Slovenski dom Prefc - cena - prezzo L 0.50 Ufo Vlil. Schrlflltlter, uradnik, redattore: Mirko Javornik. — Herauigeber, Izda* lalalj. adltora: Ing Sodla — FOi LJudlka llikatna, za lludtko lilkarno, oar la Stemperte oopolare; Jote Kramar« — l|ubi|ana, Kopitar leva 4. — tel. «001—400b. — Aoonnamant. naročnini. abboaamonto: L It. Ljubljana, sreda, dne 27. oktobra 1943 ■ St. 242 Weiiere schwere Abwehrkampfe im Osten Westlich Kritschew sowjetische Vorstosse in Gegenangriffen zuriickgeschlagen - In vier Tagen 188 bo!schewistische Flugzeuge abgeschossen - 20 anglo-amerikanische Flugzeuge abgeschossen Aos dem Fflbrerhauptquartler, 2«. Okt. Da« Oberkommando dcr VVchrmacht glbt bekannt: Im S fl d e n der O.tfront atelgerten slch gestern dle KSmpfe Im Abschnltt von M e -111 o p o I und stldSstllch Saporo«chJc zn besonderer Heftlgkeit. In erbtttertem Rtngeo wurden vvlederholt vorgctragenc feindllche Angrirfe aufgefangen und elnlge ElnbiUche abgerlcgelt. Auch lm Dn]tpi-K.l< wlrd weltcr schwer gckSmpft. Un.ere Truppen rSumtcn Jubilej Ivana Preglja Danes je dopolnil 60. leto Ivan Pregelj, prvi izmed ilvlh slovenskih pisateljev, umetnik, kakor jih Je naša zemlja rodila le malo, ustvarjalec, ki mu je namenjeno, da ga bodo ▼ t®*! veličini in pomenu spoznali, priznali In ocenili Sele ljudje, ki bodo prlSH in ki bodo spet Imeli jasno misel, kaj je umetnost in prava umetniška služba narodu, brez ozira na modo, etruje in postransko prikazovanja resničnih umetniških vrednot. Kod kritikov ln književnih zgodovinarjev, ki živi hkrati • Pregljem, je po večini pre- majhen, premalo zrel in premalo praviiien, da bi tega moža prikazal narodu tako, kakor zasluži po vsebini, obliki, vrednosti in obsegu svojega življenjskega dela. To je razumljivo, saj se je ta rod ocenjevalcev in razvrščevaloev e težavo prikopal Sele do pri-bližnjega in delnega vrednotenja Cankarja. Kje je potem šole Pregelj, ki je vendar v naši rovojni književnosti edini ustvaril svoj slog in dal svojo vsebino, zajeto iz zemlje, ki ga je rodila, iz ljudstva, med katerim je živel, in iz časa, v katerem je trpel. Toda ob 60 letnici naj mu bo v zadoščenje, da se ga spominja ogromno njegovih tihih prijateljev, ki ga ljubijo, ker jim je veliko dal, in ki slutijo, da Je mojster in velikan zaradi ene stvari: ker je znal v novi, osebni in sodobni podobi ustvarjati it bolečine iu ■ veličine svojega naroda. i , ,.*i. • r|--> ■ i "! - ' I ‘ Ob 80 letnici Ivana Preglja, čigar živ" Ijensko delo je neločljivo in simbolično po-vozano z Domom in Svetom, danes edino slovensko litorarn0 revijo, ki ima pogum živeti tudi v današnjih časih, so se včeraj ob slavljencu zbrali zastopniki vsoh živih umetniških rodov, ki sodelujejo pri reviji. V imenu konzorcija, ki Dom ln Svet izdaja, so bili navzoči: urednik dr. Tine Debeljak, Mirko Javornik, dr. Stane Mikuž, dr. Joža Lovrenčič in Severin Sall. Založbo, ki izdaja Dom in Svet ln Pregljeve zbrane spise, je zastopal glavni ravnatelj J. Ko-ilčok. Vse rodove književne družine Doma in Sveta- So zastopali-’ biv&i urednik in član Akademije dr. France Stele, čigar urejevanje pomeni pobudo za višek Pregljevega življenskega dela. Narte Velikonja, Janez Jalen. France Vodnik, Stanko Kociper, dr. Jože Krivec, Vinko Bellčlč, Emilijan Cevc, Jože Dular, prof. Janko Moder, Stane Bračko in prof. France Jesenovec. Dr. Stanko Majcen «e je opravičil. Prijateljsko snidenje ob slavljencu, ki je prišel med dominsvetovce s svojo življenjsko družico, je pokazalo vse spoštovanje, ki ga v*i krogi Doma in Sveta čutijo do velikega umetnika in njegovega dela. Dobilo jo izraza v nagovorih, ki so jih imeli posamezni pisatelji in posniki. Prvi je povzel besedo v imenu Doma in Sveta ter konzorcija urednik Tine Debeljak, ki je poudaril Pregljev pomen za revijo ter pomen revije za pisateljevo rast Jedro njegovih besed je bilo posvetilo, ki ga Dom in Svet prinaša k jubilejni Pregljevi številki, in ki pravi: TEBI, ki s-l doumel slovensko bese d o v vsej polnosti barv In zvokov ln sl jo oblikoval z vs0 skrbnostjo kot najdražjt dragulj x marvrlčnlml bleski vseh dob ln z okraski vseh slogov v samosvoj Izraz x pesem, ki poje tudi, ko joče o solzi dežele Hus — kamnite Istre; o npornl bolečini Tolminske, ki Te je rodila; o gozdnati »Storžčevl deželici«, ki TI je prl-trkavala po potih z vsemi zvonovi; o Ljubljani, ki sl jo gledal v baročni slikovitosti sholarstva; o njej, ki umreti noče,- ln Se o njej, ki je dihala Vate lz knjig z vonjem palestinske mikavnost! ln sanjskih prividov; o bridkosti, ki se je rodila vsa lz ljubezni; Iz ljubezni matere, kt doji tujega otroka; lz boli žene, ki je možu v slo ln odrešenje od nje; lz bolečine domotožja po kraju, ki Tl je bil edini doin, a se Tl je spovračal le V narlcalkl ln bolnosladki sanji; nach ZcrstBrung kriegswichtlger Elnrlchtun-gen dle Stadt D n J e p r o-p e t r o w . k. Ge-gen Krlwoi Rog fdhrten die Sowjets neue KrSfte zum Angriff voi. NSrdllch der Stadt gingen dle seit Tagen andauerndcn KSmpfe auch gestern pausenlos welter. Elo von Nordivesten