230. številka. Ljubljana, v soboto 6. oktobra. XXI. leto, 1888 Uhaja vsak dan ivrier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avstro-o frerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 rUI, za četrt, leta 1 rKI., za jedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ti b 1 j a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lo kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvoje v Gospodskih ulicah št. 19, Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. V r|iil»l|unl 6. oktobra. Zagrebški „Obzor", ki je ob okupovnmh deželah navadno jako dobro poučen, priobčil je dne 2. t. in. uvodni članek „Deset godina okupacije", v katerem se bavi o obenem kulturnem razvoju v Bosni in Hr-cegovini v preteklem desetletji in kaže na veliko premembe, ki bo se oudu v teku 15—20 let vršile in završile. „Nećemo oporekati, pravi „Obzor", da so se za uprave avstro-ogorske izvele razne vrlo koristno institucije, no kulturnih odnošajev in napredka ne smemo presojati po tem, je li v deželi već tacih institucij nego prej,{marveč po tem kako se kulturni napredek javlja v življenji pojedinen in v javnem življenji." S tega stališča pa se ne daje tajiti, da se v tem, kako dan dane« žive Bošnjaki in Hercegovci, opažajo znamenja, za mirod jako opasna. Bošnjak in Hercegovec bila sta do okupacije zmerna v jedi in pijači, pijanstva ni bilo, niti primere, da bi ka terikoli Bošnjak, bodi mohamedanee, pravoslaven ali pa katolik, svoje premoženje z razuzdanim ži\-Ijenjem raztepal. Sedaj je pijancev na tisoče, pa tudi Blucaji neso reilki, da so bogati spahiji vsled zapravljivega življenja prišli na beralko palico. Vlada je v resnici že pred dvema letoma izdala naredbo proti pijanstvu, žal, da prekasno, sicer pa tudi naj boljša naredba ob sebi ne more temu ziu odpomoći. Kar se je v tem pravci v prvih osmih letih grešilo, tega sedaj ne more popraviti niti najboljša šola. Bošnjak postal je pohlepen za denarjem in skuša ga sedaj pogostoma dobiti na tak ali drugi način, katerega ne moremo imenovat? častnim; on je poprej samo v redkih slučajih kartal, ali kaj druzega za denar igral, sedaj poznajo pogostoma loterijo, a tudi promeae in „Antheilscheine", katere mu ponuja celo kardelo Peštanskih in Dunajskih agentov. Da bi oblastva tem agentom v njihovem „kulturnem" delovanji delala kake zapreke, ni nam doslej znano, a vsekako bilo bi neobhodno potrebno." Škodljive posledice te premembe glede jednostavnoga zasebnega življenja pokazale so se zlasti pri sodnijskih obravnavah. Dasi ni točnih podatkov o razmeri zločinov in pregreškov, zvršenih iz pohlepnosti do tujega premoženja in onih, katerim je uzrok, kakor se že pravi „silno ganuća srdea", to vpnder znamo iz skušnje pri pojedinih bosenskih sodiščih, da število prvih — ki so bili pred 15 do 20 leti uprav nepoznani — vsako leto narašča. Množe se število tatvin domačih, poljskih in gozdnih ; še bolj pa število poneverjenj, mej katera spada dakako tudi največje število konkurzov in „falimen-tov". Število zločinov in pregreškov seveda še vedno ni toliko, kakor v „razsvetljenih" zahodnih deželah, toda ako se ne poseže po sredstvih, da se njihovo po množevanje ustavi, bodemo ponosno Bosno in kršno Hercegovino prištevali deželam v tem oziri „razsvetljenim". Polog tega imam še drugih razlogov, iz katerih se more izvajati, da se napredek prosvete v prvem desetletji sedanje uprave ui vršil pravim kulturnim potom. V raznih mestih te dežele gojilo je prebivalstvo pojedine obrti z uprav umetniško spretnostjo, tako n. pr. v Serajevu sedlarstvo, kotlarstvo, razven tega se je ondu proizvajalo lepo dragoceno orožje, v Foči orožje in noži, v Livnu znani filigranski izdelki od srebra in zlata i. t. d. Od teh obrti j jih je nekoliko od 1878. 1. popolnoma prenehalo, ostale vidno nazadujejo glede umetne spretnosti delavcev, ker narodna izvirnost njihova ne prija več sedanji umetniški pokvarjeni zahtevi konsu.-^ntov." „Obzor" toži na dalje, da so sedaj vso obrti v tujih rokah, katere se ne brigajo, da bi se ohranilo lepe originalne narodne oblike, naposled pa se obrača na šolsko polje. Letos n. pr. izdalo se bode za Šolstvo 319.094 gld., a to je še vedno premalo, kajti po zadnjem popisu iz 1885. 1. je v Bosni in Hercegovini 120.000 otrok v dobi od 6—12 let, torej bi trebalo nad 2000 šol, dočim jih je doslej samo 400 i. t. d., kar vse je dokaz, da splošni napredek ni ugoden, ampak daje, kakor trdi „Obzor" problematičen. Iz deželnih zborov. Deželni z*bor Icrgjajafld. (VIII. seja dne 1. oktobra 1 888.) (Konec.) Poslanec Dež man se spušča v podrobne zadeve zaradi pouka nemškega jezika »na slovenskih ljudskih šolah in toži, da izmej 11 večrazrednih šol jih je le še sedmero pouka v nemškem jeziku deležnih Navaja krajne razmere in zdi se mu, da bi bil nemški pouk v Šmartiuu dosti važnejši kakor v Šemiči in Leskovei, isto tako važneji v Mengši, nego v Toplicah, ker v Mengši je dovolj Inemške industrije. Proti sedanjemu stanju nemškega pouka doslej ni bilo pritožeb, zakaj take po agitatorjih izzivati. Sploh pa ne gre, da bi dež. zbor o VRaki razsodbi državnega sodišča napravljal nove sklepe. Kam bode došel, ako hoče o vsakem judikatu državnega sodišča tudi napravljati nove sklepe. Sploh pa, kako se bode sklep deželnega zbora tolmačil, mogoče je, da se napačno umeje. Naj se opusti vse, kar se hoče skleniti proti nemškemu jeziku, in naj se v posnemo vzame prebivalce okolice Tržaške, kateri so sklenili v svoje šole uvesti nemški jezik. Poročevalec profesor Šuklje pravi, da se je deželui predsednik baron VViukler skliceval na uredbo c. kr. deželnega Šolskega sveta, dasi se ni spuščal v pravne