Uto lim. Ma 236.
V LloMjonl, v soSofo 17. oHtotro 1925.
Cena Din 1*50
VENSKI
shaja taak dan popoldne, i z vio mil nadelie in praznike. — Inaeratl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratrri davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravnfstvo: Knallova oilca stav. I, pritUoie. — Telelon stav. 304. Uredništvo: Knallova nllea at. 9, I. nadstropje, — Telelon itev. 34.
HT      Poitnina platana v gotovini.
Svečeniki in država
Večina prebivalstva v naši državi pripada pravoslavni cerkvi. Po številu drugi so katoliki, tretji pa muslimani. Poleg teh veroizpovedi so v naši državi priznane tudi protestantska, staro-katoliška in židovska konfesija. Ker je pri nas ustavno uveljavljena verska svoboda, se lahko vse te vrske organizacije popolnoma svobodno gibajo in javno udejstvujejo.
Vse te konfesije uživajo v polni meri vse pravice, ki jih jim daje ustava, izvršujejo pa tudi vse dolžnosti, ki jih imajo napram državi. Vse te veroi/.po-vesti so s svojim položajem zadovoljne in nikdar ni slišati nobenih pritožb, da bi jim drŽava zabranjevala svobodno njih udejstvovanje in njih svobodni razvoj.
Tudi duhovščina teh konfesij izpolnjuje ne samo vestno svoje poklicne dožnosti, marveč je tudi loialna v izvrševanju svojih državljanskih dolžnosti, zavedajoč se, da je država tisti mogočni činitelj, ki s svojo avtoriteto in s svojimi organi skrbi ne samo za red in mir, marveč tudi za svobodo verskega življenja in udejstvovanja.
Govorili smo o vseh, v naši državi priznanih verskih družbah, ker bi pač moralo biti stališče vseh teh verskih organizacij napram državi enako. Vendar pa žal ni povsem tako. Izvestni krogi naše katoliške duhovščine se trudijo pokazati, da je edina izjema med konfesijami, kar se tiče lojalnega stališča napram državni oblasti, katol'ška. Ti krogi neprestano poudarjajo, »da katoliška konfesija ni zadovoljna s svojim položajem — enake med enakimi, marveč da zahteva za-se ne samo predpra-vice in privilegije pred drugimi, temveč '.naravnost absolutno in neomejeno gospodarstvo nad vsemi drugimi in seveda tudi nad državo samo. Zastopajoč to svoje načelo, terjajo ti krogi, da bodi nji država pcnižna in poslušna dekla, ki naj pokorno izvršuje samo njihove ukaze, ne priznavajo pa, da bi imela katoliška veroizpovest kokršnekoli dolžnosti ali četudi samo moralne obveznosti napram državi.
Najmanj, kar zahtevajo ti predsta-vitelji katolicizma v naši državi, je. da imej katoliška cerkev pri nas vse pravice, ki so posledica državne organizacije, a prav nobenih dolžnosti, skratka da bodi katoliška cerkev ne samo država v državi, marveč mnogo več — država nad državo.
Spričo takšnega načelnega stališča v teh naših katoliških cerkvenih krogih je seveda neizogibno, da se pojavljajo neprestano večji ali manjši konflikti med državno oblastjo in rmd po-samnimi predstavitelji katoliške cerkve v naši državi. Med katoliško hierarhijo stojita na Čelu onih. ki se bore za nadvlado cerkve nad državo, bosanski nadškof dr. Šarić in ljubljanski škof dr. Jeglič. Za sabo imata kohorto borbenih, fanatiziranih pomočnikov, ki so izvršilni organ njiju načrtov za izvojev ^'e cerkvene supremacije nad državo.
Ako zremo na to borbenost, na njihove neprestane spore z državo in primerjamo soglasnost drugih veroizno-vesti z državnimi oblastmi, lojalno nastopanje njih celokupnega svečeništva napram državi in njenim ustanovam, se nam nehote vsiljuje vprašanje: Zakaj baš gotovi predstavitelji katoliške cerkve niso zadovol.ini s položajem, ki ga ima ta cerkev, enako kakor vse druge cerkve v naš' državi, zakaj baš po-edini služabniki te cerkve ne izpoli'u-jojo tako lojalno svojih dolžnosti nasproti državi, kakor smo to vajeni videti vri duhovščini drugih konfesij? Zakaj prosi z vso dušo pri vsaki priliki pravoslavni patrijarh, a tudi nainfžjl di-jakon te cerkve božjega blagoslova na državo, ki ji pripada, zakaj molita židovski rabinec in muslimanski cmfttfa enako goreče za blagor In srečo naše skupne  domovine, dočim marsikateri katoliški dostojanstvenik in morda tudi posamezni svečenik le prisiljeno sicer šepeče molitev za dobrobit države, v srcu pa želi njen rakroj, njen razpad? Odgovor na ta vprašanja ni težak! Svečeniki   najrazličnejših konfesij, ki žive in rririo v naši državi, se čutiio eno z liudstvom. med katerim delujeip, in z državo, ki jo tvori to ljudstvo, in niso pod nobenim kakršnimkoli vplivom od zunaj, izvestni krogi med katoliško hierarhijo pa so izgubili vsake stike z narodom, katerega duševni voditelji bi naj bili, in podlegli oonaiveč tuiim vnii-vom, ki nečejo uvaževati ne državnih, še manj pa narodnih interesov. Stranka, ki zastona naziranie teh krogov, je pri nas SLS. In prav zbog tega. ker se je postavila popolnoma v službo teh krogov ne oziraie se na ljudstvo, in se
Protokol sporazumu se obloui...
Senzacijonalni članek «Samouprave», — Sestanek Pašića in Radića« — Ogorčenje članov finančnega odbora proti načelniku
Milanu Saviću.
— Beograd. 16. oktobra (Izv.) S povratkom ministrskega predsednika Pašića razvijajo se politični dogodki povsem normalno in polagoma. V narodni skupščini, kljub temu, da se jutri prične izredno zasedanje, je opažati prav malo število poslancev. Večina se nahaja še vedno izven Beograda.
Menda še za nobeno zasedanje skupščine n; bilo tako minimalnega zanimanja, kakor za sedan'e. Kot razlog navajajo dolgotrajne počitnice in odsotnost ministrskega predsednika Pašića iz države. Načrti Nikole Pašića so nnibližnjj okolic; povsem neznani in zato vlada v javnosti gotova napetost.
Pozornost politične javnosti je danes dopoldne bila osredotočena na razgovor, ki se je vršil med Pašićem in Stepanom Radićem. Stepan Radič je danes ob 7.20 zjutraj prispel z zagrebškim brzovlakom v Beograd Na potu sta ga spremljala radičevca dr Kežman In Rude Bačinič. Stepan Radič je s postaje odšel neopaženo na stanovanje ministra Pavla Radića. Ob II. do-po?d*».e ?» Ste^n Rad*^ posetn ministrskega predsednika Pašića. Razgovor med obema sedaj opoldne še traja. Glavno vprašanje !e, ali stopi Stepan Radić v vlado. To vprašanje še f? definitivno rešeno, čeprav to skuša javnosti narveziti vladinovsko časopisje. Nikola Pašić po svoji stari taktik! odlaga rekonstrukcijo svojega kabineta, ker se pojavlja sedaj veliko število ministrskih kandidatov. Rekonstrukcijo vlade žele samo oni radikali, ki imajo pretenzije na ministrske sedeže.
Ministrski predsednfk Nikola PaŠić je danes dopoldne tud? doleco konferiral z raznimi prvaki radikalne stranke.
Kakor je poučen Vaš dopisnik, se nedeljske se'e radikalnega kluba udeleži oseb-
no tudi Nikola Pašić. ki poda kluba zelo obširno poročilo o notranjepolitičnih prilikah. Trdrtev vladinovskega tiska, da poda Pašić posebno izjavo o sporazumu, v kateri pov-dari, da je on nosilec politike sporazuma, je tendptcijozna.
— Beograd, 16. oktobra, (zv.) V parlamentarnih krogih je danes vzbudil Izredno senzacijo članek glavnega glasila radikalne stranke »Samouprave«!, ki piše o sporazumu z Radićem m veli: Iz protokola sporazuma, ki se skoraj objavi, bo nedvomno ugotovljeno, da niso v pogajanja za sporazum po. obtaščenl radikalni delegati, ki so aktivni člani vodstva radikalne stranke, nikdar mislili na odklonitev samostojnih demokratov iz te kombinacije. Bai nasprotno. Vse svoje 6ile so zastavili, da se samostojni demo. kratje pritegnejo v to kombinacijo. Naleteli pa so na odločen in kategoričen odpor pri delegatih HSS. Nedvomno Je, da je bil o tem obveščen g. Svetozar P rib i če vi 6.
— Beograd, 16. oktobra. (Izv.) VellSco ogorčenje med člani narodne sknpSčme, zlasti onimi, ki pripadajo po poklicu poljedelskemu stanu. Je izzval nastop načelnik* ministrstva trgovine in industrije Milana Savica na včerajšnji seji sekcije finančnega odbora, ki razpravlja načrt zakona o novi carinski avtonomni tarifi. Savić je skušal pritisniti na člane sekcije, da bi sprejeli carinsko tarifo, kakor Jo je sestavila vlada. Od strani radikalov je doživel Savić velik odpor. Sekcija Je sicer sprejela vse člene carinskega tarifa z nekaterimi izprememba-mi, toda ogorčeno je zavrnila izjavo Savica, da so pri carinski tarifi ni treba ozirati na poljedelstvo, ker njega položaj ni žalosten, marveč je poljedelstvo imelo doslej pet mastnih let. So stanovi, ki potrebujejo zaščito, in to zlasti narodna obramba, ki je najvažnejši faktor v državi.
V Locornu je zagotovljen mir Evropi
Varnostni pakt sprejet, — Važna Chamberlainova izjava« — Painleve praviš Ta dan pomenja zgodovinski datum! — Luden-dorff sovražnik miru« — Konferenca v soboto končana«
— Pariz, 15. oktobra, (H.) Iz Locaraa javljajo:  Nemška delegacija je prejela po cblastilo za sprejem varnostnega pakta.
— Locarno, 15. oktobra, (š) Danes ugotavljajo, da je renski varnostni pakt ta korekoč izgotovljen. Redakcija nemško francoske in nemško-beigijske razsodiščne pogodbe je izvršena. Pogodba s češkoslovaško je pred zaključkom. Francoski, belgijski in nemški juristi so sestavili razsodišč, no pogodbo.
— Praga, 15. oktobra. Iz Berlina javljajo »Narodni Listy, da Je imel državni tajni* Kempner nalogo, v Berlinu podati gotova pojasnila glede izjav zaveznikov Nem. C'ji, ki imajo velik pomen za vso konferen. co. Gre v glavnem za sprejem obveznosti iz statuta Društva narodov od strani Nem. čije. '
V inozemstvu so neprijetno dirnili nastopi in protesti nacijon. opozicije proti varnostnemu paktu in konferenci v Lo-carnu. Neugodno je vplivala v inozemski jasnosti izjava voditelja nemških nacionalistov Hergta v Elberfoldu, v kateri grozi, da nacijonalisti izstopijo iz Luthrovega ka. blncta, če ne bodo upoštevane v Locarnu ne.Tiško.nacijonalistične zahteve. Nacijonalisti zahtevajo v prvi vrsti odpoklic medns. lodne vojaške kontrolne komisije in izpraznitev kolicske cone, popolno svobodo Nemčije pri pogajanjih s sovjetsko Rusijo in da bi t-'Aa, s-plošna razorožitev izvedena pred vstopom Nemčije v Društvo narodov oziroma pred sprejemom člena 16. statutov po nemški delegaciji. Glavna sovražnika var. nostnega pakta sta med nemškimi nacijona. 'isti grof VVestarp in general Ludendorff.
stavila v nasprotje z državo, je neizmerno škodovala našim narodnim interesom. Da je takšna politika ooRubna, so, kakor se zdi, jeli uvidevati tudi po-samni duhovniki, ki so doslej tvorili jedro stranke, ter se boriti proti takšnemu vodstvu strankine politike, ki se lovj samo za našemu narodu docela tujimi gesli, pri tem pa brezvestno zapostavlja državne in ž njimi v ozki zvezi stoječe narodne interese.
Ker je že zadnji Čas, da se 1 pri nas odpro na široko vrata trezni in razumni politiki, ki bi naj enako uvaževala državne, kakor narodne interese, iskreno pozdravljamo tak nokret in le želimo, da bi imel uspeh, ker bi to znatno pripomoglo k ozdravljenju naSega zastrupljenega javnega živlienia,
— Locarno, 15. oktobra. V glavnih potezah so znane pogodbe, ki jih sprejme ra odoori varnostna konferenca. Predložene bodo ie le pogodbe: 1. renski varnostni pskt rued Nemčijo, Francijo, Belgijo, an. plij;) m HaVjo. 2. Splošna &rb?tra'na pogodba med Nernčijo in Francijo. 3. Splošna arbitrarna pogodba med Nemčijo tn Belgijo. 4. Splošna arbitražna pogodba med Nemčijo in češkoslovaško. 5. obsežnejša arbitražna pogodba med Nemčijo in Poljsko. 6. Kon. v^ncija med Francijo in čehoslovaško. 7. Konvencija med Francijo ra Poljsko. Poslednji dve konvenciji bosta sklenjeni namenom, da se popolnoma zaJamčijD vzhodne meje s pomočjo Francije .
