Največji slovmaki dnevnik v THruženiii državah VeUa za vse leto • . $6.00 Za pol leta * ■ « . . $3.00 Za New York cek> leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ,1 TELEFON: C0BTLANDT 2876 NO. 117. — ŠTEV. 117. I2s£ islovenskihidelavcevyAmerfld. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. YT.nndcr Act of Congress of » the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* NEW YORK, THURSDAY, MAY 19, 1927. — ČETRTEK, 19. MAJA 1927. _TELEFON: 00RTLANDT 2876. VOLU ME XXXV. — LETNIK XXXV. strašni prizori v melville ulice so 5 Čevljev pod vodo izredno oster protest | kajzerja se ne boljševikov proti angliji bo v nemčijo Mogočni valovi so potegnili s seboj nadaljna poslop- Rusija je protestirala proti naskoku na sovjetski Postava proti bivanju —:--*-------urad. — Poslanica zahteva zagotovila. — Rusi- Prejšnjega kajzerja v ja reservira pravico do odškodnine za "žal je-i Nemčiji je bila podal j -nje" in škodo. — Angleški trgovci so zaupali 1 " ~ sovjetski ekonomski organizaciji. blaznež razstrelil šolsko poslopje v bath. mich. Iz zadnjih poročil je razvidno, da ie bilo osemintri- deset mrtvih in nad štirideset poškodovanih. _ Med mrtvimi je triintrideset otrok. — Četrt tone dinamita. — Tudi atentatorjeva hiša je bila razdejana. ja. — Jokajoče se ženske in otroci so zbežali iz hotela oblečeni le v nočne srajce. — Pričakovati je vet izgub življenj. — Železniška zveza prekinjena. NEW ORLEANS, La., 18. maja. — Mellville, MOSKVA, Rusija, 18. maja. — Sovjetska via- j šana za dve leti. — Dr žavni zbor j e sprejel vladno predlogo. 1-------------■ ^.vrv^uu ^lUH 1 Id" skoku na sovjetsko hišo v Londonu izjavila, da je nadaljevanje trgovskih odnošajev z Anglijo mogoče le pod pogojem natančnega izvedenja določb trgovske pogodbe iz leta I 92 I, brez vsakih kršenj, porajajočih se iz medstrankarskih manevrov in fantastičnih manevrov enega ali drugega ministra. Poslanica zahteva od sovjetske vlade definitivna zagotovila glede tega predmeta, iz katetih bi bilo lahko napraviti definitivnr* zaključke. Nadalje izjavlja sovjetska vlada, da reservira pravico, da uveljavi zahteve glede kršenja pogod be in zahteve glede materijalne škode, izvirajoče iz napada. Poslaniea izjavlja, da temelji \ sovjetski notranji razvoj na defi nit i vnem ekonomskem načrtu in inozemskh trgovskih odnošajih in da vsled tega ni mogoče staviti v nevarnost tega načrta vsled angleških domačih političnih razmislekov. — Sovjetska vlada, — se glasi nadalje v poslanici, — je zasledovala z zadovoljstvom zanimanje za sovjetski trg, ki se je kazalo v Londonu, in sovjetski ekonomski organizaciji so vedno bolj in bolj dnevi dogovor med so v jet i in eno teh bank za 10.(K)0.000 funtov. — Kampanja nezaslišane sovražnosti. ki je dosegla svoj višek v naskoku na sovjetsko trgovsko delegacijo, pa je dovedla sovjet sko vlado do tega. da predloži z vso resnostjo in odkritostjo, katero zahteva položaj, angleški vladi vprašanje: — Ali je pripravljena še nadalje vzdržati in razviti an-ško-sovjetske odnošaje ali pa je njeni namen na vladno napravo negledc na vprašanje pogodbenih jpravie. je skrajno resno in sovraž-Ino dejanje, ki Li*ez dvoma ojrro med interesiranima državama, vsemi s tem spojenimi posledica mi. — Dejstvo, da ni dala trgovska delegacija s svojimi aktivnostmi nobenega upravičila za ta naskok, je mogoče dokazati na temelju o koliščine, da ni vprizorila angleška vlada niti ene reprezentaeije ali pritožbe radi njene delavnosti. 4 ubiti pri napadu ko-mitašev. BEOGRAD, Jugoslavija, 18. maja. — Dan sv. Jurija je bil kot že pogosto signal za izbruh sovražnosti. Trije civilisti in en policist so bili ubiti pri napadu na vas Srenko od bolgarskih komitašev. Jugoslovanska obmejna straža se je borila več ur z Bolgari, a slednji so ušli tekom noči preko meje. Petdeset vstašev ubitih. - - -—■ " ■ - - —i. a.. . ^ ] J_u., I lliaju. - 1TXC11VI11C) I ---—------» - J w * • tltUJU. - Iw'UV JCLOIWa Vid — La. je bil včeraj preplavljen, ko je deroča Atcafa- Je v poslanici, ki je bila včeraj izročena angle-laya reka včeraj zjutraj podrla nasipe ter se obrnila škemu pooblaščencu v protest proti zadnjemu na- ! z vso silo proti mestu. Z velikanskim naskokom je navalila voda na hotel v mestu, ga dvignila iz fundamenta, ga vrgla na stran, nakar je bušknila v sosedna poslopja. Parne piščalke in Standard Oil tvornica so oddale svarilne signale, dočim so hiteli stražniki po u-iicah, streljali z revolverji ter klicali: — Nasip se je porušil! Prebujene ženske so vzele otroke v naročje ter zbežali pred valovi v gorenja nadstropja hiš. Melville leži 125 milj od New Orleansa. Nasip je počil na nasprotni strani reke. Do opoldne se je razširila odprtina na I 400 čevljev. Ne ve se še, če je bilo izgubljeno kako človeško življenje ali ne. Nasip je počil tako nenadoma, da niso imeli prebivalci niti toliko časa, da bi se oblekli. Voda je pričela hrumeti z velikanskim truščem skoz odprtino ter je dvigala poslopja kot peresa iz funda-mentov. V divjanje in grmenje vodovja so se mešali klici žensk, ki so klciale na pomoč ter jokanje otrok, ki so, tresoči se od mraza in razburjenja, sedeli na ozkem robu nasipa. V dveh ur je bilo mesto Melvlile pet čevljev glo boko pod vodo. Na stotine ljudi je pribežalo na strehe ali pa splezalo na drevesa, kajti voda je hitro naraščala ter bo dosegla v teku 24 ur višino deve- . lih ali desetih čevljev. Nastala je divja gneča lju-|Zai,paIe ,onred Železniški vlaki so bili v najkrajšem času polni beguncev. Spravili so jih v Baton Rouge. Rdeč križ poroča, da so utonili v Plaucheville en moški, ena ženska in en otrok, ko je valovje odneslo njih hišo. Prebivalci so bili ujeti kot podgane v pasteh. v BATON ROUGE, La., 1 8. maja. — Ob poldveh včeraj popoldne se je poročalo o drugem, 300 čevljev širokem polomu ob zapadnem bregu Atchafa laya reke, pet milj severno od Melville. Vsled tega novega poloma so bile prekinjene vse kopne zveze med Baton Rouge in Simmesport. 