razprave, povedati pa mora, da naredba dež. šolskega sveta iz I. 1870 ni nikak zakon in za deželni zbor kranjski nikdar merodajna. Deželni zbor nikakor neče segati v pravice c. kr. deželnega šolskega sveta, a protesti zoper to naredbo bo došli, tako iz Šmartina, kakor iz Cerknice. Deželni zbor pa ima gotovo pravico, kritikovati poslovanje tudi c. kr. deželnega šolskega sveta, kajti ko bi te pravice ne bi imel, da bi bil le poklican pregledavati številke deželnih dobrodelnih zavodov in deželnega proračuna, potem ni več treba deželnih poslancev, to bodo rešili tudi diurnisti deželnega računskega oddelka. Postopati je torej jako previdno in gledati na to, da se ne zagazi in se ne bodo izvajali čini kakor pod ministerstvom Auers-perg-Lasser. Takrat so bili odnošaji že taki, da bi se bili kmalu prelevile slov. ljudske šole v šole z nemškim učnim jezikom brez ozira na § 19. državnih osnovnih postav. Treba je torej točnega postavnega določila, „ Vigilantibus jura" mora obveljati. Član 19. državnih postav more priti do popolne izvršitve, zato je najskrajneji čas. Kdor njega zgodovino pozna, ve, da se je podlaga istega določila že v Kromerižkem državnem zboru, v Dunajskem zboru pa je predlagal ranjki domoljubni poslanec dr. Lovro T orna n, da se je določilo, naj se drugi deželni jezik poučuje le: „ohne Anvven- LISTEK. Nedeljsko pismo. Bela Ljubljana in odlični Karlovec sta tako daleč narazen, da bi se jaz dolgo premišljal, predno bi iskal, v čem sta si podobna. Različni po leži, trgovini, prometu, po številu prebivalcev, po počasni leni Sotli, na katere levem bregu pri Harmici se, kakor mi je trdil odličen Hrvat, že pričenja otijent z vsemi svojimi drzovito zakrivljenimi prepeliČar-skimi nosovi, s Sternovim vinom, z ostro vonjavo prave Debrečinske paprike in drugih kornpcij, _ sta se vender rečeni mesti v jedni točki močno podobni, ta točka pa je: kolodvorska restavracija. Kakor v Ljubljani mogočni Ko tog, katerega je iz Gradca bojda pregnala pivbujna telesna lepota, „0der auch nicht, was dasselbe ist", propagando dela za nemštvo in se narodnjakom brezozirno po robu postavlja, ravno tako širi vrstnik njegov v kolodvorski gostilni v Karlovci, neki Kapitz Miklds idejo globusa madjarskega. Kupit/ pa je vender nekoliko uljudoeji, nego li slavni naš Konig, na svojih jedilnih listih ima poleg madjarskih tudi nemške in hrvatske izraze. S tem je hotel Karlovčanom nuditi priliko, da se lagodno priuče jeziku mailjarskemu, posebno pa onim izrazom, s katerimi se daje utešiti mnogo zahtevajoči želodec. Karlovčani bo bili jako poslušni učenci in napredovali so v primerjalnem jezikoslovji nepričakovano. Hitro so pogodili, da se „Schinken;< zove madjarski „sonka", pečenka peesenye, krompir k r u m p 1 i, fižol p a s c u 1 y, črešnje eseresnve naposled uganili so tudi to, da so Arpadovci celo poskočno bolho vzeli od Slovanov na posodo, da so pa ono uadležno živalico, ki ima noge, pa po glavi hodi, s pravim arpadskim imenom vred prinesli seboj iz svoje še nedognane azijske domovine. Ćitajoč tO drobnost v listih hrvatskih sem se skoro jednako radoval, kakor pri čitanji poročila iz deželnega zbora kranjskega povodom debate o novi obrtni šoli. Kdo bi se bil mislil, da bode sicer mirni in kukor jegulja gladki Gutmannsthal Benvenutti tako uabrusil viteško sulico svojo? On, ki je še pred par leti sredi zbora v fundamentalnoj ponižnosti poljubil škofovo roko, on bil je sedaj kakor rjoveč lev, brez grive seveda. Jadikoval je, da se nemštvo v Kranjskej zatira, da skoro ne bodo prostora, kamor bi položil trudno glavo svojo. Govoril je mnogo, veliko več nego bi mogel dokazati, česar pa niti poskusil ni. Imel sem pred tem govorom veliko več rešpekta pred njim, sedaj ga nemam prav nič več Pred govorom njegovim mislil sem si, da je vsak vitez tudi paladin resnice, sedaj pa sem izprevidcl, da sem se kruto varal. Gospod vitez Guthmannsthal, povejte mi blagovoljno samo to, kdaj, kje in kdo je nemštvo VaSe zatiral? Ali nemate nemških ljudskih in Brednjih šol, ali se Vam Vaše uloge pri oblastvib in sodiščih ne rešujejo nemški, ali ni Vaš jezik povsod, kjer le hočete, pravoveljaven ? V čem tiči zatiranje? S praznimi deklamacijami vzbujate le — pomilovanje To Vam je prijatelj Dežman vse drugačna Ščuka! Le poslušajte ga! On sicer tudi tarnj a da se nemščina v kot potiska, na drugej strani pa se je skazal Slovenca radikalca, kakeršen je bil, ko je bil še sotrudnik „Novicam". V obraz nam je po-\edal nedostatek, da nam manka domačinov, kadar so razpisane stavbinske in tovarniške službe in mesta gozdnih nadzornikov. Njemu je vsa naša de dung eines Zvvanges" in tO se je sklenilo le po pritrjevanji nemško-čeških poslancev, kateri so se bali, da bi se talki Nemci morali učiti in znati češkega jezika. Ravno zaradi tega, ker je sedaj na dnevnem redu Seharschmiedov predlog o nemškem državnem jeziku, treba biti Slovencem opreznim, da se iz dosedanjega položaja ne bodo izvajale kake dedukcije, torej naj se nasvetovani resoluciji hnanč nega odseka pritrdi. Pri glasovanji vsprejme se resolucija z glasovi vseh narodnih poslancev. Dr. V oš n jak nasvetuje v imenu finančnega odseka in pravi: Finančni odsek je razpravljal na svete deželnega odbora o podporah za zgradbe ljudskih šol in sklenil uasvetovati, da se podpore do-vole le za šole, ki se že zidajo ali se bodo gotovo začele zidati tekom prihodnjega leta. Zato je izločil občine Rakitno, Oberje, Tomišelj in Tribuče, katerim se bode podpori dala tačas, ko pričuo graditi šole. Uvrstil pa je občini Trboje in Šturija, ki sta naravnost do slavnega deželnega zbora se obrnili s prošnjami za podporo. V Trbojah so troški za zgradbo nove jednorazrednice, ki se je tam ustanovila, znašali 4000 gld., katere si je občina večinoma izposodila. V Šturiji pa je stalo poslopje za dvorazredno šolo 9000 gld., od katerih je 3000 gl. še nepokritih. Za Trboje deželni zbor še ni dovolil nobene podpore, za Šturijo pa že 500 gld. Petrova Vas si je zidala šolo, na kateri še dolžuje 1200 gld. Manjka pa pitne vode ne samo pri šoli, temveč v celi vasi. Troški za napravo vodnjaka so proraču-njeni na 400 gld. Finančni odsek torej imsvetuje : Deželni zbor naj dovoli za 1. 