— Locarno, 15. oktobra. (S) Mussollnl je prispel semkaj.
— Berlin, 15. oktobra. Na banketu, ki ga je priredilo mesto Dresden povodom po-seta državnega predsednika, je med drugim Hindenburg izjavil: Bodite zagotovljeni, da je težki položaj nemškega gospodarstva predmet stalna in resne pozornosti državne vlade. Le strnjeni smo dovolj močni, da premagamo izredne težave in krize. Za to moč je potrebna tudi notranja sloga nemškega naroda in čut skupnosti, ki mora biti nad strankami.
— Locarno, 15. oktobra. (Izv.) Na banketu, ki ga je priredila mednarodna novi. narska zveza na čast voditeljem poeamsib delegacij, jo Chamberlatn v svoji napitnici aaglašal:
Doseženi uspehi daleko prekašajo vsa optimistične nade, ki smo jih gojili ob začetku konference. Danes doseženi uspeh ne pomenja nlkakega vsiljenega miru, marveč mir, ki je bil sklenjen v soglasnem sporazumu. Nova doba nastopa v Evropi. S sklenitvijo renske varnostne pogodbe In raz. sodiščne pogodb« med Nemčijo In Franeijo odnosno med Nemčijo In Belgijo to bili na konferenci rešeni najvažnejši problemi.
Arbitražni pogodbi s Poljsko in Ceho. slovaško ste pred zaključkom. Zdi se, da Poljska privoli v obllgatorično razsodišče.
Pričakujemo, da bodo Jutri (v petek) osnutki rozsodličnih pogodb predloženi plenumu konference. V slučaju, da se Jutri pogodbe sprejmejo, bo konference v soboto zaključena.
— Pariz, 15. oktobra. (Izv.) Glavni tajnik francoske delegacije Massigli je prispel is Locaraa ter predložil ministrskemu predsedniku Painleveju tekst renskega varnostnega pakta, kt ga jo sprejela locara-ska konferenca. Ministrski predsednik Psln-Isvs It radostno poudarjal,  da Ja dosegla
konferenca za vse države zadovoljiv uspeh.
Na poročilo o srečnem izidu konference Je Painleve vzkliknil: »Ta dan pomenja hI. storični datum!«
Painleve je takoj iskreno čestital mi. nlstru Brlandu.
ITALIJANSKO-AVSTRIJSKI INCIDENT PORAVNAN
Rim, 15. oktobra s. Listi objavljajo besedilo opravičilnesa pisma avstrijskega zunanjega ministra dr. Matajc, ki ga je izročil italijanskemu odpravniku poslov na Dunaju, na podlagi katerega je italijanska vlada, izjavila, da je incident poravnan. »Tribuna« dostavlja, da je italijanska vlada zahtevala, naj avstrijska vlada porabi prvo priliko in tudi v parlamentu zavrne besede poslanca Ellenbogna,
METALLUM
baterije za svetilke
Priprave COS za vsesoholsSti zlei o Prosi
Proglas načelnika Vanička, — Nad 50.000 Sokolov t kroja s« udeleži zleta« — Zleta se udeleži tudi jugoslovenska vojska
— Praga. 16. oktobra. (Izv.) Načelnik COS Jindra V a n i č e k je Izdal na češkoslovaško Soktolstvo obširen maniiest, v katerem se obrača tako na stare sokolske borce, kakor tudi na sokolski -naraščaj, da se že sedaj s požrtvovalnostjo začno pripravljati na vsesokolski zlet, ki se prihodnje leto od 4. do 6. juli'a vrsi v Pragi. Češkoslovaški Sokol je leta 1889. nastopil prvikrat v telovadni areni v Vlncennesu. Ta njegov korak je bil prvi korak k pravi svobodi naroda. Na sedanji zlet naj pride Sokolstvo pripravljeno, da pokaže na zunaj svetu, kako je Češkoslovaški narod zaslužil svojo svobodo. Načelnik Vaniček je 2e od leta 1895. vodja sokolskih prireditev in zletov. V razgovoru z zastopniki tiska je načelnik Vaniček podal nekatere zanimive podatke o programu sokolskih svečanosti, ki se vrse prihodnje leto v Pragi.
I. ) Glavna točka programa na vsesokol-skem zletu 1926 bodo telovadno tekme za slovansko sokolsko prvenstvo. Glavni sokolski dnevi so določeni od i. do 6. Julija, tako da prispo svečanost) na vrhunec baš na predvečer tlusovega državnega p raz nika.
II. ) Telovadne tekme in telovadni nastopi se bedo izvajali prvikrat na novem modernem sokolskem stadiju, ki je zgrajen na takozvani »Strahovski poljani« za stra-hovskim samostanom (četrt ure od Hradča-nov). Tu le bil nekdaj teren za vežbanje vojaštva. Na tem stadiju izvaja posebne za izlet sestavljene proste vaje 14.500 telovadcev.
Svečanega sprevoda se udeleži, kakor je računati po dosedanjih prijavah, najmanj
Problem narodnih manjšin v Evropi
— Ženeva. 16. oktobra. Povodom otvoritve prvega kongresa narodnih manjšin v Evropi Je vodja Letišev protestiral proti vsakemu poskusu raznaroditve m je izrekel nado, da bo prvi kongres narodnih manjšin mnogo pripomogel k pravemu svetovnemu miru. Kongres *e izvolil zastopnika Jugoslo. venov v Italiji prsi. dr. Josipa VVillana za prvega predsednika.
Kongres je odkloni! predlog zastopnika Ukrajincev bivajočih na Poljskem, da naj pride na dnevni red kongresa tudi vprašanje samoodločbe narodov.
— Ženeva, 16. oktobra (Izv.) Kongres fe z odobravanjem spre;el poročilo zastopnika nemške manjšine na Litvanskem posl. dr. Schiemanna kakor tudi njegovo resolucijo, ki naglasa: Zastopstva 33 skupin, predstavljajoči 12 narodnm manjšin s 33 mfH-joni dtiš soglasno sprejemajo temeljno načelo: Narodna In kulturna svoboda ie ravno tako dobrina, kakor verska svoboda. To načelo naj končno osvoji Društvo narodov za svoje. Vsaka država naj se prfeill, da respektira to načelo m da dovoli narodnim manjšinam kulturni in narodni napredek.
— London. 15. oktobra (Izv.) V kanadskem parlamentu zborujoča interparlamentarna konferenca je po poročilih fc Otta-we bila včeraj zaključena. Vprašanje narodnih manjšin je bilo eno najslavnejših. V debato je posegel tudi delegat Češkoslovaške senator dr. Brabec, katerega so pooblastile ra slično Izjavo tudi jugoslovenska, romunska, poljska in grška delegacija. Senator dr. Brabee je v daljšem govoru dokazoval, da narodne manjš!ne v navedenih državah podafa'o Inozemstva neprestano netočne in za *e države žaljive pritožbe. Te narodne msnfšlne so nelojalne napram državam, katerim pripadajo m tore] ogrožajo mir. Očrta! je kulturni in gospodarsko- politični položaj narodnih manjšin na Češkoslovaškem.    Utemeljeval le češkoslovaško agrarno reformo, ^aglašujoč. da sedaj deli čeikoslovaika. vlada med narod zemlio* k*
mu je bila ukradena po bitki na Bell gori 50.000 Sokolov in Sokolić v kroja. Udeležb* iz inozemstva bo naravnost veličastna. Prišle so pri;ave 2e s celega sveta, tako da bm vsesokolski zlet leta 1926. v Pragi nudS sliko ne samo notranje in zunanje sile Češkoslovaške, marveč tudi Inozemske tdo^ vadnovzgojne kulture.
Po dosedanjih informacijah in poroćTRn !e pričakovati, da bodo na zlet odposlani posebni oddelki jugoslo venske bi angleške vofske. V zvezi s tem je treba misliti tn4H ca udeležbo češkoslovaške vojske.
Junija meseca pred vsesokolski« de* tom je v Pragi velik sestanek sokolAkegv naraščaja.
Borzna poročila
Ljubljanska borza
Lesni trg.
Tram i monte po noti frc. m. 1 ran ov nar 320.. blago 320, zaključki S30, late IS. 50, 30.50 monte frc. m. denar —, blago Sit, bukovo oglje Ia. fro. meja —, 88, bukova drva snha frc. nakl. p. 2 vagona denar 19, bla^ go 19. zaključki 19.
2ITNI TRO. Pšenica domača frc. Lj.. denar 365, ki*-ruza nova sušena par., sremska p., blago 160, koruza nova okt., nov., dcc. 100% kas* pri sklepu, par. slav. p., blago 122J50, koruza nova v storžih par. slav. p., biago 7$ koruza defektna par. Zazreb,    blago 170 oves hrvatski par. Lj., količina 1 vag., denac 190, blago 190. zaključki 190, otrobi pšan. drobni b/n g!, vzorca par. Lj., blago 165, fižol ribničan netto frc. Lj., denar 300, fižol mandalon netto frc. Lj., denar 280, blago 300, filol prepeličar netto frc. Li, denar 315.
VREDNOTE.
7% in vest. pos. iz l. 1921, denar 77, bia-go 80, 2*4% drž. renta za vojno škodo, de^ nar 343, blago 350, Celjska posojilnica, denar 201, blago 202, zaključki 201. Ljubljanska kreditna banka, denar 220, blago 340. Merkantilna banka, denar 101, blago 104. Prva hrvatska štedionica, denar 962, biago 972. Kreditni zavod, denar 175, Mjgo 185. Strojne tovarne, denar 125, blago 136, zaključki 125, Trboveljska, denar 336, blaga 348, Združene papirnice, denar !20, Nftai: d d., blago 40, Stavbena d. d., denar 140. blago 150, Sešir, denar 135, blago 144, AH% zast. 1. kr. dež. bke., denar 20, blago 23. 4%% kom. zad. dež. bke., denar 20, blaga 23.
Zagrebška borza
Devise: Curib 10.S26—10.906. fiu^ 166.10—168.1o, Pari« 250—254. Newyork SS —56.60. London 271.875—273.875. Berlim 13.36—11.46, Dunaj 789—799, Milan L'23.S7-. 326.27.
Valute: dolar 55.S0—G5.90 EFEKTL
7% nrvest. posoj. 1921 81, 2jj|« dr>u rente za ratnu štetu 340—345, 342—343. Ljubljanska kreditna 225. Centralna banka 11, Hrv. eskomptna banka 129^—130, Kreditna banka, Zgb. 133—134, Hipotekama banka 73—73.50, Jugobanka 110—112. Prašte-
diona 950—960,   Slavenska banka 45_50,
Eksploatacija 50—52, Drava d. d. Osijek 250, Sečerana, Osijek 500—310, Nihag 40, Gutman 380—400. Slaveks 135—140, Slavonija 51—52. Trboveljska 345—350, Union, paromHn 443.
Inozemske borze
— Curih, 16. oktobra. Predborsa: Boo grad 9.«0—9.25, Pariz 23.15—23.25, Londom 25.1025—25.1123. Newyork 518.50—519. Mi3*m 20.65—30.75, Praga 15.33—15.38. Dunaj 72-73.30.
— Trst, 16. oJetobru. Prelborza: Beo* grad 44.50—14.70. Pariz 111.50—112, Ix», don 120.85—121.10, Newyork 25—25.10, Praga 74.25—74.75. Curili 482—4S4, Dunaj 24*
Stran 2,
•S LOVCNb KI   jJAS v>       dne 17. oktobra tMb
Mev 3b
Krivdo no fioroiki nesreči
Ljudje so, ki mislila in trdijo, da ni nihče izmed nas kriv, da smo izgubili Koroško, da so bile temu namreč krive razmere. Take generalne odveze jaz ne bi dajal, in sicer tem manj, ker se mi vidi škodljiva. Tudi jaz nikogar ne dolžim. da je vedoma in hotoma zakrivil našo nesrečo, prepričan pa sem. da bi se bili te nesreče obvarovali, ako bi bili bolje znali in bi bili vsaj toliko spretni, kot so bili naši nasprotniki. Odvračati od sebe vsako krivdo, ne da bi se potrudili, dognati tiste posamnosti, Id so dovedle ćo našega poraza, bi bila velika napaka, ki bi pri prvi podobni priliki koristila zopet le našim sovražnikom, nam pa škodila. Po mojem na-ziranju niso toliko velike pogreške povzročile naš Sedan, kot cela vrsta malih, ki jim nismo pripisovali nobene važnosti, a so nam bile v celoti v pogubo. Vsekakor se vidi meni umestno, da ne zapiramo oči pred resnico in da kolikor mogoče vsestransko premotri-mo vprašanje, kaj nas je spravilo ob azibelko slovenstva«, ob najlepši del naše domovine.