2!e predvčerajšnjim so bili vsi prebivalci opozor-J*a nadaljno ohranjenje odnošajev jeni, naj izpraznijo bivališča, a so rajše ostali, ker so bili prepričani, da bodo nasipi držali. Texas in Pacific železnica je imela pripravljen vlak, a povoden j je prišla tako hitro, da je bil zadržan vlak z begunci, še predno je mogel odpetlja-li. Voda je tako hitro narasla, da je imelo le malo oseb priliko rešiti svojo najbolj dragoceno osebno lastnino. Bati se je, da so najbrž utonili ljudje, ki so stano-vali v bližini prostora, kjer se je porušil nasip. BERLIN, Nemčija, 18. maja. — Vladna predloga za dveletno podaljšanje postave za varstvo republike. ki bi potekla julija ca. je bila včeraj sprejeta v držav nem zboru s .123 glasovi proti 41. Vsled te odredbe je mogoče preprečiti povratek prejšnjega kajzerja do dovršen ja in sprejema Vega kazenskega zakonika, ki bo napravil prepoved njegovega po-vratka za trajno. Sprejem predloge s potrebno večino 23G glasov jt- bil omogočen le s tem, da so nemški nacijonal-ei rajše podpirali to predlogo kot pa riskirali kabinetno krizo. Do-sedaj so bili odločni nasprotniki proti-kajzerske klavzule. Nemški nacijonalci, ki imajo v kabinetu štiri člane, so bili predmet zasmehovanja radi njih stališča. Radikalci so jim očitali pomanjkanje principov. Grof Westarp je izjavil, da podpira njegova stranka predlogo, ker j«- dala vlada obljubo, da bo pričela tukoj razmišljati, katere bele postave naj se sprejme v novi kazenski zakonik. To bo dalo nemškim nacijonaleem priliko, da delujejo za izključenje klavzul, BATH, Mich., 18. maja. — V tukajšnjem šolskem poslopju sta nastali dve strašni dinamitni eksploziji. 33 otrok in pet odraslih je bilo na mestu mrtvih, nad štirideset težko-poškodovanih so pa odvedli v bolnišnico. Solo je z dinamitom razstrelil farmer Andrew Kehoe, ki je bil blagajnik šolske oblasti. Možu, ki iržaT"P? tUdi med mrtvimi' se ie bil° zmešalo. Pozneje jc eksplodiral tudi v njegovi hiši dinamit. Za časa eksplozije je bilo v šoli 235 otrok. Atentator se je baje poslužil četrt tone dinamita. Mesto Bath, Mich, ni daleč oddaljeno od Lan-smga, kamor so bili ranjeni prepeljani. zadeva sacca in vanzettija Governer Fuller je vprašal izvedence za svet. — Vso njegovo pozornost zahtevata pištola in kroglja. — Baje ne bo imenoval komisije. velika stavka v sing singu Pet in sedemdeset kaznjencev v Sing Singu je vpri-zorilo stavko, ker je fižol baje premalo kuhan. — Stavkarje so zaprli v osamljene celice. — Warden je priznal, da imajo vzrok za pritožbo. Ponižni fižol premalo kuhan iui neprimerno pripravljen, je povzroči! včeraj v Sing Singu stavko, prvo demonstracijo proti nezavžitni hrani v tem zavodu V osem in petdesetih letih. Pet in sedemd^eot od 1£00 jetnikov je zapustijo delo y jetnižkili delavnicah. Vse So takoj S9!prli v kaznilne celice. MEXICO CITY, Mehika, 18. maja. — Petdeset vstašev, ki so bili člani neke tolpe pod vodstvom katoliških duhovnikov, je bilo u- katerih ne marajo, bitih tekom spopada z vladnimi čemi v državi Jalisco. Čete so zasačile vstaše v E1 To-ro renči. Voditelji tolpe so bili duhovniki Pedroza, Gonzales in Vega« BOSTON, Mass., 18. maja. — Včeraj so tukaj povsem določno izjavljali da ne bo governer Fuller imenoval nobene komisije, da premotri procesiranje in obsodbo Saeea in Vanzettija, emveč da ima namen vse sam premotriti ter podati svojo odločitev po tehtnem VEZUV ZOPET AKTIVEN XAPOL.T, Italija, 18. maja. — , ... ... šestih mesecih sorazmernega Masa opozicija proti izjem- • , , ,. ,, , . 1 , miru je pru-el puhati vulkan, ki hnn ... zerju pravice, katere uživa vsak Nemec. je znana ter ostane neiz-premenjena. —je rekel. japonci nočejo komunizma Japonski delavci so baje hladni napram komunizmu. — Policija je dognala, da je rusko-japonska prijateljska zveza trgovska organizacija. I jc j/i u ri mm določbam postave, posebno o-j3slokobno ren5i in bobni . ne nih. k, jemljejo prejšnjemu kaj-L ^ stebre Tmenkagto.be, 7A**U1 l»l*n 1*irt-2 Ortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. r* g i7 a s n a r~o Fa (Voice of the People) __ Is.sutd Every Day Except Sundays and Holidays. Za ctlo lety velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 y.M pot uin ..............................$3.00 Z a vrtrt h la ............................$I3t1 Za New York Z'i cclo leto....$7.00 Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za t»o/ leta ...............................$3.50 Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. "(Has A ^oila" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti 8e ne yriob5njala«**i, s»* je po obedu vrstil govor za govc-r«mi, kni je /e navada pri takili prilikah. Anj.'