ln die Flanke des Felnde. geftlhrter Gegenangrlff elgener Pan-zerverb&nde sties« ln Bereltstellungen der BoIschewlsten und brachte dadurch den bel Krlwol Rog kampfenden deut.chen Truppen wesentllche Entlastung. An den Abrlegclungsfronten de. Eln-bruchsraume. blleben zahlrelche Angrlffe de. Felnde. erfolglo«. Au. elnem Brdckcn-kopt nordvvestllch Krementschug grlf-fen dle Sowjet. mit .tarken KrSften an, wurden jedocb lm Gegenangrlff zurtlck-gcdrSngt. sUdO.tlleb und n S r d 11 c h K1 e w .owle nordvvestllch Tschernl-gow kam es *tellenweise zu hcftlgen KSrap-fen, ln denera dle SowJeti dberall abge-wlesen wurden. VVestllch K r 11 s c h e w traten die Bol-schewisten mit mehreren Schiltzendivislonen auf brelter Front zum Angriff an. In schvvungvollen Gegenangriffen \vurden Eln- bruch.stellen gerelnlgt und dle felndllchen Angriff s ver b3inde auf ihre Ausgangsstelluu-gen zurtickgcworfcn. Aus dem Kampfraum westl!ch S m o - 1 e n s k u. stidlich w c 11 k I J e Luki wird nur geringe Kampftstlgkelt gemeldet. Dle Luftivaffe, dle zusammen mtt rumS-nlschen Fliegerverbttnden besonders Im saden der Ostfront den in schweren Abwehr-kSmpfen stehenden Truppen fflhlbare Entlastung brachte, .chos. ln der Zett vom 22. bis 25. Oktober 1SS Sowjetflugzeuge ab. 14 elgene Flugzeuge gingen in dlesem Zelt-raum verloren. In S Q d 11 a 11 e n kam es nur ln einl-gen Abschnitten zu Vorpostengerechten. Slcherungsfahrzeuge der Krlegsmarlne besch&digten lm Seegeblet nfirdllch Dront-h e 1 m zwel brltlsche Schnellboote, von de-nen elnes kurze Zeit .pater dureb cin deut-sches Jagdflugzeug versenkt wurde. Deutsche Schnellboote stles.cn ln der Nacht zum 28. Oktober gegen dle e n g 11 -. c h c O.tkO.te vor und kamen in. Ge-fecht mit elnem flbcrlegenen Verband brl-tlscher ZerstSrer, Artlllerie-Schnellbooten u. SicherungsstreJtkrfiften. Ein britl.chcr Be-wacher wurde ver.enkt und mebrere felnd-Ucbe Artillerle-Schnellboote beschfldlgt. Zwel elgene Schnellboote gingen verloren. Ihre Besatzungen konnten zum grSssten Teil gerettet werdcn. Uber den besetzten Westgebleten nnd lm Mlttclmeerraom .cho.sen VcrbSnde der Lurtwaffe und der Krleg.-marine 20 brltisch-nordamerlkanlsche Flugzeuge ab. Nadaljevanje obrambnih bojev na vzhodu S protinapadi odbiti sovjetski sunki zapadno od Kričeva V štirih dneh sestreljenih 188 sovjetskih letal - 20 anglo-ameriških letal sestreljenih FiihrerJev glavni slan, 26. oktobra. Vrhovno poveljstvo oboroženih ali Javlja: Na jugu vzhodnega bojišča so postali včeraj boji ▼ od.eku med Melito, polom ln jugovzhodno od Zaporožja posebno .rdlti. V ogorčenih bojih so bili ponovno zaustavljeni sovražni napadi In zajezeni nekateri vdori. Težki boji so ae nadaljevali tudi v DnJeprovem kolenu. Naše čete ao po uničenju vseh voJaSko važnih naprav Izpraznile mesto Dnjepropetrovsk. Sovjeti so privedli nove sile za napad na Krlvoj Rog. Severno od mesta so se tudi včeraj brez odmorov nadaljevali boji, ki trajajo že dneve. S severozahoda v sovražnikov bok Izveden protinapad lastnih oklepnih enot je dovedel do vdora v pripravljene položaje boljSevIkov ter ■ tem bistveno razbremenil pri Krlvojem Rogu boreče se nemške čete. Na zapornih črtah vdornega pro.tora so ostali brez uspeha Številni sovražni napadi. Sovjeti .o napadli z nekega mostišča severozahodno od Kremenčnga z močnimi silami, bili pa so a protinapadom za. vrnjeni. Jugovzhodno In severno od KI. Jeva ter severozahodno od černlgova je prlSIo ponekod do arditlh bojev, v ka. terlh .o bili Sovjeti povsod odbiti. Na SIrokl črti zahodno od K r l č e v a so napadli boIJSevlkl « več strelskimi divi. zijam!. S hitrim protinapadom so bllt vdori očISčenl In sovražne napadalne skupine vržene nazaj ▼ njihova Izhodišča. . S področja zahodno od Smolenska ln južno od Velikih Lukov javljajo le o manjših bojih. Letalstvo, kt je skupno z romunskimi letalskimi oddelki znatno olajšalo boje na Jugu vzhodnega bojišča stoječih čet, je se. strelllo v dneh od 2Z. do 13. oktobra 188 sovjetskih letal. V tem razdobju smo Iz. gublll 14 letal. V jnloi Italiji Je prišlo le na nekaterih področjih do spopadov med prednjimi stražami. Zaščitne ladje vojne mornarice so poškodovale na morju severno od Dronthel. m a dva brza angleška čolna, od katerih je enega malo pozneje potopilo nemško lov. .ko letalo. Nemški brzl čolni so prodrli ▼ noči na 25. oktober proti angleški vzhodni obali ln se spopadli z močnejšim oddelkom angleških rušilcev, hitrih topnlčark ln zaščitnih morskih .11, Ena brltan.ka stražna ladja Je bila po. topljena, večje Število sovražnih hitrih top. nlčark pa poškodovano. Izgubili smo dva hitra čolna. Večji del njiju posadk smo utegnili rešiti. Oddelki letalstva ln vojne mornarice so sestrelili nad zasedenim za. hodnim ozemljem ln nad Sredozemljem 20 anglo.ameriških letal. GRAVI COMBATTIMENTI DIFEKSIVI C0NT1KUAN0 Dal Quartlcr generale del Flihrer. Sl. ot-tohre. DNB. II Comando Supremo gcrmanl-co comunlca: A sud del fronte orlentale 1 eombattl-mentl nel aettore dl Melltopol ed a sudest di Saporo.cie aumontavano