O tem se ie že mnogo govorilo, ali bi ne bilo naibolj pametno, ako bi se bili zadovoljili na Koroškem z ozemljem južno od Drave, ki so ga nam hoteli Nemci prostovoljno odstopiti. Mislim, da ni med nami danes nobenega Človeka, ki bi ne uvidevni, katoo usodno napako smo storili, da take ponudbe nismo sprejeli. Morda poreče kdo, da ponudba Nemcev ni bila odkritosrčna in da bi se bili zopet umikali, ako bi bili videli, da jo nameravamo sprejeti. Jaz pa vem, da so bili Nemci v tistem času še na vse kaj drugega pripravljeni in da so omenjeno ponudbo stavili, da bi na ta način rešili zase — ostalo Koroško. Zame ni dvoma, da bi bili prav na lep način lahko dobili vse ozemlje južno od Drave, kakor bi si bili S sprejetjem Wilsonove črte ohranili lahko velik del slovanske zemlje, ki ima zdaj tujega gospodarja. Možje, ki so razmere na Koroškem poznali, ki so vedeli, kako je naš živeli ondi že pO tujsrvu izpodjeden in izpodkopan In ki so imeli v tem pogledu odločilno besedo, bi bili morali brez pomisleka porabiti lepo priliko in rešiti, kar se je dalo rešiti. Biti moramo toliko pravični, da upoštevamo težavno stališče, ki so je pri tem imeli. Ako bi bili ponudbo sprejeli, bi se bili nekako slovesno odrekli drugemu ozemlju, ki je bilo pravzaprav baš tako naše, in si nakopali s
tem vsekakor veliko odgovornost. Zakaj dobili bi se bili prej ali slej'ljudje, ki bi jim bili morda očitali izdajstvo na lastnem narodu. Velik duh in mož silnega prepričania se seveda tudi pred čim takim ne plaši. Niemu zadošča zavest da je svojemu narodu koristil. Pa na i že žaine za to priznanje ali ne. Sicer pa bi v tej stvari itak ne bil smel odločati kak posamnik. Umestno bi bilo, da bi se bili vsi naši merodajni krogi v tej zadevi resno posvetovali in svojo odločitev z argumenti podprli, o katerih naj bi bila potem sodila zgodovina. Toda do takih resnih posvetovanj pač ni prišlo in zmagali so tisti, ki so z brezorimerno lahkomišljenostjo izjavljali: »Bomo pa potem tem bolje veseli, ko zmagamo!« To spominia živo na tisto radičevsko: »Da smo le veseli!« Toda, vraga, od kod so vedeli tisti naši veseljaki, da nam je zrnata zagotovljena, kje so imeli jamstvo za to, da bomo veseli? — No, poglavitna krivda naše nesreče leži pravzaprav drugje! Ce bi bili imeli koga, ki bi bil znal držati po prevratu naše vojaštvo Še nekal časa skupaj in bi bili Koroško zasedli, kakor so Nemci sami pričakovali, potem bi se ne bilo treba niti z Nemci Dogajati, niti bi ne bili imeli plebiscita. No, mi smo vojake raje pošiljali domov. Češ. zdaj so drugi časi. zdaj nam ni treba več vojakov! — Seveda, bili smo zmage pijani, dasi smo mi Slovenci, ako izvzamemo nekatert posamnike. bore malo pripomogli k zmagi. Mi smo bili zmage pijani in .ia-liajali smo se v nekakem deliriju, ki ni dopuščal nikakega treznega razmišljanja. V tem deliriju je oznanjal nekdo z balkona deželnega dvorca: »Na dunajskem »Ringu« bo trava rastla« in neki drugi veljak ie izrekel krilatico: »Tam .ia severu si bomo lahko vzeli, kolikor bomo hoteli!« Mi vsi pa smo bili naivcu dovolj, da smo oboje verjeli! A stvar je taka, da na dunajskem »Ringu« še vedno ne raste trava in še dolgo ne bo in da si mi na severu niti tega nismo mogli vzeti, kar ie neoporečno naš? in kar .iam je naibolj pri srcu. Po tolikem razočaranju se tudi temu nismo smeli čuditi, da je pršlo do plebiscita!
V času pred plebiscitom sem bil tudi jaz nekaj časa na Koroškem. Kar sem tistikrat opazoval, hočem navesti v naslednjem. Malenkosti so, ki pa morda vendar le nekoliko pripomorejo k temu, da zaznamo prave vzroke usodnega poraza, ki smo ga doživeli pri koroškem plebiscitu.
Prosveta
Dolžnosti človeka
O. MazzinL    Prevedel dr. Alojz Gradnik. 1925. Založila kn:igama Ign. K1e:nmayer 6: Fed. Bamberg. Strani 90.
V današnjih dneh govoriti in pisati o Mazziniju, ob času, ko v Mazzini e vi Italiji trnmfrra fašizem, je žalibog skoro ironija. Ako bi danes Mazzini od mrtvih vstal, bi ga moderni Italijani gotovo križali. Pa za Jugoslovene je Mazzini velik, silen simbol, simbol demokracije, pravičnosti in pravega bratstva med obema jadranskima narodoma. V knjigi, posvečeni svojemu prijatelju Bogomilu Vošnjaku, nam daje Gradnik lep prevod Mazzinijevih »Dolžnostic. Škoda samo, da nam Uradnik ni prikazal Mazzinie-ve politične vloge v kratkem eseju. Slovenci ne smemo nikdar pozabiti, da je Mazzini ravno v svo ih »Dolžnostih« proglašal, da je Soča narodna meja, katero je dal Bog. Mazzini je oni veliki prorok zgodovinske bodočnosti Slovanstva. ■: (tirnemu in slovanskemu vprašanju so posvečena njegova dela »La questlone d'Oriente« in »Lettere slave«, ki bi morala imeti svoje mesto v naši politični literaturi. S prevodom »Dolžnosti« je Gradnik, sam primorski Slovenec, Mazziniju izkazal svoj tribut spoštevanja in zahvalnosti.
Ohranjeni so portreti Mazzinija, samo svetožalje in brezme:na melanholija v globokih črnih očeh. Rojeni revolucijonar, ki ne pozna kompromisov, kateremu je diplomat manjvreden tip, nekak nestvor Iažf. Mazzinj je veliki moralist italijanskega ujedinjenja, obenem pa z Garibaldijem vred
infant terrible osvobojenja, ki je delal največje preglavice razkritemu Cuvourju On je eden na;večjih in tudi zadnjih evropskih republikancev velikega stila. Kaki pigmeji so napram n emu razni jugnslovenski republikanci Stipice in Prepeluhi! Tipični puntar in emigrant je on. Celo Švica mu ni hotela in mogla nuditi azila, šele v Angliji je smel konspirirati proti tedanH predstavnici kon-zervatizma Avstrije. V Londonu piše »Dolžnosti«. Deda mu ie drugarica, dokler npt nI Carlvleova soproga ponudila diskretne p"i" jateljske pomoči, V pred.narčnj dobi ieta 1844. so bile »Dolžnostic prvikrat publicirane. Štiri leta kasneje je Mazzini trium vir Rtma, ki je v njegovih rokah. Mazzini je nar čisteši demokrat, stanuje v Kvirinalu v mali sobici m obeduje v restavraciji tret ega reda za dva franka in ob času obsedanja Rima živi od kruha in grozdja. Kratka je slava in oblast trium vira. Zopet mora nazaj v cmegracijo, v London.
Kant je deduciral Iz pruske državnosti svoje dobe svoj kategorični imperativ, princip dolžnosti, ki spremlja Nemca na vsakem koraku. Mazzini ustvarja pa tudi svojo državljansko etiko, ona je vsa romanska, čuvstvo, temperarrent, topel patriotizem, vsa v službi velike ideje zedinjene Itali e.
»Ne zadostu e se skriti, treba storiti«. »Ne zadostuje se Škodovati, morate pomagati svojim bratom.« To je načelo vitaliteta, etične energetike.
Mazzini n? samo Italijan, on pripada človeštvu. Mogcčne univerzalne njegove besede: »Vaš up je samo v vseobčem poboljšanju, v bratstvu med vsemi narodi Evrope in za Evro;:o v bratstvu vsega človeštva«.
Mazzinijev nacionalizem   ie Jramaoltaren, vsočloveškL
V Mazziniju žrvl demokrat stare iole, oni demokrat, ki Ima neizmerno čuvstvo odgovornosti napram avtonomni slobodi vsakega posamnika. Za svobodo je. ali proti kaosu, katerega ustvarja neobrzdana svo* boda. Vzklika »Svoboda le le sredstvo«, »Vaša svoboda nf zanftafl'e vsakršne oblasti, je le zanikanje vsakršne oblasti, ki ne predstaviš skupnega cilja naroda...« Mož, ki govori o državljanskih dolžnostih, ni sta-rokopiten ustavobranitelj, ki vidi same pravice, noče pa priznati, da pravicam odgovarjajo tudi dolžnosti Mazzinijeve »Dolžnosti« so mazHjene s socialnim oljem. Mazzini le proti »bednemu In nenravnema individualizmu«.
Neredko Izkrsne pri Mazziniju čisto Ma-sarvkovo duševno razpoloženje: »Ne boste uspeli, ako se ne poboljšate: ne boste do-•d: svojih pravic, ako Hh ne zaslužite s požrtvovalnostjo, z de^vnostjo, z liubezni-jo«. Svoboda nalaga dolžnosti.
Mazzini;eve »Dolžnosti« so sijajno etična, in rekli bi nacionalna čitanka, Alj ni taka čitanka prepotrebna za Slovence, ki so izgubili svojo busolo. ki tavajo semtertja, mesto da bi nikdar ne zataiili one velike esate našega narodnega jedinstva z južnimi brati. Živimo v dobi reakcije, ki sledi dobi razmaha narodne duše. Take dobe degeneracije rn re?Jvcije so neizogibne posebno, ako mase še niso H'e zrele za zgodovinski moment. Pa zastonj :e hoteti zavirati kolo časa, ki drvi naprej in zmelje one, ki se mu upirajo.
Tudi na našo emigracijo ob času svetovne vojske je vplival Mazzini, emigrant prošlosti. Bogumil Vošnjak je v svojih »Problemih jugoslovenskega narodnega in državnega jedinstva« obširno razpravljal o Mazzinijevih naukih. Ti »Problemi«, publicirani začetkom leta 1918. v N ujorku v »Jugoslovanski Reči«, so ostali neznosni našemu občinstvu preko oceana v Evropi...
Mazzini u, kateremu je srce tako toplo utripalo za Jugosovane in s tem tudi za Slovence, naj bodi v bodoče posvečena večja pozornost naše publicistike. Gradnik Je krčil pot- Dr. Y.
•
— PH sobotni predstavi Offenbachove opere »Hoffmannove pripovedke« poje vlogo Antonije naša odlična dramatična pevka gospa Vika čaleta In to radi tega, ker je pri nedeljski predstavi Leoncavallcve opere »Glumači« prevzela vlogo Nedde gospa Lovšetova .ki nastopi v tej vlogi prv-krat na našem odru. Pri nedeljski predstavi »Glumačev pa poje vlogo Silvia Božo ML, trovič, član beogradskega Narodnega gle-dlišea, ki debutira to pot prvikrat na ljubljanskih deskah. Tako bosta sobotna ne ne. celjska predstava zelo zanimivi po svojiu novili zasedbah.
— Julij Betetto, odlični član ljubljanske opere, je povabljen, da poje dne 19. t. m. na dvorskem koncertu v Beogradu. Priznanemu umetniku iskreno čestitamo na tem častnem povabilu in smo prepričani, da pridobi slovenski pevski umetnosti odi'. Cen sloves, G. Betetto bo pri tej priliki tudi najbrž gostoval na Narodnem gledališču v Beogradu.
— Šentjakobski gledališki oder. V torek 2). oktobra: »Jakob Ruda«. Otvoritvena predstava. Gostovanje režserja Narodnega gledališča g. Milana Skrbinška 1789
— Šentjakobski gledal šk* oder naznanja, da se je morala za torek 13. t. m. napovedana premijera »Jakob Ruda« vsled nenadne obolelosti gdč. Mihaelove preložiti na torek 20. t m. Predprodaja vstopnic je v kavarni Zalaznik, Stari trg. 1788
— Sonatnl večer. Vijolinist g. Karel S a n c i n In pianistinja ga. Mirca Sanci-n o va priredita dne 4. novembra t. 1. v Celju koncert s terme sporedom: I.) Vit. Novak: Sonata d-mol. 2.) Jon. B r a h m s: Sonata op 108. 3.) J. B. Foerster: Sonata op. L I790n
— I. muzikalno predavanje pod vodstvom prof. J e r a j a se vrši v nedeljo dne 18. t. m ob 11. uri dopoldne v dvorani Pil-harrrončne družbe. To predavanje nosi naslov »Glasba Rusov« ter so vse točke iz ruske glasbene literature. Uvodno besedo govori skladatelj Emil Adamič. Nato zaigrata VVinklerjevo sonato za vijolo in klavir gg J e r a j in S t r 11 o f. Operni pevec Dimitrij Orlov zapoje ob klavirskem spremljevanju svoje soproge po eno Ca-kovskega. Musorgskega m Grečaninova Romanco. Sklepno točko tvorijo interesantne Miniature za klavir, flavto in vijolino slavnega Rusa Cesarja Cuia. Klavir igra ga Orlova, flavto g. Novlckjr in violino
g  J e r a j. Sporedi se dobivajo v Matični '
knjigami. Vsak spored stane Din 2.50 Mladini najtopleje prrporočamo obisk teh muzikalnih predavanj. 1791n — Razstava arhitekture In kiparstva. V
nedeljo IS. t m. ob 10.30 predpoldne je otvoritev razstave arhitekture in kiparstva v Jakopičevem paviljonu. Mlada agilna umetnfka mg. areh. Dragutin F a t u r in akad. kipar Tine Kos sta opremila tri sobe Jakopičevega pavil ona z umetninami, ki predočajo hotenje naše dobe tako v estetič-nem kakor socijalnem oziru. Prvikrat nastopa v Ljubljani odnosno Jugosiavii sploh arhitektura, združena s plastiko, utirajoča pot umetnostnemu hotenju v drugo četrt 20. stoletja. Razstava predoča vse glavne panoge delokroga arhitekta in kiparja v harmonični celoti in okusni opremi. Otvoritev razstave je združena s tolmačenjem razstavljenih umetnin, s čimer bode obiskovalcem podana možnost vpogleda v interno samožttno koncepcijo m udejstvovanje modemi dobi odgovar ajočega duha. Razstava arhtekture m kiparstva ostane otvorjena do nadaljnega dnevno od 10. do 17. ure.
