238. številka. Ljubljana, v torek 18. oktobra 1904. XXXVII. leto 1 shaja vsak dan zvečer, Udmai nedelje tn prsanike, ter vt»rja po poitt prejeman aa avstro-ogrske deaele aa vse leto ■ K, aa pol leta 18 K, aa četrt leta 8 K 60 h, aa eden mesec 8 K 30 h. Za Ljubljeno ■ pošiljanjem aa dom aa vse loto 94 K, aa pol leta IS K, aa So trt leta t) K, aa eden mesec i K. Kdor hodi sam ponj, plate aa vse leto 28 K, as pol leta 11 K, aa četrt leta B K 50 h, aa eden mesec 1 K 90 k. — Za tuje {dežele toliko teč, kolikor masa poštnina. — Na naročbe brea istodobne vpotiljatve naročnine se ne oaira. — Za oananlle ee pladnje od peteroatopne petit vrste po 18 h, če se oananilo enkrat tlaka, po 10 h, de se dvakrat, in po 9 b, fle ss trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se iaiole trankovati. Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlilvo Je v Knaflovih alicah fit. B, in aicer uredništvo v I nadstropju, npravnistvo pa v pritličju. — Opravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j, administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85, ir Zaključeno! S cesarskim pismon zaključil se je kranjski deželni zbor. Komedija je pri kraja in dr. busteršič zapušča oder s ponosno zavestjo, da je za svoje dijete križal, kar se je dalo. Po kričanju, kriku in viku voditelja katoliške narodne stranke soditi, bi morali u«pehi biti ogromni, če bi bili namreč v primeri s kričanjem, krikom in vikom omenjenega voditelja. Sedaj je čast dotakniti se vprašanja, ali so klerikalci s svojim nastopom v deželni zbornioi res kaj dosegli? Tukaj nimamo v očeh materijalnih utpehov, ki se kažejo v podpiranju katoliških kmetov, bodisi od strani dežele, bodisi od strani države, v očeh imamo sgolj politične uspehe, o kojih se je klerikeleem pri sklicanja deželnega zbora tako lepo sanjalo. Teh sanj niso nikomur prikrivali, svoje karte so kazali vsakemu, ki je hotel v nje pogledati. Vilic temu so pa najeli de starega aligatorja s Kamna, da je s klepeta-vostjo stare ženice v praški »Politiki«, podoben Kipplingovemu kro kodilu is Gangesa, (ki je tudi hotel vse vedeti, pa tudi vse s nest i,) razodeval celemu svetu, kje kranjske klerikaloe Čevelj žuli inkako »žavbo« potrebujejo za svoje rane. In priznati se mora, da je stari aligator svojo nalogo prav izvrstno dognal, tako, da smo včasih menili, da nimamo pred sabo »tarega aligatorja, nego starega, a dobro dresiranoga kodra. Susteršič bi bil morda tu ali tam nekaj zamolčal, stari klepetec s Kamna pa je v »Politiki« čisto vse razklepetal. Dvoje je, kar so hoteli klerikalni parlamentariČni »strategi« pri letošnjem zasedanju doseči. Na eni strani razpust deželnega zbora, na drugi strani pa strmoglavile nje deželnega predsednika ba : na He na. Stara papiga s Kamna je to že pred prvo sejo deželnega zbora razčebljala, a tudi klerikalni poslanci so takoj v prvi seji kazali, da hočejo raamsre do tja pritirati, da se zbor raspusti, razpišejo nove volitve, t deželi pa prične tisto volilno klanje, koje našemu ras divjanemu popovstvu tako ugaja. Obenem so hoteli obglaviti barona Heina, katerega dandanes sovražijo, ne radi rasloga slovenske narodnosti, pač pa radi tega, ker je dr. Suster-šiča in njegove prijatelje — kakor tro?ore klerikalci — prav grdo očrnil v različnih ministrstvih in še celo pri cesarju samem. Od tod erd 5a kljetov, kakor tudi srd Šusteršičev proti baronu Heina. Da je Hein i strogo klerikalnega mišljenja, bi ma Šuklje z velikim veseljem v čreva lezel in Susteršič bi ga opiral a Jursko vodo, da bi se kar vse cedilo! Narodnost je tem junakom humbug, kar je itak snano. O tem, so li klerikalci s svojo obstrukcijo dosegli razpust deželnega zbora, govorili bodemo pri dragi priliki. A že sedaj, če nas slutnje ne motijo, smemo izreči mnenje, da so pajdaši dr. SusteršiČevi s svojim iz vanredno nerodnim in čez vse mere surovim postopanjem v deželni zbornici sami krivi, če se jim želja ne izpolni in če se za dlje časa — ako ne dc konsa dosedanje volilne dobe — odloži razpust deželne zbornice. V' tem pogledu sta dr. Šusteršiča stra tegija in taktika, ti najnovejši ljubici starega grsšČska na Kamnu, njega samega po čeljustih tolkli, pri čemer se je še drugim nekaj zob is čeljusti istolklo. Pa tudi glede barona Heina je bila klerikalna strategija in taktika ponesrečena. Mi se kratkomalo ne ogrevamo za osebo Bedanjega vladnega načelnika v deželi. Dostikrat se je že pokazalo, da nas on ne iiubi in da tudi mi njega ne ljubimo, dede tega vprašanja smo hladni do dna duše, ker dobro vemo, da se v osebi vladnega načelnika v ti deželi lahko iztršt sprememba, da pa bo ta sprememba pri sedanjem avstrijskem sistemu obstajala fgolj v osebi, ne pa tudi v mišljenju Sprememba v osebi bi se morda dala doseči, nikakor pa ne sprememba, ali, recimo, popolna sprememba v mišljenju. To se pravi, mesto nemškega Heina prišel bi sopet kak nemški gospod, ki bi bil tudi birokrat, a birokrat klerikalnega mišljenja. S tem bi bilo dr. Susteršiču mnogo pomagano, nrm pa Čisto nič. In sategadelj se ne čutimo poklicane, roko vtikati v razbeljeno ponev, da bi ii nje pečenko vzdigovali zleri-kalcem na ljubo. Naj barona Heina odpravijo sami, če ga morejo! Ali poaieija vsakega deželnega predsednika je tako utrjena, da se z navadnim predlogom, kojega obs trukc ij ska narava se prikriti ne da, iipodnesti ne more. Ce se naj pri takih prilikah kaj doseže, treba je resne, preadarjene koalicije strank, kakor smo jo doživeli v Dalmaciji. In treba je dalje, da se opuste splošna očitanja; mesto njib imajo se navesti in strogo dokazati konkretna fakta, s kojimi se hoče ispodbiti stališče napadenega deželnega predsednika! O vsem tem ni v predlogu dr. Kreka mnogo opaziti; prišel je ta predlog v zbornico kakor muha pri odprtem oknu. O njem vedeli so samo katoliški voditelji, in radi tega je na-pravljal predlog vtis obstrukcijske nagajivosti, posebno tudi zategadelj, ker ga je predlagatelj utemeljeval več ali manj le z donečimi frazami! Napravila se je velika ataka, ali jezdeei nosili so skrhano orožje! Bilo je več krika, nego pa sekanja! In kak je končni uspeh? Tam zgorej, kjer se še vedno o naših osodah odločuje, veljal bode baron Hein za mučenika slovenske obstrukcijske surovosti in njega stališče bode trdnejše, nego je bilo kdaj. To se je pokazalo s tem, da je bil deželni zbor kar v hipu zaključen, in da so dr. Kreka v trenutku vrgli pred znožje njegovih leraenatarskih pena-tov. Skoraj bi zastavili glavo, da bode čez leto dni dr. Susteršič še voditelj katoliško-narodne stranke, ali za leto dni bode tudi baron Hein še vedno vladni šef T Tojvodini Kranjski' Vse to je dosegla »izborna« klerikalna strategija v naši deželni zbornici! Vojna na Daljnem Vztoku. Poročilo gener. Kuropatkina. Poročilo generala Kuropatkina carja Nikolaju z dne 15. t. m. se glasi: V noči s četrtka dne 13. t. m. na petek 14. 1 m. je napadla močna japonska armada na veliki mandarinski cesti naš voj, ki je bil postiran ob reki Šakhe. Več napadov je bilo odbitih, zadnji pa se je posrečil in Japonci so predrli center našega kora. V tem trenotku se je vnel boj na desnem krilu sosednjega oddelka. Nastala je nevarnost, da bi Jaoonei predrli center vseh naših pozisij in s tem prisilili vse oddelke, da bi se morali umakniti. Da bi priskočili na pomoč našim vejem na mandarinski cesti, smo nemudoma potisnili naprej več bataljonov in b tem omogočili, da je naia armada stopila v ofenzivo. Posrečilo se nam je, da smo znova zavzoli vas Sak-hepu in zased li prvotne svoje pozicije. Ko so nas Japonoi, podpirani od rezervnih vojev, znova pregnali ia omenjene vasi, sem jih na-pal in moji rezervni voji, ki so dotične pozicije branili, so stopili v ofenzivo. Po najljutej-šem boju nam se je posrečilo zopet zavzeti Šakhepa in Japonce pregnati dva kilometra daleč od vasi. Položaj na našem desnem krilu je bil dlje časa zelo vznemirljiv, ker 83 Japonci istočasno navalili na fronto naše armade in skušali obiti njeno desno krilo. Z ozirom na to je poveljnik tega voja ukazal protinapad na japonske pozicije, ki se je posrečil. Zavzeli smo več vasi in naše desno krilo je vzdržalo vse pozicije ob reki Š a k h e. Voji v našem oentru so bil v primeri z našimi glavnimi pozicijami preveč izpostavljeni. Zbog tega smo že preje izbrali posioije v isti smeri z desnim krilom in jih deloma utrd li. Po ljutem boju so se dotični voji umaknili na te pozicije. Naša armada