član Akademije znanosti in umetnosti Rihard Jakopič. Kronika Smrt se mu je bližala že nekaj časa. Potih oma je hodila krog njega; častitljivi starec s tisto dolgo leonardovsko brado, ki je dajala njegovemu obličju izraz preroka, vidca in modreca, jo je morda podzavestno slišal in se nj bal njene bližine. 2e nekaj tednov so prihajali iz mojstrove okolice glasovi, da čedalje bolj slabi, vendar ni nihče mislil, da ga bo pobralo prav v velikem tednu in da bodo velikonočni zvonovi zapeli že nad njegovo gomilo na lepem Ljubljanskem polju. Tako se rušijo v večnost vrhovi naše kulturne preteklosti Pod njimi pa že dolgo klije in raste novo. mlado življenje; cela vrsta umetniških generacij, ki so videle v Rihardu Jakopiču svojega očaka, tekmuje v stvarjalnem delu in razmnožuje vrednote slovenskega umetnostnega zaklada. Poganjajo kvišku novi vrhovi, odpirajo se novi razgledi in pogledi, zmagovito življenje gre neugnano svojo pot. Rihard Jakopič je iz svoje samote, v kateri je preživijal zadnja leta, blagoslavljal fto •asi, saj je do zadnjega in tudi v času, ko na veliko gospoduje fmrt, veroval v svetost in veličino življenja. Bil je vso svojo dolgo dobo pravi slikarski pesnik življenja, sonca, svetlobe, barv, prelivanja, rasti in sile; v njegovi umetnosti sta se izražali skozi neštete podobe slovenskih krajin, figur, interierov in drugih motivov naša skupna vera in ljubezen. Skozi Jakopičevo umetnost je spregovorilo to, kar je v nas. v našem kolektivu, najboljšega in najlepšega. Za njim je zdaj zazijala vrzel, kakor za vsem, kar je enkratno in se več ne vrača. Bil je več kakor samo eden izmed slikarjev: bil je svojska in edinstvena stvarjalna osebnost Življenje pojde mimo njega, kakor je hodilo že doslej, umetnost se razvija na drugih in drugačnih poteh, toda nikdar ne bo mogla tradicija slovenske upodabljajoče umetnosti — preko njega. Stal bo pred njo velik in samorasel, pravi reprezentant slovenskega slikarstva v prvj polovici našega stoletja. Rihard Jakopič je zelo znana in popularna osebnost O njem je izšel za šest-desetletnico zbornik, Id je ena naših najlepših knjig in za sedemdesetletnico obsežna knjiga s premnogimi krasnimi ilustracijami. Vse do zadnjih let se je redno pojavljal na vseh manifestacijah našega kulturnega življenja, pozoren na vse strani, kakor pristoja možu žive inteligence. Bil je dojemljiv za vse, kar je lepo in pomembno; vserazumevajoč in lahko bi rekli — vseodpuščajoč človek, dober po srcu kakor domač kruh, mehak in sanjav, po polj pesnik, po poli filozof, v vsem pa slikar, kakor smo jih imeli le malo: oboževale« barv, lepote, harmonije. Rodil se je v Ljubljani aprila (12.), kakor je aprila umrl; doživel je 74 let. Bil je sin trnovske fare, iz dobre malomeščanske rodbine. Študiral je na ljubljanski realki, 1. 1889. se je vpisal na dunajsko umetnostno akademijo, 1. 1890. pa na akademijo v Monakovem. Tri leta je delal pri našem rojaku Ažbetu, nekaj časa se je — prav kakor njegov mlajši tovariš Vavpotič — uril pri mojstru Hvnaisu v Pragi, v 1. 1902—1906 je živel v Škofji Loki in s tovariši pridno slikal. Od 1. 1906 živi stalno v Ljubljani. L. 1907. je skupno s tovarišem Stemenom ustanovil risarsko in slikarsko šolo, ki jo je vodil do 1. 1914. L. 1908. je dal zgraditi paviljon, ki je dobil ime po njem in v katerem so bile odtihmal največje slovenske umetnostne razstave. Jakopčevo ime je nerazdružljivo spojeno z nastopom, razvojem, slovesom in z vso problematiko slovenskega impresionizma. ki je postal najizrazitejši izraz slovenskega čustva in umetnostnega čuta v slikarstvu; ta struja je bila na področju upodabljajoče umetnosti najvernejša oblika slovenske Moderne. Jakopič je bil in ostane v naši umetnostni zgodovini veliki mojster m ideolog impresionizma. Ustvaril je visoko število slik v olju, razstavljal je povsod — doma in v inozemstvu — kjer se je uveljavljala slovenska umetnost. Njegova