GLASILO SLOVENSKE HARpPNE PODPORNE JEDNOTE "S^SCS '¿T7 jfefTffip Cfclgtoo. BI. »trtak, 8. dccembr« (Dcc«>mb«r), 1927 ^opiiarski ¿olavol rssalai bolom v OMoan roli postaji jo otročja PROSVETA tí L AB ILO ilOnwm MAKODNB PODPORNI LASTNINA ILWWÉ1 MABODlfll PODfOP» «WOFM Nanrfaioa: krtaj Ckkifo mutro 9BJ00. državo (Isvn Chicago) Cic.ro fTJO na. loto, *.7ft aa pol lata, la aa Naoftw aa "PROSVETA" p»7-i» tow lam^ftia A Tfll ENLIGHTENMENT" Or «aa of the Slovana N.tloaal Owaed hf the SIotmm National ßanaflt Subscription: Vi (.-xr.pl Oiicago) fosr; Chicago 17.50. and foreiga countries $900 por y aar. I .....————»J— MEMBER of TBI FEDERATED PRESS" ■■■■ Datan v oldopaju n. pr, Je a Um Al SS fSai so «atar! 3T US (Nov. 80-1927) polog aa naslovu Pom illa Je pomoc za 8tavkujoce rudarje je nujno potrebna. a.o boiični s¿*>|wt ae » veruje Toda prišel puce, bit poatava-preobra- če dane. Kaj pa ti pr « moKur ah :rmš mir, ali si dobre volje? |K> ti kompairij«ki biriči trne-če jo borno pohištvo ven na ulico. lačno deco ia leno pa apode ven v sneg in tam v snegu pod milim nebom imajo božično dre-\ t**ce. Mir lj¿d«m na MIII|j| { To ne velja sa nas premogarje, ki se že 9 mesecev borimo sa naš obstanek. Ali nismo tudi mi ljudje, da nas preganjajo, kakor divjo žival in streljajo kakor sverino? Kje je pravica? 24ostno, da se jim tudi otgoci in ¿ene ne smilijo. Današnja človeška družba nimp usmiljenja za ubogega delavca. Koliko ae bo nakolek$ák> i>o cerkvah sa božične praznike za mrtve malike, za papeža, ki ima milijone in tvojo palačo, pa se še vedno kolekta za njega kot "ujetnika." Kolika pa bo ko-ekta za res uboge ione in otroke, kateri so bres sredstev, brez groša stanujejo v bornih barakah ? Kje je usmiljenost bož-. ib namestnikov? Kje so besede iCrista "pustite male k meni?" Kaj pa njegovi namestniki? Ved. no le "daj, pa daj, saj ti bo Bog stotero povrnil." Ha, ha, saj nam že vrača. Ko se bodo blagoslov-jeni greli pri gorki poči pri do->ro*obloženi mizi, ne bodo zrli na one, ki so v bornih kočah, prozornih, da sneži v nje, zmr-zovali lačni in klicali "mama, lačen sem, daj kruha." Ali mati mu nima kaj dat^ akoravno bo sveti večer, medtem,ko naši za- kjer živi [ t. Maj pa še sliši, da se bodo morali vsi preseliti. A kam naj gredo, Morali llM za bo privedla do zma- te družine. Pomagali jim bomo na vse načine, ker rudarji smo se odločili, da gremo naprej do /mag«, četudi moramo sedaj bo pelo "slava Bogu na višavah ioim M driiu vi raaredno ker ni nikjer prostora. Mo tn mir ljudem na «eni 1 j i, ki so SM}ftM ^^ ^ okri|jem bomo delati noč in dan, da dobre volje IWW ktr to je edina organiza- ailo zgradimo lesene barake k. HiHH g«. Pozdrav vsem razredno vednim sotrpinom! — Geo. del, tajnik dr «t. 4It SNPJ. za-Za nih mizah, do katerih smo jim pripomogli tudi mi. Nam bodo peli količki po glavi in strojnice bodo regljale smrtno pesem tebi ubogi premogar. Res, 'kako iz srca nam bodo prišle besede "slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki Imajo vsega dovolj." Vsem sotrpinom: Ne obupajte, tudi nam zašije lepša bodočftost I Pravica mora zmagati. Prej ali slej! Pozdrav vsemu zavednemu de. lavstvu širom Amerike! — Fr. Strmljan. Znano je, da je predsednik Coolidge proti temu, da vlada intervenira v izporu in stavki rudarjev, 4a se spor predloži razsodišču. To daje premogovniškim podjetnikom pogum, da so pri volji izvesti enega najhujših napadov in naskofkov na organizacijo rudarjev. Podjetnik^ prav samozavestno govore, da tožijo rudarsko organizacijo za milijon dolarjev odškodnine. To naglašajo tako bahavo in samozavestno, kakor da je zanje tožba že dobljena. Tožiti mislijo unijo, ker je pod-vzela legalno akcijo, da so rudarji še prebivali v kompa-nijskih hišah, ko so jim kompanije že sodnijskim potom odpovedale stanovanje. Kompanije žele dalje doseči s tožbo, da rudarsjca organizacija nosi stroške za vzdrževanje "železne in premogovne" policije. Ta kompanijska želja je še bolj značilna in predrzna. Kompanije so najele to policijo, da povzroča nemire, pretepa rudarje in |-tiralci sedijo pri bogato oblože-njih Žerte s količi in streljp nanje in jih tako provocira, da bi se rudarji v jezi djül zapeljati k nepremišljenim činom in naskočili njih premogovnike. Ta zahteva je podobna zahtevi, kakor če bi kompanije najele in plačale ob času stavke požigalce, da požgo njih posestva, nato bi pa zahtevale od stavkujočih delavcev, da plačajo prvič požigalce za požig in na to še škodo, ki jo je povzročil požar. Kdor ni slep, lahko razume, zakaj se zdaj napad vrši v t«} smeri. Kompanije imajo vedno najete advokate, katere morajo plačati, ako tudi ne delajo zapje. Ako tem advokatom kompanije naprtajo delo za dve ali tri tožbe več ali manj, je zanje vseeno. Plačati jih morajo. Drugače je z rudarsko organizacijo. Vsaka tožba ob času stavke pomeni zanje več stroškov. Kolikor več tožb dvignejo podjetniki napram delavski organizaciji, toliko več stroškov ima delavska organizacija ob času, ko krvavo potrebuje vsak cent za podpiranje svojih članov. Nanien takih tožb od strani podjetnikov je torej očividen. S tako taktiko nameravajo izprazniti blagajno cfclavske organizacije, da ne bo v nji denarja za podpiranjjbtavkarjev ter glad in beda prisilita stavkarje, da spjpmejo pogoje, ki jih njim ponujajo podjetniki. V prihodnjem tednu se pridruži na tisoče družin že deset tisočem iz stanovanj izgnanih rudarskih družin, ker sta se Schwab in Mellon pridružila boju in pričela odpovedovati stanovanja rudarjem že dvajgft mesecev preje, preden je jacksonvillska pogodba potekla. Rudarskih družin niso pričeli izganjati iz stanovanji iele včeraj ali predvčerajšnjim, ampak že dvajset mesecev preje, preden je potekla jacksonvillska pogodba. To pa pove, kako veliki so stroški rudarske organizacije v Um boju, v katerem ae gre, ali ostane rudarska organiz**ija.-ali se zruši In stare. ™ Izgoni rudarskih družin iz stanovanj se zdaj vrše hitro. Strašno bo trpljenje rudarskih družin, ker se izganjajo iz stanovanj sredi zime, ako ne bodo rudarjem priskočili na pomoč njih tovariši—delavci. 