.le>ki kralj "in predsednik franeoske republike i;i n;i/diavljala evropskemu miru ter solidarnosti med i'Y;iii< ijo in Anglijo. Sklicevala sta se na soglasje, ki .je vladalo med obema državama tekom svetovne vojne trr na medsebojno prijateljstvo, katero je mir v Versaille-sti !«• š<* bolj utrdil. - Krnz<\ ki so izgovorjene pri takih prilikah, so seveda pulile in brez pomena. T.diko važnejše bodo konferenee ki se bodo vršile v i: i: i. h i na Dnwuing Streetu med zastopnikoma angleške in Iranci»-ki" /.imanje politike, med gospodoma Chamberlain-muj in hriaudom. Pomeniti se morata o jako važnih stvareh in najvaž-tieja teb stvari je evropski mir. Odnošaji med Anglijo in Praneijo so postali vsled li'iimvc nekaterhi starih interesnih nasprostev preeej na Jieli. Kamni koli }»• potipala angleška ali francoska politika, I m ) v s < u 1 je prišlo do več ali manj resnega trenja. Angleški in francoski interesi se križajo na Jadran-, !;em morju in na Balkanu, v odnošajih napram Rusiji tel na Daljnem Yzhooslediea bo vse drugo kot mir v Kvropi. NOV PINEDOV ZRAKOPLOV M 1231 VftOtHMOOO « VKKDWOOA ML T. m K Znanemu italijanskemu avijatikude Pinedu je poslal Mussolini v Ameriko nov zrakoplov "S;«ita Maria I i". Zrakoplov, v katerem je preletel na tisoče milj, mu je zgorel dne •». aprila v Roosevelt Dam, Ariz. DEBATA GLEDE DELAY. PREDLOGE U ELMAR PeTer Zgaga > i H Členi angleške delavske stranke, ki so zapustili zbornico v znamenje protesta, so se vrnili k debati. — Generalni pravdnik je mnenja, da smatra predloga večino simpatijskili stavk nepostav-nim. LOXDOX, Anglija, 13. maja. — Delavski člani parlamenta, ki so se kot en mož umaknili predvčerajšnjim iz poslanske zbornice v protest proti vladni "giljotinski" predlogi, da se pospeši sprejem strokovno unijske predloge, so se premislili ter se včeraj vrnili v zbornico. Glasi se. da so se str«ukini voditelji sestali z generalnim svetom Strokovno unijskega kongresa oziroma z zastopniki industrijalnega dela, ki so protestirali proti vsa ki akciji, katero l>i dežela lahko razlagala na tq način, priliki obiska v Pittsburghu st-a«i pogleda 1 tudi slovensko cerkvico. Čudom sem se začudil, ko sem videl to staro cerkvico sedaj prenovljeno. Že zunanjost te privleče v notranje prostore in tam človeku, ki je l>i! odsoten le par kev širša, svet lej- ža. Krvnik Elliot je prvikrat spu-jburgh videl, da stil električni tok deset minut po vedno plava v starem dimu. Toda .... • a »* i • . L i -. - ^ i let zdi. da )•' eerk . osmi uri. Ova nadaljna sunka iste; to .jc bilo pred mesec dni. Danes,1 » . . , , , sa in vsa i deloma vredna stavba ul o druga«'-' . : . . ...svojega cilja nise bnzje. \ sa liva I_________________ sam sem opazil, da se ne kadi več iz vseh dinini- dajalci dati. Ce pa bi zastavkali i ,. „ . , , , . . , , _ .. . ^ . ^ jvoltaze je poslal skozi telo par se- ko to pisem. scin pa železničarji, pie\azati pi emoga j jc||n(| p0zneje j„ f,sem minut poz-inih razmerah in ali docker ji, ker bi domnevali, da so upravičeni premogarji do kraj- NEKOČ IN DANES < f« il Mile je napravil kineniatofrafsko sliko K list usfive^a življenje. "Kralj vseli kraljev" so imenuje slika in je baje ne-kaj posebnega. ^ , Stn.Aki /.a napravo sliko so znašali dva milijona tri-ii.ti>«.r- dolarjev. V enem samem prizoru nastopa petsto talnih i^rab ev in 4500 takih, ki so bili posebej najeti. Te-Loin ejie^a leta jim plačeval po osemdesettisoč dolarjev na teden. < •• i 1 de Mille upa, da bo s sliko širil pobožnost po vetu iti lin s tem zaslužil precejšnjo premoženje. j Tisvečera, k > so vprvči kazali sliko "Kralj vseh l.riiljev" so bivši študenti Yale univerze priredili največji banket v zgodovini newvorskega mesta. Pri tem ban-I- tu bila izprdžena misel, da se s prostovoljnimi prispevki in,damvi zbere vsoto dvajset milijonov dolarjev za t'.-tdaljna izboljšanja na Vale vseučilišču, katero je neka-[ a inutli-rjia tovarna za vzgajo. Ta dva slučaja sta značilna, če se pomisli, da je Kris- hodil siromašno oblečen ter je pridgioval svoje nauke v prilikah dvanajsterim priprostim možem. Posluževal se ni nobenega stroja, tedenskih izdatkov ni imel; ni potreboval niti ravnatelja, niti časnikarskih agentov. In največji učenjak, kar jih pomni zgodovina, sta-rogrški Sokrat, je učil svoje učence modrosti po gajih in templjih. Niti šolskega poslopja ni imel. j,),; , t i v • K.'^ jy pvjšlo človeštvo po dveh tisočletjih? In v ka&sno smer je zašlo? šili ur, bi bila njih akcije nepo-stavna, ker bi ne zastavkali, da izboljšajo svoje delovne upogoje. S tem bi očividno izvedli pritisk na vlado, da intervenira. Skupna stavka uslužbencev organizacije, ki ima premogovnike, jeklarske naprave in ladjedelnice, bi bila povsem legalna, je rekel, — a stavka transportacijskih de-lacev, da prevažajo skebski premog tekom premogarske stavke, bi bila nepostavna, ker bi pome-njala kršenje kontraktov železniških družb, kot običajnih prevaže valk in ker bi ohromila bistvenikazni' > Fner4°'in ^^ službe, kar bi prisillo vlade k intervenciji. Opozicijski člani so ugovarjali. neje je navzoči zdTavnik objavil, da bije srce morilca z naglico dvajsetih sunkov na minuto. Srčna akcija je pa nenkrat prenehala in Fuer-itein je bil proglašen mrtvim ob osmih in devetnajst minut. Fuersteina, ki je t elit al približno 225 funtov, je