plačana t gotoviud. Leto LXVL, št. SO Ljubljana, četrtek 2. marca 1933 Cena Din L- SLOVENSKI lanaja vsa* dan popoldne, izvzema aedeije in praznike. — Inseratt do 30 petlt ADin 2.—, do 100 vrst Din 2.ft0. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserat) petlt vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« ▼eija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, fiLnafljeva ali ca it. 5 Telefon Št. 3122, 3123, 3134, 3125 ta SOS Podružnice: MARIBOR, Grajski trg at. 8 — NOVO MESTO, LjuDljanaka cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvor« 101. Racun pri postnem čekovnem zavodu ▼ Ljubljani št. 10.351 Mala antanta - steber mira Velike manifestacije v Narodni skupščini — češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš o namenu in pomenu Male antante — Izjava francoskega zunanjega ministra Paul - Boncour ja Beograd, 2. marca. Narodna skupščina je včeraj na manifestanten način ratificirala novo pogodbo Male antente. Za sejo je vladalo veliko zanimanje ter so bdle vse galerije nabito polne. Tudi diplomatska loža je bila docela zasedena. Takoj po otvoritvi seje je podal v imenu odbora, ki je proučil tozadevni zakonski načrt poročilo narodni poslanec dr, Bogoljub Kujundžić, ki je poudarjal, da se nova pogodba priporoča že sama po sebi, ker prinaša o jačanje ne samo političnih, marveč tudi gospodarskih stikov med državami Male antante. Nato je po\rzel besedo zunanji minister dr. Boško J e v t i Ć, ki je v obširnem, z največjo pazljivostjo poslušanem govoru podrobno raztolmačil vsebino in pomen novo pogodbe in poudaril, da je glavni cilj Male antante ohranitev m organizacija miru, okrepitev gospodarskih stikov z vsemi državami srednje Evrope, zaščita miru v vsakem primeru, stabilizacija prilik v srednji Evropi in varstvo interesov vseh treh držav Male antante. Pakt Male antante ne nasprotuje duhu in načelom Dru- štva narodov in tudi ni naperjen proti nikomur. V debati so nato povzeli besedo narodni poslanci vladne večine gg. dr. Ninko Peric, dr. Ivan Palecek in Ivan Mohorič, ki so v svojih govorih podčrtali važnost nove pogodbe. Posebno pozornost je vzbudil govor bivšega ministra g. Ivana Mohoriča, ki je kot eden izmed najboljših poznavalcev mednarodnih gospodarskih problemov podčrtal nedogledno važnost nove pogodbe Male antante glede na tesnejše gospodarsko sodelovanje. K besedi so se oglasili tudi zastopniki opozicije gg Stavra Trpković, dr. Nikola Nikić in dr. Marko Kožulj, ki so v svojih govorih podčrtali, da v zunanje političnih vprašanjih ni nobene razlike med vladno večino in opozicijo in da tudi opozicija enodušno pozdravlja novo pogodbo, videč v njej le garancijo za ohranitev miru in konsolidacijo razmer v Evropi. Narodna skupščina je nato z aklamacijo odobrila ratifikacijo pakta Male antante ter na predlog predsednika dr. Kumanudija odposlala brzojavke češkoslovaškemu in rumunskemu parlamentu. Dr. Beneš o politiki Male antante Praga, 2. marca, g. V zunanjepolitičnih odborih poslanske zbornice in senata je podal včeraj zunanji minister dr. Beneš ekspoze o aktualnih političnih vprašanjih, predvsem pa o novi pogodbi za organizacijo Male antante. V Ženevi podpisana pogodba ni noben tajni vojaški dogovor in ni naperjena zoper nikogar, temveč je samo realizirala program, za katerega so se vršile dolgoletne sistematične in vztrajne priprave. Minister je podal pregled početka in zgodovine zveze treh držav in je nato poročal tudi o vzrokih, ki so odločali o postopanju držav Male antante. Razvoj Jugoslavije, Rumunije in Češkoslovaške do sedanje enote je bil ne-zadržljiv. ker izvira iz življenjskih interesov, zemljepisnega položaja, sosednje lege in končno tudi iz nevarnosti, ki so jim grozile v preteklosti in jih bodo ogražale tudi v bodoče Razvoj te pacifistične Evrope pa so nasilno porušili notranjepolitični dogodki v Nemčiji, ne da bi ga pri tem podpirala Italija. Gospodarska kriza je v posameznih državah do viška stopnjevala mednarodne m notranjepolitične boje. Vse to je dalo povod, da so se države Male antante odločile tej splošni disociaciii evropskih razmer, ki je ogražala tudi njihov obstoj, napraviti vsaj zase konec s tem, da so storile prvi korak za svojo nedotakljivost, za svojo sintezo in za ustvaritev nove mednarodne celote. Znano je, da se pošilja orožje v države, ki bi ga ne smele sprejeti, pri čemer se ne da ugotoviti, za koga je bilo prav pa prav namenjeno. Ce se pomisli, da bi se hir-tenberško orožje — kar se lahko upravičeno domneva — uporabilo za akcijo naperjeno proti jugoslovens!^ državi, je vsekakor jasno, zakaj se je Mala antanta postavila zoper takšne pustolovščine in zahtevala, da se morajo te stvari pojasniti, in končno, zakaj vztraja prav tako kakor Anglija in Francija na svojem pravnem stališču, da se slične akcije ne smejo več ponoviti. Drugi aktualni povod za skupno akcijo Male antante je bojazen, kaj se bo zgodilo na razorožitveni konferenci. Mala antanta dela za omejitev in znižanje oboroževanja, v zadnjem času pa so se v političnih krogih posameznih velesil pojavili posebni načrti o razdelitvi medsebojnih interesnih sfer. med katerimi so bile v glavnem mišljene srednie evropske države, češkoslovaška in države Male antante sploh so zoper takšno politiko velesil, čeprav sicer priznavajo v vsakem pogledu upravičene interese vseh svojih sosedov v srednii Evropi. Države Male antante nočejo biti cilj interesnih sfer in nočeio biti objekt mednarodne politike drusrib držav, ker bi ta politika zopet nnvedla do katastrofe, kakršna ie nastala leta 1914. Ztmann minister dr. Beneš je ponovno izrecno poudaril da Mala antanta, ld meji na vse tri velesile v Evroni, ni nanerjena zoper nobeno izmed nfih. posebno ne zoper Italijo, ker ima svoj cilj sama v sebi in sama zase. Njena naloga je, da pomirjuje, ublažuje, vzdržuje in ustvarja mir. Češkoslovaška in Rumu-nija imata samo interes, da bi z Italijo živeli v najboljših odnosa jih, in bosta storili vse, da bi vzdržali najbolj prijateljsko razmerje. Kako bi bilo mogoče, da bi v času. ko se politika v treh državah Male antante združuje v eno, ne delili teh čuvstev tudi v Jugoslaviji? Kako bi bilo mogoče, da bi v trenutku, ko bi se pokazala nevarnost za spor med Jugoslavijo in Italijo, ostali članici Male antante ne storili vsega, da se ta spor odstrani in obnovi prijateljsko razmerje z vsemi tremi državami? Prav isto velja tudi j rarmeHu do Nemčije, sicer pa ie pogodba Male antante miroljubna tudi nasproti ostalim državam. Glede Poljske so odnošaji Male antante znani. Sodelovanje s Poljsko je biio v zadnjih letih vseskozi prijateljsko in uspešno in se posebno v zadnjem času razvija v obojestransko zadovoljstvo vedno bolj intimno in prijateljsko. Tako bo tudi v bodoče ne glede na dejstvo, da imata obe stranki v bodoče še drugačne možnosti razvoja. Poljska je država, katere vplivna moč stalno narašča, ki ima višje cilje in velike ambicije ter hoče v Evropi zopet igrati svojo zgodovinsko vlogo, do katere ima vso pravico. Države Male antante bodo s Poljsko sodelovale vedno v najboljšem sporazumu in s samimi simpatijami. Mala antanta ima s Poljsko celo vrsto skupnih življenjskih interesov. Često se je govorilo o tem, da so države Male antante vazal Francije in da hoče Francija z njihovo pomočjo priti do hegemonije v srednji Evropi. To so površne in prazne govorice. Mala antanta ni bila nikdar ustvarjena na pritisk Francije, kakor se ponekod govori. To je legenda, ki je postala zgodovinska neresnica. Mala antanta obžaluje, da se je Italija v zadnjih letih v nekaterih življenjskih vprašanjih obrnila proti njej. Samo po sebi je umljivo, da išče Italija prijateljskih odnosajev z Madžarsko in Avstrijo, kar dela tudi Mala antanta, vendar pa to ne bi smelo biti naperjeno proti državam Male antante, H koncu je zunanji minister še enkrat izjavil, da se v Evropi ni treba bati oboroženih sporov, toda dogodki, ki nas pričakujejo, bodo resni. Na vzhodu se bo naj:brže razvila dolgotrajna vojna, gospodarska kriza pa ne bo popustila, dokler se ne bo pomirila politična atmosfera, ki jo razorožit vena konferenca drži v vznemirjenju, in dokler ne bo rešeno vprašanje vojnih dolgov Ameriki. Če se bo razoroži t v ena konferenca končala z neuspehom, bodo nastale diplomatske težave posebno v Evropi, uspeh te konference pa bi na stežaj odprl vrata Evropi in svetovnemu pomirjenju. Danes je bolj kakor kdaj treba ohraniti hladno kri, popoln mir in trdne živce glede na vse. kar se bo zgodilo. Letošnje leto bo brez dvoma prineclo vnžne mednarodne dogodke. Izjava Paul • Boncour ja v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice Pariz, 2. marca. V zunanje političnem odboru poslanske zbornice je podal snoča zunanji minister Paul Boncour obširen ekspoze o novem paktu Male antante in z zadovoljstvom podčrtal, da je s tem podana nova garancija miru v Srednii Evropi. Nafflasil je, da ie Ma!a antanta že dosedaj z vsem svojim delovanjem pokazala, da je eden najjačjih stebrov miru ne samo v Srednji Evropi, marveč . v Evropi sploh. Izrazil je prepričanje, da bo nova pogodba še bolj poglobita odnošaje med državami Male antante na