171. Itnllta. I Umm. i |iii«ii. 27. ]dji BK LKVII. lito. .Slovenski Narod' vclja w LimMtasJ na doai dostavljen: • ▼ upravništvu prejeman: cclo leto naprej . . . . K 24*— I ćelo leto tuprej . # . . K 22*— ©ol leta m ..... 12"— I pol leU . .....11«— ietrt leta . . . • • • fr— I fetrt leta » .....5*50 jia mcscc • • • # • • 2"— • na mescc „ • . • • , V9J Dorisf na! se frankirajo. Rokopfet se ae vračaja. SredaUtro: Knaflova alte« št. 5 ir prMKju icroj tttote« M. 14. I*ha|a vsak Asa iv«««r twm«B4l «*6«l|« n praulk«. tnserati veljajo: peterostopna petit vrsU za enkrat po 16 vtaL, aa dvakrat po 14 via., za trikrat alt večkrat po 12 viti Parte in zahvala vnti 20 vio. Poslano vrsta 30 vio Pri većjth tnaerd)ah po dogovora. Upcavftiitvu naj se poSiljajo naročninc, reklamacije, iaaoatl Lti, to je administrativne stvari ———- Pnumim štovUk« wnm 1« *1m—%99. —— Na paHMaa aa*»£tta bvez istodobae vpoalatve namfalac at na adn. .Slovenski Narod* velfa po poiHi sa Avatro-Ogrsko: . za NemčIJo: ceJo leto skupaj oapre] . K 25*— I ćelo leto naprej . . , K 30*-« Sttleieti Z 2 ." .' I ^ŠO I M Aracriko Jn vsc druge dcžcie: na mesec m » • . . 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.— VpnSaajeai glede htteratev te naj priloži za odgovor dopisnica ali znauka, IfpiBiBililTO (spooaj. ćrmištt Icro). Eaafl«va vito« ŠL §, taloi«A *t M. Vojska ali mir? V stari zvestobi — vse za Avstrflo! Nasiale so razrnere, vsled kate-rih bo avstrijsko cesarstvo morda primorano poseči po orožju. Ob sebi je umljivo, da izginejo v takem položaju vsa politična nasprotja in da stoji vse prebivalstvo krepko in eno-dušno na strani domovine, v stari že neštetokrat dokazani zvestobi do ce-sarja in do države. Srbija ni dala za-doščenja. ki ga je naša država za-htevala po vsi pravici. Naj se zdaj zgodi kar hoče, z vsemi drugimi narodi vred borno tuđi Slovenci z na-vdušenjem izpolnjevali vse svoje pa-trijOtične dolžnosti. Za našo monarhijo se je pričela nova velika doba, morda stojimo pred sve:ovnozgodo-vinskimi dogodki, najboif razveselji-vo pri tem je dejstvo, da smo vsi navdani enega duha; vse za Avstrijo! * Vojske se ni! Ob uri, ko pišemo te vrste, še ni nastopilo vojno stanje in je še vedno lahko mogoče, da se nasprotje med Avstrijo in Srbijo mirnim potom poravna, V soboto so bife Je pretrgane ciiplomatične zveze. Srbski ministr-ski predsednik P a s i ć je podal na ftvstrijski ultimatum odgovor, ki ni zadovoMiv. nakar so bile takoj preki-njene diplomatične zveze in je av-strijski poslanik baron Giesl takoj z vsem diplomatičnim osobjem zapu-stil Belgrad. Srbska vlada je. še predno je dala odgovor na avstrijsko noto, stori-la korake, ki prieaio. da se ie zave-dala, da njen odgovor ne bo zadovo-Ijiv. Sklenila je namreč, da se ves dvor in vsa državna uprava umakne iz Belgrada v notranlost Srbije in je obenem mobilizirala ćelo armado. Splošna sodba je. da bi se bil Pa-sič sam rad zlepa poravnal, da pa je bil vpliv armade večjL kakor njegova moč. Odločili so menda oficirji, ki vodijo »Narodno obrano*, ki so tuđi javnost razburili proti vladi, dasi do zadnjih dni ni bilo v Belgradu opaziti niti najmanjšega navdušenja za vojno in je bil ves svet prepričan, da priđe do mirne poravnave. Tuđi politične stranke so bile za po ravna vo. V petek pa je »Narodna obrana* za-Čela s svojo agitacijo, češ, da Rusija že mobilizira proti Avstriji in da je vsako oboroženo postopanje proti Srbiji izključeno. Uradno se je razglasilo, da pripravljata Rusija in Francija oštre korake proti Avstriji, listi, ki so v zvezi z »Narodno obrano* pa so raznesli napačno vest, da je ruska vlada zahtevala, naj Srbija mobilizira. 2e ti listi so razburili ob-činstvckončno pa so še oficirji z jav-nimi govori nahujskali množico tako, da je šla demonstrirat za vojno pred kraljevsko palačo. Tako se je v krat-kem času miru ugodno razpoloženje premenilo v bojevitost in je zmagalo mnenje, da srne Srbija računati na podporo Rusije in kljubovati avstrij-skim zahtevam. Diplomatična zveza je torej med Avstrijo in Srbijo pretrgana in dani so pogoji za začetek vojske. Toda vojska še ni napovedana in sovrai-nost* se še nišo začele. Izredne odredbe. Z ozirom na vojno nevarnost je vlada izdala ćelo vrsto odredb, da ž njimi zagotovi notranjo varnost v državi. Izdanih je bilo na podlagi paragrafa 14. državnega osnovnega zakona pet cesarskih naredb in nekaj ministrskih naredb, ki so takoj stopile v veljavo. Cesarske naredbe izročajo v prvi vTSti pravice politične uprave naj-višjemu zapoa-edniku v Bosni, v Hercegovini i n v Dalmaciji, ministrske odredbe pa razveljavljajo začasno določbe državnih osnovnih zakonov glede osebne svobode, glede hišne pravice, glede zborovalne pravice, glede pisemske tajnosti in glede tiskovne svobode, ustavljajo delovanje porotnih sodišć, omejujejo določbe o potr.ih listih, podreja civilne osebe zaradi kaznivih člankov vojaški oblasti in uve!javljalo zakon o vojaški služnosti. Zaeno je vlada z najvišjim privođenjem zaključila sesijo državnega zbora, tako da izgube vsi državni poslanci imuniteto in so zaključena tuđi zasedanja deželnih zborov dal-matinskega, kranjfkega, ;: >riškega1 moravskega, gornjeavstrijs ga, niž-jeavstriiskega, šlezijskega i štaier-fkega, tako da so tuđi deže i poslanci izgubili imuniteto. Podobne odredbe so K'e izm. pi cr ie iskal druščine. KmaTu jo je nasel. Slučajno ali pa ne^lučajno je nri?>!a sem neka deklina takr>-!e s slimri-knm in solnrnikom, dnijračc pn eda brenta, pa sta se koj snornnla in se dobro imela. Parkrat sem ju zasačil zvečer v šamoti, a sem zatisnil obe oči. ker je bil gospod naše stranke in naše vere. Ko je pa ta gospod fajmošter od-šef in je deklina še vedno tu ostala, ter sem jo opazil v družbi z mladimi moškimi, ki jih nismo nikoli videli v cerkvi, smo jo pa hitro pobasali in odgnali proč, odkoder je prišla. Naš kraj je katoliški, kot sem rekel, in ne trpimo, da bi Še drugoverci delali pri nas greh in grdobije, ko jih že sami dosti.« Kavkino postopanje in nazore sem v pesameznostih in splošno odobril. Izrekel sem samo upanje, da bo za svojo vestnor.t gotovo dobil zasluženo plačilo, sij so merodaini faktorji naklonjeni pravici in pošte-nost' Nato sva se razšla. M ni se je mud;lo kosit. Kavka jo ie pa ubral dalje po skrivališčih stikat po neka-tolikih, ki se lahko odkup'jo s krono, pa smejo početi se kai dnigega, kot r>a brnti življenje svetnikov z rnia-dimi deklcti. I juhi Blaž! Ne zameri, da se je to pismo tako raztcgnilo. Niseni ime! sicer te^a namena, pa ker sem ti hotel povedati v^e natanko, sem ti napisal toliko besedi. Pozdravlja Te Tvoj prijatelj Tone. IV. V Jelovini, 29. julija. Predragi moj Blaž! Vreme se kiša, obeta se dež, jaz pa sedim v svoji sobi in ti znova pišem. V sobi na desno od mene prebiva žensko bitje. Nisem ie še vidcl, ne vem, kakšna je, a da hoče obuditi pozornost na se, se mi zdi zato, ker ima vedno kake svoje hlače obcSene skozi okno. Morda se li ta del ženske obleke vidi nad vse znamenit in lep po svoji zunanji obliki, ali pa upa opozoriti