dela so na reprezentativnih mestih doma in v nekaterih krajih izven Slovenije. Za podrobno naštevanje ni v tem okviru ne časa ne prostora. Njegove slike vise v številnih slovenskih meščanskih hišah, za Tjja j« bila lata do lata večje povpraševaaja, zaak. O ja nakrač male razumavani meijter luži, barva, planariz-ma. prehodov, vibradja ia subtiTna *m«t-nosti, slikar spiritualnih razpoloženj, po- i * Smrt polkovnika Mascagne. Iz Rima poročajo, da je V noči 17. decembra lanskega leta padel na vzhodnem bojišču ar-tilerijslu polkovnik Liberato Mascagna. Bil je doma iz Oaprarole pri Rimu, tra- se je udeležil že svetovne vojne. * Darila bergamskega vojvode vojnemu muzeju v Milanu. Bergams&i vojvoda je poklonil vojnemu muzeju v Milanu sveženj pisem, katere so mu poslail bojevniki s fronte. Najibolj značilna pisma so razstavljena pod steklom ter si jih zanimanci lahko ogledajo v muzejskih prostorih. « Italija v duši madžarskih slikarjev. V Budimpešti je bila v nazočnosti ondotnega italijanskega poslanika odprta razstava pokrajinskih slik madžarskih slikarjev. Pokrajinske slike predstavljajo izključno italijanske motive. Nekatera razstavljena dela bodo tudi nagrajena ter je prejel prvo tozadevno nagrado slikar Avrelij Emod. » smrt italijanskega muzikologa. V Rimu je umrl sloviti muzikograf in glasbeni pa-leograf mons. Rafaele Cassimiri. Rodil so je v Umbiija, študiral je v Padovi ter je bil L 1^99. imenovan za voditelja »3cno\ae cao-torum«. Pozneje je poučei-al.v Rimu gregorijansko petje v papeževem glasbenem zavodu. * Smrt Roberta Bracca. V svoji vili v Sorrentu je umrl znani italijanski kome. diograf Roberto Bracco. Učakai je starost 83 let ter je pred kratkim dovršu svojo zadnjo novelo, katero bodo zdaj objavili italijanski listi. * Smrt viteza železnega križa. Smrtno se je ponesrečil nadporcčnik Ludvik Ne-mecz, ki je bil septembra lani odlikovan z viteškem križcem Železnega križa. Nazadnje je bil Nemecz učitelj letenja v letalski vojaški šoli. * Obletnica smrti enega najuspešnejših letalcev v svetovni vojni. Dne 21. aprila je minilo 25 let, odkar je »rdeči letalec« rli-mojster Manfred von Richtenhofen po 80 letalskih zmagah pri Vaux-sur-Marne našel junaško smrt. Padel je pri zasledovanju sovražnika, pri čemer ga je zadela krogla protiletalskega topništva. * Sedem sinov v vojaški službi. V Rimu živi železničar Achille Forchini, star 66 let. Mož je upokojen. Forchiniju in njegovi ženi se je v zakonu narodilo 10 otrok, se lem sinov in tri hčere. Slednje tri so omožene, štirje sinovi so oženjeni, trije samski, vseh sedem pa je zdaj pri vojakih. * Umrl je skladatelj Doret. V Lausannl je umrl v 77. letu svoje dobe švicarski skladatelj Gustav Doret. Pokojnik se je šolal pri skladateljih Massenetu in Saint-Saensu, potem pa je nastopal kot dirigent svetovno znanih orkestrov. Doret je bil tudi uspešen skladatelj ter je napisal poleg neksterih simfonij in skladb religioznega značaja štiri opere. * Pasijon sv. Matevža v Triestu. V Tti-estu je te dni izvajala mannheimska visoka šola za glasbo drugi del pasijona sv. Matevža. Partijo evangelista je pel tenorist Salvatore Salvrati, basovsko arijo Kristusa pa je izvajal nemški pevec Karel Wag-ner. Dirigiral je kapelnik Rasberger, ki je dosegel pri poslušalcih velik uspeh. * Nov film tenorista Giglija. Filmska družba »Itala« je dogotovila nov film, ki ima. naslov »Glasba za vse«. V filmu nastopa v glavni vlogi tenorist Benjamino Gigli. Filmska snov obravnava tenorista Giglija in njegovega dvojnika, ki izmika razne premete ter s tem zapleta filmsko situacijo. * O italijanskem gledališču. Znani italijanski gledališki kritik Silvio d' Amico. predsednik Akademije za dramsko umetnost v Rimu je imel nedavno predavanje o italijanskem gledališču. V tem predavanju je razvijal misel, da je bil v italijanskem ljudstvu dramatičen duh vedno pričujoč. Po sodbi d'Amica je treba v Italiji pričakovati