1889, podpore iz deželnega zaklada za zgradbe ljudskih šol sledečim občinam: 1. Cerknica 100 gold., 2. Babuo polje 100 gld., 3. Radeče na Gorenjskem 200 gld., 4. Sv. Gora 100 gld., 5. Sv. Trojica 200 gld., 6. Radomlje 300 gld., 7. Grahovo 300 gld., 8. Radence 100 gld., 9. Podgora 100 gld., 10. Češnjice 200 gld., 11. Bo-jance 100 gld., 12. Štrekljevec 200 gld., 13. Stari trg pri Poljanah 100 gld., 14. Črnomelj 1000 gld., | 15. Metlika 1000 gld., IG. Šent Vid pri Vipavi 200 gld , 17. Kropa 200 gld., 18. Trboje 400 gld., 19. Šturija 400 gld, 20. Petrova vas 200 gld. itd., skupaj 5500 gld. Potem se seja sklene. Deželni z "bor gr©xišlKi_ (VII. in zadnja seja dne 2 6. s ep t. ob 5. uri p o p o 1 u d n e.) (Dalje.) Poročila pravnega odseka. Poročevalec dr. Verzegnassi. Vsprejme se na račun deželnega zaloga tretjina odškodnine, katera pojde po postavi vinogradnikom, kadar se pokončajo trtni zasadi v namen, da se zabrani razširjenje trtue uši. Poročevalec dr. Nikol. T on k 1 i. Potrdi se načrt postave, ki ga je predložila vlada v nekaterih premembah v ravnavi s pravicami, ki se imajo odkupiti ali urediti po ces. patentu dne 5. julija 1853 št. 130 drž zak. — to je po zemljiščno-odveznem potu. Poročevalec dr. VerzegnaBsi. Vsprejme se načrt postave, po katerej se občinska cesta mej Marjanom in Trato uvrsti mej skladovne. Poročevalec dr. Nikolaj Tonkli. Vladni predlog postave zastran plač verozakonskih učiteljev na javnih ljudskih šolah vsprejme se z bistveno premembo, da bo imela okrajna in ne deželna šolska oblast dogovorno z dotično konfesijonalno višo oblastjo določevati, je-li se bo imelo na kaki javni ljudski šoli ustanoviti mesto posebnega vero-zakonskrua učitelja in o tem, je-li se bo imel nastaviti iposebeu verozakonski učitelj z nagrado ali z določeno plačo, dalje na katerih šolah in koliko tedenskih ur bo imel na vsaki šoli poučevati. Tudi imenovanje katehetov in odločevanje njihovih nagrad, plač in potnin se je izročilo okrajnim Šolskim svetom. Vladni zastopnik baron Rechbah je sicer zagovarjal vladni predlog iu priporočal, naj ga zbor nikar ne spreminja — a velika večina je potegnila s poslancem Dcl-Torrejem, kateri j e predlagal navedene premembe v duhu širše avtonomije. Poslanec Ivančič poroča o prošnjah ajdovskega županstva in političnega društva „Slov. jez" v Brdih za premembo dež. volilnika v tem zmislu, da bi 'bil v skupini mest, trgov in obrtnijskih krajev vsak dotičui kraj tudi volišče in da bi v tej skupini imeli volilno pravico razen občinarjev, ki volijo pri občinskih volitvah v I. in II. razredu, tudi vsi tisti volilci III. razreda, kateri plačujejo najmanj 5 gld. izravnega davka. Ta zadeva se je prav živahno razpravljala v pravnem odseku iu mej poslanci — vsi priznavajo pravičnost take premembe - a italijanski poslanci se je vender odločno branijo, češ, da še ni jasno zadosta, kake nasledke bi imele te premembe. Zato je predlagal pravni odsek, naj se stvar odstopi deželnemu odboru v nadaljue študije in z imročilom, da predloži prihodnjemu deželnemu zboru svoje morebitne nasvete. Toda italijanska stranka je pokazala svojo * odločno nasprotstvo proti vsaki premembi deželnega volilnika v predloženem zmislu s tem — da je pri glasovanji cela zbornična levica obtičala na sedežih — slovenski poslanci pa so bili ta dan v manjšini. P o r o či 1 a finančnega odseka. Poročevalec dr. M auro vic h. Potrdi Be brez ugovora proračun deželnega zaloga za 1. 1889. Vseh stroškov je določenih po tem proračunu 258.505 gl., dohodkov pa lf>0.526 gld., torej je priniankljeja 97.979 gld., kateri se zvikša do 106.479 gld., ako se došteje še znesek 8500 gld., ki ga namerava dežela vrniti na račun svojega dolga. — Da se založi pritnankljaj deželnega zaloga, terjala so bo: 1. doklada po 8 % na skupno vsoto državnih zemljišnih davkov, 2. doklada po 12% na skupno vsoto vseh ^drugih državnih izravnih davkov, 3. doklada po 20 % na užitnino vina, mošta in mesa iu 4. davščina 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno potočeuega piva. Ti predlogi se potrjujejo tudi v zadnjem branji in tako se potrdi v zadnjem branji tudi doklada po 9 % k vsom izravnim davkom za zeniljišno-od-vezni zalog, .Konec prili.) lavnost še preskromna, na vseh mestih javnega življenja, v trgovini iu v obrti, v delavnicah in tovarnah naj bodo sami domačini. Prav hvaležen Bem Dežmanu za te besede. Mislil si je že marsikdo kaj jednacega, a tako razločno v deželnem zboru povedal še nihče. Zatorej gojim upanje, da se ta Dežmanova želja čim prej uživotvori, potem bode Slovenija slovenska iu treba nam no bode prisiljenih jezikovnih razprav povodom debate o strokovni šoli. Kot tretji potegnil se je za nemščino še baron Švegelj in na vse pretege poudarjal njeno neobhodno potrebo. Jaz mislim, da je ekscelenca Šv igelj o resničnosti govora svojega prepričan, vsaj roke je mej govorom dosledno držal v žepu, kar je menda za uekdan]ega Radonjeviča istega pomena, kakor za znanega Rimca pantomina s palcem in kazalcem in klasični izrek „Nou olet". Sicer pa dobro vem, da baš ekscelenca Švegel v Aleksandriji za