mimoidoče na veliko važnost ženskega bitja. Parkrat sem se naslonil na okno in zakašljal, da bi jo morebiti privabil, pa ves trud je zastonj, ne prikaže se deva trdo-srčna! Le njene hlače vise melan-holično naprej in le zdaj, ko piha jug, so se veselo zamajale v njem. Na levo stran mojega bivališča se je predsnočnjim naselil par, mlad, svež in še otročji. Ponoči sem krasno zaspal, sanjalo se mi je o Črnolaski, ko se pa zbudim, zasliŠim govorjenje skozi slaba vrata, ki vodijo iz moje v ono sobo, a so zaklenjena. »Oh, moj ljubi Feliks,« zdihoval je ženski glas, »kako te ljubim, kako srčno te imam rada! Oh, kako si do-ber, ti koštrunček, ti bacek. ti duša, ti moje vse! Oh, ljubi Feliks, kako sem srečna, da te imam, da te morem ljubiti, da morem od tebe biti ljubljena! Zjutraj sem šel ob navadni uri v kopel. Karabidajdik me je gracijozno pozdravil in napravil kompliment, kot bi imel škofa pred seboj. Vprašal me je po cenjenem razpoloženju, in še predno sem mu odgovori!, nazna-nil, da je bil prejšnji večer pri veseli vdovi, ki da je parkrat vprašala po meni. kako da me ni in da me je on zaobljubil, da pridem drugi večer tja. »Danes imamo kapitalne novosti v kopeli,« rekel je Karabidajdik nato, »dva velikana, da svoj živ dan še nisem videl takih, mož in žena namreč. Tako sta težka, da srno jima morali napraviti postelji na traverze. Dobro, da sta štirinajst dni preje na-znanila svoj prihod in svojo obilnost, da si Je kopališka uprava mogla pravočasno oskrbeti te izredne postelje. Mož je bil enkrat že v sodni preiskavi zaradi prestopka proti var-nosti življenja, ker je pohodil avto-mobil in s svojo velikansko nogo po-mečkal nekega otroka. Ko sta velikana stopila v bazen, vzdignila se je voda za par c'entimetrov, da bi nam bil neki pritlikavec, ki je doslej ravno komaj molil gobček iz vode, skoraj utonil.« Ker me je ta izredni kopališki pojav žele zanimal — posebno če ga vidiš tako-le bolj malo oblečenega — šinil sem takoj po stopnicah v bazen. Mogočno sem v krepkem basu pozdravil: »Bog blagoslovi kopel,« nakar mi je ves zbrani zbor enodusno odzdravil. Đliskoma sem pregledal vse navzoče in res kmalu staknil velikana, ki sta ticala v kotu pri izvirku in molela za pol metra nad drugimi iz vode. Njuni obrazi so mo-gočno razraščeni po dolgern m po-Čez in bi lahko po dve kršćanski glavi napravil iz njih, prsi ženskine pa gotovo tehtajo svojih pet kil. (Dalje prlhođnjič.). Stran 2. »SLOVENSKI NAROD*, dne 37. julija 1914. 171. Stev. ffiorebltne vojne. Njegovo hčerko so Internirali v nekem hotelu. Vojvoda Putnik — tzpolten. Po obstoječih vo|ašklh predpisli fe vsakega častnika kake tn|e dri*-ve, če Je računati na vojno, prijeti to zadržat!. Zaraditega Je bi! tuđi general i simus srbske annade, vojvoda Putnik v Budimpešti prifet. Seveda se je to zgodilo z vseml oziri na vo-jaško dostojanstvo vojvode Putnika. Vendar se ie vojaška oblast odlocila, da izmusti vojvodo Putnika In ga pusti odpotovati v Srbijo, ker neče srb-skf armadl vzeti njenega vrhovnoga poveljnika. V tem postopaniu avstrljske vojne uprave se zrcali tako Izredno viteško mišljenje, da mora povsod napraviti n a j b o 1 j-81 v t i s. Naziranje na Francoskem. Pariz, 26. julija. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da iz av-strijsko - srtiskega konflikta ne nastane evropska vojska.. Trdi se, da Rusija nima namena, iti za Srbijo do skrajnosti. Po vseh Informacijah podučenih krogov, vpliva Francija po-mirjevalno na nisko vlado in je v tem smislu delal tuđi Poincare, ko }e bil v Petrogradu. Dunaj, 25. julija. S francoske Stran! še poročaio, da fe neresnlčna vest o sfcuoni demarši Francife in Rusije na Dunaju. Dunaisko franco-sko poslaništvo nima v tem ozlru nobenUi instrukcij. F r a n c i j a nima namena. se za Srbijo eksponirati. • * Nevtralna Romunska. Bukarešt, 26. Julija. Politični kro-gt so prepričani, da ostane Romun-ska v slučaju vojne nevtralna. Časo-pisje, ki !e doslej pisalo proti Avstriji piše zdaj proti Rusiji. Zlasti »Adave-ru!« nastopa oštro proti Rusiju češ, da Romunska ne bo delala polUIVe drugih, ker ima svoje lastne cilie in 3e Rusija zadnia. ki bi drugim pomagala do uresničenia njihovih idealov. * • * Srbija mobilizira. Dunaj, 26. julija. »MUitarische Rundschau« poroča: Mobiliziranje ćele srbske armade je v polnem teku. Zbiranje vojaštva se nadaliuje. Za vojne operacije določena annada se zbira po došllh poročilih na prostoru med Kragujevcem, Kraljevom in Kruševcem. To je centralno ozem-l*,e stare Srblie, kamor se stekajo po-ta iz ceie Srbite. Na meii kraj Drine se koncentriralo pri Valjevu in Utici sovražne čete, katerim se pridružuje k) četaši. Nov? ruski poslanik v Belgradu. Beroiin, 26. fulija. Za ruskesja poslanika v Belgradu. na mesto po-koinega Hartvi^a, je imenovan knez Jurij Trubeckoi, došlej predstoi-nik oddelka za balkanske stvari v ministrstvu zunaniih del. Knez Tru-beckoj veija za zmernega diplomata, kl Avstriji ni sovražen. •••'■ Crna gora mobilizira. Cetinje, 26. julija. V petek ie došla kraHu Nikola ju brzojavka kralja Petra, naj Crna gora svojo armado mobilizira. Enako brzojavko je srb-sk? pre«to!onaslednfk odpo«!al. — Kronski svet Se sklenil splošoo mobilizacijo. Rokavlca je vržena .. Petrograd, 26. julija. V včeraj-?nji ministrskl seji pod predsedstvom carja ie vojni ministerdoloč-no izjavi 1, da jeRusija pripravljena na vse slučaje. Kolportira se nepotrjenl izrek carja: Rokavica ie bila vržena, jaz jo poberem. ♦ . • Bolgarska — nevtralna. Soija, 26. julija. Ministrski pred-sednik Pasić je pustil po srbskem poslaniku vprašati, kako stališče zavza-tne Boćarska glede avstro - srbske-ga konflikta. Vlada je odgovorila, da ostane Bolgarska nevtralna. Petrograd, 26. julija. Tu mudeČi se bolgarski oflcirji so dobili poziv, nai se vrnejo na Bolgarsko. Ruski poslanik v Sofiji je bolgarski vladi sporočil, da smatra Rusija vmešavanje Bolgarske v avstrijsko- srbski konflikt za nedopustno. • • • Srbske priprave. Belgrad, 26. julija. Na bosanski meji so vse utrdbe prirejene za obrambo. Dooavska divizija je kon--ecitriraoa. Za poveUnika te diviztb |e Imenovan general Jaaktvlć, predgednik »Narodne obrani , katana razpust ie zalitevaia avstrfeka nota. To taenovtnia vzb<4a Nlvtflft pozornost. a • Kronski svat. — Casarfav MMtfest lil, 27. julija. Ob 8. zvete je do- spela iz Ula brzojavka, da je grof Đerchtold sporocil takoj, ko je iivedel za srbski odgovor, vsebino srbske note cesarju. Vršil se je nato kronski svet pod predsedstvom cesarja. Cesar je podpisal nato manifest „Mojim narodom". Zastraženje železnisklh prog. Dunaj, 27. julija. Uradno se raz-glaša, da je vojno ministrstvo odredilo strogo zastraženje železniških prog. Vojno ministrstvo svari občinstvo, da se ne bliža železniškim progam in da se naj ustavi na prvi poziv straž, ker imajo straže strog nalog, da sicer takoj rabijo orožje. Italija za Avstrijo. halijanska vlada je obvestila avstrijsko zunanje ministrstvo, da bo v slučaju vojske med Avstrijo in Srbijo zavzemala prijateljsko, zavezni-skemu razmerju z Avstrijo primerno stališče. Ta izjava je bila na Dunaju sprejeta s posebnim zadoščenjem, ker poleg odlično izkazane zavezni-ške zvestobe Nemčije priča, da je trozveza solidarna. Lokaliziranje vojske. Dunajski rn graški listi poročajo, da se vrše med velesilami pogajanja zaradi lokaliziranja vojske med Avstrijo in Srbijo in da ta pogajanja obe:ajo uhođen uspeh. Berolin, 26. julija. Tu se čuje, da hoće Nemčija izrabiti ves svoj vpliv, da bi se med velesilami doseglo spo-razumljenje v namen, da ostane \*o]-na lokalizirana. Pariz. 