da eden par nopavic z Jlgon* M n  zn. mko (rdtčo, moJio s! zla o)
traja kakor štirje pati drugih ako kupite eden par. Dobivaj* «e v vsrh -ro-'aVi n.*h
Naša trgovska pogodba z Avstrijo
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Liubliani opozaria vse interesente, da ie obenem z uveliavlientem Doeodbene carinske tarife za uvoz izdelkov avstriiske Droveniience v našo državo stonila v Avstriii 16. septembra t. 1. na podlogi naredbe avstriiske zvezne vlale tudi or^^be^ t^r'fn za uvoz bf*»«r* iz .!:?s»os!:>v"e v Avctnjo v vel'a-vo. V tei Dos?"dbeni tarifi se nahaiaio deloma znižane, deloma vezane carinske nnsfavke za uvoz vseh ^avmh izvoznih predmetov iz naše države v Avstrijo. Carina na pšenično moko in zdrob znaša 3 zlate krone k carini na ršenico. Carina na pšenico pa je sedai določana za dobo od 16 do 31. oktobra z 0.70 zlate krone za 100 kg. Za severne kraie Slovenije so ;z te tarife poseb no važne postavke za fino namizno sadie kakor tudi za sadie za industrijsko predelavo, carinske nostavke za so-čivie. površino in krompir, sveže cvetlice, brneli živino, prašče in perutnino, ki prideio vsi kot izvozni predmeti tudi za Slovenko v znatnem obsegu v po-štev.
Za vinorodne kraie Slovenije so važne določbe glede uvoza vina brez raz-Ifke na alkoholno vsebino iz mariborske in liublianske oblasti po zn;žmi carinski postavki 30 zlat:h knon za 100 Kontingent zn uvoz takega vma je določen s 40.000 hI belega in 40.000 hI rde-česra vina. S tem je 'zpolniena dolgoletna želia vinogradnikov, da se jim omogoči ponovna pridobitev avstrijskih tržišč. Po naredbi finančnega ministrstva ie uvoz vina vezan na uvozna dovoli^nia. Uvozna in izvozna do-voljenia daie v Avstriji Zentralstelle fiir Ein-. Aus- und Durcrjfiihrbewill:s:ung'j;i (Wien II.. Marxergasse 2: brzojavni naslov Erd. WienV ki ima svoie podružnice v Linzu. Snlzburgu, Innsbrucku. Feldkirchnu. Gradcu in Celovcu. Zbornica opozara izvoznke vina. da ie bilo v posebnem zakliuenem Drotokolu sklenjeno, da se bodo uvozna dovoljenja iz-daiala prr^i'rem brez razlike na to. ali so avstrijski, odnosno jugoslovensk! državljani kakor bodo prošnje vlo žene.
Med nadalmimi važnimi določbami pogodbene tarife je omeniti zmžano uvozno carino na mineralne vode in na bučno olie, ki se prodrcira posebno v mariborski oblasti, dalie na meso in mesne izdelke, sadne konzerve in stro-iilni izvleček Posebne postavke so Dred videne za izdelke ribn:ške domače industrije, csohe robe*, kakor tudi sitar-stv*. rinite za domino ^b^'a^sVn indu-
strijo iz Krope ter za nekatere produk te kemične industrije.
Uvel^avljenie pogodbene tarife za uvoz iz naše kraljevine v Avstrijo pri nas dosedai iz neznanih razlogov Še ni bilo obavljeno.
Določbe spk;šnega dela trgovinska oogodbe kakor tudi sporazuma o živalskih boleznih, snorazurra o naši. o obmejnem prometu, o ontih in mostovih, električnih napravah, regulaciji Mure, ribolovu in o izkoriščaniu vodnih sil ter > turističnem ^rometu še niso strnile v veliavo. ker iih oboiestranski parlamenti še ni^> odobrili P drobne d >ločbe pogodbene ta so interesentom v zbor nTčn« o'^arni na raznolago
Politične vesti
as RaJlkalni klub In dr. Laza Marko-
vlč. Znano je, da je bil med radikalnimi poslanci dr. Laza Markovič tist;, ki je najbolj forsirai sporazum z radiče\cl in deloval na to, da se razbije Narodni blok, za katerega ustanovitev se je sam med radikali najbolj zavzemal. Motive, ki so ga k tomu napotili, sedaj podaje »Politični Glasnike, ki piše- »Dr. Markovč je skuVil s pomočjo nekaterih prijateljev med radi-čevci sprožiti vprašanje rekonstrukcije vlade, v katero bi nai vstr»pili samo možje, ki so zaslužni za sporazum, izstopiti pa vsi ministri, ki so v času vlade Narodnega bloka delovali prof radičevcem. Misleč na rekonstrukcijo g, dr. Laza Marković vsekakor ni pozabil niti na-se, a tudi ne na svoja prijatelja dr.Janjića ta dr. Kojića. Ta intriga je bla dobro zasnovana. Imela pa ie eno napako: njo so izdali r sami radičevci, katerih popolno zaupanje se dr. Markoviču ni posrečilo pridobiti. Radičevci so izdal stvar radikalom še v času, ko Je bil dr. Markovič v Ženevi, tako da bo moral prenesti novo burio nevolje v radikalnem klubu, čim se ta sestane.€ — Zdi se, da so te informacije »Političnega Glasnika« točne._
JulijsKo lirnjinn
—j Pederzolli hujii kot Flapp. V žalostnem spominu Je ostaJ med istrskim ljudstvom nekdanji poreški Škof Flapp, ki je b:l zagrizen poitalijanćev&lec cerkve po naših selih. Sedanji škof Pederzolli ga 6e prekaša, ker ko razmere pač druge in je prilika, da italrjanski duhovnLk izrablja cerkev t raznarodovalne namene v Istri 6e hujSe kakor je bilo mo?oČB poprej. Preteklo nedeljo je bil poreški fckof ▼ Noviraso, kjer jo delil birmo. Pridigal Je v cerkvi našemu ljudstvu po italijansko in zahteval Je od domaČih otrok, da naj molijo po italijansko, dasi dobro ve, da tega ne znajo. Ljud <stro Je ogorčeno in vpražuje škofa, ali Je rj«-g.-vo ravnanje v skladu s Kristuse/Imi nauki?
—1 črešnie so ostale na Goriškem tudi po vojni glavni izvozni sadni pridelek v deželi Lansko leto se ie izvozilo črešenj v kg: v AvstriK) 933.184, v Češkoslovaško 96.228, v Jugoslavijo 15.264, skupaj kg 1.044 676. Srednja cena za kvintal v lirah 112, skupna vrednost izvoženih črešenj lir 1,170.073. — Mesnatega sadja se ie izvozilo v skupni \ rednosti lir 1,051.772 v 306.978 kg. Kostanja se je izvozilo v Jugoslavijo 3300 kg po srednji ceni za kvintal lir 82. Glavni izvoz sadja: črešenj, hrušk in jabolk, mesnatega sadja, raznega suhega in namiznega sadja, kostanja je šel v Avstrijo in sicer je znašala izvožena količina 1,617.314, v Češkoslovaško pa ie šlo sadnih pridelkov v koli-činei 99.403 kg.
— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, naraščaju in deci, da imao redno telovadbo: člani v ponedeljek, sredo m petek od pol 9. do pol 10- zvečer. C lani. cev torek in soboto od 8. do 9. ure zvečer. Moški naraščaj v ponedeljek in petek od 6. do 7 zvečer. Ženski naraščaj v torek in soboto od 6. do 7. Moška d e c a v ponedeljek in petek od 5. do 6. Z e n s k a d e c a v torek in soboto od 5. do 6. ure. Obenem poziva članstvo pod 26. letom, da prične redno posečati telovadbo, ker b( jih sicer moral glasom saveznega pravilnika črtati iz imenrka članov. — Predn'aški zbor.
— Sokolsko gledališče v Radovljici naznanja, da predstava igre »Vozel« v nedeljo dne 18. t. m. radi smrti br. Ivana Derniča odpade. Omenjena igra se uprizori pr{b"J. njo nedeljo, dne 25. t. m. 1796-n
V. I. Križanovska:
77
V liraljestuu nesmrtnih
Roman.
V Lilianini duši je nastala reakcija. Njena mrž nja in želja po osveti se je spremenila v krčevita jokanje. Padla je na kolena, prijela Supramatija za roko in jo pritisnila k svojim ustnicam. On pa jo :c dvignil in posadil v naslonjač. Prinesel ji je kozarec vode in skušal pomiriti vihar, ki je divjal v Lilianini duši.
— Fbmirite se! Vaše trpljenje je končano in zdaj je moja vrsta, da poskrbim za vašo bodočnost, — je dejal Supramati.
Liliana je videla njegov plemeniti, dobri, usmiljenja polni pogled in zato se je polagoma pomirila Supramatijev harmonični glas je deloval nanjo po mirjevalno.
— Kako malo ste podobni svojemu bratu! V vaših očeh ni tistega strašnega in krutega ognja, ki je gorel v Narajaninem pogledu, — je dajala i i si brisala solzne oči. — Ah, Naraiana je bil satan v človeški podobi. Sam Bog ve, kaj sem pretrpela zaradi njega.
— Pozneje, ko se pomirite in opomorete, mi boste pač morala povedati vse, kar ste čutila med letargijo. To vprašanje me zelo zanima.
— O! Z veseljem vam povem vse, plemeniti moj dobrotnik. Toda povejte mi, kako je Narajana umrl.
— Ponesreči! se je v Alpah. Pa pustiva te malenkosti! Okrepčati se morate. Takoj vam prinesem zajtrk, potem se pa pomeniva o najvažnejšem — kako in kje bi se našsl za vas primeren kotiček.
Supramati je prinesel pripravljeno mleko, sadje, jajca in pecivo. Postavil je vse na mizo in prijazno povabil mladenko k zajtrku.
Liliana ga je ves čas radovedno gledata Iskreno se mu je zahvalila in se takoj lotila jedi. IzČrpa-nemu organizmu je bila .iujno potrebna hrana in zato je Liliani jed čedalje bolj teknila.
— Mislili boste, da sem požrešna, — je pripomnila in zardela.
—No, po takn dolgem postu bi vam pač lahko še boli teknilo. Zdi se mi. da bi pojedel celega pe- I čenega bika, če bi bil v vaši koži, — je odgovoril | Supramati smeje. — Zdaj, ko je zajtrk končan, pa pojdiva v salon, da se pomeniva. I
Odšla sta v salon. j
— Najprej vam moram povedati, miss Liliana, da je minilo od tiste usodne .ioči, ko je vas Narajana zabodel, tri leta. j
Mladenka ie vzkliknila In prebledela
— Pomirite se!   Živeli boste tako do'go, da
1 lahko vse zamujeno nadomestite. Hotel sem vam i
samo povedati, da se po tako dolgi in zagonetni odsotnosti ne morete pojaviti v mojem domu, ne da bi povzročila sum in spletke. Tu pa tudi ne morete ostati, ker bi vas težili žalostni spomini Zato sem sklenil najeti vam stanovanje v mestu. Zvečer pripeljem v stransko ulico izvoščka, da se preselite. Pozneje pojasnite, po svoji uvidevnosti, odsotnost in povratek, če se ne boste hotela izogbati prejšnjih prijateljev in živeti v samoti. Povejte mi, imate-li razen obleke, ki sem h našel v omari, Še kako prtljago?
— Da, imam. Pod stopniščem je soba, ki je niste mogli opaziti V tej sobi sta dve omari in skrinja.
— Dobro. Zberite vse potrebne reči in bodite pripravljena ob osmih zvečer. Zdaj pa — na svidenje!
V predmestja, kjer je stanovala Rozalt, je našei Supramati razkošno, ndobno stanovanje iz petih sob. Stanovanje je bilo v prvem nadstropju precej osamljene hiSe. V pritličju je stanoval stan gospodar z ženo. Supramati je plačal najemnino in hrano za eno leto vnaprej ter izjavil, da se vseli nova stanovalka Se isti večer. Nato se je vrnil domov.
Zvečer je zopet od$3l z toma, najel izvrščka in ga pripeljal v stransko ulico. Liliana ga je že čakala. Bila je v elegantni promenadni obleki. Princ I
se je zelo začudil, ko je zagledal na tleh več obsežnih zabojev, raz'ične škaMe in dokaj težko usn;eno torbico, ki jo je držala Liliana v naroč'u. Naibrže je vzela vse svoje imetje, kar ga ie bilo v dvorcu. Njena vestnost se je zdela Supramatiju po takern strašnem dogodku smešna.