preporoda gledališča samo tedaj, če se bodo igralci pod režiserjevim vodstvom podredili pesniškim delom, v katerih nastopajo. » Razdelitev nagrad Italijanske Akademije. Na dan Rojstva R:ma, dne 21. aprila, se je sestala na Campidogliu v Rimu skupščina Italijanske Akaaemi e, na kateri so bile letos razdeljene štiri nagrade. MussoFnijevo nagrad;, je prejel svetovno znani arheolog prof. Biagio Pace, tri nadaljnje liktorSke nagrade pa so prejeli: Giudo Manacorda, za delo na pc^drrčju zgodovine in literarne krit;ke, Sergio Panun-zio za spise iz pravne stroke, ter Mario Meneghini za polit;čne spise v smislu Maz^-nijevih idej. Predsednik Italijanske Akademije Federzoni je im«l pred razdel tvije nagrad domoljuben govor, v katerem je posebno obsodil barbarske sovražne napade na italijanske kraje, ki niso samo slavni in ital;janski, temveč pripadajo po aveji kulturi vesoljnemu človeštvu. • Sedmi natečaj za petje v Flremi Tuj'il zemljo, je popoldne prenehaj padati vse do včerajšnjega poldneva, ko je začelo spet narahlo ro-siti. u— Sindikat mesarjev in klcbas?čarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo in člane, da se bo v soboto 24. aprila' prodajalo meso na odresek »G« in na mesne knjižice. Kdor ne bo prinesel mesne knii-žtice in živilske karte s seboj, ne bo dobil mesa. u— Velika spominska retrospektivna razstava v Jakopičevem paviljonu, ki dostojno prikazuje ogromno življenjsko delo prerano umrlega mojstra Ivana Vavpotiča. bo odnrta čez velikonočne praznike do 9. maja. Razstava obsega 129 slik in zbirko risb. Ogleda ne bi smel nihče zamuditi. u— Koncert tenorista Miloša Brišnika. Jutri v soboto se bo začela predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice za koncert slovenskega tenorista Brišnika, ki bo v petek 30. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Spored koncerta je sestavljen iz dveh de- Naša caisj. agfsšsvake opozarjamo v da bomo izšli z velikonočno številko »Jutra« v soboto, dne 24. t. m. v zgodnjih popoldanskih urah in bomo vsled tega sprejemali oglase le še tekom današnjega dne. Uprava Jutra stal popularen in domač. To mu je lahko bilo okrog sedemdesetletnice v veliko tolažbo; mogel je reči. da ga je njegov narod spoznal in vzljubil. Rihard Jakopič je delal in snoval do zadnjega časa. V prejšnjjh letih se je oglašal tudi s peresom. Njegovi sestavki v »Jakopičevem zborniku« in v starejših letnikih raznih revij, njegova refleksivna proza, razodevajoča filozofsko potrebo umetnikovega duha, sodi med najpomembnejše. kar so ustvarili s peresom sloven-ški umetniki. Jakopičevo razgledanost m globino mišljenja izpričujejo tudi razgovori, ki so bili objavljeni v zborniku — izjave, ob katerih mislimo na Rodina in njegove razgovore o umetnosti. Sedaj je ta značilna, korenito naša in za vedno nepozabna osebnost dopolnila zemeljsko pot. Končano je bogato življenje, k," se je izpopolnjevalo v delu in v boju — v dveh silah, ki najbolj razvijata v človeku božjo iskro, talent. Rihard Jakopič je umrl, da zaživi med nami kot trajni penat slovenske duhovne kulture. četrti |avni nastop Glasbene akademije V vrsti javnih produkcij je bila v sredo zvečer v veliki filharmonični dvorani že četrta.- Obisk poslušalcev je bil najbrže zaradi bližnjih praznikov in četrtkovega koncerta Glasbene Matice bolj pičel kakor poprejšnji, izvajalci pa so se kljub tamu potrudili, tako da ja bil uspeh predukeiie prav zadeveljiv. Kar je nastop Ifarja Ozi-ma zaradi ©belelesti odpadel, sa »stala na sporedu le klavirske in pevske točke. Naj- prej je Darinka Bernetičeva iz I. letnika srednje glasbene šole zaigrala dve skladbi Rebikova. Sledil je nastop baritonista Fr. Garibaldija iz II. letnika srednje glasbene šole. Z zvonkim glasom je zapel Ipavčevi »Ce na poljane rosa pade* in »Ciganka Marija«. Na klavirju je nato občuteno zaigrala Chopinovo Mazurko v h-molu go-jenk;-; III. letnika SGS Olga Trlnikova. Za njo