privedel v smrtno sobo Father Cornelius McTn-neryny, kaplan jetnišnice v Hud-so okraju. Xa stolu je Fuerstein popolnoma opešal ter ni mopel ponavljati molitev, katere je govoril kaplan. Kljub naporom, da se doseže v zadnji minuti izpremembo smrtne kov. Toraj, tudi bodočnost ne o-beta nič sigurnejra. Obiskal sem med tem časom Detroit in Oleve land, kjer poje povsod žalostna pesem nezaposlenosti. Vse izgleda da kapitalisti sede na dolarjih, ki naj bi imeli mlade za volitve novega predsednika. ša upanja do zadnjega petka, ko jes bil proglašen duševno zdravim od dr. Henrv Cottona. zdravniške- , . . ,, , .. . . , • •• ga ravnatelja državne bolnice. Za- da bi predloga v luci teh definicij." . . , .. , . I govornik na smrt obsojenega mo- zdrobila vse z muko sestavljene 7 . .. , organizacije dela in kapitala, od j katerih sta odvisna mir in vodstvo industrije. Poskus, da se loči politično akcijo od industrijalne. — so rekli, je — prišel petdest let prepozno. Agitirajte za "Glas Narodanaj- več i i slovenski dnevnik v Ameriki Jža. Ilarrv Ileher. se je oprijemal zadnjega upanja, (la bo governor Moore izpremenil smrtno obsodbo. Tekom procesa, se je poslužil Ftierstein v družbi svojih prijateljev vseh mojročih sredstev. Redkokedaj v kriminalnih analah se je vršil kak tak koncentriran hrij. da so reši na smrt obsojenega moža. Pozor čitatelji. • Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogli»Su-jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda". Jugoslavia irredenla. Pogozdovanje Krasa. V pogozditveni kataster je vpisanih za vseli -pet dežel okoli 15 tisoč 500 ha. Kataster hočejo še razširiti in vpiše se na Goriškem št* fiOOO ha, v Istri. Kvarnem in Dalmaciji še 20,000 ha in na Tržaškem 3500 ha. Pogozditi bo treba torej nanovo 30.000 ha. To je naloga novih gozdnih konsoreijev. Z lirami, ki jih imajo na razoplago. pa se da pogozditi na leto komaj 50 ha. Na ta način bi trajalo to de lo dobrih sto let. Pogoz0 bila tudi v jako zanemar jenem stanu. Tudi ta -.0 sedaj prenovljena in .nudijo sedem in petdeseti cesti novo obličje. V treh leti!) njegovega župnikovanja se je drlir v tej naselbini skrčil za eno t ret inn, in smelo trdim, da so Xa newvorskih pouličnih železnicah je velik naval. Posebno, od-j kar so začele kom pa ni je aparati, j imajo motormani strašno dosti de-| la. Prej sta bila na vsaki kari dva: j moiorman in konduktor. sedaj so j pa konduktorji odpravljeni. Mo-j torma 11 mora voziti karo. zvoniti, • odpirati vrata, dajati informacije, ■ pobirati denar in ima opravljati še nešteto družili poslov. Največ dela je s premenjavo denarja. Včasi se je dogodilo, da je j motorman brezplačno vozil člove-jka. ki ni imel nobenega drobiža, j pač pa samo bankovec za pet ali deset dolarjev. Ljudje so se bili temu privadili ter enostavno rekli, da nimajo een-i • ' I ca. Toda to ni dolgo trajalo. — j Kom pa ni je so zabičile svojim u-, službeneem, da morajo imeti pripravljen drobiž. Nekega dne je prišel v karo j star skopuh ter pomolil kr-ndlik-j tor ju pod nos bankovec za deset dolarjev. — Žal mi je, toda oprostite, nobenega niklja nimam. Konduktor 11111 je pa smeje odvrnil: — Nikar i.e bodite žalostni zastrantega. Vaša žalost se bo kmalu izpremenila v veselje. V kratkem času jili boste imeli 19!>. Spravil je bankovce ter mu odštel 1 ')!> nikljev. * Profesor matematike na dekliški šoli opazi, da učenke med njegovim "zanimivim" predavanjem po vrsti dremljejo. IJazdražen jiii začne oštevati: ->- Spite lahko pri komur hočete in s komur hočete, ampak pri meni ne boste spale! * V nemškem držav, zboru je bila sprejeta predloga, da se nemški kajzer še dve leti ne bo smel vrniti v Nemčijo. Dokler mu bodo dajali Nemci vsako leto po par milijonov mark ter 11111 točno odrajtovali dohodke njeprovih posestev. bo kajzer na Holandskem povsem zadovoljen. ('e bo pa baš po Nemčiji zahre-penel, bo prišel na obi->k. magari, da >e nemški državni zbor na jrla-vo postavi. Nemčija je namreč še vedno monarhistična država kljub vsem republikanskim titelnom in naslovom. V London se je neki Anglež sedemnajst ur neprestano smejal. Najbrž je poslušal kak diplomatski govor o velikem in neminljivem prijateljstvu med Anglijo in Francijo. * Mladi parček vpraša v gozdu kmeta, kako daleč je še do prihodnje vasi. — Ja. veste, to ni vse eno. ('e ste poročen, pridite v pol ure, če pa še niste, pa rabite dve uri. V neki londonski kleti so našli preduje in Bo«r ji daj srečnejše čase tudi v gmotnem oziru. poslopja in stavbe sedaj dosti več vredne. Vse kaže, da naselbina na-|tatn- ki ^ os on-rtje. težke vrste ... rtriisii k;imcn " I m o** ... Motfka ......................... IVal.-a .......................... nibežen za repo z 2 nožema ... Ki»išiV ihri*z cxpri'Su I ....... Tlln p<>.4!ijara poštnine prosto. Math, PezdirBox 772 City Ha" 12 — .*0 .30 1.25 2 00 NEW YORK, Sta.. N. Y. JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavattje v verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENE<;A, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po. smrtnino. Citajte njeno glasilo "Novo Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osem članov zadostuje za novo društvo, rišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph Fishier, Ely. Minn. — In jaz sem mu rekel, — j«* pripovedoval rojak : — Gospod, vi j ste osel. j — Zakaj si mu pa rekel gospod j in zakaj Ki jra vikal? — I no, da ne bo mislil, da ni-jraam nobene manire. 