ZOO. ftevdta. I L|il)l]ul, i Mrttl 28. it guta 1918. Lil. leto. Izhaja vsak dan sveder, isvMaail nadali« la Ina srati i Prostor 1 m/m X 34 m/m za navadne In male oglase 40 vin., u i radne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Dpr vništvo „81ov. Naroda" in „Narodna TIskarna" Knaflora ulica it 59 pritlično. — Telefon št BO. „■lov enaki Narod' v Jagoalarll! i celoletno naprej plačan polletno...... 3 mesečno . . • . « 1 M ..... val|a v Llakllanl In po aoaU i ¥ tnosaaurroi K 84— celoletno......K 95*— „ 42 — polletno.......„ 50*— M 21— 3 mesečno ..♦...„ 26*— 7-- G-_ Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno HaT* po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Naroda" BnaHora u U ca tt I, L nadstropje. Talafon star. 34. la podpisana ln zadostno franko v ana. Rokopisov na vrača. fM Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Prvi odbit. Včeraj se je vršilo v Beogradu prvo bojno glasovanje v velikem stilu, odkar obstaja naša mlada država. Dasi nimamo še granic, je siranka srbskih radikalcev razbila koncentracijsko vlado in ko so demokrati na vso moč si prizadevali, da bi stvorili novo koncentracijo, sta radikalcem priskočila na pomoč stari pravaški separatist dr. Laginja in slovenska klerikalna stranka. V vseh parlamentarnih drŽavah Je tako, da če ni koncentracije, vladne posle izvršuje večina, opozicijonalne stranke pa izvajajo pravo kritike. Je pa bistvena razlika med opozicijo in opozicijo. En način oponiranja je tak, da se hoče na vsak način in za vsako ceno izzvati kriza v državi, da se jo oslabi na zunaj in na znotraj. Drugi način pa ob uporabi opozicijonalnega orožja vselej in vsik-dar jemlje ozir na to, ali interesi celo-kupnosti dovoljujejo tako ostto orožje. Vladna večina v našem predstavništvu je sicer brezdvomna, vendar je z ozirom na konstelacijo strank v tem neizvoljenem parlamentu, ki je po vsi svoji ^sestavi namenjen koncertraciji vseh VTSt jugoslovanskih strank, ta večina izpostavljena mnogokrat tudi slučajnostim, to je, porabiti ie mogoče odsotnost nekaterih članov večine in na tihem do poslednjega spraviti na bojišče zadnjega moža opozicije. Te taktike se poslužujejo opozicije, ki jim je kriza v državi glavni namen. Ošabna, gospodstvaželjna srbska radikalna stranka je radi izgube premoči v državnem aparatu tako ogorčena in ima v sebi tako malo moči samopremago-vanja, da smo v naprej vedeli, da bo kakor besna mahala okrog sebe, ne glede na to, ali pri tem trpi država in edinstvo. Nismo pa pričakovali istega strankarstva pri ostalih dveh opozici-jonalnih grupah, zlasti ne pri oni. katero vodi dr. Korošec. Le - ta je nastopil proti sedanji vladi isto pot kakor "jo je ukazovalo sovraštvo radikalcev. V javnost je izdal poziv slovenskemu narodu, v katerem neizprosno napada ministrstvo, v katerem je sam bil podpredsednik. V pozivu razvija program, ki ga je prinesla vladna izjava in ki je od strani nove večine že v polni izvršitvi. Govoriti ni pustil svojih ljudi, ker ti ne bi vedeli, kaj naj reko in ker bi ti govorniki mogli samo kritizirati vlado, v kateri je sedel njen lastni načelnik. Na tihem pa je Korošec zbiral vse moči, da bi vladajoči stranki zadal smrtni sunek. Ko je po zopetni otvoritvi avstrijskega parlamenta junija 1917 Seidler-jeva vlada od parlamenta zahtevala proračun na podlagi gole obljube, da bo v prihgdnjih mesecih resno vzela v roke ureditev narodnostnega vprašanja v Avstriji, takrat je dr. Korošec postavil Jugoslovanski klub pred Jait accompli, da mora glasovati za avstrijski proračun in je zagovarjal to svoje dejanje s tem, da je dejal, da se mora pustiti vladi čas, da se pokaže, ali hoče svoj program izvršiti in da bi bilo fak-cijozno glasovanie proti proračunu negacija države. Ni tukaj na mestu, da se spominjamo tistega glasovania. vendar nas globoko zadene, da ie bila taktika napram Seidleriu v krvniški Avstriji druga nego taktika v lastni narodni državi napram ministrskemu predsedniku s takimi zaslugami za Ju-goslovanstvo. kakor iih ima Davidovič. in nanram vladni večini, ki je že prve dni nove vlade pokazala, da hnče svoi veliki program energično izvršiti. Dr. Korošec dobro vč. kai ie Pa-šič in kai ie radikalstvo: on vĆ. da se bo vila naša država v neprestanih slabostih. Če zavlada v njej radikalski separatizem in radikalske meiode- on tudi nožna noereške Pašićeve. W so nam toliko Škodovali v zunanii politiki: on vć, da ie bil Pašić še leta 1917. Dri-oravUen skleniti separaten. mir. k! bi bil mtstil na cedilu ffrvate in Slovence. — kliub temu je vrgel vse moči na tehtnico. da spravi na krmilo države niegove ljudi. To more le strankar. Id 2elim, da se po vseh pokrajinah dela kar naj živahnejša propaganda, da se. kolikor le mogoče pobudi proizvajanje, da se skrči poraba, da se dežela dovede na program štednje in dela- Italija se ne zaveda svoje nevarnosti- Navade, ki se razširjajo, ideje, ki se udomačujejo, nameni, ki privrevajo. to vse je slika, znak položaja, ki ga je treba resno premotrivati. Nikdar, že nekaj stoletij sem. cela Evropa ni bila v tako težkem položaju: predvsem Italija- Treba je torej, da vsi. ki so v položaju, da morejo delati, sedaj delajo z vsemi svojimi moČmi-< Ministrski predsednik poudarja potem, da velik del občinstva živi. kakor je živelo preje, da, so celo. ki hoceio manje delati za večjo odškodnino, namesto da bi delali intenzivneje- To da ni samo značilno dejstvo pri delavstva, temveč v vseh socijalnih razredih- >Zelo malo ljudi je v Italiji, ki si stavijo vprašanje: Kako žive Italijani danes? Kako bodo živeli jutri?< Proizvajanje se ni opomoglo, poraba pa ostaja velika- Italija živi. porabljajoč veliko stvari, ki jih ne proizvaja- Stavke se nadaljujejo in zahtevajo se nove skrčitve delovnega časa- Kdo je kriv? Nekoliko vsi, predvsem pa, da nismo navadili občinstva resnice- Ministrski predsednik toži, da so še vedno bogataši, ki narooujejo modne in luksurijozne stvari iz inozemstva- Kako se preživlja Italija in kako živi? — Leta 1913- je Italija kupila za 1134 milijonov več kot pa prodala, leta 1916. je skočila ta razlika že na 5302 milijona, leta 1917- na 10-682 milijonov, leta 1918- pa na približno 12 milijard, kar pa bo po končnem obračunu znašalo gotovo okoli 15 milijard- Italija kupuje žito, mast, premog itd- in ne daje drugega blaga v zameno: »dajemo dolgove, ki jih sprejema zanpanje naših prijateljev in naših zaveznikov. Koliko časa more še trajati to? Prvega pol leta po primorju smo kupili za 7 milijard več kot prodali, kar presega vse prejšnje številke« Zato pravi Nitti, da je v teh razmerah stavka uničevalno sredstvo, kakor požar, opustitev dela pregreha, vsaka brezbrižnost s strani podjetnikov pa zločin- In kdo se zaveda teh nevarnosti? Dejstvo je, da je treba delati veliko več kot pred vojno: treba je plačati minulost in skrbeti za sedanjost- Položaj prehrane je gotovo težak-}7i žitom posejana površina se je skrčila za približno 500.000 hektarjev- Pridelek že prej ni zadoščal, sedaj je naj-nezadoetnejši- Uvažati je treba 30 do 32 milijonov kvintalov žita- Letos je bil pridelek v inozemstva pičel- Treba bo večjih svot, ki jih je treba izposoditi izven Italije- Pri prodaji kruha je imela lansko leto država poltrerjo milijardo izgube- Letos bo izguba ie večja-Koliko časa more trajati to? Uvažati je treba okoli dveh milijonov kvintalov govedine in svinjine 300 tisoč kvintalov olja, 500 tisoč kvintalov mlečnih izdelkov itd. Nad polovico maščob mora priti iz inozemstva, ne da bi se sploh govorilo o premoga in vseh najpotrebnejših sirovinah- Doslej so Angleška in Zedinjene države dajale kredit, če so bili izčrpani domači viri, odslej pa je pričakovati očinkovite pomoči samo še od Zedinje-nih držav, ki edine morejo dajati kredit in blago- Ko po vojni ne bo več pomoči zavezniških vlad, bo treba najti kredita v drugih oblikah, toda vedno s pomočjo zavezniških vlad- Dolgovi pomenjajo sužnost, in najhujše je, da se Italijani ne zavedajo tega, ne zavedajo se, da kruh, ki ga jedo, niso pridelali oni, da meso, ki ga jedo, prihaja od živine, ki se je pasla po amerikanskih pašnikih, in da se vse to plačuje z dolgovi- Za nad 38 milijonov Italijanov se mora hrana in vse. kar se v prvi vrsti potrebuje za življenje, dobavljati iz inozemstva, tako da 15 do IS milijonov oseb, torej velik del Italije živi na upanje, ki sedaj preneha- Položaj Italije je izredno težak, in zato da je vsak, ki v Italiji govori o revoluciji, sovražnik naroda in za-strupljevalee- Red se mora vzdržati z vsemi žrtvami. Proizvajanje je nemogoče, če ni redu. in >ker živimo na upanje in se moramo opomoči na upanje, moramo vzdržati red za vsako ceno- To je življenski pogoj-« Amerika ne more več dolgo dovoljevati kredita Evropi in ga tudi noče deželam, ki v kratkem ne urede svojega gospodarskega in finančnega položaja- Zasebniki ne bodo dovoljevali posojil, dokler se jim je bati. da bi se ta posojila porabljala za oboroževanje- Odslej se bo treba zatekati k zasebnikom in upnik zahteva varnosti- >Ogroža;o nas največje nevarnosti, če se ne odločimo, da se s po-c^om lotimo reševanja našega položaja-« Ministrski predsednik pravi, da je v fa namen treba žrtev s strani prebivalstva, predvsem pa vztrajnega dela vseh razredov prebivalstva. Prenehati je treba z razsipa vanjem in omejiti nepotrebne izdatke V dveh do treh mesecih morajo biti državne finance urejene, kajti le tako >o Italija mogla imeti kredit« Medsebojni boji morajo prenehati ali se odgoditi na priložnejši čas-Sedaj ie treba velikega premirja za delo- Da pa bo mogoče v resnici delati v tem smislu, je treba, da prebivalstvo spozna in upošteva položaj, v katerem se nahaja država- Treba je torej predvsem omejiti porabo do skrajne mogoče meje- Cene kruhu se mora polagoma zviševati, da doseže vsaj stroške proizvajanja. Treba je. da daje vedno prednost domačim proizvodom in omeji kolikor mogoče uvoz iz inozemstva- Štediti je treba tudt s proizvodi, ki jih je mogoče izvažati-Pomnožiti se mora poljedelsko in industrijsko proizvajanje, proizvajanje za domačo porabo in izvoz- Vsa razpoložljiva zemljišča se morajoobdelati- Kot kurivo naj se kolikor mogoče porabljajo domači proizvodi- Ministrski predsednik graja, da so pokrajine, ki so prej živele od koruze, sedaj pa hočejo imeti le pšenico, da se zavrača olje iz semenja in zmrznjeno meso« >Per augusta ad augusta« — >sko-zi stiske višku,« pravi ministrski predsednik in dostavlja tolažbo, da je treba le dela in dela, da bo Italija. Če izrabi svoje naravne vire in upreže vse svoje moarnr^ne delovne sile. v nekaterih letih velika industrijska in poljedelska država, mogočna demokracija, zelo bogata država. Zato pa je treba sedaj skrbeti samo za eno stvar: obstanek- >Premagati moramo težave miru z večjo žilavost j o in večjimi žrtvami, kot pa težave vojne- Vzdržati je treba red za vsako ceno, delati napeteje, porabljati manj, proizvajati več- Ne moremo izbirati, kako naj ravnamo- Ta načela odslej niso več moralno pravilo, temveč življenski pogoj-« Gospod Nitti je govoril jasno in odkrito, tako, kakor ie nI govoril noben italijanski državnik- Položaj Italije nam je po njegovih izvajanjih* popolnoma jasen! Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". Politične vesti. Iz seje narodnega predstavništva. LDU. Beograd, 26. avgusta. Seja narodnega predstavništva. Predsednik otvarja sejo ob 9. uri 30 minut. Po izvršenih predhodnih poslih izjavlja predsednik Davidovjč, da je bilo tekom debate več govora o vladi sami nego o vladni izjavi. Odgovarjal bo le na nekatere stvarne pripombe. Napram ruskemu narodu, ki ie bil vedno pripravljen, da pomaga prvi srbskemu narodu, ie go-jp in še goji naš narod najtoplejšo hvaležnost. Zamerja se vladi, da ni ohranila zbrane moči. Smatral je, da vodi grupiranje političnih sil do stabilizacije notranjega političnega položaja. Med tem pa se grupiranje ni začelo s te strani, nego z druge. Najprej se je grupirala radikalna stranka. Ni voljen, začenjati o teh stvareh, toda gospodje se razlikujejo po programu: Polovica omenjene stranke zahteva široko zedinjenje našega trrjn'menega naroda, dočim je druga večja polovica stranke proti temu. (Ploskanje na desnici, burni protesti na levici.) Predsednik skupščine zvoni in ker se nemir ne poleže, prekine sejo. Po kratkem odmoru ^e seja nadaljuje. Predsednik ponovi svoje besede po stenografskem zapisniku in izjavlja, da je manifestacija radikalcev radost za vse, ker se s tem dokazuje ,da je vsa skupščina za zedinjenje naroda. Naglasa, da je storil vse za sestavo koncentracijskega kabineta. Svetozar Pribiče— vič, proti kateremu se danes dviga levica, je bil Pašičev in Protičev kandidat za ministra notraniih del. Vlada sprejema politiko g. Pribičeviča in bo delovala za pravico in svobodo. Glede na agrarno reformo priznava, da so se naredile pogreške, ki jih je treba popraviti. Priznava, da je bilo več pritožb tudi proti drugim resortom. zlasti proti ministrstvu prometa. Vendar ne ve, ali bi kak drug minister storil več nego Vu-lovič. Tainih pogodb s socijalisti ni nobenih. Pojasnjuje, da ie bil narodni poslanec in da je odstopil za to, ker ie bil izvoljen za predsednika betgrajske občine tudi z glasovi radikalcev. Opominja, da rudi pokojni ministrski predsednik Milovan MilovanoviČ (klic: Slava mu!) ni bil narodni poslanec. Izjavlja, da hoče ostati pri vladi, dokler bo mogel delati z