1 Boj, ki ga bijejo rudarji, ni izključno njih boj, ampak je gigantična borba vsega delavstva proti privdbiim vele-bizniškim interesom, je boj delavstva proti dobro organiziranim kapitalistom. V tej uri nevarnosti je pa dolžnost vsakega delavca, da stori svojo dolžnost in po svojih močeh podpira svoje tovariše, ki iščejo pomoči. Ako je ofenziva podjetnikov na delavce velika, močna «n smela, tedaj mora biti legalen odpor delaf|tva proti tej ofenzivi toliko večji in silnejši, da podjetniki ne dosežejo tega, kar so zasanjali in zamislili. Le solidarnost vsega delavstva lahko prepreči naval kapitalistov na pridobljene pravice in nove zahteve delavstva. Vedno bolj razširjajoča solidarnost je kit, ki spojuje delavstvo polagoma a trajno v vodno bolj nepremagljivo armado. Delavci, priskočite rudarjem na pomoč vsaki po svoji moči, da ne bodo triumflmlr^KNljetniki. Član žrtev koloradskih pobojnikov. Fireetone, Colo. — Zahvalni dan! Čudna beseda, posebno za nas trpine, ki smo tarče koloradskih pobojnikov. Zahvalijo pa naj se oni, da niso imeli rudarji dne 21. novembra drugega pri sebi kot trezno pamet in prazne roke, ko je počil prvi strel pri Columbine rovu. Ako bi bilo drugače, bi se tud( oni ne imeli komu zahvaliti, kajti bilo je na naši strani okrog 300. hrabrih junakov, ki so vajeni vsakoja-kega orožja, ker večina teh je prekorakala strmine in prekoračila vse vode in goro na frontah svetovne vojne." Dne 20. novembra, kakor je že znano, je padlo 6 rudarjev, med katerimi je bil tudi Mike Vidov K, član Slovenake narodne podporne jednote, ki je spadal k društvu št. 188 v Dawsonu, N. M. Nahajal se je sicer 12 mUj od našega društva, ali kot razredno zavedni bratje najbližjega društva Iste jednote. smo pre> skrbeli zanj, da je bil po bratsko pokopan dne 1. decembra. Njegov pogreb je bil krasen. Is tega se je spoznalo, kako je bil pokojni priljubljen tudi med drugorodcl, kajti pogrebnega ^prevoda se je udeležilo več ti-eoč premogarjev% kakor tudi društvo ZSZ ter lokal Ameriške Itgije. ki se je udeležil pogreba s dvema zastavama in oddal salvo ob odprtem grobu. Hvala vam. Legijonarjl, Čeravno ne ljubimo po svoji farmarski pa meti vaakega preoblečene*, pa naj bo farja ali vojaka, ker vemo Is več akušenj. komu ti dve stranki služita s malimi izjemami. Brat Mike Vidovich je bil stavfcokazUi! Bntte. Colo. — Čakam in Čakam, da bi se kdo oglasil iz naše naselbine. Ali ialibože nikakor ne morem tega pričakati, četudi je mnogo boljših piscev kot sem ¿¿z. Moj namen je opisati sedanji položaj stavke v tem kraju. Stayka je 100%; beri: stoodstotna. Nobeno kolo se več ne suče. Ako gre človek po naselbini, ne vidi niti avtov na cesti, ker sedaj rabijo sani. Toda naselbine ne bom opisoval, ker je bila že večkrat prej-opisana.— Dne 2. doc. ho imeli rudarsko sc^o ali shod, na katerem je govoril dober govornik; tako so se vsi izrazili po shodu. Videti je bilo, da ss ni bal niti governerja Adamsa, ko je dejal, da magnat-je premoga kršijo in teptajo zakone Združenih držav, pri ča-mer j|m pomaga tudi governer ps. Rudarji, je dejal govornik, jih gotovo ne kršijo. No, kaj . pa naši sosedje v naselbinah Bovie Somerset? Oni še sfcrijo tako trdno, da se ne morejo prebuditi. Le spite in čakajte, da vas pridemo mi prebuditi. Prosim le, dragi so-brat, Ifadar se bova srečala v svojem življenju, pa se bova pozdravila kot rojaka in sobrata, ki pripadava k eni podporni organizaciji: 3 kakšnimi očmi boš meni pogledal v obraz? Kakor brat ali kakor garjevec!? Se je čas, da se zbudite in ojačate naše vrste. Vzemite si izrek: sloga jači, nesloga tlači, pa bo šlo. Slišim gotove ljudi, ki pravijo, "jaz bi šel na štrajk, če bi stavko sklicala UMWA, ne maram pa iti sedaj,' ko jo vodi IWW, ker to so sami slabi ljudje." Takšnt izgovori so slabi. Zatorej mofapel je: Pristopajte pod okrilje IWW, pa boste videli, da niste nič slabega napravili, če postanete član te organizacije. Končujem moj skromen dopis in želim stavkarjem obilo uspeha, skebom pa »koralen pogin! — Strajkar. trpeti. Bert Consul Iz rudarske naselbine. Burgettstown, Pa. — Tukaj smo na stavki že deveti mesec. Premogarje nas res pritiska kapitalizem. Za stavkarje je položaj zelo slab. Pred kratkim je mer Coai kompanija postavila na cesto Čez 100 družin. Odlok je bil samo 5 dni, v katerem čaau so morali izprazniti stanovanja. Takšno so dividende rudarjev ln njih družin. Dan na dan čitam Prosveto in zasledujem vesti iz naselbin in novice. Cital sem tudi priporočilo gl. predsednika SNPJ, v katerem do|>ro piše in agitira za pomoč nam stavkarjem v za. padal Penni, ln Ohiju ter W. Virginiji. Rudarji mu moramo biti hvaležni. Cital sem tudi apel Klevelandske federacije društev SNPJ, ki so se odločili pomagati štrajkarjem. S tem korakom je naselbina v Clevelandu pokazala, da ve pravi pomen naše stavke ter da nam hoče pomagati. Oni ao sprevideli, da če bomo rudarji poraženi, da bodo tudi tovarniški delavci trpeli z nami. Vsekakor so koraki za podporo rudarjem velikega pomena. ker a tem dajo štrajkarjem več zanoaa, da bodo laglje vstrajali v njih boju. Nikdar niaem pričakoval, da Zmaga mora biti naša, Udarno mnogo sovigžni-kov. Prisilili bomo skeber4a prenehajo stavkokaziti. Ravno sem čital v listu dopis iz Moon Runa, Pa., o rojaku, ki je baje rekel,, da ima veliko prijateljev v Aliquippi. K temu rečem le toliko, da je vsakdo malo vreden, če takšnega Človeka pod svojo streho vzame. Vem, da je ta rojak včasih prišel - tudi v Burgettstown, a je delal svoje obiske vselej le ponoči, da ga ni nihče videl. Vsak rudar bi moral takšnega človeka z bičem pozdraviti. Vsak dobro ve, da če Bomo mi rudarji v Penni poraženi, da bodo trpeli tudi drugi rudarji v, ostalih državah ter delavci vsepovsod. Tovarniški delavci bodo istotako prizadeti, četudi sem že večkrat slišal: "A, kaj mi mar rudar, sajs jaz delam v tovarni/' Take besede navadno izgovore brezbrižni de01 in takšni, ki ne vedo, lcaj pomeni delavski boj, ki je boj vseh delavcev. Od United Mine W9rkers unije dobimo slabo pomoč; komaj od 12 do centov pride na dan na osebo. Ako ima rudar družino šestih, dobi aedaj pet dolarjev na teden ali pa včasih komaj pet na dva tedna, ker pravijo, da nimajo denarja. Kako neki naj se družina preživi in obleče h to vsoto? Pa še talca draginja povrhu. S tem končam in kličem: Rudarji, ne odnehajmo, dokler ne bo zmaga našal—Pozdrav vsem stavkarjem — Poročevalec. Slovenske narodne podporne jednote bo obdržavalo svojo letno sejo dne 11. decembra ob 1. uri popoldne. Na programu fma-mp volitve odbora za leto 1928 in druge zadeve. Kdor članov se ne udeleži glavne seje, bo plačal |1 v društveno blagajn^. — Marion Zovič, predsednik, G juro Spoklšl, tajnik. Vetrajnoot: pot do zmage. Avella, Pa. — Stavkovni položaj na Avelli se nekoliko izpre-minja. Dne 28. junija je Duques-ne Coal kompanija importéala precejšnje število skebov in na» $o z njimi rudnik1 obratovala. Imela je do 50 težko oboroženih policajev, da so nas pretepali in plačili v zapore. Sploh so nas mislili prisiliti, da bi se vrnili na delo. Ko se jim to ni posrečilo, je kompanija pričela groziti, da izžene vse tiste, ki prebivajo v kompanijskih barakah. Zopet nič.