je prišla na oder sopranistka Anica Ce-petova iz IV. lelnika SGS. Prav dobro je zapela arijo Anke iz Webrove opere »Ca-rostrelec«. Potem je na klavirju zaigrala tri Schumannove skladke gojenka IV. letnika SGS Ksenija Zidaričeva. Sledil je nastop sopranistke Franje Senesačnikove iz VI. letnika SGS. Zapela je spev o mesečku iz Dvofakove opere »Rusalka«. Odobravanje poslušalcev je pričalo, da so bili zadovoljni z njenim nastopom. Tretja sopranistka. ki je nastopila na javnem nastopu v sredo, je bila Janja Stritarjeva iz IV. letnika SGS. Zapela je Bersovo »Vseh duš dan« in Pavčičevo »Kaj mi pravi ptiček«. Za zaključek nastopa je Ada Burgarjeva iz IV. letnika GA zaigrala dve Brahmsovl skladbi. Pokazala je dobro tehnično igro. čeprav so ji enkrat prsti odpovedali pokorščino. bar pa je razumljivo pri dolgi in tehnično težki skladbi, ki jo je igrala na pamet Spremstvo pevskih točk pri klavirju so prav dobro opravili ga. Bizjak-Va- ljalova in gg. Sveto Marolt in Ciril Cvetko. • Popravi! V članku »Zdravnik — akva-ralist« ja tisflburslfi škrat zmaličil d rut i itavak. v katerem fttej, da pričujeje akvareli dr. Hlavatya a tankem (ne tonskem) čutu. Eksc. Visoki komisar na obisku v dečjem zavetišču za Bežigradom lov: v prvem delu so izključno le samospevi; v drugem delu pa arije iz raznih oper. Na koncert domačega tenerista opozarjamo že danes. | CVETJE, VENCI, ARANŽMAJI — a »ROŽA« — CVETLIČARNA u— »POifca za male«, ki jo izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge kot izbor otroških slikanic, je v četrti knjižici z »Bibo« dobila vrednega vrstnika svojih okusno opremljenih predhodnikov. »Bibo« je spesnila ga. Mara Tavčarjeva, g. inž. O. Ga-spe^i pa jo je bogato opremil z lepimi izvirnimi lesorezi. »Biba« je že s svojo pestro naslovno sliko in po svoji okusni zunanjosti za otroke zelo privlačna, po vsebini in po umetniški opremi pa gotovo ena najboljših slovenskih slikanic za deco. Ako hočete svojemu otroku pripraviti za velikonočne praznike veselje, mu podarite »Bibo«. za kar Vam bo gotovo hvaležen. u— Komorna glasba pri nas je dobila novega zastopnika v Triu, ki ga tvorijo gg.: Slavko Korošec — flavta, prof. Karel Jeraj — viola in Stanko Prek —- kitara. 2e dalj časa vadijo in izvajajo v skupni igri najrazličnejša dela iz svetovnih literatur, ki so napisana za ta sestav. V torek 27. t. m. zvečer ob 7. bo priredil Trio svoj prvi javni koncert v malj filharmonični dvorani in izvajal ob tej priliki naslednja dela: Molino: Trio op. 45; Call: Trio op. 134; Matejka: Serenada op. 26. Na koncert novega tria opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. u— V Knjigarni Tiskovne zadruge boste našli najprimernejše darilo za velikonočne praznike. Bogata zalega knjig lastne založbe i* tujih založb Vam bo olajšala, odločitev. Opozarjamo zlasti na isstne izdaje slovenskih kiasikov, mojstrov in sodobnikov ter mladinskih knjig in slikanic. u— Za Veliko noč so najprimernejša darila: lepo nalivno pero, jezikovni tečaji na gramofonskih ploščah, elegantna harmonika, gramofon s ploščami, hladilna omara za živila ild. Ni Vam treba izgubljati ččea z iskanjem teh stvari, ker je tvrdka »Eve-rest« z vsem tem še najbolje založena ter Vam nu li veliko izbiro po zmernih cer.ah: Vabimo Vas na neobvezen ogled, dokler je lepa zaloga, ker je nakup najboljši tam. kjer je velika izbira! Everest, Prešernova ulica 44. u_ Naznanite sobe! Mestno županstvo še vedno zlasti v sredini mesta nujno potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov. Kdorkoli ima kako primerno sobo, naj jo takoj naznani mestnemu odpravništvu v sobi štev. 23 v ni. nadstropju magistratnga poslopja za Robbovim vodnjakom. u— Prepih v tramvajskih vozovih. Odkar se vrši tramvajski promet v znamenju gneče. opažajo potniki v vozeh cestne železnice, da se posveča premalo pozornosti zapiranju snrednjih vrat. tako da nastajajo prav neprijetni prepihi, ki niso