narodnim predstavništvom. Po nekaterih pojasnirvah med poedini-mi poslanci predlaga AgatanoviČ (demokratska zaiednica) prehod na dnevni red: Narodno predstavništvo jemlje na povoljno znanje vladno deklaracijo in prehaja na dnevni red. Glasuje se po-imenoma. Predsednik objavlja, da je za Agatanovičev predlog za prehod na dnevni red glasovalo 127 poslancev, proti pa 119 poslancev (Ploskanje na desnici.) Seja se zaključi ob trinajstih. LDU. Beograd, 26. avgusta. Današnjo sejo narodnega predstavništva so pričakovali z velikim zanimanjem in napetostjo. Kakor pri obeh prvih sejah, so bile tudi danes galerije nabito polne. Tudi diplomatska loža je bila dobro zasedena. V zbornici so bili navzoči vsi ministri, razen zunanjega ministra dr. Trumbiča. V političnih krogih so z veliko napetostjo pričakovali odgovor ministrskega predsednika na opozicional-na očitanja. Posebno ugoden vtis Je naredil oni pasus govora nrnistrskega predsednika, s katerim se s tako prisrčno zahvalnostio spominja Rusije in njene pomoči. V nadaljnjem govoru je ministrski presednik povdarjal, da njego-* va vlada ni strankarska in le pobijal neutemeljene očitke glede združitve bivše srbsko-hrvatske koalicije z nekdanjimi srbskimi opozicionalnimi strankami. Izjavi! je, da so to združitev povzročili v prvi vrsti radikalci sami, ki so razširili svojo organizacijo preko mej nekdanje kraljevine. Ko je ministrski predsednik omenil, da delo radikalcev ni odkritosrčno za narodno ujedinjenje, ie nastal v dvorani velik nemir in z ene kakor z druge strani so se slišali ostri medklici. Soor ie postajal čimdalje boli oseben. Radikalni poslanci so obsuR poslanca Valeriiana Pribičeviča z očitanji, da njegov brat Milan agitira za republiko. Nemir je bil čimdalje večft. Predsednik je moral sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi je izjavjl ministrski predsednik na podlagi stenografskega zapisnika, da so radikalni poslanci napačno umeli nekatera njegova izvajanja. Njegova očitanla niso bila namenjena vsem radikalcem kot takim, marveč v prvi vrsti šovinističnemu radikalnemu glasilu »Zastavi« v Novem Sadu. Naposled jn dejal, da bo vlada delala po geslu, ki stoM na križu srbskega nokopali-šča na Krfu in se glasi: »Za pravdu i slobodu!«. (Medklic: »Da, da, pravica in svoboda visita na križu!«). Poslanec dr. Miladinovjč je v osebni pripombi odgovarjal na izvajanja ministrskega predsednika. Odločno je pobijal ministrovo trditev, da zasleduje delo radikalcev separatistično politiko. Izjavil je, da za nenarodno pisanje tega in onega licta ne morejo biti odgovorne stranke. On sam je v narodnem predtavništvu že večkrat v imenu svoje stranke nastopil za narodno uiedinienje. In to je važnejše, kakor to, kar pišejo posamezni listi. Tudi Sfoinn Protič se je oglasil še enkrat k besedi in fziavil, da ne veruje trditvam ministrskega predsednika, češ, da ie Pašič sam nrotežiral notranjega ministra Pribčeviča. On sam pa se Je izprva res toplo zavzemal zani* in ga imel za naizmožnejšega člana koalicije, katero je smatral kot najsposobnejšo stranko, da stvori most med ,Srbi in Hrvati. Danes pa more priznati, da se je o Pribičeviču motil in da se z njim ne da debrt. Naposled ie Protič ronovil, da on in njegova stranka nista nasprotna koncentracijskemu kabinetu. Nato je sledilo glasovanje, katerega so <;e udeležili tudi vsi ministri. Roegrajsko meščanstvo je izid glasovanja pozdravilo z veseljem. Beograd. 26- avgusta- V zbornici je vladalo cel dan bojno vznemirjenje* Dr. Korošec je v poslednjem momentu pokazal barvo in se pojavil kot organizator onozioije- Do poslednjega moža je spravil na dan svoje ljudi- Opozicija je bila do konca prepričana da dobi večino- Bila je gotova, da izostane se par članov večine, ki so mislili, di opozicija boja ne bo tirala do skrajnosti- Temvečje je bilo njeno razočaranje, ko se je razglasil uspeh glasovanja- Beograd. 26- avgusta. Pri glasovanju je manjkalo 20 članov vladnih strank, ki se nahajajo po državnih poslih v inozemstvu- Ako bi opozicija v slepi strasti hotela z absentiraniem. onemogočiti zborovanje o proračunskem provizoriju, bode treba pričakati povrnitev teh parlamentarcev, da se izvrši glasovanje- Beograd, 26- avgusta- Danes bode deloval proračunski odsek, plenum pa bode reševal zakonsko predlogo o poroti- Beograd, 26. avgusta- Veliko pozornost vzbuja, da sta za vlado glasovala Draža Pavlović in Stoja-novic, dva najuglednejša politika radikalnih desidentov- Glasovanje utemeljujeta s tem, da bi bil greh na državi, odrekati ji možnost parlamentarne vlade v hipu, ko Romun in Bolgar brusita orožje in je odločitev na zapadu pred durmi- Beograd, 26- avgusta- Opozieionalne stranke so v presoji današnjih dogodkov deljene- Zmernejši elementi pravijo, da pravzaprav hvalijo Boga, da niso zmagali, ker bi zmaga dovedla v krizo z nepreglednimi možnostmi, večina, zlasti vodje dr- Korošec in Protič pa se ljuti jo. Sirijo v to -tno tolažbo vest, da brez ministrov in njihovih glasov ne bi bi\o večine za vlado- To je res- Vendar jiozabljajo, d;i je v parlamentarnih državah povsod tako, da ministri glasujejo, in so isti, ki vse te vesti širijo, sami vedno glasovali- Bilo bi res prijetno, Če bi vladne stranke s tem, da zasedejo vlado, izgubile celih 16 glasov in s tem opoziciji dale mo&noai zmage-Konglomerat separatizma s svojimi llft glasovi, če bi prišel na vlado, bi ▼ tem slučaju spravil za proračun komaj 150 glasov t* j* dobro tretjino adbenijaa. 1 1 99 Stran 2, SLOVENSKI NAROD*, dne 28. avgusta 1919. 200 štev. Beograd, 27. avgusta. V soboto ie tOo razmerje med strankami za Demokratsko zajednico kar najbolj povoljno. Člani demokratične stranke so prispeH v Beograd najprej in v naj obilnejšem števfln. To je radikajce In druge orx>zidjonalne skupine začelo skrbeti ter so si prizadevale, da bi glasovanje zavlekle. Prvotno je bilo glasovanje določeno za ponedeljek zvečer. Ker pa so se radikalci nadejali, da prispe tekom noči še nekaj njihovih pristašev, so pričeli zavlačevati pod pretvezo, da so utrujeni, ter zahtevali, da se seja v ponedeljek zvečer prekine in nadaljuje šele drugo jutro. Dasiravno je vlada dobro vedela, za kaj gre opoziciji pri tem manevru, ie ministrski predsednik Davidovič vendar kavalir-sko ugodil zahtevi radikalcev. Ko bi se bilo glasovanje izvršilo v ponedeljek, bi bila razlika najmanj 15 glasov v prid demokratom. Včeraj pa so radikalci privedli v zbornico svoje zadnje rezerve. Posrečilo se jim je, da so pridobili na svojo stran tudi vseh navzočih 15 članov Koroščevega kluba ter preplašili Bunjevce, od katerih je za vlado glasoval samo eden. Zato so bili radikalci včeraj polni samozavesti in zmagoslavja. Ko je bil znan izid glasovanja, pa ie bilo razočaranje pri radikalci. Narodnem klubu in drugih opozicijonalnih skupinah tem večje. Za radjkalce pomeni to glasovanje prvi odločni poraz po skoro dvajsetletni neodejeni vladi. Kot dokaz, kako se sile v Beogradu že jasno diferencirajo in dobro organizirajo, služi dejstvo, da je takozvani aranžerski odbor Demokratske zajednice, ki ima skrbeti za tehnične naloge stranke, natančno izračunal že pred sejo narodnega predstavništva, da bo vlada dobila 127 glasov. Kljub temu je bira napetost pred in med glasovanjem izredno velika. Vsi poslanci so vedeli, da bo šlo samo za par glasov in da presenečenja v takih srnčajih niso izključena. Splošna pozornost zbornice se je koncentrirala na Ko-roščevo skupino, ki se je do zadnjega obdajala s skrivnostno meglo. Šele, ko je poslanec Ribarac predložil svojo nezaupnico vladi, se je jasno pokazalo, da bo dr. Koroščeva skupina nastopila proti vlad', ker je bil na nezaupnici podpisan dr. Korošec. — .jugoslovanski klub šel radikalcem na Hmanice. Beograd. 26. avgusta. Pri današnjem glasovanju o vladni izjavi je posebno presenetilo poslanske kroge dejstvo, da je Korošcev Jugoslovanski klub proti vsemu pričakovanju polnoštevilno glasoval proti vladi. Splošno se razraga to tako, da se je dr. Korošec zopet enkrat usedel na radikalni b"m. Danes zjutraj so namreč raztro-bili radikalci po parlamentu vest, da bo dobila vlada samo 110 glasov, da bo zato podlegla ter že danes demisijo-nirala. Svoji zvijači so znali dati tako resno ob^ko. da so res vjeli tudi dr. Korošca. Ta ie namreč v veri. da vlada de-misiionira že danes, računal, da je poli-rčno bolje, ako se pridruži tudi on opoziciji in ne podpira vlade, ki je morda hitri že ne bo več. Ali bo Izvajal Jugoslovanski klub iz svojega današnjega koraka še nadaljne konsekvence in nastopi tudi nroti dragim vladnim predlogam, ce ne ve. — Radikalci izjavljajo, da niso separatisti, ampak — samo partikularisti. Beograd, 26. avgusta. V teku včerajšnje debate o vladni izjavi je povdar-jal ministrski predsednik Davidovič. da se onaža v radikalni stranki cepljenje na dva dela in sicer je en del za široko narodno ujedinjenje, med tem ko zastopa drugi del *zmo velikosrbske zahteve. Pr! tej izjavi se je prav nesramno zaletaval v ministrskega predsednika zbornični tajnik Pera Juvanovič ter povzročil hrup in vik. ki je trajal nad pet minut. Tekom nadaljne debate je izjavil radikalni poslanec iz Vojvodine dr. Žarko Miladinovič, da trditev ministrskega rresednika o razdvojeniu radikalne stranke ni istinita, marveč da vlada v radikalni stranki popolna enotnost in složnost in da se zavzemajo vsi radikalci za najširše narodno ujedinjenje. Odgovornost za posamezne članke, ki jih prinaša novosadska »Zastava«, se mora prepuščati samo piscu dotičnih člankov (znani radikafni publicist Jaša Tomič), ne pa stranki. Enako izjavo je podal tudi bivši ministrski predsednik Stojan Protič, ki je izvajal, da obstoja v Nemčiji, ki je narodno že več kakor 40 let ujedinjena, pač partikularizera, nikakor pa ne separatizem. Istotako se pri nas v naši državi lahko govori o partikularizmu, katerega zastopa radikalna stranka, nikakor pa se tej stranki ne more očitati separatizma. — Iz teh izjav vodilnih oseb radikalne stranke je jasno razvidno, kak poraz je doživela že v Srbiji sami vefikosTbska agitacija, ko 5e vendar znano, da je Pašič zastopal na .Krfu in v inozemstvu sploh interese Srbije m to vedno z ozirom na ustanovitev Velike Srbije, nikakor pa ne interese celega jugoslovanskega naroda in •enotne ujedinjene Jugoslavije. Ridjkalna stranka je sedaj obrnila plašč po vetru, odreči se je morala svojim velikosrb-skim težnjam, pa sedaj v narodnem predstavništvu z veBko gesto zagovarja >široko narodno ujedinjenje«. Beogradsko občinstvo Je z veseljem pozdravilo novo vlado, ki mu je prinesla rešitev iz-^ladikakičga larjoa* ~' ' — Radikalna brutalnost la inozemski časnikarjL Beograd, 26. avgusta. Včerajšnji in današnji seji narodnega predstavništva je prisostvovalo v Časnikarski in diplomatski loži tudi večje število francoskih, angleških ter drugih zapadno evropskih časnikarjev in uradnikov diplomatskih zastopstev. Na vse te je naredil brutalni nastop radikalne opozicije zek> neprijeten m neugoden vtis. Ugleden francoski dopisnik se Je izjavil, da ni pričakoval, da bi bili zmožni radikalci, ki so bili skozi tako dolgo vrsto let na vladi in si pridobili v evropski javnosti lep sloves, sedaj, ko so potisnjeni v opozicijo tako brutalne in neotesane borbe nroti svojim polirlčnim nasprotnikom. Radikalci so namreč nastopali res tako robato m barbarsko, da so delali sramoto ne samo svoji stranki, ampak nam vsem. To je tem bolj žalostno, ker bodo poslali tuji poročevalci svojim listom o teh nastopih v narodnem predstavništvu taka poročila, da bodo napeijavaH s tem samo vodo na mlin naših, že itak mnogoštevilnih sovražnikov. — Rešitev finančnega vprašanja v vladnem programu. Beograd, 26. avgusta. V programu vlade se glasi odstavek, nanašajoč se na rešitev finančnega vprašanja, sledeče: »Najvažnei-še je izločiti čim prej iz prometa današnjo avstrijsko krono in jo zamenjati z novim novcem Emisijske banke. Na kak način se bo ta izmena izvršila in v kakem razmerju, je vprašanje, ki se ima rešiti pred narodnim predstavništvom in javno. Med tem se je treba potruditi, da z vsemi sredstvi preprečimo nekontrolirano in nenormalno dohajanje kron iz inozemstva in to po možnosti še preje, predno se prične z izvozom nove žetve.« Ta izjava je dala nam in našim zastopnikom v parlamentu popolno satisfakcijo, ker je na ta način vlada zavzela isto stališče, na katerem sta stala že od vsega početka poslanca dr. Dinko Puc in dr. Brezigar in katerega je zastopal v finančnem odboru dr. Puc proti vsem drugim strankam. Znano je, da so bila v Demokratski zajednici mnenja različna in da so bili slovenski demokrati do nedavnega časa v tem pogledu popolnoma osamlieni. Proti dr. Pucu so v finančnem odboru glasovali vsi ostali člani, danes pa je njegovo mišljenje postalo mišljenje vlade. _Gonja »Hrvata« proti Slovencem. Zagreb. 