nem-ščii o ni bil tako strastno goreč, kakor je dan danes, ondu bilo mu je na korist ono, kar je pokojni Avman v znanem prorokovani i tako markantno izrazil. Dežmau, Gutmaunsthal in Švegelj borili so se vsi za nemščino, katera je sedaj že tako na dnev- nem redu, kakor vsakdanji kruh, kakor da bi človek brez nje ne mogel niti v nebesa. Vse to pa je gol bumbug. Dobro je, če človek nemški zna, neobodue potrebe pa ne vidim nikjer. Nemčija sama nema že dovolj kruha, zato nastal je „Drang hach Osten", kjer raste „rumena pšeničica". Nemška zemlja nam je že zaprta in po nemških pokrajinah Štajerske in Koroške, o drugih nemških deželah niti ne govorim, bi rojaki naši služeb in kruha zaman iskali, kajti službe razpisujejo se ondu že vse s pogojem, da mora prosilec biti „deutseher N a t. i o n al i t a t". V rečenih deželah so Sloveuci že jako redki iu kar jih je, večinoma več Slovenci neso, na Hrvatskem saui-m pa jih je nad 20.000, jako mnogo tudi v Srbiji in na Bolgarskem, kjer nobenemu ne treba nemščine. V bodoče se bode to še močneje pokazalo, kajti narava sama veleva „Svoji k svojim". „Od Soluna do Opatije govori se samo jeden in isti jezik" rekel je nedavno Jovan Ristić od ličnemu Slovencu, ki ga je pohodil v Opatiji. Te besede so najboljši odmev na vse deklamacije Gutmaunsthalove, Dežmanove in Švegeljnove, ki so menda vsi trije preverjeni, da Ristić pri tem nemščine ni v mislih imel. s. Finančnega in pravnega odseka poročilo o novem mestnem posojilu. (Poročevalec dr. Tavčar.) Konec.) Vpraša se sedaj, kolik naj je znesek novega posojila? Tu so bila mnenja različna. Jedna stranka zahtevala je, da naj se izposodi z nova milijon go'-dinarjev in to zategadel, ker se bo 500.000 gold. potrebovalo za kanalizacijo, in ker se dobi denar pri tacih prilikah etneje, Če se ga več v/ame. Večina pa je bila nnienja, da naj Be izposodi samo toliko, kolikor se za sedaj resnično potrebuje. To pa je ravno tista svota, kojo potrebujemo za vodovod, kar sem prav za prav že zgoraj dokazal. O tem, da bi se denar zdatno ceneje dobil, če se najme celi milijon, nego takrat, če se vzame samo pol milijona, se pač govoriti ne more. Na drugo stran pa bi pri posojilu jednega milijona vsaj pol milijona gotovine morda 15 ali 20 let ostalo v mestni blagajnici in morali bi se z nova mučiti z vsemi tistimi nevar Dimi eksperimenti, s katerimi smo se mučili sedaj, ko smo se borili za tiste obresti, katere je v mestni kasi ležeči milijon d mašati moral, če se je hotela pot preprečiti prihodnjim krizam. Pri tem bi zopet ne ostalo druzego, nego pol milijona nakupiti državnih zadolžnic. Brez ozira na to, da občina nikdar ne bo mogla založiti tiste rezerve, ki bi dajala zadostnega poroštva za vse mogoče kurzne izgube, moramo pa tudi uagla.sati, da sedanji časi niso taki da bi se smela tako rekoč cela prihodnjost občine opreti na tako polzko pedhigo, kot so državni papirji. Politično obnebje je tako prepreženo, da brez nevihte ni pričakovati lepega vremena. Prišla bo ta nevihta gotovo, vpraša se samo ali malo let prej, ah malo let pozneje. Naj je naša Avstrija v tej prihodnji vojni zmagonosna, ali naj je pobita, jedno je gotovo : da bodo naši državni papirji v tisti dobi zgubili precej vrednosti, bodi si, da smo zmagali, ali pa tepeni bili. Nikakor bi torej ne kazalo, naložiti si novih državnih papirjev, ko nam Že sedanji belijo lase; zategadel tudi ne kaže, najemati si posojila jednega milijona, ker ravno ni potrebe za takovo svoto. Tudi sklicevanje na kanalizacijo bi tacega posojila ue opravičevalo, ker bodo še le prej predpre-iskave dognale, je li popolno in jednotno urejeuje kanalizacije mogoče, ali ne. Morda bodo predpreiskave dognale, da je samo parcijeino urejanje mogoče, iz čes r bi potem sledilo, da bi stroški kanalizacije nikakor ne bili tako visoki, kakor menimo dandanes. Iz vseh teh razlogov nasvetujeta združena odseka, da bi se za sedaj iskalo posojila za gl. 500.00O to je za tisto svoto, ki se v resnici potrebuje; ter se bo morala za vodovod izplačati. Sedaj nastane vprašanje, kje in kako naj si mestna občina to novo posojilo najme V Mestni magistrat je glede tega povpraševal že pri različnih zavodih. Odgovorile so filijala avstrijskega kreditnega zavoda v Trntu, Nižje-avstrijska eskomptoa družba, splošna avstrijska „Bodenkreditanstalt" in „Union -Bank", da bi dale to posojilo mestni občini. Isto tako je vsaj direktor Suppan pri tukajšnji hranilnici obljuboval, da bi brez dvojbe tudi kranjska hranilnica posodila 500 000 gld. proti primerni hipoteki in 41/a% obrestovanju Dvomiti se torej ne da. da bode mestna občina dobila v govoru stoječe posojilo, iu sicer proti obrestovanju, ki bi na leto nikakor ne presegalo 4'/a°/o Večjega obrestovanja bi mesto nikakor prenašati no moglo, vender pa ni dvojbe, da je tudi danes za toliko obrestovanje pri omenjenih zavodih . dobiti do poluinilijona Mold. za tako občino, kot je mestna občina Ljubljanska. Najpri-pravuejše bi seveda bilo, če bi se denar izposodil pri tukajšni hranilnici, ker bi bilo pri tem občevanje najprijetnejše in najcenejše. Kranjska hranilnica bi se pa tem lažje spustila v to operacijo, ker je ravnokar z ozirom na občine spremenila svoj statut in itak boleha na pteohilosti denarja, ki jej za neznatne obresti ieži pri različnih bankah. Ravno tako se bo moralo rešiti vprašanje, kako varnost dati bo imela in smela mestna občina za novo posojilo Brez varnosti se posojilo pač ne bo dalo dobiti. Objekt, ki naj bi dajal tu varnost, je pač pred vsem tista stavba, za katero se denar išče, to je novi vodovod, ki bo brez dvombe po dokončanji representoval lepo vrednost. Pri tem je dalje