Komaj je zadrževal smeh, ko je ponudil mladin-ki polno denarnico, rekoč:
— Evo vam za prvo silo. Jutri ali pojutrišnjem vas posetim, da se pomeniva o vaši usodi. Toda povejte mi, kako se počutite. Saj nisem niti vprašal, da-li vas rana Se boli.
— Človek bi ne verjel, da so vse bolečine ponehale in da se je rana zacelila. Samo krvava lisa me bo najbrže še dolgo spominjala zadnje Naraja-nine gostije.
— Pojdiva! Dajte mi svojo prtljago. Kaj pa imate v tej težki torbici?
— Dragocenosti.
S težavo je spravil Supramati v kočijo Lillano z vso prtljago in usnjeno torbico. Nato je dal izvo-ščku naslov.
— Ne pozabite, da ne smete jesti mesa, — je zaklical za njo in se ji v slovo pok! mil.
Zvečer, predno ie Se! spat, je Supramati poki!-cal oskrbnika in mu pokazal na stežaj odprta tajna vrata, rekoč; '
t
•S L O V r N S K I   NAROD« dnt 17. oktobra 1925.
Stran 3.
Dnevne vesti.
V UubuanL dne 15 oktobra 1925.
— Neumestnost Po vojni se je razpasla navada neumestnih javnih zbirk za najrazličnejše, prav pogosto z nobenega vidika upravičljive namene. Zbere se skupina ljudi, nadenejo si ime človekoljubja, podporne akcije itd., nikjer pa ni nadzorstvenega jamstva glede uporabe nabranega zneska. V Ljubljani bi morala imeti podjetja posebnega vratarja, ki bi samo odpiral in zapiral vrata za nebroj prošnjiki. — Prav tako malo umestno je javno zbiranje prispevkov za razne skupine državnih nameščencev, ki uvajajo te razvade brez vednosti in dovoljenja svojih vrhovnih Šefov. Vemo, da so plače za državne nameščence nižjih kategorij nizke, toda to velja skoro brez izjeme za vse kategorije in nikakor ne gre, da bi imeli za take podporne akcije posebno prednost one skupine, ki imajo slučajno več posla s strankami. Tudi nastopanje v tej obliki pred javnostjo ni v korist ugleda niti uslužbencev, niti države.
— Poset naše kraljice v Slnaji. KraJjt-ca Marija je včeraj odpotovala iz Topole v Beograd in od tu ob 11.30 dopoldne nadaljevala pot v Sinajo k poset u svoje matere romunske kraljice Marije. Na kolodvoru so se od njo poslovili prometni minister Anta Radojevič, poveljnik mesta Beograda general 2ečevič in načelnik mestne upravo Manojlo Lazarevič.
— Odhod trgovinskega ministra na Sušak. Trgovinski minister dr. K r a j a č je odpotoval na Sušak, da na licu mesta prouči tamošnje gospodarsko - politične razmere. V nedeljo se vrne v Beograd.
— Kongres ženske Male antante. Kongres ženske Male antante se vrši prihodnji mesec v Atenah.
— Afera nadškofa Šarića. Po poročilu Iz Beograda je bila včeraj v zunanjem mi-ristrstvu konferenca, katere so se udeležili minister dr. N i n č i č, pomočnik Jovan Marković in prvi delegat dr. J a n j i č. Konferenca je razpravljala slučaj sarajevskega nadškofa dr. Šarića. Zdi se, da bo vlada zahtevala od rimske stolice, da odstavi Šarića z njegovega poIoža;a, ker vlada ni pri volji trpeti še nadalje njegovo pro-tidržavno delovanje.
— Svečana promocija Vladimira Mažuranića. Na zagrebški univerzi je bila včeraj 15. t. m. dopoldne svečana promocija Vladimira Mažuranića, bivšega predsednika Jugoslovenske akademije znanosti za doktorja prava honoris causa. Vladimir Mažuranić si je pridobil veliko zaslug za ustanovitev akademije in nje razvoj, kakor tudi za ustanovitev zagrebške univerze. Avla, vestibul in hodniki univerze so bili polni akademskega in ostalega občinstva. Svečani promociji so prisostvovali dekani vseh fakultet, vsi vseučiliški profesorji, delegacije raznih državnih institucij, zastopniki vseh kulturnih društev, dame visoke družbe, zagrebški veliki župan, mestni načelnik, zagrebški nadškof in več jugo-slovenskih škofov. Češkoslovaški konzul Para ie zastopal praško akademijo znanosti Starček -Vladimir Mažuranič, rojen 1. 1845 v Karlovcu kot sin hrvatskega bana in pesnika »Smail age Čengijića« Ivana Mažuranića in matere rojene Demeter, sestre znanega dramatika in intendanta, je stopil v avlo kmalu po II. v spremstvu svojega sina odvetnika dr. Želika Mažuranića. Svečano promocijo ie izvršil senat, obstoječ iz rektorja dr. P e r o v i ć a, dekana pravne fakultete dr. D i mi tr ljevica in promotorja dr. Marka K o s t r e n-čiča. Rektor dr. Perović je v svojem govoru očrtal odlikovančeve zasluge, a promotor dr. Kostrenič je obširno govoril o delih Vladimirja Mažuranića. Promovira-nec dr. Mazuranić se "je ginjen zahvalil za izkazano Čast ter je po končani ceremoniji kot doktor prisegel. Navzoči so Mazurani-du iskreno čestitali.
— Vprašanje dakartne. V Beogradu se vrši car.nska konferenca, ki se je udeležujejo zastop.iiki vlade in interesiranih gospodarskih korporacij. Konferenca pregleduje novo avtonomno carinsko tarifo. Na včerajšnji seji je prišlo v razpravo tudi vprašanje tlakarine ali »kaldrmine«. Pomočnik generalne carinske direkcije Je podal pojasnila, zakaj niso dobile nekatere občine izplačanih zneskov na tlakarini. Tako ni prejela izplačane tlakarine mariborska občina, ker ni pravočasno izpolnila pogojev, ki jih zahteva zadevni srbski zakon, razširjen na vso kraljevino, zato je tlaka-rina zapadla državni blagajni. Gornja Radgona je izpolnila vse pogoje, toda doslej še ni zaprosila odobrenja pri ministrstvu.
— Proračun ministrstva za agrarno reformo. Izdelan je nov proračun ministrstva za agrarno reformo Načrt proračuna je bil predložen finančnemu ministrstvu, ki 'e mnogo postavk tega ministrstva kra šalo. zlasti postavke glede kolonizacie Južne Srbije.
— Romarska cerkev na Trsatu. Po odredbi ministrstva ver se na državne stroške popravi stara romarska cerkev matere božje na Trsatu pri Sušaku Na Trsat so zlasti romali Notranjci, Dalmatinci in Hrvatje Iz Primorja.
_ Iz prosvetne službe. Za stalno učiteljico v Koprivniku, srez Kočevje, je imenovana učileliica v Laškem Rnza Medic.
— Iz državne službe. Ministrstvo poŠte In brzojava je priznalo več službenih let, kot so jih imeli prvotno, nastopnim uslužbencem podružnice poštne hranilnice v Ljubljani- ravnatelju dr. Ignaciju Rutar-in. pomočniku ravnatelja Ivanu Avsene-ku. blagajniku Alojziju Potočniku, šefu odseka Josipu Potok ar ju, šefu odseka Josipu L a v r i č u rn uradnikom: Ivanu Planincu. Dušanu Podgorniku, Prancu Kramarju, Josipu Florjanči-*u ta Maksu Komarja. Za podlago je
služil pri tem 1. september 1923 kot dan, ko je stopil v veljavo nov uradniški zakon.
— Iz »olako alužbe. Stalni so postali srednješolski začasni profesorji: Josip Ko-v a č na gimnaziji v Novem mestu. Rudolf Grošelj na I. državni humanistični gimnaziji v Ljubljani, Fran A n č i k na III. realni gimnazijql v Ljubljani in telovadna učiteljica Ljudmila S v e 11 i č 1 č na II. realni gimnaziji v Ljubljani. Strokovni učitelj v Mariboru Josip Lampe je imenovan za učitelja na II. deski meščanski soli v LJubljani.
— Velika knjiga o naši ameriški emigraciji. Kakor znano, se tudi naša država udeležue velike mednarodne razstave v Filadelfri ter je ministrski svet v ta namen dovolil 10 milijonov dinarjev. Pri tej priliki izide obsežna knjiga: »Srbi, Hrvati In Slovenci v Ameriki«. V knjigi so razvidno razloženi ekonomski, socialni, kulturni in nacionalni problemi naših ameriških izseljencev. Knjiga velja v prednaročbl 150 Din, v knjigarnah pa 300 Din. Naroča se v vseh knjigarnah.
— Rojstno hišo Hugona Wolfa v Slo-
venjgradcu je kupil šoštanjski tovarnar Fr. VVoschnagg. Nemški časopisi z veseljem poudarjajo, da je s tem rojstna hiša velikega nemškega kulturnega delavca ohranjena za večne čase nemški posesti.
— štrajk v solarni v Pagu se Je skon-čal z uspehom delavcev, katerim je povišana dnina za 30 odstotkov.
— Vse delavnice in prodajalne v Sarajevu morajo biti ob nedeljah zaprte; to velja za katoliške, židovske, pravoslavne in muslimanske. Tako Je odredil veliki župan v Sarajevu. Muslimanski in židovski trgovci so vložili proti temu protest pri mi-nistvu trgovine in {industrije.
— Nenavadno velike tunje so ujeli rl-
oiči pri Omišu v Dalmaciji. Nekateri ko-madi tehtajo nad 100 kg. Riba je bila prodana na splitskem trgu. najlepši eksem-plar pa je nakupil mestni prirodoslovnj muzej.
— Pozor, reducirani Invalidi! Ministrstvo za socijalno politiko je pričelo izdajati vsem reduciranim invalidom in družinam padlih vojakov obvestila, zakaj jim je ustavljena pokojnina. Vsled tega le prenehal središni odbor Udruženja vojnih invalidov obveščati prizadete o redukcijah, ker se bo odslej vršilo to uradnim potom. V obvestilih pa ministrstvo ne daje nobenih navodil, kako naj prizadeti reducirane! obnove postopanje in kakšne dokumente naj predlože v dokaz upravičenosti. Izvršilni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani opozarja vse svoje člane in članice, pa tudi druge vo:ne žrtve, ki so predlagane za redukcijo, naj pripravijo dokumente. Vsak naj se obrne do najbližje podružnice Udruženja, kjer dobi natančna navodila za postopanje pri obnovi. Redukcije so izvršene vsled dveh vzrokov: Oni, katerim je specijalna komisija pregledala hibe in jih vsled zboljšanja hib predlagala za redukci'o. morejo obnavljati postopanje le potom spričeval uradnih zdravnikov in novih nadpregle-dov. Po večini pa temelje redukcije na pomanjkanju dokazov, da izvirajo hibe iz vojne službe; pri vojnih vdovah ali sirotah pa vsled sprememb družinskega stanja. Pri pomanjkanju dokazov je treba predvsem zbrati vse dokumente izza vo'nih let (ne povojnih doku ^entov, izdanih že po prevratu). Ako teh ni, je treba dveh prič, ki
lahko pod prisego potrdita, ali pa občinsko I uverenje. v najskrajnejšem slučaju tudi iz- i javo dveh oseb, sorojakov, ki lahko izjavijo ali potrdijo resničnost v sledečih slučaj.h: kje. kdaj iri kako je zadobil reduciranec poškodbo ali bolezen v vojsk} ali sploh pri vojakih, kje se je zdravil, da je šel zdrav v vojsko in se vrnil bolan ali poškodovan, ali pa da se sploh še ni vrnil. Prošnjo z novimi dokazi je treba vložiti na deželno ali pristojno okrožno sodišče. Sodišča bodo v kratkem dobila vse akte o reduciranefh od ministrstva za socijalno politiko. Tako nas obvešča Središni odbor Udruženja vojnih invalidov iz Beograda pod št. 6591. — Izvršilni odbor v Ljubi ani.
— V včerajšnji uvodnik se je v italijansko besedilo vrinilo par tiskovnih napak, ki kvario smisel. Dotični italijanski stavek bi se moral pravilno glasiti: »Come nel 1920 e 1921 spiegavo — invano naturalmen-te — a gruppi italianj che affivano e spen-devano (ne spedevano!) per un (ne »uso«!) separatismo croato___«
— Vzgledujte se! V torek 13. oktobra 1925 je organiziral župnik Franc Tomazin iz Sela pri Kamniku obisk »stalne higijenske razstave« na velesejmu ter pripeljal večje število, pred vsem ženskih posetm-kov. Ljud e so vstali že ob pol 2. zjutraj, hodili preko eno uro peš do vlaka ter so bili že ob pol 7. z utraj v Ljubljani ter odšli takoj na razstavo. Zavod za socijalno higiensko zaščito dece ;e poslal kot predavateljico go. dr. K e n k o v o, a higijenski zavod kot predavatelja dr. Hribarja in dr. M i k i č a. Po predavanMh in po razgledu razstave so vrli posetnikl odšli na okrep-čilo v higiensko točilnico ter se ob 14. odpeljali proti Kamniku. Kulturni delavci in šolski zavodi, posnemajte!