1 v- Prijateljici sta vlekli svojo prijateljico skozi zobe: — fesa ne poveš! Tak. da se je že šest mesecev po smrti svojega moža v drugič poročila. To je že škandal. Svojega prvega moža je pa presneto hitro pozabila. Kaj i^es Tiii" vee nejlajiye za njim? — Ne, ona ne žaluje' več. Toda njenemu drtigeqiu možu je strašno žal. da ji je njen prvi mož umrl. * Tiči mehiškega predsednika Oal-lesa se je poročila z nekim Ame-rikaneem. To je najmanjši povod za kako upanje, da bi zavladali med sosedoma boljši odnošaji. ^Žlahta;*i rodi rz zakonov, sre le r aj' d b trr ^' jtfb' n e s e. - - -- mfj ..-.6*1 • ' 1 ^ f GLAS NARODA, 1?». MAJA W7 Novice iz Slovenije. Najnovejša slika angleškega prestolonaslednika. Jakob Aljaž umrl [enak način smrtno ponesrečil tudi Originalna slovenska grča. ka J nJp"ov hrat-manj. se jo od- kršiiih je vedno krhnila od našega debla in duša očaka pevea-turista Jakoba Aljaža je pojoč vzplavala nad Trijrla-vim v višave svobodnih blaženih duhov. 1'uirl je pionir slovenske turistike, narodni pevee in narodni skladatelj, preprosta, pristna iz ljudskega stržena vznikla poetična duša, vedno vedra in blaga, tip svečenika in kulturnega delavca Rt are solidne generacije. So nsebnoti. ki kakor solnee razširjajo okoli sebe le svetlobo in toploto. Med njimi je bil pokojnik. Porojen f». julija 18-15 v vasi Zavrli smledniške župnije kot kremenit in dovtipen Gorenjec, ki mu je šala in pesem življenski element, do svoje smrti. Domovina in lepota njenih planin je bila njegova ljubezen, ki se ji ni izneveril nikoli. V Ljubljani je dovršil ljudsko šolo. odšel na gimnazijo, bil sprejet v Alojzijeviščp in. ker se ni nameraval posvetiti duhovniškemu poklicu, kot poštenjak po dovršenem sedmem razredu zOpet izstopil.. Po maturi se je vpisal na dunaj-rkern vseučilišču kot slušatelj klasične filologije. Toda razmere so mu postale nevzdržne in po enem letu je stopil vendarle v ljubljansko hogoslovnico. Postal je duhovnik, kaplanoval devet let v Tržiču, postal leta 2 880 župnik na Dobravi pri Kropi, prišel po deveterih letih na Dovje ter ostal v tem planinskem raju do smrti. Povsod so ga ljudje imeli radi", ker je znal govoriti domače, zadeti struno narodne duše in in odkritosrčnostjo ter povedal tudi najmanj prijetne graje z blagodejno fialjivostjo. Njegov pogovor je bil vedno dovtipen in iskreno prisrčen, njegovo vedenje preprosto in brez napulja. Čutil se je vedno sina ljudstva ter ni delal med seboj in verniki nobene razlike. imel s seboj j>om zaslužil, češ, da brez dela ni jela. Pa ko bi vedno delal, če se Belokranjski rokovnjač. Ilresk ! . . . Oin, oil ink ... pa se' jo sesula šipa samevajoče hišice! Tihotapec saharina pod ključem, na Otaveu 17, v kateri domu je | V Pre velja h so jug. carinski or- ma-rljivi posestnik Jakob Zupa l-gani zasačili v drugem razredu °n * na sej«1*". nje-i brzovlaka mladeniča, ki je imel "ova žena I>a na PolJe- (la položi j pod sedeže^ skritih 16 paketov,v S"»do svoje upe, svoje nade. To saharina. Tihotapec, rodom iz Va- Pri,iko Je Porabil mutasti Štefan. raždina, jo bil izročen sodišču. zavihaI br,"'iee- Pa ™ nie- ; jo do hleva. Stopil je previdno na Dva utopljenca. |rob zidu in suulknil skf>zi drobno i okence v sobo. Pri Sv. Marku pri Ptuju so po-( "čakaj", si je mislil, "za naj-tegnili iz Drave truplo neznanega boljšega prijatelja me imaš. Niti v! moškega, ki je moralo ležati že spanju ti no bo prišlo na nni (1J več dni v vodi. Domneva se. da je som vlomil jaz Zadnjič sem bil to najbrž truplo železničarja Tro- pri u.hi in tp prosil za 2r> Din I tovška, ki je nedavno izginil brez nii rok(x] naj „r(im delat pn t vsakega sledu in je večjo svoto denarja. V Ceršaku je utonil v Muri to- lahko pride do jedače in pijačo j varniški delavec Matej Kukec. tudi drugače. Saj sem temu že na-1 Njegovega trupla še niso našli, j vajen !" j Tn mutasti Atefan so je že spra-30,000 za 3000 Din. jVil na ^o. V nočni omarici je na- la osta] jo sam Z;jfo ^ ](t Te dni dopoldne je prišla v pn- «el pištolo. Dobro so bo prodala, zati„je čase lajšati svoj "ledi slonie prostore Jugoslovanske kar v mavho ž njo! Pod žapečkom istail '/rjJ(,t s tatvilian|i kap nm ^ banke v Kolodvorski ulici v Ljub- 1ožal "zajec" za škornje, kjer je; pre51o žo v kri De]flfi pravi ns1ijailski ]ozL saj „a (-.rnomalj. ljubljanske okolice. V roki je dr- na mre?, dobro založena. Hitro' ki ]ovei Hak n(i na(11(ljri, žal a tri tisočdinarske bankovce in > spravil nekaj najboljše obleko) posestnik jakob Zupančič j» naprosila namestnika blagajnika, v pjinkcljfrk in se vrnil potem vjblajf r.lovekl P>iI je >HVO)t. l.lse naj ji denar zamenja v drobiž. F mraku zopet domov. j f a no v oskrbnik. Pripravil mu je radnik ji je odgovril, da žal ne mo-| Ko je prišel gospodar domov. je|I|pknj njivi(% atdinikov in vinh. re, ker nima drobiža, nakar je žen- osupnil. Našel je razbito šipo, po|?p.1(1 jn ^ nava jaj v in oropal| ne zavitke denarja, rekoč: "Saj ™ Pr> njem nepovabljen gost. A svojepa liajV(ir.jega dobrotnika.' lahko postrežete!" Da se je znebi ^ je Pri d^ln nrezal. Takoj in ker so ristne). Slavni odvajalni mi-rilec že nad 200 let. Zapečatene škatlje, garanti- ra 4m« Cold Medal na začne bojeti vy $kler .po^^ _________ pih, ko se pojavijo if *uti Jkatijt. ž.vrniti ran, da je tak kot boWine v^3ri.tu, .SSTSl ,vJS™m '*R"- oEBaien. • vanov vkorakal decembra leta 1H24 v Tirano, pričel pogajanja z Ttalijo. Italija se je predvsem za-nilmala za osnovanje albanske državne banke. Neka italijanska finančna skupina je dobila pravico, da sme 50 let izdajati albanski papirnati denar ter kovati novce. Albanci sme^o podpisati le 49% delnic lastne državne banke. Italijani so v zvezi z državno banko ustanovili tudi posebno družbo za gospodarski razvoj (Svea), ki ima prednost pri gra-l t it i italijanizacijo Albanije. Italijanski vpliv pa je pričel naraščati tudi na drugih poljih. Italijani so prevzeli vso albansko zunanjo pošto. Vodstvo albanske pošte je prevzel neki italijanski "organizator". V Tirani so Italijani zgradili posebno radio-postajo. Itali janski avtomobili preplavljajo deželo, Italija je z nakupom raznih zrakoplovnih družb monopolizira-la letalstvo za prihodnjih leset let. Razen tega prejema Italija 75% dohodka iz prodaje zrakoplovnih znamk. V albanski vosjkl deluje več italijanskih častnikov kot inštruktorjev. Albanski žandarmeriji pa poveljujejo angleški častniki pod vodstvom generala Percva. Todo armada je brez pomena za italijanizacijo dežele. Važnejše je, da se v Rimi* pogajajo o prodaji i Izvrstna ženska! j ker je bila pri vsem svojem lah- — Da, da . . . Vsak, kdor jo je kem in živahnem značaju vendar-Videl, jo je občudoval... Ali. go- le zvesta vzlie temu. da ji je bilo spoda moja. jaz jo nisem ljubil komaj dvajset let, medtem ko jih zaradi njene lepote, niti ne zaradi je bilo meni skoro šestdeset! Zve-njenega lepega značaja. Ti dve sta je bila meni. starcu! lastnosti ima itak vsaka ženska inj Duhovni gospod, ki je bil z na-jih je še dokaj pogosto najdemo mi pri mizi. je s svojim pomembna tem božjem svetu. Marveč lju-]nim mrmranjem in pa s kašlja-bil sem jo zaradi neke druge last-;njem pokazal, da dvomi o tem. j — Vi torej ne verjamete — se j je obrnil k njemu vdovec, j — Xe da bi verjel — jo v za-j drogi odvrnil duhovni gospod. — ampak tako .. . Mlade žene dandanes vse preveč . .. redenzvous, sous proveneal ... — Vi dvomite, a jaz >am dokažem! Pripravil sem jo bil do zvestobe na razno načine, ki so bili bolj stragičnega značaja, nekakšne fortikacije . . . Pri takem mojem vedenju in pa pri mojem premetenem značaju me moja žena pač nikakor ni mogla varati. Da si ohranim zakonsko srečo, sem uporabljal zvijačo. Poznam namreč besede, ki vplivajo podobno kakor jreslo. Te rečem pa — ba-sta — in lahko mimo spim, kar so tiče zvestobe. — Kakšne pa so te besede? — Prav navadne! Po mestu sem raztrobil marnje. Vam so gotovo že znane. Vsakomur sem natvezil. češ. moja žena Alenka ima ljubezensko razmerje z našim policijskim nadzornikom Ivanom Alek-sjejičem Zalihvatskim. To je zadostovalo. Niti eden se ni upal dvoriti moji Alenki, zakaj vsak se je bal. da se ne bi zameril poHcij-skem nadzorniku. Kakor hitro jo je kdo zagledal, se je takoj obrnil proč. da bi si Zalihvatskij kaj ne mislil o njem. He-he-ehe! ('e imaš enkrat opravka s tem brkatim malikom. se ne boš ničkaj dobro počutil — sestavi ti pet zapisnikov o zdravstvenem stanju. Recimo, ee vidi na ulici tvojo mačko, pa neutegoma sestavi zapisnik, kakor da je to kaka potepena zver. — Vaša žena torej ni imela ni-kakega razmerja z Ivanom Alek-sjejieem? — smo začuedni vprašali vsi. — Seveda ne! To je bila samo moja zvijača... ITe-he-he! Kaj ne. dobro sem vas bil potegnil — mladino!... — Vidite, taka je stvar! . . . Kako tri minuto so prešle v tišini. Sedeli smo ne. da bi bil kdo kaj črhnil. Sram nas je bilo, da nas je tako navihano speljal ta de-belušast. rdečenosi starec ... — Nu. saj se boš zopet oženil, če P>og (la, je zamomljal duhovni gospod. li posla čez glavo. Old Frank, ki je imel nadzorstvo nad nami, je bil noč in dan na noprali ter nam dajal nkaze in navodila, kaj imamo delati. Nikoli več ne bi hotel imeti take grafis-vožnje in bil sem zelo vesel'in zadovoljen, ko smo po dvanajstdnevni vožnji pristali v Liverpoolu ter se izkrcali. prinesel nekdo tak zavoj. S strahom so ga gledali in posebno jih je zbodlo ime "Trst". To je "un V Postojni je i)o aneksiji prebivalstvo narast-lo za poldrugi tisoč. Primanjkuje stanovanj. Zadnja leta je bilo zgrajenih 40 hiš, sedaj se pričakuje s strani občine akcija za zgradbo večjega števila malih hiš. jih vedno toliko javi, ki hočejo tudi nekaj plačati, samo da pridejo domov. Ko sem dospel v Montreal, sem bil dodeljen zadnjemu parniku, ki je odhajal z govejo živino v Evropo. Zjutraj ob štirih smo najpre-je napajali. Pripomniti moram, da j,erbila vsa živina iz prerije, torej na pol divja. Posode z vodo ni nikdar videla in kakor se je kdo približal, z. škafom, je smatral vol ali junec, da ima sovražnika pred seboj in nastavil je roge. tako da je novince naenkrat ostal brez škafa in brez vode. Ko smo prišli na visoko morje, so so težave pravzaprav pričele. Živina je postala nemirna, strežniki so dobili- morsko bolezen in le malo nas je bilo, domovino in sicer kot hlapci in J dekle, ki med vožnjo oskrbujejo živino. Eden takih spremljevalcev opisuje v angleškem listu tako potovanje. Ime mu je J. T. Scanlon. Piše pa takole: Vsak naseljenec, pa najsibo tu ali tam. v gotovem času dobi do^ motožje in dasi ima prazno denarnico. vendar si želi zopet domDv. Tudi z menoj je bila taka! Prišel sem v Toronto ter premišljal kako bi ceneje prišel na Angleško. Prijatelj mi je svetoval, da se peljem z živinskim pamikom ter med vožnjo krimim živino, za kar bom imel prosto vožnjo in še neke malenkosti prejmem. ko pridemo na Angleško. Šel sem res tja in uradnik, ki je povzel moje personal i je, je zahteval pet dolarjev. Iver sem se tej zahtevi čudil, mi je pojasnil, da nič več ne plačujejo krmilce za prevoz iz Kanade v Anglijo. To pa radi tega, ker se Da omogočimo nalaganje denarja pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" —— d , tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1.