eni ter Male antante kot celote napram drugim ter da bo s tem ugled in upBv Male antante, ki se je s sklenitvijo novega pakta pretvorila v velesilo, še bolj pridobil Francoska vlada ie bila o podajanjih za sklenitev nove pogodbe obveščena. V zvezi s tem se je Paui Boncour dotaknil tudi hčrtenber-ške afere in opozori na to, da je tudi pri te i zadeva, ki je bila očitno naperjena protii miru v Srednji Evropi, pokazala Mala antanta vso treznost in je v veliki meri njena zasluga, da je afera likvidirana mirnim potom. Bolgarija se izmotava Na protest Jugoslavije bo odredila preiskavo o kongresu makedonstvujuSčih, kakor da ne bi vedela, kaj se je tam govorilo in sklepalo Sofija, 2. marca. M. Zastopnik zunanjega ministra Girginov je biil včeraj v avdijenci pri kralju Boris«, kateremu je poročal o protestni noti Jugoslavije. Vsebina jugosJovenske note je bila brzojavno sporočena tudi predsedniku vlade Mušanovu, ki se mudi v Parizu. Kakor pocoča^o današnji sofijski fts>ti, bolgarska vlada ne bo sprejela nobenih sMepov giede na to no4o, češ da jugoslovenska nota ne zahteva nikakm konkretnih ukrepov, marveč je zgolj protestnega značaja. Listi poudarjajo, da kongres v Džumaji ni bil ničesar takega, kar bi dajalo povod za protest Jugoslavije, ker da so se tega kongresa udeleževale zgo$j legalne organizacije, zastopniki vlade pa sploh niso brli navzočo. V sečnem smislu je podal mmisrter Girginov izjavo novinarjem, češ da po poročiteh, ki jrh vlada, ni bio ničesar, kar bi bilo nedopustno, vseeno pa bo pustila vlada zadevo še enkrat preiskati. Dodal je, da se je na kongresu napadala tudi bolgarska vlada, ker da ovira akcijo za osvoboditev Makedonije. Vlada je tudi izrecno izdavila, da se ne srrimia s skleni tega kongresa in s sprejetimi resolucijami. LJUBLJANSKA BORZA. Deviz« Amsterdam 2297.90—2309.26, Berlin 1*49.03—1350.83, Bruselj 798.57 do 802.51, Curih 1108.35—1113.85, London 103.03—194.63, Newyork ček 5652.70 do 5680.96. Pariz 224.25—225.27, Prasja 168.79 INOZEMSKE BORZE Zurich, 2. III. Pariz 30.225. London 17.445, Newyork 512—, Bruselj 72.06, Milan 26.18, Madrid 42.75, Amsterdam 207.326 Berlin 121.90. Dunaj 72.045 — 5S.62, Sofija S.74, Praga 15.23, Vara*m 57.40, Bukarešta 3.08. Govor državnega tožilca Dokazno postopanje v šenčurskem procesu končano — Državni tožilec zahteva kaznovanje vseh obtožencev Beograd, 2. marca. Ker je bilo včeraj končano čitanje izpovedi prič v preiskavi in ostalega dokaznega gradiva, je predsednik z včerajšruio razpravo zaključil dokazni postooek. Na današnji razpravi je povzel besedo državni tožilec dr. Cadrov, ki je v nad 2-urnem govoru utemeljeval obtožnico povdarjajoč. da je izvršena glavna razprava, njene navedbe v polnem ofose-gu potrdila. Krivda vseh obtožencev je jasno dokazana. V svojem govoru se ie obširno bavil s separatistično akci bila dobro organizirana, posluževala se ie znakov, tako da je bila tud* na zunaj v dna m jasna-Dr. Čadrov je nato podrobno analiziral krivdo vsakega posameznega obtoženca, navajajoč podrobno vse dofcaze ter ob koncu svojega govora zahteval, naj se vsi obtoženci primerno kaznujejo po zakoou. Po kratkem odmoru je povzel besedo zagovornik prvega obtoženca bivšega narodnega poslanca SLS Janeza Brodarja, ljubljanski odvetnik dir. Juro Adleslč, bi ob ur;, ko to poročamo, Se govoni. Komunistični požigalec Hitlerjev provokator Senzacijonalna razkritja komunistu van der Liibbe Amsterdam, 2. marca. »Tribuna«, glasilo komunistov stranke na Nizozemskem, se obširno bavi s trditvami nemške vlade, da je požar v državnem zboru delo komunistov in da ga je zanetil nizozemski komunist van der Liibbe. List ugotavlja, da van der Liibbe že dolgo ni več član nizozemske komunistične stranke, ker je bil že pred dvema letoma iz stranke izključen. Pozneje je odpotoval v Nemčijo, kjer je bil v službi Adolfa Hitlerja, ki sra ie uporabljal za provokatorja med komunisti. To vlogo so mu nadeli tudi sedaj, ko so hit-lerjevci sami zažgali državni zbor in postavili nato v goreče poslopje dozdevnega komunista, da bi mogli na ta način naprtiti ta zločin komunistom in sploh levičarskim elementom in s tem opravičiti svojo že v naprej zasnovano akcijo proti njim. Če bi bil to zares Še pra\i komunist, gotovo ne bi čakal, da pride policija in ga aretira, marveč bi v splošni zmedi, ki je nastala po izbruhu požara imel dovolj prilike, da pobegne. V ostalem pa, piše Ust dalje, kakšen interes bi imeli nemški komunisti, da za-žgo parlament, v katerem se vedno bolj in bolj uveljavlja njihov vpliv. Interes na tem morejo imeti le oni, ki se boje, da v bodočem državnem zboru ne bodo imeli večine, a to so samo narodni socialisti. Dejstvo, da nemška vlada tako strogo gleda na to. da ne pride v .javnost ničesar, kar bi moglo ta na videz zagonetni požar razjasniti, govori dovolj jasno, kie so krivci. Hitlerjeva vlada je ne le zabranila vse komunistične m socialno demokratične liste, letake, brošure itd., marveč je uvedla cenzuro celo pri rx>ročeval3lrih agencijah in nobena vest ne zagleda luči sveta, p redno je ne odobri pooblaščenec Hitlerja. Zato je razumiiivo, da vesti iz Nemčije soglasno slikajo požar kot delo komunistov. Moskva, 2. marca. g. »Izvestija« izjavljajo v zvezi s požarom v nemškem državnem ztooru, da gre to pot brez dvoma za izivanje narodnih socialistov, ki imajo edino ta namen, da bi zadali nemškemu delavskemu razredu zadnji m uničujoči udarec. Izzivanje je tako na dlani, da ga mora spoznati vsak razumen človek že na prvi pogled. Noben pruski policist ne more pojasniti, zakaj bi se bili komunisti nenadoma odločili za takšno politiko. Tudi izjave požigalca o njegovih zvezah s komunisti m socialisti kažejo razločno, od kod piha veter. Šlo je pač samo za to, da se uniči ko-mtrnistrčna stranka, obenem pa preplaši tudi socfa'rna demokracija. Aretacije se nadaljujejo Berlin, 2. marca. Policijska akcija proti socialnim derookr*fcom in komunistom traja dalie. Ponoči so v Dortmundu aretirali nadaljnjih 46, Hagenu 32, v Rostocku 21, ▼ Belefeldu 24 in Kacoem 8 komunistov. Povsod 6e vrše hišne preiskave, tuda pri socialnih demokrarm- ▼ Kielu so preiskali prostore socialno - demokratskega glasila. V Vratialavi in Gorirteo j* v tek« obširna akcija proti članom socialno - demokratske in komunistične stranke. V Dnsseldorfu "ta Essenu je policija aasedla komunistične V o domnevnem holandskem — Vsi zapori prenapolnjeni rani komunistični poslanci turinškega deželnega zbora in vsi funkcijonarj tamkajšnje komunistične organizacije. Parir. 2. marca. A A. Iz Berlina poročajo; Včeraj so v Berlinu aretirali več ko «k> funkcijonarjev komun stične stranke. Hi policijskem ravnateljstvu ni več prostora, da bi zaprli vse aretirance po celicah in «> jih zato morali nekatere prepeljati ▼ drnee ječe. Pruski notranj mini«?ter CJoring je »-javil. Češ da materijal, ki ra je policija baje odkrila, opravič-dje ukrepe proti komunistom. Državni kancelar Hitler bo v zvezi m požarom v državnem zboru imel d revi ▼ radiju govor o nevarnosti boljsevrama aa ves svet. Govor bodo prenašali •vse tt&mMpt postaje. Iz policijske kronike L juh! jama, 2 marca. Nepridipravi imajo dobre nosove Iako* ristijo vsaJco priliko, da po>egajo po tetfi lastnini m so rudi na pustni torek spati, da bo mnogo ljudi obkaka-o vesolice in bodo v tam času 9fcmovanj«i prazna, Heskareki pomočn.k Kaffoi fcp— stanujoč v Hostah na rVtfjski poti H. 3U j» bil na pustni torefc na ve^oJici, njegova fena pa je bila na obrsVu pri svojih starMh v Sp. Kašlju. Okoli poi h zjutraj se jw w-nil Zupančič domo i ia je presenečen op«** zal, da so vnrta afo^oregi staoovaaj«. od prta in da je v sobi vse ratzmetano Takssj je pogledal v onrur x kj« >e tmak fcena shTanjeno racno r.ihino m je ugotovfl. d*> je ženi zanrunjkail zlat medaljon, vreden 400 Din, zlata .