26. julija. Francosko fi-nančno ministrstvo je dalo na borzi razglasiti, da se trudi vlada za lokaliziranje avstriisko - srbskega konflikta in da stoji tuđi Angleška na tem stališču. Pariz, 26. julija. Spričo velike razburjenosti na borzi je tinančno ministrstvo razglasilo, da avstrijska nota Srbiji ni bila poprej dogovorjena med Avstrijo in med Nemčijo, mar-več da Nemčija Ie odobrava to noto, ki pa sicer nima značaja ultimatuma. * Nova balkanska zveza? Monakovo, 26. julija. »Baveri-sehe Staatszeitung« poroča, da se je srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiću baje posrećilo ustanoviti proti Avstriji novo balkansko zvezo, ka-teri bi poleg Srbije pripadale tuđi Grška in Romunska. Demonstracije v Pariz«. Pariz, 26. julija. Množica mladih Srbov je demonstrirala pred avstrij-skim poslaništvom in vžgala črno-rumena zastavo. Policija je demonstrante razgnala, vlada pa je dala av-strijski vladi izreci zaradi tega Jo-godka, da ga obžaluje. Odpotovanje srbskega poslarvka. Duna|f 27. julija. V soboto ob 8. zvečer je prišel v stanovanje srbskcga poslanika na Dunaju Jova Jovanovića funkdjonar avstrijske^ra zunanjega ura-da ter mu izrodi akreditivne listine in naznanilo, da so diplomatične zveze med Avstro-OgTsko in Srbijo preki-njene. Srbski poslanik Jovanović je Še zvečer ob 9. in 15 minut skupaj s srbskim generalnim konzulom dr. Di-mitrijevićem odpotoval z btzovlakom v Italijo, od koder se vrne preko Soluna v Srbijo. 41 • * Vtisk v Sofiji. — Četaško gibanje v Makedoniji. Sofija, 27. julija. V Sofiji vlada nad izbruhom sovražnosti med Avstro-Ogrsko in Srbijo veliko veselje. Politični krogi baje pripravljajo četaško gibanje v srbski Makedoniji. Albanija. Albanski notranji minister je po-slal mednarodni kontrolni komisiji apel, v katerem poudarja, da albanska vlada nikakor ne more z malen-kostnim kreditom, s katerim razpola-ga, pomagati vsem beguncem, kate-rih je čez stotisoč in katerih beda ie velika. Ore za človeško solidariteto. Mi apeliramo, pravi minister, na kontrolno komisijo za materielno podpo-ro, apeliramo pa tuđi na evropsko občinstvo, da potom časopisja poma-ga nesrečnim beguncem. — Iz Drača poročajo, da se splošno tam ni nič izpremenilo. Razširjena je vest, da uporniki ne bodo najprej napadli Va- kMM; marveč 4m bod« IH v Mirdtto, da prisililo Miridite, ki sov Draču, da se vrnejo đomov. Uporniki so ob reki Mati ia korakajo uroti Leta. MUDO. V Saa Jeronimo se Ie vršila velika bitka z vstaši. lri jih vodi Pa-checoe.Vladne Čete nišo branile svojih pozicij in se umikajo. O^roŽena so vsled tega predmestja San AngeL Coyacan, Malpam in pozicije v Flal-panu in Xochimilco. Će se vstašem posreči, zasesti Pedregal, potem morejo vladnim četam onemogočiti pohod proti glavnemu mestu. Ino-zemci so zapustili vsa predmestja. Zdi se, da so uporniki dobili novo pomoć, toda tuđi vladnim četam so prišle na pomoč nove čete. Splošna situacija je sledeča: Vlada smatra svojo mislijo Ie za začasno in hoče spo-sredovati mir. Kakor hitro izvrši to svojo nalogo, bo odstopila, če ne bo prej k temu prisiljena. Govori se, da je večina vstašev za mir, vendar pa ti ne morejo premazati bojevite manjšine. Največja nevarnost je ma-ščevalnost vstašev. Tuje države sku-sajo spraviti na varno vse Mehikan-ce, ki jih ogrožujejo vstaši. Najglav-nejša točka pogajanj bo, da se pri-znajo državni dolgovi in papirnati denar, ki so ga izdali za režima tlu-ertovega, in pa novce, ki so jih dali kovati vstaši. Vladne čete se boje poznejšega maščevanja vstašev. Štajersko. Iz Celja. Včeraj dopoldne je do-spela sem posebna izdaja »Slov. Naroda«, ki nas je kratko obvestila o kritičnih dogodkih v Belgradu. Posebna izdaja je bila hipoma razpro-dana. Na vogalih so bili tuđi že nabiti razglasi glede mobilizacije. Vkljub dežju so bile vse ulice polne občin-stva, ki je živahno debatiralo o vojni. Splošno vlada zadoščenje, da se je neznosna napetost zadnjih dni konča-la in prebivalstvo ve, pri čem je. Iz Verač pri Podčetrthu. Pne 20. juiija je zgorela li i sa mežnarju Jane-zu Aplencu pri Sv. Filipu. Resiti ni bilo mogoče ničesar. Drugi dan je bil pogorelec povrh še okraden za pre-cetšnjo vsoto denarja. Orožništvu se je posrećilo zasačiti tatu; bil je to 15-letni dečko iz Trebeža. Sodniška imenovanja. Pravo-sodni minister je imenovat avskul-tan-ta Štefana Voduška in dr. Iv. Jan-čiča za sodnika v področju graškega nadsodišča. Iz Maribora. Da bi oskodovali Rusko kočo S. P. D. pri Sv. Arehu na Pohorju, so zaradili mariborski Nemci na Pohorju takozvano ?>Mar-burger Hiitte«. V zadnji »Marb. Zeit.« pa čitamo o občinstvu, ki obiskuje to nemško planinsko kočo, sledečo pri-tožbo: »Obiskovalci vlačijo rjuhe in zglavnike iz sob v gozd in na mokro, da se tam neženirano po njih valjajo; ponoći pa tuđi tako zdelajo perilo, da je isto težko poškodovano. Ćelo pse jemljejo v postelje; po dnevi se valjajo po njih z blatnimi čevlji ali pa mečejo na svreže rjuhe mokro in blatno obleko, mastne nahrbtnike itd. To je v resnici groba zahvala za gosto-ljuben sprejem ...« In o teh obisko-valcih nam vendar vedno zatrjuje »Marb. Zeit.^r, da nas v družabni iz-obraženosti dalec. daleč prekašajo. Sv. Križ pri Mariboru. Dne 23. t. m. je iz Dravske doline više Maribora pridivjal k Sv. Križu kmalu po 1. uri popoldne strahovit vihar, da najstarejši Ijudje tukaj ne pomnijo hujšega. Vlekel je tako močan veter, da je poru val in polomil nebroj sad-nih in gozdnih dreves, razkrival hi-še, pometal žitne kope ter odnesel snopovje, pomandral koruzo in drugo setvino po njivah itd. Kmet Jakob Gradišnik ima 3—5000 K škode. Drobne novlce. V Janževem vrhu se je zastrupila s fosforjem 22-letna delavka Marija Verdnik. Pokli-cani zdravnik dr. Škof iz Ribnice ni mogel več dekletu pomagati in je umrlo. — P r e s t a v I j e n je davčni praktikant Gvido Horrigmann iz Konjic v Šoštanj. — Iz Maribora. Neka delavka je našla pri frančiškan-ski cerkvi 450 K denarja. O tem ni nikomur nič povedala, pač pa je že skoraj polovico denarja s svojim mo-žem zabunkala. dokler ni policija prišla viru tega denarja na sled in je nepošteno najditeljico prijela. — Iz Maribora. Zginil ie neznano kam 18Ietni Eylertov ključavničarski va-Jenec Franc Prevolšek. — I z M a r i-b o r a. V tukajšnji kadetnici bodo le-tos poslednjič kadete slovesno zapri-segali kot častnike. Potem se bode zavod popolnoma uredil kot vojaška višja realka; kadeti gredo v graško in dunajsko kadetnico. — I z G r a d -ca. Neki Anton Senger, 20 let