se in bori štiri dni Mnogo polkov ie tri dni ni ničspalo; vkljub temu pa trdno upam, da bodo ie sposobni za nađaljni boj. Japonske izgube morajo biti izredno velike. Bit^Ppri Jantaju še vedno traja. Po poročilih iz Harbina še bitka vedno traja. Rusom se je posrečilo obiti japonsko desno (vzhodno) krilo, kar pomenja za nje velik uspeh. Po celi vrsti ljutih napadov na gorske pozicije Kurokijeve armade se je posrečilo ruskim vojem, pregnati sovražnikai njegovih pozicij in savseti gorski prelaz Tuling. Konje* niea generala Renenkampfa je zavzela Feng v angčeng, glavno prvotno operacijsko bazo japonske armade. Boj je skrajno ljut in krvav. Vsa pota in soteske, kamor sodošli ruski voji,so bili pokriti z mrtvimi trupli japonskih vojakov. Zelo ljut boj je bil tudi ob reki Silipa, kjer je največ trpel 17. armadni kor. Ta voj je imel velike izgube. Ruske izgube so velike, a se še ne morejo natanko dognati. Cenijo se na približno 15000 mož. Zavzetje prelaza Tuminling. Berolinskemu »Lokalanzeigerju« se poroča iz Mukdena: V četrtek 13. t. m. so se vršili na celi fronti ruske armade ljuti boji. Šele ob mraku se je vojem ukazalo, da se naj umaknejo za štiri vrste, da bi ne bile njib pozicijo preveč izpostavljene za slučaj, ako bi se zapadna armada umaknila v smeri ob reki Saho. Ta operacija se je izvršila v polnem redu. Na Almira. S p i a a i Borisov. (Konec.) Godba je utihnila in po dvorani je zašumelo kot v jesenskem gaju. Almira je promenirala z onim trgovcem po dvorani in on ji je pravil o gospe Krajčevi in njeni hčerki, da ju je spoznal ravno na tem mestu enkrat pri plesu. Navedel je počasi govor nanjo, jo vprašal, z dovoljenjem seveda, če stanuje pri njih, in druge stvari, ki so se tikale tega. Almira je šia na svoj sedež, a Še večkrat je prišel trgovec Emil Selšek ponjo, dasiravno je imela plesalcev črez mero. V pozni uri so se razšli plesalci in plesalke. Tudi gospa Krajčeva s Bvcjo hčerko in Almiro je morala oditi. Poslednji pa so še dolgo tisti večer, ko je zlezla pod gorko odejo rojile po giav\ besede, ki jih je govoril ž njo trgovec Emil. . . Nekaj dni nato sta bedeli zopet Almira in Ivanka popoldne sami v sobi. Mati Ivanama je odšla po obedu k poč tku, a gospodični sta kramljali kot navadno. Zunaj je bil pust, oblačen, pozno-jesenski dan. Prišla je v sobo služkinja in oddala Almiri drobno pisemce. Presenečenje in nekak strah se ji je zaznal na obrazu Ročica ee ji je tresla in prati so ji zatrepetali, ko je s škarjicami odprla zavitek. Pismo je bilo Emilovo. Almira je rdela in brala brez sape. Veselje in sreča je zavladala v njeni duši. — Dala je brati še Ivanki, ki ji je presrčno Čestitala k njeni sreči. Toda v Ivankinih očeh je vzplam-telo nekaj čudnega in ni mogla zreti svoji prijateljici v oči. Emil je začel hoditi v vizite h Krajčevim, ker je poznal tudi gospo. Tako sta se seznanila z Rudolfom Ozirjem in spoznala sta pri prvem snidenju drug drugega, česa iščeta v tej hiši. Včasih, ko je bila Almira še v Šoli, sta bila že oba na njenem stanovanju. In dobila je tudi Ivanko z Emilom samo doma. To se ji ni zdelo nič čudno, a sčasoma, ko se je to ponavljalo, je postala opreznejša. In prigodilo se je, da je dobila v neki knjižici odlomek pisma, ki ga je pisala Ivanka. Stalo je v njem, naj pazi na Almiro, ker ima z nekim drugim ljubavno razmerje. Drugega ni mogla več zaslediti. Listek je bil pretrgan, a poznalo se je, da je bilo pisano šp naprej. Od takrat mlada, neizkušena devojka ni verovala več v prijateljstvo . . . Zasledila je v svoji prijateljici kačo nevoščljivoati in od tistega dne ji ni mogla ničesar vefl zaupati. Sčasoma je Almirin oče opazil, na kakšnem stanovanja ima svojo hčerko. Morala je torej oditi drugam. S tem se je tudi prekinilo razmerje med njo in Emilom Ona ga je Bioer ljubila strastno, z vsem ognjem čiste ljubezni, ki je še ni darovala nikomur, a ko je uvidela, da postaja on mlačen, je pretrgala vse in se ga začela ogibati. Raznesla pa seje kmalu po mestu vest, da se je zaročil Emil Selšek z Ivanko Krajčevo. Prišlo je tudi Almiri na uho in spomnila se je z žalostjo svoje prijateljice in Emila. Dve leti pozneje. V mestu se je pričelo gledališče. Po končani pred- stavi se je nekega večera pomikala lepa kočija proti visoki hiši. Pred vrati se kočija ustavi in iz nje stopi najprej mlad gospod, ki pomaga is voza lepi dami, svoji soprogi. Izvošček oddrdra naprej, gospa in gospod pa stopita v vežo. Ravno jo hoče objeti on okrog pasu, ko se oglasi za vrati ženska. Ker je bilo mračno, prižge gospod vžigalioo. Pred seboj ugleda lepo opravljeno žensko, ki ga nepremično gleda v obraz. »Kaj bi radi,« se oglasi on. »Prenočišča iščem gospod! Vse je že zaprto, a jaz sem tujka«. — »Pri nas ne dobite kaj takega,« od govori on rezko. »Pueti jo,« reče gospa tiho, »dekla ima v sobi dve postelji, če hoče na eni spati, morda je siromašna « »Kakor želiš ti, golobičica,« odvrne on in se obrne proti soprogi. »Pojdite, če hcčdte spati, ena postelja je prazna.« Ona dva sta šla naprej, tuja ženska pa za njima v prvo nadstropje. Ko pridejo do kuhinje, gre gospod v sobo, soproga pa počaka, da bi pokazala tuji ženski deklino sobo. Tujka vstopi. Gospa, ki je mislila, da je to kako kmetsko dekle, se začudi, ko zagleda žensko pri luči. Bila je vitkega stasa, napravljena še dosti čedno, vendar v preveč kričečem oblačilu. Na vsej njeni postavi in vedenju pa ae je bral nemir in njene osteklenele oči so ležale v glo bokih jamah, na obrazu pa se ji je brala na pr7i pogled strast. . . Gospa jo je samo enkrat pogledala v obraz in obrnila je takoj proč oči. Kakor meč jo je zadel pogled te tujke . . . Zdelo se ji je, da jo je že nekje videla, a v hipu zmedenosti se ni mogla spomniti . .. Zdaj zasliši njen preplašeni glas: »Alsnira«. Gospe Almiri je zaprlo sapo, pogledala je tujko, dela roko na prsi in se oprla na zid, da ni padla . . . Spoznala je nekdanjo Ivanko . . . Kriknila je na glas, a tujka je zbežala iz kuhinje, po stopnicah, daleč, daleč, proč od ljudi in spomi-nev . . . Prišel je soprog ves preplašen, ki si ni mogel razlagati, kaj naj to pomeni. Odvedel jo je v sobo in pozno v noč sta še sedela dva srečna v ob emih drug poleg drugega in Almira je pripovedovala vso historijo svojemu Francu . .. gorskih prelazih Soling in Tuminling je ruska armada z velikim naporom zavzela veo važnih točk, ki pa jih je ■opet izgubila, čim je sovražnik dobil nove močne voje na pomoč Ker so bili ti voji preveč oddaljeni od glavne armade, so se morali korakoma nekoliko umakniti, da bi preprečili, da bi Japonci ne predrli njih centra. Viborški polk, čigar imejitelj je cesar Viljem, se je ta dan posebno odlikoval. V petek dne 14. t. m. se je boj nadaljeval. Ena ruska kolona je m naskokom zavzela vkljub obupnemu japonskemu odporu gorski prelaz T u m i 1 i n g, odkoder pelje direktno cesta na desno krilo japonskih utrjenih glavnih pozicij na premogovni gori pri Jan taj u. Ta točka je za Ruse naj večj e važno s t i. Prave bitke še ni bilo! »Echo de Pariš« poroča, da so Rusi vzdržali vse svoje posioije pri Beniapuci.Rusk e izgube znašajo nič več kakor 17.000 mož. Poročila o izgubah 40000, ali 100.000 mož in 100 topov, bo seveda, kar pač ni treba še posebe naglašati,od kraja do konca izmišljena! K uropatkin še svojih rezerv ni poslal v boj in so iste še popolnoma nedotaknjene. Prava bitka se torej šele prične. Splošno se priznava, da so se Japonci borili kakcssBZAgovi in da so izgube ruskih voje^Pki so bili zapleteni v bitko, enormne. Polki Novočerkask, Moršansk in Tomsk so bili skoro uničeni. Mukdena Rusi niso zapustili. Ruska armada se koncen-truje sedaj ob reki Šakhe, kjer se sodi, da se bitka odloči. Šestdnevna bitka. Is Mukdena se poroča: Šestdnevni boj, ki, kar se tiče ljutoeti, daleko nadkriljuje veliko bitko pri Liao jangu, se je končal 8 strahovitim artiljerijskim ognjem ruske armade na japonske pozicije. Bombardma je bil istotako grozovit, kakor v boju 12. t. m. pri Tuzanpu. Vzhodni voji so držali komplicirane in opasne pozicije in so trpeli enako, kakor kor Stakelj-bergov pri Sonšanu dne 31. avgusta. Japonci prodirajo v obliki zagovosde proti ruskemu centru. V soboto so poskusili japonski konjeniki prodreti center ruskega levega krila, kar se jim pa ni posrečilo. Opoldne je pričela japonska artiljerija streljati s li-ditovimi granatami. Med splošnim bojem so dospeli za fronto prvi transporti ranjencev in