* Mi smo šli in d<*ili prostor, da se tam postavi barake za vsak slučaj. Tukajšnji ravnatelj družbi nega rudnika, ki mu pravimo Mussolini, se je pa hotel izkazati, češ, kako lahko se rudnik operira pod odprto delavnico s tem, da je pričel premog prodajati mesto po 12 po 8 centov bušelj. Lepega vraga se je umislil. Ljudje rajši kupijo premog pri unijskem rudniku po 12 centov kakor pa po 8 pri skebskem. Kaj potem? Naš Mussolini je dal rudnik zapreti. Najprej je ukazal zapreti kuhinjo, da niso skebje imeli kaj -jesti. Lepo je bilo gledati skebe, kako so lačni revčki skakali semintje ter nosili svojo prtljago a seboj, kdor je je kaj imel. Nekaj se jih je par dni pptikalo okrog rudnika, ker niso vedeli, kam bi šli. Na svoje oči sem videl, kako je šel kompanijski pretepač nadnje in jih nagnal, rekoč: "Pojdite! Ne potrebujemo vaa več." Danes, ko to pišem, je pri rudniku vse mirno. Samo še par skebskih družin je tu, ker ne vedo ne kod np kam. Zdraven teh je tudi še par kompanijskih pretepačev, ki čuvajo rudnik, ker se jim ne vidi več varen. Tukaj imamo lepe dokaze, da kompanije ne morejo prav nič napraviti, dokler se bomo mi — Članice društva "Jutranja fora" št. 108 SNPJ so na redni seji meseca novembra sklenile, da naj lse vae čl* niče gori omenjenega društva «deleže tyne seje dne U. de-■PP1927. Dolžnost vsake članice je, da Tlvaa Melok* opazovanja 0dreži «i slavo, revež»! UffJS^^ bolezen ■■ družbe še ni kazala* ätJS jih ** odkar je Jehova ustvaril A. riko pred 435 leti in i , se udeleži vsaj glavne seje, da španskim in angleškim »T' izvolimo odbor za prihodnje leto. i— S pozdravom!—-Mary Church, tajnica. • Letna seja društva Št 538. DWee Bottom, O. - Društvo morala biti vesela, da , "ftdeča internacionala" št. 538 10 odrezalo glave - in l! fomoč sfavkujóéim Prva poš|l jatev Clevelabdske federacije SNPJ. jem* Neka bogate orku je bila vdova^^J ■v avtomobili i in kos ščitnega stekla jO Odrezal levi uhelj. Vdovi det v obe nogi s več streli ter »»» *°rkem zimi, strašno razmesarjen posebno na naml- Mati s sedmimi bodo po tukajšnjih naaelbinahl^,1^.^ "f,,1?0 " d°" tako slabe raamere kot so danea. ^*j; ;T ilvojev^1 **>*<> *** Ko hodim po naselbinah, vidim 8mo ** ako lačne, bose in zlabq obl*w i tav*vo J»vojo dolžnost, ljudi. Poleg tega u. | kakšnega kuriva, da bi vaaj bili labq oblečene Z ^.uT"'"? pa nimajo nl-ft Je' Ako nMm dA,° P^P^. da bi vaaj foils ki nam obljubili tisti mo- ki ie nrnd *°*ni vodit«W Ameriške delaV- —— —— ",w • "»«t« J.« fupvuiiv I M* I -— - ."-M.MHIll otroci ni ,§kn 1fw,*racijt novembra levi nogi tako, da ao jo morali ne hrane ne kurivi, da bi L Pittab"r«hu? Caa bi |e bil, da " ni ni* avoje otroke naaitila in poirrela 1 ** *n*r*t tudi izkazali. Otro- ral od P» tudi dobiti ni mogoče pri ?,1 ***** Pričakujejo božiča. v bolnišnici odrezati, kar pomkgalo. I^očiti se je moral na« v prerant "grob po 8 dnev- d'ugih ljudeh. Tako ae danea nem utraAnem trpljenju v ataror S°di rudarnkim družinam. ki pa obeta biti alab. ako se ne bodo boljše izkazali, kakor do-sedaj.—Martin Kovali*. Prispevke so darovali sledeč rojaki, ki so jih prinesli v S. N. dom: Jos. Likar, Frank Palčič, Tony Kukovac, John Bagfcane, Vincent Peskar, Oto Tekavc, Frank Vidrih, Mary Zavri, John Ferkol, Anton Ukovich, R. Piškur, Miklič, Anton Stanovnik, Anton Debevc, Smrke, Fr. 2ab-nikar, Steve Lunder, _ Anton Jarc, Frank Zadnik, Jos. Fran-českin, Vict. Wood, Jos. Cerni-logar, Louis Frank, Jos. Jauch, Mary KuŠlan, John Bukovtfk, Anton Bukovnik in Annie Pen-gov. Za Collinwood nimamo imen. Ako kateri izmed darovalcev želi, da pride njegovo ime v list, naj pusti naslov v zadružni pro-dajalnt^^^m^h Prva pošiljatev se nanaša za v okrožje Washington, Pa. Por šiljatev je naslovljena na glav nega porotnika SNPJ, Johna Trčelja, box 22, Strabane^Pa., kateri bo s pomqßjo drugîh jakov pravično razdelil družinam, katerih je lepo število dotičnem okrožju, ki so pomoči potrebni. Drugi prispevki so namenjeni na druga okrožja, katerih je še mnogo ki so pomoči potrebni |Fcmiožni odbor se v. Imenu stavkajočih rudarjev lepo zahvali dozdajšnjim prispevate-ljem, in pričakuje še mnomo po-snemalcev. Apeliramo na naše trgovce, da s tem izkažejo simpatije do organiziranih delavcev. Razume se, ako delavec več zasluži, da potem tudi lahko več pokupi. To pomeni boljšo bodočnost za trgovce. Toraj rojak* pokažite se sedaj, dokler je še čas. Ako se kapitalistom posreči uničiti naj-Ivečjo organizacijo U. M. W. of America, potem se bodo spravili na druge manjše, katere jim bodo malenkost. Nobene velike organizacije ne bo zadaj, da-bi jih podpirale. Ce se to zgodi, potem pridemo v drugo sužnost, iz katere se bo težko izvleči. Toraj ickažite se sedaj, dokler je še čas. Po toči jo prepozno zvoniti. Za pomožni odbor stavkajočih premogarjev: — Louis Zorko, Anton Garden in Edward Brani-«el, 6J09 St. Clair Ave., Cleveland, O. spored predavan; "Svobodn« govornico" v Chicago: 17. doc.—Lot« and Marriage—Dr. J. H. Oroor. 80. doc«—Borba «lovoka ■ prirodo-L T. Cvetkov. IS. jan.—Teorija aaior. Mvljoaja^- T. Horvat. 27. Jan.—lakvlaldja—B. Mlloievté. 10. fob.—VredMot raaa|a.—a. Boil*. 24. fob.—Kraaiéevié : élovofc I« pm- "Ik.—G. Kutyiovié. 10. mar. -RasUke Mod »levaa. jeslkl. —P. Prevoden. 24. mer.—What Every Ma« aad Wooiaa Sboald Know.—Dr. Greer. «. »pr. Delo la bolo^-^J. Bjanklni. 10. apr—Vode la rasvej dviNaacije. ■ —T. Cvetkov. A Ha |ni Kti vas*, . -^^■InTila bi, m bogata. Ampak bo^ta ar! nška vdova ima vero, da si i ko kupi ne le sedež pol(r ,(1 sove rožice" v nebe.sih i„ ¿J baronov iz Evrope, pai- „a tl nov človečki uhelj, da l>o )J vsake telesne nakaze^H^H Vse. bi bilo dobro, če hi ho« tinka naročila zdravnikom, da preskrbe uhelj kake .sirote p vatno. Saj tudi mno^i izcuzj bogati starci, ki kupujejo /L mladih siromakov, ne obe« tega na javni zvon; in še mar kaj drugega se godi v Amer za knlisami, česar draga publi ne sme vedeti. Toda newyorška vdova jeH kakor ponosna, da si lahko ku živ ud z živega telesa sirote, j se potaplja — pred o^mil javnosti. Enostavno je | ^glas v liste: Kupim uhelj plačam zanj $2500. Ali je to morda groba šala? Ako je, potem se šalijo ti vsi tisti, ki so odgovorili! ogla» z naravnost pretresljh mi prošnjami: Prosim, cenjer gospa, kupite moj uhelj, kupit Z veseljem si dam odrezati m< uhelj, samo da dobim $2500| jih tako krvavo potrebujem 1 To je najironičnejši komenti na bučno pesem iz Kapitola zlati pr^speriteti ameriški, cvete na gredicah blagoslovlj ne deniokracije . . . Logično ne more ostati p tem. Ako blaziranka lahko kuj uhelj, ^zakaj ne bi jlruRa, o sifilisa razjedena dolarska bi ronica lahko kupila nova prsi ki se odrežejo revni devojki, h tera ne sme imeti upanja, da 1 kdaj dojila lastnega otroka Zakaj ne bi magnatov sin kup svež nos, ledvico ali spodnj čeljust? Zakaj ne bi drugi v« mogočni bogec. lahko kupil že lodca? Mnogi siromak ima zdra želodec, ki ga sploh nima za ka rabiti, ker je itak vedno pra zen . . . Inserat za uhelj je po Kazal, da se ne manjka' požrtvo valnih proletarcev v tej božj deželi. In ko se kirurgija v "God'i Country" razvije do tistega vi ška, ko bo lahko premestiti mož gane iz ene buče v drutfo, al presaditi glavo z enega vratu m drugega — takrat bo menda do larska klika imela monopol ni najlepše glave in najboljše mož« gane v domovini, če je prej ni vzame vrag a ia Rusija! Človeška žival je zmožna v.