26. avgusta. Današnji »Hrvat« je posvetil precejšnji del svoiega omejenega prostora Slovencem. Najprej se v kratki norici čisto po nepotrebnem vznemirja, da se hudniejo Slovenci na Hrvate, ker nam hočejo vzeti del Prek-murja. dočim je dotični odlok izšel iz rok onega Pribičeviča, ki je slovenskim centralistom posebno pri srcu. — Nadalje »Hrvat« s posebnim veseljem beleži članke dr. —m— v ljubljanskem »Slovencu« o poduku nemščine v srednjih šolah. Za pedagoško vsebino člankov se »Hrvat« seveda ne zmeni, s slastjo pa ponatiskuje one pasuse, v katerih »Slovenec« modruje pedagoško o raznih državnopravnih vprašanjih in zagovarja pokrajinske avtonomije. — V tretji notici se »Hrvat« vnovič bavi s pritožbami slovenskih listov proti delitvi Prek-murja.Pravi, da so ti protesti v zelo slabem soglasju s toliko razkričanjm slovenskim centralizmom. — Razni elementi vzbujajo mržnjo proti Srbom slej kot prej. Ce greš po deželi, naletiš pri vse vrste ljudeh na neko apatijo do naše države. In ko se spustiš v nadaljnji pogovor, slišiš tožbo, koliko bo padel denar samo zaradi teh Srbov, koliko bi bilo boljše, če bi bili mi sami, da bi imeli svojo republiko, še boljše pa da bi bilo. če bi se j zvezali z Nemško Avstrijo, katere del da smo vedno bili. In ko dotičniku razložiš, da Srbi niso prav nič krivi, če naše krone niso toliko vredne, kot so bile v mirnem času, da naj na lastno državico ne reflektiramo, ker bi nas Nemci in Italijani že zdavnaj zasedli, razveže se tvojemu novemu znancu jezik in pove ti, da mu je vseeno, naj pride kdor hoče, ali Nemec, Italijan, Madžar ali če prav Turek. Kaj Slovani, kaj Slovenci, Srbi, Hrvatje! Če so pri-| šli Srbi reševat koroške Slovence, če } so nam ob prevratu stali na braniku, da se niso tuje države zajedle še bolj v našo domovino, storili da so to zato, da bi dobili sami tako moč, da bi nas podjarmili in potlačili. Takih misli in nazorov so vsepovsod polni ljudje po deželi in ko vprašaš, kdo jim ie te misli vdahnil, ti povedo, da »neki gospod«. Imena ne izveš. Iz tega se vidi, da so gotovi elementi še vedno na delu. da sejejo nezadovollnost med prebivalstvom, da mu vcepljajo indife-rentizem o narodnem oziru in pripravljajo tla svojim ciljem, ki obstoje v kakem prevratu in razpadu države. Ker je ta hujskarija zelo razširjena, opozarjamo državno oblast, naj ji posveti vso pozornost razumništvo no deželi pa tudi po mestih oa prosima naj bi nepoučene m zapeljane Hudi poučilo. — Konjice Pri nas se je v nedeljo, dne 24. avgusta osnovala krajevna organizacija JDS ood načelsrvom g. dr. Prusa. Je to druca orsranlzacifa v konjiškem okraju. Obenem se Je konstituirala okrajna organizacija za koniT-$ki okraj iz zaupnikov onlotniške In konjiške organizacije. Kot delegat celjskega okrožja, h kojemu soadamo, te bil navzoč g. urednik V. Spindler. — Javnj politični shod JDS pri Sv. Urbanu v ptujskem okraja v nedeljo, dne 34. avgusta ob 8. zjutraj v šolskih prostorih se je vršil ob udeležbi prilično 150 posestnikov. Gosp. nadučiterj Kocmut pozdrav i prisotne. Za, predsednika izvoljeni posestnik Hameršek podeli besedo gosp. dr. Tonetu Gosaku. Le - ta razpravlja v celoumem govoru o vseh aktualnih vprašanjih. Proti koncu navaja, da Je JDS prevzela sedaj vlado, da uresniči obširen gospodarski program, ki ga je govornik naslikal. Prvo delo nove vlade se že vidi. Načela je vprašanje carin, Id se bo rešilo v korist najširših ljudskih slojev. NaS rojak minister dr. Kramer je že stopil z raznimi državami v zvezo, da sklene ž njimi ugodne trgovske pogodbe. Smo gotovo na potu do izboljšanja dosedanjih gospodarskih razmer. Posestnik Hameršek je po končanem govoru dr. Gosaka izrazil željo, da bi tudi druge stranke sodelovale v vladi in pomagale pri delil* Razpisale bi se naj občinske volitve, ker v mnogih občinah vladajo nezanesljivi elementi. Dr. Gosak ie pritrdil izvajanjem predsednika ter izjavil, da je bilo to ves čas stališče JDS in ie še sedaj. Končno se je sprejela naslednja resolucija: »Javni shod JDS pri Sv. Urbanu pri Ptuju pozdravlja novo vlado v nadi, da kmalu in dobro reši važna gospodarska vprašanja. 2eli, da se razpišejo občinske volitve, ker mno^re občine vodijo nezanesliivi elementi.* Nato se je zakliučil shod z željo, da se uresničilo perspektive, ki jih ie nudil poslušalcem eovornik. — Shod .IDS v Kranjski gori skupaj s SDS se je v nedeljo, dne 24. avgusta v hotelu ^Slavec« pečal z zvijačnim in nezakonitim odstopom elektrarne v Pišenci posojilnici v Kranjski gori. Odkritja so vplivala na zbrane mnogoštevilne sooosestnike skupne lastnine podobčine Kranjska gora - Log naravnost senzacijo-n a 1 n o. Govorniki so dognali namreč, da je gerentski svet brez vednosti občanov napravil leta 1916. tajen sklep, da se elektrarna stavi sicer na ime občine, a da je in ostane po vojni last sedanjega načel-stva posojilnice, in ker ie to istovetno z gerentstvom. v resnici last gerentstva. Na sleparski način so dobili ti čedni šusterčijanski gerentsk! prisedniki z gerentom vred tri parcele in vodno moč Pišence z a 100 k r o n v posest. Prekanili so tudi deželno vlado, katere notranji oddelek je bil brezbrižen dovolj, da ie vse te očividne nezakonitosti odobril. Sprejele so se ostre r e s o I u e H e. ki zahtevajo takojšnje razveljavljen je vladne odobritve pogodbe med gerentstvom in posojilnico, odnosno njenim sedanjim načelstvom in takojšnjo odstranitev sedanjega strankarskega gerentstva, ki je občino oškodoval za skoro pol milijona. Gerentski svet naj se sestavi iz vseh strank. Izvolil se je tudi delovni odbor, ki nai z vsemi sredstvi dela na to. da občina pride do svojih ukradenih pravic. — Rešitev reškega vprašanja šele v oktobru. Pariz. 26. avgusta. »Matin« javlja iz Turjna, da mirovna konferenca v Parizu ne bo rešila reškega vprašanja pred oktobrom in to zaradi tega, ker se vrše še dogovfi z WiIsonom, ki se ne strinja niti z minimalnim programom Lahov. Javno mnenje v Italiji je vsled tega zelo nestrpno in občinstvo ozlovoijeno. Danes še niso znani rezultati ankete, ki so jo imeli medzavezniški generali na Reki, a zdi se, da je komisija predložila premeščenje nekaterih vojaških oseb in da zahteva, da naj bodo medzavezniški kontingenti na Reki v enakem številu zastopani. — Ban dr. Paleček odstopi? Zagreb, 26. avgusta. »Hrvat« poroča, da bo dosedanji ban dr. Ivan Paleček odstopil. Na njegovo mesto bo prišel sedanji podban dr. TomljenoviČ, katerega baje posebno podpirajo prijatelji železne roke. — Kai hočejo pravzaprav madžarski monarhisti? Pariz, 26. avgusta. Listi poročajo, da razvijajo monarhisti na Madžarskem živahno propagando. Pazcepljeni so baje na dva dela. Eni zahtevajo povratek habsburške dinastije, drugi pa hočejo ponuditi madžarsko krono romunskemu kralju. — Admiral Kolčak sestavlja vlado. Bern, 26. avgusta. Iz Omska se javlja, da je admiral Kolčak imenoval za vrhovnega poveljnika svoje vojne generala Ditrichsa, za šefa generaln. štaba generala Golovidna, ministrstvo financ pa je prevzel mesto Mihajlova Defover. — Santung — Kitajski. Wa-s h i n g t o n, 26. avgusta. V komisiji za zunanje zadeve ameriškega senata je bil sprejet predlog senatorja Lodgeja za premembo mirovnega dogovora v vprašanju šantunga na ta način, da se vstavi mesto besede Japan — Kitajska. Na ta način bi pripadal Santung Kini. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Madzaronsko hujskanje- Iz Prek-murja poročajo: Madžaronski poštarji so Inhibirall vabila na poslance prekmurskega sosveta- Dalje so Madisr on i ljudi hujakali, naj se ne udeleže tega sosveta, ker M sa Madžari strahovito maščevali, če bi Prekmnrje ostalo pri Jugoslaviji- Proti poštarjem in drugim hujskačem je nvedena stroga preiskava, LDU- Prekmurski sosvet- Na prvem zborovanju sosveta civilnega komisarja sa Prekmurje v Murski Soboti dna 25- t m- so zastopniki vsega Prekmurja sklenili nastopno resolucijo: 1- Kralju Petru in regentu Aleksandru izrekamo udanoat In pozdrav- 2- Delegaciji kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pariza izrekamo toplo zahvalo za rešitev Prekmurja in prosimo, da se potegne s vso močjo za osvobojenje Sv- Go-tarda s slovensko okolico- 3- Od skupne vlade v Beogradu zahtevamo takojšnjo odstranitev hrvatske uprave v lendov-skem deln Prekmurja, ker hočemo imeti nedeljeno slovensko upravo svojega Prekmurja. To zahtevajo zlasti zastopniki iz vseh župnij, ki so jih zasedli Hrvati- 4- Svojemu civilnemu komisarju dr- Lanjšiču, ki je bil imenovan na predlog ljubljanske vlade od ministrstva v Beogradu, izrekamo popolno zaupanje in iskreno zahvalo- LDU- Vojne sirote. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje hoče vedeti natančno število onih vojnih sirot, ki se nahajajo v tako slabih gmotnih razmerah, da bi bili potrebni kake podpore-Vojnim sirotam je prištevati tudi nezakonske otroke, katerih nezakonski očetje so v vojni padli ali umrli- Starši, varuhi ali zastopniki takih vojnih sirot, živečih v Ljubljani, naj zato te sirote do vštetega ponedeljka, dne 1. septembra 1919, priglasijo pri rneptnem magistratu, srednje stopnice, I- nadstropje, levo, soba št- 2- če dobivajo sirote vojaško ali begunsko podporo ali vojaško pokojnino, naj prinesejo s seboj plačilno polo ali odlok, če je bila pa morda taka prošnja odbita, pa odlok, zakaj je hUn odbita- Slovanski svet. Nikolaj Nikolajevi* in ftusi- LDU-Berlin, 26- avgusta- (CTU) Po angleških poročilih lista >Corriere della Sera< ni izključeno, da bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki ga za nekoliko dni pričakujejo, izvršil v Rusiji enak preobrat, kakor nadvojvoda Jožef na Ogrskem- Romnnsko-boljševiška vojna- LDU-Bukarešta. 26- avgusta- (ČTU-) Romunski tiskovni urad poroča: Romunske čete so danes na besarabski fronti predrle boljševiške črte ob Dnje-stru na več strategično važnih točkah-400 rder-ih gardistov je bilo ujetih. Mirovno honferenca. Pogodba z Avstrijo. LDU. Praga, 26. avgusta. (ČTU.) Po poročilih iz krogov ameriške mirovne delegacije se morajo spremembe v nemško-avstrijskl mirovni pogodbi smatrati kot nezadovoljive. Po vseh poročilih bo spremenjena mirovna pogodba dala Nemški Avstriji le majhno možnost življenja. Izgotovitev sprememb in nove oblike financielnih določb je zopet odgodila podpis nogodbe. Jadransko vprašanja. LDU S t. G e r m a i n, 25. avgusta. (DKU) »Dai-Iy Telegraph« javlja iz Pariza, da sta Tittoni in Clemenceau sklenila glede jadranskega vprašanja dogovor, ki mu mora seveda še Amerika pritrditi. Angleška zastava na Donavi. LDU-Dunaj , 26- avgusta- Kakor doznava Čehoslovaški tiskovni urad od informirane strani, se pogaja angleški finančni konzorcij glede nakupa podonavskih plovnih družb- Pogajanja so že zelo naoredovala- Gre za nakup vsega brodovja, vseh akcij, vseh pristanišč in skladišč podonavske paroplovne družbe- južno-nemške paroplovne družbe, ogrske paroplovne družbe in srbske naroplovne družbe- Zastopniki angleškega konzorcija, ki namerava na ta način dobiti monopol za plovbo po Donavi, so se prejšnji teden pogajali na Dunaju- V petek so odšli v Budimpešto, odkoder odidejo te dni v Beograd, kjer se bodo pogajanja končala- Romunija, ki namerava uvesti direktni blagovni promet z Nemčijo, je sicer stavila proti temu nakupu ugovore, ki pa ne pome-njajo resnih ovir za združenje omenjenih družb pod angleško zastavo. Ne samo angleška vlada, temveč tudi Francija in Ancrlija odobravajo ta projekt v vsakem oziru- Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. iS Habsburška republika. LDU Budimpešta, 25. avgusta. (OKU) Vsled vesti, da je odstopil Friedrichov kabinet, je nastalo po deželi gibani e, kakor ga že desetletja ni bilo. Deputacije železničarjev, poštnih nameščencev, obrtnikov, malih kmetovalcev in delavcev, sploh vseh družabnih slojev, prihajajo po vrsti k ministrskemu pred-sedništvu In zahtevajo, da Friedricho-va vlada ostane. Z dežele prihaja na tisoče brzojavk. Id potrjujejo, da govore te deputacije v Imenu ogrske republike. Brzojavke protestiralo orotl sestavi socijallstfčne vlade te orete, da se v primeru konstituiranja take vlade ministrskim odredbam ne bo nihče pokoril, in da bodo zadevale celo na ob- ! orožen odpor. Vellkesra pomena Je daNe, da je bil mfnJstrsk! predsednik Friedrich od francoske strani pozvan, da pošlje tri člane svoje vlade v Pariz h konferenci Pogajanja z Avstrijo in Ogrsko. LDU S t G e r m a l n, J6. avgusta. (O. K. U.) »Echo de Pariš« doznava, da mirovna konferenca ni zavrnila le Morleyevega predloga, da se smatraj Nemška Avstriia za samostojno državo, ki ni z bivšo Avstrijo v nikakin pravnih stikih, temveč tudi druge predloge, ki zahtevajo takojšnjo ustanovitev podonavske zveze. Večina udeležencev na mirovni konferenci meui. da je preteklo Še premalo časa. da bi se zatrle želje, ki bi mogle služiti le ge--manizmu. Treba se je potruditi, da se prizna Nemški Avstriji samostojnost. LDU S t. G e r m a i n. ^6. avgusta. (DKU) »Chicago Tribune« doznava, da obstoje predlogi, po katerih bi se smatrala Ogrska za država ki ne stoji v nikakem pravnem razmerju z bivšo Ogrsko. Vidi se, da namerava mirovna konferenca naprtiti Ogrski del predvojnih in vojnih dolgov, toda ne zahtevati od nje vojne odškodnine. Bolgarske meje. Vrhovni svet se je zadnje dni pridno bavil z njimi. Bolgarija zahteva turško Trakijo predvsem in pa izhod v Egejsko morje. V Zapadni Trakiji tvorijo Pomaki znaten del muslimanskega prebivalstva: to so Bolgari, ki so več ali manj prosto prevzeli islam, vendar ohranili svoio materinščino in narodno zavest. Bolgarija je našla dokaj prijateljev, ki bi ji radi prisodili Odrin. dobršen kos turške Trakije in celo večji del romunske Do-brudže. osvobojene in zopet izgubljene v poslednji vojni. Pri presojanju gra-nic, pravi uvodnik »Journala des De-bats«, naj se drži mirovna konferenca dveh načel: prvič ugoditi željam prizadetih ljudstev, drugič zadovoljiti Bolgare same in jih pripraviti do tega, da se brez zahrbtnih misli pridružilo evropski ureditvi mirovnega posveta. Po uvonikovem naziranlu ne govori noben razlog ugodno za Bolgare. Makedonijo namreč zahtevajo z enako upravičenostjo Srbi, Bolgari in Grki. Ta mešanica ne more izreči enovitih aspiracij. Ce vprašaš domačina po njegovi narodnosti, odgovori: »Makedon«. Ako bi rad izvedel njesrove želje, boš slišal: »Mir«. Velika večina bi se vklo-nila vsaki redni vladavini, ki bi jim jo narekovala konferenca. Kar se tiče zagotovitve trajnega evrooskfiga miru, so se Bolgari sami ponovno izrazili, da je odkrit mir nemogoč, dokler ne dobi Bolgariia cele Makedonije. Ce ta dežela ne more odpustiti Srbiji Skoplia, Grški Kavale in Soluna, kakšnega koristnega uspeha naj se nadeja konferenca, če zadovolji omejene bolgarske pohtevice? Torej ne kaže, okrepiti države, katere ni moči pomiriti. Ako se da Grški zadoščenje v Trakiji. se ji s tem r.e nakoplje huiŠe sovraštvo, nego ga prenaša že sedaj. Slučaj Dedeaeač ie v tem pogledu zelo različen od zadeve s Smimo. ki ustvarja za helenski svet novo. znatno težje turško vprašanje, katerega bi se bil lahko dodobra iznebil. Kdor se sklicuje v prilog Bolgariji na potrebo morskega izhodišča, temu odgovarjamo, da politična naprava ob Egejskem morju ni neobhodno potrebna za bolgarski transit. Sicer pa uporablja Bolgarija kot Pomuniia črno morje, čegar upotrebljanje se bo po novem režimu ravnotako uredilo kot problem morskih ožin . . . Ker se torej v tem vprašanju ne da izvesti samoodločba narodov, niti ni možno docela potolažiti Bolgarov, pričakuje Člankar, da ne pojdejo zavezniške, velesile svoiim neprijateljem na roko — v škodo svojim pristašem.