tren se je jel umikati. Umikanje se je ustavilo, ko je došlo iz glavnega taborišča pomirljivo poročilo, da glavna armada vztraja na svojih pozicijah. Konji brez jezdecev bo kakor divji dirjali okrog. Vladala je sploSna zmešnjava, a to samo navidezno, zakaj ruska armada je junaško branila in vzdrževala svoje pozicije. Vse ceste so bile prenapolnjene, ranjenci so se zbirali ob že-ezuiški progi, od koder jih je odve-1 Konklave L 1903. ii. (Dalje.) Se nekaj je značilno za papeško državo, v kateri ao imeli duhovniki vso oblast v rokah. To je nravna izprijenost duhovnikov. V papeškem Rimu je bilo 25000vlačug, in vsako leto se je rodilo trikrat toliko nezakonskih otrok, kakor zakonskih. Duhovščina je imela od tega krasne dohodke, kajti vlačuge bo morale za izvrševanje svojega obrta plačevati velike takse. Ker je bilo v Rimu na stotine duhovnikov, ki še niso imeli službe, bo se ti božji mašniki tudi prav radi pečali z rufijanatvom. Papeževi uradniki so bili skrajno slabo plačani in vsled tega tudi podkupljivi. Znameniti rimski pesnik Belli je b pekočim sarkazmom popisni, kako so papeževi uradniki svoje žene in svoje hčere silili v spolnice višjih duhovnikov, vedoč, da sicer ne pridejo nikdar do boljšega kruha. Kdor je zaradi teh razmer klel ali sakramentiral, je prišel na vešala ali ▼ dosmrtno ječo Milejših kazni n> > del proti jutru poseben vlak v Mu kden. Mnogo ranjenoev pa je obležalo v blatu na poljih. Na jugozapadu se sedaj ne strelja več tako ljuto. Moštvo je popolnoma izmučeno; hrana je bila nezadostna. Vsak top in vsak vojak se je moral v bitki porabiti. Moštvo se je borilo s največjo hrabrostjo in je opetovano naskočilo dooela nesavaemljive pozicijo. Artiljerija se je zlasti odlikovala. Dva divizijska poveljnika sta izgubila vse štabne častnike; eden od teh je sam obležal na bojišču. Mnogo poveljnikov je umrlo junaške smrti na čelu svojih polkov. Kuropatkin se je boril v najhujšem ognju in kazal povsodi izredno svojo energijo. Ruti se bore sedaj is svoje zastave in za svojo čast. Povsodi se čuje samo eden, klic: »M i se ne moremo ustaviti mi moramo še danes dobiti bitko!« Uspeh generala Meiendorfa. Iz Berolina je došlo poročilo, da je general Meiendorf s svojo armado napadel močan japonski voj in da se je vnel med sovražnima armadama boj na življenje in smrt. Po najlju-tejšem odporu se je Meien-dorfu posrečilo poraziti Japonce in jimodvzeti deset topov. Boj traja še na oeli črti. Odločitve ie ni! Iz Londona se brzojavlja: Ja-ponoem se ni posrečilo poraziti ruske armade, kar se je sprva že smatralo za popolnoma gotovo. Po najnovejših poročilih bo Kuii v nedeljo celo zopet stopili v ofenzivo. Poročevalec »Birževih Vjedomosti« pa javlja iz Mukdena z dne 17. t. m.: Častniki, ki so semkaj prispeli, poročajo, da bo Rusi v nedeljo uplenili 32 topov. Boj še vedno divja na celi fronti. Zlasti strahovito je bilo gromenje topov danes ponoči, ki pa je proti jutru ponehalo. Zatrjuje se, dasonašivoji ponoč i napadli japonske pozicije in si pri tem izvojevali velik uspeh. Današnji boji so še veliko ljutejši kakor včerajšnji. Iz najzanesljivejšega vira sem izvedel, da bodo navali naše armade na celi frontina japonske pozicije trajali prav gotovo še najmanj dva dni. In v teh dveh dneh se mora bitka odločiti! »Berliner Tagblatt« poroča: General Kuropatkin vodi osebno operacije v centru desnega krila. Petrovski polk stoji pod njegovtm osebnim poveljstvom. Ta polk je z velikim uspehom odbil napade Japoncev in jih prisilil, da sosemo rali umakniti izpred centra desnega ruskega krila. Izpred Pori Arturja. Iz Cifua se brzojavlja: Ic najzanesljivejšega vira je došlo poročilo, da so v odločilnih krogih prepričani, da se Port Artur še nedosleden Čas lahko drži. poznali ti rabeljni, ki so so imenovali božje namestnike. Papež Gregor XVI. je razmere, ki so že pred njim vladale, poostril, in s tem največ pripomogel, da je vse prebivalstvo trepetajo želelo, kdaj se naredi koneo papeževi posvetni državi. Saj bi še v ciganski državi ne mogle vladati tako nečuvene, tako neznosne, tako vnebovpijoČe razmere, kakor so vladale v papeževi državi. Gregor XVI., nesposoben in hudoben človek, je umrl 1. junija 1846. dne 14. junija se je sešel konklave. Navzočih je bilo 36 kardinalov. Pet italijanskih in osem inozemskih kardinalov pa je bilo še na potu. Kardinali so bili razdeljeni na dva sovražna tabora. Koj pri prvem glasovanju je dobil genovski kardinal Lambrusohini 17 glasov, rimski kardinal Gizzi pa 16 glasov. Že pri prvem glasovanju je bilo očitno, da ostane pri tem razmerju in da je vsako porazumljenje med tema strankama izključeno in da bi mogel zmagati samo kak tretji kandidat. Kardinal Gizzi je vedel, da so tisti kardinali, ki so še na potu, na njegovi strani, in da utegne z njih pomočjo Po poročilih is Londona so Japonci 12. in 13. t. m. skušali bombardirati notranje pristanišče, da bi potopili tamkaj usidrane vojne ladje. Dasi niso dosegli nobenega uspeha, vendar proglašajo, da so ruske ladje izgubljene, ker se jim bo vendar preje ali sleje posrečilo jih un čiti. Ruski agentje kupujejo v kitajskih lukah veliko množino provijanta in streljiva, da bo vse pripravljeno za slučaj, kadar bo vdrlo rusko bro-dovje iz pristanišča, da se združi z baltiško eskadro. Po kitajskih poročilih je ob ustju reke Jalu usidrano močno japonsko brodovje, ki ima nalogo zajeti portartnrške ruike ladje, ako bi vdrle iz luke. Splošna mobilizacija v Rusiji. V nedeljo je poklical car Nikolaj k sebi vojnega ministra Saharova in generala Grippenberga na sejo, pri kateri se je sklenilo, da se mo-bilizujejo vse strelske brigade. Baltiško brodovje. Is Fakkebjerga na danskem otoku Langeland se brzojavlja a dne 17. t. m.: Baltiško brodovje se je danes ob l/t7. uri zjutraj pojavilo na obzorju in je ob \ J. uri pasiralo južni rt Langelauda. Naštelo se je 24 vojnih ladij. Danska križarka *Heim dali« je v pozdrav oddala več strelov. Brodovje se je na to usidralo v Langeland - Beltu med Broljkkom in Fakkebjsrgom, kjer so je čakali trije parniki s premogom Brodovje je naložilo premog in odplulo. Nakup novih vojnih ladij. Ameriški poslanik poroča iz Pe-trograda, da je Rusija nakupila v južni Ameriki, zlasti v Argentiniji, najmanj 14 križar k. To brodovje se bo pridružilo baltiški eskadri. Z Reke se javlja, da je bolgarska vlada naročila v tamkajšnji tor-pedni tovarni 14 torpedovk. Ker Bolgarija nima vejnega brodovja, je gotovo, da so te torpedovke določene za Rusijo. Ker balkanske slovanske države niso proglasile v tej vojni svoje nevralnosti, se zatrjuje, da bodo za Rusijo nakupovale vojne ladje. Nakup križark v južni Ameriki se je baje posrečil na ta način. Deželni zbori. Celovec, 17. oktobra. Deželni glavar je v začetku seje poklical poslanca monsignora W e i s b a k redu zaradi obrekovanja poslanca Doberniga v zadnji seji. Deželni glavar je pripomnil, da se še nikoli ni pripetilo tako ponižanje deželnega zbora. Poal. Ghon je predlagal, naj se zaradi slabega vtisa, ki ga je pro-vsročil v zbornici ta žalostni dogodek, naroči deželnemu odboru, da izdela do prihodnjega zasedanja spremembo deželnosborskega reda, ki bo naložil uzdo takim poslancem, ki se ne znajo spodobno obnašati. Predlog se je obravnaval nujno ter se izročil juridično - političnemu odseku. U ker se je zabeležil v zapisnik. zmagati. Bilo je torej v njegovem interesu, da prepreči odločitev in da traja konklave toliko časa, da pride omenjenih 13 kardinalov. To se je dalo doseči stmo na ta način, da so se predlagali za papeško krono taki kandidatje, katerih ni živa duša smatrala za resne. Tak kandidat je bil božjastni grof Mastai Feretti, ki že 20 let ni bil v Rimu in ni imel med merodajnimi rissskimi kardinali prav nobenega prijatelja Premeteni Lam-bruBchini pa je spregledal ta manever svojega tekmeca Gizzija in videvši, da sam ne more zmagati in da je izgubljen, čim pride še onih 13 kardinalov, ki so na potu, je sklenil uničiti tudi kandidaturo Lambrusshi^ nijevo s tem, da s svojimi prijatelji glasuje za grofa Mastai Ferettija. Tako ■e je zgodilo, da je dobil najbrezpo membnejši član kardinalskoga kolegija, grof Mastai Feretti 33 glasov in — bil izvoljen. Kardinali so se tako prestrašili tega izida, da jim je zmanjkalo sape, grofa Mastai-Ferettija pa je vrgla božjast v omedlevico. Novi papež, Pij IX. je bil ob času svoje izvolitve šele 54 let star. V samotni Imoli si je preganjal dol- PobI. dr. W a 1 d n e r je poročal o zakonskem načrtu deželnega odbora glede odprave raznih grdih razvad in izgredov pri sedminah. Za konski načrt se je odklonil tsr se naroči zdravstveni in krajevni poli-oiji, da razvade s pomočjo orožnikov odpravi. Za zakon je govoril posl. Grafenauer, proti pa deželni predsednik baron Hein, češ, da je mogoče take neprilike odpraviti le s pametno vzgojo. — Zaradi obzidava Bistrice in drugi potokov v Zilski dolini je nastala živahna debata med posl. dr. \V aldnerja m, deželnim predsednikom in G r a t e n-a u e r j e m. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Budapešta, 17. oktobra. Predsednik se je v toplih besedah spominjal umrlega saksonskega kralja kot zvestega prijatelja kralja Franca Jožefa in naše monarhije. — Potem se je nadaljevala debata o trgovinski pogodbi z I alijo. Govorila sta poslanca S z ti 1 o in P o 1 o n y i, oba proti predlogi iz državnopravnih in gospodarskih vzrokov. Polon ji je rekel, da trgovinski provizorij spravlja oelo svetost kraljeve prisege v dvom. Govornik se boji, da bodo ostale vinorodne države hotele uvažati k nam isto količino vina, ki se je dovolila Italiji. Ministrskemu predsedniku je očital, da vračuje opoziciji za njeno dobrohotnost s reformo hišnega reda, da onemogoči upor naroda proti podobnim nasilstvom, kaašna je ta predloga. Budapešta, 17. oktobra. Včeraj je sprejel kralj v avdijensi ministrskega predsednika grofa T i s z o in ministra Berzeviczjja. Razpravljali bo o reformi ljudskošol-skega pouka. Zvečer sta bila oba ministra na banketu, ki so ga priredili akademiki v spomin Deaku. Grof Tisza je opominjal mladino, naj bo madjarsko - narodna ter si naj ohrani idealno svetovno naziranje. Dogodki na Balkanu. C a r i g r a , 16 oktobra. Turška vlada si prizadeva, da bi se v Vatikanu ustanovilo turško poslaništvo, v Carigradu pa papeževa nuneiatura. Tozadevna pogajanja med turškim poslanikom v Rimu in papeževim državnim tajnikom dosedaj še niso imela uspeha. Carigrad, 16. oktobra. Vlada je dosedaj predložila že štiri spomenice Kuoovalahov glede njihovih želj in zahtev. Ker pa spomenic noče podpisati patrijarh zaradi nekega spora b sultanom, jih tudi sultan noče potrditi. Sofija, 16 oktobra. »Prsporeč« je prinesel dopis iz Monastira, v katerem trdi, da je v Macedoniji vse polno srbskih in grških čet, ki jih organisujeta omenjeni vladi. Te čete terorizujejo bolgarsko prebivalstvo ter ga silijo, da se podvrže grškemu patrijarhatu ter sprejme srbsko narodnost. Po mestih in vaseh pobijejo gočasje s tem, da je čital spise »mlade Italije« in ker ni o politiki ničesar razumel in ni vedel, v kakem nasprotju so tendence teh spisov s cerkvenimi tendencami, se je prav zelo zavzemal za te nove ideje. Pij IX. je bil grandseigneur, aristokrat. Izobražen je bil le površno, ali bil je duhovit, lepe zunanjosti in je imel izza mladih dni pri ženskem svetu izredno srečo Ljudstvu se je takoj omilil in lahko se reče, da je bil med priprostimi ljudmi osebno vedno priljubljen, tudi med Rimljani, čeprav so ti z nepopisnim veseljem pozdravili uničenje papeške drŽave. Al i med cerkvenimi možmi ni bil priljubljen, kajti bil je skrajno nervozen, domišljav in nečimern, kakor kaka koketna ženska. Kmalu so Pija, ki ga je knez Metternich smatral za liberalnega papeža, dobili jezuvitje v roke in od tedaj so ž njim delali kar so hoteli. Nekdanji veseli oficir-ček grof Mastai Feretti seveda še slutil ni, kaj da kot slepo orodje v je-zuvitskih rokah počenja. V prvih letih je Pij IX na ve liko nezadovoljnost dunajske vlade izvedel v papeŠki državi več liberal- mnogo Bolgarov, ki se ne vdajo njihovim zahtevam. Bolgarski prebivalci bo zelo razburjeni ter sahte vajo od bolgarskih odborov orožje, da se branijo zoper grške in srbske čete. Odbori dosedaj niso hoteli dati orožja. Ako pa prisadete velesile ne izpregovore resne besede v Belgradu in Atenah, bo notranja organizacija oborožila svoje ljudi ter pustila, da polno po svoji volji. Bolje bi bilo, da deželo zaiede kaka tuja velesila, kakor pa prenašati sedanje razmere. Politični položaj v Italiji. R i m , 17. oktobra. Zveza skrajne levice, ki je tvorila za vlado toli neljubo oposisijo, je popolnoma raz padla. Dosedaj so bili složni v tej zvezi socialisti, republikanoi in radi-kalci, a zadnji čas se neizprosno pobijajo med sabo. Ta dogodek pomeni sa vlado veliko pridobitev. Zbornica se razpusti v najkrašem času, da vlada pn novih volitvah israbi sedanji položaj. Novi vladar na Saksonskem Draždane, 17. oktobra. Novi saksonski kralj Friderik Avgust je zasedel prestol ter izdal na armado dnevno povelje, na pre bivalstvo pa svečano proklamacijo. Cesar Viljem mu je poslal obenem s soŽaljem za očetom laskavo čestitko k nastopu vlade. Njegova pobegla žena Lujiza seveda ne dobi naslova kraljice. Draždane, 17. oktobra. Pr: pogrebu kralja Jurja bo sestopal cesarja Franca Jožefa nadvojvoda Fran Ferdinand. Nemški cesar pride osebno k pogrebu. Vstaja v Kamerunu? B e r o 1 i n , 17. oktobra. Tndi v pokrajini Kamerun je začelo opasno vreti. Pri Mubiiu je priletela v rezi denta Thierrvja pšiea ter ga ubila Splošno se smatra to za signal, da se tudi tam začne vstaja proti Nemcem. Pomanjkanje ljudskih učiteljev na Kranjskem. Zadnja leta je v naši deželi na stalo silno pomanjkanje ljudskih učite ljev. NaduČiteljska mesta, za katera se je pred leti zglasilo vse polno prosil cev, se sedaj po dva trikrat razpisujejo, pa ni nobenega prosilca. Ker si ■ena uprava ne more drugače pomagati, od daja v poslednjem času nadučiteljske službe tudi provizoričnim učiteljem brez učiteljskega sposobnostnega spričevala, da celo učiteljskim novincem. Navadna učiteljska mesta na eno in večrazredni cab se pa v mnogih slučajih popolnu jejo s popolnoma za Šol. pouk nezmožnimi ljudmi, kakor upokojenimi konduk terji, tinancarji, propalimi dragošoki i:, zaradi nesposobnosti iz službe odpušce nimi dacarji itd. Kakšni ljudje se na Kranjske nameščajo kot ljudski učitelji, kaže nam slučaj oddaje učiteljske službe v novem Kotu (Kočevski okraj.) V Novem Kotu je bila v pretečenem šol. letu ustanovljena enorazredna ljudska Šola. Učiteljska služba na ti doli pa se ji sMT Daljo v prilogi* ~W nih reform in postavil se je tudi na čelo italijanskemu narodnemu gi banju, ki je imelo namen, združiti vse italijanske pokrajine. Ali, ko je prišel čas, pripomoči temu gibanju do zmage, tedaj je Pij IX omahnil, in v tem trenotku se je pokazalo da je katoliška cerkev sovražnica italijanskemu stremljenju po narod nem zedinjenju, da je papeška po svetna država nesreča sa Italijo. Kar dinal Antonelli in jezuvitje so dobili zdaj vso oblast v roke in so srečn papeški državi — izkopali grob. Antonelli je odpravil vse v pa peški državi izvedene libenlne re forme in obnovil absolutno gospod stvo duhovščine. V varstvo tega du hovskega tiranstva je Kristusov na alednik nabral malo armado razbojnikov in tolovajev is cele Evrope in s pomočjo avstrijskih, španskih in francoskih bajonetov |se je potem Antonelli lotil uničenja narodnega in liberalnega gibanja. Na stotine najplenaenitejših rodoljubov je prišlo pod giljotino. Državniki Kristusovega namestnika še ženskam in otrokom niso prizanašali. (Dalje prih.) Priloga „Slovenskomu Narodu" št 238, dne 18. oktobra 1904. podelila popolnoma moralično pokvarjenemu, propalomu drugošolcu Ivanu KreČiču, doma nekje tam iz Vipavskega. Ta mož je Že marsikje poskusil svojo srečo, pa nikjer ni bil za rabo, povsod je dobil zasluženo brco. Že na mladem dečku so starisi zapazili, da vsled trde buče in lenobe ni za Šolo in ko je v drugi gimnaziji prinesel domu trojko, pridržali so ga doma, kjer je potem domaČe in sose dov ovce pasel. Pač tedaj ni pričako val ta vaški pastir, da mu bode brez uadaljnih študij kdaj v pouk izročena šolska mladina. Ker se je temu Človeku ovčarska služba pretežavna dozdevala, lotil se je prodajanja sadja in večkrat se ga je videlo capljati po Ljubljani od hiše do hiše z majhno košarico češenj v roki, prodajati vipavske češnje. A tudi tega posla se je kmalu naveličal, ker je hotel živeti brez dela. Po dolgem premišljevanju si domisli, da bi se dalo najbolj brez skrbi živeti v ka kem samostanu, če ne za drugega vsaj za najnižjega samostanskega slu žab nika. In res je vstopil kot kozel pri frančiškanih v Gorici. Frančiškani niso bili dolgo zadovoljni s tem trotom in kmalu so ga odpodili od sladkega ko sila iz samostana. Pozneje je bil še nekaj Časa notariatski pisar in nekaj časa tudi dacar, a povsod so ga vsled nezmožnosti odslovili iz službe. In sedaj, ko so mu že vsi stanovi dali zasluženo brco, je postal pred dvema letoma učitelj na Štirirazrednici v Loškem potoku in v preteČenem letu pa že samostojni učitelj in Šolski vodi telj in to še celo novoustanovljene Ijadske Šole v Novem Kotu. Človek se mora kar za glavo prijeti, ko sliši, da se na Kranjskem take barabe nameščajo kot ljudskošolski učitelji. Uboga majka Slava, ako se tvoji sinovi odgo-jujejo po takih elementih. Člen 6. zakona z dne 25. maja 1868. 