^j ga. Živalska žival usmrti svoja žrtev in potem šele ji izpijc kri. Človeška žival pa pije kri «vojc človeške žrtve, predno jo usmrti .. . LOVCI NÀ SRNE NIMAJO ' SREČE. Štirje ao bili ubili. Harrieburg, Pa. — Trije lovci so bili ubiti prvi dan, ko je počela lovska sezons na srne. D>1 sta bila ustreljena od svojih tovarišev, tretji je pa bil ubit cestnoželezniškega voza. ko J« šel na lov in je hotel zaviti t šymo. . North Conway, Maas. -ip Sewarda, starega 4S let £ ustrelil drug lovec, ko je bil n» lovu na srne. 4. maja.—Moderna «tva.—A. Boftt*. I V «a predavanja bodo obdrfta anmorib Novega Svijeta, 1346 "Iščite al kandidata." pravi Car , lidge. Washington, D. C. sednik Coolidge je v torek «f» zadnji dvom iz glave onih ^ rib korenin, ki so še upsle. spadajo v bgo kategorijo, plačajo pek. ■ nikom v prvi kategoriji Insko po 420 Din, y drugi ka-Eoriji 380 Din. 3. Delo po I pekarnah ne sme presega- I kakor 8 ur na dan, t. j. 48 [na teden. Cezurno delo se plača. Nadure ne smejo •segati nad 2 uri tedensko, iz- to je nedeljsko delo; nagra-se tudi to s 50%, po 8. uri 5er pa s 100%, — 4. Vsako Ijsko delo v pekovski obrti (glasom z. o. z. d. prepove no, torej je nedeljski počitek aveji za vse pekarne. 6. k delavec, ki je zaposlen v ikovski obrti, prejema dnevno putat v obliki 1 kilograma ;uha (belega); tudi med delom «me vživati pecivo. V velj«-ktanejo tudi vs^ dosedanje ■Ino.sti. 7. Borza dela za pe-pkc iK)močnike je pri Zvezi ivilskih delavcev Jugoslavije v fnbliani. Gradišče 2. , Pekov-P mojrttri se zavezujejo, da bo-»prejemall le tiste delavce v pk ki so Člani gorenje zve-Jr z eno, besedo, - pekov.^ki Wj«tri so bodo obračali v slu-potreb novih pekovskih kovskrh ]m> močnikov na zgolj imenovano zvezo. 8. Ob flik: vHesejmov, velikih sho-f 11 (l ne nedeljsko delo plača H' • (>stalo kakor določa z. |7 d. Pekovski mojstri se za-€'UJ. da ne bodo odpustili r,JV kih pomočnikov radi da-pnjih pogajanj najmanje šest Cf(v- Nadomestnega delav-naroČi mojster, se v Mk<;»> slučaju plača s 50%. ■< ' "i 9., ki govorita o do-«ih m o pricetku dela, ae od-bodoči skupni kolektivni ■hm. F^vakl iK>močniki naj se re(l;'J<<. da je U pogodba te-r jk ,|o*egi za ostale pravice. P"1»J» "aj se tega,Ma je nji-F'1 (l'»lžMost, da to pogodbo r^'. «la se bo striktno izva-. * -kdo njeno kršitev od mojstrov, je takoj zabra-2 7 sporočiti orgmnizacijr. r^laljnl boj, za dosego 8ur-' nočnega dela, za 1 l**itek in za vajeniško ' «arijo ^ bo izvedlo akcija * državi naenkrat. Cas je " 'a goroitaana vpraša-" ,n I «or.fcčanje pekovskih lir, °v v na4i Marl llkvi-ministra za e^lalno Šmarja, stavimo sa-ra*anje: Kdaj miali Mlnlk \ točki c. | lt. r in dr.? Resolucij In 1 k 'nou pravilniku ima '•r že na košo. Iz vaeh "Wjub naj za enkrat l>rašanje, eicer bomo PMtik. ® -tako je bi! v Interesu reakc^ namih mojstrov napad na Pe-lavsko pekarno". Pi-onje Slovenca" je torej povsem razumljivo. Nerazumljivo pa Je. da je temu naaedla tudi "Enotnoat Seja smatra, da oni sodrufi funkcionarji, ki so pomaga* "Delavski pekarni" niso naredi-II prav z ozirom na P^1^0 raz)K>lotcnjc. Prizuava pa jim, da Jih je pri tem vodila dobra volja, da rešijo delavsko produktivno zadrugo pVed klerikalnimi mojstri. Seja ugotavlja skupaj s stavkovnim odborom pomočnikov napako stavkajočih »n nepravilnost funkcionarjev ter izraža prepričanje, da so si pridobili pekovski pomočniki izkušnjo, kako se ne sme in kako se mora voditi stavka. Napade v "Enotnosti" smatra seja za provokaterske in škodljive tako za pekovske pomoč-nike kakor za razredne strokovne organizacije. Z vsemi temi napadi skušajo dekalistični vodje razbiti enotne strokovne organizacije, ki so jih preje sami zagovarjali. Dokaz temu je, da pripravljajo dekalistični vodje razbiti enotne strokovne organizacije, ki so jih preje sami zagovarjali. Dokaz temu je, da pripravljajo dekalistični vodje razbijaško organizacijo . rudarjev proti obstoječi enotni "Zvezi Rudarjev Jugoslayije". Skupna seja vsih strokovnih organizacij jiozivlja vse delavce, vse Člane, in pristaše enotnega delavskega gibanje, da zavrnejo vso klerikalno - dekalistično demagogijo, da ne verujejo ni-kakim vestem vestem nasprotnikov in da se trdno oklenejo svojih enotnih organizacij, Klerikalci so 1920. 1. z vsemi podlimi sredstvi razbili tedaj mogočno delavsko gibanje. Po istem receptu delajo danes, ko se delavsko razredno gibanje znova utrjuje. v |Bodite, zreli in se zavedajte tega, da je vsa delavska moč samo v slogi in enotnosti!" Strokovna komisija, Zveza živilskih delavcev in Uje<|i-. njeni Savez železničarjev. Volitve v Celju. Dne 20. nov. so bile v Celju občinske volitve. Izid je sledeči: klerikalci 487 glasov in 13 mandatov, združena gospodarska lista 219 in 5, socialisti 313 in 8, Bernotova skupina 38 in 1, radikali 68 in 2, Nemci 163 in 4. Socialisti so od zadnjih volitev napredovali za več kot sto odstotkov. Zadnjič so dobili 166 glasov in 6 mandatov. tav na duhovna v cerkvi. V mirnem baškem selu Sotir je prišlo na Mitrov ^an, ki je pravoslavni praznik, do škandala. Bogati veleposestnik Štefan Do-čič je ob času službe božje vdrl v pravoslavno cerkev s puško in lovskim psom, pomeril a puško na duhovna Dušana Štefanovi-ča ter ga pozval, da se takoj odstrani iz cerkve. Preplašeni duhovnik je v mašni oprirvi bežal iz cerkve v župnišče. Dočič je hitel za njim, vendar so aeljaki napadalca kmalu razorožili. Dočič je bil aretiran in izročen sodišču. Vzrok napada ril znan. Zdi se pa, da je med duhovnom in veleposestnikom vladalo staro sovraštvo. ■Rodbinska tragedija. Iz Sv. Marjete na Ptujskem polju ao pripeljali 32 letnega bajtarja In bivšega rudarja na Francoakem Maksa Avgusta. Pred par leti je odšel z doma, kjer je zapustil mlado ženo in očeta, v Franci jo, da si kaj prisluži in olajša doma življenje. Ko pa se je po treh letih težkega deal vrnil, je izvedel, da se je žena mad tem oklenila