stari pilarski pomoćnik, je na Dunajski cesti iz Ijubosumnosti obstrelil svojo ljubico 181etno delavko Rozo Jurko-vič in njeno sestro Marijo. loroško. CelovšIU obd. sv«t rešuje n«m-itvo, V zadnji seji je občinsld svet skk^l, dati »Sudmarki* 1500 kron kot jubitejslri dar z motivacijo, da Se nikdar ni bila potreba, naglašati nem-štvo, tato nujna, kakor ravno letos« Menđa so cdovški mestni očetje ravno letos Se preveč glasno nagi a sa li svoje nemitvo. »Sfidmarka* je razvila zdaj na KoroSkem zelo živahno in energično delovanje. Pred vsem naselju je med slovenskim prebivalstvom nemške obrtnike, skula pa tuđi vtihotapiti k slov. obrtnikom in kmetovalcem nemške delavce, ki se navidezno delajo za Slovence. Pa jih bodo Slovenci skoro gotovo Še pravočasno spoznali. Drobne novice V Rablski potok je 22 t. m. padla devetletna Ana Ska-rič, rudarjeva hči. Drugi dan jo je na-šel v vodi rudar Strobl. — V Manji vaši pri Kotju se je 21. i m. ustrelil lovec Anton Kneer, doma iz Eggen-berga pri Gradcu. Primorsko. Dva poskuŠena samomora. V sredo je skočil korporal 47. pespolka Čeh v Gorici z dnigega nadstropja vo-jašnice na Travniku. Obležal je težko poskodovan. — V Kanalu pa je ne-kemu vojaku odneslo spodnjo Čeljust, ko si je sprožil puško pri grlu v glavo. Orkan v Trstu. Zadnji orkan to-rej ni zahteval nobenih človeških žrtev. kakor so prvotno mislili. Tuđi miljska ribiča Stefe, oče in sin, o katerih so mislili, da sta utonila, ko je izbruh-nila nevihta, sta se resila na neki parnik in se potem vrnila domov. S kakšnim orožjem se bore Ital'janS v Istri. V Baratu na Kanfa-narščini živi vzoren kmetovalec Bozo Burić Miljas, ki je obenem tuđi dober Hrvat. Italijani ga vsled tega sovražijo. V noči dne 11. t. m. so mu porezali 6000 plodnih amerikanskih trt, to je: vse obnovljene vinograde. Škoda zna-ša več nego deset tisoč kron. Mlad požigalec. Koncem meseca junija je skoro sleherni dan gorelo v gozdnih nasadih pri Frnetiću, V soboto je opazil gozdni čuvaj Janez Malalan nekega dečka, ki jevzažgal grmičevje ter nato pobegnil. Čuvaj ga je dohi-hitel ter oddal policiji. Ta je dognala, da je mladi požigalec enajstletni Franc Zamrav iz Frnetića, ki je 17krat za-žgal, tako, da je zgorelo 5000 kvadratnih metrov gozda. Stavka v tobačni tovarni na Reki. V tobačni tovarni na Reki stavka 400 delavcev. Ti delavci so namreč delali v akordu, Čim več smotk so izdelali, tim več so zaslužili. Ravnateljstvo pa jim je dajalo samo gotovo množino tobaka na razpolago, tako da nišo mogli napraviti preveč smotk. Iz Budimpešte priđe te dni komisar, ki bo skušal poravnati spor. Drobne novice. Poročali smo pred dnevi, da je policija v neki toleranČni niši v zagati del Formo našla in za-plenila kovčeg, ki ga je bil tam pustil neki neznanec, ki je pobegnil, ko je zagledal policijskega stražnika. V kovčegu je bilo mnogo dragocenosti. Policija je zdaj dognala, da je bil kovčeg ukraden v Benetkah italijanskemu pod-polkovniku konjenice, Alojziju Manfre-diju in da je tat njegov sluga, 22 letni begunec avstrijske mornarice Ivan Ga-dok, doma iz Krakovega. — V Škork-lji so atetirali Giorgia Horvata, inka-santa lista „Piccolo", ki je imel svojega desetletnega sinčka z močno verigo privezanega na kol na dvorišču in sicer od poldneva pa do poldesetih zvečer, ko ga je rešil policijski stražnik. Dnevne vesti. -f Ljubljana v soboto in v nede-Ijo. Splošna vznemirjenost, ki jo je provzrocila avstrijska nota, ki je bila podobna ultimatumu, se je v soboto popoldne zopet nekoliko polegla, ker so bile prišle z Dunaja pomirljive vesti. Vsakdo je mislil, da se je Srbija popolnoma podvrgla in da se bo torej nastalo nasprotje zlepa poravnalo. Toda že v večernih urah sobote je prišlo drugo poročilo, da je namreč pretrgana diplomatična zveza med Avstrijo in Srbijo, da je srbski odgovor na avstrijski ultimatum nepovo-ljen in da torej lahko vsako uro na-stopi vojno stanje. Ob enem se je tuđi izvedelo, da je odrejena delna mobilizacija avstrijske armade. Tedaj ie bilo seveda vse pokonci in naval na »Narodno tiskamo« je bii naravnost velikanski. Ljudje so se kar trgali za posebno izdajo našega lista. Vojna je stvar, ki šega globoko v vsakdanje življenje in naravno je torej, da je bila noč od sobote na nedeljo precej živahna. V nedeljo zjutraj so presene-tili Ljubljano oblastveni lepaki, nabiti na vseh zidovih. Lepaki so naznanili delno mobilizacijo. Lahko si je predstavljati, kak vtis ie to napravilo; zdaj je občinstvo spoznalo vso resno-ba položaja, posebno ker je v mestu toliko občeznanih ljudi, ki so pokliča- m pod zastave. Velika večina pokli-canih je odšla na svoje mesto že v nedelip popoldne, drugi pa danes zju-traj. Cetudi šega mobilizacija globoko v rodbinske, službene in sploh materijelnc razmere prizadetiht in četudi je kanila marsikaka solza, vendar se mora reci, da so se po-klicani vsi z veseljem odzvali pozivu pod zastavo in porabili marsfkako priliko, da posvedoČilo svoje patrijo-tično mišljenje. 4* Silna težava za časopisje. C. kr. deželno pravdništvo v Ljubljani je odredilo, da ie vse Časopise predložiti pristojnim oblastvom tri ure prei, predno fzidejo. To se pravi, da bomo smeli naš list odslej sele tri ure potem, ko je bil predložen cenzuri, izdati in razposlati. Nečemo sicer naredbi c. kr. deželnega predsedništva. nič ugovarjati, a opozoriti moramo občinstvo, da je s to naredbo silna otežkočeno izdajanje vseh listov* Naš list se bo seveda vsak dan za-kasnil in torej prosimo potrpljenja. Ob sebi se razume, da v takih razme* rah tuđi posebnih izdaj ni več mogoče prirejati. +Narodno ženstvo ljubljansko se je danes po deželnem odborniku in podžupanu gosp. dr. Trillerju postavilo vladi na razpolaganje za samaritanska dela ter prosilo, naj bi stopila njena ekscelenca gospa baronica Schwarz na čelo tej organizaciji. Gospod deželni predsednik je to z zadovoljstvom na znanje vzel in izjavil, da je ob sebi umevno, da njegova soproga prevzame naČelstvo. -h Vloge pri denarnih zavoditi. V kritičnih časih in zlasti v vojnih ča-sih se dajo ljudje lahko razburiti in posebno rada jih obode skrb za de-nar, ki ga imajo naloženega v hranil-nicah in v posojilnicah. V tem oziru je pač vsaka skrb popolnoma neutemeljena. Vloge pri zavodih so popolnoma varne in se ni treba žanje prav nič bati. Najmanj pa je misliti, da bi država segla po vlogah v hranilnicah in v posojilnicah. Država prvič sploh ne more seČi po tem denarju, ki je vendar naložen v hišah in na posest-vih, drugič jih pa to sploh na misel ne priđe, ker ima za slučaj vojne vse polno drugih sredstev na razpola-ganje. Vlog v hranilnicah, v bankah in posojilnicah se ne more dotakniti ne prijatelj ne sovražnik, nikdar in nikoli. To je vlada že dostikrat sama priznala, kakor je tuđi priznala, da je denar v teh zavodih popolnoma varen. Sicer si pa lahko vsak misli, da se je država za slučaj vojske tud! z denarjem dobro preskrbela in da ga ima ogromno mnogo na razpola-ganje. A če bi trajala vojska dlje ča-ča, si država lahko preskrbi posojila pri velikih dunaskih