toliko gotovo, da imajo pri uovem posojilu iz ozira ostati vsi tisti dohodki in vse tisto občinsko premo- Dalje v prilogi. * Priloga ^Slovenskemu Narodu84 št. 230 6. oktobra 1888. ženje, koje se je zastavilo že za prvo loterijsko posojilo Isto tako se bo moralo dognati vprašanje, kako, to je pod kakimi modalitetami naj se kontra-buje posojilo. Tudi tukaj bila so mnenja različna ; pač sta bila odseka jedina v tem, da na novo loterijsko posojilo ni misliti, ker nastajajo taka posojila lahko po-gubonosua in prenevarna. Govorilo se je za parci* jelne bipotečne obligacije, in govorilo tudi za to, da naj bi se celo posojilo vzelo na jedno samo za-dolžnico. Ab o vsem tem bilo bi odločno prezgodaj že danes spregovoriti. Dokler ni privoljenja deželnega zbora, toliko Časa se ne moremo spuščati v podrobnosti, toliko Časa ne moremo pričeti pogajanja z določenim denarnim zavodom. Kakor hitro pa bodemo imeli deželni zakon za to posojilo, potem določiti se bodo dale vse podrobnosti, potem določila se bode tudi pot, po kateri bodemo dospeli do posojila in tudi oblika, v kateri bodemo kontrahovali to posojilo. Gotovo bodo važne te podrobnosti, in gotovo bo tudi, da se bode izbral tisti zavod, ki bo dal deuar najceneje in izbrala se bode tista oblika, ki bode prouzročevala najmanj bremena. Visoki deželni zbor, ki ima skleniti zakon, Se Bedaj še tudi nema pečati z omenjenimi podrobnostmi. Pač pa mu je v roke dano, da vsprejme v zakon določilo, da je konečno dogovorjeni in mej občino in tem ali onim denarnim zavodom sklenjeni posojilni kontrakt veljaven le takrat, če se je v svojem popolnem obsegu predložil k odobrenju bodi si deželnemu odboru, bodi si deželni vladi sami. S tem bodo pač dosežene vso garancije, katere so se hotele ustanoviti s tem, da se je upeljalo nadzorstvo deželnega odbora, deželnega zbora in vlade nad našo mestno občino. Tudi deželni zbor Graški, in sabor v Zagrebu nista se spuščala v podrobnosti, ko sta dovoljevala zadnje Čase zdatna posojila mestoma Gradcu in Zagrebu. Še le potem, ko je stopil dotični zakon v veljavo, pričela so se mej denarnimi zavodi in mestno občino pogajanja, po katerih se je posojilo konečno določilo in glede vseh podrobnostij ugotovilo. Pri koncu tega sporočila naj še omenjam, da bi mestna občina ne prišla v nikake stiske glede amoi tizovanja najetega posojila. Moj prečastiti prednik in prijatelj, ki bi moral danes prav za prav mesto mene poročati, izdelal je z njemu lastno marljivostj o amortizacijsko tabelo, iz katere je razvidno, kako bi se najeto posojilo v petdesetih letih zopet poravnalo, Ta tabela se sicer opira na posojilo jed-uega milijona, a tudi sedaj, ko nesem imel časa, izdelati nove tabele — nam še lahko služi. Za celi milijon potrebovalo bi se na leto 46.406 gld., da bi bil v 50 letih nazaj plačan. Za pol milijona potrebuje se samo polovica, to je 23.203, tako da bi se vsacega pol leta na obresti in amortizacijski kvoti izplačati imelo primeroma 12000 gld, — Letno breme znašalo bi torej kakih 24.000 gld., katero bi se brez težave pokriti dalo, kakor hitro bi se vodovod na leto primerno obrestoval. Za prva leta tega obre-stovanja pač ni pričakovati, ali pozneje pa se bode v vodovod zazidana glavnica gotovo obrestovala z 41/a%> kakor nas to skušnja uči pri vodovodih v Zagrebu in drugih mestih. V kolikor more torej človeška pamet sklepati, mora se pričakovati, da se bode z dohodki vodovoda in s pomnoženimi rednimi dohodki v petdesetih letih novo posojilo brez posebnega napetja hnancijelnih močij mestne občine odbiti dalo. Združena odseka nasvetujeta: Slavni mestui zastop naj sklene, da se ima za mestno občino Ljubljansko y pokritje stroškov novega vodovoda najeti posojilo v znesku 500.000 gl.; mestnemu magistratu se naroča, da ima pri deželnem zboru izprositi dotični deželni zakon, s kojim se dodeli mestni občini za to posojilo potrebno postavno privoljenje, in tudi privoljenje, da se v njega varstvo sme oddati v poroštvo in oziroma v zastavo vse tisto občinsko premoženje, v kolikor že ni zastavljeno v varstvo loterijskega posojila. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 6. oktobia. V iiionivskcm deželnem zboru je poslanec dr. Dvorak rekel, da je pravi namen nemškega „Schulvereina", otroke vzgajati v tumpce in bebce. To je seveda globoko užalilo nemške poslance in zahteali so, da ga deželni glavar pokara zaradi teh besed, kar se je seveda tudi zgodilo. Finančni odsek je predlagal, da se deželna priklada poviša s 25 na 28 kr. od goldinarja. Nadalje je naročil deželnemu odboru, da naj preiskuje, bi li ne bilo umestno, da se najame deželno posojilo, ki bi se porabilo za razne investicije in poplačilo zemljišno-odveznega dolga. Deželni odbor bode o tem poročal v prihodnjem zasedanji. Kakor „Czas" piše, ne bodo v |rali»keui deželnem zboru nič več prijenjali Rusinom. Rusinski predlogi neso druzega, nego izzivanja in demonstracije, ker bodo kmalu nove volitve. Poljaki ne morejo dovoliti, da bi se umetno izgojevala rusinska inteligencija, ko se poljščina zatira v Prusiji in Rusiji ter se more samo v Galiciji svobodno razvijati. Poljaki menda mislijo, če je drugi zatirajo, da potem že smejo tudi sami druge zatirati. Viianje države. Srhnkf poslanik v Carigradu Novaković, ki je bil na dopustu v Belemgradu, dobil je povelje, da naj se takoj vrne na svoje mesto. Novaković je že tjakaj odpotoval. Kakor se govori, je Novaković v Belemgradu mnogo občeval s Piročancem, ki je zastopnik kraljice v zadevi ločitve zakona. — Znano je, da se je GaraŠanin bil jel približevati Piročancu, a kakor se kaže, se je prepričal, da na ta način ne bode zlezel na krmilo. Zato se