njegovega očeta, in to prijateljstvo ni ostalo brat posledic. Nastali so prepiri, ki ao končali s tem, da je 6. nov. oble Žal Avgust s preklano glavo v mlaki krvi in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Strahovit vihar v Celja In v okolici. V noči 10. nov. Je raa-sajal nad Celjem in okolico or kan, kakor ga ljudje le redko pomnijo. Po vseh hišah ao za-brlele naenkrat luči in Iz naj trdnejšega spanja od silnega treska In vreščanja prebujeno prebivalstvo Je v največjem strahu pričakovalo, kaj še prida. Raz streh, ki Jih Je ponekod veter popolnoma odkril, je frčala opeka, popuščal Je omet na zidovju in plotovi so ležali kri-wm na več mestih. Po okolici Je orkan izruval mnogo dreves, podrl rszne droge ter povzročil na stavbah preee/šnjo škodo. Po hišah na bolj eksponiranih ca-stah so ljudje preplašeni sapu-tttli svoje sobe Ur sa akrivall po varnih zavetiščih. O atraš-,M.m viharju In o veliki škodi Izročajo tudi Iz mnogih krajev Savinjske doline. PROBVETA ZDRAVSTVO Poljudna beoeda o htgljeni in akrbl sa zdravje. HISTERIJA, SKRIVNOSTNA bolezen človeških misli. Medtem pa ao znanstveniki dognali nekatere sakone, ki ae po njih ravna "delo mišljenj«." Z druge strani pa dandanes pre. vladuje prepričanje, da imajo vsi enaki katerekoli bolezni svoj vzrok in namen. V kolikor gre za histerijo in podobne bolesnl, se je dognalo to-le:' Znaki so včasi poeledica sugestije le-ta je ahko direktna ali indirektna, posredna ali nopoaredna, zato take znake čeato docela odstranimo zopet le i sugestijo. |Že zdavnaj se jo opoiilo, da so znaki, s katerimi se pojavlja ilsterlja, da neke mere koriatni bolniku, n. pr. vojak, kl je postal histeričen saradi eksplozije šrapnek, je bil oproščen službovanja na fronti; dočku, kl trpi za histerijo, nI treba več v Šolo, a histerično nelepo dekle vsbuja večjo poiornoet od avoje sestre lepotice. Ia toga se raavlja domneva, da ao hlaterikl sami iznašli svojo bolesen, hoteč na ta način prikriti nemilo ali netaše-jano resničnost. Vsllc temu pa trde samo telo naivni ali nekritični ljudje, da taki bolniki sle-parijo (kakorkoli ae histerični znaki lahko posnemajo.) Pojasnjenju histeričnosti je ytrl nova pota snanl dunajski zdravnik dr. Slgiemund Freud nprojlml rasi tkanji q izvoru bolesnl mišljenja; on in manj tnanl raziakovalec Breuer ita dognala, da ao nekateri hlaterikl ratvlli tvoj tlttom bolezen, tkih znakov kot nekak obrambni zid, ki te jim je valili po ka-kam velikem notranjem potresu ali po telo slabi iakušnjt. Freud je ugotovil, da je bil ta potres prav za prav cela vrsta trotov, kl jih vtl doživljamo, kadar pri lagpjujemo tvoje otroško primi tlvno mišljenje vnanjtmu tvetu, katerim prihajamo navskrlž. Večina teh tre tov jt v zvezi našim trudom, da bi sahteve tvojih nagonov prilagodili temu, kar dovoljuje druftahnl rod. hi tterija poteka todaj v veliki meri lt nasprotij med našimi pr-vlntklmi nagoni (predvsem tpol-nun) in tem, kar nam dopušča družba (veat, vzgoja, zakon), nravi itd.) Te neureaničene, ne-izživete in neprilatojene zahteve ali misli moramo s kontrolo uma potlačiti in to te normalno tudi dogaja, ne da bi te sploh zavedali, da te godi kaj izrednega (aaj je utiranje nagonov pri slehernem normalnem človeku dokaj vtakdanjl pojav.) Ako pa je kontrola slaba in jo premaga rastoči tlak notranjih teikoč, tedaj zaide normalen tok mltll na stranpota In te Četto pojavijo znaki histerije* Stvar bo jasnejša, če povemo še tole: Nekateri ljudje so nemara že dedno nagnjeni k nestalnemu ln nerednemu mišljenju, ker to tudi njihovi ttarš! bili lahkomltehtl in tako rekoč potratni, nemarni v mišljenju. Le-ti lahko tleor dobro mitlijo, postanejo'pa čeato žrtev notranjih in vnanjth teikoč, ki to to nakopičile pri mučnem prilago-jevanju dani rotnlčnottl. Bole-zentkl tnakl omogočijo bolniku, da do neke mero utede neprijetni resničnosti, hkrati pa itpolni. Jo naravnost ali poerodno bolnikovo podtaveetno šeljo. Na obliko hltterlj« tedaj vpliva tudi bolhlk t«n t tvojimi loljaml, kl ee jih čeeto niti ne aaveda; (N. pr. vojak ti'je želel, da W prišel is vojske, v tanj ugodnem hipu te je ta želja v njegovi podzave-sti Spremenila v podlago hlste-rije.) Prav saradi tac« jt pri hittorijl tako vaAna sugestij«! Indlvidualimr* Nekateri primeri ee lečljo s hipnozo, drugI • sugestijo, tretji pit le t nekako predvzgojo. Najnaravnejše je, da skušamo dognati duše.nlovne vzroke ln jih odstraniti bodisi od znotraj bodisi od zunaj. Prvo nalogo izvršuje tako tvana psihoanaliza (metoda dr: Freuda), druga pa je naloga socialne peihiatrij«. Zdravljenje mora biti pametno. Rea je. da pri histerični hčerki itginejo nekateri tnakl, če jo oče pretepe, toda pametno t tako sdravljenje nI, zakaj prej ali slej Izbruhne namesto vetra burja. Važno je ta vsakogar vedeti, da mora biti v svojih šeliah in tahtevah kolikor moči tkrometi, prevdaren ln jaten. Kdor je dedno nagnjen k nerednemu mišljenju, lahko saradi težkoč, kl se Novi Dunaj, 7. dee. — Zadnjo nedeljo je tolpa macedontklh koml-tašev v padla v Btrumlco in ho» tela ubiti a: bombo poveljnika btke posadke, toda bomba jo ubila neko leno In otroka v kavarni. Neki titotki poročnik ln dva žandarja tU bila ranjena. V Skopi ju te nahaja 80 mladih maeedontklh dijakov pred tod Iščem. Obtoženi eo jtdajtklh činov, _ Vet poulične želeealee ubU Naval na Chicago, — v tadnjih par dnevih so prohibftinl agentJe na- valili na več žganjem in taple-nW vettfco kotličkov la afcohol- nlh pijač. Pri Oherlea Klmmelu, Ipetni-ku brivniee, ao agentJe taplenill veliko talogo vina, žganj« ln drugih alkoholnih ptječ. v Melroee Parku je bilo sa-plenjenih 22 ža*njekuhi)ih kotlov in nad 3000 gs Ionov alkohol«. Charles Marx, upr«vlteli Lincoln Turner dvorane, je Wl aretiran, ko ao pri njem neiti več sodov piva ln vina. Potree v California Santa María, Cal., 6. im Lahki potreanl sunki «d tf raj ijutr4 pojavili v okotki ¿Hrteljajl ao nakopičijo pri njegovem *rlla- o kiM £ gojevanju rotničnoetl, dobi «na- ÍQÚ* 0 k**[ * ke histerije, ,kl sproščajo neka*]^ tere njegove podzavestne tkriv-noatl.' . ("t In O Nemčija snlžaia Isdatk« Berlin, 7. dee. ~ Nemčija I-ma pol milijona mark manj is-datkov ta tvojo armado v pri-hodnjem letu kot je tnala v prejšnjem. t Pri hliterllro je treba najprej dognati, ali ja. iu«0ova boleten res hit torija, nato naj «e tkuša-jo najti vzroki in oceniti pomen, kl «a ima tanj ta boleten. Treba jo primerjati bolaaenake tna-ke i bolnikovo pretakloitjo. Zdravljenje hletarije ia dokaj talko In ca lahko taupamo is-ključno le sdravniku. Boleten i m«, kakor tmo ae preverili, pri v takem bolniku drugačne pojave ln jo je treba adravitl čltto