— naprej. Vse vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAS NARODA, 19. MAJA 1927 LADIH VRLIH Napisal: IVAN TURGENJEV Za "Glas Naroda" priredil G. P. Pretekli vi časi, Veseli vi d novi, Kot vali spomladi Izginili ste . . . Krog druge ure zjutraj se je vrnil v svojo delavno sobo. Poslal ji- ven služabnika, ki j«* prižgal sveče, nakar je omahnil na naslonjač« pr»'d kaminom ter si pokril obraz z obeiua rokama. Se nikdar si» ni čutil tako izmučenega, — telesno in duševno. Ves večer je preživel v družbi ljubeznjivih dam in izobraženih gospodov. Nekaj reh dam je bilo lepih, skoro vsi gospodje so se odli-l.oviiii s svojim >liiii<>ni aii talentom, on je zelo uspešno in celo sijajno kramljal in vendar — še nikdar ga ni stud do življenja, obvladal s tako neodoljivo silo. ('e bi bil nekoliko mlajši, bi jokal od hrepenenja, dolgočasja, od jeze. Neka ostra, pekoča trpkost, slična oni pelina, je polnila njegovo dušo. Nekaj vsiljivo-sovraženega. «d-porno-mučnega ga je obdajalo od vseh strani kot temna jesenska noč ter ni vedeli kako bi se mogel iznebiti te teme, te trpkosti. Na spanje nt mogel računati. Vedel je. da ne bo mogel zaspati. Pričel je razmišljati... počasi, leno in ogorčeno. Misli! je na nečimurnost. brezkoristnost. banalno lažnjivost vsega človeškega. Vse /ivljenske dobe >o šle počasi mimo njegovega notranjega očes;i — on sani je postal pred kratkim star šele 52 let — in nobena ni mtšla milosti pred njim. Vsepovsod isto. večna enoličnost, iste brezmiselne stope, ista napol poštena, napol zavestna samoprevara. — igrača ni prišla vpoštev. le da se otrok ne joče — in nato je nepričakovano viikit i starost 7. njo vred vedno naraščajoči, vse razjedajoči strah preti smrtjo... In na to padec v globino! Dobro, če se življenje še odigra na ta način! Pred koncem pa pridejo še vsakovrstni* bolečine in betežnosti, kot rjaviea na železo... Morje življenja -e um ni prikazovalo, kot ga opisuje pesnik, kot pokrito z razburkanimi valovi, ne, on je videl to morje gladko kot steklo, nepremično in prozorno do temnega dna. On sam je sedel v majhnem čolnu in spodaj, na tem temnem, blatnem dnu so se gibale, komaj vidne, nalile velikanskim ribam, vsakovrstne ostudne pošasti: — vse stiske življenja, bolezni, skrbi, blaznost, revščina, slepota... On je zrl navzdol: -— in ena teh pošast i se je odločila od teme. se dvigala! višje mi višje, postaja vedno l>ol j razločna in odurnejša . . . Še en tre-! iiiilek in preobrnila bo čoln! /e pa se je skalila njena slika, oddaljila -e je ter padla yopet na dno. kjer je počasi migala s plavuti., j Prišel pa bo dan. ko bo preobrnila čoln. Zmajal je z glavo, skočil kvišku, šel dvakrat po sobi. sedel za pisalno mizo ter pričel brskati po listinah, odpirajoč predal za pro-| • hitom. Vlekel je na dan'stara pisma, večinoma pisana od ženske ro-i ke. Ni veli. Odprl je par pisem na slr-t po srečo, — v enem je našel nvenelo rr-žo. — skomignil z ramama ter potisni! vse na stran s pogledom na kamin, pač v namenu, daj '/'je Vso to ropotijo. Vtikajoč roka sedaj v ta, sedaj v oni predal, je naenkrat na široko odprl oči ter potegnil počasi ven majhno, staromodno škatljieo, Pocas; je dvignil pokrov. Y skatljiei je ležal pod dvojno plastjo preperelc bate majhen granatni križec. Par trenutkov je opazoval ta križec z občudovanjem. — a naenkrat je pritajeno zakričal. V njegovih potezah se je slikal občutek, ki je lahko razodeval tako sočutje kot veselje. Tak izraz kaže obraz človeka, če sreča nepričakovano nekega drugega, katerega je že davno izgubil iz oči. katerega je nekoč nežno ljubil in ki se sedaj nepričakovano pojavi pred njegovimi pogledi, še vedno stari — a vendar izpremenjen od let. Vstal je, se vrnil li kaminu, sedel ter si zopet pokril obraz z rokam.-: ... Zakaj danes? Zakaj bas danes?... si je mislil in stvari, ki so davno pretekle, -o vstale zopet pred njim. Naslednje se mu je vrnilo v spomin . . . Sporočiti pa moramo najprej njegovo ime. očetovo in družinsko ime. Pisal se je Sanin. Dimitrij Pavlovi?. In naslednje se mu je vrnilo v spomin : T. Bilo je v poletju leta 1840. Šanin je bil star 22 let ter se je nahajal v Prank In rtu. na povratnem potovanju iz Italije v Rusijo. Imel je le skromno premoženje, a bil je popolnoma neodvisen in ta-korekoč brez sorodnikov. Po smrti nekega strica je podedoval par tisoč rabljev ter sklenil porabiti denar v inozemstvu, predno bi stopil v državno službo. Ta namen je ndejstvil skrajno vestno in znal si je urediti vse tako dobro, da je imel ob prihodu v Frankfurt v žepu natančno še toliko denarja kot ga je potreboval, da dospe udobno v