___ Sokolstvo. »Sokol« Trbovlje naznanja, da se že enkrat objavljena javna telovadba preloži nepreklicno na 14. septembra 1919 ter prosi vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva ,da ta dan pohite v največjem številu v TrbovUe. Javna telovadba m nato ljudska veselica, ori kateri sodeluje vojaška godba iz Ljubljane, se vrši v korist skladu za orepotrebno stavbo Sokolskega doma. Za vsestransko zabavo in želodčni blagor bo v popolni meri skrblieno in ker so železniške zveze iako ugodne, se nadeja »Sokol« največje udeležbe. Zdravo! -Odbor. Občni zbor društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški se vrši v soboto, dne 30- t. m. ob 7- uri zvečer v šišenski Čitalnici- Ker gre za oživljenjo društvenega dela, je udeležba tudi s ptrani nečlanov nujna- Odbor- Ljubljanski Sokol priredi, kakor že objavljeno, v nedeljo, dne 31- t- m- društveno javno telovadbo na prostoru >S-K- Ilirije* nasproti državnemu kolodvoru- Predvsem hočemo pokazati s to prireditvijo našemu narodu, da svetovna vojna kljub številnim vojnim žrtvam, kljub pritisku in terorju avstrijskih oblasti ni mogla zadržati, kaj šele uničiti razvoja sokolske misli, vkore-ninjene v našem narodu. Dokazati hočemo, da smo kljub navedenim zaprekam celo napredovali, da smo pritegnili zopet vse stanove gd nežne mladosti do odrasle moške dobe v sokolski krog in da smo dosegli številno, kakor tehnično Že zadostne uspehe- Objavljamo v naslednjem program celotne prireditve; Dopoldne Izkušnja od M 9- ure dalje; popoldne ob H 4- do H5- ure koncert na telova^išču, nato javna telovadba v sledečem sporedu: 1- >Naprej<, ritmična in simbolična skladba po D-Jenkovi slovenski himni, izvajajo izbrani telovadci; 2- proste vaje članic; štev. 200. .SLOVENSKI NAROD*, dne 28. avgusta 1919. Stran S. - 3. vaje ženskega naraščaja z obroči; 4-proste vaje članov za češki vsesokolski zlet v Pragi l 1920-; 5- telovadba članic na orodju; 6- telovadba članov na orodju; 7- skupine obrtnega naraščaja; 8-proste vaje šolskega naraščaja; 9- telovadni plesi: a) Offenbach: Barkarola iz opere >Hoffmannove pripovedke«; b) Gounod: valček iz opere >Faust<; 10. zaključua skupina- —- Ob 8- uri zvečer je prijateljski večer v vseh gorenjih prostorih >Narodnega doma« z godbo, petjem, srčolovom, komično razstavo itd- Ljubljanska sokolska župa- Seja , predsedstva se vrši v petek 29. t- m- ob 6- uri zvečer v Narodnem domu! Udeležba polnoštevilna! Vsa društva poživljamo, da takoj pošljejo zahtevane prijave glede zleta dne 7- septembra- Tzredni občni zbor ljubljanske sokolske župe se vrši o priliki župnega zleta dne 7- septembra na Viču- Poživljamo vsa bratska društva, da v smislu pravil odpošljejo svoje delegate- Sokol na Viču praznuje dne 7- septembra lOletnico svojega delovanja- Ob tej priliki se vrši tam župni zlet ljubljanske župe- Ob 11- uri dopoldne, dne 7. septembra se vrši slavnostno zborovanje na Viču. h kateremu vabimo vse brate in sestre- Sokol v Šoštanju vabi vse, kar čuti narodno, k udeležbi proslave društvene 10-letnice. združene z okrožnim zletom Celjske Župe dne 7. septembra v Šoštanj. »Iz naših bojev, naše boli, stoti-soč novih vrst vzbrsti!« Ce so te besede resnične za Sokolstvo sploh, so tembolj resnične za naše društvo, ki po deceniju borb in naporov stopa v moško dobo. Kdor pozna Šoštanj, ve, da smo si morali vsak korak naprej izvo-jevati in da je v prvi vrsti delo našega Sokola, da so se odstranile one tlačanske navade, ki so se nam pod pritiskom nemškega velekapitala vsesale v meso in kri in nas delale hlapce. — Vsa leta trpljenja in nad smo širili sokolski evangelij: »Ne glejte v preteklost, trpljenja in ponižanja polno, poglejte to zemljo, porošeno s sragami in krvjo naših dedov, očetov in bratov, vzljubite jo v sokolskem delu, v katerem Je edino življenje in naša rešitev!« — In preko gore trpljenja je šla pot v radost, v svobodo! ... Bratje in sestre, zlasti v narodno poprej ogroženih krajih pa moramo še prebojevati hud boj in istega le na temelju sokolske ideje, katere izvor je življenje, katere geslo je boi in katere evangelij je napredek. Pokažite z mnogobrojno udeležbo, da umevate naš boj; naš praznik naj ima značaj pravega ljudskega tabora, na katerega prihite bratje iz Koroške in Štajerske k močni manifestaciji zmagovite, ponosite sokolske misli! Dne 7. septembra vsi v Šoštanj v naš bratski objem! Povodom sokolskega zleta z dne 17. avgusta je podaril gospod Karol Tauses, restavrater v Ljubljani, društvu Sokol v Radečah 100 K. Iskrena hvala in zdravo! Dnevne vesti. Iz vjetniškega tabora Marchtrenk prihajajo dan za dnem obupna poročila naših vjetnikov o slabi prehrani, grdim ravnanjem itd. Mnogim našim fantom se je pač posrečilo uiti iz tega kraja obupa, kjer vlada jok in škripanje z zobmi, poleg tega pa glad, da se Bogu usmili, tem slabše pa se godi onim, ki jim sreča ni mila in ki morajo ostati v taborišču, ali katere zajamejo nemški biriči na begu. Najmilejša usoda, ki doleti take, ki jih zopet vlove, je, da jih nemški »kulturonosci« pretepo, vtaknejo v smradljive in z mrčesi vseh vrsta napolnjene zapore ter jim po vsakem poskušenem begu odtegnejo polovico že itak pičle hrane, ki obstoja iz samih suregatov in ostudnih nadomestkov. V taboru vlada pomanjkanje, da je groza. Naši fantje nimajo ne zadostne hrane, ne obleke, ne obuvala, prav ničesar, kar gre sploh človeku. Zjutraj, opoldne in zvečer se dogajajo burni prizori s pretepanjem, suvanjem, kričanjem in še vse hujšim za opo bore hrane, če se m.ore to sploh še tako imenovati. Še celo za lizanje kotlov, kjer se kuha smradljivo zelje, se vnamejo poboji. Najbolj interesantno pri celi stvari je, da so se ti naši reveži, ki so tvegali svoje življenje za domovino, obrnili že opetovano do našega dunajskega poslanika s prošnjo, da i odpomore tem neznosnim razmeram, a ni ne odgovora, niti odpomoči. Sedaj so se obrnili na ljubljanskega škofa za pomoč, morda jim ta preskrbi kako olajšanje. Da bo slika popolna, naj si predstavlja občinstvo naše prvoborite- ! lje, izstradane do kosti, katerim gleda pomanjkanje, beda, glad in obup iz oči v zamazani, raztrgani, Domanjkm- vi obleki — nekateri niti hlač več ni- , ma-0 — pa bo vedelo, kako se godi | našim »junakom«, »prvoboriteljem«, j »borilcem svobode« itd. v blaženi j Nemški Avstriji. Kdor izmed naših po-lirikov, bodisi v Beogradu, bodisi tu v Ljubljani ne veruje tem obupnim kli- j com na pomoč, naj se pusti zamenjati j z enim samim teh revežev, pa bodisi . tudi s častnikom, pa bo v kratkem prepričan, da mu po smrti ne bo treba de- j lati v peklu pokore, pa če je še tak grešnik: Zadnji čas je, da se naša cen- j tralna vlada v Beogradu zgane in po-skrbi da se takoj izmenjajo vjetniki z Nemško Avstrijo in da se vrnejo naši 1 I fantje domov, sicer bo prepozno, ker to pomanjkanje in glad, ki ie napravilo i iz naših postavnih fantov že same ske-I lete, bo v najkrajšem času vdušilo vse in imeli bomo v Marchtrenku slovensko in jugoslovansko kolonijo grobom Dopisniku z Viča Včerajšnji »Slovenec« prinaša dopis o viškem Sokolu, ki je napisan v skrajno strankarski jezi- Odgovarjamo le v toliko: Letaki, ki so le prehodno nabiti v šolski telovadnici, so le reklamni letaki za sokolske prireditve v prihodnjih dneh Ker ni na* a navada delati reklame od hiše do hiše. smo jih nabili v telovadnici na vpogled članstvu. Najmanje je bil naš nameni njimi agitirati, ker, če bi hoteli to storiti, bi jih nabili javno- Še manj pa smo mislili z njimi izzivati tiste ljudi, ki bi mesto sokolskih letakov raje ' gledali v telovadnici slike avsrrijskin krvnikov- Naša agitacija je naše delo in čim bolj agitirate proti nam od hiše do hiše, od osebe do osebe ter grozite z vicami in peklom temu, kdor je v naših vrstah, tem več članov nam pridobivate-In to vas boli- Kar pa se tiče strankar-stva, poživljamo dopisnika da naj navede samo en slučaj, v katerem se je agitiralo v telovadnici bodisi za to ali ono stranko oz- sploh govorilo o politiki, ker mu sicer javno zalučamo v obraz besedo: brezvesten lažnik- Da se ne bo gospod dopisnik no nepotrebnem razburjal mu povemo, da smo telovadili na dvorišču z osebnim nrivojlenjem predsednika krajnega šolskega sveta. Sicer pa je to že drugi napad na na^o telovadbo na prostem- Nada mladina in članstvo naj radi hudobnosti enega človeka požira prah in vdihava vzduh v telovadnici, samo, da bo dopisnikova strankarska duša mirna • • Verjampmo mu. da mu bi bilo najljubše, da bi bili vsi Sokoli v beneških ječah- Prostor za šolo je tako ogromen, da se s tem prav nikogar ne moti, če telovadi par četve-rostopov na svežem zraku, zlasti, ker smo se ogibali vsake najmanjše stvari, ki bi dala povod za repliko, katero hočejo nekatri izzvati- Dopisnik naj si zapiše za ušesa, da je naš namen ljudstvo telesno in moralno povzdigniti, a ne ga ubijati telesno in duševno. <^e ga pa naše napredujoče delo tako zelo boli. naj pa ne hodi mimo telovadnice, temveč si naj izbere tak kraj kjer bo lahko mirno premišljeval o grehih svoje Črne duše- Ve pa naj. da nam vsak tak elančič le koristi, ker ljudje so začeli izpregledovati in ločiti dobro od slabesra- — ^lan ViŠkesra sokola- Poziv ljubljanskemu dijaštvu. Javljamo vsem tovarišem, ki so se prigla- j sili, da se udeleže I. jugoslov. dii. srednješolskega svobodomiselnega shoda v Celju, ki se vrši tam v dneh 31. avgusta, 1. in 2. septembra, da odhajamo vsi skupno, in sicer v soboto, dne 30. avgusta z vlakom, ki odhaia iz Ljubljane ob 17*55. Zbirališče na glavnem kolodvoru! — JDZ. Uradne ure odseka za prehrano-Svojčas je bilo objavljeno v časopisih, da se sprejemajo pri odseku za prehrano stranke izključno le v torkih. Četrtkih in sobotah od 10- do 12. ure dopoldne- Kljub temu prihajajo stranke ds^n za dnevom, dopoldne in popoldne, talco-rekoč ob vsaki uri k imenovanemu uradu ter izsiljujejo sprejem izven določenih sprejemnih ur- Ker maloštevilno konceptno in pisarniško osobje pri teh okoliščinah ne more zmagovali konneptnega. in pisarniškega dela, ee prizadete stranke znova opozarjajo, da se stranke izven uradnih ur nikakor ne bodo sprejemale- Ljubljanske javne knjižnice in sicer šentjakobska, dvorska in Simon Gregorčičeva poslujejo ob nedeljah in praznikih še le od 14- septembra dalje, zaprle so torej še 7- in 8- septembra. Železniškim uslužbencem iz zasedenega ozemlja v naznanie: Z dnem 10- j septembra t- 1. se razpusti selitveni od- j sek jugoslovanskih železničarjev v Trstu- Istega dne odide iz Trsta tudi zadnji selitveni vlak- Selitev bode sicer rudi pozneje mogoča, toda združena z velikimi težavami in bodo vozovi naloženi s pohištvom, ker posameznih voz nihče ne sme spremljati, prepuščeni svoji usodi in nevarnostim tatvine-Italijanska uprava pripozna samo se- j litveni odsek ne pa tudi posameznih strank- Ako še ima kdo kaj ukreniti j radi preselitve, naj hitro uredi do ome- j njenega dne- Orsranizacfia južne železnice v dr- ■ žavi SHS. Z ozirora na notico, priob- ! čeno v št. 189. z dne 14. avgusta 1919, \ koštatiramo, da se ie izvršila sedanja organizacija južne železnice, to .le usta- } novitev glavnega ravnateljstva na Du- ; naju in obratnih ravnateljstev v Ljub- j liani in na Dunaju, PO načrtu, ki se ie j dogovorno določil med zastopniki juž- j ne železnice in tukajšnjega komisarija-ta ministarstva saobraćaja in ki ie bil potrjen od ministarstva saobraćaja v Beogradu. Radi skupnosti podjetja so morale ostati nekatere aeeude. zlasti kar se tiče financiielne službe, tudi po tej organizaciji še skupne pri glavnem ravnateljstvu na Dunaju; v drugib zadevah ie obratno ravnateljstvo v Ljubljani samostojno, toda žalibog srno vsled pomanjkanja uradnih prostorov in uradnikov primorani, začasno še prepustiti del naših agend glavnemu ravnateljstvu na Dunaiu: ta odvisnost nreneha. ko se razmere zboljšajo. V personalnih in prometnih vprašanjih« i deluje obratno ravnateljstvo popolnoma j samostojno. Nov vlak med Ljubljano in Zidanim mostom. S 1. septembrom 1919 začne med Ljubljano glavni kolodvor in Zidanim mostom voziti nov osebni vlak, ki nudi potnikom ugoden prihod v Ljubljano zjutraj in odhod popoldne. Odhod vlaka št. 37/a z Zidanega mosta ob 5. uri 54 minut, iz Litije ob 6. uri 44 minut; prihod v Ljubljano glavni kol. ob 7. uri 28 minut. — Odhod vlaka št. 32/a iz Ljubljane glavni kolodvor ob 14. uri 15 minut, prihod v Litijo ob 14. uri 55 minut, prihod na Zidani most ob 15. uri 39 minut. »Ne pljuj po tleh« mesto >Ne pljuvaj po tleh« zaukazuiejo novi pravilniki za gostilne, brivnice itd. Da je pri neerativnem velevniku edino pravilna nedovršena oblika, menda ni dvoma, vsaj narod ne rabi nikdar dovršene oblike- Ruske slovnice poudarjajo izrecno, če tudi slovenske, se več ne spominjam Zaukazane tablice naj se torej glasijo: >Ne pljuvaj po tleh«- K notici z dne 19- avgusta 1910 v št. 192 na tretji strani med dnevnimi vestmi se popravlja, da Anton in Anica Ferenčak iz Višnjegore nista bila v preiskovalnem zap°ru v Novem mestu orl 22 novembra 1918 kakor se je poročalo ampak bila Pa sta od 22- svečana 1919- Tn pa da soproga Anica Feren-čakova ni porodila v Novomeških zaporih, pač pa je porodila v ženski bol-nišniri v Novem mestu- Uspeli cvetličnega dne v Višnji sori. Kakor smo se iz predloženega poštnega potrdila prenričali, je bilo kot uspeh cvetličnega dne dne 12. julija v Višnji gori na okrajno glavarstvo v Litijo odposlanih dne 16. julija 922 kron, ne, kakor se je pomotoma poročalo, samo 822 kron. Iz Ljuljnega. V petek dne 22- t m-proti večeru začelo je tukaj nen^do^a deževari in takoj nato vsiila se je P i velika kot lešnik nekatere kakor oreh ter je padala dali nego četrt ure in to z tako silo in v takih množinah, da so uničeni vsi na polju se nahajajoči pridelki, oves, proso. ajda. koruza, vse popolnoma razbito- Za našo vas je to neknj posebnega, kajti najstarejši ljudje ne pomnijo kaj podobnega- Škoda i-1 znatna- Tudi v ?nsednih vaseh se čuje enako vendar ne povsod- Vihra se je privlekla iz blejskega kota in potem nnprei nroti jugozapadu- »Mlada dama iz boljših krogov« je zanimiv film v 5 delih, ki se je včeraj prvič predvajal v Kino - Idealu pred razprodano hišo: Posnet je po istoimenskem romanu F. Zobeltitza, v katerem nam pisatelj z mojstrsko roko oriše vrednost morale takozvanih višjih krogov, njih intrige, ljubavne spletke, brezvestne Špekulacije itd. Vse to mora preizkusiti mlado, neizkušeno dekle, ko Je izgubilo svojega očeta, barona špekulanta. Niena trdovratnost in lahkomiselnost jo skoro privedeta do propada, a slednpč le izpregleda, v kako močvirje je zašla, to jo iztrezni da ohrani svojo čast neomadeževano in nudi roko v zakon onemu, ki jo je prvi in edini resnično ljubi!. Madv Christians je ljubka igralka in odlična interpretinja te ne baš lahke uloge. — Pri večerni predstavi je dodana še kraka burka: >Nova hišna je preveč zala.« V petek nov, prvovrsten spored. Kino Ideal. _ _ Sport. »Česky lev« v Ljubljani- »Českv lev«, eno najboljših provincijalnih moštev iz Čehoslovaške. nastopi danes proti naši >Iliriji<- Čehi potujejo kot gosti poznanega hrvatskega sportskega kluba >Hajduk< v Split in se ustavijo mimogrede tudi v Ljubljani. Dobra forma >Ilirije« kot smo jo videli v nedeljo in sloves > češkega leva« nam obetata bolj zanimivo in bolj napeto igro od nedeljske s >5parto<- — Pričetek točno ob 18- uri; igra se ob vsakem vremenu-Blagajna se odpre ob 17- uri- Veliko cestno dirko na progi 50 km priredi Klub slovenskih kolesarjev Ilirija v Ljubljani dne 21. septembra. Dirkalo se bo iz Vranskega v Ljubljano Za klubovo prvenstvo 1919. Po dirki razdelitev nagrad z veselico. Športniki, ki bi se hoteli udeležiti dirke, a niso člani kluba, naj se pravočasno prijavijo v klub. _ Kultura. (ilasbena Matica- Več po društvu izdanih muzikalij je razprodanih- Tekom vojske se iz znanih vzrokov niso mogle ponafisniti- Prihajajo sedaj prošnje in naročila za te muzikalije iz Slovenije, Hrvatske in Srbije- Društvo pa ne more bratom Srbom in Hrvatom ustreči, dokler tiskarne novih ponatisov za željenih muzikalij izvršiti ne morejo- Zato se obrača Glasbena Matica na svoje Člane z nujno prošnjo, da bi oni Člani, ki v sledečem označene skladbe pogrešati morejo, iste proti primerni odkupnini oddali v pisarni Glasbene Matice. 2eliio se posebno sledeče muzikalije: 33 moških in mešanih zborov, 21 moških in mešanih zborov, 14 moških in mešanih zborov — vee tri zvezke uredil Matej Hubad; Bajukove Slovenske narodne pesmi: Devove koroške narodne pesmi; Šest pesmi zložil Anton Lajovic; Slovenske narodne pesmi, priredil Mate) Hubad in Pesmarica Glasbene Matice- Vse te skladbe bo Matica na novo izdala takoj, ko bodo tiskarne delovati mogle- Koncert kvarteta prof- Kozine na Bledu v četrtek ob 8. uri zvečer- Spored: A- I- Nedved: Moja rožica; Deu: Tihi veter od morja- II- Vilhar-Čerin: Mila Junica; Adamič: Kregata se baba in devojka- III- Venec Ipavčevih pesmi; Adamič: Vasovalec. Odmor- B- a) Foer-ster: Venec ponarodelih pesmi; b) Deu: Zar je morala doč • • •; c) Žirovnik: Venec narodnih pesmi; d) Bajuk: Je pa davi slanca pala; e) Deu: Venec koroških pesmi- Odmor- I- Venec Gerbiče-vih pesmi; Jenko: Sto čutiš Srbine tužni. II- Foerster: Milica; Adamič: Franica- III- Rihar-Mašek: Strunam; Jenko: Vabilo- Veliko jugoslovansko slavje v Rogaški Slatini. (Dodatek k notici v št. 193.) Cela prireditev je po sklepu računov donesla 17.148 K 28 vin. čistega dobička. Da je bil uspeh tako lep in razveseljiv, imamo se v prvi vrsti zahvaliti visokospoštovani gospe pokroviteljici Josipini Arko - VerbiČevi iz Zagreba, ki se je neumorno trudila in žrtvovala, zbirala krog sebe vse ideale in z njenim finim nastopom in politiko preprečila vsako se bližajoče nesporazumljenje. Vsled njene obče priljubljenosti, spoznanja in znanstva med gosti, bilo ji je mogoče, v par dneh nabrati potom nabiralne pole vsoto 8114 kron, kar je pač gotovo najboljši dokaz njene velike ljubezni do dela, ki ga je prevzela, in vsestranskega spoštovanja, ki ga uživa med našim troimenskim narodom. — Vodila je nadalje tudi cvetlični dan, in pri popoldanski veselici, ki se je raztegnila, v električno razsvetljenem gozdiču, med pet;em, plesom in drugo zabavo do 3. zjutraj neutrudbivo hitela od paviljona do paviljona in bila ondot-nim damam v vsestransko pomoč z delom in navodili. Predpriprave za veselico so zahtevale obilo časa in dela. Jugoslovanskih visokošolcev tukaj primanjkuje in radevolte nam je priskočil gospod dr. Ivan Lah na pomoč, on, katerega dobro pozna ves jugoslovanski živelj v Rogaški Slatini izza jugoslovanskih večerov, kjer smo se spoznavali z brati Srbi in Hrvati. Akorav-no se je prišel gospod doktor zdravit v naše zdravilišče, se ie vendar docela žrtvoval, da čim lepše in mnoeo-brojneiše priredimo spored veselice, da nudimo cenjenim gostom nekai prijetnih uric, za njihovo požrtvovalnost. Akoravno že utrujen od dela in napor-nosti, je na veseličnem prostoru no-vzdignil svoj glas in v jugoslovanskem jeziku, v gorečih besedah pozdravil brate Srbe in Hrvate, razložil pomen današnjega slavja in izrazil radost nap. tem solidarnem, skupnem delovanju. Za njegove milo doneče besede le žel tudi od gostov in vseh poslušalcev zaslužene ovacije. Jugoslovanska akade-mična mladina bo ohranila ime pokroviteljice gospe Arkove, gosp. dr. Laha in vseh, že v prvem članku omenjenih sodelujočih gospa, gospodičen, Jcakor tudi darovalcev v večnem haležnem spominu in se tem potom za njihovo veliko kulturno delo in požrtvovalnost še enkrat najiskreneje zahvaliuie. — Za veselični odsek: Rudolf Sigi, tehnik. Paul Adam. Nov francoski obzornik, la Pevue intellectuelle. posveča prvo številko imenovanemu pisatelju in niegovemu delovanju. Pisca knjig »la Ruse« (zvijača) in »la Bataille d' Uhde« pa toliko drugih znamemtih romanov študirajo po vrsti z raznih zrelišč naklo-n'eni, a pristojni in bistri ocenjevalci. V. E. Michelet razkraja Adamov ezoteri-zem (notranjo poglobitev), Waldemar-Oeorge njegov estetizem, Rovere njegov simbolizem. Bragason pa romani-zem (Moreasova panoga simbolizma, ki si jemlje za vzor srednjeveške franc. avtorje). Iz zaporednih esejev se izlušči ostra celotna slika. Paul Adam ni ravno prepoljuden med sedaniimi romanopisci, gotovo pa eden najbolj krepkih in odkritih, eden onih, ki bodo nudili poznejšim rodovom vel epom embne podatke o vsem sodobnem nehaniu. Adam je nastopil v slovstvu taČas. ko sta naturalizem in simbolizem tekmovala za pristaše med naraščajem. Obe struji sta vplivali nanj: materijal'zem naturalistične šole. idealizem simbolistov. Vsa jnegova dela spajajo raznoliko obe bistveni težnji. Včasi primerjali Adamovo delo z Balzacovim. Močno sintezo je dosegel Balzac za svojo dobo. Adam jo pa izvršuje za današnji čas. Pravična posvetitev venca že njegov žilavi, umni napor. Na predvečer bitke ob Marni je baje general armadnega zbora sam čita! svojim vojakom nekaj strani iz »la Force«, da bi bolje podžgal čete za bližnji sunek. Poslednji dnevi Ernesta Renana. Renanov zet Jean Psichari je baš obelodanil roman Soeur Anselmjne, ki je zanimiv za slovstvenega zgodovinarja zbog obilnih spominov na zadnje tre-notke velikega eksegeta. Proti koncu se je filozofski pripravljal na smrt v Bretanji: trpi mnogo, govori malo, toži nič, z ostalimi močmi do vršu je svoje spise in lista po hebrejski bibnii. Ko ga poseti pisatelj Cherbuliez, postreže bolni starec preljubeznivo svojemu gostu vkljub lastnemu trpljenju. V samoti pa se udaja molku modrijana, ki je vse tehtal, vse tuhtat in vidi prihajati poslednjo uro pa skuša razgaliti veliko , skrivnost. Umirajoči Sokrat, a brez besedičenja! Nato se vrne Renan v Pariz, v agonijo, ki traja ves teden. . Pisec knjige Origines du ehristianisme se je ukvarjal z vprašanjem, ali bi mogel iz zanikanj, kamor ga je privedlo njegovo neprestano delo, rešiti dvojno misel božanstva in posmrtnosti. Psichari je zabeležil skoro vse Renanove izreke iz smrtnega boja. Eden spominja Goetheje ve »luči«. Drugi slove: »Splošno se mi ni pritoževati nad usodo. Bil sem privilegiranec tega sveta«. Izza starodavnih stojikov ni nihče umiral kakor ta početnik moderne ideje, ta vedri mislec, ki je izgubil slednjo metafizično prevaro: »Vem, da ne bo po smrti ostalo nič po meni; znam, da ne bom nič več, nič! nič!« Beležke. Pierre Benoit je vzbudil s svojo njjgo P Antlantide mnogo hvale in dokaj kritike. V tem delu so hoteli nekateri videti preporod romantičnega romana. Ta pripoved čudovitih doživljajev spominja predvsem na Julija Verna. Zabavna je in neverjetna. Čitaš pa jo do konca, dasi se ti vidi nesmiselna. Benoit ima dosti domišljije In dvogovora, kar privlači občinstvo. L e Vol de Mars eillaise (polet Mar-seljeze) se glasi naslov posmrtni zbirki Rostandovih stihov, ki izražajo jasno in blagoglasno osvetljivo ogorčenost in iskrečo fantazijo, hkrati viharno in pre-cijozno. Ena je zložena na čast kralju Petru. Maxime Fromont obuja v Sira-kuških ljubimcih (Les Amants de Svracuse) starodavno pogansko življenje, slavja, šege, navade, Arhimedove iznajdbe, zavzetje Sirakuz po Rimljanih. Simetho, Apolodorjevo ženo, ljubi nje svak, ki ga pa ona zavrže: iz maščevanja izroči mesto Marcelu. Ta knjiga je ena najuspelejših zgodovinskih obnov Fromonta, ki goji posebno rad take blesteče evokacije. Les Bardes etPoetesnationaux dela Bre-tagne armoricaineV sodoben cvetober bretonskih in francoskih poezij 19. in 20. veka, je omislil Camille Le Marcier d' Erm in opremil z opazkami, življeniepisnimi in bibliografskimi razlagami. Uvod je sestavil Anatole Le Braz. D, GOSPOM/0. Trgovina z lesom- >Neue Ztiricher Zeitung« piše: >Nemška Avstrija je izdala naslednja določila glede izkoriščanja državnih in zasebnih lesnih zalog-Za m* lesa mora avstrijski prodajalec sedaj tirjati: 180 lir, 110 švicarskih frankov. 135 francoskih frankov, 55 bo-landskih goldinarjev, 4*50 funt- šterl-, 21 dolarjev- Pod temi cenami se ne sme prodajati- Les je tako seveda zelo drag Kod vzgled bodi navedeno, da doseže avstrijski eksport ceno 428 K od mejne postaje Odtegne se mu 4 K sa deželno lesno poslovalnico, 2 K 50 v za pisarno za blagovni promet, 25 K prilično za voznino, 20 K kot pavšalni znesek za nakupne in prodajne izdatke- Netto skupilo na mejni postaji je torej prilično 371*50 K- Kakšen je razgled za lesno trgovino v inozemstvo pri takih cenah?« Laneno blago. Neka švicarska firma naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da ima velike množine lanenega blaga na razpolago, katero st1 lahko takoj prevzame. Naslov te firme dobe interesenti v zbornični pisarni. Dražba volne. Dne 19. septembra bo prodala na javni dražbi uprava eks-propriiranega veieposestva E. Festltiča v Čakovcu 2000 kg volne. Tozadevni razglas, ki vsebuje vse podrobnosti in vzorec volne, je interesentom v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. »Jugoslavija — akcijska družba za trgovino in industrijo je ime firme, ki se je ustanovila v Ziirichn- Akcijski kapital znaša 300000 frankov, upravni svet sestavljajo: Miha Obuljen iz Dubrovnika. Spiridijon Sartoris iz Ztiricha in dr- Jurij Kamp iz Ženeve- Med voj-?ok in po vojski se je v Švici, zlasti v Ziirichn osnovalo zelo veliko inoz- firm. pa tudi takih, v katerih so inozemci pomešani s Švicarji. Švicarski gospodarski krogi ne gledajo teh snovanj s posebno ljubeznijo, ker se boje potujčeva-nja- Take pojave navadno listi obravnavajo pod naslovom >tTberfremdung«- Na borzi v Zurichu se je dne 18., 19. in 20. avgusta dobilo za 100 francoskih /rankov 7175, 70*20, 69-50 švic. franka; za 100 italijanskih lir pa 60-75, 60*— In 58*75 švic. franka; za 100 nemških mark 28.25, 27.