in budimpeštanskih bankah, no in če bi že vsega zmanjkalo, lahko zniža kupon (obre-sti od državnih dolgov) in ima spet milijone na razpolaganje. Na to lorei sploh ni misliti, da bo vlada segla na privatno imetje; to je izključeno in zato je vsaka skrb za vloge pri hranilnicah, bankah in posojilnicah popolnoma nepotrebna. + Stroški za vojsko. Vlada je z denarjem za slučaj vojske dobro pre-skrbljena. Se od zadnjega posojila ima nad 200 milijonov kron na raz-polaganje in ima vrhu tega enako vsoto denarja naloženega. To je že ogromno mnogo. Tekom prihodnjih dni pa bo avstrijska vlada izdala za 300 milijonov kron zakladnic in ogr-ska vlada za ravno tako vsoto. Dose-ženo je že sporazumljenje z velikrmi bankami in je torej za vsak slučaj za vse preskrbljeno. rilStvu. + Straženje železniških prog. C. kr. vlada je izdala sledeče obve-stilo: V svrho varstva železniških prog se je uredilo, da bodo železnlce zastražene po vo|aških stražah. Da se preprečijo nezgode, opozaija se občinstvo, da Imajo straže strogi nalog, takoj uporabljat! orožje proti vsakemu, katerl se ne bi ustavil na prvi tozadevni poziv. ~\- Omejitev brzojavnega In te-lefonskesa prometa. V uradni »Wie-ner Zeitung« Je izšlo več cesarskih naredb, ki se tičejo poštnih pošiljatev v vojnem času, zaščite podjetij, važnih za državo, omejitve telefonskega in brzojavnega prometa in odŠkodni-ne za službe in živila. Naredba glede omejitve brzojavnega in telefonske* ]71. Star. »SLOVENSKI NAROD*, dne 27. julijm 1914. Stran & ga prometa in nadzorstva nad tem prometom dotoča med drugim: Vse brzojavke so podvržene posebni nradni cenzuri. Odpošiljatelj privaN nega telegrama je dolžan zapisati na brzojavnem blanketu svoje ime in svoje stanovanje. Brzojavke privat-nikov v tajnem dogovorjenem ali ši-friranem jeziku, privatni telegrami s skraišanimi izrazi trgovske kores-pondence, brzojavke brez besedila, brzojavke z dati vojaške vsebine se ne smejo odpravljati, v slučaju pa da dospo. se ne smejo dostaviti adresatom. Privatne brzojavke z vojaškimi vestmi se pripuščajo samo, ako nosi-jo od vojnega tiskovnega urada c. in kr. najvišjega armadnega poveljstva ali od tiskovnega urada c. in kr. voj-nega ministrstva pripisano pripombo ^odobreno od vojnega tiskovnega« urada« ali »odobreno od tiskovnega biroa vojnega ministrstva.« Takšne brzojavke se smejo oddati samo pri glavnem brzojavnem uradu na sede-žu vojnega tiskovnega urada ali pri brzojavni centrali na Dunaju. Ako zahtevajo vojaški interesi, se Iahko brzojavni uradi začasno zatvorijo za privatni brzojavni promet. Telefonska predaja brzojavk in predaja br-zojavk potom poste je popolnoma ustavljena. Interurbani telefonski promet te za privatne razgovore popolnoma ustavlien. — Patrijotična manifestacija. Včeraj zvečer je salezijanska godba svirala po Ljubljani. Spremliala jo je ogromna množica. ki je navdušeno klicala: »Zivela Avstrija«. -r Dunajska borza bo z ozirom na politični položaj danes, jutri in po-jutrišnjern zaprta. ~ »Dan« ustavljen. Vlada je pre-povedala nadaljno izhajanje časopisa — Današnji dan ostane pač v trajnem spominu vsakemu Ljubljan-čanu. kajti takega življenja v mestu pač se ni bilo. Prišlo je v mesto ogromno mnogo ljudi, ki so poklicani k vojakom, rezervistov in črnovojni-kov. Po vseh ulicah šumi, tod in tam se čuje veselo petje, reci se mora, da gre narod zmage gotov pod zaszave in je z radostjo pripravljen na boj. Z rezervisti in črnovojniki je prišlo se-veda tuđi mnogo žena in otrok v me-s:o, tako da je vrvenje po ulicah nad vse živahno. — ZviŠanje obrestne mere. Av-^fro-ogrska banka je včeraj sklenila zvišati obredno mero za en odstotek. — Varnost hranilnih vlog za časa vojne. Priporočamo to brošuro, v Kateri je dokazana popoina varnost hranilnih vlog tuđi za Časa vojne. — Stane 3r» v, po pošti 35 v. 100 koma-dov 20 K. Dobiva se pri Rudolfu Šega, Ljubljana. — Varstvo golobov - pismonoš. Pripeti se, da se goiobi - pismonoši neopravičeno posedujejo, love in usmrte. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani objavila v varstvo golobov - pismonošev sledeče: 1. Vsak posestnik golobov-pismo-nosev mora število istih takoj c. kr. policijskem ravnateljstvu prijaviti. 2. V zmislu § 3S9. spi. drž. rak. mora vsakdo vjetega ali najdenega goloba-pismonošo kot najdeno stvar pri c. kr. policijskem ravnateljstvu oddati. 3. V zmislu § 383. spi. drž. zak. ne srne nihče tujega goloba-pi^monošo usmrtiti. Prestopki tega razglasa se bodo po obstoječih predpisih kazno-vali. — Voda oodrla kanal. Včerajšni naliv je podrl kanal med Kirbischevo hišo in hišo Filharmoničnega društva. Voda je odtrgala in odnesla tuđi del -topnic in ves zid in zemljo ob vodi. Izpodkopani pa sta precej tuđi obe hiši, vendar pa ni nevarnosti. Vsled velikega naliva so morali z deskami zatrraditi cesto ob Kirbischevi hiši in ob hiši Filharmoničnega društva, da ni voda vdrla v hiše. — Osuševanje Barja. Velika de-la za osu ševa nje Barja so usta vijena, ker so inženirji večinoma poklicani v voiaško službo in ker so tuđi konje večinoma vzeli za armado. — V deželno bolnico ljubljansko se od dne 27. julija naprej do preklica sprejemajo le nujni slučaji. Oražen — darovalec. Cenjenemu uredništvu dnevnika ^Slovenski Narod' v Ljubljani, Knaflova ulica 5. Z ozirom na notico, izišla v Vašem listu št. 157 z dne 11. julija 1914 pod naslovom: »Klerikalni župan v pre-iskavi radi goljufije^, prosi podpisano županstvo, da v zmislu § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6 iz leta 1863., objavite v postavno dolocenem roku -Jedoči uradni popravek, tako glede prostora uvrstitve, kakor glede črk la popolnoma isti način, kakor je bila latisnjena uvodoma navedena noti-:a: Ni res, da je prodal župan Ora-:em sv&U ki ni bil njegov ter vtaknii vupnino v svoj žept ampak res je, da e odstopil Oražem del svojega zem-jišča pare. št. 148/1 kat. obč. Vod-nat, občini Moste za javno pot. —• "'upanstvo obČine Moste pri Ljub-jani, dne 24. Jtdiia 121.4, — I Orgbefc. V Mottih pri Ljubljani je umri nadebudni sin Adolf gospoda Firma. Naše sožalje. V So4r**ftoi \m umri g. Ivan Pogoreftec, c kr. postali adjunkt v p. Viornemu rodoljubu in nemnornemit dcUvcn za Ciril in Metodovo dražbo blag tpomin. h bojte u u kfuilK i lafe! Od pristojne oblasti smo dobili v objavo to-le: Ker se je zaukazala del-na mobilizacija, kar pa Se ni vojska in tuđi ni treba, da bi gotovo vojna vsled tega izbruhnila, se je zopet ba-ti, da nastopi govorica, da naj ima ob času vojske vsak človek svoj denar le pri sebi. Denar pri hranilnicah, po-sojilnicah in bankah po tej govorici ni varno naložen, ker si ga more državna oblast ali pa sovražnik prisvojiti in tako varčne ljudi ob njih premože-nje spraviti. Da bi si mogla državna oblast ta denar prisvojiti, je popolnoma izključeno, ker imamo člen 5. dr-žavnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. št. 142, po katerem je lastnina nedotakijiva. Kar se tiče bojazni, da bi nam moge! denar vzeti sovražnik, je ravno tako prazna. Mirovna konferenca v Haa-gu je