vsem povšeči. V nekaterih tramvajskih vezeh manjkajo tudi okenca. Tudi to povzroča prepihe in je gotovo v kvar občemu zdravju. u_ Tvrdka V. A. Janeš. Ulica 3. maja, daruje za Veliko noč za slepce 200 lir in ra gluhoneme 200 lir. Prav lepa hvala! u_ več železnih kanalskih mrež in pokrovov je zadnje čase spet zmanjkalo z ljubljanskih cest ter zato županstvo lepo prosi, naj občinstvo takoj. Ko opazi, da kje manjka kaka požiralna mreža ali kanalski pokrov, to takoj javi prvemu stražniku in tudi mestnemu cestnemu nadzorstvu na Ambroževem trgu štev. 7 ali pa mestnemu kanalskemu odseku v n. nadstropju kresiie na stopnišču z Lineariove alice, da bo" čim prej mogoče ugotoviti vzrok odstranitve pokrova aH mrefe ter najti storilca. Obenem pa cmozarjamo kupce starega železa, naj se pri kupovanju vedno prepričajo o legalni posesti ponujenega jim blaga. u— Nesreče. Nek voznik Je na Sv. Petra cesti podrl 151etno služkinjo Ivano Zalarje-vo iz Ljubljane, ki se je pri padcu poškodovala na glavi S stola je padla in š zlomila levo nogo 301etna žena mizarskega pomočnika Marija Petakova iz Ljubljane. Z Vrhnike so pripeljali z zlomljeno nogo 16-letnega delavca Stanislava Seljaka, ki mn je padel pri delu na nogo težak tram la mu jo zlomil. Pri sekanju drv si Je poškodoval levo oko 181etni posestnikov sin Josip šaver iz Metlike. Pod voz je padel in si zlomil levo nogo 501etni posestnik Matija Perovšek iz Velikih Lašč. 171etna hčerka delavca Jožefa Klan čar jeva z Rudnika Ja padla s kolesa in si poškodovaia levo nogo. S Police je prišel po zdravniško pomoč a zlomljeno levico lOletni posestnikov sin Ivaa šercelj. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Javna zalivala Gospodu dr. Soncu Antonu, asistentu Internega oddelka Splošne bolnice, se iskreno zahvaljujem za njegov trud in požrtvovalnost pri ozdravljenju moje trdovratne bolezni, kakor tudi častiti sestri Juvinjani za njeno materinsko nežnost in postrežbo. Ljubljana, 23. aprila 1943. LADIHA ANICA Iz Hrvatske Poglavnikovo darilo najboljšemu vseočJ- liščniku. Dne 25. aprila, na dan ustaškdh visokošolcev, bo tudi letos podeljeno ▼ Zagrebu najboljšemu učencu Poglavnikovo darilo. Prof. dr. Knoll umrl. V starosti 71 let jo v Zagrebu umrl umetnostni zgodovinar prof. dr. Peter Knoii Najprej se je posvetil pravnim naukom, potem pa umetnostni zgodovini. Leta 1921 se je habilitiral na zagrebški filozofski fakulteti in potem celi dve desetletji predaval hrvatsko umetnostno zgodovino. O tem predmetu je napisal tudi več del. Reorganizacija gospodarskih ustanov. Dne 17. aprila se je začela v Zagrebu velika gospodarska konferenca, ki se je udeležujejo zastopniki celokupnega gospodarstva. Predmet razprav je reorganizacija gospodarskih zbornic, strokovnih združenj in poslovnih central. Vodja hrvatskega radia v Bolgariji. Poročali smo že, da se mudi v Bolgariji ravnatelj zagrebškega radia Radovan Lat. kovič in vodja programskega odseka Jura Tcifel. Gosta je med drugimi sprejel tudi notranji minister Gabrovski. Bolgarsko-hrvatsko društvo v Sofiji jima je v nedeljo priredilo zajtrk, nakar sta zvečer odpotovala v Varno, da se seznanita tudi a organizacijo tamošnjega radia. Vojaška godbena šola ima sto gojenec«. Od jeseni lanskega leta deluje v Zagrebu domobranska glasbena šola, ki poučuje gojence ne samo v glasbi, ampak jim daje tudi splošno in vojaško izobrazbo. Dečki so stari od 13 do 15 let. Delitev živil za veliko noč. Zagrebški župan je v sporazumu z ministrstvom za narc-go. Pri tem se je hudo poškodoval na glavi in levi rami. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer se mu stanje hitro boljša. Nesreče. V Grušovju pri Sv. Marjeti ob Pesnici je bil 41 letni posestnik Alojz Kne-zar v prepiru napaden z nožem, pri čemer je dobil precej hudo rano. V svojem stanovanju v Mariboru je padel 67 letni zlatar Fric Pintar in si zlomil nogo. Pri razdeljevanju lesenih panjev se je ponesrečil 16-letni posestnikov sin Štefan Toplak. Ranjen je na nogi. Pri padcu na domačih stopnicah si je zlomil levo roko 69 letni krojaški mojster Ivan Krautberger iz Legna. Pri delu v kurilnici se je ponesrečil 35 letni strojevodja Peter Zlatar iz Maribora in si vlomil več reber. Desno nego si je zlomil pri padcu s kolesa 16 letni pekovski vajenec Srečko Slanič iz Maribora Ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Konec „Marie Madre" Najdaljša pravda, od kar se jih je kdaj vodilo zaradi ladje, je trajala polnih 40 let. Slo je za italijansko ladjo »Maria Madre«, zgrajeno leta 1902. Svojo prvo pot po morju je nastopila leta 1903.', toda vrnila se ni več. Urugvajske pomorske oblasti so jo zaplenile v pristanišču Montevideo, češ da je bila zgrajena po naročilu Urugvaja in z njegovim denarjem. Lastnik italijanske pa-robrodne družbe se je pa temu odločno uprl, in zagrozil, da svoje ladje ne bo več poslal v Montevideo. Zahteval je, naj ladjo takoj izpuste iz pristanišča Urugvaj pa tega ni hotel storiti in tako je prišlo do pravde, ki se je vlekla kot rečeno, polnih 40 let. Najprej sta bili izmenjani noti med italijansko in urugvajsko vlada Ko se je pa pričeia prva svetovna vojna sta imeli obe držav dovolj važnejših poslov in tako je zapadla v Montevideu zaplenjena ladja pozabi. Ostala je tam do leta 1920.. ko je bila italijanska parobrodna družba, njena lastnica, likvidirana. Ladjo so prodali za 750 pezov kot staro železo neki tvrdki. Propadla je pa tudi ta tvrdka in tako je ladja ostala med drugimi ladjami v pristanišču. Lani v aprilu so pa prišli v Montevideo agenti ameriških parobrodnih oblasti, ki jim je bilo naročeno poizvedeti. kje ba se dobile trgovske ladje, ki jih Ameriki vedno bolj primanjkuje. Amerški agentje so bili veseli, da so odkrili v pristanišču staro ladjo takorekoč brez lastnika. Dali so jo popraviti, na njo so prišli novi motorji in pomlajena »Maria Madre« je krenila v Anglijo. Sreče pa ni imela, kajti na morju je nastal vihar, ki mu pa stara ladja ni mogla kljubovati in se je potopila- Rumunski denarni obtok Malone na vseh poljih romunskega denarnega gospodarstva je bil zabeležen lani porast denarnega obtoka. Na borzi so narasle naložbe v vrednostnih papirjih in delnicah, v industriji in trgovini se je kazalo to v novih podjetjih in zvišanju osnovne glavnice, v bankah pa v znatnem porastu vseh bilančnih postavk. Iz tega se da sklepati, da se je gospodarski potot^ff Romunije lani še bolj utrdiL Poslovanje romunskih bank kaže v primeri s pred« lanskim letom tendenco porasta. Dočim je bilo predlanskim samo 17 bank, ki je imela vsaka izmed njih nad 60 milijonov lejev kapitala, jih je bilo lani že 18. Delniška glavnica vseh teh denarnih zavodov je znašala predlanskim 2650 milijonov lejev, lani pa 3008 milijonov. Rezervni skladi so znašali 837, odnosno 956 milijonov, drugi skladi 822 in 1055 milijonov, razpoložljiva blagajniška sredstva 4216 in 7122 milijonov. Konti dolžnikov so narasli od 13.736 na 23.296 milijonov, konti upnikov pa od 16.421 na 20.421 milijonov. Bilance vseh 18 bank so izkazale v oktobru lanskega leta skupno 46.613 milijonov. Pa tudi vloge so lani močno narasle. Vse vloge pri velikih bankah so znašale v novembru 10.787 milijonov, ob koncu predlanskega leta pa samo 4712 milijonov. Ro, munska poštna hranilnica je izkazala ob koncu lanskega leta 9047 milijonov hranilnih vlog, predlanskim pa 5439 milijonov. Trgovske banke so imele lani v oktobru 9727 milijonov lejev hranilnih vlog, predlanskim pa 4148 milijonov. Nekoliko manjše kakor predlanskim so bile nove investicije in zvišanja delniških glavnic pri obstoječih podjetjih. Nove investicije so znašale lani v novembru 23.8, predlanskim pa 24.7 milijonov, zvišanja delniških glavnic'lani 72.8, predlanskim pa 567.5 milijonov. Nazadovalo je število protestiranih menic, in sicer od 6911 na 3018 milijonov: lejev. Slovaška filmska