Umor Ia Sprtngfleld, III., 7. doc. — V razgovoru t tvojo leno, ko ata ää ^nb^ä^i^ ^^jpiä^it il^ tío* seph Womaek v arado uétra^l svojo leno la nato Chloaco. -i- Henrieta Dletrlch, atara 28 let, blagajnlčarka pri American Furnlture kompanijl, je bila v torek avečer na meatu Ubita, ko jo j« aadel vos poullč ne letonfce na krilUču Uke ahora In B. Erle coate. R. J. An demon, voanlk, j« bil pridržan ta TffiiMItafT |4Uka m Memphla, Ho., 7. deal — Lee B, Brlgs, predsednik Pheaaant Airplaho kcvnpanlj% ln W. L. Ollver, dijak letalne lole, sta bl-la v pondeljsk ubita, ko je njiju letalo padlo na semljo kakih milj od tati' mesta. Cigareta, katero upošteva vtfak izvezban kadilec. >. » » ' ' l-Of' ' r ' :f ' • e » V vedno naraačujoči popularnosti raznih vrst, marsikatere zmagujejo, toda Camels so za bilijone spredaj. Kakovost jih je postavila tja. Kakovost jih tam držL t m kt b$0 H» «at* Mr« kH — <9m*i U «m tl émil *U—m< m » ŠIM iti (i^^f ^ grU. sm mm m*t* rnmémmnštil l»krmni* I ^ J sejmu in domovjfrede je j mill je val, ali morda pre- ti jo dal Mih. KOPALIŠČE Pravijo, da eo v Ameriki kopališča zelo odlična. Tam, na primer, pride človek, odlofti evoje perilo v poeeben zabojček ter ae gre kopat. In ni mu treba akrbeti, ali ee bo perilo zgubilo, ako ga bo kdo, recimo, ukradel, daai ne dobi no-bene številke. Včasih sicer pravi kak neza-upnl Amerikanec kabinarju: _ Dober dan, prijatelj pazi nekoliko. Več nefreče. Okopa se lepo ta Amerikanec, pride nazaj in kabinar mu da čl-»to perilo, — opifcno to zlikano. Kar je bilo raztrgano, Je eedaj vse pošito. To je res krasno! Tudi pri nas kopališča niso slaba, a so slsbšs od teh, ven-dsr ps se človek more skopati. Pri nas je nezsdovoljstvo le s številkami. Preteklo soboto sem šel v kopališče, — nočem se zamisliti v Ameriko, — In dali ao ml dve številki, eno za perilo, drugo za obleko. Kaj naj človek počne a tema številkama? Žepov nimaš. Ako se dobro oglodaš, vidiš le gol trebuh In noge. To Je res nerodno, sli ne? Mende jih ne bom privezal na brado? Priveze! som si na vsako nogo po eno, da bi jih ne Izgubil, in odšel v kopališče. HČI ÖÄQPÄ MsÄÄÄJÄ Številke ee okrog nog opletajo in človeku je neprijetno hoditi, a mora iti. Treba je vzeti čebriček. Brez njega kopanje ni lave. Iščem čebriček. Zagledam nekega sodrugs. ki se je polastil treh komadov. V enem je stal, z drugim se je polival po glavi, tretjega pa je tipal z levo roko, da bi mu ga kdo ne odneael. Prijel sem za tretji čebriček, mimogrede bodi povedano, da sem ga hotel vzeti zase, toda ni pnetiL. — Kaj aitnariš, je dejal. Ce ti ga treščim v glavo, mislim, da ti ne bo ljubo? Dejsl sem mu: — Nimamo sedaj carskega režima. bratec, da bi treskal s čebriči po glsvi. KakAen egoizem je to?! Trebe je menda, da ae tudi drugi opero. Ni tu. gledališče. » Pokazal mi je hrbet in se začel dalje polivsti po glavi. ^ Ce naprej govorim, mi ne bo nlčeeer pomagalo, sem pomislil. Sedaj se bo nalašč kopel do večera. Sel sem dalje. Cez nekaj časa sem opazil, da ae je neki strlček zamislil in polog njega je bU čebrlč. Vre« vedi, o čem je mielil, ko sem se poiaetll čebriča. * Imel sem ssdej čebriček, ni» pa imel kam sesti. In če se človek ne veede, se tudi more skopati po človeško. Ni bilo prostors. Stal sem. držal čebriček v rokah ter se ds se ljudje rszidejo bom, ki bo ostala — Bratec, pomjpli vendar, če oelmtf^e kaka r^trgaa^pi dosti vredno 7to~*> rtt U- eto/e umival. ^ , Ini prav, bratec, ju vendar ni dosti vredno. . 10 so ros gj^ ^ j# ^ mQj ^# fWiMMi. Daj m1 pa opisu. En prsnje kakor v tovarni. Nekdo žep ima raztrgaš, drugega pe je pral hlače, drugi nogavice, a sploh nima. Kar se tiče gum-tretji je zopet nekaj drugega bnk, ao zgornje zašite, spodaj mencal. Komaj sem se nekoli-|pa jih sploh ni. ko umil, te me je nekdo vsega emazal. Pravi cirkus. • — Vzemi jih vrsg, sem pomislil, se bom pe še doms umil. Odšsl sem v predsodbje. Dali so mi obleko — po Številki. Pogledam, vse je moje, Jamo hlače L^tju oblečenega notri. to tuja. ' I — Sled se, so mi dejali. — Tovsriš, sem dejal, na mo- _ Tovariš, menda ee ne bom jih je bila luknja na tej strsni. I ,eke, u v tretjtt Mislim, da Ali vidite, kje Je na teh? tu ni gledališče. Izplačajte mi ""Kabinar ml je odgovoril: ¡vaaj vrsdnost miU. f- I — Mi se ne ravnamo po luk- ^^ EjT njah. Pri nas ni gledališče A: Tako, vi ste poročili? B: Ds, nisem se več dobfco počutil ssm. A: Tsko, tako, — in sodaj? B: O, sedaj se pe zopet dobro počutim Končno mi je dal auknjo. Niti vrvice ni vzel Oblekel sem se In odšel na uli-Sele sedaj eem se spomnil, pozabil milo. Vrnil sem se, toda niso me co. zdravljenje. E» Ali si čul ? ur. Kolomaz je nekega mota tri leta zdravil na zlatenici. — No, in? — Končno ae je izkazalo, da Je bil pecijent Kitajec. '■ 111 > * ao ml je dali, ko. To pe m Trebe se je " ki fcwi mUmiitäM LEPA PRILIKA Slovence, katerega veseli ito-košjereja * v milem kalifornijskem podnebju, kjer ni zime in poletu ne hude vročine. Dobra >ltna voda, Slovenci sosedje. Udi odhoda v staro domdvino mam na prodaj 2 akra zemUe, zasajeno z različnim drevjem. Moderno urejeni kokošnjak in en tisoč kokoši "Brooder haus" za 1000 B. C., mala 2 sobna hiša, voda, plin in elektrika notri, pod BOŽIČNO DARILO Najboljše darilo na celo Vašo družino bo nekaj n*vik graf of on skih plošč izdelks , . u, z « I C® Be t**0' tUdi n>enl ni P0" Dobro. Oblekel sem hlače in\irebn0t Naj jim tekne to milo. pdšel, da si poiščem suknjo. N - Tsks so torej , naša kopališča ml Je dali, zahtevali so števil- [ sem pozabil na nogi. bilo sleči. Slekell hleče, iskal številko, toda nikjer je ni več bilo. Vrvica je Neki dozdevni piaatolj je bil še bile na nogi, toda številke ni še v tretjič pri gledališkem rav-biio več na njej. Papir se je v netelju: "Zadnjič ste mi oblju-vodi razstopil. s bili, da-boste moje dramo, ki Ponudil sem kabinarju vrvico, |zšm vam jo predloži)» gotovo popa Je ni sprejel. Hfe vrvico, je dejal, ne da-1 "Saj jo tudi bomo," je edvr-E|a ničesar. Vsakdo bi ai lah- nil zapoeleni ravnatelj, "v nedelu narazal vrvic, kdor bi potre- y0 bomo igraU neko novo bovel suknjo. Počakaj, je dejal,lin veato Vaj bomo narediH, —————— dramo bomo raztrgali na drob- fÄi čar se rpÄ------poj« 78—Zveličar se Zakaj svetlobe....... " 08—Sveta Nebesa..poje duet Sveta noč....~.. 09—Angeljskp petje " Zvezdiee/bošje.. " " 10—Radoj «i flovek " " jmmt c?