assumendo per-ticolare vlolenza. In accanlta lotta .ono »ta-tl aechtappatl relterat! attacchl nemlcl e asseragllate aloune brecee. Anche sni glnocchlo del Dnjeper contl-nuavano gravl combattlmentl. Le nostre truppe hanno sgoinberato dopo aver dlstrut-to lmplantl belllcl la cltt& dl Dnjepropetrovsk. Contro Krivi rog i aovletlcl cou l impegno dl nuove forze sferravano un at-tacco. A nord della cltta prosegulvano anche lerl l combattlmentl da glornl In corso. Un eontra attaceo dl propri repartl eo-razzatl lanclato da nord ovest sul flanco del nemlco ha penetrato nelle poslzlon! tmpre-parazlone del bol.cevlchl portando con cl6 sostanzlale alleggerlmento alle truppe ger-manlche combattentl pres.o Krivi rog. Sni fronti dl sbarramento dello spazlo dl penetrazlone numerosl attacchl del nemlco sono rlmasti senza eslto. Da una testa dl ponte a nord-ovest dl Cremenclug 1 sovle-tltlcl .hanno attaecato con lngentl forze ma sono stati repress! In contrattacco. A sudest ed a nord dl Klev nonchč a nord-ovest dl Qlernlgoy ln qualchc punto sl ebbero asprl combattlmentl locall ln cul 1 sovletlel sono stati dovunque resplntl. Ad ovest dl Crlclev | bol.cevlchl sferravano 1113 attacco su largo fronte con paroc-chle dlvlslonl dl tlratorl. In contrattacchl pleni dl slanclo sono stati epuratl 1 posti dl penetrazlone e I repartl attaceantl nemlcl rlcacclatl nelle loro poslzlonl dl par-tenza. Dalla zona dl operazlonl ad ovest dl Smolensk e a sud dl Vellklje Loki sl annun-tla solamente attiviti combattlva dl scarsa entita. La Lnftwaffe la male con la eolabora. zlone dl formazlonl aeree romene aveva Moskva čedalje huje pritiska na Churchilla Oklic angleške komunistične stranke f.cneva, 26. oktobra. DNB. »Daily Workert priobčuje pod naslovom »Pospešite boj za končno zmagotc oklic izvršilnega odbora an. gleške komunistične stranke. Blazno bi bilo misliti, tako beremo v tem oklicu, da imamo končno zmago že skoraj v žepu. Le drugo bojiSče, kjer se bodj boji začeli hkrati z mogočno sovjetsko ofenzivo, nam lahko prinese to zmago. Komunistična stranka svari angleško vlado in jo opozarja, da Izgublja zaupanje velikoga dela angleške javnosti, ker pač zamuja ono veliko prilož- nost, ki se ji nudi. Ne smemo več opazovati s prekrižanimi rokami položaja. Če pa kdo ovira uspešno vojskovanje, mora iz vlade. Origg, Anderson, Amery. Simon in Halifax bi morali oditi, njihova meta pa bi morali zavzeti >resnlčni protlfašisti lz vrst delavskega gibanja«. Delavsko gibanje se mora boriti, da se drugo bojišče takoj upostavi. Ta oklic, v čigar ozadju jasno čutimo roko Moskvo, skuša spet pritiskati na Churchillovo vlado, da jo prisili k drugemu bojišču, kar zahteva Stalin od Bvojega zaveznika. Albanija - neodvisna država Nemška vlada je priznala njeno samostojnost Tirana, 26. oktobra. DNB. Uradno poročajo: »Narodna albanska vlada je v nedeljo predala vso Izvršno oblast novemu regent-skemu svetu. Ta svet sestavljajo štiri pomembne albanske osebnosti, ki jih je albanska narodna vlada soglasno izvolila. Njegovi člani so: Mehdi Frashbri, Fuat Dlbra, Pater Anton Harapi in Le£ Nosi. Po izdajstvu Badoglljeve klike in razorožitvi italijanske posadke se je zbrala skupina nacionalnih Albancev ter iz svoje srede izbrala narodni odbor, ki je začasno prevzel vlado v Albaniji ln proglasil deželo za svobodno, samostojno in neodvisno državo. Državno neodvisnost Albanije Je priznala tudi nemška vlada. Takoj sklicana narodna skupSčina, ki jo sestavljajo zastopniki iz vseh delov Albanije, je po tridnevni seji sklenila, naj se ustanovi regentskl svet, ki naj imenuje novo, stalno vlado. Albanija je odločena, da bo močna in odločna vlada premagala težave, ki so nastopile zaradi zadnjih političnih dogodkov ln da bo iskala primerno rešitev za svoj težko preizkušeni narod. — II — Sveta ni mogoče urediti brez Nemčije Helsinki, 2fi. oktobra. DNB. List »Ajan Suunta« razpravlja v uvodniku o splošnem položaju in napada politiko Angležev ln Amerikaneev, ki se vedno bolj obešajo Sovjetom okoli vratu. Boljševizem stopa vedno bolj v ospredje kot Činitelj, ki bo ob dani priliki sposoben pritisniti Evropo za mnogo stoletij nazaj. Eno pa Je vendar jaanor uničenje velikega nemškega naroda je nemogoče. Evrope in sveta ni mogoče urejati brez Nemčije. Jasno pa Je tudi, da ni mogoče premagati Nemčije. Ce bi se izpolnile sanje Sovjetov, potem bi to pomenilo propad Evrope in vsega sveta. Proglas japonskega cesarja Tokio, 26. okt. DNB. V Davconiotti japonskega cesarj« je bila v torek dopoldne slovesna otvoritev 83. izrednega zasedanja japonskega parlamenta. Pred otvoritvijo je ministrski predsednisk Tojo sprejel vse ministre, govornike obeh hiš in predsednike ter podpredsednike tajnega državnega sveta. V skladu z izročilom je cesar v kroju velikega maršala otvoril zasedanje • prečitanjem proglasa. Japonska vojska, tako pravi proglas, jo premagala vso težave in se je povsod hrabro borila. Zgradba volike Vzhodne Azije napreduje Iz dneva v don in zavezništva s prijateljskimi narodi so vodno močnejša. Japonski