— Vozni red »Ekspres« — zimska Izdala. Danes je izšla zimska izdaja splošno priljubljenega voz. reda Ekspres, veljavnega od 15. oktobra 1925, v jako lični obliki. Ta izdaja vsebu'e na novejši vozni red Jadranske plovitbe in vse spremembe in dopolnila v železniških voz. redfh, ki so nastopila do tega časa. Obsega tudi novi zimski vozni red avstrijskih in Italijanskih železnic ter najnovejšo tarifo za prevoz potnikov in lesa. Dobiva se na vseh večjih postajah pri potniških blagajnah In v vseh večjih knjigarnah. Cena izvodu Din 10. Knjigarne imajo običajen popust. — Naročila sprejema: Administracija voznega reda »Ekspres« v L'ubrani, Borštnikov trg St. 1. preie Pred Igriščem. St. 1
— Pokrajinski zbor Jugoslovenske Malice se bo vršil v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 11. dopoludne v Ptuju v tamošnjem Društvenem domu. Ljubljanski udeleženci odpotujejo s poštnim vlakom ob %6. uri zjutraj. Zborovanje Je zaupno ta imajo pravico vstopa k zborovanju le oni, ki se Izkažejo z izkaznico Pokrajinskega odbora. Ako želi kdo izmed ljubljanskih članov po-setiti pokrajinski zbor v Ptuju, ga prosimo, da pride v pisarno Jugoslovenske Matice po tozadevno izkaznico. Vozne olajšave, ki so nam obljubljene od prometnega ministra, pričakujemo vsak trenotek in jih objavimo v sobotnih številkah naših dnevnikov.
— Udruženje železnlčkih člnovnikov SHS priredi v nedeljo d>ne 18. oktobra t. 1. skupen izlet članstva v Ormož, k'er je po dohodu vlaka v restavraciji g. Bauerja sestanek članstva. Zvečer ob 7. uri je družabna prireditev sekcije Čakovec - Ormož -Ptuj Imenovanega udruženja, na kateri sodeluje zidanmoški oktet in tudi znameniti Serajnfkov kvartet. Vabljeni so vsi železniški uradniki z družinami m njih prijatelji. Odhod iz Ljubljane v nedeljo dne 18. t. m.
z vlakom ob 12.10.
— Smrtna kosa. V Lancovu je umrl g. Ivan D e r n i č, veletržec z lesom. Pokojnik je bil ena najuglednejših oseb v radovljiškem okraju. S svojo podjetnosto in ne-umorno delavnostjo si je ustvaril lepo socijalno pozicijo. V gospodarskem življenju Gorenjske je igral vidno vlogo in se udej-stvoval na raznih poljih. Bil je med ustanovitelji lesne industrij sike družbe »Belce« v Dovjem, v kateri je požrt vo val n no deloval kot član nadzorstvenega sveta. S politiko se aktivno ni pečal, bil pa je vse življenje odločen narodnjak. Bil je veščak v gospodarski stroki in ga bodo kot takega težko pogrešali gospodarski krogi na Gorenjskem. Bodi vrlemu, sredi uspešnega delovanja umrlemu možu ohranjen blag spomin!
— U Beogradu na čošku OblFcevog Venca 33, i Knez Miha love 10, ispod Ruskog Cara, otvara se velegradski uređen Delika-tes - Restoran sa svim stranim i domaćim prvorazrednim pićem, te prvorazrednim domaćrrr i stranim delikatesama. Ovo je prvi slučaj, da se n Beogradu otvara ovakve vrste lokal sa svim higijenskim us^ovl.na po zdravlje beogradskog gradjanstv*. Organizator Trifun M. Marković, bivši direktor hotela Srpske Krune.
— Nenavaden mraz. Zima je letos nenavadno zgodaj potrkala na vrata. Včeraj ponoči je že pošteno snežilo, danes pa je tempera * ra padla pod ničlo. Zjutraj J^ kazal topiom-r 2 stopinji pod ničlo. Palla je slana, ki je napravila po vrtovih in cvetličnih nasadih veliko Škodo
— LIHia. V nedeljo, dne 18. okt. t L vsi v Sokolski dom, kjer uprizori Udruženje vojnih invalidov podružnica v LJubljani veselo igro »Tit Grom« in sicer zvečer ob Vi8. uri. Po igri Istotam prosta zabava z bogatim sporedom. Sodeluje prvovrstni orkester. Ker je donos prireditve namenjen podpornemu skladu v prireditev božičntee revnim članom in članicam, prosimo obilne udeležbe. Torej brez razlike vsi k inva-Hnski prireditvi, da pokažete sočutje do revnih vojnih žrtev, ki so darovali svoje najdražje v blagor nnše domovine. 1774/n
Neobvezno
si oglejte krasno zimsko zalogo oblek in ulstrov pri
Jos. Rojina, Ljubljana
Iz Ljubljane
— Klerikalci Iti kaldrmina. Današnji »Slovenec« priznava, da se Miklošičeva cesta tlakuje iz kaldrminskega fonda in da vsled tega ne obremenjuje občinskega proračuna. Priznava tudi, da je po zakonu mogoče prispevke iz kald rminskega fonda uporabiti samo za tlakovanje cest in za noben drug namen. On samo pravi, da gerentske-mu svetu ne gre nobena zasluga, ker se je posrečilo iz Beograda dobiti ta denar. Pravi tudi, da bi on sploh ne bil načel tega vprašanja, če bi se ne bil gerentski svet pobahal, češ to je njegova zasluga. Toda stvar je drugačna. Mi konstatiramo, da gerentski svet sploh ni povedal, da se tlakuje del ljubljanskih cest s prispevki iz kald rminskega sklada. Vsled tega se je v Ljubljani zares mislilo, da gre vse na breme mestnih davkoplačevalcev. To okolnost pa je porabil »Slovenec« oziroma njegov dopisnik kot pristen dem*i£< da je očital gerentskemu svetu, da ne razume socijalnih nalog občinske uprave, ker bi se moral denar, ki se troSi za asfaltiranje, porabiti za zidanje stanovanjskih hi§. »Slovenec« se je torej zopet enkrat ujel v svojo lastno past in je njegov napad samo služil, da se je zasluga gerentskega sveta razglasila vsemu občinstvu. Kajti tudi to je zasluga, da se je posrečilo dobiti 15 milijonov kron iz Beograda, kojega žepi so. kot to pravi »Slovenecc, po navadi zaprti. Saj se vendar kaldrmina pobira že toliko let In če je bivši občinski svet, v katerem je imel klerikalni informator »Slovencev« glavno besedo, z njo računal, zakaj je moral priti šele dr. Dinko Puc, da je s pomočjo ministra dr. Žerjava in njegovega pomočnika Mohorlča zagotovil ta denar občini?
— Razsodišče rudarskega zavarovana ▼ Ljubljani Gospod minister pravde je v sporazumu z g ministrom za šume in rudnike imenoval pri razsodišču rudarskega zavarovanja v Ljubljani za predsednik %, višjega sodnesra svetnika Frana R e k a r j a In za njegovega namestnika g. višjega sodnega svetnika Petra K e r S i č a v LJubljani.
Cela uas pred sodiščem
Napad na oroinihe o Gomil Bistrici d PreRmarJn. — napadalci obsojeni skopaj na 30 let Ječe.
Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se ie 15. t. m. končala dolgotrajna razprava proti 27 obtožencem iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Obtoženci so se Imeli zagovarjati radi zločina težke telesne poškodbe, prestopka proti javnemu redu, drŽavi in zakonu. Na obtožni klopi je sedela skoraj vsa vas. Slučaj je že v juniju 1925 razpravljalo porotno sodišče, vendar ie bila razprava radi zaslišanja novih prič in nadaljnih poizvedb preložena. Predzgodo-vina tega slučaja, ki je značilen za takratne razmere v Prekmurju, je sledeča:
Leta 1923 je pobegnil iz mariborske kaznilnice posestnikov sin Janez BalažiČ. V splošnem se je smatralo, da se je skril v svojem rojstnsm kraju, vendar ga orožniki navzlic vestnemu zasledovanju niso izsledili, ker so ga kmetje skrivali ra prikrivali njegovo skrivališče. Nekega lepega dne pa je posestnica Ana Antolin v neki gostilni v Crešnovcih pripovedovala, da se BalažiČ skriva v skednju posestnika Kuzme v Gornji Bistrici. Med gosti je bil navzoč tudi orožnik Sever, ki je zadevo javil oroz-niškemu poveljniku Josipu Postružniku v Crešnovcih. Postružnik je skupno s Se-verjem in Krumpom sklenil, da poizvedujejo tozadevno, preoblečeni v civilno obleko. Se Istega dne so se vsi trije orožniki okoli 22. odpravili v Gornjo Bistrico, oboroženi s samokresi. Na križišču pred Gornjo Bistrico so čakali do polnoči, nato pa so odrinili proti omenjeni hiši. V temi so zašli na dvorišče posestnika Kreslina, uverjeni, da se nahajajo na dvorišču posestnika Kuzme. Orožnik Postružnik je po že prislonjeni lestvi zlezel na skedenj ter prižs*il žepno svetiljko. Na tleh je res takoj opazil neko leže o postavo in meneč, da je zasledovani begunec, Je komaj slišno obvestil spodaj stoječa tovariša: »Pst, ga že imamo!« V tem hipu pa se je zdelo orožnikom, da je nekdo skočil na nasprotni strani s sklednja, istočasno pa se ie dvorišče napolnilo z vaščani, ki so bili vsi
oboroženi z vilami, krampi in lopatami. Kakor divji so napadli nič hudega sluteče orožnike in jih pobili na tla, ne da bi se ti mogli braniti. Orožnik Postružnik je obležal nezavesten na licu mesta In je kasneje med transportom umrl. Tudi ostala dva sta bila težko poškodovana. Kdo je bil dejanski storilec, se v splošnem kaosu nI dalo ugotoviti. Prebivalstvo, ki je bolj In bolj naraščalo, je zmerjalo orožnike z lopovi ln roparji in jih obdelovalo z brcami in pestmi.
Končno so vse tri orožnke zvezali in Jih odvedli k županu. Zupan je ukazal orožnike privezati na voz, v katerega sta bila vprežena dva konja in ga pognal. Orožniki so morali teči za vozom, lesrečni Postružnik pa se je zgrudil na tla in voz ga je vlekel za seboj. Šele kasneje je Župan odredil, da ga naložijo na voz. Sever in Krump pa sta morala še vedno teči 28 njim, zasmehovana in spotoma tepena od vaščanov. V Dolnji Lendavi se Je voz ustavil. Tu sta bila orožnika rešena muk, proti županu in vašcanom pa je bilo uvedeno kazensko postopanje. Orožnik Postružnik je v bolnici umrl.
Pri razpravi so se obtoženci zagovarjali, da so menili, da imajo opraviti z vio-mlci. Ta zagovor pa so ovrgle razne priče, ki so izjavile, da so bili orožniki znani vsem vašcanom. Sodišče se je uverilo o krivdi obtožencev in je izreklo sledečo sodbo: Jurij Borovič 3, Rudolf Kreslin 3, Štefan Tkalec 2 in pol, Andrej Kolenko 2 in pol, Steian Horvat 2 in pol, Ferdinand Vučko 1 in pol, Josip Tkalec 1 in pol. Josip Gjorek 1 in pol, Mihael Bernjak 1 in pol, Martin Zver 1 in pol in Ignac Horvat 1 leto težke ječe. Štefan Tkalec star., Matija Tkalec, Štefan Goric, Štefan Horvat star., Kalman Vučko, Danijel Vučko, Ignac Goričan, Janez Spiclin, Štefan Zalifca, Josip L obar, JanoŠ Balažič In Josip Cigan vsi po S mesecev ječe. Dalje Štefan Vučko °, Štefan Rehrič 6 in Josip Cigan mi. na 6 mesecev ieče.
— 10% učna doklada priznana učitelj-stvn na gluhonemnlci. Kakor nam poročajo z merodajnega mesta, je priznana 10% učna doklada učiteljstvu na gluhonemnici v Ljubljani rn sicer: Rudolfu D o s t a I u, Ivanu Erbežniku, Ljubi D e r m e 1 j u, Mirku De r m e 1 j u, Vilku M a z i j u, Matildi PodkrajŠkovi, Karlu Kuharju, Albinu Boštjančiču, Ivanu Kuncu in Viti Zupančičevi.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski zdravstveni izkaz za Ljubljano izkazuje za čas od 8. do 14. t. m. naslednje zdravstveno stanje: novorojenih 22, mrtvorojena 2. število umrlih 16. Smrtni vzroki: davica 1, jetika 2, rak 1, bolezen na srcu 1, pljučnica 1, bolezni na ženskih spolovilih 1, starostna slabost 4, smrt vsled nezgode 2, druge bolezni 3. — Nalezljive bolezni: Škr-latinka 3, đavica 3.
— Uradne ure na sodišču. Od 15. oktobra 1925 do 15. aprila 1926 so pri deželnem m okrajnem sodišču v Lubljani uradne ure od 8. do 12. dopoldne in od 15. do 18 popoldne. Stranke sprejemajo se samo dopoldne z izjemo najnujnejših slučajev.