___A: »veti »-OJ ti (Dsljs.) "To ^IgiSfiitA sva videla s hlapcem Markom še pred dobrim tednom," de vitez Ahac baroneei Ofmiji. "Pa je kar izginile, kakor bi jo. bile pogoltnile tla." "Odkod nek! prihajejo ti čudni ljudje?" vpraša baronesa. "b Egipta," se odrpfte vitez Ahac vaftno in zadovoljno, da mora zopet zabavati svojo gospodično. "Ko sto Jošef in Marija z malim Jezueom prlbsšala pred neusmiljenim kraljem Herodom v Egipt in hotele zajeti vode Iz Nilla, ao Ju zapodili pradedje ciganov. Zategadelj jih je kaznoval Bog: razgnal jih je, de se njih potomci še dandanes zsnlčevsni, sovraisni, preganjani potikajo in klatijo med drugirtfl narodi in blodijo btef miru kritem sveta, povsod! tujci, nikjer doma." "Ali Imajo kaj vera?" "Do vere jim Je kaj malo, ali celo nič. Ci-sani ao si zgradili cerkev od slanine in poirl! pravi pregovor." aaj namerava grof Blagaj s ujetnikoma r je aama,zaee ugibala 8alda plemenito Frauensteinerjeva, jahaje z bratom Erazmom pred baroneeo Leuenbergovo in vitezom Ahacem. "Postave so stroge. Za mslenkost ksz-nujejo tatove s smrtno kaznijo. In kaj še le cigane! Clrikll bo Ukušala rešiti sebe in sins po vsaki ceni. V smrtnem strahu utegne izdati moj naklep, jim pokaie cekine, jim pokaže podzemeljsko jsmo pri Kolpi . . . Mogoče, ds se toga ne spomni snms? Ali ne bi bilo dobro, da se Ji skrijem? Doslej m« še ni zapazila . .. Toda ne! Kdo verjame ciganki? Saj rečem lahko: Cekine Je dobila drugod, Jamo Je našla sama. načrt ai Je izmislila samz. da bi otela sebe ip fanta. In naposled . T . aaj imam beneški prstan! Vsekako pa Jo moram umiriti. Bodi, kar bodi! Kdo bo mogel alutlti kaj slabega, ako privoščim zbegani revi nekoliko to-lažilnlh besedi?" Ustavi svojega Tulipana in se skloni k ciganki, privezani na dolgem jermenu ob sedlo grajskega hlapca. "Nič se ne boj!" ji veli prav na glas. "V gradu poprosim sate gospo grof In jo." w "Bog ti povrni, dobrotnica!" vzdihne Ci-rikli in jo pogleda hvmlelno. "Bog daj zdravje in srečo tebj in tvojim potomcem!" "Kako ste usmiljenega srca!" pripomni naglo vite» Ahac. "Oprostite, da jezdim po nenci vaše lepote!" Salda mu ne odvrne ničesar in. požene svojega konja zopet zraven Erazmovega. "Kako pa vam je kaj ugajal današnji lov. gospodična plemenito Prsuenateinerjeva?" jo vpraša vitez Ahac prav prijazno. "Prosim, iz-volite odgovoriti svojemu vedno vdanemu slugi T 'Meni sploh ne ugaja lov. kjer hujska člo-vsk žival na žival. Pomilovanja vredni so ao-koli In čaplje." "Kaj pravite?" ostrmi vitez Ahac. "Ne ugaja vam aokolovanje? In smili se vam čap-Ija, ki pomori toliko ftlahtnih rib, pogoltne to-> liko iker in ptičjih jajec? Čudno, čudno! Nemški cesar Friderik Kdečebradec, njega ein Henrik Seat! in veleomlkanl vnuk Friderik Drugi so bili navdušeni *okolerjl. Cesar Friderik Drugi je spisal celo učno knjigo o eoko-iarski umetnosti ... de srte voaandi eum avl« bus, in njegov sin Manfred. kralj skllljanaki . je dodal imenitnih razlag. In ta eesar piše, da je aokolovanje plemenitejše In doaftojnejše ne-' «o drugi načini lovski... caeteris veaatlontW nobUlor et dignior!" "Ni vsaka raČ hvale vredna, in najai /o visoko ceni kakšen kralj ali cesar," mu ugovarja Salda živahno. "Kako neusmiljeno ravnajo s sokolom, da ga ukrote in da as priVadi ljudem, konjem In peook Stradati mora po cele dni in po cele noči ga gugajo v visečih obročih, da ne more apati. Tajio zatro ponosnemu ptiču lastno voljo in vadijo Izmučenega, napol blaznega siromaka. Prav taka je pri jeicnji gonji. Kakor love pri sokoiovanju pravzaprav le aokoli, tako love pri jelenji gonji pravzaprav le — pei. Pzi vzdignejo Jttval, jo preganjajo, ujamejo in uatovijo. Lovec jo samo zakolje. Mesar! In pomislimo: petdeset do šestdeset psov, prav toliko konj, okoli trideset konjskih hlapcev, bog ve koliko lovcev in lovskih hlapcev — vsa ta vojska se peha maraikaterikrat celiti šest do oaem ur, da ustavi enegs samega izbranega jelena! Ph kaj še to! Včasi se že napol mrtvi Jelen vendar še obrne proti psom. Gospodar se ne upe bližeti nevarnemu rogovju, ae upa se poriniti jelenu noša v sreč. Od zadaj — za-vratno — ae priplazi hlapec in prereže ubogi, malone do mrtvega upehani živali kite nad zadnjima kolenoma. Ali ni to podlo? In zdaj se ojunači gospodar lova in zabode docela onemoglega, ugnanega Jelena, meaar!* Kaj mesar —( žlvoder, živoder! Ali je to viteško? O—in vsi mu čestitajo, trobijo in kriče navdušeno. Sramoto! Neumnosti" "Kaj takega se dogaja le redkokdaj," oporeka vitez Ahac. "Jako mnogokrat!" "Gospodičns plemenito Frauensteinerjeva je huda protivnica lova.v' "Takega lova pač. Usmiljen bodi človek do živali, tudi lovec! Ne muči naj divjačine! Dostojno, pošteno se bojuj ž njo, sicer ni prav Čisto nič boljši od konjača!" • "Gospodična Salda ntfhda tudi ne more gledati, kadar koljejo piščanca," Je zbada vitez Dotjanski. "Obira ga pa le rada. Kajneda, haha, haha!" ' Vsi v bližini se na glaa zssmejsjo zabav-ljivki lova. Vitezu Ahacu žari obraz od veze-Ue. Salda pa ga pogleda zaničljivo ln de: "Gospod vitez, uplenila sem e.eulico in samostrelom več jelenovHn srnjakov nego vi Ali aa-ma, ssms! In ne napol mrtvih, upehani!! živali!" Veeell vitez jo hoče pravkar vprašati, zakaj se je udeležila sokolovanja, ko prijezda-rijo skozi vaa. Pri vaeh vratih in oknih gledajo možje In žene z otroki v naročju, žugajo s pestmi in vpijejo, kar jim utrpe grla: "Le dajte ju, le dajte ju! Obeaito oba cigana! Goljufa! «Tatova! Požlgalca! Tolovaja! Na vešala obadva!" , Clrikll Jih meri s prezirljivimi pogledi, So-nakaj gleda venomer v tla. Gospoda požene konje in kmalu doape pod jagnde pred gradom. Vratar Mata Hudak zatrobi in hiti odpirat. Dvanajst grajskih kopje-nikov se poetovi v dveh vrstah na vsdižni most nad rovom. Na dvorišču raajahajo jezdeci konje in Jih oddajo hlapcem. Le Salda oatone v sedlu in dirjš proti vratom pod balkonom . .. V kotu blizu velikih grajekih vrat atoji steber, debel, močan. obit s Jeklenimi pločami; na gorenjem koncu je pribita želsena spona. Tjakaj tirajo hlapci oba cigane. Ko aa-gleda Sonakaj atrašni kol. zatrepeta, po vsem životu ... Tudi ciganko obhaje smrtna gross in ji široms odpira oči, osolsels. polne strahu. Vprašujoče zro gospoda in sluge na grofa Bla-saje. "Marko, bič t" Veliki, plečeti Mstkovičev Marko priteče a dvojermenaklm bičem, prepletenim s Jeklenima strunama. Ko uzre ciganko, ae zgane in si teli. da bi bil onoatran devete gore. Kar okoli ga roka od biča. (Dalj* prikodnjtf.) ne kosce, ter jo porabili na odru zs sneg." je konju po-konj jo je sani mu je na-i, toda tudi poje "Jadran" m 'Perdan m • Sera, krasen Božič........................ .........••.•• .orgije in zvonovi o j verniki...................... ..........