mednarodni pogodbi določila, da je osebna in občinska lastnina ne-tiotakiiiva. Kak namen pa imajo hranilnice in je-li denar pri teh naložen varno? Hranilnice imajo namen v pospeševa-nie delavnosti in varčnosti dajati vsakemu priliko, nalagati prihranjeni denar varno in kot kapital na obresti in Sa zapet dvigati. Da je denar pri hranilnicah popolnoma varno naložen, za to skrbi državna oblast sama, ker ima pri vsaki hranilnici svojega ce-sarskega komisarja, ki pazi na hra-nilnično poslovanje. Denar, katerega zaupajo Ijudje hranilnicam, seveda ne leži ves v hranilnicah, ker bi sicer ne nosi! nikakih obresti. Hranilnici za-upani denar izposojuje se zopet dalje proti obrestmi. Kako pa se sme poso-jevati, to je po zakonu natanko dolo-čeno in sicer tako, da je izposojeni denar popolnoma varen. Hranilnični denar izposojen je po največ na zem-ljišča in sicer tako. da se sme le dve tretjini vrednosti dotičnesra zemljišča obremeniti. To jef ako je zemljišče vredno 12.000 K, sme hranilnica le 8000 K posoditi. Pri hišah le do polovice vrednosti, to je na hišo, ki je vredna 12.H00 K. sme posoditi hranilnica le 6000 K. Za druga posojila so še bolj strogi predpisi. Zato se Iahko reče, da je denar, ki ga je hranilnica izposodila popolnoma varno naložen. Vložnikom hranilnice se za njihov denar torej ni treba popolnoma nič bati. To, kar velia ob času miru. velja tuđi ob času vojske, ker si nihče niti državna oblast, niti sovražnik, ne bo upal si prisvojiti zasebno last. Oni, ki imajo denar pri hranilnicah naložen in ga iz strahu, da o voj-skin. ča«^u ni varen. dvierajo, ne ško-dijo le samemu sebi, ampak tuđi svojemu bližnjemu. Tišti, ki svoj denar iz hranilnic in posojilnfc dvijjne in ga hrani doma, ne izgubi le obresti, amp>k priđe tuđi Iahko ob svoj denar, če ~a doma tuđi še tako varno hrani. v glede na to, da se mu denar Iahko ikrade, uniči se ta tuđi na drug načm na pr. po požaru ali izgubi itd. Pri dviganju denarja o -elfKem navalu pa je nevarno. da morijo hranilnice svoj izposojeni denar dolžni-kom odpovedati, ker sicer nišo v stanu vrniti denarja vložnikom. Posledi-ca tega pa je za dolžnike zelo usode-polna, ker se ravno ob vojskinem času denarja hitro ne more dobiti in zadnja posledica je, dražba — kant. Ker je tedaj denar v hranilnicah in poso-jilnicah popolnoma varno naložen. dočim ga doma ne morete tako varno shraniti in ker z dviganjem ne le sebi, ampak tuđi svojim sobra-tom škodujete. pnzivljarno ljudstvo, da svoj pri hranilnicah in posojilnicah naložen denar, ako ga neobhodno ne potrebuje še nadalje pusti pri hranilnicah. Oni pa, ki raznašajo neosnovano govorico, da ob vojskinih časih denar pri denarnih zavodih ni varno naložen, se bodo brez ozira naznani-II sodišču, da jih kaznuie po § 308 kaz. zak., ki pravi: »Kdor z javnim razglaševanjem troši lažnjive, za javno varnost vzne-mirjujoče vesti, ki nišo podprte, ali take govorice naprej raznaša, je kriv prestopka, ki se Kaznuie s strogim zaporom od 8 dni do 3 mesecev.« Društvena laziaiila. Zagorie na Ptvki. 40letnJca Brjrf-nega društva se bode letos, dne 6. septembra na slovesen način proslavila. Posrećilo se nam je dobiti lep senčnat prostor. Pripravlja se na- I Stop raznih sokolskih droitev, Pri- 1 prave se že pridno vršijo. Sosedna draštva se prosijo. da se na to ozi-rajo. imm BOK JtVffli. * Stavka v UMijI. V Varšavi stav-kajo delavd petdcsetih tovarn. Število stavknjočih znala 15.000. V Rigi so zopet začeti delati po tovarnah in tis-karnah. Tuđi v Petrogradu so v neka-terih tovarnah in tiskam ah začeli z de-lom. V delavskih delih mesta vlada mir in ni prišlo do nobenih spopadov već. V Odesi je stavka končana. * Atentat na Khediva v Egyptu. Iz Carigrada poročajo: Ko je v soboto odšel Khedive iz porte, kjer je obiskal velikega vezirja, je neki mlad Egipčan večkrat ustrelil nanj ter ga Iahko raniL Tuđi njegov zet je bil ranjen. Napa-dalca je adjutant usmrtil. Atentator je sin Mehmeta Mazkar Paše, gojenec trgovske mornariške Sole. Imenuje se Mahmut Mazkar in je star komaj 20 let. Streljal je iz dveh revolverjev. Drugi pravijo, da sta dve osebi streljali, da pa je en napadalec pobegnil. Ranjen je bil tuđi neki otrok, ki je šel mimo Khediva, ko je bil atentat izvršen. * Nevesta brez rok. Iz Brooklvna poročajo: Tu se je vršila čudna poroka. Poročila sta se Karei Gerardv in Marija Loriano, oba mlada in lepa. Ko jih je tajnik poročnega urada hotel zapriseči ter rekel: „Vzdignite svojo desno roko!" je postala nevesta rdeča ter sramežljivo povesila oči. Ni imela namreč rok. Ko je uradnik izvršil po-ročno ceremonijo ter hotel natakniti novoporočencema prstana, je zopet nastala težkoča. Uradnik je nato ves v skrbeh vprašal: „Toda poročno pismo morate vendar podpisati." Ženin je nato nekaj zašepetal uradniku ter nato sam podpisal dokument. Nato je nevesta izula Čevelj, prijela s prsti na nogah pero ter podpisala pismo. Nevesta je bila namreč „Čudež brez rok" iz nekega velikega amerikanskega cirkusa. * Grozna nevihta. Iz Luhačovic poročajo: 24. t. m. je po tukajšnji okolici razsajala grozna nevihta. Ker je nevihta prišla hitro in nepričako-vano, se Ijudje na polju nišo mogli pravočasno resiti. V Ludkovicih je iskalo več slovaških delavcev, ki so delali na posestvu grofa Serenvia, zaščitja v leseni baraKi. Vihar pa je prevmil to barako ter pokopal osebe, ki so iskale v baraki zaščitja. Še le po dolgem času se je posrećilo izvle-či ponesrečence. ki so bili pod razva-linami. Stiri osebe, dve ženski, en petletni deček in ena šestmesečna dekiica, so bile ubite, sedem oseb pa težko ranjenih. Poškodovanih in ubi-tih je bilo tuđi več konj in volov. * Kolikokrat je naša armada za-sedla Belgrad. Srbski Belgra-d je pri-scl prvič v roke avstrijske armade za časa vojne svete lige proti Turkom koncem sedemnajstega stoletja. Za-vzeli so ga 1. 1688. Naša zmagovita armada je 1. 1689. zavzela tuđi Niš in Vidin. Ccsarski general grof Piccolo-mini je zasedel Prištino, Prizren in Peč. Njegova armada je vpepelila Skoplje. L. 1690. se je avstrijska armada umaknila. Srbi, ki so pomagali avstrijski armadi, so se tedaj preselili na Ogrsko. Nato je bil Belgrad zo-pc! 21 let pod tursko vlado. Pod vla-darstvom Karla VI. se je začela nova vojna s Turki in slavni vojskovodja prm Evgen Sa vojski je zmagovito k(^rakal 16. avgusta 1. 1717. v Belgrad. Vojna je z uspehom končala in v miru v Požarevcu je morala Tur-čija odstopiti Avstriji severno Srbijo do južnega brega srbske Morave. Ustanovili so srbsko kraljestvo, na čelu katerega je ostal vojaški guverner. Za časa avstrijske vlade so začeli z rudarstvom, steklarstvom in svilarstvom v Srbiji. Dežela pa je bila vsled vojne zelo opustošena. Tako so v tedanjem srbskem kralje-stvu I. 1721 ražen Belgrada našteli 6020 posestev in 30.000 prebivalcev. L. 1722. so dosegli najvišji donos davkov, namreč 105.000 goldinarjev. L. 1739. je bilo srbsko kraljestvo zopet izgubljeno. Cesarska armada je podrla belgradske utrdbe ter izročila mesto Turkom. TuršKi polumesec je vladal na Belgradom do 1. 