je sedaj začel prati v svojem organu „Videlo", da ni res, da bi bil on kedaj intrigoval proti kralju. Kakor kaže, se bode mož na obeh straneh zameril. Včeraj ob desetih dopoludne je na kolodvoru v Parizu pričakovalo mnogo ljudij Boulangerja, ker se je govorilo, da se vrne. Bivši ftrnneoNki vojni minister pa ni prišel. Nekateri hočejo vedeti, da se je vrnil že v sredo v Pariz, pa ni nikomur svojega prihoda naznanil. Prihod nemškega cesarja na Dunaj dal bode povod raznim govoricam. Ze iz tega se marsikaj sklepa, da je odlikovan ogerski ministerski predsednik in več druzih roadjarskih državnikov, dočim so se avstrijski ministri prezrli. Sodi se, da je s tem cesar Viljem pokazati hotel, da odobrava vnanjo politiko, kakeršna našej državi narekujejo Madjari, to tem bolj, ker je nekda cesar Viljem osobno Tiszi z jako prijaznimi besedami podelil red Črnega orla. Grof Bismarck je tudi pohodil Tiszo in poslednji mu je pohod vrnil. Da je zaradi ta-cega odlikovanja ogerskega ministerskega predsednika v Budimpešti veliko veselje, mislimo, da ni treba zatrjevati. Novi priiNki minister notranjih zadev ne misli hoditi po potih svojega prednika. Tako je sedaj odredil, da deželnih svetnikov in policijskih uradnikov ne bode več imenovala vlada, ampak občine. Prve bode morala vlada potrditi. Ta ukaz vse-kako malo diši po liberalizmu. lielgl j*ki ministerski predsednik se je proti nekemu časnikarju izjavil, da ni res, da bi bila Nemčija naprosila Belgijo, da naj utrdi mejo proti Franciji. Minister vnanjih zadev se je pa izjavil, da je izmišljeno, da Belgija hoče v boiločej vojni mej Francijo in Nemčijo popustiti neutralnost, da je to le izmislila „Nouvelle Revue". Tem dementijem pa ni dosti verjeti, kajti ministri tacih stvarij gotovo ne bodo razglašali. Glavna stvar je, da Belgija res utrjuje mejo in hiti z oboroževanjem. Dopisi. Iz ŠiNke dne 5. okt. 1888. [Izv. dop.] Včeraj obhajala je tukajšnja občina slavnost 40let-nega vladanja presvetlega cesarja. Slavnost se je vršila vse skozi povoljno ter je gotovo bila v čast prvej in najintelegeutnej vasi cele dežele. Že predvečer bila je vsa vas krasno razsvetljena; od prve palače do zadnje koče ni bilo temnega okna ugledati, vse je bilo v zastavah, posebno lepo je bila „Citaluica", Knezova hiša kakor tudi šola okrašena. Ob 8. uri pomikal se je mirozov od županove hiše po celej vasi. Ljudstva je bilo natlačeno polno po cesti, ki je naudušeni „živio" klicalo presvetlemu cesarju. Dež je sicer vedno nekoliko nagajal ali ven-der ni zaprečil nobene točke programa. Včeraj šla je vsa šolska mladina z zastavo in vse korporacije občin in [društev g. okrajnemu glavarju nasproti, kjer ga je pozdravil g. župan J. Knez in mala deklica podarila mu je krasen šopek. Podali smo se skupno k slovesni službi božji, kojo je opravil č. g. župnik P. Medic z asistenco. Cerkev je bila natlačeno polna. Po sv. maši podala se je učeča se mladina v šolo, kamor je došla vsa gospoda. Tu govoril je g. okrajni glavar v prelepi slovenščini slavnostni govor, otroci so zapeli kaj dobro cesarsko pesen. Potem je g. predsednik razdelil okolu 200 knjižic »Spomeniška knjižica" od družbe sv. Cirila in Metoda" in podobo cesarja in cesarice. Veselje bilo je videti, s kakim veseljem čitali so otroci mej potjo to prelepo in ceno knjižico. Ob 1. uri bil je banket v gostilni g. Kneza, kojega se je udeležilo okolu trideset gospodov. Prvo napitnio napravil g. župan na cesarja, kar se je z naudušenjem vspre-jelo. Ljubljanska mestna godba zaigrala je cesarsko pesen. Poslal se je telegram na kabinetno pisarno na'Dunaj, v kojem so izrazila občina in društva svojo naj-globokejšo ljubezen in udanost do presv. cesarja. Obed bil je izboren in dela vso čast izvrstni kuhinji »ospe Knezove. Le prekmalu prebližala se je zadnja točka: „pogoščenje šolske mladine". Da je Šiška v resnici uneta za napredek, (pokazala je sijajno ta dan. Tako bogato obdarovati more le tako velika in imovita vas. Otroci dobili so obleko, šolske torbe, kozarce in krožnike, Šolsko orodje in raznovrstna jedila. Kako mil je bil pogled na brezskrbno in nedolžno mladino! Kako se je radovala kako je bila presenečena vsled obilih darov. V marsikaterem očeBU skrbnih in ljubečih mater zasvetila se je solza veselja. In kaj bi tudi ne? Saj revni dobili so obleko, katero jim stariši težko, prav težko kupijo in otroci bili so tako zidane volje. Mej obdarovanjem svirala je godba domače melodije ; otroci 8o popevali vesele pesni, g. nadučitelj govoril je prav dobro o življenji in vladanji cesarja Frana Josipa I. in priporočal nežni mladini ljubezen do pre8lavne Habsburške hiše. Največja hvala gre v prvej vrsti g. Mayer-ju pivarnarju, kateri je v resnici blagodušno obdaroval mladino dalje gospodu Faukalu mornarskemu častniku, kakor tudi drugim blagim aobrotnikom. Ta prelepi dan ostane mladini vse dni nepozabljen in v najlepšem spominu. Slednjič bodi gospodičnam učiteljicem, ki so tako pridno stregle in pomagale pri obdarovanji otrok, izrečena najlepša zahvala. Ix Spodnje Idrije 4. oktobra. [Izv. dop.] Z letošnjim letom prične in otvori se pri nas nova šola in služba novega učitelja je tudi že razpisana. Pri tej priliki prosimo c. kr. okrajno glavarstvo, naj bi, kakor je že pri zgradbi si veliko prizadevalo, in nam dokaj stroškov prihranilo, tudi pri imenovanji novega učitelja uplivalo, da bode imenovan v petji in orglanji vešč učitelj. Naša cerkev je romarska, in zelo obiskovana od tujcev, a petje in orglanje nepopisno slabo, tako da nikakor ne povzdiguje pobožnosti. Prav drago bi nam bilo, ko bi dobili veščega učitelja, v ta namen omenjam, da je poleg učiteljske plače