1. drž. zak. št. 48. prav določno pravi: Učiteljske službe v šolah in vz« gajališčih, omenjenih v § 3. (to je na vseh javnih šolah) so enako dosežne vsem državljanom, kateri so na zakonit način za to dokazali svojo sposobnost. Vprašamo li, kako je ta nekdanji vaški pastir in poznejši frančiškanski kozel brez nadaljnib štu dij dokazal sposobnost za vzvišeni učiteljski stan v smislu citiranega zakona? Da se takim elementom podeljujejo učiteljske službe, je v veliko škodo razvoju našega ljudskega šolstva, ugledu učiteljstva in napredku našega naroda, nam pač ni treba še posebej poudarjati. Saj je že itak naša dežela glede šol stva z Galicijo v eni vrsti in če se te razmere hitro ne izpremene in ne izboljšajo prav temeljito, bo naša krono-vina kmalu zadnja v Avstriji Dobri učitelji zapuščajo našo nehvaležno de želo ter odhajajo drugam, kjer vedo bolj ceniti ljudsko izobrazbo in važnost učiteljstva. Na njih mesta pa se name ščaje take barabe a la KrečiČ. Klerikalci se tega vesele, ker to je glavni vzrok, da je pri nas klerikalizem v tako bujnem razvoju in cvetju, ker mu pomanjkljiva ljudska izobrazba ni v stanu delati ovir. Kako pa priti pomanjkanju učiteljstva v okom. Odgovor na to vprašanje ni težak. Korenito izboljšanje učiteljskih plač je prvi in tudi zadnji pogoj za odpravo tega nedostatka. Vsak ljudsko šolski učitelj v naši deželi mora izgubiti veselje do svojega stanu, če vidi, da se mu nalagajo le bremena skrbi in težave, a izboljšanju njegovega gmotnega stanja pa se z vso odločnostjo upirajo klerikalni deželni poslanci ter v veliko škodo učiteljstvu in našemu narodu — obstruirajo. Zadnji Čas je torej, da se v izbolj sanje gmotnega stanja našemu učiteljstvu ukrene kaj izdatnega in to kar najpreje, sicer bomo imeli v naši deželi vedno manj usposobljenih in poklicanih učiteljev in po naših učilnicah bodo prekucovali kozle bivši dacarji, vaški pastirji, frančiškanski kozli in drugi taki elementi. Vse naj se torej stori, kar je le mogoče, da se pride čim preje v okom pomanjkanju usposobljenih učiteljev na Kranjskem, v prvi vrsti je pa treba globoko poseči v deželne blagajne. Zato: videaut consules 1 Dnevne vesti V Ljubljani, 18 oktobra. — Osebne vesti. Prcfasor veronauka na I državni gimnatiji v Ljubljani, monsignor Tomo Zupan je šel v j okoj in je bil pri ti priliki odlikovan z viteškim križcem Franc Joiefovega reda. — Davčni kontrolor v Ilirski Bistrici, g. Ž z p »vt-dništva (»"> izvodov K*uč.čevo »»Vegove hic-jv Bie«. — Požar. V nedeljo aveeVr ob G uri je v Kazirtem na N »tranj skem BaaiaJ oi^nj. Pogorelo je pet gospodarjev, šknde je priulžno do 20 tisoč kr bila velika, da vsled sap« ce'a vas p°g ri. Zahvaliti se je v prvi vrsti tukaj šnjemu orožoi4kemu strAŽrnešlru, g. Djvžanu, in pa domaći p )i*rm brambi, da eo ogenj za toliko omejili, da se ni dalje, širil, š le, ko prišla pomoč iz H.-uševja in z S nož* č, so s težko «ilo jn naporom za toliko uget»j uiušili, da ni bilo nevarno it.. Potreba bo zo, et p'-meči. — Utonil je v Kokri 34'etni slaboumni Kristijan Urh d m* pn Sv. Katarini — Mir; a Škrjanec, doma bi zu Ccrkelj na Gorenjskem, se je v Pristavi pn Trernem tik • nap'la, da je padla v neki potok in v njem utonila. — Oezerterja Mnrtina l le piča so prij#-li v rj-^ov^m domovinskem krnju, v St-c!i*nu pri Krškem. — Mednarodna panorama. Lizbona je za nas „španska vasu, dasi je prestolnica sosednje kraljevine Portugalske. Zanimivo je to mesto za tujca zaradi zgodovinskih palač in sj>o menikov. Lega mesta je deloma amli-teatralična okoli kaštela proti vrhu, kar nudi čarovit pogled od daleč. Vrvenje po uleah in v pristanišču ima pristni južni značaj. Prva znamenitost pa je vsekakor nadzemski vodovod. Da je blizu „pobožna" »Španija, o tem pričajo v Lizboni mnogobrojne in razkošne cerkve ter cela armada ošabno naokoli zroČih in neznansko debelih katoliških popov, kakor se nam predstavljajo v Antonovi procesiji, največji narodni svečanosti. Pri tej priliki vidimo sploh ves s jaj cerkvenih in posvetnih zastopstev. Tudi kralja in kraljico vidimo v razkošnem sprevodu, obdana od telesno straže na konjih. — Prihodnji teden se razstavijo zanimive znamenitosti cerkve sv. Petra v Rimu ter papež Pij X. — Izpred sodite**- Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Valentin Pavšič, kamnosek v Stari Loki, je razgrajal v iierbačevi gostilni. Ko ga je pa hotel redar spra viti iz sobe, mu je grozil z odprtim nožem, rekoč: „Cakaj hudič, bom pa še tebe z nožem. Sunil ga je tudi v prsi in trebuh, obenem gaje tudi pso val. Obsojen je bil na G mesecev težke ječe. — 2. France Rogelj, delavec na Savi, je zgrabil občinskega stražnika, ko mu je aretacijo napovedal, za blu/.o in mu jo raztrgal. Zagovarja se, da je bil popolnoma pijan. Obsojen je bil na 7 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — 3. France Vidic, posestnika sin v Lescah, je bil tožen, da je svojega očeta s ključem po glavi udaril in ^a poškodoval. Ker se je oce odpovedal pričevanju in ni bilo druirili prič zato, in ker je ■odiiČC Še nekatere dru^e okolnosti v pošte v jemalo, je bil France Vidic zatožbe oproščen. — 4. Karel lstenič, hlapce i/. Sapa, je bil zaradi hudodelstva ne čistosti zoper naravo,, in prestopka /.o per telesno varnost, ker je na poti j>ri Vrhniki Franceta Sajovica nillfČ vce krat s kamnom udaril po ^lavi — obsojen na 6 tednov težke, s postSOl in trdim le/.iščem poostrene ječe. — >. France Oscmar, hlapec v Topolah, je Antona Lapa z lesenim kijcem od zadaj dvakrat tako po ^lavi udari/, da je ne zavesten padel. Vzrok tepeža je bil ta, da je nekoliko vinjeni Lap fantom za-ukazal, da naj gtedo spat. Oseiuar je bil obsojen na 8 tednov ječe. — ('». Vnton Prcnik, delavec v ZgOff. Tuhinju, je pod pretvezo, da bo plačal iz za služka, osleparil Frančiško Zvr^elj za hrano in stanovanje v vrednosti .»0 K; Antonu Žve^lju je izvabil j>ar Čevljev, vreduih 6 K, Jožetu Plevelu je M rekel, da mu bo stanovanje preskrbel, kar ni bilo res, in mu tako izvabil «^o tovine 12 K. Jakobu Kalanu je za par prodanih čevljev dolžan ostal % K — in po teh uapravljemh dolgovih je Premk skrivaj pobegnil iz llrušice kjer je ta krat delal pri gradbi IslsiBUfiS (HBBSJei je bil na 3 mesece ječe. — Aretovan je bil včeraj popoldne nevaren tat in postopač Anton Butek rojen 1865. leta v Ljubljaui, pri stojen na Dobrovo. Butek je sumljiv, da je pred nekaj časom vlomil v neko stanovanje na Bregu si nabral obleke, a je bil prepodeu iu od takrat zašle dovan. Aretovanec je bil Že sedemkrat zaradi tatvine kaznovan, trikrat pa je bil v prisilni delavnici. Zasačili so ga. ko je po Dunajski cesti beračil Njegova slika diči tudi hudodelski album pri mestni policiji ljubljanski. — Danes pa so prijeli kljuČarskega pomočnika Franceta Mallingerja, rojenega 1. 