— Kako 'e nastal svet? O tem zanimivem vprašanju predava v soboto 17. oktobra ob 8. zvečer v gostilni pri Češnovarju na Dolenjski cesti znani predavatelj profesor Dolžan. Vstopnine ni. Vabimo na predavanje č'ane in prijatelje šentjakobskega naprednega društva, čegar je ta prireditev.
— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stati trg št. 11. posluje odslej ob sobotah že od 3. ure popoldne dalje. 1793n
— »Puf plačaj, pufl« Ta klic se je razlegal snočl okoli 18. po SelenburgovI ulici, torej v času, ko je vladal tu najživah-nejši promet. Neka lepo oblečena dama tik pred Staculovo trgovino ustavila že bolj priletnega distingviranega gospoda In g-kriče nahruHla: »Puf plačaj, pufl Salnmeu-pki lopov!« Iz ust se je vsula 6e cela kopica izbranih psovk, za katere se pa tesal. tirani očividno ni zmenil, zakaj jadral j«* mirno dalje. Le tupatam je osorno vzkliknil: »Mouč, baba!«, kar so radovedni pti-santje, ki so spremljali to dvojico, kvitirali z glasnim smehom. Kakor Erinija je preganjala maščevalna dama gospoda po vs^?j Šelenburgovi ulici do glavne pošte, kjer je zadnjemu uspelo, da je izginil v gosti mno-žici, dama pa je krenila v eno izmed trgovin. Nenavaden način iztarjevanja dolgov je vzbudil med pasanti splošno veselost.
— Požar na Sv. Petra cesti. V noči od 15. na 16. okoli poldruge ure zjutraj je izbruhnil v trgovini »Eletro Comp.* na Sv. Petra cesti St. 1 požar. Iz trgovine se Je pričel valiti gost dim. K sreči je ogenj opazil vratar hotela Tratnik, Ivan Leskovec, tn obvestil službujočega stražnika, ta pa gasilce. Požarna bramba je prihitela takoj na lice mesta In ogenj uduštta. Požar Je povzročil okoli 4000 Din škode, ki pa Je krita z zavarovalnino. Res sreča, da je bil ogenj takoj orožen, zakaj v trgovini se nahaja za 600.000 Din blaga.
— Kolo, vredno 700 Din, Je bilo te dni ukradeno Janku PLntarju.
— Neprijeten nočni obisk. V noči od 14. sa 15. je neznan storflec vdrl v stanovanj« vdove Antonije KerSič. stanujoče Pran-kopanaka cesta Štev. 1. Nabral si je v kuhinji razno Špecerijsko blago, 9 in pol metra blaga za prte to si poleg tega privoščil par novih čevljev. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 1390 Dtn. Kakor se je ugotovilo, se Je tat dal zapreti v klet in je od tn zlezel v stanovanje, katero je zapusti] Skozi okno. V kuhinji je tat zapustil neprijeten spomin ...
— Plesne vaje J. n. a. d. »Jadran se vr-STJo redno vsak petek, ob 8. Otvoritvena plesna vata se bo vršila v petek 16. t. m. ob 8. v Nap-ednem dijaškem domu, Toma-nova ulica 3 I780n
Iz Celja
Ljudsko vseučiličče v Ce'ju. V po nedeljek 19. t. m. ob 20. uri bo predaval v risalnici deške meščanske šole g. abs. tehnik I. Reisner »O radiju«. Vstop dovoljen tudi nečlanom.
—c Odpiranje In zapiranje trgovin. Ker se nekateri trgovci ne držijo predpisov o zapiranju in odpiranju trgovin in se v tem ozim množijo pritožbe, opozarja gremij trgovcev vse svoje člane, da se imajo vse trgovine odpirati zjutraj točno ob pol 8. uri in popoldne ob 14. uri, zapirati pa točno ob pol 13. in 18. uri popoldne. Prestopki se bodo kaznovali najstrožje.
—c 35letnico svojega bivanja v Gornjem gradu je v četrtek 15. t. m. slavil upokojeni nadučitelj in predsednik Savinske podru ž. niče »Slov. planin, društva« g. Franjo Kocbek.
— Krojni poduk za krojače, šivilje In
nešlvOje potom poŠte z učnimi zvezki. Oblast, konces. krojna Šola, Židovska 5, Ljubljana. 1771/n
Iz Maribora
—m Smrtna kosa. V Mariboru je 14. t. m. ob 19. preminul g. Josip C i 1 e n š e K, pisarniški vodja v pokoju, star 50 let. Pokojni je bil zaveden narodnjak. Blag mr spomin!
—m Težka nesreča. V nedeljo 11 t. m
je v Razvanju padel lOletni učenec Anton Rittner s skednja na tla in se težko poškodoval. Prepeljali so ga 14. t. m. v bolnico, ker se je njegovo stanje poslabšalo._
Sport
Ilirija      Jadran 4 : 1.
Včeraj popoldne se Je na igrišču ASK Primorje odigral drugi halftime svoječasno vsled dežja prekinjene prvenstvene tekmi Ilirija — Jadran, ki je končala takrat z 1:1, Včeraj je Ilirija svojega najopaznejšega rivala gladko odpravil s 3 ; 0. Igra Jadrana-šev je bila v bistvu mnogo slabša od nedeljske proti Primorju, predvsem je odrekla napadalna vrsta, ki nikakor ni bHa kos do. bro dieponiranim halfom in backom Ilirije. Tudi krilska vrsta ni zadovoljevala. Kem na sredi je igral požrtvovalno in koristno, ne tako stranska halfa, od katerih je bil levi zelo Šibek. Vratar Vidmar in branilec Pečnik sta bila najboljša opora moštvu, vendar bi moral vratar pri boljšem place, mentu tretji gol držati. Ilirija je zapustila zelo ugoden vtis. Nadkrlljevala je taktično in tehnično Jadranaše, deloma tudi v atar-tu. Napadalni kvintet je pokazal premišljeno kombinacijsko igro. Briljiral je Podu-je z vzornim podajanjem Joge ta plastrani-mi streli na goal. Izvrstno sta mu sekundi, rala Oman in Zupančič. Leva stran Je bila nekoliko šibkejša v začetku, proti konca igTe pa se je popolnoma vlgrala. Krilci s> čvrsto podpirali forward ter v kali uduiill vsako akcijo črnobellh. Obramba Je storila tvojo dolžnost. Miklavčič Je krasno pariral oster strel Perka. V ostalem nI imel mnogo posla. Goale so gabili: Poduje 2. Zupanči« I. 1. Sodil je g. Strnad objektivno, prezrl pa je več foulov in rok.
— Raptd (Maribor) : ffirija. Mrlja odigra v nedeljo ob 15. 30 po daljšem času zopet tekmo z zunan.'iim protivnikom. Mariborski Rapid ima za to srečanje dokaj ugodne izglede, ker se baš sedaj nahaja v izvrstni formi V prvenstvu mariborskega okroŽ;a stoji na prvem mestu, med drugim mu je uspelo poraziti dosedanjega mariborskega prvaka SSK Maribor v razmerju 7:2. Kot predigra se vrši ob 14.30 prvenstvena hazenska tekma med Ateno P Ilirijo, ki obeta istotako napeto to zanimivo borbo. 1795
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAR OD« dne 17 oktobra 1925.
stev 236
Gospodarstvo
Ing. Milan Suklje:
Naša industrija in neposredni davki
{Poročilo na V. redni slavni skirpSCliii Zve-ca industrijcer v LJubljani.)
Dohodki is neposrednih davkov tvorijo prilično deseti del vseh dohodkov državnega proračuna™ Razume se, da Je industrija deležna 5e drugih davčnih bremen. Nikake druge dajatve pa nas ne zadenejo tako občutno In ne povzročajo toliko upravičenih pritožb, kakor baS neposredni davki, ki primejo posebej vsako podjetje, vsakega moža. Naše pritožbe gredo proti veljavnim zakonskim določbam o neposrednih davkih, obenem pa tudi proti praksi izterjavanja teh davkov. Znamo dejstvo je, da je Slove, »ija preobremenjena z davki, da takih bremen ne more znositi In da nas ta bremena potiskajo od leta do leta na nižjo stopnjo gospodarske modi. Pa vendar uvaja vsa* nov finančni zakon in skoraj vsak zakon o proračunskih dvanajstinah še nove forme neposrednih davkov. Ko je dvanajstlnski gakom Ja meseca aprila 1925 vendar prlne sel neke olajšave glede posebne prfdobnine. je s Istim mahom podvojil Invalidski davek, »a novo uvedel vojno-komorsko doklado ter d vek telesni hdelavcev. Tako sta nam letošnja dvanajstinska zakona vzela znatno več nego sta nam dala.
Meseca septembra 1924 in zopet mene. ca januarja 1925 nas je poklicalo Ministrstvo financ na anketo o načrtu zakona o neposrednih davkih. Anketa se je zlasti pečala s posebno pridobnino in je formulirala predloge predstavnikov vseh gospodarskih panog, Id so po tem davku tangirane. Ko je General, direkcija neposrednih davkov meseca marca 1925 dala obravnavani načrt zakona v tisk, Je pridržala prvotno besedic načrta, ne da bi upoštevala predlogov ankete. Ta načrt zakona, tretji po vrstnem redu, se je od prtvih dveh načrtov razlikoval v tem, da ne vsebuje davka na delo in davka na imovino, d očim pridržuje ostale naše forme direktnih davkov. Sicer pa se ta načrt ni obravnaval v narodni skupščini, marveč je Ministarstvo financ priredilo četrti zakonski projekt, ki je po časnišklh vesteh pasfaral ministrski svet in se predloži parlamentu. Novi projekt nam žal ni bližje znan. V splošnem smatramo, da nam davčni zakon, ki enotno velja za vso državo, ne more poslabšati sedanjega položaja. Ne moremo pričakovati, da bi narodni poslanci pristali na to, da se narod v celoti udari s tako visokimi davki, kakor jih sedaj plačujemo mL
Izkušnja nas uči, da ne smemo preveč naglašatl zahteve po izenačenju davčnih zakonov, ker smo doživeli, da so se pač na Slovenijo raztegnile davčne in taksene dajatve, ki so veljale v Kraljevini Srbiji, niso se pa Istočasno reducirali prejšnji naši davki, ki jih Srbija ne pozna, tako da nam postopno izenačenje prinaša le občutno Škodo.
Pa niti pravilno splošno izamačenje davčnih zakonov nam ne more dati pravičnega razmerja, dokler se izterjevanje davkov vrši pri nas na vse strožji način, nego v ostalih delih kraljevine.
Finančni delegaciji v LJubljani načelu-Js odličen strokovnjak in spreten administrator, ki si Je od početka sem stavil nalogo, ohraniti nedotaknjen uradniški aparat s starimi dobrimi tradicijamL Ta uradniški aparat po starem kopitu bi morda z Testnim svojim poslovanjem mogel služiti za vzgled vaemu uradništvu naše finančno uprave, pričenši pri "Upravi monopolov. Ob-
enem pa naj predstavlja nek unfkum, nek anahronizem, ki nima eksistenčne pravice, niti eksistenčne možnosti.
Kakor finančna delegacija od svojih uradnikov zahteva rigorozno Izvrševanje zakonskih predpisov in brezobzirno izterjevanje davkov in davčnih zaostankov, tako si je sama nalagala bolestno skrupuloznost v tolmačenju in izvedbi starih davčnih za. konov. S tem je morda res zagrešila neod-pusten greh nad našimi slovenskimi kraj!.
Stvarno je manjšega pomena, da se pri nas vršijo žepne rubežni ob asistenci žan-darskih baj ; tov. Sicer so se menda naši davčni elev ojčas učili o možnosti uporabe oborc" asistence v slučaju davčne pobune in s ih neredov. Danes niso naše prilike tako poostrene, da bi trebalo klicati orožnike, ki so morda potrebnejši v Rajhenburgu in v Novem mestu. Toda, da moramo danes, — leta 1925 — zahtevati, da naj se bere davčna lestvica za dohodnino v dinarjih in ne v kronah, ne v prepove, dani valuti, je anomalija, ki Jo je zakrivila naša finančna delegacija. Priznavamo, avstrijski davčni zakoni so bili skrbno pripravljeni in so se mogli pravilno Izvajati Davčni zakoni pa. kakršna smo prevzeli Iz stare monarhfe leta 1918., ne malo niso več zaslužili take pohvale. Leta 1925. so se spe-cielni davčni nalogi nadomestili s kumulativnimi, že takrat je prišla davčna evidenca v popoln nered. Neurejene vojne prillike so povzročile razne pribitke in davke na vojne dobičke, ki se sicer za časa same vojne rrtl iztirjali niso, ki pa so nas s polno težo zadeli še v pozna mirovna leta. Pravilno bi bilo, da so se avstrijski davčni zakon!, ki naj bi veljali za Slovenijo, očistili vojnih priveskov to spravili v sklad z našimi dejanskimi prilikpmi zlasti v sklad s spreminjajočo se .valuto. Valutne perturbacije so zahtevale elasticlteto v uporabi zakonskih določb in ne tisto dobesedno izpolnjevanje vseh prevzetih davč.-zakonski i norel in vojnih dekoracij k starim davčnim oblikam.