narod mora v slogi in « popolno uporabo vseh »it sovražnika uničiti. »Mi zaupamo,« tako kon- portato .ensthlle allcggerrlmento alle truppe combattentl ln grave lotta dlfen.lva speclnlmcnte a sud del fronte all’e.t faceva preclpltare nel glornl dal 2] al 25 ottobre 18S aeroplanl .ovletlcl. Nello stesso periodo rlsultano perdutl 11 propri vellvoll. In Italla merldlonale M Begnalano solamente da alcunl .ettorl .oontrl dl aven-quardle. Uulti dl sleurezza della marina da guer-ra dannegglavano al largo a nord dl Dront-helm due battelll vclocl hrltunnlcl uno del quall poc0 dopo fu affondato da un caccla germanlco. Battelli velocj germanlcl nella notte del 25 ottobre sl dlrlgevano contro la costa orlentale della Gran Bretagna Impllnaado«! In battaglla con .overchlante formazlone dl lncroclatorl battelll velocl dl artlgllerla ed unita dl .lourezza brltannlche. Una nave da sorvegllanza brltannlca e .tata aHondata, parecchl battelll vclocl dl artlgllerla nemlcl dannegglatl. Due propri battelll velocl rl-Rultann perdutl. L’equipagglo in gran parte .1 e potuto .alvare. Su tcrltorl Occidental) oceupatl come pore nel Medlterranco forze aerte ed unlta dl marina da guerra hanno abbattuto 21 ap-parecchl anglo-amerlcanl. o tragiki žalostne slovenske legende, Icl Tl Je molitev .prevračala v kletev; o največjl ljubezni ln zalo največjl Bridkosti: o odrešujoči bolečini Boga v človeškem sren, kt .1 J0 najbolj žgoče občutil In najgloblje in najnazorneje izrazil v upornikih duha — bogol.kalclh plebanlh In bo-govclh tako kakor v ponižnih, I. vere veselih bogonajdlteljlh plovanih, župnikih ln medlklh ... TEBI, ki poješ In Joče! li zemlje ln du-ha; I* tolmlnstva ln Boga; is zakorenlnje* nega duhovnega slovenstva ln razgledanega »vetovljen.tva; lz bridke boli po kraju Mladosti onkraj meje ln kraju Večnu.14 onkraj meja pe.em Lepote, Dobrote ln Re.nlce .e ob ie.tdetetletnle! poklanja ln posvečuje ta, ki al mu prav Tl Izrazil najglobljo vsebino In njegovemu poslanstvu našel naJnazorneJSo podobo: DOM IN SVET. Slavljeneo se jo za nagovor zahvalil za vse, kar jo v tem krogu doživel v vseh ča-čih in ta večer, navedel nekaj spominov o nastajanju svojih del na pobudo tedanjega urednika dr. Steleta in želel vsej družbi, da bi tako kakor njegovo 60 letnico, praznovala še marsikatero iz svojega kroga. Zatem je spregovoril bivši urednik dr. France Steld nekaj globokih misli in dejal, navajajoč izrek mojstra Plečnika: »Kdor množi umetnost, množi bolečino, ki je je toliko v življenju. Broz bolečine bi najbrž ne bilo iskanja po lepoti, ne potrebe po umetnosti. Tl, Fregelj, si sam poskusil to resnico, eam sl z veliko bolečino porajal svoja dela In tvoja dela so drugim ljudnm grebla v dušo, porajala bolečino v njih, a jim pomagala s tem do spoznanja. Plečnik je še dejal: »Največjl čudež je življenje«. V tem izreku je del odgovora na to, kar ISče-mo. O čudežu življenja vemo samo eno: da nas je dih božji obudil vanj, harfa smo v rokah Gospoda, On Jo drži v roki ln Njegov dih vzbuja strune k brnenju. Dokler hoče On brnimo, potem ne več. To je skrivnost življenja ln skrivnost poslanstva, ki ga izpolnjuje vsak v določenem okviru, ne več ln ne manj. Pregelj, Tvoja harfa, ki jo je Gospod visoko dvignil, je dobro brnela. To ti povem danes iz vse duše ln v Imenu vseh tistih, katerih pot se nagiblje k večeru in se jim bliža čas, ko bo Gospod odložil harfo ln rekel: dostiI Čestitam Tl, ker ImaS eno zadoščenje: gledaš na uspeh Bvojega življenja in On bo s tem lahko zadovoljen.« K besedi se je potom oglasil še prof. France Vodnik, ki je Preglja označil kot umetnika, ki je v epski obliki znal Izraziti najglobljo vsebino svoje zemlje ter največjo bolečino, hrepenenje in radost našoga človeka. Pregelj je velik pisatelj, ker je skromen zemljevid naSe zemlje razgrnil v silne dimenzije in njeno katolištvo izrazil v tistem, kar je bistvo te ideje: v .veličini borbe ln tekanja. Spregovorili so Se dr. Joža Lovrenčič v imenu Goričanov in Goriške, ki se danes lahko spominja tega lepega jubltoja; Stanito Kociper, ki je v imenu najmlajšega rodu zagotovil slavljencu zvestobo do smeri, ki jo jo pokazal on, saj je ta rod začel dolati tam, kjer je Pregelj največji, v priknzrra-nju slovenske zemlje, slovenskega človeka ln Boga nad njim; ln Janez Jalen. Ravnatelj J. Košlček je čestital pl.ate-lju v imenu Katoliškega tiskovnega društva ter slavljencu naznanil sklep odbora za jubilej, da se nadaljuje izdajanje njegovih zbranih spisov. Janko Moder je prebral ob koncu Se sonet: D obrotni Umetnik, Stvarnik, Beg ve.olja, R azgrnll rest Se. naSe Je bregove I n dihnil božjega duh« v sinove, V svobodo .veto Jih Je gnale volj*. A pride zlodej, grešni bog pokolje, N a naši zemlji zeplodl grobove: U mlrojo znaniki zarje nove, P rl njih Laharnar, Cradnik, Stefan Golja. B azvname Bog .e, pomočnika vzame; E lito našo zbere te duhov.ko, G robovom trgati življenja jame, L judl bud| z umetno.tjo bukdv.ko, ) Ih re« noimrtnlke, junake «ame U .tvarja, bogovec z roko bogov.ko. U. oktobra tm. čujc proglas, »v zvestobo in v hrabrost naših podložnikov in pričakujemo, da bomo kmalu dosegli naš vojni cilj. Drž. ministrom smo ukazali, naj predložijo nujuo Izredne proračune in zakonske osnutke. Spoznajte našo voljo ln vestno izpolnjujte našo nalogo.