1789, ko ga je general Lavdon pod vlado Jo-žefa II. zopet zavzel. Od Srbije so zasedli večji del nego 1. 1717. Toda v miru Svištenskim 1. 1791. so zopet vse, z Belgradom vrnili Turčiji. V 19. stoletju ni Avstrija več napadala Tur čije. Da, zavrnila je ćelo pred log Napoleona I., da se razdeli Balkan. Brzojaiia poroiik Srbski odgovor na avstr. nota Dimi, 27. julija. Poslanik Otest je ob svojem povratku dne 26. tu m. prcdložil ministrstvu ztmanjih del srbski odgovor na avstrijsko noto. Ta odgovor skuša vzbujati napačao mnenje, kakor da bi bila srbska vlada pripravljena avstrijske zahteve ix-polnKi v največii meru Ta nota Je polna duha neodkritosrčnosti in razvidno je iz nje, da srbski vladi rie gre za to, da bi napravila fconec kazni vrednemu prizanašanju velesrbske propagande proti monarhiji. V obče je v odgovoru toliko pridržkov, da so brezpredmetne tudt dejanske koncesije, h katerim Je sicer pripravljena srbska vlada. Pred vsem je srbska vlada z ničevo pretvezo odkloni-la našo zahtevo, da se udeleže naši c. kr. organi poizvedb in pre-iskav glede izsleditve na srbskih tleh se nahajajočih udeležencev komplota z dne 28. junija. Takisto je obljuba, da bo srbska vlada pobijala monarhiji sovražno časopisje, enaka direktni odklonitvi. Naše zahteve, naj srbska vlada razpusti organizacije, katerih smoter je protiavstrijska propaganda, in poskrbi, da se takšne organizacije ne bodo v bodoče snovale, Srbija sploh ni uvaževala. Ker so naše zahteve najmanj, kar sploh moremo zahtevati, da si ohranimo mir in red na jugovzhodu monarhije, moramo srbski odgovor na našo noto smatrati kot nezadovofjiv. Sicer se tuđi srbska vlada sama zaveda, da je njen odgovor nezado-voljiv, ker predlaga koncem svoje note, naj se rešitev konflikta izroči posebnemu razsodišču in ker je že tri ure pred oddajo odgovora odredila mobilizacijo vse srbske armade. Patrlotžčne manifestacije. Dunaj, 27. julija. Tu so se včeraj vršile velike patrijotične manifestacije. Župan je proslavlja! zavezniško zvestobo Nemčije in Italije. Tuđi v Pešti, v Sarajevu in drugih mestih so bile sijajne patrijotične manifestacije. Ruski poslanik na Dunaju. Dunat, 27. julija. Ruski poslanik pl. Šebeko, ki je bival na dopustu, se je vrnil semkaj. V Rimu še upajo! Rim, 27. julija. »Popolo Romano« piše: Še vedno upamo, da se bo na temelju miroljubnih nasvetov ruske-ga carja in pametnega preudarka srbskega ministrskega predsednika posrećilo mirnim potom resiti avstrij-sko-srbski konflikt. To upamo tem-bolj, ker slone zahteve Avstrije na pravičnosti in postenosti. Prvi spopad. Dunaj, 27. julija, Korespondenčni bureau javlja: Pri Temez-Kubinu so srbski vojaški oddelki, ki so se na-hajali na donavskih parnikih, streljali na naše vojake, ki so nazaj streljali. Prišlo je dokaj vroČega boja. Srbska narodna skupščina. Rim, 27. julija. Agenzia Stefani javlja iz Belgrada: Srbska narodna skupščina se sestane danes 27. t. m. v Nišu. Gospodarstvo. — »Prve gorenjske obrtne raz-stave« v Radovi jici slavnostna otvoritev bo v nedeljo 26, julija 1914. ob 11. uri dopoldne v šolskem po-slopju v Radovljici. Razstava, ki je prirejena pod pokroviteljstvom dež. predsednika barona Schwarza, ostane otvorjena do 30. avgusta in sicer vsaki dan od pol 9. do 12. ure, popol-dne pa od pol 2. ure do 5. ure. Ob ne-deljah pa od 8.—12. ure, popold. pa pa od pol 2. do 12. ure, popoldne pa od pol 2. ure do 6. ure. Vstopnina 30 vinarjev. — IX. avstrijski vinorejski kongres v Gorici 1914. V času od 5. do 13. septembra 1914 bo v Gorici deveti avstrijski vinorejski kongres. Statut kongresa, spored in razstavni red so interesentom v pisarni trgovske in obrtniŠke zbornice v Ljubljani na vpogled. Darila. Družbi sv. Cirlla In Metoda je poslal g. Podgorazdov 20 K, katere so nabrali celjski narodni dijaki. — G. Srečko Đisail, c. kr. sodnik-pred-stojnik v Kobaridu je nakazal 77 K 20 vin. „domu na altar", katere so nabrali kobaridski narodnjaki namesto odhodnice fin. komisarju Frančilku Umeku, ki je odšel v Koper. V tem znesku je vštetin tuđi onih 20 Kt katere je naklonil v to svrbo g. Urnek. Ga. Olga Franđoličeva v Kobarida je poslala 8 K, katere se je nabralo ob priliki smrti fin« rescipijenta g. And. Pipana nešto venca v družbi pokoj-inkovih koleg in gg. podČastnikov tam. planincev. — G. Martin Žraavc, c kr* okr. itražmešter, Cajnice v Bosni jo poslal 25 K 50 vf katere so darovati gg. Rade Jovanovič, trg. 10 K kot or. straim. Martin Žmavc 5 kron, I. Vomiic 2 K, orodL Ft. Jurtj tn J. Đtgelnik po 1 K, oroi. Albin Strus 1 K, Ed. Gttttin 50 v. — Vaoroo de-lnjoča podrnžnica na Savi pri Jeseni-cah priredi 9. avgiota t L veliko veselico, ob katen priliki se bla-gotlovi podružnična sastava. K tej zaninshrl slavnotli to povaJ^telC vse C. M. podružnice in narodna društva, pa vsi Slovenci. Smatrajmo to slavnost kot nekak narodni tabor. — Tvrdka 1. Keber, Tacen pri Ljubljani je poslala zopet vsoto 200 K od pro-danega čistila (kreme) za črevlje in usnje v prid đnižbe sv. Cirila in Metoda. Veliko je še rrgovcev, ki se Ite-jejo za narodne, vendar nočejo naročiti, ozirom a vpeljau* te kreme, Ceš, da je tuji izdelek cenejši. Apeliramo toraj na slavno občinstvo in vse prijatelje na5e šolske družbe, da povsod zahtevajo v trgovinah izrecno kreme v prid naši družbi. Umrli so v Ljubljani: Dne 23. julija: Ivan Stricelj, bivši hlapec, 85 let, Radeckega cesta štev. 9. Dne 24. julija: Justina Zgonct liči sobnega slikarja, 4 leta, Streliškai ulica 10. ^ \ V d ež elni b olnici: - Dne 19. julija: Južina Katarina, poljedelska dninarica, 52 let. Dne 19. julija: Anton Knaus, ža-Rar, 60 let, Draga. Dne 22. julija: Karei Kampič, de-lavec, 17 let, Tržič. — Uršula Kačar, tovarniška delavka, 78 let, D. M. v Polji. — Angel Vižentin, zidarski po-močnik, 36 let, Selo. Današnji iist obsega 4 strani. Izdajatefj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar« Lastnina in tisk »Narodne tlskarne«. Liiijskoinietgo milo s koojitkom Bergmanna & Ko., Dečin na Labi je vedno bolj priljubljeno In razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-ljivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pišem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite lxrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 80 h y lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova lilijska krema »Manera« (70 h Ionček) Čudovita za ohranttev ne2nih damskih rok. 954 Meteorolosiino poroOlo. ViiiM B*a »oijea JM'l Sretajl mta\ tlak 7M mn Čas SilllJe! Ž« t 25T ^! *S Vetrovl Ncbo !va°Ja f mm £B _________________ 25. 2.pop.! 729-2 | 262 j sr. jug. tdel.oblač. „ 9. zv.; 729 5 j 19*5 i si. jzah. 26. 7. zj. 729-9 i 142 . nevihta „ 2. pop. 728 7 18*6 si. jzah. pol. oblaČ „ 9. zv. 728*3 15'3 sr. zah. oblačno 27. 7. zj. 730*3 I 11-4 i si. vzh. oblačno Srednja temperatura sobote 20*4°, norm. 19*9° nedelje 160", norm. 199°. Padavina v 24 urah 11-3 mm in 32*7 mm. — Minulo noč je močno deževalo. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin ADOLF ▼ petek, dne 24. julija ob 5. uri popoldne v 19. leta svoje starosti nagle smrti preminul. ■osle pri LjaHjni, 25. julija 1914. 