-apostiva reriiica, vretloa 300 Din, 150 E>fci credaa i^la, ženska o*-ra»-mca m 80 Din gotjvni? Njemu samevaš so storikd odnesR ^'v rreneh coat, vreden 1500 Din, rjave niarke Cevi je ziato mošleo verižico, vredno 50f> Dm, zlat poro^nt prstan, dalje ziat pes*** z r*K>d~rrn kamnoa, sa rulja z gumbi, S kr_\Jen^e v kuhinji pa je tat odnesel oar>*» 2 rn poi Jeg marmelade, par kopit za čevlje in rasne rtadomeetHre dele šivalnega strofi ter n-o^aviee. Skupna vrednost ukraden iti picdmetov 3»asa 4O*«0 Din. Zupančič je zona*** v saegu sledove, ki so vodiK k pot1 k* vo^fi prof. Za dobravi Sel je za sledjo m m9c*>v H^ni pota pri Rod ero vem kooolca Sa^uljo z deli Ovalnega stroja, kooita za ČJvJje n no-javroe. Prijavil je zadevo poi«c:?i. ki je talcoj pričeta 9 poizvedovanjem. D jgnaJ* je, dn je eradmea VaifbuTga Kušac. fcl «*a sklenjeno, da se zgradi vodovod in so se tozadevno obnuili na •strokovnjaka geološkega državnega zavoda na Dunaju Stuca, da pregleda svet v okol-ici mesta. Jeseni 1888 se je pričeto z delom in 17. maja 1890 je Ljubljana prvič pil« izvrstno talno vodo, ki je kmalu prišla na glas najboljše vode v državi. Prvotne naprave, ki so bile preračunane na dnevno osebno potrošnjo 100 litrov, pa kmalu niso zadoščale. Pred m po vojni po namesti M še tri črpaLke, k- so skupno zajemale 24.000 kub. m vode. Dnevna poraba je narasla od 3000 kub. m na 20.000 kub m. Do čim je leta 1891 Ljubljana potrošila 490.000 kub. m vode, smo je lan: porabili že 5,096.278 k. metrov. Maksimalno je bilo lani dvignjenih 20.268 kub. vode 29. avgusta, minimalno pa 2. fehruanja u sicer 9983 kub. Mestni vodovod zalaga rudi okoliške občine Dolžina vodovodnih cevi presega že 127 km, samo po vojni je bilo položenih novih 54 km. Vodov, omrežje meri 10.330 km glavnih napajalnih cevi, razdelilnih pa je v mestu 90 km, v okolici pa 50 km. Hiš je priključenih v mestu 3451, v okolici pa 1261. Lani je bilo položenih 5082 novih cevi in priključenih 2.38 hflš. Na vsafeega prebivalca Ljubljane je povprečno odpadi) dnevno 200 litrov vode, v času hude vročine pa cek) 290 litrov. Sedanjih 5 črpalk pa zopet ne zadošča več. Tudi stari rezervoar je premajhen. Izvršeni so že vsi projekti, ki predvidevajo povečane vodovodne črpalke na električni pogon in bo obrat v Klečah popolnoma elektrificiran. luž. Sonc je tolmačil razne skice. Ravnatelj dr. Pestotnrk je v začetku svojega referata poudarjal, da so že stari narodi posvečali klanju živine največjo pažnjo. Prav povsod naletimo na*stroge tozadevna Predp se, ki niso dovoljevali klanja živine na poljubnih mestih. V Ljubljani smo imeli do 1. jan. 1881 le skupno klavnico za govedo, d oči m so klali teleta in prašiče po mesarskih dvoriščih po mestu. Leta 1881 ie tedanja obč n^ka uprava otvorila za takratne čase najmodernejšo skupno javno klavnico, ki so jo prišli pogledat celo Mo-nakoveani in so si jo nato zgradili popolnoma po ljubljanskem vzorcu. Klanje doma je bilo prepovedano in se je vsa živina k"ala na klavnici. Z razvojem mesta pa je postal konzem mesa vedno večji in je od *1881 do 1020 narasel za 200 odstotkov. Klavnica s svojimi primitivnimi napravami ni mogla več zmagovati prometa. zlCt=t- se je opazilo pomanjkanje hlad i Vi h naprav. Gerentvki svet pod vodstvom sedaniega župana dr. Puca je zato sklenil zgradbo klavnice, ki noj odgovarja vsem modernom higijenskim pred p som. Najelo se je 21 milijonov posojila in nova klavnica je začela obratovati 12. maja 1°27. Predavatelj >e nato s sk:cami opisal posmo/ne oddelke. Modeme ureditev klavnice ie nemalo pripomogla, da se je mesna industrija izredno razvila in so se mesni i/deftvi začeli v velikih množinah izvažati. Ravnatelj Danilo Šaplja je poroča] o ustanovitvi, organizaciji in poslovanju Mestnega pogrebnega zavoda od dneva ustanovitve do 31. decembra 1932 Posnemamo le naj važne j. se podatke iz njegovega predavanja. Mestni pogrebni zavod je bil ustanovljen na pobudo pokojnega župana dr. Ivana Tavčarja ter je pričel redno poslovati 1. avgusta 1914. Svoje obratne prostore je imel v Frančiškanski ulici 5t 8. se je pa kmalu preselil v mestno hišo v Prečni ulici, dočm je imel svoje poslovalnice raztresene po vsem mestu. Vprašanje lastnih prostorov je posta-so pereče. Sele. ko je občina dobila popolno koncesijo za pokopavanja, je zavod dobil svoje prostore na Ambroževem trgu, kjer posluje še danes. Po raznoterih borbah z nelojalno konkurenco, kjer se je končno državni svet izrekel za mestno občino, po mnogoterih intervencijah pri ministrstvih — pri sestavljanju novega obrtnega zakona, se ie prvotno uvrstilo pokopavanje nirličev med prosto obrt, se je pogrebna stroka z novelo ministra za trgovino z dne 9. marca 1932 uvrstila med koncesijom*rane obrti m se je občinam priznala za izvrševanje pogrebne stroke prvenstvena pravica. Od tedaj je podjetje nemoteno poslovalo. V zadnjih letih se je pokazala potreba zgraditve mrtvaške veže. To vprašanje se je pretresalo vsn povojna leta, ni pa nikdar prišlo z mrtve točke. Vselej se je pojavila kakšna zapreka, večinoma denarno vprašanje. Vprašanje stavbišča je že rešeno in upa sedanji upravni odbor, da bo to, v socialnem in zdravstvenem pogledu za prebivalstvo Ljubljane potrebno stavbo, spravil še letos pod streho. Predavatelj je zatem podal nekaj zanimivih statističnih podatkov. Povprečna umrljivost v zadnjih 10 letih znaša v Ljubljani 1260. Pri tem so vpoštevani vei smrtni primeri v Ljubljani, torej tudi oni iz tukajšnje splošne bolnice, kjer se povečini stekajo bolniki z dežele. Od leta 1928 pa do konca 1932 je umrlo v mestj 2128, v bolnici pa 44<)3 osebe, samo lani v mestu 575. v bolnici pa težiio število smrtnih primerov v Ljubljani bolnica. Zanimivo je, kolika je umrljivost med domačini, to je med ljubljanskim prebivalstvom samim in med tujci, ki ne bivajo stalno v mestu. V zadnjih petih letih jo umrlo v Ljubljani 6531 oseb, od teb 3340 domačinov in 3191 tujcev. Domačinov je lani umrlo 716, od teh 282 moških. 299 žensk :n 135 otrok, tujcev pa 635, od teh 345 moških in žensk ter 290 otrok. Povprečna letna umrljivost ljubljanskih domačnov znaša 678, tujcev pa 638. V odstotkih izraženo, znaša umrljivost ljubljanskega civilnega prebivalstva v primeri s številom prebivalstva: 1. 1928, ko jo štela Ljubljana 57.116 ljudi, je umrlo domač nov 1.0PV skupno s tujci pa 2.12V«, 1932 je od 61.213 prebivalcev umrlo 1.17° e domačinov, domačinov jn tujcev pa 2.20'*'-. Od svojega postanka pa do danes je jk>-grebni zavod oskrbel 19.432 pogrebov, od tega v zadnjih petih letih 4405. Pretežna večina pogrebov odpade na II. in III. razred in sicer 2375 oziroma 2085. Gala pogrebov je bilo skupno 72. Denarni promet je znaša] od 1. avgusta 1914 do 90. junija 1922 bratio 5,700.319 kron (čisti dobiček 631.651 K), od 1. juliji 1922 do 31. decembra 1932 pa brut-to 15,862.866 Din (čisti dobiček 723.811 Din). Pogrebni zavod je rasen tega oskrbel še 814 ubožnih pogrebov, ki jih mora občina oskrbeti bresplačno. Zavod razpolaga z 10 konji, dalje ima 20 mrtvaških vosov (steklenih, odprtih, otroških in furgonov), 1 mrtvaški furgon sani, 10 voz za prevoz duhovščine, 2 voza za vence, 2 mrtva&ka avto furgona in 8 raznih drugih vozil. Po referatu je nekdo vpmašal, kakšen bo položaj po priključitvi okoliških občin. Župan je pojasnil, da je to urejeno m da bodo obstoječa podjetja v posameznih občinah obdržala svoje pravice, pokopavati bo pa smel tudi mestni pogrebni zavod. Glede vprašanja krema torija je referent pojasnil, da še nimamo tozadevnega zakona in so teakoČe zlasti v tem, d« ljudje, ki zahtevajo pož'g, tvegajo, da ne bodo dobili cerkvenega pogreba. Občinski svetnik Lovša je ta. tem podal kratek pregled delovanja mestne pristave, ki razpolaga s 43 konji, 65 vozmi. 6 zaprtimi smetarSkimi vozmi, 8 kočijami, 2 pometa ln ima strojema, 6 škropilnimi avtomobili in z 1 osebnim avtom. Pr stava je važna zlasti zairadi odvažanjo blata, škropljenja ulic. i-zprazmjevanja §jTez.nic >n ko* regula tor cen. Program kongresa pravnikov slovanskih držav Korrgres bo otvorjen v soboto 9. avgusta. - Med referenti je tudi profesor ljubljanske univerze dr. Stanko Lapajne Ljubljana, 2- marca. Predsedstvo L kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi ie že določilo točen datum kongresnih dni in sicer od 8.—10. avgusta. S. avgusta ob 9. bo otvoritev kongresa slovanske pravniške mladine in odkrije spominske plošče Sveto-zam Urbanu Vaianskemu na pravni fakulteti. Popoldne bodo stanovska zborovanja in kongres lednote slovanskih žen. zvečer pa slavnostna predstava Smetanove »Prodane nevote«. Sodelovali bodo odlični člani varšavske, zagrebške, beograjske in sofijske opere. V soboto °. avgusta ob 9. bo otvoritveno zborovanje kongresa v Slovaškem narodnem gledališču, poooldne ob 15. posvetovanja znanstvenih odborov, ob 20. pa drugi večer slovanske vzajemnosti v rerdici Andreas Gaber, šef električne centrale v Mislinjah Alojz Grascr. kmetovalec v Plitvicah Ivan Grossman. elektrotehnik v Libučah Adolf Gerdei. vdova v Šrnarju Klotilda Grum. vrvar v St Jurju Fran Denk. gospodinja v Ržišču Marija Drnovšek, šivilja v Rečici Ana Deutsch. krojač v Prevaljah Anton Momej*Kriber. Šivilja v Spod. Hudinji Marija Dolenc, mizar v Kamniku Anton ZJtnik, gospodinja na Koroški Beli Terezij.a Zvab. novinar v Dolnji Lendavi Ludvik Žerdin. gospodinja v Jur-kloštru Marija Zalokar. šivilja v Radečah Zofiia Zidar, delavec v Neradnovcih Matija Zriniski. učenka v Celju Stanislava Zavšek. tovarniški delavec v Presečnem Mihajlo Zimšek. mehanik v Šmarju pri Jelšah Ignac Zdolšck. služkinja v Negonji Juliiana Ink~et clu2kinja v Goričanah Marija Jerič, zasebna uradnica v Spodnji Novi Izabela Javonrk. kolarski pomočnik v Or* možu Anton Jaušovec. delavec v Vidmu Avgust Juvančič, služkinja v žmarci Marija Jerman, hišnica v Ljubljani Ivana Jezer$ek, kočijaž v Jurkkvštru Gašper Jurko. orglar v Zeli m j ah Josip Km mer, kuharica v Vrhovnem doki Mi rij a Kaincw*ger. vratar v Fra mu Anton Kamšek, krojač v Krašnji Karlo Korošec, kovač na Kameščaku Anton Korošec, usmiljenka v Lahovičah Flo-rentina Kepitz Mariac, kovač v Spod. PoJ-skavi Josip Kraut, služkinja v Žireh Mari* ja Križnik, služkinie v Ločah Jožefa Ko-vačič. mizar v Goren>i Verjani Friderik Koupek. kolar v PoljČanah Ivan Kohoe, tovarniški mojster v Zagorskem Selu Josip Krjacar, zasebni uradnik v Looah Herman 7rfb. Iz teh podatkov je razvidno, da ima pre- Kvergič, gc«poxUnja v Planini Hedviga Kli- nar, zasebnik v Maj-iboru dr. Herm. Kraus, avtomehanik