Petrograd. Leta 1P40 je bilo še zelo malo železnic in |>otniki so se morali posluževati poštnih voz ali kočij. Sanin je naročil prostor in pošta je odšla šele proti enajsti uri zvečer, vsled tega je imel še dosti časa. Na srečo je bilo vreme zelo lepo in Sanin je napravil, potem ko je zavžil kosilo v takrat slavni gostilni "Pri belem labudu". izprehod po mestu. Ogledal si je Dan-neekerjevo Ariadno, ki mu ni posebno ugajala. Obiskal je rojstno hišo Ooetherja. se šetal od bregu Maina .kot se spodobi vsakemu poštenemu potniku ter se znašel konečno krog šeste ure zvečer, truden s prašnimi čevlji, v neki majhni stranski ulici Prankfurta. Te uliee ni mogel >ozneje dolgo pozabiti. Na eni maloštevilnih hiš je zapazi! des&> z napisom: — "Italijanska konditorija Giovanni Ro-selli se priporoča mimoidočim". Sanin je vstopil, da izpije čašo limonade, a v prvi sobi, kjer je stalo za mizo na regalih par steklenic ter steklenih posod s prepe-čencem in bonboni. — v tej sobi ni bilo nobene žive duše', le siv maček je Čepel na visokem stolu pri oknu — in svetlo, v poševnih žarkih večernega solnca je ležal na tleh velik klopčič rdeče volne poleg preobrnjene kcrbiee iz izrezljanega lesa. Sanin je stal tam za trenutek — in potem ko je utihnil .zvonček pri vratih, je rekel z močnim glasom: — Ali ni nikogar tukaj? V istem trenutku so se odprla vrata stranske sobe — in Sanin je nehotel ohstrmel. Prav vsakdo- kčlor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G la« Naroda" Velik požar na St. Luciji. OASTRTE. St. Lucija. 17. maja. Sedemnajst blokov z trgovskimi in stanovanjskimi hišami je bilo uničenih včeraj vsled velikanskega ]>ožara, tekom katerega sta bili ranjeni dve osebi. Povzročena škoda znaša poldrugi milijon dolarjev. Gastrie je glavno mesto angleškega otoka St. Lucija ter je važna premogovna postaja. Prebivalstvo otoka je znašalo leta 1024 nekako 54,<)0(J prebivalcev. NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom. znancem in prijateljem po širni Ameriki žalostno vest. da je preminula naša preljubljena hčerka JUSTINA J5UPANC. P-ari a je dne 24. aprila ob 3. uri zjutraj v starost' dva mesca in 21 dni. Najlepša zahvala Antoniji in Joseph Zorko. ki sta nam bila prva na pomoč; hvala lepa družinam za krasne vence, namreč družini Zorko. družini Johani Povirk t NAZNANILO in ZAHVALA 8 tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je preminili moj ljubljeni soprog oziroma oče LOUIS GOLOB Umrl je 24. aprila t. 1. ob 6,15 zvečer in sicer za proletar-sko bolezen jetiko, katera ga je mučila par let. Pokojni je bil rojen v Presni pri Novem mestu dne 8. junija 1893, v Ameriki je bival 18 let, in sicer v Calumet-u, Mich, in v Tompah, Nev., zadnjih 8 let pa v San Francisco, California. Pogrebne obrede za pokojnim je opravil tukajšnji slov. župnik Rev. Francis Turk. Pokopan je na slov. oddelku pokopališča sv. Križa. Pokojni je spadal k tukajšnjem slov. dr. "Tabor Slovanov", štev, 304 S. N. P. J., katero ga je spremilo na zadnji poti, in mu je darovalo krasen venec. Hvala g. Petru E. Kur-nick-u, predsedniku omenjenega društva za ganljiv govor na pokopališču. Dalje je spadal k angleškemu društvu "Woodmen of the World", katero mu je tudi poklonilo krasen venec na krsto. Pokojni zapušča v Ameriki dva bratranca Joe in Louis Čampa v Ely, Minn., strica Fr. Goloba v Lockport, 111. in Anton Goloba v Black Eagle, Mont., ter teto Rosie Somrak in eno sestro v stari domovini. Tem potom se vsem najuljudneje zahvaljujem, ki ste ga obiskovali v njegovi bolezni, dalje vsem onim, ki so ga spremili na zadnji poti. Najsrčnejša hvala vsem darovalcem vencev, ker je preveč imen, zatoraj se vsem ob enem najuljudneje zahvalim. Posebno hvalo sem dolžna društvu "Tabor Slovanov", ki je pokojnega spremilo na zadnji poti. Tebi, nepozabni soprog, pa kličem: na svidenje nad zvezdami ! Žalujoči ostali: Veronika Golob, soproga. Louis, Alfred, Edvard, V San Francisco, CaL, 8. maja 1927. sinovi. Kretanje paraiko« « Stripping New* Washington, Cherbourg. It. maja: George Bremen. 19. maja: Westphalia. Hamburg. t1. maja: Leviathan, Cherbourg; France, Havre; Derfflinger, Bremen. 84. maja: Martha Washington, Tret; Reliance. Cherbourg, Hamburg. B. maja: Mauretanla, Cherbourg; President Harding, Cherbourg. Bremen. 26. maja: Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg 28. maja: Olympic. Cherbourg; Republic. Bremen, Cherbourg. 31. maja: Aqultanla, Cherbourg; Tburlogta, Hamburg. 4. junija: Paris. Havre. S3. Junija: Pres. Wilson. Trat. SKUPNI 12LCT 2. Julija: lie de France, Havre. — SKUPN] IZL.H1 5. avgusta: President Wilson. Trst -SKL'PNi IZLET 1. junija: Pres. Roosevelt, Cherbourg. 2. Junija: Bremen, Cherbourg, Bremen: New York, Cherbourg, Hamburg. 4. Junija: Paris, Havre; Majestic, Cheibourg 7. junija: Berlin, Cherbourg. Bremen; Resolute Cherbourg, Hamburg. 8. junija: Berengaria. Cherbourg. 9. junija: Deutachland, Cherbourg, Hambuig 10. junija: Columbus, Cherbourg. Bremen. 11. junija: Leviathan, Cherbourg; France, — Havre; Homeric, Cherbourg. 15. junija: ilauretanla. Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg. Bremen. 16. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 18. junija: Muenchen. Cherbourg, Bremen; O-Iympic. Cherbourg. 21. junija: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 22. Junija: A