za orglanje določena primerna letna nagrada. Zdaj pa še nekaj! Dne 13. maja let. leta bilo je od „nekje" napovedano, pa medved ne bo nič več po grmovji letal „ausmarš" iz njegovega brloga bo dne 15. istega meseca i. t. d. Kako čudno zazdelo bo nam je pa v nedeljo, ko smo ravno nasprotno zaslišali, da se ta teden prične „medvedova bira". Zdi se nam čudno, pa morda je naše vrlo župaustvo storilo kako hibo. No pa saj je prav, naj pride polagoma malo pravica na dan, in naj tudi naš stari, v človeški podobi ustvarjeni medved si za zimo svoj živež pripravi. Novega posebnega nemara sporočati, prav radi bi pa povabili pa „Muhoderja", pri nas dobil bi polna torbo gradiva za „Nedeljsko pismo". Končevaje dopis svetovali bi, da bi se „tamkje kakor nekje" svoja kaj „ona ko je zblaznela" predno se nam obljubljeni hrbet obrne in prah otrese pošlje pod Ljubljano, ako je res zblaznela, kakor se je od „nekje" na višjem mestu trdilo, in videli bodete, da bode potem boljši „tamkje". — Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je požarnima hrambama v Žužemberku in Spodnji Šiški po 80 gld. podpore. — (Današnja deveta seja deželnega zbora kra n jsk e ga) je bila zelo kratka, trajala je le do 12. ure. Poročilo deželnega odbora zaradi gradnje novega gledališča izroči se finančnemu odseku v poročanje. Deželni odbor nasvetuje : 1. Nova zgradba gledališča na prejšnjem stavišči se opuBti ter se to stavišče z gledališko razvalino vred kar najhitreje dražbenim potom proda, toda ne za menj kakor 20.000 gld. Dotično skupilo se bode porabilo za novo zgradbo gledališča, do tja pa se z zavarovalnino vred, kolikor je bode še ostalo, ko se posestnikom zasebnih lož izplačajo njim pripadajoči zavarovalni zneski proti navadnim pobotnicam, kolikor mogoče plodonosno naloži. 2. Od Ljubljanskega občinskega sveta v seji 27. junija 1888 skleuena brezplačna prepustitev travnika onkraj vojaškega oskrbnega urada kot stavišče za novo gledališče in zajedua zagotovitev doneska 15 000gl k stavbinim troškom se vzame z izrnženjem zahvalo pod tem pogojem na znanje, da je zemlja za tako zgradbo pripravna, da se o pravem času otvori tovorna cesta in da mestna občina ob svojih troski h napravi pred glediščem javni prostor; deželnemu odboru pa se naroča, da izdela načrt in proračun troškov za zgradbo gledišča na tem prostoru ter vzame za podlago skupne troške v najvišjem znesku 190.000 goldinarjev za 6tavbo in notranjo opravo, pri čemer naj se opusti vsaka potratna olepšava in oprava, notranji prostor pa naj se izmeri tolikšen, kakeršen se po dozdajnih skušnjah potrebuje za obiskovalce gledišča v Ljubljani. 3. Da se pomnoži stavbni zaklad, nabirajo naj se doneski pri prijateljih in podpornikih gledišča. 4. Zaradi še kakega doneska iz deželnih sredstev naj finančni odsek stavi svoje nasvete in pretresajo tuli vprašanje glede porabe glediškega zakladi za giediške namene. Sicer so se reSevale večinoma prošnje o cestuih zadevah. — (Prošnjo cestnega odbora Novomeškega) za podporo v namen pokritja primanjkljaja 1. I. in za potrebščine pnh. leta 1889 predli ži! je v denašnji seji deželnega zbora poslanec Pfeifer in bila je izročena finančnemu odseku. — (Imenovanje.) Josip S ch\v en t n e r, pri-Bta' v Celii, imenovan je državnega pravdnika na-mestnikoni. — (Slovensko gledališče.) Občinstvo opozarjamo še jedenkrat, da se jutri predstavlja ■lavna Gogoljeva igra „Revizor". — (ti oriš ki „Sokol") izletel je preteklo nedeljo v Podgoro. Labonska svojat ga je pri odhodu. Se bolj pa zvečer pri povratku obsipala s psovkami, žvižganjem in upitjem, Sokoli so se mirno umikali do VOJaSnice na Travniku, kjer je straža poklicala vojake pod orožje, na kar so se lahonski pobalinl hitro pogubili. Goriški lahmčiĆi in ('oljski „mob" v frakih in cilindrih si svob »dno sežeta v roke. — (Či tal niš k odbor) je imel pred par dnevi sejo, katerej posnamemo sledeče sklepi;: Po-luletna odpoved ostirjeva se potrdi in vzame na znanje Običajni predadventnibesedi imata se vršiti: i. dne 28. oktobra ali pa 3. novembra: II sijajna, v spomin 4 01 e t n i c e Njega v e 1 e -Castva dne 1. decembra. Veseliški odsek se pooblasti, da pripravi potrebni program. Plesne vaje, ki so se lani tako dobro obnesle, imajo se letos ob sobotah novembra meseci nadaljevati, godbo zanje na.i bi preskrbljevala družba Stiaralova. Odbor vzame z odobravanjem na znanje, da se v zadnjem Časti pevske razmere zopel boljšajo ter da je upati, da že skoro zopet pridemo do močnega zbora, Sklene se ož viti pevsko šolo in primerno skrbeti za samostojni pevski naraščaj. Pevskemu odseku se prepusti organ i/.ncija te šole. Sploh se ima delati na to, da si čitalnica po pravilni poti zagotovi vsa sredstva, potrebna za popolne veseliške programe Neljubim zadržkom od strani nekaterih krogov naj bi bil že jedenkrat konec. Ženski zbor se ima letos zopet vzdržavati in po jedenkrat na teden vežbati. DruStvenemu slugi dovoli se za izvanredni posel primerna nagrada Konečno se rešijo še nekatere druge gospodarske zadeve. — (Pevski ve če r) priredi »Slavec* jutri v nedeljo 7. t. in. „pri Viraotu"; začetek ob polu 8. uri zvečer ; reditelja stagg. Za lazn i k »n G 1 i uš e k, katera k obilni udeležbi vabita gg. podporne člane in pevce. — Ob jednom se naznanja, da bodo redni; pevske vaje za zbor od sedaj naprej vsaki torek in četrto k od 8— 9 ure. Pevska Bola (za začetnike) pa vsaki ponedeljek in s r e d o od 8—9. ure; začetniki se vspre j mo le še p one" deljek 8. t. m., ker potem se ne bode mogel pouk v teoriji vedno ponavljati. Odbor. — („11 Diritto Croato".) Dne 3. t. m. začel je v Pulji izhajati pod tem naslovom nov tednik v italijanskem jeziku, ki stoji za vse leto 5 gold. (io kr. za pol leta 2 gld. 80 kr. Piogram mu je nastopni: Boriti se za pravice naroda hrvatskega sploh, posebno pa v Istri živečega v zakonitih meja.h. Sodelovati za napredek in blaginjo naroda in biti v dotiki z bratskimi narodi ; ljubiti svoje, spoštovati druge, hvaliti, kar je poštenega, ožigosati, kar je podlega, vse to pa brez fanatizma, brez surovih osobnih napadov i. t. d. List bode torej deloval v zmislu slovanskem in prva nam došla, iako dobro sestavljena številka, m točno drži rečenoga programa. Želimo, da bi „11 Diritto Croato" imel i . . n uspeha in zh>sti po mestih istrskih mnogo čita tel je v — (Izginil) je dne 2. t. m. Janez Jelov-čan, kupec v Gorenjivasi. Peljal je voz žita v Loko na prodaj, ga ondu prodal in s precejšno svoto pobegnil. Kam?