— in 25.50 švic. franka; za 100 dunajskih kron 11.50, 11.— in 10.— Švicarskih frankov. Iz tega je razvidno, da je bila tendenca v tečajih obrnjena močno navzdol. »Državna posredovalnica za delo«.-' Podružnica za Ljubljano in okolico. V pretelem tednu od 18. avgusta do 23. avgusta 1919. je iskalo delp 170 moških in 54 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 101 moških in 55 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 102. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za deloc je od 1. januarja 1919. do 23. avgusta 1919. iskalo delo 12.875 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 11034 delavcev. Posredovanj se izvršilo v tem Času 9998; Strna 4. SLOVENSKI NAKOD\ dne 28 avgust* HMS*. 200 štev. Delo iščejo: pisarniške moči (321), trgovski sotrudniki in sotrudnice (252), dninarji in dninarice (107)t služkinje in kuharice (101), dugi. vratarji, hišniki, hišnice, peki mlinarji, mesarji, tovarniški in poijski delavci in delavke, krojači, šivilje, natakarji in natakarice, ekonomi, oskrbniki, strojni ključavničarji in mehaniki, strojni monterji, strojevodje, zobotehraki, rudarji, strojniki, kurjaci, zidarji. Hvarji, tesarji itd. Delo je na razpolago: težakom, hlapcem, dninarjem, navadnem delavcem In delavkam, služkinjam, kuharicam, poljskim delavcem in delavkam, zidarjem, mizarjem, stavbnim ključavničarjem, vaiencem razne stroke, čevljarskim pomočnikom, tesarjem, pletarjem, drvarjem, ogtjar-jem itd. Dovolitev za nakup Živil* Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Beogradu je i«dalo nastopne dovolitve za uvoz živil v Slovenijo: I- Knezu v Ljubljani 2 vagona pšenice, Pr. Ma-theis v Brežicah 5 vagonov moke, 3 vagone koruze (I); Fran Paulin v Ljubljani 2 vagona graha, 5 vagonov pšenice, Ivan Filipčič v Brežicah 8 vagonov koruze. 2 vagona fižola, en vagon moke: Neskoviću iz Beeke v Celje 1 vagon jermena: Gregorič & Komp- iz Ljubljane v Pečuh 10.000 kg loja; Aleksander Grundner. Zreče pri Konjicah 2 vagona koruze. 1 vagon pšenice: Janko Popovic v Ljubljani 500 komadov svinj. 200 komadov goveje živine, dva vagona masti; Gustav Stieger ▼ Celju 1 vagon moke; Dragotin Ve-senseheg v Konjicah 3 vagone pšenice: Vincenc Jamnik v Spodnjem Dravogradu 5 vagonov koruze in 2 vagona pšenice: L- Gutenberger v Mežici 1 vagon pšenice in 1 vagon koruze: Josip Ro*enberg v Mariboru 20 vagonov ovsu. 5 vagonov ječmena, 5 vagonov gvpha in 10 vagonov pšenice: Viktor Wogg v Celju 1 vagon koruze: Josip Ornki v Ptuju 1 vagon moke: Kari We'3!ischeg v Konjicah 6 vagonov koruze in 4 vagone pšenice: pivovarnar Goetz v Mnriboru 5 vagonov ječmena; Vinko Majdič v Kranju 20 vagonov pšenice; okrajni gospodarski urad v Celju '2 vagona koruze. 3 vagone ovsa in en vagon plenice: Moručilovič iz Siska v Maribor 20 vagonov koruze; Jo Rosenberg v Mariboru 15 vagonov kornze; Jug v §t- Petru v Savinjski dolini 1 vagon koruze: tvrdka Franc in Matheis v Brežicab 5 vagonov koruze; Ivan Boe hm v Franm 1 vagon koruze in 1 vagon pšenice; Peter Majdič v Celju 50 vagonov plenice in 30 vagonov koruze; Anton Jurca v Ptuju 1 vagon moke; A- Kolenc v Celju 10 vagonov koruze: T- Stieger v Celju 1 .vagon kornze: A- S ara bon v Ljubljani 45 vagonov pšenice. 20 vagonov koruze tn 5 vagonov ječmena: Lazar Jef-bič iz Zenice za Plib^rg 2 vagona ovsa; 5 vagonov koruze in 3 vagone pšenice: vojna zveza v Ljubljani 53 vagonov pšenice. 120 vagonov koruze in 15 vagonov prosa. TT*tannvni občni zbor elektr- zadruge v Spodnji Šiški dne 22- t. m- Po otvoritvi zborovanja, imenovanju za-pisnikarja in overovateljev ter prečita-nju r vznika zadnje peje poroča pod-^red>ednik o delu in uspehu priprav-Halnego odbora kri ie T^-^Tt dveh me- secev postavil temelje za napravo električne luči v Spodnji Šiški- V odbor se is volijo: predsednikom Ivan Bajželj podpredsednikom Miha Cimerman, blagajnikom Bolaffio ml-, tajnikom Anton Breznikar, odbornikom pa Peter Burja, Fran Golob, Josip Rajner, Mat. Terlep, Peter š cepič in Ivan Zonnan; odbor-niSkim namestnikom Lovro Sebeoik, Dragoš Gornp. Viljem Maurer in Anton Stirn- V nadzorstvo so bili izvoljeni: predsednikom Josip Seidel, ostalim članom nadzorstva pa Valentin Akander, Ivan Bonač, Ivan Roj ina In Ivan Petek. — Po končani volit vi je prosil predsednik navzoče in sploh vse člane v Sp- Šiški, naj pospešujejo gradnjo javnega omrežja s tem, da dovolijo postaviti železne nosilce na svoja poslopja, oni pa, ki imajo gozdove, naj dajo zadrugi drogove po zmerni ceni, ker se gre za splošno korist in ne za korist ' tga posameznika- Najnovejša poročila. ANEKSIJA NAŠIH KRAJEV? Trst, 27- avgusta- Nedavno so listi priobčili vest, da namerava Salandra kandidirali v Trstu. Druge politične skupine pa skušajo baje ponuditi mandat Sonninu. Barzilaju in celo Garibal-diju- Priprave za volitve še niso v teku- Republikanci delujejo na to, da se Gorica priklopi Furlaniji kot naravno središče te pokrajine- Predno se vrše volitve, mora Italija proglasiti aneksijo zasedenih pokrajin- GOSPODARSKI IN POLITIČNI POLOŽAJ ITALIJE Trst, 26- avgusta. Stavke kovinarjev in tekstilnih delavcev v Italiji trajajo dalje- Politični in gospodarski položaj presoja tudi vlada zelo resno- Veliko pozornost v vseh političnih krogih je vzbudila okrožnica ministrskega predsednika N i 11 i j a , poslana dne 21-t- m- vsem prefektom. Nitti poudarja med drugim: »Italija se ne zaveda svoje nevarnosti- Navade, ki se razširjajo, ideje, ki se udomačujejo. težnje, ki vro na dan, to vse je slika, znak položaja-katerega je treba resno premotrivati-— Italija kupuje žito, mast, premog itd-in ne daje drugega blaga v zameno-Delamo dolgove, ki jih sprejema zaupanje naših prijateljev in naših zaveznikov«. Položaj prehrane je težak- Uvoziti je treba 30 milijonov kvintalov žita, okoli 2 milijonov kvintalov govedine in svinjine, 500 tisoč kvintalov mlečnih izdelkov- — Doslej so Angleška in Zedinjene države dajale kredit, če so bili izčrpani domači viri, odslej je pričakovati učinkovite pomoči samo še od Zedi^jenih držav, ki edine morejo dajati kredit in blago- O položaju Italije pravi Nitti dalje: >Ogrožajo nas največje nevarnosti, če se ne odločimo, da se s pogumom lotimo reševanja našega položaja-* — Nitti dalje pristavlja v okrožnici, da se mora cena kruha po-lajroma zviševati, da pokrije vsaj stroške proizvajanja- — Kakor javljajo milanski listi, se cene kruhu v kratkem zvišajo za deset centesimov- BOSNA IT ALI ANA-Rim. 26. avgusta- Politično informativni tednik >L' azione latina< objavlja debelo in s komentarjem sledečo vest: >Dnevno časopisie ie doslei za- molčalo selo značilno dejstvo, ki oavit-Ijuje trhle temelje zgradbe Jugoslavije-— Neko bosansko odposlanstvo, do-spevši v Zader, je isprosilo sprejem pri admiralu Mi lin in ga prosilo, da predloži naši vladi prošnjo, naj Italija Bosno vojaško zao^je — List pripominja, da se Bosna imenuje srbska Tosca-na, ker govori narod najčistejši srbski jezik, ter je umevno, v kakšen brezupen položaj je srbska vlada privedla nesrečni »bosanski narod«- SOKOL V SARAJEVU. LDU. Sarajevo, 26. avgusta. Na skupnem zborovanju tukajšnjega srbskega in hrvatskega Sokola sta se spojila obe društvi v eno s skupnim odborom. To društvo se imenuje »Sokol v Sarajevu«. BOSENSKI KOMUNISTI. LDU. Sarajevo, 26. avgusta. V nedeljo zvečer so bili lz vojaškega preiskovalnega zapora izpuščeni voditelji komunistične stranke v Bosni in Hercegovini: Oba brata Jakšiča, Bogoljub Čurič in Milan lokič. MEHIKA. LDU. St. Germain, 26. avgusta (DKU.) »Chi cago Tribune« javlja, da je bila ameriška kazenska ekspedicija odpoklicana iz Mehike in da se še umika proti meji. Mehikanske čete so baje zasledovane roparje prijele. POGOJI ZA AVSTRIJSKO REPUBLIKO. LDU. Pariz, 26. avgusta. (DKU). Agence Havas. Vrhovni svet je obravnaval načrt odgovora redakcijskega odseka na nemško - avstrijsko mirovno pogodbo z ozirom na razne nemško-avstrijske protipredloge. Francoska, angleška, ameriška in italijanska delegacija so stavile posebne predloge, ki pa so bili po večini odklonjeni. Francozi so zahtevah, da mirovna pogodba zajamči samostojnost in politično neovisnost Nemčije in Nemške Avstrije. LDU. St. Germain, 26. avgusta. (DKU.) »Temps« javlja, da je današnja dopoldanska seja vrhovnega sveta, kateri je glasom »Intrasigeanta« predsedoval Pichon mesto Clemenceauja, sprejela finančne določbe avstrijske mirovne pogodbe. Razgovori o odškodninskih določbah in različnih predlogih niso bili zaključeni in se bodo jutri nadaljevan. »Temps« poroča dalje, da se še niso pečali z načrtom, sprejeti v mirovno pogodbo določbo o zagotovitvi nemško-avstrijske neodvisnosti. LDU. Parjz, 26. avgusta. (DKU.) Srbsko-hrvatsko-slovenska delegacija ie predložila vprašanje glede razdelitve bivše avstro-ogrske trgovske mornarice. Zahteva, da mora pripasti del bro-dovja jugoslovanski kraljevini in se pritožuje, da ie bil del teh ladij, katerih lastniki so bili Jugoslovani ali pripadniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zaplenjen kot vojni plen. PROTI NASELJEVANJU V AMERIKI. LDU. Washington, 26. avgusta. (DKO.) Reuterjev urad poroča: Da zabrani naseljevanje tujcev v Zedinjene države po sklepu miru, je predsednik Wjlson v posebni poslanici na kongres zahteval, da najemninski zakoni, ki so veljali med vojno, ohranijo svojo moč '^*o ro nodni-u miru. Društvene vesti in prireditve. Društvo državnik računskih uradnikov na slovenskem ozemlju vabi vse svoje člane k izredni občni skupščini, ki se vrsi dne 30. t m. ob 20. uri v mestni posvetovalnici (ljublj. magistrat) z naslednjim dnevnim redom: i.) čitanje zapisnika zadnje glavne skupščine, 2. poročilo o delovanju in denarnem stanju društva, 3.) rešitev stavljenih predlogov in 4.) nova službena pragmatika. Prijateljem akademiške mladine! V Brnu nas je študiralo preteklo leto okoli sto tehnikov. Jugoslovanom .Vsled vojne odtrgani od započetih študij, pohiteli smo tisti, ki smo po Štirih vojnih letih še ostali, v prijateljsko Ceho-Slovaiko, da študije čim prej dovršimo. Ali težko je sedaj dijaku v tujini. Neznosna draginja in polovična vrednost naše krone napram češki mu onemogočita naj skromnejšo eksistenco. Da bi si pri takih razmerah vendar omogočili dovršitev Študij, ustanovili smo »Jugoslovansko akademsko menzo v Brnu«, za katero nam pa primanjkuje sredstev. Prosimo torej vse one, ki so nam naklonjeni in ki pri teh težkih časih zamorejo, da nam priskočijo z denarnimi prispevki na pomoč. Gre za eksistenco tehnikov, večinoma v zadnjem in predzadnjem letu in upamo, da nas naši prijatelji v največji sili ne zapuste. Prispevke prosimo na »Obrtno banko v Zagrebu za Jugoslovansko menzo v Brnu,« — Odbor. Slovenskim absolventom kmetijskih sol. >Drufctvo absolventov kranjskih kmetijskih feol< ie svoje vsled vojne ovirano delovanje zopet oživelo. Z združitvijo Jugoslovanskih pokrajin v eno državo, je to društvo razširilo svoj delokrog na celo Slovenijo- Dosedaj se je vršilo več rednih sestankov- Glasom p remen jenih pravil je društvo preosno-vano za vse Slovenske absolvente kmetijskih šol in želeti je. da isti čimprej pristopijo k našemu društvu- Razširjenemu delokrogu primerno se ima razširiti tudi društveni odbor, v katerem bi bili zastopani tudi izvenkranjski slovenski absolventi kmetijskih šol-Poživljamo vse tovariše-absolvente, da se v lastnem interesu zanimajo za društvo in nemudoma prisrlasijo svoj vstop. Članarina znaša 12 K letno in naj se pošilja blagajniku društva, tovarišu Rado Medicu. Dunajska cesta 50, Ljubljana, kjer se dobivajo tudi brezplačni izvodi društvenih pravil. Društvo je nepolitično, ter se briga samo za stanovske in strokovne koristi svojih članov ter za povzdisro kmetijstva. — >Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šole- Franc Jereb t« 6- tajnik, Ljubljana, Deželni dvorec- Darnjte za našo šolsko dražbo! Aprovfzacija hižne železnice oddala svoiim odjemalcem: zrnato kavo 1 k$r po 38 K; riž po 13 K 20 v. Nadalje ima v zalogi slanino, fino namizno olje, kis itd. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: za »C. NL družbo«: dr. Iv. Dobra - vec, odvetnik v Radovljici, iz kazenske poravnave Bačar J., Pikon A. in Jako-pač St. iz Blesjke Dobrave proti J. Kalanu. Župniku, istotam, 30 kron; za »Oslepele slovenske vojake«: dr. Pr. Mayer, odvetnik v Šoštanju, iz kazenske poravnave Mar. Speh ca. Franca Speh, 25 kron; za »Slovenske invalide«: okrajno sodišče v Ložu, iz kazenske zadeve Drobnič, Kosmač ca. Strie. 