bilanca Slovaška je uvozila lani 136 filmov, od teh 126 zabavnih in 10 kulturnih. To so bili filmi za običajne predstave. Poleg tega je uvozila 156 kratkih kulturnih filmov in od zabavnih filmov je odpadlo na Nemčijo 96, na Italijo 23, na Argentino 4, na Španijo, Norveško in Švedsko pa Po eden. Od dolgih kulturnih filmov jih je dobavila Nemčija 8, Italija in Romunija pa po enega. Kratkih kulturnih filmov je dobavila Slovaški Nemčija 141. Slovaško občinstvo se vedno bolj navdušuje za kulturne filme. Prej so ljudje kulturne filme kot dopolnilo zabavnih samo trpeli, zdaj jih pa radi gledajo kot stalen sestavni del sporeda. Umrl nam je danes ob 13.45, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod RIHARD JAKOPIČ AKAD. SLIKAR, ČLAN AKADEMIJE ZNANOSTI EV UMETNOSTI Na mrtvaškem odru leži na svojem domu, Novi trg št. 2, I. nastropje. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 23. aprila ob 15.30 uri z Zal — kapelice sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2L aprila 1943. Žalujoči: ANA, soproga; MIRJAN, hčerka; prof. dr. JOŽE ILC, zet; EVA, vnukinja — in ostalo sorodstvo Nad 14 milijard za družinske doklade Finančno gospodarski vestnik agencije »Agit« poroča o naraščanju zneskov, določenih za družinske doklade, v zadnjih sedmih letih. Te doklade so znašale v letu 1935. že 163,986.193, v naslednjem letu je narasla ta vsota na 241,356.400 lir, v letu 1937. na 590,132.820 lir, v naslednjem letu na 734,412.902 Uri, v letu 1939. na 779 miL 169.872 lir, v letu 1940. na 1.710,749.000 lir, v naslednjem letu pa že na 4.084,000.000 lir, dokler ni dosegla ta vsota v letu 1942. 6 milijard in pol lir. Skupno je bilo torej izplačanih v sedmih letih družkisjah do-klad za 14 mlijard lir. NERVOZNOST — 2e zopet prihajaš pijan domov! Sram te bodi! — Potolaži se, draga ženica. Saj nisem pijan, temveč samo malo nervozen. Kje so pa moje copate? — Pod posteljo, kje neki? — Vražja strela!... Zdi se mi, da sera bolj nervozen, kakor navadno. Kje pa je ta preklicana postelja? - * z,;-''...:;..' :..• ./; > '• 'L [T i B2ti AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je po dolgotrajni in težki bolezni umrl njen redni član HARD akademski slikar Zaslužnemu članu in odličnemu umetniku bo Akademija ohranila trajen in časten spomin. V LJUBLJANI, dne 22. aprila 1943. A. ALEXANDEK: 23 POZABLJENI NAPEV_ ROMAN Hearn je poslušal pridigo, ne da bi trenil z očmi. Kakor je znal biti proti ljudem, ki jih je imel na sumu, da so povzročilci kakega zločina, ali ki jim je hotel izvabiti kako koristno odkritje, skromen in celo ponižen, tako je znal prevzetno vzravnati hrbet baš v tistih primerih, ko so ga njegovi tovariši upogibali, to je, nasproti visokim starejšinam. Čudno je bilo samo to, da ni bil imel še nikoli škode od takega vedenja. Ko je ogorčeni policijski ravnatelj že dobršne pol ure nenehoma grmel in izčrpaval svojo zalogo bolj ali manj običajnih izrazov na rovaš uradnikov, ki zanemarjajo dolžnost, je kapetan Hearn porabil kratek premolk zasoplega načelnika in jel sam govoriti. Njegov odgovor je bil preprosta vrsta vprašanj, enega določnejšega od drugega, kakor jih je zadajal grešnikom, kadar je držal katerega v pesteh: »Ali mi je bila pred nedavnim časom izročena neka listina, podpisana od vas, gospod ravnatelj, in od gospoda ministra, da ali ne? In ali mi ni bila p to listino edinemu poverjena naloga, poiskati ne- kega Wilkinsa in ga prijeti? Ali morda nisem prav v zvezi s to nalogo zaprosil, da mi poverite tudi Manhattanov slučaj? Ali po tem takem ne zadostuje moja izrečna obljuba, da bom znal predati Manhattanovega morilca pravici, pa da se svet podere ?« Policijski ravnatelj je moral pritrditi, čeprav nerad. »Ali torej dovolite,« je Hearn s poudarkom nadaljeval, »da nemoteno nadaljujem svoje delo v blagor človeštva sploh in ameriških državljanov še posebej ?