2878 2alujoCa rodbini Firm. Za Ijnbeznjivo so-čutje ob svoji boli pro-sita sprejeti najudanejSo lanajprisrčnejSo zahvalo rodbina SMn i L |L &M. Prenaic«W&\ Stran 4.________________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 27. Juliji 1914._______________________________________________________171. Stev. Hhh ch»1____________ lipltf !■ ■aTtftjti wlnw, ■rtu Hip, pcrllo I. ft. pri_______________Zatitnajte fzorcel V imenu vseh sorodnikov, prijateljev in znancem javljamo tužno vest, da je nas vzorni narodni delavec, gospod Ivan Pogorelec c. kr. poštoi pristav v p. in predsednlk tmkajsnje podratolc« St. CirlU In Metoda. danes ob pol. 3. uri zjutraj, previđen s tolažili sv. vere v 77. letu svoje starosti mimo v Gospodu preminul. Pozemski ostanki prebl^ega pokojnika se preneso v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Trajen in blag mu spomin. Skromno je živel in skromna smrt je bila njegova zadru želja,' zato se venci v prid družbi Sv. Orila in Metode tiva-leino odklanjajo. SODRAŽICA, dne 26. julija 1914. talnjoči ostali. Gospodična stara 18. let, išče po dovršeni trgov-ski soli primerno službo kot kontori-stinja, knji^ovodkinja itd., vešča slov. in nemškega jezika in nemške steno grafije. Kđo, bove tipr. „Slov. Nar.". ulju iJlUžiU iUiajU V Lfabiia&if tuđi v kaki vili, i 4. 5 ali već sobarr.i in pritiklinami 86 iftčd za no^einbcrski termin ali za pozneje. 2873 Naslove in visočino naiemŠč:ne naznaniti je upravn^tvu »Slov. Naroda« pod šifro „Več*e stanovanje/ 2879". SI 11 IIIU }e ■»•■*■ za | LHlllliSLflDni ČAJ!; Dr. pl. Trnkćczvia Sladm čaj je pra-izvir v^eh sladnih fzde^kov in da kr:, noi. zđravje. 2a ćolentke ie Siadin kot redilno sredstvo ftnih otrok. 2a vsa-keg3 bolnika, za slaboknne. nervozne, i s^abotre, rekonvalescente kot zajtik. | jažina zauživan, ie Siadin izvlr zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, ređi'ni zdravilni zaitrk. Poraba Sladina prihrani t gospodinjstTi 50° o na denarju, 2 3 na mleku, polovico na slad-korj'j. Vse te koristi rotrjujejo vsak-danfa zoaetna naroči'a. ' 4 kg za 60 v;n se dobi tuđi pri trsrovcih. Po pošti 5 zavojev 4 krone franko. Glavne zalome so v lekaraah Trukoczy: -i Jhra'u. Javehfiđ1gi*rmt 25. ladrnikrplat: i. SeMnbrmjer- J '.■ C;rv. di Qoir«j2 703. f 'jsrt, tonafi 1. 'njam, f Cei;a, j -«»37, tifem. t Unu, S«ar. Manur. t laritom. Sauq. otanćT. i LjiUjni. Manu T-ttecy ottct nitorli. — Ž*»na a»t:i:«a te ls^arne \t vi^ojiia siro'ih c zdravih otrok I « >]pdtnom. Na stotine mater je poslaftelo u» *vet j n rrr-oge »o r«r*:ie 5 slarfnim čajrm svoie dajenćk* UJ':n»k siaHnecra ftaja ob stoji » tem. ker »laH %m t ne is,t ;n »sled tega Tsebuie ta prehrano potrebn«. »ubstanco, to je EHastaio ,• S ' DRUŽSR ,,P< V/^RNIC" SOROVLJE, KOROSKO. ILOVSKE PUŠKE-STRELJIVO. POPRAVILA. REVOL-VERJI. ITD. ITD. ti CEMIK 1914. :: ! Ma dm' safon Svane Schiller, Sa. &etra centa 29 priporoča veliko iz-bero izgotorljemli diuuijuhh damskih in tickliskih sfamnihov praznih oblik in nakita, : : : SANATORIUM • EMONA, \ i^\ NOTRANJE IN KTHURGICNE -SOL-EZND. i ■PORcxjrjiGf>nf:A 7 LJUBLiJANA komenskf;ga ulica ^ \ I sef-zorm« PRtwkji DR-FR DERGANC I 500 kroK ! Vam plaćam, ako moj uničevalec korenin kaićem ftla Vaših kurjih o^es, hrad;»vic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh bre7 bolečln, Cena lončka z ga- _____ rancij^kim pismom 1 K -^ 'on*ki 2 50 K Eemenjr, Saschau ('ia.^sa) l^Postf. lt 7it Ogrsko. 628 \^xi<*orlia225ka ulica št. 6. T0VARNA IAMA5K0V' , JELAflNiK? UUBLJal^A-.« NAJSOUDNEJSAihNAJCENEJŠA POSTR EŽB A! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTMi UVOZ PROBKOVINE IzbPAISIJEiNPORTUGALSKE. ZAHTEVAJTEVZORCEl Fr. P. Zajec Izpras^a op&k, salagatelj c. kr. armade, vojne mornarice, demobrancev itd. 123 Liublfana, Stari trg št. 9. Očala in ščipalniki po strokovnjaskih in zdravniskih predpisih. — Z Hektr obratom moderno urejena delavnica IT Najnovejši ceri'k brezplaeino! ~w « i Nova enonadatropna VILA I v Saviri5ki dolini, 10 minut od večjega rrga in železniške postaje, 5 sob, 1 vel. -•alon z balkonom, kuhinja, kiet, sbrambe; | -< liHno gospodar-ko po !opje, obokaai » hl^vi in klet; sadni in kuhiniski vrt, Se prošla po z'-Io nizki ceni za K l5 0iL>. Tuđi njive in travmki so » naprodal- Poloviro kupnine ostane ; lahko vkniižen*1 Zelo prioravno za j maketa trgovca ^li penzi:on!sta. 2761 ] Kje, pove u>>ravn. »Slov. Naroda« ! ali" pi3iaeaiis pofe^m f glatrcem urađu .jSlo^ea-ske ^^rccJne pođ^ertie fednote11, 2703 So. Laws- i ila'e A¥e», Cbicage, IIL, i radi tl&Mhme za svopm amrikoi tsr&tom v zneskn ; 25C8— doSarie-T. 2soi | ----------------------------------------------------------------------------------------------------i Vsten ?rrftst. Vsten prest- \ S¥. F©tra cesta št, 25. Sar^s in vsak Jan, pri vsaksm vremenu ; epslđaiiski in večerni : slovite ciganske salonske kapele iz | Broda na Savi ped osebnim vodstvom kapelnika g. J. Mihalcvića na lepem, velikem vrtu (pri slabem vremenu pod pokrito verando). Onoldanski koncert od 12. do pol 2. pop. Večerni koncert od po! 8. do 12. zvečer eventaslno do 2. ponoći v kavarniikih prosforih. Za mnogobroien obisk se vljudno pnp-jroćata 2S74 A 1. Tratnik. z dvojno prestavo, 6-^7 HP se ceno proda. Naslov v „AncnČni ekspedi-ajia Hoževar, Ljubljana. 2970 J zdrav, poštenih staršev. prijetne zu-i naniosti, s pr'merno šolsko izobrazbo, | veš~ ^loven^Ve^a in nemškega jezika * ftQ Sprefme v manufakturno trgovino VinUo Sket, Ilirska Bistrica (No* tranisko). 2844 samostojna moč, Špecerijske in manu fikt.irne stroke, želi premeniti ntestO. Zmožna obeh iezikov. Službo-j vala je že kot voditeljica iilijalke. Nastopi 15. ali koncem septembra. Prnudbe pod „Marlfiva 20/ 2365" na upr. »Slov. Naroda<. 2365 s primerno šolsko izobrazbo, krepak in zdrav, se takof sprejme I v trgovino me&asega blaga ! Štetan Lapajne, Sp. Idrija } 2843 i---------- -— " i iiai iilig. ■! razumen in skušen vseh del trgovstva: vina, ž^ania, lesa, kmetijstva in mehanizma, i&če službe kot poslovodja, pole« kake druge koncesijonirane obrtntie, kakor gostiloe ali trgovine, nairaje blizu mesta. Sprejme tuđi elužbo uradnika. Na zahtevo tuđi kavcija Ponudbe pod „PoslOVOđja" na anončno ekspedicijo Hočevar v Ljubljani 2859 GRAF"** kocke za govejo Juho nadomeščajo | meso v juhL Dobiva se povsod — Pri nakuru povdarjajte izrecno; GRAFove kocke. Jadranska banka fUijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. 5 zuaiuia .tom . iMito. « DelnUka glavnica K 8,000.000. _J"fa^*'^tasfl^*t Eapaie in prodaja vrtisosta« papiri« (rente, lastarna pisnu, delnlee, »rečhe itd.) — Valute Ih devize. — Fr—— k Tsem trebanieak ipraHii Tlofe sa brasilse kfUlc« tar m ttr« 1b Mk«tt rataa. ^3 Obrestovaije od dne vtožitve do dne dviga. ■mM iavek pUta Muka li svofega. Bskenipttrai menlce, deviie In faktore. — Zavarovanle vredn. paplrjev proti kanal imgaM. — Sevlilla irebaaia srečk ferexpU6no. — Reatbous-kredltL Borna ■iroclla. — Inka—.