* Planinski lovci v boju s tolpami v balkanskih gorah Berlin, 27. okt. DNB. Običajna taktika komunističnih tolp, Ua pri tem približevanju nemSkib čet pospravijo svoja skladišča in poskrijejo orožje, strelivo in živila, jim je tudi te dni, kot že Česfo spodletela spričo naglice naših vojakov pri očiSčcvalnili nastopih v balkanskih gorah. Pri nekem takem nastopu so planinski lovci v izredno pospešenem pohodu v dveh dneh in nočeh naredili celih 80 km poti. Pri tem ko morali prekoračiti več kot 20 hudournikov ter se povzpeti po ozkih stezah čez viSine med 800 in 2000 m. Čeprav so ogledniški oddelki teh tolp signalizira!« prihod planinskih lovcev s kresovi od kraja do kraja, vendar niso imeli več dovolj čusa, da bi pospravili svoja *kladi-Sča streliva. V nekem večjem krajjj, iz katerega se je banditom posrečilo, da so so roditi s hitrim begom v gozdove, so uašli planinski lovci v mlinu glavno skladigče, Nato so ugotovili, da so tudi vse ostale hi5e bile spremenjene v ukladišča za strelivo. Samo na odseku dveh bataljonov planinskih lovcev so nuilj in pospravili ali uničili velike množine min, ročnih granat, ročnega strelnega orožja, goriva in več sto tisoč nabojev za puške. Usoda sicilskih umetnin Milan, 26. oktobra. DNB. V plenjenju nočejo Amerikanci zaostajati za svojim angleškim zaveznikom. Pred nekaj dnevi Je odplula v Anglijo angleška ladjr. z naropanimi sicilskimi umetniškimi zakladi in sedaj so prav tako Američani odposlali svoj prvi transport sicilskih umetnostnih zakladov. Po naročilu judovskih starinarjev iz Amerike »o odstranili znameniti portal palermske stolnice in ga odpeljali v Ameriko Tudi cerkveni zaklad iz kapele svoto Rozaije, patrono palermske katedralo, je bil opleujen. Ta cerkveni zaklad je med drugim hianii številne zlat« ln * dragulji okrašene krone ter svetovno znamenite masivne zlate svetilnike. Vesti 27. oktobra Švedska mlnolovka »Aelvesnabben. je južno od Stockholma trčila s parnikom »Vin-doe«. Minolovka sc jo občutneje poškodovala in je nasodla na bližnjih čereh, parnik pa se jo poškodoval le na krmilu. V neko turško črnomorsko pristanišče je v ponedeljek zvečer priplula angleška tor-pedovka s težko poškodovanim prednjim delom. Torpedovka je po vsej verjetnosti trčila oh mino. Nn krovu je bilo «0 mrtvih In ?'J ranjenih. Silovit potres so doživeli kraji v zalivu San Francisco v Združenih državah. Na mnogih krajih so bili pretrgani telefonski vodi ln razbite okenske šipo. Potre* jo bil unjhujšl, kar Jih pomni prebivalstvo teli krajev. Angleška vojaška policija Je zasedla pristanišča v severovzhodni Angliji, kar jo med delavstvom vzbudilo veliko ogorčenje. Delavstvo je postavilo zahtevo, da se mora policija takoj umakniti. Nesorazmerje med mezdami In cenami življenjskih potrebščin je »pravilo ameriško delavstvo v nemir, ki se Izruža v što-" vilnih stavkah, kakor jih Združene države niso doživele niti lani ob priliki velike premogovne stavko. Švedski list!, ki o tem poročajo, pravijo, dn .o letošnje stavke veliko nevarnejše, kakor pa so bilo lanske. Italijanska republikanska fašlstovska vlada sl jo za nov sedež Izbrala Denetke. Pro-selitev je bila že Izvedena. Močan potresni sunek So v soboto zvečer zaznamovali aparati nemške potresno opazovalnice v Jeni. Središče potresa jo bilo oddaljeno kakih 7200 km. Pregibanje tal jo trajalo skoraj uro. Sklepajo, da je bilo središče potresa nekje v Ohotakem morju, na prostoru Vzhodne Azije. Amerikanci so zasegli vse severnoafriške rudnike in so v ta namen zaprli vse lastnike. Prijet je bil znani rudniški bogatin Gonon tz Constantine, ker se ni hotel podrediti ameriškim navodilom glode vodstva rudnikov. Stran Z >SLOVENSKI DOM«, dne 27. oktobri 1943. Stev. 242L Dozdaj D'g odslej ..sodniki" krvavečega slovenskega naroda! Kočevska sodna komedija — v posmeh vsem strahotam, ki jih je ljudstvo pretrpelo zaradi zločinov svojih »osvoboditeljev« — Nadaljuje se pod novo krinko program komunistične partije: osvoboditi slovenski narod vseh zemskih spon Ljubljana, 27. oktobra. Naše včerajšnje poročilo o kočevskem komunističnem »procesu«, smrtni obsodbi ln justlflkacljl 16 nedolžnih Slovencev Je presunilo vso slovensko Javnost. Umolknili so celo taki, ki so po vseh tisočih umorih novih komunističnih zločinov na Velikem Osolniku, v Turjaku in Velikih Laščah še vedno trdili, da so krivci vseh teh zločinov le neodgovorni propadli ljudje, ki pobijajo na lastno pest in brez vednosti, odgovornosti »poštenega« vodstva OF ter njenega slovitega plenuma. Glasilo OF Je namreč v po-sebnt številki z dne 18. oktobra 1943. — St. 24. a. prineslo obširtio uradno poročilo o poteku tako Imenovanega »procesa proti 21 izdajalcem in smrtni obsodbi« pred rdečim »Izrednim vojnim sodiščem« v Kočevju. Pisanje na 4 strani obsegajočega lista, ki obravnava potek tega žalostnega procesa je prepodlo, da bi ga v celoti ponatisnili. Objavljamo lz njega le najvažnejše odstavke, ki razgaljajo v krvavi luči to komunistično sodno komedijo. Uvod in poročilo o poteku razprave Pred poročilom o poteku zgodovinskega procesa, ki se je pričel 9. oktobra in traja', dva dni, nepodpisan uvodničar prešteva uspehe »osvobodilnega« boja. Glavna njegova trditev je: »Vprašanje padca Italije niso odločili pri zelenih mizah, vprašanje padca Italije je bilo odločeno na vzhodni fronti ln v naših gozdovih.