Pri taki metodi je naravno, da so se deželne dmklade kratkomalo inkamerirals, da so se tedaj avtonomni dohodki pokrajin ali oblastev. določeni čisto specijalnim lokalnim svrham, vrgli v veliki skupni kotel. Posledica je, da nase bivšo deželne, okrajne In občinske ceste propadajo, dasi bi se mogle z razmeroma malimi sredstvi držati v redu, d očim se v južnih krajih vršijo velike in pač potrebne investicije n* račun tekočih državnih dohodkov. Rea je nsrodnst vlada v Sloveniji prostovoljno vrgla iz rok tudi vse dobrine iz prejšnjega sistema In sama zapustila prlposestvovane postojanke deželne avtonomije ter ae s tem odrekla lastnim davčnim dohodkom. Ni pa bilo neobhodno potrebno, da jI naša finančna delegacija sledi na tako pot. Tem višjo hvalo bi si bil zaslužil pogum prvomestnika naše davčne uprave, da Je bil črtal deželne doklade ter take rescvira potrebne davčne vire deželi ali njenima dedičema, ljubljanski in mriboraki oblasti.
—g Agentura Narodne banke v Dubrov. niku. Glavni odbor Narodne banke je sklenil ustanoviti agenturo v Dubrovniku. V ta namen se Je mudil te dni v Dubrovniku generalni ravnatelj Narodne banke dr. No-vaković s članom glavnega odbora GJurl-čera m Inšpektorjem Grujevičem. Vodstvo agenture bo poverjeno »Dubrovački trgovski banki« kot najstarejšemu domačemu denarnemu zavodu, ki si je pridobil največ zaslug za ustanovitev te agenture. To Je prvi korak k nstanovitvi podružnice Narodne banke v Dubrovniku.
To in ono
Storm ffietsen prijet
»Slov. Narod« je nedavno obširno poročal o drznem vlomilcu Nielsenu, ki se Je dolgo norčeval Iz policije v Kopenhagenu. Nielsena, ki je dva meseca vlekel policijo za nos, so v soboto 10 L m. v najbolj obljudenem okraju danske prestolice končno izsledili in aretirali. Nielsen je bil Že več krat kaznovan in letos spomladi je prišel zopet is jetnišnice, kjer je pisal povesti in novele. Po osvoboditvi Je obljubil, da se po boljša in da ne bo več uganjal svojih pustolovščin, če ga pusti policija pri miru. Toda v juliju je izvTŠil zopet več drznih vlomov. Ko ga je začela policija zasledovati, se je naselil skrivaj v hiši bivšega policii-i-kega ravnatelja in žival tu mirno v stanovanju ravnateljevih sorodnikov, ki so bili na počitnicah. V hiši policijskega dostojanstvenika si policija seve ni upla Iskati zločinca. Nielsen Je nemoteno uganjal svoje komedije, pisal Je grozilna pisma raznim danskim funkcijonarjem in celo kralju, pojavil se je v cerkvi, v gledališču in se javno norčeval iz policije, ne da bi mu mogli do živega. Policijsko ravnateljstvo je mobiliziralo 60 detektivov, ki so obkolili ves okraj, v katerem je imel vlomilec svoje zavetišče. Toda Nielsen Je TUjub temu pobegnil na Švedsko, odkoder je poslal pcKciji in uredništvom raznih listov celo serijo rasslednic. 20. septembra Je še pisal iz Malonije, nakar so vsi sledovi o njem izginili.
V soboto ob 11. dopoldne je opazil mladi detektiv Holtoa v ulici Christiania IX. sumljivega moža, ki je stopil i* neke hiše. Hol ton se Je spomnil, da ima pri sebi dre fotografiji Storma Nielsena, Naglo ju Je potegnil iz žep m ugotovil, da se ujemata z naznačenim obrazom. Stopil je torej k neznancu in ga pozval, naj se legitimira. Neznanec se je predstavil   pod imenom
Pederson, toda detektiv Je zahteval še legitimacijo. Neznanec je potegnil Iz žepa več legitimacij In pokazal detektivu eno. na kateri Je bilo ime Schroder. Detektiv Jo sumljivega moža aretiral, ker se Je pa vlomilec branil, je poklical stražnike. Kmau je bil Nielsen pod ključem In še isti deji ro ga zaslišan. Spočetka Je skušal utajiti svoje pravo ime. Policija Je ugotovila, da je stanoval vlomilec pri svoii ljubici in da Je bil v Kopenhagenu že šest tednov. Ko sa ga posadili t preiskovalni zapor. Je prosil, naj ga takoj izroče sodišču, ker hoče itak vse priznati.
Mehikanski grof - cerkveni tat
V cerkvi sv. Avguština v Rimu imajo krasni umetniški kip matere božje »Vergme del Parto«. Na tem kipu je polno dragocenosti velfite vrednosti, ki so jih darovali verniki tekom let. Ker e kik dragocen, mu je priklopljen električni zvonec za slučaj kake tatvine Cerkev je v zvezi s samostanom. Ob gorenjih oknih, skozi katera se vidi vse cerkvene prostore, so hodniki, po katerih pmajo meniški bratje ponoči varstveno službo. V noči 9. t. m. je bilo, kakor po navadi, vse lepo tiho v cerkvi in v samostanu, po hodnikih pa se je premikal na straži se nahaja oč brat Venceslav. Kar naenkrat vidi, ko pogleda skozi okno v cerkev, pri velikem oltarju malo lučko. Cez čas je opazil, da prihaja iz električne svetilke, ki Jo nosi človek, kateri se previdno bliža kipu Madone del Parto. Videl je, kako se je oni tuii človek končno približal kipu In naperil nani žarke svoje svetilke, nato pa je začel pobiran* s kipa dragocenosti in jih spravljati v žep. Brat Venceslav je nato pritisnil na električno napravo, na kar se je namah razsvetlila vsa cerkev. S seboj je imel revolver, iz katerega je oddal dva strela. Tat se Je prestrašil, zbežal in izginil.
Menihi so skočili pokonci in prihiteli gledat, kaj se je zgodilo. Videli so, da je Izginilo s kipa več dragocenosti, na kar so začeli iskati tatu po cerkvi. Dolgo je bil ves trud zaman, slednjič so ga našli skritega v prostoru za orgijami, od katerih je imel ki uć. Tat je človek, star okoli 40 let, elegantno oblečen. Pri njem so dobili polno denar.a in ponarejenih ključev. Iz dokumentov so razvideli, da se imenuje tat Joseph della Motta, da stanuje v Milanu v ulici Mazalni m da je doma iz Mehke. Ukradene stvari so mu vse pobrali. Ta della Motta je že 13 let v Milanu z žensko, ki pravi, da je njegova žena. Znal si 'e pridobiti vstop v razne boljše družine in dr ugodi. Bavil se ie z nakupovanjem dragocenosti    in marsikje, kamor je posedla beda. pa so >o hoteli skriti, je bil poklican della Motta, da so mu prodali dragulje, nakite in druge take stvari. 2ivel je udobno in stanoval prvovrstno. Tudi v duhovskih krogih ie  užival velik ugled m gibal se je okoli pre'atov in kano. nikov ter si ogledoval vse posebnosti p< italijanskih cerkvah, kjer jih je v izobilju. Na dan pa so prišle parkrat že alarmantnu vesti o drznih    tatvinah    v zgodovinskih cerkvah, iz katerih je tzginiia ta al* ona dragocenost. Sodi se. da ima te raznovrstne tatvine na vesti omenjeni mehikanski grof. Sestavljal je tudi spis, v katerem je hotel podati zgodovinsko vrednost razn'h itali ar-skih svetišč. Oni odlični krogi, posvetni in duhovni, v katerih se .'e mel ;,anskj slepar gibal kot velik poštenjak in pobožnjak, so silno presenečeni in ogorčeni. Obeta se zanimiva razprava.
• Rablja ne potrebujejo več. Da.nska
vlada je odpovedala svojemu rablju s polletnim rokom službo, ker ga ne potrebuje več. Že več let obstoji njegovo delovanje samo v lahkem poslu prejemanj mesečne plače. 2e nad 30 let aj bilo na Danskem nobene justifikacije, čeprav smrtna kazen oficijelno še n\ odpravljena.
ILIRIJA, Kralj)
, lik um
Petra trg 8.  Telefon 220.
ii
t
„BELCA", lesna IndustrTska dražba z o. z. Dovje,
sporoča tužno vest, da je kruta usoda ugrabila njenega nepozabnega ustanovitelja in člana nadzornega sveta sredi njegovega uspešnega delovanja, gospođa
Ivana Dernica
lesnega industrijalca v Lancovem
Blagega in neutrudljivega pospeševatelja industrije ohranimo v trajnem spominu.
Dovje, dne 16. oktobra 1925.
874
NjUgOUSj BjfflSKI BlfljjOVj
specijalni predmeti bres konkurence
IT2-L
blago ie gospode In dame, zajamčeno   iz čiste volne
čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvomiško skladišče sukna
SIEGEL • IHHOF, BRNO,
Palackeho tfida 12.
Iv. BIBHOC * Er. mili
pleskarja In lićirja Ljubljana, Karel Kotnikova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cen j. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.    i6i L
Damska konfekcija in modni salon
TKnnr     Mealnl trg, • AUfilUj Pod Tranćo
Blagovi in svila v zalogi.
Hainižje ctntl
Prvovrstno delo I
Obnovite naročnino!
Oruž§e, municija za lov
najglasovitijih njemačkih, belalfakih, španjolskih* talijanakih
i, t. d. tvornica, stalno i u velikim količinama na stovarištu. Za sve naše ornžle dajemo potpuna garanti u! Trgovci i lovačka društva imadu velik popust! Tražite cijenike. koje ša-Ijem franko!
166/L
Prva jugoslavenska veletrgovina orntla 1 mnniel|e S. KOČOnda -- Zagreb, Preradovlćev trg broj 1,
■ali oglasi, ki alužl'o v posredovalno in socialne namena občinstva, vsaka beseda BO par. Najmanjši znesek Din S.
A 0GLHSI
Zenitve, doolsovante ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka
beseda Din V— • Najmanjši zneaek Oln 1b
"lodistinjo
dobro izurjeno — sprej* mcm. — Dopisi na upra* vo «Slov. Naroda* pod «StaIno/386S».
Potnik
vešč manufakturne stro« ke. išče službo v več »i manufakturni trgovini. — Ponudbe pod »Potni.; 3866» na upravo «Slov. Naroda*.
Gc odična
vešča slovenskega, hr* '-atskega in nemškega Jezika — išče službo v mestu ali na deželi. — Poncdbe pod «Strojepi* siva/3864» na upravo «S1 NTaroda».
Perzijska _
preproga
se kupi Ponudbe s na*
vedbo velikosti in cene pod značko »Perzer/3838« na upravo »SI. Naroda«.
Prodam i
Prodam
večje število raznih — znamk. Ponudbe na upra* vo lista pod »Znamke 3837«.
7*?-Jni stroj
*Mercedes», skoro nov, se radi opustitve trgovi* ne ceno proda. — Iz pri* laznosti na ogled v sla* sčičarni Voltmann, Ljub* Ijana,  Prešernova ulic-*.
3870
j Stanovanja |
Odd?   tri sobe
z novembrom za mesec«
nih 1000 Din. — Ponud* be pod «1000/3869» na 'spravo *Slov. Naroda*.
Stanovanje
▼ Mostah (2 sobi in ku* h-nja) — zamenjam z enakim v mestu. — Po« a. dbe pod «Moste/386"» na upravo «Slov Nar».
Opremljeno sobo
t vso oskrbo oddam so* Mdnemu gospodu. — Do* piši pod «Cistost/3867* na upravo «Slov. Nar.».
I K*
Tcmicmne
K —ična tvorrJ.a
2 vsem inventarjem *n navodili (recepti} — se ugodno proda. Strokov; no znanje nepotrebno; ugodno tudi za vpoko jenec — Vprašanja pod »Tvornica 300/3873» *.a i pravo «S1. Naroda*.
Angleščina
Mi »a Farler zopet pouču« je. Pojasnila od 1.—3 ure. Pražakova uL 3, III.
3845
F uk v francoščini
želi gospod. Dopise z na* vedbo cene. honorar j a na upravo Usta pod »Fran*
coščina/3813«.
I   posojila I
Posojilo D 40.000
se išče proti vknjižbi na prvo mesto na vilo ev. lahko dobi pozneje dve prazni sobi. Ponudbe na upravo lista pod »Blizu L j ubijane/.*-22«.
I
Hrana
Buflet ur' --?e *Dvorec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev. no. 165'L
Krojač Ivan Magdič,
Ljubljana, Gledališka uli* ci 7 — se priporoča za jesensko  sezono. Angle*
ško blago.
3615
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto* ^af HUGON HIBSEK Ljubljana, Valvazorje* trg 167 L
Krajevne
zastoonike
sprejme velika banka za piodajanje srečk na me*
sečne obroke proti viso* ki proviziji. —- Ponudbe pod »Sigurna eksistenca 3858» na uprnvo «Sloven* skega Naroda».
Ofomane
v blagu Din 850.—, afrik modroci Din 250.— in vte tapetniške izdelke, solidno in najceneje — dobavlja Rudolf Sever, Liubljar . Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesarji Slamiča). 194/L
je notes
hitro in bogato
poročiti,
ne pozabi inserirati v
„Slov. Narodu"!
^l»UL-)l-!L-IL-iril
Urejuje; Jotio ZuMna& — Za .Narodno Hakarno«; Fran 'eaerfek. — Z% ioacratni del Ji»U; Oton Chriatof. - V»» Ljubliao