30 kron. Srčna hvala! Ob priliki proslave »Vidovega dne« so darovali za slovenske invalide na nabiralne pole: po 1000 K: Rudolf Kokolj; po 200 K: Krisper Ant., Knez Ivan, Gri-Čnr in Mejač; po 150 K: Kolinska tovarna; po 100 K: Kosler Filipina, Ko-sler Josip, Bolaffio, Stepič, Josip Zidar, Leskovic te Meden, Robert Kolin an; po 50 kron: Lenassl in Gerkman, Nepoznan, »Narodna kavarna*, Skaberne, Toennies, Neimenovan, Kenda H., Krisper A.. Per-sche A., Olup J., Terdina F., Banko Ign., Zanki Sinovi, Podkrajšck Josjpi-na, Geršak M., Kmet in Ko, Iv. Jelačm; po 40 K: Schwab Drago. Ooetzl Marija. Samec J.: po 30 K: Čuden F.. Wa-nek - Skof. Cvančnra B... Setfflfft Iv.: 20 K: Jesenko A.. Neimenovan, Čeme Fani, Haidinger, Jesih M.. Tauses K., CeSnovar F.. Magdič P.. Čuden sin. C. Maire, Nepoznan. Keršič. Marčan, Oionrini, Trnkoczy, Kozina Peter, Schmitt F. M., Neimenovan. Segl Fort., Kunovar J., Haman, Zorman Al.; po 15 kron: Mencinger St., po 10 K: Tavčar L, Mihelič, Samassa Pav., Hollegha. Kavčič F., Krvarić, Krapež F., Belič Iv., Mrak Valentin. Boircon A., Čeč Hilda, Cešnovar H.. Vernic I., Snjovjc. Cer nk in Val, Fabian, Bizilj Tom., Banko lem-, Poljšak. Dolničar D., flartman Peter, RanzinTcr. Stttpjca Pr ••"nčnfk Stavka, Ditrich, Nečitljiv, dr. Minaf, Accetto, Jerica, Turk M., Rovšck, Premclč, Schiava, Korenina. Miku? Iv.. Putrich A., Fojkar Iv., Lapaine A.. Gregorič, Stancer. Bernatović. Volta A., Rant-Oruber, Ravhekar. Vidmar. Kostevc; po 5 K: Kra&OVfe; po 2 K: Schneider in Veroviek, Mathlan. Zptaznik. Poizvedbe. Zatekla se je 23- t- m- mlada psica prepeličarske pasme pod Rožnikom-Dobi se jo lahko vsaki dan nazaj na Večni poti št. 7- Izgnbila se je 21- t- m- zvečer od glavnega kolodvora do LonČar=ke steze 1 modra barzunasta ročna torbica z vsebino: 1 rdeča železniška legitimacija, glaseča se na ime Marija Pintar. 1 denarnica z malo vsoto denarja ter nekaj drugih malenkosti- Pošten najditelj se prosi, da odda najdeno proti dobri nagradi Lončarska steza št- 8 pri Ljudskem domu- Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In 'Isk »Narodne tiskarne«. rSiirsKs Siv!!'?. sprejema dela na dom. na grad št. 2 II Ulica 810-3 ojnan rastao ritinovo o!j2 prodaja Ferdo Ussar, Mprlbor Bfs-ljsfea steza 57- 8415 nFnh ie na prodaj, še malo rabljen, CiCa Poizve se na dvorišču Cesta na Rndolfovo železnico št 7. 8375 C^innu^nin ?:x takoJ ali pozneje išče Jiđlfttdiijg uradnik pri boljši rodbini. Ponudbe pod „sof^a" 842© na upravo »Sloverskcga Naroda* 8429 m b Košnjo Josip Puh. Oradaška nlica 22. Ljubljana 8:25 meblovano, išče gospodična , uradnica. Eventualno tudi s hrano Ponudbe pod „M. P. 8403" na upr. »Slovenskega Naroda". 8403 ZflBHin iiDikioja s^ek?offl: v Ljubljani. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Slov. Narodi*'. 8344 Pnkn meblovano, s hrano, išče gospo-yu!.'U, dična uradnica. Ponudbe pod M. P. 8367 na upravništvo »Slovenskega Naroda". 8367 takoj sprejme hrana zasigurana. ljan?. v šivanju, se Dobra plača in P. Magdlć, Lfrab- 8267 USSPOuilild 19. let, išče službe k boljšim otrokom. Nastop takoj. Pismene ponudbe pod št .224'8401" na uprav. Slovenskega Narode. 8401 letio moožino lesarje? f.t,. nateljstTO t Trbovljah. Ker primanjkuje stanovanj za oženjene, se sprejmejo samo samski delavci. Refiektanti naj se z glasi i o pri RadniŠkern ravmiteljstra t Trbovljah. 8161 ftFiinilf dobro izurjen, strojni ključav-Miojllln, ničar, s prakso v večjih tvor-nicah in tudi vajen pri žagah, išče mesta v Jugoslovanski drŽavi. Karol Rarter Kocjanca, Sveče-Bistrica v Rožni dolini na Koroškem. 8414 I preda!_ Motorna kolo je razno pohištvo. Pcizve ?e Trnovska ulica 23. 8432 t:pa »VVanderer-, brezhibno delujoče, se nroda Poizve se: Soteska 8, pritličje. HnhArifa z: *n roMena, ki kuha nUlKIIllu samo za delavce, se išče. Nastop takoj. Nastop pove uerav. ,Slov. Naroda«. 8398 Proda !e kitara. !* rmonfka in teht- drogerista. Izve se Bieiwetsova cesta St 42. 8346 Pfciaoi flaiioogled IZZ*-??^ 11. dopoldne Rudo'J Derjus, Flor-ianska ulica 13 III leva. 8407 46 let stara, išče službe gospo-, dinje. Vajena je vsega domaćega dela in šivanja. Naslov pove uprava tega lista. 8418 se stanovanje s hrano za dijakinjo le pri dobri rodbin . Ponudbe na -aslov: Gospa dr Rosina, Frani pri Maribom. 8350 W.Q takoj obsežen gozd do 1000 ha iZ Natančne ponudbe pod „Les" na anončni zavod Beseljak <& Rožanc Ljubljana, Frančevo nabr. 5. 8379 Proda se lep lovski pes P,™fk;, dve leti, dresiran. Cenjene ponudbe na naslov: Terezija Sajovic, Podkoren SL pošta Kranjska gora, Gorenjsko. 8412 Klini m &U vzamem v najem večjo l\UpiHl trgovino, najraje v večjem kraju na deželi. Prevzamem tudi zalogo. Cenjene ponudbe pod .Primorec/8413" na upravništvo tega lista. 8413 ilfO ffi z* tak0! meblovana soba za IH C K dve osebi, če mogoče s kuhinjo ali samo vporabo kuhinje. Na ceno te ne ozira. Pismene ponudbe pod .Dobra najemaioa/8428" na upravništvo Slovenskega Naroda. 8428 Ifnirtnritfta vešča stenografije in stro-MUlUlIilla, jepisja. se tako; sprejme. Znanje hrvaščine In drugih jezikov daje prednost. Oglasiti se je pri gozdni ind. d. d. „Croatia" Marijo Terezije eosta 2, popoldne od do 4. ure. 8*96 lit« z vrlom tanin. 3ft!2 K Ske?a Naroda« pod ..Vrt/841614. 8416 Drnda ?0 mJad lovski pes prepellČar. rlUUu II Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 8420 llliUliil mesta. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „Stsv. 72««. 8421 \fAPfttf2nio ,epo' s 4 sohami in vrtom, ulullufOlit", se zamenja za večje 5 do 6 sob. Ponudbe pod „Nnjno 606/8423. na uprav. Slov. Naroda. 8423 Dnfta -0 za zelo nizko ceno velika rlUu« banja (bazen) v dobrem staii ju. Zve se na Polj saški cesti it. 10. v gostilni A. Dolenc 8439 ToBSsaim-LangeBStaeifloi £ŠT francoščine (i. dobro ohranj upravo lista. II del) novejše izdanje, kupim. Ponudbe na 8427 kast h St. 44. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8366 Msmovaoa soba s orano v sredini mesta se takoj ooda. Ponudbe z navedbo poklica pod .Prijeto! dom 500/8400" na uprav. Slovenskega Naroda. 8400 Tehiičoega ravnatelja. lika tovarna slamnikov v RumunljI. — Naslov se izve v apravništvu Slovenskega Naroda. 8254 BratevskoskladolKii zdravnik "„r govnlk Ra.henburg Trboveljske premo-gokopne družbe se išče za takoj. Cen j. ponudbe na Bratovsko akladnlce Trbovlje. 8410 Za lovce! Igom mini! 2 200 prima lovskih patron, kaliber 16, 12, 20, napolnjenih z brezdimnim smodnikom in svincem It 6, 8, 10 in 12 naprodaj. Pismene in ustmene ponudbe na Iv. Tonalita, LJabljaaa, VII., Celovška cesta 91 II. (sitsi. med I. ia z. aro pot. 84» Klavir h!§nica : Msrbor, Ob park« št 1. 84^5 4 biljardne mize, dobro ohranjene, s kroglami in palicami, rroda g. Oton Jurše, v Maribor«. Grajska ulici Št. 8. 8353 Sprejmem zmožnega nisaroiega vo- f|ifi pismene ponudbe z navedbo do-l!JU. sedanje službe in zahtevkom plače na kartonalna tov. J. Booač sin. w Ljab-Ijani. 8263 motorne kolo radi preselitve rroda. Vpraša naj se : Fraa Jožefova cesta 5, pritličje levo. 8431 Ženski ievlji It 38 močni In čisto novi (zimski) amerik. fazona iz fine teletine se ceno prodajo. VpraSa se od 12. do V'22 pop. in od 6 do 7 zvečer v Kolizcju, vrata 49. Oospesvetska c 13. Otožna alf dekorativni divan ^ Ponudbe na Anoncno ekspedicijo Al. MatellC, L.abtlans, KosfrosaU trg t. 8369 ki zna dobro kuhati in je zmožna vseh domačih del, Zeli službe najrajši na HrvaŠko. Naslov pove upravništvo Slovenskega Narods. 8373 Gostilno i lislljaii Ig"^ v najem oziroma na račun. Ponudbe na Antonijo Gabron, Selo 54, pri Ljubljani. 8237 r.ainnriirni lz boljSe hiie, Izučena UliPDUllnt prodajalka, vešča slov. in nem. jezika iSče službe takoj v mestu ali na deželi. Ponudbe pod Šifro: .Prodajalka it 223/8402' ns upravništvo Slovenskegs Naroda. 8402 dolarskega kandidata SSt^ nega in zanesljivega notarskega uradnika sprejme notar ns Dolenjskem. Vstop takoj sli ps vsaj pričetkom oktobra 11. Ponudbe z naznanilom zahtevane plače na uprav. Slovenskega Narods pod .aetar 8243 8242 «q za takojšnji nastop lnstmhtor Vi za grščino za tretješolca. — VpraSa se v lekarni Sušnik, Marijin trg« od 12.—14. 8368 Realec maturant TAl bini. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda pod „reilec/8302. 8302 Knni ffi parni kotel MAusdampfappa-Illljll lz rat" z vso Izparilno pripravo za. sode, oziroma tudi brez nje. Ponudbe na: Gospodarska zveza, S podni a tiftka LiuMfaaa. 8215 nUJIIO paratnim vhodom. Oddaiatelju se zajamči dobava kurjave. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 8433 tlftariftfof željeznarske struke, neože-jfilulilildl njen, pot puno vješt ekspediciji i upravljanju skladišta traži se za odmah. Ponude sa oznakom plaće na .Smev tvornica strojeva a Bjelovaru itannvanifl v lJuDU&nski okolici za-ulđli'Jfdlljc menjam za stanovanje v Ljubljani. Prikladno za rodbine, ki se morajo izseliti iz Ljubljane Cenjene ponudbe sprejema upravn. .Slov. Naroda" pod šifro ,.Državni uradnik 8408. 8408 Dnnnui dro* I katera se sedaj sekajo. DIIDUfd DlVd 1 cea 600 mi so oddati po K 80*— m3 franko Ljubljana, dol kolodvor. Refiektanti naj vprašajo na poštni predal 144, Ljubljana. 8365 Inteligentna gospodična. !?ub^ ^ otrok z znanjem klavirja, se takoj sprejme samo čez dan ali tudi s popolno oskrbo k otrokom. Cenj. ponudbe na P. Magdič, LJaMjasa, 8266 Kron meDlovan° sobo, po možnost lil« v sredini mesta, z električno lučjo in separatnim vhodom za takoj ali pozneje, a hrano ali brez brane. Glavni pogoj čistoča. Ponudbe na u^rav. .Slovenskega Naroda" pod >6a 8110. 8210 Zelezi-vtUjaija, iljotavnitarja in dva ■fjsMg potrebuje Radalške ravaateljstro llljOla v Kote?/*. Refiektanti naj se zgiasijo prt rudniškem ravnstsljstvu X, Kočevju. 8160 (nfflimo W 5lvl,J'1 za krznarska dela, jPreilllc J8 Plača po dogovoru. I, Wanek. krzaar, Sv. Petra cesta it. 10. _8357_ fbntcl/i nnni 2 vozorn In opremo vred uoUlšni UUUI pripraven za otroke, na rrodaj. Ogleda se lahko v hlevu ga. Frana Mikliča, hotel Južni kolodvor v Ljubljani, Kolodvorska ulica. 8319 Ninrnrhi ma*° rabljen stroj za izdelo-llđPlUurj] vanje parketov. fabrikat „Zim-mermann Witwe Wien". Dopisi pod .,Lesna industrija 8260" na upravništvo ..Slovenskega Naroda". 8260 dobro in zanesljivo, k trem pclna oskrba, plača dobra. Kasl PEJtnnio, otrokom, iščem za takoj. Po- pove upravništvo „Slov. Naroda". 7955 Prodaja hotela. L'«ev,japr.od3l tujskimi sobami, senčnatim gostilniškim vrtom v sredini mesta, eno minuto od kolodvora. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 8310 Lesni strokovnian, ki je zmožen slovenskega jezika v govoru in pisavi, verziran v vodstvu Žag, sprejemanju in ekspediciji lesa, se išče za večje lesno podjetje. Reflektira se le na prvovrstne moči t dobrimi spričevali. Naslov: I. Ooljevšček,Ljubljana, Kolodvorska ul. 34, I. nadstr. 8314 Uro 10 dober, marljiv, pošten mlad lile li! oženjen viničar brez otrok, kateri bi bil voljan prevzeti na svojo oskrbo 1 1 '2 orala vinograda s celini gospodarstvom v okolici Zagreba. Nastopi lahko takoj. Prednost ima Slovenec Ponudbe poslati na Dr. Aleksander BadaJ. Zagreb. 8546 SI ooo! Ker se nam pri svojem odhodu Iz LJubljane v Velikovec, žal ni bilo mogoče pri svojih prijrteljlh, prijateljicah in cestnih mejaših posloviti se osebno, storimo to tem potom In kličemo vsem prisrčni z Bogom 1 LJUBLJANA. 27. avgusta 1910. Rodoioa Ivan SeraiHk cestni aadzorais. 0- 8 štev. 200. .Si .OVCNSKl NAROD" dne 28. avgusta 1919. Str n 5. Proto m lepa velika krava j£ s teletom. va Biloa it 12. 8440 Posfrežnica od 8.—11. ure se iSče za takoj. Tabor Štev. 3. pritličje, Ljubljana. 84?2 Rimo!?!!! smrekov les. F&Sti si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 Dllfta! faH izložbena okna) krasno lz- rUliul delan iz trdega lesa 4 mtr. dolg, 3 mtr. visok, vhod v sredin!, kompleten Z begijskimi Šipami in železnimi roletami, se radi prezidave takoj no ugodni ceni proda pri Irana Savni*. Kranj. 8308 Spalne ifl jedilne itii kuhinjske opiave, poste je, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize In stole iz trdega in mehkega lesa Kriporo^aM Era: a Sever, zaloga -o-i in tapetniška delavnica Ljubljana, ScKzej. Vabimo na ogled! Drflffa ?D MW z ot,^i,lsko pravico, zra-riJUu št uldu ven spada gospodarsko poslopi?, vrt, gozdna parcela in njiva. V hiši j? električna razsvetljava. Po slopje se nahaja na Hrušici. občine Jesenice nn Gorenjskem ob drža.nI cesti, oddaljeno 5 minut od postajališča Hru-Š;ca. V hiši se izvršuje nad 10 let so-davičarska obrt in jeza to sposobna. Vpraša naj se na naslov: More Emil, posestnik in sodavičar, Ljubljana, Martinova cesta štev. 11. 8419 Pnrfnra crnra Re?en. naobra?-nu^be prosi pod: .Srčna izobrazba"/ 8318 na upravništvo »Slov. Nareda«. Anonimno se ne vpošteva, ker tajnost zajamčena! 8318 Rnnriniinnta prvovrstno moč, iščeva MIHUlfl, za takojšen nastop. Zgla-siti se je v pisarni dr. Fran Novak — dr. Alojzij Kobal, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica 3. 8434 Sapi m vaaka bukovih in hrastovih drv. Množina in cene naj se v ponudbah vznačljo. Maleašek M. Utrli«. Nsreae-vaki dete tromija. Kupim vsako množino tesane in rezane jelovine, testone, tavolete ter prage (švelerje) za normalnotirno franko vagon meioa postaja Najnižje pooudbe pod .Herknr-Ralro 8317" na upravo tega lista. 8317 DE DE ]E j TuFdiia F. čuden Ljsbljaaa Presernofa nI ca str. 1. naznanja slav. občinstvu da ostane trgovina od 28 tre do e septembra zaprta 8448 DE 3E DE 3 Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alojzij Fncbs Šelenburgova al. jem staro zlata io srebro & cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, sre« omine, ur, briliantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se iz\ ršujejo v lastni del^vnci !očnj in sondno. 