« In: »Padle so poslednje trdnjave izdajalskih gard na osvobojeni zemlji: padel je BoštanJ ln razvaline turjaškega gradu pričajo, kako trda je partizanska pest za tistega, ki izdaja svoj narod.« (Opombe pisca: BoštanJ ob Savi ni nikoli videl »izdajalskih« gard, pač pa partizanske tolpe, za njimi ogenj v svojih domovih, poruSene vasi, na stotine mrtvih Slovencev, požgan St. Janž, uničen rudnik Krmelj itd. Turjaške razvaline pa pričajo o krvavi ln zločinski partizanski pesti, ki Je pobijala tam ranjence, v Velikih Laščah pa 59 kmečkih fantov ln drugih.) »Ne bomo več prizanesljivi,« tako zaključuje uvodničar ter tako sam razgalja namen OF: s temi najnovejšimi javnimi »sodnimi« zločini skuša OF znova strahovati slovensko ljudstvo, ki po dogodkih po 8. septembru komaj čaka rešitve izpod partizanske oblasti, in ure, da bo maščevalo vso nedolžno kri, preganjanja ter uničevanje Kvatega imetja. Kdo ima na vesti le preračunane umore i Za prve vrstice poročila o »proceBu« to vprašanje prepričljivo pojasnjujejo. »Dne-B. in 10. oktobra se je pričel prvi proces proti...« Tako vodstvo OF (KPS) priznava, da so vse tisoče slovenskih žrtev v dveh letih pobili komunisti brez vsakega zasliševanja ali sodbe. Tokrat pa Je (Komunistična partija Slovenije) prvič zbrala »obtožilno« gradivo, ga predložila »sodnikom« in Jim že v naprej zapovedala sodbo. »Slovenski poročevalec« piše namreč dobesedno: Ljubljana Koledar Sreda, 27. vinotoka: Frumencij, škof; Sabina, mučenica; Antonija, devica. Četrtek 28. vinotoka: Simon in Juda, apostola; Cirila, devica in mučenica; Rerni-gij škof. , .Obvestilo »Proces ni kazal pomanjkljivosti, ki so sko-ro nujne v vojni, ampak Je bil temeljito in objektivno (!) pripravljen...« »Predsednik« sodišča Je bil dr. Anton Kržišnik, bivši sodnik upravnega sodišča v Celju, med ostalimi morilskimi sodniki partijci je bil še neki, pri nas neznani dr. Tomanič. Teh »ostalih sodnikov« poročilo ne navaja, kar Je razumljivo, saj navajajo komunisti zadnje čase, ko se bliža ura odgovornosti, samo Imena raznih konjukturlstov, ki so k njim pribežali po 8. septembru, svoje ljudi pa skrbno krijejo. Z imenom Je Izdan samo še znani »premočrtni« celjski odvetnik »vrhovni vojaški tožilec« Jernej Stante, ki se Je tudi šele po 8. septembru Javno pridružil komunistom ter tako s skrivnostnim »sodnim« zborom (KPS) in dr. Kržišnikom Javno prevzel vso odgovornost za obsodbe v tem »procesu«. Najstrahotnejše in najbolj nesmiselne obtožbe »Nepregledna Je vrsta zločinov, ki Jih navaja obtožnica,« to Je naslov naslednjemu poglavju v »Poročevalcu«. Toda niti za enega obtoženca »tožilec« Stante ni navedel enega dokazanega »zločina« alt »Izdaje«. Vse so le splošne propagandne trditve v obtožbi, ki Je bila, kakor pravi »Poročevalec«, že »temeljito pripravljena, da ne bi bila mogoča kaka pomota ali krivica«. Strniša Marjana, žandarmerijskega poročnika, so obdolžili organizacije raznih gard, vodstva božičnih racij v Ljubljani, Voš-njarja Pavleta (Vidmarja), kapetana I. razreda, da Je pošiljal oficirjem pozivnlcc za neko »plavo« gardo v imenu Mlhajlovlča in kralja Petra. (I) Mllanoviča Mladena, žandarmerijskega podnarednika, da je bil član telesne straže majorja Novaka; Nota Stanka, intend. poroč. lz Novega mesta, da Je bil glavni intendant neke »plave« garde v Grčaricah, kaplana Sinkarja Antona, lz Mirne peči, da Je lastnoročno pobijal ujete ln ranjene partizane z besedami: »V imenu Kristusovem, zakoljlmo ga 1«, Malovrha Franceta, kaplana iz Ljubljane, da je bil organizator Slovenske legijo, od spomladi pa četniškl kurat, Mavca Jakoba, kaplana lz Ljubljane, da se Je udeleževal sestankov belogardističnih kuratov, ki so organizirali hujskaške »pobožnosti« ln da Je šel med četnike po naročilu škofa in celo papeža; Marinčiča Rudolfa, uradnika lz Ljubljane, da je bil eden najvažnejših konfidentov v Ljubljani; Lisca Ivana, trg. pom. iz Trbovelj, da je lastnoročno ustrelil 2 ujeta partizana (imen seveda niso navedli, niti dneva ln kraja, op. p.) Konečnlka Ljuba, delavca lz Prevalj, da je izdal Prežiha (Lovrenca Kuharja); Končana Marjana iz Celja, Ca Je kot nekdanji član OF stopil iz čisto osebnih koristi v belo gardo, opravljal kurirsko službo in vozil na motorju F. Časarja, voditelja Stražarjev (Časarja so komunisti ustrelili v dnevih po 8. sept. nekje blizu Škofljice). Tomažiča Draga, uradnika iz Meže, po rodu iz Slov. Bistrice so obdolžili, da je izdal Italijanom 6 ujetih partizanov, ki so Jih pozneje ubili. Klena