1887. v Ormožu, pristojenega%v Peklo pri Poličanah. Ta je zasledovau zaradi hu dodelstva tatviue. Mallinger je bil ko maj prišel, da si ogleda Ljubljano in že je imel smolo, da ga je policija zgrabila. — Sobotne nočne idile. Urarski pomočnik J B se ga je bil nekoliko preveč n&srkbl in si ni mo gel kaj, rla ne bi bil napravil kak »špae« Prilomastil je na R.msko cesto, in ker ni bilo nič r'rugsga pri »okab, je lakrivil pri rgraji nek' g* ▼rta ka.ih 20 železnih drogov K r se |e ko godilo že ČesČe in je Dik> vsled tegt pri policiji ie več pr t >žb, so tam sluibu.oči stražniki mnogo krat na to posebno pazili. B. pa je bil zasičen in aretov*n. Tudi hlapec Janez Žibjek se je na poseben na čin zaba-ai Metal je s SveČarjevega vrta na Karlovsko cesto kakor jbjca debelo kamenje na mimo idode ob činstvo. L-a malo je manjkalo, da ni z»del v gl%vo dveh de'avoev. Tudi tega je ozdravil policijski stražnik s tem, da ga je spravil pod kijuč. -litega večera je v neki gostilni na Marije Ttrezije c^sti pil neki posest nik, konja pa je pusal brez nadzor stva na cesti Ko se je konju zdelo Btanjtf na cesti že predolgocasno, jo je z*vtl na cesto na Kudoitovo že leznico. Tam je zašel med cestna kola in vmes obtičal. Ko je p< B*8t nik opez'1 da ni kooja več pred go stilno, šel ga je isk> t in ga šele po zneje ntšel v hlevu pri »Figovoc« Pripeljal ga je bi tja namreč nt ki stražnik, ko je videl, da je konj v pasti in brez gospod;-rj«?. — Steljo je prodal". Da nes dopoldne jc pripeljal posestnik Ivan Končan iz Brezja pri Dobrovi ne kemu posestniku na Poljanski cesti voz stelje in mu jo prodal za 23 kron. Pri skladanju mu je pomagal tudi de lavec Andrej Osredkar iz Polhovega gradca. Ko sta steljo zložila, je šel delavec takoj k posestoikovi soprogi in jo „napurapalu; da mu je dala na račun 17 K, ne da bi bil Končan kaj vedel o tem. Ta se je šele pozneje uveril, da ga je Osredkar na ta način ogoljufal. Začel se je takoj po mestu lov na Osredkarja, in policija ga je res našla, ko se je v neki žganjariji ravno rkrep-čalu s žganjem. Zapravil je bil samo 72 vinarjev, drugo je pa dobil Končan nazaj. — Zmotil se je. Sinoči je prišel k blagajni na južni železnici Giaccomo Tjinsieb, kupil karto do neke postaje in dal bUgajniku gol dinar. Dobivši vozni listek, je začei takoj trditi, da ie dal blagajniku pet-kronski tolar. Ta bi mu bil sicer res da nazaj^iz petkronskega tolarja, toda ko je pcgkdai v predal, k sreči ni imel nobenega takega denarja in se je uveril, da se Tumsch moti. Ker se je še pozneje proti blagajniku m stražniku na najarogantnejši način vedel in ni hotel povedati, kdo da je, bil je aretovan in odveden na magistrat. — V deželno bolnišnico uo včeraj pripeljali Ivana Gt&tta iz Kočevske Roke, ker mu je šio kolo čez levo nogo in mu jo zlomilo. Tudi na glavi je bil poškodovan. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 24 S.ovencev in 32 Hrvatov. — 25 Hrvatov je šlo iz Rive na Reko. 10 tesačev z Logatoa v Zigreb, 16 Hrvatov iz H'uSioe na Reko, 12 pa iz Podbrda v Za&rreb — Izgubljene in najdene reči. Ućitsjeva soproga M L. je izgubila denarnico z vsebino 2 K in več vrednostnimi papirji. — Ana Lud.nova je izgubila zlat prstan z belim kamnem vreden 10 K — G Bartel T mšič, zasebnik, j« našel včeraj srebrno Častniško veriž co. — Hrvatske novice. — Matica Hrvatska razpošlje še te kom t. m. zopet devet knjig svojim članom. Vsebina teh knjig je vseskozi zabavna ali sicer aktualna. V preteče nem letu je imela Matica razen dohod* kov od svojih izdaj in hiš, še sledeče dohodke: deželna vlada je darovala 3000 K, na Dunaju umrli trgovec Br kič 119.193 K, umrli varaždinski me ščan Petrovič 2000 K in 1 udskošolski učitelj Ivan Zovko 1791 K. Za pod predsednika je bil pri včerajšnjem obČ nem zboru izvoljen prof. Al. K 1 a i ć. — Trgovca z dekleti so prijeli v Zagrebu. Isti se imenuje Moric Marktstein ter je priznal, da jc samo za eno zloglasno hišo v Zagreba pri peljal iz Ogrske 15 deklet. — Najnovejše vesti. — Roparsko morilko Klein in nje nega moža so prijeli v nekem hotelu v Parizu. Zločin sti takoj priznala — Zopet roparski uvor? V takozvanem »S hott m waldu« pri Djnaju sta dva neznana dečka ustre- lila sedlarja Jos Teifia. Ali sta storila to po naključju ali namenoma, se ne ve Sprehajalci ao zaslišali n-detega zakričati ter eo videli dva mladeniča bežati ii gozda. — Požar na parniku. V tc žaškem pomolu je nastal požar v natovorjenem Llovdovem parniku »Aurora« D asi so požar pogasili, vendar zaasa provsročena škoda 120000 K. — Senzačna poroka. Vce raj ie bila v Budapešti c vilna poroka grofiae Helene M-teailoit, hčere b v šega ministrskega predsednik« grt fa Taaffeja, z židovskim zdravni kom dr. B ukom, poprej Friedmann. Od svojega prvega mu i* ee je grofica lomila na ljubo sedanjemu molu. — U rn r 1 a j e po porodu hčerke asturska prino^zinja v Maindu — Bivši italijanski na učni minister Nasi, ki je po-nevenl velike svote državnega denarja je s svojim tajnikom Lombar dom v Tunisu. — Umor ii pohotnosti. V B-»mlinu so našli alaboglasno vdovo Ei Wasoher v njenem stano vanju popolnoma nago z razparaoim trebuhom. " Koliko je veljale ste« tovna razstava v St. Louiau, je uraćumi neki ntvvvjrssi list. Št. Lomški obrtniki in tr^ovoi eo pr -spovali za r*z?tavo 20 milijonov kron, mesto samo tudi 20 milijonov in polofioo parka; kongres je daroval 20 mil. in *e ooood i 18 4000000 K. Ta svota 76000.000 K se je udala za u c t * i t-v razstavnega pn s ora, za razstavna poslopja in m reklamo. Vlada Zednjenih držav je izdala vrhut^ga 0 GOO.OOO K za siojo lastno rametavOi razstava iz Fthpin ima sam* vrednost 4 mil K Na razstavi je b lo zastopanih 51 držav, ki so prispevala k razstavi 28560000 K. Sauno Nemčija in Francija sta udati vs*ka nad 4 milijone. Vsi razstavljeni predmeti so bili zavarovani za 400 milijonov K * Slovo pred vojsko. Ni kolodv ru v S.m*ri se je odigral te dni sltdeči drdmauk prizor: »N ki miadi častnik se je poslavljal od *veje žen*, da se odpelje na vojsko zoper Japirce. Mlada žena se ga jo oklenit« oko i vrttu s tako močjo, kakor bi ga z* nobeno c*no ne hottia več Upastit ter pn tem pretresljivo ibtela. Cistnik se je mceao boril, da mu ne prttko solze, a premagal se je. Te daj je zabrl-io doma je odprla lč<, toda bila je blazna. * Statistika živalskega sveta. Pariški muzej za prirooo znaestvo je sestav:! statistiko žival stva. Po tej statistiki živi na zemlji in v morju okoli 400 000 živalskih vrat, ki en učenjakom poznane in cp:sane. Žuželk i* 280000 raznih vrst, ptic pa le 13 000 vr.-t, torej tri* destt del vseh živalskih vrst. Dalje je poznanih 12000 vrat nb, 8300 vrst reptilu, med temi 1600 vrst kač, 50 000 vrst meloskov (žlez&st h črvov) 1300 vrst amfib'j (dvoživk), 20000 vrst pajkov, 8000 vrst črvov. * Ali se je Rusom bati poraza- Naj pade Mukden, naj pade H*rbin, naj zmagajo .ponci v par velikih bitkah, naj bo uničena rezervna eekadra, naj se poda Port Artur — vendar še celo tedaj, se bi li dobil t*ko naiven človek, ki bi mislil na uničenje Risije? Pesa mezni japonski sanjači vpijejo »v Mjskvo«, toda t) je slišat) t tko ne kako kot francoski kiio od leta 1870., ko eo v Parizu vpili »A Berlin«. Ruski car je s cer mehkega srca, pa ne kadar se gre za premaganje sovražnika na lastnih tleh To je poskusil Napoleon leta 1812 v K-em'ju v Moskvi, ko so mu zobje skrtal od mraza. Ruska vedno lahko nadomesti svoje vojske, ona lahko odloži s sklepanjem miru, ona je tako obsežna, da se ji vojska na vzhodu niti ne pozna Japonska ima sicer milijone toda Ruska jih ima skoraj trikrat »ef, japonska j* šo vedno slabia v !i ianc*h nego Ru*k&. Nazadnje pa priJe tudi vprašanje, Če b ti j druge države, predvsem pa Angleška b; r*vio A giiji s, mi zadalo na z;'ciu smrtno rano Ruska nima -iV^tovna morske kupčije, b če J a jo in-ti in raztezati jo Jtponaka. torej se bo z će'a ravno J poneke prej ali ni j bati Anglija Suma. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 18. oktobra „Oesterr. Volkszeitung" javlja, da S3 vendar med pristojnimi ministrstvi vrše posvetovanja, naj se rezervistom dovoli oglašati se pri kontrolnih shodih v svojem maternem jeziku. „Agence so vče Budimpešta 18. oktobra Bivši honvedski minister fcm. ba ron Fejervary je imenovan kapitanom ogrske telesne garde t raba n to v. Rusko-japonska vojna, Berolin 18. oktobra. „Lrcal Aozeiger" peroča, da se je vče raj vnel na celi liniji nov boj in da je ta boj najstra hovitejši, Kar jih je doslej bilo Mestoma se je boj vršil oko v oko; mož se je boril z možem, a trajal bo še dva al i tri dni in šele potem bo možno pre soditi uspeh te grozne bitke. General Majendorf je naskočil eno japonsko krilo in je po strašnem boju pognal Japonce v beg. Pariz 18 oktobra. Havas" poroča: Rusi raj začeli novic bitko in po ljutem boju zavzeli vse pozi cije na levem bregu Tsaho Ta uspeh je pripisovati v prvi vrsti generalu Majendorfu, ki je zavzel takozvani gozdni grič Berolin 18. oktobra. „Tag-blatt41 poroča, da so Japonci v nedeljo in včeraj naskočili Rase z vso ljutostjo. General Ren nenkamf ni izoliran. Rusi so m pravili če?, reko Hunho več mostov, katere flankirajo utrdbe Izgube so na obeh straneh velikanske. London 18 oktobra Iz Petro grada se p roča, da so po sodbi generalnega štaba Japonci že ustavili svoje prodiranje proti severu. Rusi im - jo vse svoje pozicije. Cuje se, da je car z-.