v Celju Alojz Kodela, urarski pomočnik v Železnikih Karel Kobler, kmetovalec v Ločah An ton in Katic, natakar v Jablanah Štefan Kos, rudar v Kokarjih Ivan Komar elektrotehnik v St. Petru Josip Lu* skar zdravnik v Šoštanju dr. Herman Lichtcnegger rudar v Dražen vrhu Pavle Lovrenčič. služkinja v Rilozni Marija Le-bar, dimnikar v Planini Ivan Lepin, hišnica v Sevnici ob Muri Karolina Lorber, učitelj v Dolenii vasi Alfred Loser. šofer v Jur-kloštru Robert Lokošek. kotlar v St Danijelu Mihael Lišpik, posestnik v St. Ilju Rudolf Lenart, zasebna uradnica v Dvoru Ana Martič. služkinja v Dragučovu Alojzi* ja Moravč. kolaT v Studencih Anton MaT-tin. vrtnar v Lobnici Karlo Miklošina, železu išk; uslužbenec v Gomilici Josip Mari-joja. odvetnik v Lendavi NVilim Nemethv delavka v Smartnem Frančiška Novak, kuharica v S tri go vii Rozalija Nemec, delavec na Koroški Bel; Alojzij Noč brivec v Kamni sonci Ivan Novak, služkinja v Slad* ki gori Marija Orač, posestnik pri Sv Antonu nn Pohoriu Franc Osrajnik, gospodinja v Rušah Birbnra Ozim elektrotehnik v Skofji vasi Karel Pristovšek. ključavničar v Klanjcu Jurij Plahut. zasebni uradnik v Trbovljah Gustav Pok. služkinja v Velikih Laščah Marija Petelin, mlinar v Zgornji Polskavi Ivan Pivec delavec v Koprivni Jakob Puc, zasebnica v Prevaliah Karoli-na Pušenjak, sobarica v Ihanu Rozalija Pe-trič, služkinja na Cernučah Ana Pirnat, trs govski zastopnik v Šmihetu Sropiče Štefan Rapuš. slikar v Grajski vasi Karlo Rajevič, rudar v Podsredi Avguštin Rabuda, brusač v Mariboru Ivan Stramlič, ključavničar v St. Rupertu nad Laškim Alojz Senica, strojevodja v Podršici Anton Slatnik, trgovec v Zenkovcih Aleksander Šiftar, gospodinja v Medvodah Frančiška Sterman. delavec v Kranju Josip Sluga, zasebnica v Sevnici Marija Smole, prodajalka v Selnici ob Muri Mariia Spindler, služkinja v Serdicah Marija Turza. agent kveature na Reki Viktor Turk pristojen na BJoke. delavec v Gušta-nju Josip Taurer, cestar v Borovnici Ivan Telbaru, gospodinja na Bledu Julija Tavčar, kamnosek v Ptujski gori Josip Ulčar. kon-strukter motorjev v Ociniah Avgust Friih* vvald, kuharica v Skomarjah Marija Fnauš, zasebni uradnik v Ljubljani Artur Freiber-ger, kovač v Predosljah Franc Pfajfar, služkinja v Prosecki va« Roža Ficko, kuharica v Selnici Marija Hol zrna n. zidarski pomočnik v Krčevini Ivan Herrog, delavka v Šmarju pri Jelšah Magdalena Hrovatič, kuharica v Bukovcu Frančiška Hojnik, rudar v Dobju Rudolf H oder, delavka v Smiholu Marija Hamz, delavec v Rošpohti Ivan Herček, kuharica v Skalah Roza Hrastelj, zasebni uradnik v Ptuju Ferdinand Cebner, zidar v Dobrunjah Kamilo Cepuder, dela* vec v Zimici Karlo Ceh, rudar v Krogu Fran Oahuk, šivilja v Vrbljeoah Josefina Skrajnec, mizarski pomočnik v Mur-4c: Soboti Emerik Sara tor, delavec v Prevarah Jovan Saš, delavka v Lrbeiiščah Olga Seti-na, trgovski pomočnik v Skocijanu Ivan Su-štersič, bančni uradnik v Ptuju Franjo Su-bert, dijak v Selcah Hcbert Schwarz m pe» kovaki poinoonik v And-eocih Josip Amperi. Bratu Bakica v slovo škefja Laka, *J6. februarja. OvHa v cvetje in aelenje in odeta v državne trobojnke je Skofja Loka vsa navdušena sprejemala v evojo sredo pred Štirimi leti našo hrabro vojsko, ki jo je meščanstvo spontano pozdravljalo. Podpolkovnik Mihajlo Bakić pa je bil oni prvi oficir nase armade, ki je kot komandant bataljona navezal etike med civilnim prebivalstvom in garnizijo. Reci moramo, da uspešno in 9 povdarkoui, ki ni zgolj prazna beseda. In od tedaj je živel podpolkovnik Bakić med nami prav do teh dni, ko so ga premest li v Ljubljano k triglavskemu polku. Podpolkovnika Bakica diči jo veo vrline odličnega jugoskovenskega oficirja, ki je z dušo in telesom v služb; svojega vladarja, države in naroda. Pravičen kot vojak, prijateljski kot tovariš in prijeten kot družabnik je bil br. Bakić, ki se je z v«o žilavost jo zavzel tudi za sokolski pokret. Društvena uprava ga je Štela vsa leta za svojega najzvestejšega sodelavca, bil pa je tudi član ž.ipne uprave v Kranju. Tvoril je najtesnejšo vez med garnizijo in sokolstvom in v tej točki mn skoro ne vemo najti vrednejšega naslednika. Za loškfga Sokola si je pridobil zaslug, ki mu jih ne more nihče odrekati. Da so se sokolski bratje in sestre od zaslužnega Člana najprisrčneje poslovili smo že svojčas napisali. Ko se poelavLjamo od br. Bakica, mu žeFmo v Ljubljani kar največ uspehov in zadovoljstva. Nič manj l*pih dni ne želimo soprogi ge. Ani in deci, saj so bili vsi prežeti narodnega duha, in torej obenem ne-omajni prijatelji tokolskega gibanja. Mi vsi ohranimo pod polkovnika Bakica in njegove v hvaležnem spominu. Iz Celja —C Delovni trg. Dočim je bilo 20. februarja pri ekspozituri javne borze dela v Celju prijavljenih 1315 brezi>oselnib (1148 moških in 167 žensk), se je to število do 'iS. februarja povečalo na 1338 (1166 moških in 172 žensk). —c Umrljivost v Celju. V februarju je umrlo v Celju 25 oseb in sicer 8 v mestu in 22 v javni bolnici. Celjska bolnica je sprejela v janaarju in februarju 1196 bolnikov. —e Komorni koncert. Ljubljanski godalni kvartet (gg. L. Pfeifer, F. Stanič, V. Su-Žteršič in O. Bajde) bo priredil v ponedeljek (). t. m. ob 20.15 komorni koncert v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu so tr-je Beethovnovi, Borodinovi in Debussvjevi godalni kvarteti. Vstopnice za koncert se dobe v knjigami K Goričarja vdove. —e Umrl je v torek 28. februarja v Celju (Miklošičeva uL 5) v starosti 81 let davčni upravitelj v p. g. Matija Vondrašek. Istega dne sta umrli v celjski bolnici 39-letna železničarjeva žena Marija Cimermanova iz Loke pri Zidanem mostu in 75-Ietna občinska reva Terezija skorčeva od Sv. Petra na Medvedjem selu. —c Žrtev napadalca. V nedeljo 26. t. m. je neki moški v St. Vidu pri Grobelne-m napadel 21-letnega pose^nikovega sina Alojza Marša z nekim topim predmetom ter mu težko poškodoval jho in prizadejal lažje rane po vsem telesu. Marša so prepeljali v celjsko bolnico. Mednarodne skakalne tekme na Bledu Ljubljana, 2. marca. Letos je naša zimska sezona zelo bogata zlasti na mednarodnih prireditvah, kar je znak, da so začeli tudi tujci upoštevati Jugoslavijo v pogledu smučarstva. V nedeljo bo na blejski skakalnici Prestolonaslednika Petra v Zaki mednarodna skakalna tekma, ki se je udeleže številni renom rani zastopniki iz Avstrije. Blejeka skakalnica je naša največja skakalnica in dopušča znatno daljše skoke, kakor bohinjska. Preteklo jesen je bila popolnoma preurejena in odgovarja sedaj vsem predpsom tako, da so možni na nji skoki do 60 m Razen naših najboljših skakačev, — manjkala bosta edino Albin Jakopič in Sra-meL ki startata na prvenstvu Češkoslovaške, — je sigurna ideležba avstrijskega prvaka Gregorja Holla, ki se je nedavno na F'sinih tekmah v Innsbrucku plasiral tr>t najboljši Avstrijec s skoki 72 in pol metra. Hsll je tudi zastopal barve Avstrije na prošli zimski olimpijadi v Lake Placidu. Razen m eno va nega bodo skakali še Bel jača ni brata Viktor in Herbert VVeissenbacher in Walter Steinwender. daJje Norbert Kno-block iz Celovca ter Herbert Giintzl iz Vrbe, ki je letos na francoskem akademskem prvenstvu v Grenoblu zasedel drugo mesto. Prvič se bo zgodilo, da bomo videli na startu močno ekipo iz Avstrije, ki letos ni startala v Bohinpi. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila za blejsko prireditev polovične vožnjo na vseh progah državne železnice. Popust velja od 2. do 8. L m. Koledar t: Četrtek, 2. marca, katoličani. šimpUeii, Milena, pravoslavni 17. februarja Današnje prireditve. Kine Matica: Gospa si ne Želi otrok. Kino Ideal: Zadnji dnevi Pompejev. Kino D ver: Pod grehom. Krajevna organizacija .IKK D aa Spod. $i*ko občni zbor ob pol 20. na Bellevueju. Predavanje dr. Pranta Misa ob 20. v ri-salnici na državni ueiteljeki Soli »O vrgojni higijeni. < Društvo >Tabor< predavanje dr. čerme-rja o današnjem političnem položaju ob -O. Dežurno lekarne. Danes: Bohinec, Rimska cesta 24. Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Leustek, Resljeva ©00 ta 1. I?spod sita in reseta Doma — na cesti — v tramvaju — v fca-vami — v gostilni — v pisarni — v vinski kleti — v kavarni na nebotičniku — z jut ruj — opoldne — irvecer: aao! 000! uuu! . • — Si stišal? — KaP — Hm . . . h mm . . . hhmmm . . . — ZakaP — Khm . . . — Kdap — Akhm. — Koliko? — Stotisoč* miltjon . . . dva... deset... — Oh! . . . aahl . . . uuh! . . . — Z>a, tako je in nič drugače maci je iz najzanesljivejšega vira — ??? . . Inf lx TrHoveH — Poostritev rudaroke krixef Vse kaže, da bo v marcu položaj v radarskih revirjih še težji, kakor j« bil v februarju, i'udniška upcava namreč objavlja, da »e bo praznovalo v marcu vse ponedeljke, petke in sobote, tako da bi imeli rudarji komaj 13 delovnih dni, pa še ti bi se utegnili SKrčiti, če ne bo več naročil železniška naročila do se namreč za marec Se bolj znižala. Vse Je zdaj odvisno od nove pogodbe, ki se bo sklepala v začetku prihodnjega meseca z zastopniki prometnega ministrstva in rudarskih podjetij dravske ba-novne. Trpljenje in pomanjkanje med rudarji je doseglo vThunec in zato Je dolžnost merodajnih gospodov, da poekrbe sa izhod iz obupnega položaja. _ Letošnje predpustne prireditve eo bile v znamenju težkih časov Veselic Je bilo zelo malo. Celo na pustno nedeljo in pustni torek je vladalo v naši dolini v pri-mm s prejšnjimi leti pravcato mrtvilo. — Občina bo gradila zasilna stanova, nja. Na inicijativo župana in gospodarskega odseka je občinski avet sklenil zgraditi več zasilnih stanovanj in Je v ta namen določil v proračunu 120.000 Din. V občinskih gozdovih bodo posekali osrog 300 k. m smrekovega lesa, to delo bodo opravili brezposelni. S tem bo na eni strani omiljena brezposelnost, na drugi pa stanovanjska beda. Ta socialna akcija Je vse hvale vredna. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek. 2. marca: >Slava aa njem meOe- tarji<. Red D. Petek, 3. marca: Zaprto. Sobota, 4. marca: Celjski grof>. rmo. Globoko znižane cene. Nedelja, 5. marca ob 15. UTi: Pastiroaj Peter in kralj Briljantin. Izven. Znitan« cene. _ Ob 20. uri: Gospa ministrica Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek, 2. marca: Baletni večer Pia in Prno Mlakar. Red C. Petek, dne 3. marca: Maj a Fk>ramy«. Gostuje g. Dubejić. Red A. Sobota, 4. marca: Rusalka Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne prezidenta dr. T. Masarvka. Red D. Nedelja, 5. marca: ob 15, uri Baletni večer. Pia in Pino Mlakar. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Pri belem konjičku. Tzven. Znižane cen«. Petek. S. marca. 11.15: šolska ura; 12.45: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 19: Francoščina (prof. Kuret); 19.30: Zdravstveno vprašanje za družino in dom (dr. Simec); 20: PloAče; 20.30: Svicarsko-evropski večer (prenos iz Švice); 22.30: Cas, poročila, napoved pro-gTama za naslednji dan. V slučajifa zastrupi je nja. povzročenega po zasstrapl;enju pokvarjenih jediL, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je uporaba naravne >Franz Josefovec areneiee bistven pripomoček. Danes premiera ob 4>t 7« in 9. ari Zadnji dnevi (Pompejev 50.000 sodelujočih. Ogorčene borbe z divjimi zvermi. Izbruh ognjenika, potresna katastrofa, ki je uničila cvetoče mesto Najmonumentalnejse filmsko delo kot zvočni film Marija Corda Michael Varkony ZVOČNI KINO IDEAL Stev. 50 »SLOVENSKI If ARODi. te 2. marca 1*33. Stran '* Gustav Frohlich naj simpatične jši fUm&ld igralec v prekrasni, globoko ganljivi drami Povest o očetu, o njegovi slepi ljubezni v sina, o bridkih razočaranjih in o končni zmagi neomajne vere v svojega otroka! Pride! Pride! £ Hara Id Paulsen, Hermann Thimig, Maks A dal be rt, Lccie Englisch, Hilde Hildebrandt Dnevne vesti — Seja banovinsfce*?a «»dhora JRKD s»kTi-eana za nedeljo 5 L m. v Novem meetj, je preložena na kasnejši čas. O novem terminu bodo vsi odborniki pravočasno pismeno obveščeni. Pravtako je odpovedano za isti dan sklicano manifestacij>ko zborovanje v Novem mesta. Tudi eeja m Ladi nekega odseka je preložena. Banovinska eksekutiva JRKD. — Ceneni izleti s parni k oni >Kraljica Marija*. Jadranska Straia je sklenila z Jugoslovanskim Llovdom pogodbo glede velikega propagandnega in aianifeetacijskega potovanja po Jadranskem morju s parnikom >Kraljica Mar jat. Izlet bo trajal 18 in pol dni. cena potovanja bo znašala s kabino in hrano vred v dveh glavnih kategorijah 4200 odnosno 3800 Din. Luksuzne kabine so nekoliko dražje. Vei potniki bodo potovali v prvem razredu. Hrana bo za vse enaka. Razlika je samo v udobnosti kabine. Otroci izpod 10 le* plarajo |x>lovico. Iz Zagreba se Je prijavilo že okrog 80 izletnikov iz Bitolja 11, iz Novega mesta 11, iz Karlovca 6 itd. Izleta se pa udeleže tudi gostje iz nozem-stva, iz Prage se jih je prijavilo že nad 50. pa tudi iz Varšave je že mnogo prijav. — Iz >Službenega lista*. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 17 z dne 1. marca obja/vlja uredbo o obliki prisege o predpisih civilnega pravtuega postopanja in o slovesni obljubi namestu prisece, uredbo o izpremembah in dopolnitvah v uredbi ministrstva za prosveto. objavo o mešanju bencina s špiritom, o cenah špirita, razne razpise in razglase o ratifikacijah mednarodnih konvencij ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. februarja je bilo v dravski banovini 33 primerov tifuznih bolezni (smrtni S), 44 škrlatinke (smrten 1), 161 (smrtnih 6), 26 sena (smrten 1), 7 otrp-nenja tilnika (1), 7 otročnične vročice (2), 19 dušljivega kašlja, 7 ošpic, 2 nalezljivega vnetja možganov (1) ter po 1 griže, tetana (1) in vraničnega prisada (1). — Živalske kužne bolezni v dravski banovini Po stanju z dne 25. februarja je bila v dravski banovini svinjska kuga na 33 dvorcih, svinjska rdečica na 4, gniloba čebel ne zalege na 4, steklina na 3, vranični prisad na 5, ovčje garje na 1 in mehurča-sti izpuščaj goved na 1. _ Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Novem mestu je prepovedalo rudarju v KrmeJju Francu Gregorčiču zahajati v krčme za eno leto. — Zagrebški Aerokli/b dobi ie nekaj letal. Zagrebški Aeroklub, ki mu predseduje predsednik stola sedmorice dr. Ernest Ci-mič, pripravlja za tekoče leto obširen pro gram. Prihodnje leto bo v Zagrebu skupščina Aeroklubov is vse države. Po vseh večjih krajih savske banovine priredi Aeroklub letos propagandne polete, v Zagrebu pa o binkoštih veJik letalski miting. Nabaviti namerava še nekaj letal, da mu bo propaganda civilnega letalstva olajšana. — Slovensko lovsko društvo v Ljubljani ima svojo redno glavno skupščino dne 19. marca v steklenem salonu restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani. Začetek ob 10. uri. Odbor SLD. — št. Vid nad LJubljano. Danes zvečer ob 20. uri se vrši pod okriljem ZKD v So kolskem društvu predavanje g. agronoma Jamnika: >Stanje našega in svetovnega kmetijstva«. Po predavanju se predvaj-i.o ■lepi filmi: >Rab< in >Vseslovanski bal<. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno. Včeraj je bilo v naši banovini lepo, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15. v Beogradu 7, v S koplju 5.5, v Zagrebu in Sarajevu o, v Ljubljani 3.8, v Maribo ru 2.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.3, temperatura je znašala —2.8. — Ljubavna tragedija. Včeraj zjutraj se je odigrala ob morju v Splitu pretresljiva ljubavna ragedija. Poročnik kor ve te 24letni Branislav Hribar je streljal :Z revolverja na 221etno Grozdano Aljinovič in nase. Bilo je na terasi ob svetilniku v .u-kobTanu. Čuvar svetilnika pripoveduje, la je zaljubljenca že v torek proti polnoči videl na istem kraju v objemu. Ko je včeraj zjutraj zaslišal dva strela, je naglo prisko. čiL a že je videl, da drži poročnik v naročju mrtvo Grozdano. Tudi Hribar sam najbrž ne bo ostali živ, ser ima prestreljeno hrbtenico in je že včera; nastopilo otrpnenje telesa. Posredni povod za f-age-dijo so baje dali dekletovi starši, ker so branirli hčerki poročiti se s Hribarjem. Svoječasno so že poslali hčerko v Šibenik, da bi ne mogla priti v stik s poročnikom, pred dnevi pa se je Grozdana vrnila in se vsak dan sestala s svojim izvoljencem _ Tovarna umetnih vžigalnikov. V Ivan- c j so finančni organi te dni zasačili Antona Matevšiča, ki je prodajal po vaseh sa-har n in umetne vžigalnike. Pri njom so našli še 11 škatlic saharina in mnogo vžigalnikov. Matevšič je baje iz Slovenije. — Brata zaklal. V v-asi Bačir pri Subo-tioi sta se sprla v torek brata Danilo in Joeo Pavecki. Danilo je bil pri sosedo na domači veselici, Kjer je ostal pozn} v noč in ko se je vrnil, sta se z bratom so^-ta in stepla. Naenkrat je Jooo potegnil nož i:i ga porinil bra-tu v srce, da se je mrtev zgrudil. Po zločinu se je sam javi-1 oiv>%m-Kom, češ da je ravnal v silobranu. — Iz Radeč pri Zidanem mostu. Občni zbor tukajšnje Ciril Metodove podružnice se vrši v nedeljo dne 5. L m. ob 16. uri v gostilni gospe Hme4j Ljudmile v Radečah št. 100. CJanstvo in prijatelji C. M. družbe vljudno vabljeni. 13-S-n — Vef nesrev in neag.^d. Mehanik Peler Hlebe, star 25 let, doma v Dravljah ŠL 10S. je delal pri nožu za rezanje lesa. Pri tem mu je nož padel na levo nogo in mu jo močno poškodoval. Natakar Joško Hlevruk, rojen L 1912, stanujoč v Florijnnski uL 19. je udaril po šipi in se je vretzal po desi;i roki. 17-Utna dekla Terezija Kopač iz Male vasi si je doma pri sekanju drv odsekala kazalec deisne roke. Zidarja Štefana Bricija iz Bizovika št. 90, je nekdo med prepirom sunil z nožem v hrbet V^e so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Velikega medveda so ubili pri Kotor Varoši blizu Banja Luke. Ubil ga je Krsto Deador. Medved tehta nad 200 kg — Ponarejeni kovanci. Nedavno so varnostna oblastva zasledila v Marij; Bistrici ponarejene dvajsetd narske novce. V zvezi s tem sta bila aretirana kleparski učenec Mirko Bajs in neki Vid Bajs, oba iz Sevnice. Orožnki so zaplenili poleg ponarejenih novcev tudi pripravo za vlivanje. — Po karnevalski nofi. V zelo bučni karnevalski noci sta se včeraj zjjtraj zaletela v Zagrebu dva avtotaksija. V enem se je vračala domov rodbina šefa mestnega davčnega urada Pral ce. V vozu je bilo 6 oseb. Na vogalu Hacove ulice se ie zaletel taksi v nasproti dirjajoči osebni avto. in nastala je silna eksplozija. Prebudili so se vsi stanovalci blžnjih hiš. Gospa Praličeva je bila težko poškodovana in so jo takoj prepeljali v kliniko. Brez poškodbe pa ni ostal noben član rodbine. Po mnenju policije je zakrivil nesrečo taksi. — Zaradi prepira z bratom si je hotel končati življenje 191etni Ivan Kozjak iz Strahomlina pri ćakovcu. V ponedeljek so ga prepeljali v Čakovec v bolnico. Prereza) si je žile na vratu in je malo upanja, da bi ostal živ. V obup ga je pognal prepir z bratom. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca februarja 1933 L sledeče prispevke: 1. Podružnice. Tržič 460 Din; Sp. Sv. Kungota 260.10 Din. Gaberje 200 Din, Št. Pavel pri Preboldu 259 Din. Ljutomer 400 Din, Ruše 400 Din. škofja Loka 175 Din, Žužemberk S9 Din. Novo mesto ž. 65.25 Din. Cerknica 547 Din, iz Grahovega 100 Din. skupaj 647 Din, Petrovce 391 Din. Litija 105 Din. Ljubljana, šentp m_ 1150 Din, Ljubljana, mestna ž. 220 Din Skupaj 4721.35 Din. — IT Tomo Zupana sklad, podružnica Kranj 200 Din. _ -III Razni prispevki. Olga, Janko. Josip ia Marija Sernec, Maribor, pokroviteljnina skupaj 400 Din. I Klemene. Ljubljana. 100 Din. A. Potočnik, Ljubljana, 400 Din, 1. Rozman. Ljubljana, 50 Din, J. Zupančič. Ljubljana, 200 Din, De Reggi. Ljubljana. 147 Din, KI. Vončina, LJubljana, 50 Din. Joško Skof, Ljubljana, 100 Din. volilo dr Bronislava Gallascha v Krškem 5000 Din Skupaj 6447 Din. Vsota vseh prispevko-11.368.35 Din. 134-n Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« g renči ca najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode. zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. — »Franz Josefova« gTenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Iz LfuMJane —lj Gradbena sezona se bo letos prej začela kot lani, če bo sploh kaj dela. V tehničnih pisarnah so izvršili to zimo precej projektov, kar m ni povsem zanesljivo merilo za živahnost nastopajoče gradbene sezone. Če se bodo razmere na denarnem trgu zboljšale, bo v primeri z drugimi leti Se precej dela. Nekateri bi Še vedno radi vložili denar v zgradbe, ki so se doslej še najbolje obrestovale. Javnih del se pa ne obeta več in tudi večjih zgradb ne bodo mnogo gradili, razen na Dukičevem bloku. Seveda je tudi gradnja teh hiš odvsna od položaja na denarnem trgu. Nedvomno imamo zdaj že za naše razmere v Ljubljani dovolj palač z dragimi stanovanji in da se stanovanja ne bodo nič pocenila, čeprav bomo zgradili fte toliko nebot čnikov. Zelo so pa potrebna cenena higijenična stanovanja. Treba bi bilo graditi primerne stanovanjske hišice. ▼ katerih bi našli dostojen dom tudi delovni ljudje. Lani se je govorilo, da bo ljubljanski denarni zavod gradil takšne hiše. Na- črti so pa oči v dno padli v vodo. Zasebniki ne morejo v tem pogledu ničesar storiti, poklicani si pa s ♦fliržninii vprašanji ne belijo —lj Berači so bili včeraj zopet nenavadno živahni. Med priložnostnimi, brezposelnimi, ki jih v>dimo vsak dan o a tem žalostnem poslu, je bilo tudi precej starih poklicnih. Nekateri so nosili če« pleča obešene velike bieage, v kateri so nabirali krofe in bobe, če so jih kje dobili. Pepelnica je torej dan beraške konjunkture, ko berači računajo, da so ljudem ostale razne dobrote, ki niso po njihovem mnenju za drugega kot za miloščino. Razen beračev pa je b ko na cestah tudi nešteto okajenih postav, ki se ne morejo sprijazniti a tem, da je post miniL —lj Kako se bo obrnilo? Nekajkrat se nam je ie ponujala pomlad prejšnje mesece, zdaj se pa kuja. Ker emo imeli \aad tako dolgo zimo, se nekateri boje, de je tudi letos ne bo tako kmalu konec. Vendar smo labko optimisti tudi v tem pogledu. Podnevi 60 zdaj že vedno temperatura dvigne visoko, ponoči pa ne pade niti pod —o stopinj. Včeraj popoldne smo imeli že pravi zgodnji pomladanski daav, sneg je kar vidno jemalo. Na trgu ponujajo kmečka dekleta in otroci zvončke, čeprav l«4d še skoraj povsod sneg v okolici Ljubljane. Tudi krilati pevci se oglašajo čedalje bolj veselo. Zato lahka upamo, da je pomlad pred durmi. —lj Tudi mali past marajo proslati, se zdi nekaterim. Pri nas se ljudje silno težko streznijo, zato jim je povsem prav, da je danes Še vedno pust. Včeraj se jim je zd*-lo samo po 9ebi umljivo, da je ves svet plesal pred nj mi — po tako pomembnem prazniku! — danes je pa zopet poet Davi so bili nekateri tako priljubljeni lokali polni gostov, ki jih je ie tešče nepopisno žeja-lo. In takšni pojavi so pri nas kljub vsem križem m težavam nekaj vsakdanjega tfz se nihče ne zamisli nad njimi. —lj Nova premiera v Šentjakobskem iiJedališČH. V soboto in nedeljo se bo igrala v Šentjakobskem gledališču v režiji gosp. Milana Košaka izvrstna burka v treh dejanjih >N odo lin i lahkoživec< z Lavričem, Kuncem in Metko Bučarjevo v vodilnih vlo g ah. Pristen humor prepleta vso igro, tako, da se bodo prijatelji smeha zopet imenitno zabavali. Snov je sicer stara, vendar tako briljantno zapletena, da mora zadovoljiti slehernega gledalca. Poleg imenovanih sodelujejo še dame Baranova, Pirgeva, G rumova, Pttričeva in Virantova, ter gg. Han-žič in Moser. — Vstopnice bodo od petka dalje pri dnevni blagajni v veliki dvoran^ Mestnega doma od 10—12. in od 15.—17. ure. Preskrbite si svoje prostore že v pred-prodaji. —I j Ljubljanski godalni kvartet izvaja na svojem koncertu v petek, dme 3. m. v Filharmonični dvorani med drugim tudi De-bussy kaj pogosto srečavamo na naših kon-bussy kaj pogosto posvečamo na naših koncertnih sporedih. Izmed francoskih skladateljev je on eden najznačilnejših pa tudi najpriljubljenejših. Sel je že zgodaj popolnoma nova pota. ki so bila od začetka močno osovražena, pa je s svojimi deli popolnoma prodrl ter našel občudovalce med vsemi kulturami narodi. Godalni kvarUt op. 1 je napisal 1898 in tekom let je postal najsijajnejša točka vseh poklicnih godalnih kvartetov. Malo je podoben Griogovenu kvartetu v g-molu. Napisan je tako mogočno, da zveni včasih skoro orkestralno. Ume1-niško največ vreden je najbrže 11. stavek s svojimi Pizicatti. Poleg Debussvjevega godalnega kvarteta se izvaja še Beethovnov kvartet op. 18 St 4 ki MJlojevičeva Sonata za violino in klavir. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Trboveljski slavček. Mladi trboveljski pevci so priredili nedavno koncert v Zagrebu. Zairrebška glasbena kritika piše o nj hovem nastopu: Redkokdaj ima Zagreb priliko, da v svoji hiperprodukciji na koncertnem polju doživi tako umetniško atrakcijo, kakor je bila Trboveljski slavček. Pred nami je stala dovršena umetn Ška korporacija, katera v polni meri zasluži, da gre tudi v inozemstvo. Bila bi najboljša propaganda naše vokalne kulture. Vsi nastopi takozvanih dunajskih Sangerknab^n potem n jo pred odličnim nastopom Trbovelj skega slavčka. Skratka: Z njihovim nasto pom je doživel Zagreb to, kar še ni imel v svoji sredi. zato jim klice ves umetniški Zagreb: Na skorajšnje svidenje! V nedeljo, dne 5 marca nam za po j o skoro popolnoma nov program, zato bodo za Ljubljano tembolj interesantni. Kot pevce pa jih itak dobro poznamo in visoko cenimo. Koncert je ob 11 uri dopoldne v Unionski dvorani Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj Sobotni koneert. Na prošnjo vodstva Cirilo - Metodovega zbora opozarjamo p. n. občinstvo, da bode začeli koncert brezpogojno tofno ob 8. zvečer in prosimo, da ne bi zakasneli udeleženci motili koncerta, ki se bo vršil v polinračni dvorani. Tudi znakov za začetek oe bo dajal zvonec temveč luč. —lj Društvo >Soča« naznanja, da se vrši po kratkem odmoru zopet običajno so botno predavanje dne 4. marca t L v salonu pri >Levu< ob pol 9. uri zvečer. Ta ve čer bo potopisno predavanje našega odličnega planinca in pisatelja g. dr. C. Oblaka pod naslovom »Preko Dalmacije in Cene oore v Južno Srbijo«. Predavanje bo spremljano z mnogimi krasnimi skiop-tičnimi slikami. Nato sledi prosta zabava s petjem. Vabljeni vsi in vsem vstop svoboden. —lj Socijalno - gospodarski tečaj ZKD v Ljubljani. Drevi ob 19. uri predava g. aniv. prof. dr. BilimoviČ o kartelih in trust h. NTa predavanje, ki je zeko aktuemo in zanimivo, vabimo občinstvo, da se ga v polnem številu udeleži. Po predavanju predava g. dr. M helak o osnovnih pojmih menic. —lj Športniki! V petek dne 3. t m, ob 8. uri zvečer bo predaval g. R. S. Kocki ^r v spodnjih prostorih hotela Metropol (Mi-ktič) o svoji dveletni ekspediciji po Afriki in Evropi. Imenovani je prepotoval omenjene kraje s Sachs motorjem. Vabijo športnika posebno ie kolesarji in motocikh-sti, da* se tega predavanja v vei kem številu u de lese, ker bo isto res zanimivo. Vstop prosti —rj Prvi trgevski loka) v nebot ičnku je ie otvorjen. V njem je lepo urejena droge-rije I. Kane. Za ostale lokale je dovolj interesentov, sato bodo menda tudi kmalu otvorjeni, čeprav so dragi. —Id Moste pri Ljubljani. V petek ob 20. uri ae vrsi v So kolek eni domu predavanje drž. pravdnika g. dr. F^Jlacherja o Koroški. Predavanje spremljajo lepe skiopttčne slike. Po predavanju se predvaja film. Na te kulturne večere, ki so vzbudili veliko zanimanje, kar priča udeležba preko 350 oseb, vabimo vse občinstvo Vstop je brezplačen. Prvi češki govoreči film v Ljubljani Film iz Student ovslcege. Sivi jenja.! Umetnina., ki nam živo slika, življenje in dudo nase mladine. PRED MATURO Pride! Premiera bo v »ELITNEM KINU MATICI« —lj Jadranaši. V četrtek ob 20. ari se bo vršil v društveni čitalnici članski sesta- nek z važnim dnevnim redom. Udeleabo za vse brezpogojno obvezna —lj Zaključek plesne ?eione » plesnim lurnirjeih in Jenkovo prošla?