791*8 Veh &pi-*t£k+ž Leo Petek pristav juAm Ema Petek roj. Hofbauer Zidani moit 37. avgusta 1019 Hrastnik Miloš Pintar ^ Fani Pintar roj. Skuber poročena dne 18. Vin. 1919. Jezersko Ljubljana L/\__ Brci posebnih cbvostil. Kratnar Fran davčni upravitelj Tončka Kratnar roj. Kenda poročena Kamnik, 28. avgusta 1919. Dva lizarfta partij z? pHin se sprejmeta v trajno delo. Hrana in stanovanje prosto, r-lača po sposobnosti. Vprašati: Andrej Kurent splošno mizarstvo, Višnja gora. «436 Slovanskega JfarcSa starih nad 14 sprejme uprava Slovenskega Naroda. Tapetuik in desor&žsr Pristni flflfgŽ oljnate barve lastnega izdelka, kakor suhe barve, lake in barvo za obleke nudi ponajnižii ceni tvrdka Jančar & Gomp LJnolf^na Slomškova nlfca štev. 19. 8J<59 flaneie, druge tkanine, gumijevo blago vseh vrst kupujejo na debelo Silber-werk, Dunaj IX, (Wien) RotenIoweng. 7. Večdnevne trdne oferte event. brzojavne se prosijo takoj. 8411 Kupujemo vse vrste in vsako količino fletarskeoa od proizvoditeljev. Em. We?ss I drng9 Zagreb, Karel5eva ulica 6. !!! li krni!!! Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin iz konjska Žime v vseh veličinah Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojednec. lahko nabavi za malo vsoto. Prodaji na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dnlenec Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Telef. 17—03. Prvovrstna plašče in cewi priporoča tvrdka IGN. VOK specialna trgovina šivalnih strojev In koles. Ljubljana, Sodna ulica št 7. 7334 Naročite al in borite -TVjub® - kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Pobito NajzabavnelŠe berilo za samske in po ročenel Cena s poštino K 4 50. Na roCa se v Narodni knjigarni v Ljubljani. Bieiw2isova cesls irciei dež. vlade se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman , dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno in po nizkih cenah. 6835 F rosi ir-faiokoutih naocil t Vse vrste deželnih pridelkov kapule trgovina s semeni SEVER & KompLjuhliana Wolfova ul. 12. Prosimo ponudbe z raredno množina in cer.e. 8070 i i loto došla velika množina raznobarvnega sukna, klota, celi;., Ms cevne, plave tiskanine (Blaudruck) itd. Vi,i kranjski razpošiljalnici rn^mm & sizjak Lnb!;ana, severni trg 3. Pod Narodna kavarno. ! ali tap miti za slovenščino in nemščino, po možnosti tudi za hrvaščino, samostojna starejša, zanesljiva, verzirana moč, hiter računar in strojepisec, se sprejme stalno za kolonijalno pisarno. Ponudbe z navedbo plače na „Poštni predal 83* Ljubljana. 8347 prvovrstni dalmatinski, ponuja brezobvezno po K 6000*— za va-2on (jamščina za vreče znaša 2000 K za vagon) od obale Split Ljubljanska komercijalna dr. z o. z. Ljublj. Đleiv/eisova c 18. ofrebuje apno, strešno in zidno opeko, štukaturni mavec, portland-cement, betonsko železo, tračnice, fine kose in brusne kamne, kolomaz, vinski kis, iovo rdeče in staro belo vino, kremo za čevlje kakor ,Erdal"9 „Bielerol" „Eulln\ voščilo za čevlje (biks), žveplo, zeleno galico, kavo, raznovrstno sukno, gotove obleke za dečke in droge potrebščine naj se obrne i na trgovsko agenturo Franc Petan v Ljubljani Grajska piano-I ta tov. 2. 8088 Vr?jlim a, znanilo! Kava Cai Čokolada Kakao Sardine Kond. mleko Maiaga Rum Cognac Likerji Marmelada Keksi Riž Trap. sir ■ B n e M 0) i* - cn o. *o °> 6 — ca ■ rs i- * s S. n O K £2 •a -jzr o *rt — S s O o. 73 ni Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. L i. Barvila za obleke „TEKLA**. Pralni praški, čistila za slamnike „STR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ZNI PRAŠEK** najboljše sredstvo a negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parf(mi in dišave. Sredstva aa konzerviranje Jajc — — Koncesijonirana zaloga stropov Otvorila sva na Marije Terezije cesti št. 10, (Gosposvetska cesta) nasproii evangeljske cerkve trgovino z želsznino in poljedeliskimi stroji na debelo in drobno. Cenj. občinstvu zagotavljava sedanjim gospodarskim okolšči-nam primerno točno postrežbo. Ljubljana v avgustu 1919. Priporočava se z odi. spoštovanjem Zalta & Žilic. Službeni razpisi. Pri Turjaški graščini se razpisuje: 1 stalno mesto krajnega gozdarja. Prosilec mora dokazati nižjo državno skušnjo za gozdarstvo in prakso v gozdnem varstvu in v tehnično pomožni službi. 1 stalno mesto gozdarskega adjunkta pri gozdnem in upravnem uradu. Prosilec mora dokazat' nižjo državno skušnjo za gozdarstvo in prakso v pisarniškem delu in knjigovodstu. Oba prosilca morata še dokazati starost, domovinsko pravico in dosedanje službovanje. Plačilo po dogovoru. Prošnje naj se vložijo takoj pri Grofa Auersperga gozdnem in upravnem uradu v Nameršlju, pošta Studenec pri Ljubljani. Štev. 181. Razglas. 8331 Javni vodovod za mesto Kranj in okolico v Kranju razpisuje službo vodovodnega monterja. Mesečna plača 200 K, draginjska doklada 250 K in dnevnine za dela izven Kranja po 3 K, ter 15% od Čistega dobička pri hišnih instalacijah. Službo je nastopiti 1. oktobra 1919. Prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju, spričevala o sposobnosti itd. je predložiti vodovodnemu odboru v Kranju do 15. septembra 1919. Javni vodovod za Kranj in okolico v Kranju, dne 23. avgusta 1919. Predsednik: h Potok s. u Bukova drva it •fflla, aamroko* las, deska in trama kapulo Nw.v..M « ffoidna lat. delniška drutba ¥ Lfubljul, Marilo Torozlio cesta itov. t- 8206 Razglas. Dne 30. avgusta 1919 ob 9. uri javna dražba 2 težkih In 2 hucnlskih žrebcev v jahalnid drž. žrebčarne na Seln pri Ljubljani. Državna f rebiarna na Selu. Gospodinja ki rabi tt 44 štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji a 4 V? kg vsebine. IGNAC FOCK, tvornica mila in soda, Kranj. Ant. Mitereger Starvbra! in poni štreni pleskar ta Mar. 8poda{a Slika, Snezova ulica it 121 Vsa dela izvršujem le s pravim, predvojnim blagom. Cene zmerne Komptoiristinia se išče za takojšnji nastop. Pogoji: Perfektna zmožnost slovensko In nemške stenografije, strojepisja, da je natančna delavka in dobra računartca Prednost imajo one, ki so zmožne francoskega ali laSkega jezika in one z večietno prakso Ponudbe pod .lesna industrija 8305* na upravnišstvo! 8305. Sam. Pollak, Zagreb, Jelačicev trg 6. Najcenejši nakup manufakturnega blaga na debelo kakor: cefiri, Sifoni, barhenti, velouri, flanele, modra tiskovina, Kord-bar-žuni, hlačevina i. t. d. 8342 Sam. Pollak. Zagreb, Jelačicev trg 6. Na!modorae{ie obleka za gospoda, Jesaaske površnike, Jesenske kostime, najmodernejša plašče sa dame po najnovejši modi Izdelajo F. Potočnik, ta št. t L Izvršitev v 8 dneh po naročilu. V smrtnem slučaju tekom 24 m*. ff]9"" Francoske toalete za dame I 7958 Zaradi točne postrežbe se prosi naročiti pred sezijo. Največja zaloga manufakture ter prvovrstnega Inozemskega modnega blaga — Velika izbira oblek lastnega izdelka po najnovejšem pariškem kroja. Srajce, kravate samevosnioe, negavtoe itd. Ha debele f Solidne oene! Is drobne! Prva kranjska iazpošiljalnica Schwab & Bizjak, LJubljana, Dvorski trg 3. Pod Narod, kavarno. Književni ::Vjesnik Jedini bibliografski list Uredjuje: Dr. VLADIMIR PRESTINI. .KNJIŽEVNI VJESNIK* prati pozorno te donosi svaki mjesec sve novosti na polju književnom, beletrističkom i znanstvenom, u srp.-hrv. i slovenskom, s kratkim prikazima o njihovu sadržaju, uz popis svih novina i časopisa, vijesti iz književnog 1 knjižarskog svijeta od općeg i stručnog interesa, te Izvorne prigodne članke uz izvatke važnijih članaka nalili časopisa. „KNJIŽEVNI VJESNIK" zadovoljava jednoj davnoj potrebi našeg duševnog života: točno će registrirati sve njegove pojave u našoj literaturi, te če za kratko vrijeme postati važnim pomagalom i priručnikom za svakog duševnog radnika, književnika, knjižničara, knjižara i izdavača, za sve zavode, oblasti i urede, za djaka i učitelja, jednom riječju: za svakog inteli-genta, koji čita. PRETPLATA stoji do konca godine 1919 K 4*—. Pojedini broj 50 filira. Knjižari imadu 25% popusta. Hamdibe šalfn se na opravo »Enjliovnog Vjesnika", lagrob, Hica 30. EnMiara St. EagiL 8 6 3516 Stran 6. „SLOVENSKI NAROD" one 28. avguste 1919. 200. Stcv. ▼ polnem zdravilisenom obrata. Dobra prehrana po primernih cenah zagotovljena. Privoljenja sa pripotovanje ali visa ae proti zdravniškemu spričeval« takoj dobe od čeboalovaške izdajal« niče voznik listov. Ugodne zveze z brzovlaki. , Brasno (moka), pšenicu, kukuruz, ječam, zob (oves), posije (otrobi) 1 ostale zemaljske plodine 1 proizvode nudja samo na veliko In Dol. Telefon 22-69. i is, Radenski- mm. sum ms, suni ZDRAVILNI VRELEC najobilnej$i vseh poznatih na-tron vrelcev razpošilja se v steklenicah od 3/4 lit. najpriklad-nejše zame-šanjes starim tudi rdečim vinom razpošilja se v steklenicah od 1 2 I, 3 4 in 1 1 Mlf? is ISLJElf lil H izborno za mešanje s kiselkast. h vir.om, sadjevcem in sadnim sokom razpoš:!ja se v steklenicam od 1 2 1. s/4 1 in 1 1. Navedene steklenice so vedno v zalogi, dočim je pa dobava v večjih steklenicah za sedaj le mogoča, če pošljejo naročniki == iste v napolnitev. . Pšenični otrobi. V skladišču v bivši prediini tovarni na dvorišču dajejo pšealšai otrobi, dokler traja zaloga v vrstah pe 50 kg- Dobi se lahko tudi večjo množino. 8180 i Vreče je prinesti seboj. Vhod iz ceste za deželno sodni jo. 1 (t* ji* ^ jt* ^ Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno Narodni dom v Hi. Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogobrojen obisk. Ivan in Ana hm 1 Gariikega. za avtomobile vsake vrste priporoča r. FLOHJAJIĆIĆ, trgovina s kolesi, moto rti ln avtomobili. Maliaaltaa delavnica. Selenbargova uiioa 6. Tri hiše z vrtom v na jako prikladnem prostoru za obrt in trgovino, z izhodom na glavni trg pred župno cerkvijo in na dovozno cesio poleg Save so naprodaj. — V glavni enonadstropni hiši z mnogimi stanovanji se nahaja mesnica, klavnica, ledenica, delavnica in prekajevalnica za mesne izdelke. — Druga enonadstropna hiša stoji na vrtu. — Tretja pritlična se dotika vrta in tvori priliko za zgradbo trgovske hiše, ker stoji ob glavnem trgu tik pred župno cerkvijo. Podrobnosti: Aurel Rauer, Bedekovčina. 8011 Gospodarski mm v Ljubljani, piiporoča svojo veliko zalogo j tj 1 'eno pristnih vin, osobito: 10 . staro ogrs'ios let sik 1917, 12 ogrsko :j@lo 1. 1913 okolice Bala cerkev-Vršcc, 10 baaašco, 1. 191S vsi fersz kisline, aadaije šta-Jorska, hrvatska faa đoleu j ii* a vina, po najnijžih cenab v lastnih posoda... Vina ^o dobro obležana n prevzame Gospodaiska zveza glede prist- nosti vso odgivomust. 8082 5? 3? a, modni SALOM - STUCHLV - MASSHSCE LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRG I. priporoča največjo izbiro finih slamnikov, svilenih klobukov in čepic za dame in deklice. Popravila se sprejemajo in točno izvrše. ■iisiSDiiLnjmnaELši 3HUf5!in}iHlI51[s!f5j ■ Wa|t i XXX2 □orjanoDDa Če razpošiljate sad|e, zelenfavo L t. d., rabite košare, te pa dobite tako*, tuđi v največjih množinah v efarski šoli v Strnišču pri Ptuju, ki pa izdeluje tudi draga v pletarsko stroko spa-dafoča dela. Zahtevajte ponudbo! ^ § ii anka podružnica v Ljubljani. r v a j ji U U n had Zvišanje delniške glavni« od K 80.000.000'-- za K 20,000.000 - ne K 100,000.000-. Na podlagi sklepa rednega občnega zbora delničarjev z dne 14. marca 1918 in z dovoljenjem ministrstva notranjih zadev z dne 3. junija 1919, št. 22.663-1919/17 zvišamo delniško glavnico od K 80,000.000 na K 100,000.000-— z izdajo 50.000 komadov novih delnic Češke fndnstrlfalne banke po ČSK 400-- nomlnale v skupnem znesku ČSK 20,000.000- - Nove delnice, glaseče se na donesitelja imajo pravico do dividende, počenši s 1. januarjem 1920. V smislu bančnih pravil imajo dosedanji delničarji pravico podpisati na podlagi vsakih Štirih starih eno novo delnico. Ulomki se ne upoštevajo. Delnice, ki jih ne prevzamejo dosedanji delničarji, se razdele novim subskribentom. Kurz znaša za dosedanje delničarje ČSK 530-—, za nove delničarje ČSK 550*—. Subskripcijski rok se začenja dne 22. avgusta 1919 in se konča dne 1. septembra 1919 ob 12. uri opoldne. Podpisuje se na podpisnih polah pri centrali Češke industrijalne banke in njenih podružnicah in ekspoziturah: Dunaj, Brno, Opava, Krakov, Hodonin, Ml. Bo-leslava, Kladno, Kutna Gora, Louny, Nachod, Prerov, Pribram, Rakovnik, Roudnice n/L., Domažlice, O. Gradišče, Vvškov, Krak Gradec, Pardubice, Plzen, Tešin, Bratislava, Ljubljana. Delničarji, ki nameravajo podpisati na podlagi opcijske pravice, imajo predložiti plašče starih delnic, ki se jim po zabeleženju zopet vrnejo. Pri subskripciji je treba položiti kavcijo ČSK 230—, dosedanjim, in ČSK 250 — novim delničarjem za vsako delnico. Ostanek za vsako po reparticiji dodeljeno delnico je plačati najpozneje do 30. septembra 1919. Lahko se položi kot kavcija večji znesek ali pa se vplača v celoti znesek ČSK 530*—, odnosno ČSK 550 — za vsako subskribirano delnico. Položeni zneski za vsako vpisano in dodeljeno delnico se bodo od dne pologa do konca decembra 1919 obrestovali s polnimi 4%- Upravni svet se pridrži pravico reparticije podpisanih delnic. Po izvršitvi iste se vrne subskribentom, katerim niso bile delnice dodeljene, vplačana svota pri-števši 3% obresti. V slučaju neizpolnitve plačilnih pogojev v določenem terminu izgubi subskribent pravico do delnic in propade naložena kavcija v korist rezervnega zaklada banke. L J U l j ii L J y LJabllui, dne 21. avgusta 1919. Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani« M M i I J M M n M r i i i j 11 l. .« IfBTTHTrf ***** XXX 34 406875 3 UU 97