-ukazal. mobilizirati še 600 000 mož Tok'O 18 ektobra. Rusi so včeraj šestkrat naskočili levo japonsko krilo, a vsi ti naskoki so bili odbiti. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzt dun. borze 17. oktobra 1904. Kaloibenl papirji i- , majeva renta..... 4°/0 srebrna renta..... 4° . avstr. kronska renta . . 4% „ zlata „ . . ogrska kronska „ . . . 4% „ zlata „ . . . 4% posojilo dežele Kranjske . *Vt°/o posojilo mesta SpUet . 4V,°/. . • Zadar . *V*% bos.-herc. žel. pos. 1902 *•/• •V.°/. 4V.V. ♦V/o 4» °/. če^ka dež. banka k. o. n n i» *• o. zst. pisma gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. z. 10*1, pr....... zast. pisma Inaerat. hr. „ „ ogrske cen. deŽ. hr....... z. pi8. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. Češke in d. banke . 4#£ prior. Trat-Porec* lok. šel. 4°/6 prior. dol. šel..... 3% „ juž. žel. kup. V/, • ; /J o avst. pos. za žel. p. o. . Sr««he. Srečke od 1. 1860", .... n n 1864 ..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije . n m n U. n * n ogr. hip. banke . • „ srbnke k trs. 100" — n turška...... Basilika ireeke.... Kreditne » . . . . InomoSke „ .... Krakovske „ .... UiabUanske ..... AVMt. rad. križa ..... Ogr. r, n ..... Radolfove n .... SalcburŠke ..... Dunajske kozi. ..... »•■■le«. Južae Železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske . . ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Bruz) . Alpinske motan..... Praške žel. indr. dr..... Rima-Muriuyi...... Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družba . . . Valnte C. kr. cekin....... 20 rranki........ 20 marke........ Sovereigns....... Marke......... Laški bankovci...... RubUi ......... Dolarji......... Žitne cene v Budimpešti. Dne 18. ektobra 1904. TerzMln. ' še niča za oktober . . . za 50 kg K 1024 april .... . 60 . . 1064 Rž , oktober ... . 50 . . 8 07 Koruza .maj ... . . 50 . . 7 47 Oves „ april .... . 50 . . 736 EtVavtfrv. 5 vin. ceneje. || r>*n*# 99-8f J lOO— 99-7C 99-90 99'9C H 10010 1196C 119*80 97'8fi 9805 119-05 : 11925 99-50 101 — I! 100-25 ! 101*25 100* — 100 — 100-90 10T90 K 99-60 99 80 99 60 100 10 101 50 102-50 j 107-10 108*10 100-50 101*50 100-50 101 10 i! 100-— 101 — j; 100 — 101 — ij 100*75 101*75 98-50 j 9°— i 307 — 309 — 101-— 102* — 185*— 188-40 265-— 269 — 162 85 164 86 | 309 - - 319 — 299*-- 30?*— i 273 — 280-— 94— 98 — 131-76 132-75 2090 21 90 480 - 49e*— 78 — 83 — 84-— 88 50 67 — 71-- 53 75 6575 29 — 30 — 65'— 70 — 77 — 81- — 630 — 541 — 86 — 87-— 643 75 644*75 t632 — 1642 - 665-50 666-60 ' 774-- 776 - - 249 — 250-— 665* 669- — 480 50 48150 2417- 2427 60 62350 5 ;5 60 308-— 310 — 523- - 527- - 18T— 184-50 11-35 11-39 19 06 1908 2349 23 57 23**2 24 — 117*60 117-80 9» 20 95 40 253 75 254*50 4 84 5-— Da sa odstrani a9 okrapl ialodac In pospeši pre-bavljsnje, — priporočajo mm ame •» 11 i p i* o tet-i oz* f t rueSlelne želodčno tinkturo lebniiiiiriH 1 * I < *«•. > 11 m% "V r^5i»l»IJ»nil ota Duii M O čas opazo vanja Stanje barometra v mm Is Vetrovi Nebo 17. 9. zv. 742 1 77 si. j vzhod jasno 18. ■ 7. zj 2 pop 743 5 7417 27 latj al sever si. svzh megla jasno Srednja včerajšnja temperatura: 106*. normale: 10-2". — Padavina 0 0 mm. Št 33.3*4. 29u2 3 Ustanove za sirote. P/i mestnem magistralu sta iz-pratnjeni 2 ustanovi za sirota Jožefe Jalen-ove po K 84'— na leto in 2 ustanovi Marija Pav-fikove po K 40 na lato. Pravico do J iefe J lan-ovo utta nove imajo v Frančiškanski, S\ Pe t»rski in St J kobiki i\ri rojene, do M rije P zagovornik, veič jezikov, želi premj stiti mesto iz osebnih ozirov. Naslov v upravništva. s&r itf nsRkisszi vešč trgovine z mešanim blagom, i svojo slnžbo v H tednih premeniti Naslov pove upravništvo „Slo Naroda". ajm Dobro ohranjen glasovi se ceno proda. Naslov pove upr* nižtvo „Slov. Naroda". au* Naprodaj j hiša št. 67 na Gllncah, Natančneje se poizve v pisai c. kr. notarja Hudovernika v L Ijani. j TrpfsH poči zmožen popolnoma slovenskega in uen Skega jezika, vešč špecerije, iutc genten in zanesljiv, se sprejme tak; Kje, pove upravnidtvo „Slovenska Naroda44. 302; 6 modernih krava lepega, elegantnega, veleliuega svil tega blaga /oblika po želji) za sam; 1 gld. pošilja po povzetju 1\ WIM)INC11 v Krakovu, it. Kr. Neugajajoče se zamenja ali denar vrne. j-^m - „SLOVENSKI NAROD" se prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah Ljubljana: Bizjak I, Vodraat, Bohoričeve ulice št 10. Blaznik L.f Stari trg št 12. Blaž M.! Dunajska cesta št. 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M.# Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H.# Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Kalii, A. Jurčičev trg št 3. Kane A., sv. Petra cesta št 14 Kos I., Kolodvorske ulica št. 26 Kristan lv# Resljeva cesta 24. Kustrin, A. Breg št 6. Kušar, J. sv. Petra cesta št 52. Mrzlikar A., Sodniške ulica št 4 Pichlar L, Kongresni trg št 3. Sever M.f Gosposke ulice št 12. Sušnik J., Rimska cesta št 18. Svatek A., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Velkovrh A., S j. Jakoba trg 8 Šiška; Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru. Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Kamnik: Ažman Marija, trafika škofja Loka Zigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34 Kranj; Florian Kari, knjigotržec Radovljica: Homan Oton, trgovec. Lesoe (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled: Pretnar Ivan, trgovec Javornik : Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec Ncvo mesto: Josip Kos, knjigovez. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec: Makso Japel, trgovec Cerknica : Kravanja Anton, trafikant trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja. Beguuje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31. Staritrg pri Ložu : Bencina Ivan, posestnik, go ni čar in trgovec. Št. Peter na Kresu; Novak A., na kolodvoru juž. Želez Ilirska Bistrica: To mšič Roža, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolo I dvoru. Ce'je: Miklauc Marija, trafika v ,M* rodnem domu". Krško: Stanzer Henrik, trgovec. Celovec. Sovva Josip, časopisni biro Gorica: Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2) Rauniak Marija, trafika na ko lodvcru. Trst: Bevk M, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca serma št 1. Majcen M., ulica Miramare št 1 Stanič Št., ulica Via Molin pic-colo št 8 Pulj: SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: Potošnjak A, Via del Molo. Časopisni biro „Globus", via Adamich št 2. Dunaj: Hočevar Helena, trafikamVnja, V lil. Alserstrasse št. 9. Gospodična ki je dovršila trgovski kuri, vedla slovenskega in nemškega jesika, ieli mesta v kontoarju najraje ▼ Ljubljani. Ponudbe pod N. N. 208 poste restante Ljubljana. 3011-2 Sprejema aavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod teko ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ajoCimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzaje m na zavarovalna "banica tt Pragi, Raz. fondi: 29,217.694 46 k. Izplačan« odškodnine in kapitallje: 78,324.623-17 k. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vifikozi MlotuiiKko • naroča« upravo. 3 -120 Vsa poJMuila daje: Generalni zastop v Ljubljani, oegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najknlantneje. Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno koristne namene. asi Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1904/1905 iz ustanove rajnega gospoda Franca Rapoca devetim risoMolcem podpre t znesku po 300 ta. Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboŠtva, spričevali o izpitih in z indeksi, naj se vlože pri posojilnici v Mariboru do 20. novembra t. I. V prošnji naj se tudi omeni, uživa li proŠnik že od drugod kako podporo in v katerem znesku. Navesti je tudi študijski semester. V Mariboru, dne 17. oktobra 1904. 3098 Ravnateljstvo. Ces. kr. avstrijske ga državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izgred. Iz ^rozr^egra reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m sjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob ll.:uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Solzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Žmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II razr/, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo {Trst-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Iscbl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljsk. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnojrrada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca. Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. Cene nizke! Postrežba solidna Ernest Hammerschmidta nasl. Madile, VVutscher & C* trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6. Največja izbera nagrobnih križev in sploh>seh 2023-1 v železnino spadajočih predmetov. Z AR A Je odprta le Se kratek čas! Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer. Vstopnina 30 vin. 2787—19 Kupi se dobroidoča kavarna Kdo pove uprav. „Slov. Nar.u. 2099—2 Sprejr^CLejo so pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Ponudbe naj se pošiljajo pod zavarovalni potovalci" na uprav- ništvo „Slov. Naroda". 921-57 V Sodnijskih ulicah št. 6 se odda takoj ali pa s 1. februvarjem lep lokal s stanovanjem za prodajalno ali pisarno. Poizve se pri Franu Čudnu v Prešernovih ulicah. 2978—3 V najem se da takoj ali z novim letom staroznano v Trebnjem, Dolenjsko. Gostilna obstoji iz 4 lepih sob, veže, kuhinje, ledenice in, hleva. Pri hiši je lep senčnat vrt za goste. Gostilna stoji pri veliki *cesti, 1 minuto od farne cerkve in 4 minute od železniške postaje oddaljena. 3025—1 se sprejme za novo, krasno urejeno ljubljansko restavracijo, katera se v kratkem odpre. 3029-1 Gospodične, katere so v stroki spretne in zanesljive, vešče slovenskega in nemškega jezika, naj se osebno aH pismeno 8 priloženo fotografijo oglasijo pri Alojziju Rasbergerju, restavra-terju v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 37, poleg Jubilejnega mostu. WmT Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. 38 - Zahtevajte samo pravi - IndraTea najfinejši in najboljši čaj na svotu." Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. 2293 —20 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni. Dobiva ae v drofterlJaJi In boljalh trgovinah a apeeerljaltlm In dellltateanlni blagom. Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko po&ilja Indra Tea Import Companv Trst 3. Št. 918. Mestna občina v Črnomlju razpisnje 3027-1 sili tDjiplje Mestne talilnice ki se ima ustanoviti. Letna plača 1600 K, varščina 1000 K. S pomnoženjem prometa se plača zviša. — Ponudbe naj se stavijo mestnemu županstvu v Črnomlju do 15. novembra 1904. dne 16. oktobra 1904. Župan: Janko Puhek 1. r. Krojaški salon za gospode 2332 10 IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. Naznanilo. Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno domače in inozemsko usnje ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor čevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo. Vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljuo naklonjenost. IVAN MARCHOTTI i r« «»*«•€• z utinjeiit 292 5 — 4 v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 30. 2242 V hiši »Narodne tiskarne' v Knaftovih ulicah št. 5 se odda za 1, februvarij 1905 stanovanje v III. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja. Yeč v upravništvu „Slov. Naroda". najnovejše, v največji izberi in ^ P° najnižjih cenah priporoča PAVLINA RECKNAGEL v 1 ijnblMostni trg- štev. 3. 2900-i IKIioToialcI ©e ©preJesaciaOo rr snaženja, t>a.rT7-3Lnj© Ixa. mcdornlzovanja. V Spodnji Šiški potop «*rkv« tit is prost« roke proti takojšnjemu plačila naprodaj dve hiši ob« pod eno hišno it., ena Se 23 let, druga pa še 11 let davka prosta Naprodaj i« tudi gozd »Dolinca« in stavbnih parcel v iimen 7 oral, kozolec s 17 okni in pod (•k*d-n|) Svet je obdelan Pojasnila daje Josip Seidl v Sp. Šiški pri Ljubljani. 2799-9 Uto lana so tudi stanovanja za november in sicer eno s dvema sobama in kuhinjo, drupro pa s 3 sobami, kuhinjo in kletjo. I«ve se lam. ^> 1870 Ustanovljeno 1870 ^ Trgovina s perilom in modnim blagom C J. HAMANN priporoča naslednje predmete: volnene, dlakaste, svilene, plišaste za gospode in dečke iz tovarn ces. kralj, tfttf dvornih dobaviteljev Viljema Plessa na Dunaju in Josipa Picfilerja sinov v Gradcu. Kravate (vedno Jih Je nrkaj Uno« v zalojrl) v izberi, okusu in ceni brez konkurence. Za pošteno postrežbo jamči firraa.* J. C H4HMN 2975-2 na Mestnem trgu itev. 8 dobavitelj perila c. In kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodo v itd. Po visoki kralj, deže.n* vladi proglašena za zdravilno ^ rudninsko vodo Apafovačka kiselica naravna alkallško-muriatiško-litijska slatina, bogata ogljikove kisline izvrstna kristalno čista namizna voda. Giasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej slatini najbolji uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov in požiralnika, trganju In rev.nl, pri želodčnem, pljučnem, vratnem In vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri cbistnih In boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bcleznl, zrnatih in oteklih jetrih, gorečicl In mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno In nenadkriljivo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala sta jo prof. dr. E. Ludwig, c, kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. BoSnjaković" odlikovana ca mnogih strokovnih razstavah s 15 zlatimi svetinjami. „Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiseiice" Zagreb, Ilica št. 17. 4*7-71 Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah. Zastopnik za Kranjsko: C 1HE\ARDI \ LJubljani. co co t >co S) Ne prezrite! Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4.9-42 Franc Čuden urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure .Union' v Ženevi in Bieiu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji £jttbljana, Prešernove ulice nasproti frančiš canskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža. Posebno se pnporocajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pende I) ure z donečim bitjem v krasno izrezljanih omaricah. Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do Črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega. SW" „Cene niso pretirane". Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari. Jako primerna in porabljiva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosto. I* m * si m m $ $ $ $ •s * Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si St Si Stanovanje obstoječe iz sobe, dveh kabinetov, predsobe, kuhinje in pritiklin se oriti* s i. noTfmbrom« Rimska cesta št. 13. park Več se izve istotam v prvem nadstropju. 2803-6 Grenčica „Florian" in liker „Florian" najboljša kapljica za želodec. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 1*80. 1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff, žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, i elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek 8 pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, VO predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 8e črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če 3U19 8e denar naprej pošlje Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch. Jungwirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajočo se vrne denar. Čez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo "cenila izredno laskavo. „Zlato knjigo1* moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slcv. Narodu", pa tudi „Slovenecu ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba Bicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, tekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote*. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja •v* »; pristen, kranjski Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. G!r%QO aiabastrskega in I \J O d, fitukaturnega. Ka r b o I i n ej a, najboljšega Fasadnih barv ™ »pno P) o ru o 11K i K kemičnih, prste-Odi V, ^Ulllll, romiradninskih. K16 j a za niizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 2422 16 Olje ADOLF HAUPTMANN LJUBLJANA. .kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in steklarskega kleja. novo došlo modno blago največje izbere, 120 cm širok., meter od 45 kr. do 4 gld. 50 kr; svile in baržuni meter od 86 kr. naprej; flaneli 70 cm širok., meter po 19 kr; SLlkna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk : Žensko in moško perilo, kravate in razne pletenine; velika zaloga preprog in poateljnib garnitur. W Novo vpeljano! Konfekcija za dame: bluze (lastni izdelek\ krila, površne jopice (paletot), i. t. d. po znano nizkih cenah le edino pri tvrdki A. Primožič Ljubljana, Mestni trg št. 25. ■kk_^v 2992 -2 j9 w& W^ W^ W9 W^ W9 W^ © Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in ti«k „Narodne tiskarne-. 54