« Na kar je policijski ravnatelj brez nadaljne graje odpustil kapetana. Tisti, ki je plačal račun, je bil nesrečen redar, ki mu je padel v pesti pet minut pozneje; ta je moral prenesti vse bliske in strele razjarjenega vsemogočnika. Dnevniki so obširno razpravljali o Manhattanovi smrti. Tri dni je milijonarjev žalostni konec zanimal javno mnenje še bolj kakor petrolejske delnice, ki so šle prav tedaj blazno navzgor. Četrti dan je jelo zanimanje pojemati, in peti dan se ni že nihče več spominjal, da je kdaj živel neki Frederick Manhattan. Vendar so bili vsi močno presenečeni, ko je šesti dan izšel v »Daily News« dolg članek z naslovom: »Manhattan in njegova oporoka«, ki je med drugim izvajal: »Nekemu našemu sodelavcu se je posrečilo zvedeti, da je tako nenadoma izginuli milijonar komaj dva dni pred svojim strašnim koncem narekoval novo oporoko. Po dobljenih podatkih je to že dvanajsta oporoka, ki jo je sestavil nenavadni in čudaški mož. Tokrat je Manhattan med drugim določil, da se oporoka odpre v njegovi vili, točno o polnoči sedmega dne po njegovi smrti, in to vpričo vseh sorodnikov. Notar je vrhu tega dobil naročilo, naj povabi k odprtju poslednje volje tudi starega in zvestega služabnika Jacka Hunterja ter, kar je še bolj čudno, zasebnega detektiva Gerarda Hun-tingtona. Ta zadnja okoliščina in neobičajna ura, ki jo je Manhattan izbral za obred, zbujata domnevo, da bo vsebina oporoke povsem nepričakovana.« V širokih krogih Manhattanovih znancev so zaradi tega nestrpno pričakovali trenutka, ko bo stara nihalna ura v delovni sobi pokojnega milijonarja odbila polnoči. Tedaj bo notar raztrgal zapečateni ovoj oporoke. Kakšno presenečenje se obeta dedičem? Kdor je poznal Manhattana in njegovo Ijudo-mržje, je bil že naprej pripravljen na to, da jim jo bo pokojnik še z onkraj groba grdo zagodel. Najbolj v skrbeh so bili, kot si lahko mislimo, Manhattanovi sorodniki. Sedmi dan je postala nestrpnost tolikšna, da so nekateri izmed njih že v prvih večernih urah prispeli v vilo in so bili ob enajstih polnoštevilno zbrani. Sedeli so po kotih prostorne delovne sobe kar moči daleč vsaksebi ter sovražno in nezaupljivo pogledovali drug drugega. Bilo je, kakor bi se sleherni bal, da ne bi sosed stopil s pokojnikom v skrivnostno nadnaravno zvezo in si še v zadnjem trenutku zagotovil kako posebno ugodnost. To obče stanje duha je bilo okužilo tudi Doro, čeprav se mu je upirala. Lica so ji žarela, oči so se ji lesketale in le bližina bratranca Leroya, mirnega in ravnodušnega kakor zmerom, je dobrodejno vplivala na njene živce. Wubbels, de Wood in Sny-der so se razlikovali med seboj po načinu, kako je njih silna razburjenost udarjala na dan. Gospa Isacik je s hripavim glasom dajala sinu poslednja navodila, kako naj se vede, ako vkljub njenemu upravičenemu pričakovanju ne bi bil določen za glavnega dediča. »Ko sva bila nedavna tu na večerji, sem Manhattana bistro opazovala,« mu je rekla s pritajenim glasom, »in če sem vse prav razumela, ga ni razen tebe nikogar, ki bi mogel z verjetnostjo upati, da bo dedič; kvečjemu to dekle, ta Dora, ki nama sedi nasproti.« »Tudi jaz tako mislim, dear mother,« je Wilbur priznal. »Gotovo bo Dora glavna dedična.« »Utegnila bi biti,« je mati popravila. »A tudi če je bil stari bedak res tako neumen, da je zapustil svoj denar tej bedasti lutki, sem že poskrbela, da pride stvar v pravi red, razumeš?« Wilbur je zazehal. »Docela. Kar koli je stari ukrenil, glavna dediča bova midva,« je raztreseno dejal; nato si je, videč, da hoče Lux odnesti posodo, hitro vzel na krožnik še tri obložene kruhke. »Ali te prav nič ne zanima, kako sem poskrbela?« je z očitajočim glasom vprašala mati. »Pravkar sem te hotel vprašati, dear mother,« je s polnimi usti rekel sin. Urejuje; Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Vkant — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja: Fran Jeran — Za IramtH dal je odgovoren: Ljubomir Vol&i — Vsi * ijnhijant