*<>4ka, orgije in svonovi 81—Na svet večer, šaljiva, dust Danilo Pred »eUUsml. ■MMMBoeO J 83—Svstl večer..........zvonovi in godba Božično drevesce " " *" 8i—Kadilo ae j* dete » " " Božični glasovi.. * * * Slavni noški kvartet "Jadran New Torka poje aa NA PRODAJ JE moderno urejena hiša za trgovinoj je vrt in precej! drevja in velika njiva. nizki ceni. VzJ[ daje je, ker nameravaj mojo družino sem v| države. Ako kdo naiSI v gtari kraj in si želi kuj po poseetvo, je sedaj zeloj na prilika. Ce se kdo ogli pošljem obris hiše. Ta hišo je cementna klet. Cena je nahaja v Kočah pri Pr , plačati je v gotovini $4800 fSOOO, drugo na lahke Obroke. Sa-P» dva bloka do šole, banke in trgovin, le par korakov do postaje električne Železnice in ob državni tlakirani cesti. "Vse mestne udobnosti. Kdor želi kupiti, naj pridee osebno ali pa naj piše na nailov: Mike Pote-pan, P. O. Box 192, Fontana, Calif.—(Adv.) Naročajte avto^mfca 8.N.P.I | Na željo več društev je urad preskrbel avto-znake. so krasno izdelane okregto J Bolgarski teUični (krvni) in namenjene ao za» Č&^tZ^lS bkraj Postojna na Notranj Vaa pojasnila se dobe pr nikn: Jernej Rebec, R. Fj Box 189, Coraopolis, PaJ JprUwroeajo vroč Bj (krvni) Čaj za odprav bile članov jodnote. Na društva rednostim, ter ustvarja nila glede Uh znakov, na člane ' Vprašajte vašega i na anallramn. da «h nHdnit tta. pristal Bulgsrski zeli pe apeliramo, de jfli pridnd naročajo. i predsednik -—T1-" _. ■ "_ 'J-'" Vt—Na pUnine, na planine ...poje "Jadran" Fantje ae sbirsjo............ " 57—Slovenec «em, Sbvenec drago plačal. nudil' škaf v mo povohal, trosil koruze tega konj nI "Hm," pravi nato kmet, "če ze delo dober, potem si ravno pravi zame in nisi predrag." Mama: "Minka, le pojdi spat ubogaj me. Ce boš šla zgodaj spat, boš, bolj lepa." Mirika (stara.pet let): ; "Naj gredo stara mati spat, jaz sem že dosti l£pe/f^ odtlonjena zahvala. Stara ^evica: >Rešili ste mi življenje^ Kako se naj vam zahvalim ? Rešitelji • Poročite koga dru-*«*•• j_ Zena v ruskih pregovorih. — Nevesto bi potegnil iz Ka-spiškega morja, iene pa niti iz Volge ne. — Kadar zajec ljubimkuje z za j ko, poeabi na lovca. — 2ena» ki ima za moža morje, porodi valove. — Iz trave .nastane seno, iz lepega dekleta pa stara beba,| — Nevesta še prezgodsj izve, ij je na avatbi plakala. «•MMfNNM« »Z—O Mraka Pridi Gorenje (Dolenj.) —Zadovoljni Kranjec....... . Prišla bo spomlad 46—LJubezeV» in pomlad. Venček na glavi ss. 64—Ribniška, t del... Ribniška, II. del».....,m«... 58—Janez Čuk in Milka Sova L in II. del, prolsvaja "Jadran" Priljubljeni "Hojer trio" v Cle-velands, (karsKmika, kitara la banjo) igra na sledečih ploščah: 71—Regiment po cestkzre, Hojer Trlo Sebelaka koračnica estftse 70—Al' me boš kaj rada imela Odpri dtkle kamrico.... 69—MoJa Micika, polka..... Stari šotiš ........ 43—Polka štsparjev Ti si moja ........ 41—Veseli rudarji, korač Sladki spomini, valček... 40—PeČlarska polka.. Hojer valček boa ■ lekar _ raki zeliUni čaj, 7®c In $1.26. aa !>■», maj vtliki uvoj, ki «J OPOMBA t Velik« d rutine Mj HMtoriU na: H. H. V< St. 1M Msrval Bldf., Pitt] ITALIJANSKE HARMONIKE Iitkhajfit Ni f prrevfitat ITAUiAMSSa gARSONIZI I wlw> Me. kl m mIMUM m SM hi Male m M aaj alt J a. Pouk krwMÜu ni»! se« Um kupM« u rinu BUATA saaawai | Uli a .co Mm Meni Attn Ds s«. SS. CM mm. OL ITRINERJBV STENSKI KOLE DAR SA LETO 1W8 JE M KRASEN Trinerjevl stenski koledarji se v*lnee..moškl kvartet Nočni pozdrav. ....... CENE;—8 plošče stanejo s poštnino vred $2.60.—6 plošč a poštnino sta ne $4.00.-—10 plošč s poštnino stane $7.50. tn vsaka nadaljna plošča ste ne 75c. ZASTONJ ZA DARILO. Kdor naroČi najmanj 6 od sgornjih plošč, dobi eno od spodaj navedenih zaetonj.—Kdor naroči 10 plošč, dobi tri od spodnjih plošč ssstonj. Prt večjih naroČilih pošljemo sa vsake naročene plošče, eno od spodnjih plošč zastonj! Plošče, ki Jih pošljemo ss darilst 528—Visoka Je gora, poje šensld duet Uubl Janez, polka, igra orkester 518—Pogtod v nedolšao oko._______ ...........Bariton aolo Rožici ......Bariton aolo 537—Spomiajaiao se UAlJsae... ..............................•—•■••Svira godba Pokladekl sanovl—«vira godba 61 a—Dekliška tošba........pej. bariten Ds as smem, si ukazala.... ................peje bariton 540-Jora vstaja.......pej« šenski glas Ko pridem jas pooeč..-........ ---------—.......poje Ionski glas 548—Jeslčns Zofka, šaljiva._______ Zi 1" —V^Htmh Danilova ... Jdrevstvnj........poje fteaski glSa 560—Naprej, spatera sle ve________ --------------.poje Ionski glas MiH zvonček-----poje Ionski rlu 614—Drlkae skupaj, hitra >oIka. god. «•ridel ««a si vteSki kram...... »•"•ko petje-.. V zalogi imamo tudi druge ptoUe. PMte po cealk! Vae dopiss Is naročila pošljite na JnfoalaT Ameriean Corp. 4U West 12M RUeet. New Tetk, N. T- V JUGOSLAVIJO PO VaJkllMjI* imknte shilha £ arsta- I plujijo is Niw Teki v Ckavbours nilio inio. vdlksMkth parafkov BERENGA^iA AQUITANIA frnm za inidobiTanie novih naročnikov dnevnika podaljšali do 31. dec. 1927. To m» ker ee kaiejo eedaj boljši uspehi. Za enega novega polletnefa naročnika dobite knjige M1 Higgine" vredno $1.00. Za enega novega celoletnega ■ dobite knjigo MSloveaakoHttiglšft^a Slovnica,M zelo primeru ga za razširjanje znanja angMOne, vredna $2.00 ali kzke knjigo Iz zaloge "Književne matice." Za dve novi celoletni nini dobite veliko in kramo vezano knjigo "Ameriški SI v kateri bodete našli mnogo zanimivega in podučnega, razvoju naše S. N. P. Jednoie, temveč tudi o razvoju našega Ma v Ameriki, In drugih zgodovinsko-važnih dogodkih, d noat knjige Je $5.00. Cena je: na leto $6.00, za pol leta $3.00; za Chicago in C za eno leto $7.60, za pol leta$3.75. Za Evropo: za eno letel za pol leta $4.50. Za člane SLU. P. J. za leto $4.80, pelbtzf Izpolnite la iaraMte te ■ ■ i - ■ »i ' m 11 PROSVETA, 3617 Se. Uwndale Ari, Ckicage, IlHnoia. . Priloieno dobite aaročniao $..................»., sa katero pošljite Prosveto: eeooseeeeeeoee»eeseeeseeseeeeeeeeess»see»oo»eeeeeesee»eeeeeeeoeeeeseeseeeoeeeees»s»s«—>is»»s« Naslov ................. aa* ........................................................... ...........*....... Naslov : KNJIŽEVNA MIKA t IL M • Ima v zalegi zledoče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrztne krazna knjig». ob«fi 6tl ztrani, tide vezana, vredna evoje eioe, »tene. M» Slovensko-Angleška fflinfti nein poučna la lehko rt* umljiva knjiga ga učenje mglgščlne, gHedatkom r«»® koristnih informacij, etane ienin ................... ikon Blegenerije lulmači aeravne zakone in »p'^ resvoj, knjiga Iz katm zamoreU «rpati mftogo nz^jj «a telesno in duševne doteu^.. ......-*1" dozUjekjj- taga dela šlvijenjazlnpzuzkfk deUveev v i—Hkl. Ji." ljenja ameriških vrztno epopolnjena t spisal »loviti Ivaz 8.K. J-—zelo priporočljiva fa KNJIŽEVNA KATICA Z M. V.J. S« S» Lawadal» Aw,