Vladimirja, znanega športnika iz Ljubljane, so obdolžili lconfidentstva (I); Stcpca Jožeta iz Gorenje vasi pri Mirni »celega kupa zločinov« (navedli niso niti enega); Murna Josipa, krojaškega pomočnika lz St. Jošta, da Je sodeloval pri zahrbtnem umoru 4 partizanov (navedli niso nobenega); Miheliča Franca, da Je pobijal partizane s kopiti (navedli niso niti enega); Capudra Gabrijela, iz Ljubljane, da Je zakrivil nešteto zločinov (nič imen in dejstev); Habiča Viktorja iz Bizovika, da Je ubil več ljudi, med njimi tudi neko žensko (brez Imen); Jesenovca Gabrijela, žo- ln oseb, čisto taka, kakor so bile uteme- l parku pri Dijaškem domu. Civilno prcbival-ljitve ob umorih »izdajalcev« dr. Ehrlicha, 1 ntvo je brez soli ln tobaka ter zdravil. Na Peršuha, dr. Natlačena ln drugih. Mnogi Ljubljančani dobro poznajo ljudi, zato lahko sami sodijo, kako jo s temi »zločini«. NaJvlSJc prodajne cene za cvetjo je po botehnlka lz Vrhnike, da se Je hotel vri-odredbi pokrajinskega predsednika odobrila niti na Primorskem med partizane, Jcr-pokrajinska uprava takole: domače križan- mana Marjana, delavca lz Ljubljane ln Lok” pri**vrtnarjih vzg°o?en^omače križani Bačnika Marjana, uradniškega pripravmka teme po velikosti 3 do 5 L koinad; brez iz Ljubljane, da sta bila pripadnika »čet-umotnega vrtnarjenja vzgojene domače kri- niške« tolpe. jfoeTo6 50°cm “Šo T^adTo cm 1 Takšna je bila obtožba - brez ugoto- dolge mahonijeve vejico po 1 L komad; vitev posameznosti, vse brez navedb krajev kmočki zeleni venci, navadni, po velikosti | J) do 5 L komad. Cene se razumejo za blago j na stojnicah, cenik pa mora biti kupcem 1 vidno nabit v prodajnem prostoru. 1. novembra 1*43 bod0 v ^SIovenCevi knjižnici« Izšle bogato Ilustrirane »Pohorske bajke« (aročlte se člmprej na Slovenčevo knjižnico! Vsaka knjiga stane za naročnika le 8 liri Obtoženci so se obnašali samozavestno, očitanja ogorčeno zavračali Nadaljnje poročilo o nastopu »prič«, — navedli niso z imenom niti ene — in o samozavestnem' vedenju obtožencev obravnava »Slov. poročevalce« takole: »Medtem ko so se obtoženci v začetku obnašali dokaj samozavestno ter očitano jim dejanje ogorčono zavračali, so se pozneje zlomili.« Kaplan Mavec je v svoj zagovor po »Poročovalou«, »zakaj je šel v plavo gardo, dejal: Po nalogu svojega škofa sem bodril ljudstvo k vzornemu verskemu življenju!« Temeljna misel tožilčevega govora, ki je sledil nato, je bilo udrihanje po duhovščini in po protikomunističnih »reakclonistih«. Iz poročila ni razvidno, da bi Stante predlagal kakšno kazni, ker je tbilo vse pripravljenoc. »Posvetovanje in sodba« O tem piše »Slov. poročevalec«: »Po zagovoru obtožencev so je sodni zbor umaknil k posvetovanju. Ko se je po peturnem posvetovanju sodni zbor vrnil, se je dvignila v dvorani v prvi vrsti sedežev gruča moških. Ob mrtvaški tišini je predsednik sodišča razglasil obsodbo. Vsi obtoženo! so bili spoznani za krive očitanih jim zločinov ter so bili z Izjemo poročnika Nota, kaplana Mavca, Jermana, Bačnika ln Jesenovca obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Zadnji štirje so bili obsojeni na prisilno delo, Jesenoveo pa je zaradi pomanjkanja dokazov Izročen področnemu vojaškemu sodišču.« Ko se spominjamo ustreljenih žrtev, sporočamo javnosti tudi smrt njihovih najboljših tovarišev, smrt njihovega poveljnika žandarmerijskega majorja Koprivice Boruta, in 28 letnega podporočnika dipl. pravnika Lada Žnidaršiča iz Celja, Oba sta padla blizu Grčaric pri Dolenji vasi v boju b komunisti. Koprivica je znan po vsej Sloveniji in si je zlasti v Celju kot poveljnik orožniške čete pridobil mnogo ljudskega zaupanja. Žnidaršič Lado je bdi kremenit in zaveden akademik in edini sin bivšoga tajnika na colj-skorn mestnem poglavarstvu. Padel je, zadet v glavo. Pokopali so ga v Hrva6i pri IUb-niol. Usmrtitev v noči na 15. okt. O tej »Slovenski poročevalec« ne poroča nič. O tem dogodku smo »vetleli po človeku, ki se je to dni vrnil iz Kočevja. Ta pripoveduje: »Kočevje je popolnoma izpraznjeno in v mestu skoraj ne vidi« podnevi žive duše. Partizana skoraj ne vidiš, razen redkih straž, ki nadzorujejo okrog 300 aretirancev. Ti so deloma (okrog 180 ljudi) zaprti v veliki hiši nasproti železniške postaje, drugi pa v Dijaškem domu ln nekaj tudi v gradu. Dostop do teh ljudi je najstrože prepovedan. V gradu je bilo tiste dni le IG aretirancev. Ko som bil slučajno na dvorišču, so bili pravkar na nekaj minutnem sprehodu. Sploh niso bili podobni ljudom. Bill 60 prepadeni in skoraj nagi. Tara sem zvedel za umor e ljudi, ki go jih pripeljali v Kočevje iz Ribnice. Ubili so jih nekaj dni pred usmrtitvijo 16 obsojencev. Teh l(i žrtev so mučili še do noči 15. oktobra, ko »o jih nago odpeljali v bližnji gozdiček in postrolili. Junaki si niso pustili zavezati oči ter so umirali z vzkliki domovini in Kristusu. Slava jim! Komunisti pognali v zrak kočevske tfudniške naprave Aretiranci kopljejo podnevi pod stražo jarke v mestu, plasti zaklonišča v mestnem I potu je pripovedovalec žel skozi Dolenjo in te I Goričo vas. Tu je življenje mirno, ljudstvo pa silno nezaupljivo. Ribnica jc prav tako popolnoma Izpraznjena. Nova poročila pa govore tudi o razruše-nju rudniških naprav v Kočevju in o požigu delavskih kolonij in tekstilne tovarne. Partizani so se umaknili, za seboj pa pustili le razdejanje ln številne nove grobove. Weh rmacht - Stan do rt - Offrzier Laibach-Mitteilung Ab Donnerstag den 28. 