© bo ▼ -oho to 4. marca v Kalini. Foseboih vabil se ne razpošilja. 13-Vn _|j Krajevna erganii»ei]ia JRKD za Sp. Šiško ima danes ob pol 'M. uri obeni zbor na Belevueju Prosimo članstvo aa polno- Mevibio udeležbo. Veeerm gospodinjski tečaj v Mladiki. PrihodDJi tečaj »aene v ponedeljek 6. t. m. ob 17. Vpisovanje se vrti v četrtek in petek, vsakokrat od 10. do 12. are in od 17. do 19. are. —lj Oton Zupančičev >Ciciban< v dvorani Delavske zbornice. Otroški oder >Svobode< bo uprizoril v nedeljo dne 5. marca 1033 ob 16 uri v dvorani Delavske zbornice -».Cicibana*, ki bo s tem te 4 predstava te lepe otroške revije Predstava Je v ćast trboveljskim alavčkom. Si fconcer-trrajo isti dan dopoldan v LJubljani. da tako ljubljanski delavski otroci pozdravijo trboveljske otroke. Cene vstopnic »o zelo nizke. Dobe se po 8. 6 in 4 Din. stoji&ca po 1 Din. Dobe se od danes naprej t Delavski zbornici, I 'hod. I. nadstropje (Strokovna komisija). 13«-n _lj Rdeči kriz v Ljubljani priredi v ponedeljek 6. t, m. v dvorani Delavske zbornice (Milrlofeičeva cesta) zabaven -.Zimski vecer< s pestrim sporedom. Podrobnejše obvestilo sledi. _lj Predavanje o plinski kuhi. Jntn ob 20. zvečer bo v kuhinji kraljice Mari> v Prečni ulici predavanje o plinski suhi. Pripravljal Be bo postni obed Kdor bo no-tel, bo lahko jedila brezplačno >>skuSal. Vstop prost. Konjski sejem pri Figovcu Običajen živinski sejem ob klavnici se popoldne nadaljuje pri gostilnah pri konju, ki boš dad zanj 3 ju rje. rabiti Lj-ubljana, 2. marca. Včeraj smo imeli v Ljubljani zopet Živinski sejem ob klavnici. Ta sejem traja samo dopoldne, kar se ne zdi kmetom do volj dolgo. Zato se sejmi nadaljujejo še pri gostilnah in tu in tam v njih. Pri politih mizah pa ne cvete posebno kupčija, če izvzamemo krčmarjevo. Včeraj kmetje niso posebno silili v gostilne, ker zopet niso bili zadovoljni s sejmom. Tudi pijanih mešetar jev ni bilo mnogo. Pri Figovcu na dvorišču je bil popoldne pravi pravcati konjski sejem, ki ni pravnic zaostajal za onim dopoldne. Na dvorišču je bilo nad 100 konj. ki so bili sko raj vsi na prodaj, tudi nekatere vprežene so kmetje ponujali tistim, ki so se zanimali zanje. Nekateri so zamenjavali konje med seboj, vsak je pa hotel napraviti dobro kupčijo. Trgovec s konji je imel na dvorišču nad 20 konj, ki jim je obesil med ušesa listke s cenami. Kmetje so si ogledovali prame, vrance in rjavčke. odpirali so jim gobce ter ugotavljali starost po zobeh, vzdigovali so jim noge in privzdigovali repe. Za glavni užitek so pa bili prikrajšani, ker niso mogli barantati. Trgo vec prodaja konje brez barantanja, pač pa lahko kupec baranta, ko je prignal konja Že v svoj hlev, ker le tedaj trgovec lahko povsem zanesljivo računa na kupčijo. Ti konjički so bili po 2800 do 4500 Din. Kupcem so se zdeli predragi, kot pač tudi vsi drugi Bilo je pa tudi dovolj poceni konj, ki jih seveda ne moremo prištevati med dirkalne. Takšen dosluženi vranec, ki je bil oguljen od vseh strani, kot da so ga ob-grizle podgane in ki je bil tako mršav, da si mu lahko preštel še več reber kot jih *e imel. je bil na prodaj za 350 Din. Nekateri kmetje, ki so ga milostljivo pogledali, so dejali, da ga ne marajo niti zastonj Nekoliko bolj čila mrha je pa bila prodana, in sicer prav tako za 350 Din. Prodajalec je hvalil konjička, češ da pripelje vsak dan v Kranj brez biča, dočim moraš Eiitm kino Matica i BOMBA SMEHA! DVE URI NAJLEPŠE ZABAVE! Liane Haid Georg Aleksander Otto Wallburg Hans Moser v pikantni muzikalni komediji gospa si ne želi otrok Satira na današnjo moderno ženo v dobi sporta. Kot dopolnilo sijajna šaloigra »POROČITI SE JE TREBA«, v kateri briljira sloviti komik Szdke S za kali. Najnovejši Ufin zvočni tednik! Katastrofa v Neukirchenu v Ufinem tedniku Ob 4., H 8. in %10. uri zvečer. I bič. Figovčevo dvori&če je obširno, vendar pa za takšne sejme pretesno. Zato kmetje niso mogJi neovirano kazati dirkalnih sposobnosti svojih konj. Kljub temu ni ftk> brez dirk. brez katerih si ne more* misliti konjskega sejjna. kajti nihče noče kupiti konja, preden ga ni videl teči. Poleg živahnega sejma je pa bil na Figovčevem dvorišču še vesoljni potop, kar ni posebno motilo kmetov, ker »o imeli vsi visoke škornje in nihč*1 se ni pritoževal, če mu je brizgnilo blato v obraz, ko je dirjal mimo konj To omenimo samo zaradi tega, da opozorimo na brezprimernc kmečao potrpežljivost. Samo pomislite, koliko truda stane kmeta vse to: po več kilometrov daleč prijadra v Ljubljano na sejem z živino, dopoldne čaka zaman kupcev na sejmu ter hvali brez uspeha živinčeta. popoldne pa še upa na Figovčevem dvorišču, da se bo vseeno našel kupec. Med kmeti je bilo tudi precej mešetar-jev, ki so si zaman prizadevali navezati kupčijsko 3tike med kupci in prodaJaJci. Pravega sejma pa tudi ni bres beračev, taroćnjarjev in postopače v. Tudi tega se;m-skega občinstva je bilo med smeti dovolj. Mate s krošnjo na trebuhu se je sukal okrog kmetov, ki ga pa niso hoteli opaziti. Brezposelni so oprezali kdove na kaj. Nekaj je bilo med njimi takšnih, ki prenočujejo navadno s konji pod eno streho. Med mešetarji je bil najbolj agilen cigan, ki se ga je pa že naleze! tako, da se mu je zatikal jezik. Kmetje ga niso smatrali za resnega, hotel jim Je pa dokazati, da je konj njegovega >k1ijenta< vreden poftte-ne»ga denarja in da »o bedaki, če ga ne kopijo. Zato je dejal proti svojemu >klijen-tuc, naj ne prodaja konja, češ da ga bo kupil on. Kmetje so se samo pomilovalno smejali. Figovčevo dvorišče ae je začelo prasniti šele ob mraku, kar dokazuje, da tudi driLgi včerajšnji živinski «e»jem ni tanel uspeba. Tel. 212-' —I j Razprodaja konfekcijskega in modnega blaga P. Magdi?, Frančiškanska il. 10. Iz Črnomlja — Asanacjska dela. Ker je toda v oa*-ših krajah več m<*la>rionih rrveet, yc mini*tr* stvo nerodnega zdravja sklenilo, da bodo v okolici Crnom'ja še letos preiskane m otrobi jen« vse vode, na katerih živi ko- i mar anophdes. povzročV tel j m prenaSa'oc I malorvje. Ljudstvo z veselem pozdravi)* * ta asancijska dela. — Kroenjarenje. Prepoved ljubljanskega mestnega nače!«tva glede kro&njarcoja ne velja za prebivace nekaterih obiin er-nomel'jskogta sreza, kar je popolnoma »ažurni j i vo in umestno, ker j« ravno hiii« i rt d ust r je v tu»kaj$n.iflri lorajlh zelo razvita in v mnogih vaaeh skoro edini dohodek in življenjsko aredstvo. — Premestitev. Doevnioar g. Josip Zw61f je premeooen s postaje St. 11 j na do-stajo Semije, S Ponikev — Slanina mu je čtlšola. Kakor smo ie poročali, da je bil pred dobrim tednom okra d ©n Jože Godec iz LV>1. Mernike vasi, ki mu je tat odne«eJ v noči celega premca. PredvčerajSniim je pniel h Godcu zopet ne?r>klic&n go*t pogJedat če trna zopet kai v domačih »Sijah«. Odprl je vrata, a v podstrešje ni motjel p^ti, ker je bil kova C že zabil druga vrata, ki mu jih je razbil lopov prejšnji teden. Zapustiti ie mora! God o evo hi$o in »e praznih rok vrnUl, kajti Godec je rudi že poskril nek«j lcoaov *la-nine, da si bo tudi on privoščil »zabelje* nih« ž«?<»ncev rn zelia čeravno b-ez kl^Ms. — Smrtna ko»a. Včerai je umrl ns Dol. Poflfkv?»h Uhan Jo*e vu£e njuna mati, to je vsa njuna rodbina. Mihael je dolgo Želel, da bi bili obe dekMci vzgojeni pri sestrah reda »božjega JezušSka«. —Ah, — je pravil često Terezi, — ko zagledam okrog rujnnih teles krasna bela pasova, kakršne nosijo gojenfce dobrih sester, bom zelo srečen. In ko je ubogi mož tako govoril, ni sluti1!, da si pripne njegova žena na klobuk črn pajčolan istega dne, ko dobita Henrika in Lurza tako težko pričakovana bela pasova. Tereza bi ne bila preživela izgube trablHenega moža. da ni zdramil materinski čut v nji potrebe živeti in boriti se za obstanek se z večio trajnostjo in žilavostjo. — Pogum m moč se v solzah utopita, — je pomislila. — Otri torej solze, ki jim vir ne bo usahnil, ko pa izpolniš materinske dolžnosti, boš lahko pretakala sotee. dokler te bog ne pokliče k sebi in ti ne poreče: — Pridi, »boga žena. tisti, ki ga obioto)es, je pri meni in pričakuje te! Prva leta po moževi smrti ja moči niti za hip niso odpovedale in nikoli ni potožila, da jo je zadela tako kruta usoda. Nobeno delo ji ni b*k> pretežko, nobeno trpljenje orerrudo. da le hčerki nista ničesar pogrešali. Prizadevala si je na vso moč vcepiti jima veselje do dela in naučiti ju delati, da bi se mogli brez tuje pomoči pošteno preživljati. Sicer ji pa ni bilo treba kdo ve kako truditi se; deklici sta prav kmalu spoznala, da morata pomagati svodi materi in olajšati ji ko-Bcor mogoče tiste do-l»ge dneve, ki jih je preživljala s svojimi čipkami, kajti poznalo se ie že jasno, da M začenjajo pešati moči. V desetih letib se je postarata za dvajset let, zdrava barva je izginila rz njeni! lic in ko sta ji Henrika ali Luiza ob nedeljah česali dolge lase, sta se pomembno spogledavali, a mati, ki je znala uganiti