10. werden die vom obigen Kominando ausgestellten Ulock-passiorscheine, welcho mit 31. 10. ablaufen, verliingert. Die Veriangerungen erfolgen wie folgt: Am 28. 10. ab 8 'A Dhr fiir die Ango- stellton und Arbeiter von Grossbetriebon mit iiber 50 Angestellten und Arbeitern. Am 29. 10. fiir Betriebe mit iiber 20 An-gestellte und Arbeiter. Am 30. 10. fiir Angestellten von Kauf louten und Geworbetreibenden, die iiber 3 Angestellte bezw. Arbeiter bescliiiftigen. Alle hier genannten Interessenten haben fiir ihre Gefolgscliaft ein Verzeichnis mit Namen, Wohnort und dio notige Strassen-sperre fiir dio zur Verliingerung in Be-tracht kommenden Gefolgschaftsmitgliedcr aufzustollen, zu wclehen sie die mit 31. 10. ablaufenden Passierscheine beilegen. Am 2., S. und 4. November werden die Einzelau8weise, welche ebenfalls am 31. 10. ablaufen, vcrliingort u. zw. am 2. XI. von A bis H am 3. XI. von I bis N am 4. XI. von O bis Z Vom Donnerstag den 28. 10. bis ein-schlicsslich 6. 11. werden Gesueho fiir Aus-stellung von neuen Passierscheinen ln kei nem Falle angenommen. Ausgenommen sind nur Todosffille. Poveljstvo mesta Ljubljane objavlja: Od četrtka, dne 28. 10., dalje se bodo podaljševale propustnice za bloke v ljubljanski pokrajini, katere bodo poteklo z dnem 31. 10., kakor sledi: Dne 28. 10. ob 8 in pol uri za nastav-ljence in delavce podjetij, ki zaposlujejo preko 50 oseb. Dne 29. 10. za obrate preko 20 nastav-ljencev in dolavccv. Dno 30. 10. za trgovske nnstavljence In obrtnike, ki zaposlujejo več kot tri osebe. Vsi zgoraj navedeni interesenti naj predložijo seznam oseb, stanovanje ln blok, ki pride v poštev, kakor tudi zapadle pro-pustnioe. Dne 2., 3. In 4. XI. se bodo podaljševale propustnico posameznikov, ki zapadejo z dnem 31. 10., in sicer: dne 2. 11. od A do H dno 3. 11. od I do N ilne 4. 11. od O do Z Od četrtka, dne 28. 10:, do vštetega fi. 11. ca pro3n.io za novo propustnice v nobenem primeru ne sprejemajo, izvzemšl v smrtnih slučajih. S ^pod. Štajerskega V soboto, 23. oktobra, ob 11 so odprli v celjskem Nemškem domu gospodarsko razstavo. | Blizu Celja se je pri padcu z okna smrtno ponesrečil 9 letni Danijel Jegričnlk. 1 Nesreče: V Studencih pri Mariboru je prišla pod osebni avtomobil 8 letna Herta Sitarjeva in el pri nesreči zlomila desno roko. Na Teznem pri Mariboru sl je pri padou poškodoval nogo 13 letni Karel Ra-tajo. V mariborsko bolnišnico so pripeljali tudi 35 letnega slikarskega pomočnika Alojza Panika iz Maribora, ki je dobil pri delu hude opekline po vsom telesu. Na Italijanskem bojišču Je padel 21 letni poročnik Oto Mahaček. V Gradcu so predvčerajšnjim pokopali gospo Jožefo Laknerjevo. Zapušča moža Alojzija Laknerja. 20. oktobra jo umrla v starosti 82 let poštna upravnica v pokoju Kati Stinglova. | Naročajte »Slovenski dom«! Tramvajski promet k Sv. Križu. Zaradi praznikov mrtvih bo v soboto, 30.__t. m., popoldne vozila proga »1« k Sv. Križu mino magistrata po Poljanski cesti, mimo Sv. Petra po Jegličevi in fimartinski cesti k Sv. Križu in nazaj po Isti poti v Zg. Si-5ko. V nedeljo, 31. oktobra, in na praznik Vseh svetih v ponedeljek. 1. novembra, bodo vozilo k Sv. Križu ves dan vse progo takole: Proga »1« Iz Zg. šiške mimo magistrata po Poljanski cesti, mimo Sv. Petra po Jegličevi in Smartinskl cesti k Sv. kri-fcil in nazaj po isti poti v Zg. Riško. Proga »2« nespremenjeno iz Most mimo Sv. Petra, po Poljanski cesti, mimo magistrata, rlavnga kolodvora, po fimartinski cesti k Sv. Križu in nazaj po Isti poti. — Proga »3« od Rakovnika mimo magistrata ter po Poljnnnh k Sv. Križu ter po Isti poti nazaj na Rakovnik. — Proga »4« z Viča mimo glavnega kolodvora k Sv, Križu ter po isti poti nazaj na Vič. Na Vornih duš dan, , v torek, 2. novembra, bo ves dan k Sv. Križu vozila tudi proga »1« enako kot v soboto, 30. oktobra, t. J. iz ftiške mimo magistrata po Poljanski cesti, mimo Sv. Petra, po Jegličevi in fimartinski costi k Sv. Križu ter po isti poti nazaj v Zg. Šiško. — Potnike vljudno prosimo, naj vstopajo pri zadniitt vratih, izstopajo pa samo pri sprcdnlib. pnsebno jih pa Se prosimo, nnj ne stojo na zadnjem stonnišču, dokler je v vozu še kaj prostora. Vožnja na slotmlcah je najsi roSo prepovedana. V nedeljo, 31. oktobra, in na praznik Vseh svotih v ponedeljek. 1. novembrn. se vozovi no bodo ustavljali na postajališčih: Vilharjeva cesta. Savska costa, Zale in Linhartova cesta. Potniko znova liaprošemo. nnj Imajo denar ra voznino pripravljen ter no zadržujejo sprevodnikov 7, iskanjem denarja po vseh žepih. Potniki, ki imajo mesečno vozne listke, moralo mesečne izkaznico sami od sebe po-Vnznti snrevorlniku, no da bi jih moral