najmanjšo njuno misel, je ob takih prilikah vedno vzdibnrla. rekoč: — Da. da, stairam se, otroka moja. — Ne, mati, vedno si enaka, še vedno enako lepa. — Ah, bik 90 časi, ko sem rada sft-ŠaAa take besede; zdaj mi pa ni več do tega, da bi bila komu všeč. Vama pripada zda« lepota; kai mi je cio sivih ali črnih las, glavno je, da mi ostane vajina nežnost Vidve sta moja lepota, moje bogastvo. Ma-ti je objete hčerki m posjHfcme so se. Henrika m Luiza sta zelo fcubili svojo mater; v tem s*a st bfti čudovito podobni. Toda tu je bik> konec podobnosti. Ni bilo težko opaziti, da sta sestri samo po imenu. Henrika je imela že s š^irinaistirnd let visoko postavo svoje matere, njene oči in njene črne lase. Njene poteze so bile kakor Terezm-e v toiiko zanimive, da so izražale obenem nežen in zamišljen, toda odločen in kremen it značaj. Tri ali štki mesece mlajša Luiza se ni razJikovada od Henrike po svojih potezah ki izrazu obraza manj nego po svojih nagnjenjih in svojem značaju. Njeni zlati lasje, njene oči, njena usta, očarljiva enakomemost krasnih zob, ki jih je kazala pri d^ražestnem smehljaju, svežost njene poki, ruiena vitka, krasna postava, njene majhne nožice in dražestme ročice, skratka vse je opozarjalo človeka na nieno izredno očarljivost. Bila je po naravi živa, njena razigranost se je lepo ujemala z ajeno zunanjostjo, bSa je vedno vesela, neprestano je prepevala s svojim jasnim, prijetnim glasom zdaj pobožne pesmi, zdaj poskočne popevke. V rodbini Gerardovih je šlo vse v najilepšem redu in končno sta biii sestri že odrasli, cferažestni dekleti. Toda sreča je opoteča. Nekega krasnega solnčoega dlne proti koncu jeseni je šla Tereza s svojima hčerkama na izprehod. Henrika je natrgala veKk šopek marjetic in jih ponudila polovico sestri. — Na, vzemi te ubožice, — je dejala. — Kije pa so te u*x>Ž4oe? Ne vkfim jih. — Tu pred teboj, — je odigovorffla Henrika prestrašeno. Luiza je stala nepo-errrično ki se ozirala okrog. Tereza se ji je približala. — No, kai pa še čakaš? — je vprašata. Zdeio se je, da išče Luiza z rokami oporo; bila je bđeda m tresla se je. Kaj ti pa je? — jo je vprašaja mati. — Nič, — je odgovorila hitro, — to m nič ... V glavi se mi je zavrtelo... premočan zrak ... ali pa somce ... — Saj bo morda res. — je pritrdila Tereza.--Solnce je danes izredno toplo. — Na, pokrid si glavo. Pornotiia ji je ruto, ki jo je držala v roki. Luiza jo je vzela in nadaljevala pot ob strani svoje matere. Bila je bleda in črhmla ni niti besedice. Že nekaj časa so stopale po poijski poti. obdani z jablanami, polnimi jabolk; pot je vodila k studencu, kjer so se hotele osvežiti in malo odpočiti. Kar ie Luiza bolestno kriknila. — Kaj pa je že zopet? — je vprašala Tereza. — Oh, nič hudega. — — Zaletela sem se v vejo, ki je nisem videla. — Kako pa da ne gledaš, kam stopiš? DVE KNJIGI ZA TRI KOVAČE Roman nepozabne lepote PROKLETSTVO LJUBEZNI dobite pri upravi »Slovenskega Naroda* za 30 Din (po posti 35 Din) Razstava v Chicagu Otvorjena bo 1* junija — Finančno je razstava ie zasi- gnrana — Nekaj zanimivosti Do otvoritve razstave s«toletija napredka v Chicagu je še nekaj mesecev — o< vonj en a bo 1. junija — vendar je pa večina razstavnih posAopid že dograjena dn že zdaj je vredno ogiedati si razstavišče. Ni še znano, ali bo razstavišče urejeno do določenega roka, ali pa bo razstava otvonjena pred zaključkom priprav. Chicaška razstava bo nedfvomno ena največjih in najlepših, kar jih pozna svet. Oficijelno se bo imectovada A Century of Progrese. Chicago je bik> rabrano za mesto razstave zato, ker proslavi prfcodnje leto stoletntieo ustanovitve. Pred sto leti je bila na tem kraiju še majhna vasica, izdaj se pa raziprosnira tu ogromno mesto, ki je štelo že pred tremi leti 3*376.438 prebrvalcev. Tolikega razmaha ne more pokazati nobeno drago velemesto na svetu. Petrama sredstva za razstavo so zbrali Američani z obveznicami v •vrednosti 10 mifrionov zlatih dolarjev, od katerih je 40% zagotovljenih z vstopnino, 60% so pa jamčili bogati zasebniki in velike korporacije. Obveznice so že raznečane, tako da je denar za razstavna posslopja na razpolago. Poleg tega je kupilo 120.000 Američanov peSdolarske legitimacije, ki se izpremene v 10 vstopnic. Finančno je torej razstava zasigurana. Enako •je z organizacijo, ki je čisto ameriška. Ustanovi jenih je bilo več odborov, vsi so pa podređeni centralnerrm vodstvu, 400 znanstvenikov ki strokovnjakov dela v teh odborih, da bo razstava res impozantna slika napredka našega stoletja. Razstavišče leži na obrežju Michi-ganskega jezera v Bumham Park«, ki se razprostira od 55. proti 12. ulici. Po razstavi bodo vsa poslopja odstranjena. Razstava bo imela administrativno poslopje, palačo znanosti, palačo prometa z visokim stolpom, nazvani-rn stolp vode in svetlobe, A&i VeCe&ejem 12. DO 19. MARCA 1933 (NETJE BURG 12. DO 18. MARCA) POSEBNE PRIREDITVE: Sejem za pohištvo. »Elektrika v gospodinjstvu«. »Novodobno plinsko orodje«. Razstava radio in Ravag. Dunajska, pletilna moda. Salon modne kožobovine. »Fotografija in popotovanje«. Razstava avtomobilov in motornih koles železno in patentno pohištvo. Kotarska razstava. Semenj za gradnjo in cestne gradbe. »Rastoča hiša«. Gradnja naselbin. Razstava kamenih olj. Avstrijski pesniški pridelki. Semenj iznajditeljev. Kmetijski stroji in orodja, živila, in hranila. Poljedelska In gozdarska vzorčna razstava. Brez vizuma! S sejemsko Izkaznico in potnim listom prost prestop meje. Ogrski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejemske izkaznice na meji. — Precejšne vozne olajšave na jagoslovenskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice (po Din 50.—) se dobijo prt WIENER MESSE - A. G., WIEN VIL ter med tipskim pomladanskim velesejmom pri informacijski poslovalnici, Leipzig, Oesterr. Messhaus In pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), Dunajska cesta 1, Zveza za tujski promet (Putnik), podružnica hotel Mlklič, nasproti glavnega kolodvora. Vsaka beseda &*» psr. Plača se lahko auii w snamkaK ta odgovor znamko I - Na vprašanja brez tnamke ms mm od&ovarlarno - Najmanjši oglas Ot» 5*-^. SLUŽBE DVE NATAKARICI (jelonoši) sprejmem. Gostilna »K Orlu«, Zagreb, Frankopan-ska 17. 1307 ZASTOPSTVO za Gorenjsko večje, dobro idoče, tudi mlinsko, sprejmem takoj. Tmam na razpolago lepa skladišča in vpeljano trgovino. Sprejmem tudi družabnika za trgovino. — Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »Kranj 1318«. VRTNAR bJHpMi in samostojen, z večletnimi spričevali, iščem službo. Ponudb«: Vokal, Karlovac, Riječka cesta 41. 1823 11 KOM. TRAVERZ 7 m dolgih, profil 24—28, ali železniške Sine kupi Bogataj, Gorenja vas št. 24 nad škof jo Loko. 1288 PRODAM JABOLKA Štajerska po Din 2.— razpošilja Ook, Velenje-St. Hj. 1310 MESNICA v Zagrebu naprodaj. Ponudbe na: Publicitas, Zagreb, Hica 9 pod br. 33259. 1324 SMREKOVE SADIKE petletne, vzgojene na prostem v gozdu, popolnoma utrjene, zelo lepe rasti, 1000 komadov po Din 70 oddaja Uprava posestva Lepi dob, p. Krmelj, Dolenjsko. 1309 IZPOSOJAMO plošče, gramofone radio-a parate. »ŠLAGER«, Aleksandrova c. 4 (prehod > Vik torta« palače) OBLEKE In SUKNJE Kupite najbolje pri A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. HALO! DRAŽBA VILE odn. zemljišča, skupna vrednost 150.000 Din. — Posestvo v Ja-strebcih st. 4, Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. 1327 GOSPOD s stalno službo in nekoliko premoženja išče resnega znanja s samostojno damo, po možnosti z lastnim stanovanjem. — Na premoženje se ne ozira. — Samo resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Spomlad 1312«. Tajnost zajamčena. RAZ ČOKOLADA, BONBONI keksi, sadje, Sunka, brmjevec, Cognac, vina — v delikatesi F. R. Kovačič, Miklošičeva ce- 1S28 VEC STAVBNIH PARCEL nasproti kolodvora v Dev. Mar. v Polju prodam. — Seme, Tržič, Me t ova ulica 1. 1326 CRIKVENICA vilo »Vesna« oddam v najem ali prodam. — Car, petog 23, Crikvenica. 1325 STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike Id izvežbance Vpisovanje vsa/ dan Učne ure od 6. ure dalje Šolnina nizka. — Chnstofov učni zavoa, Ljubljana. Domobranska c. 15. 587 POSOJILA na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljanske kreditne banke in Pra-štedione preskrbim pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se osebno: Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 1125 Din 6500-» 2100.- » 425.— » 225.-» 950.-» 475.- POHIftTVO »SAVA« najceneje: S po rane spalnice pleskane spalnice omare, pleskane postelje kuhinje kompletne kuhinjske kredence Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Sprejemajo se vsa popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »SAVA«, Ljubljana. Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36, Miklošičeva cesta H. Telefon 27-80. 13/L Klavirji! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Bolzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja tih izključno le sodni izvedenec in bi vsi učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Urejuje: Josip Zupućie. tm »Narodno ttokarooc: Fran JezerOsk, — m% upravo m insentni «el usta; Oton Uhnstot. — .Vat v Ltfutu jam.