--Sumijo da v Ameriko. Uzrok temu je menda nesrečna ljubezen do neveste, katere mu starši ne dovolijo. — (S P r o s e k a) se nam piše, da je letošnji „Prosekar" prav izvrsten in da se ga je mnogo pridelalo. Cena mu je od 20—22 gold. Trgovci naj pridejo ponj, bode se jim postreglo z dobrim blagom ! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Atene 5. oktobra. Avstrijsko-oger3ko poslaništvo naznanilo grški vladi, da bode cesarica BHzabeta čez zimo na Krfu ostala, kamor se jutri z Dunaja odpelje. Dunaj 6. oktobra. Herbert Bismarck in sekcijski načelnik Szogyenyi odpeljala se v Budimpešto. Hamburg fi. oktobra. V pravdi proti socijalistom zaradi soudeležbe pri tajnih društvih bil Babst obsojen na tri mesece, \V(irfel, Fricke, Uhode in Noack na dva meseca, ostalih šest oproščenih brez troškov. Kazni so že pobotane po preiskovalnem zaporu. Vabilo. P e v 8k a šola prične se v Ljub- ... .%J r I Jonski čitalnici v torek, dne 9. oktobra '■'■> $>erš$*r\ ob 8. uri zvečer. Za petje sposobni gospodje naj se izvolijo oglasiti pri pevovodji gosp. F r. Gerbiču. Pouk je brezplačen, stavlja se le pogoj, da ustopijo pevci po končani šoli v čitalniški moški zbor. Odbor Ljubljanske čitalnice. Telo\adni pouk za začetnike bode se letos pričel v torek dne Đ. t. m. Oni, ki s«? ga žele udeležiti, oglasijo naj se osobno v telovadnici c k r. velike realke due '.t. t. rn. mej 7. in 8. uro zvečer ali pa pismeno pri odboru. Telovadbe mogo se udeležiti tudi nečlani društveni in se bodo zanje — po številu udeležencev — ustanovile posebne skupine. Za člane društvene, ki se na novo oglasijo, bode se isto tako ustanovila posebna telovadna skupina. — Brate „Sokole" opozarjamo že sedaj, da bode prihodnje leto v Ljubljani javna tekmovalna telovadba vseh slovenskih sokolskih društev in da je zato želeti, da se pouka v telovadbi udeležujejo mnogoštevilno. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1888. Odbor „Sokola". Do 15. oktobra. Ker mnogo naših kmetovalcev, oziroma sadjarjev, ki žgejo iz sadja, tropin, brinja, drožlj ali bezga, ne ve, da ima vsak dotičnik do 5G litrov žganja prostega državne naklade, se torej tem potom naznanja, da je § 43. dvornega dekreta z dne 23. septembra I. 1835, štev. 03. oglnšati kuhanje davka prostega žganja, najkasneje do 15. oktobra vsacega leta pri dotičnem županstvu ali dotični finančni straži. Poslano. Iz Sinartina pri Litiji došel mi je včeraj list, kolekovan z: „St. Martin bei Littai 3./10. 1888". Dovolil bi si slavnemu c. kr. poštnemu ravnateljstvu staviti naslednja vprašanja: a) Je-li mnenja, da v omenjenem selu in njego-vej okolici bivajo samo Nemci? b) Se-li jedino Nemci smejo posluž .»vati imenovanega podtnega urada? c) Je-li istoslavnemu merodajen §. 19. d. o. p.? in d) pripozna li Slovencem jednakopravndst z Nemci, ali ne V S1 o v e u e c. Poziv čestitim gospodom pevcem slovenske narodnosti na Dunaji. S prvim oktobrom t. 1. pričelo je Slovansko pevsko društvo na Dunaji osemindvajseto leto svojega delovanja. To je najstarejše in jedino slovansko društvo na Dunaji, v katerem so zastopana vsa plemena avstrijskih Slovanov. Tu nahaja Čeh, Poljak, Slovenec, Slovak, Hrvat, Srb in Rus svoje krajane. Tu na polji popolno nepolitičnem vlada v pestovanji muze slovanske v čarobnih glasovih slovanskih pes-nij krasna bratska jedinost in uprava vzajemnost. Od nekdaj je bila lepa navada, da so radi prihajali v to društvo starejši in mladi pevci osobiti vseuči-i I Seniki iz kraj o v Bluvaus^ih \ .> ».a, komur ie li ig dal dar glasu, našel je v tem društvu v tujini tako rekoč drugo svojo slovansko domovino. Slovenski pevci bili so v tem društvu od nekdaj na dobrem glasu, ne samo po svoji pevski izvežbanosti, temveč tudi po velikim svojem številu in vstrajnosti. Ker gotovo ni misliti, da bi v slovenskih pevcih bilo zginilo naudušenj- do slovanskega petja, nadejamo se, da bodo te vrstice zadostovale, da se vrnejo v to društv» stari in mladi pevci slovenski, posebno, da pristopi lepo število v novic na Dunaj došlih vseučilišnikov ter da se svojo vstrajnostjo zopet po-morejo slovenskim pevcem k oni slavi, katero so pevci slovenske narodnosti zauživali od početka našega društva do pred kratkim, ko se je slovenskih pevcev poprijela neka letargiju. V njem bodo vspre-jeti z pravo slovansko ljubeznijo, upoznavali se bodo v slovanskih rodbinah, zahajoči v odlične slovanske kroge Dunajske, našli bodo povsod gorečo ljubav do domovine slovanske, bodo si s tem okrepili ljubav svoje domovine in značaj svoj slovanski. Vaje so v^ak petek od %B—*/tlO, ure v društveni dvorani v L okraji, Salvatorgasse štev. 12, tu se vsprejem-ljajo novi člani. Oglasi se tudi lehko vsak v društveni pisarni pri predsedniku gosp. L Buchalu, I. Tiefer Graben 11. Dobro došli so društvu prijatelji petja in glasbe, ki hočejo društvene namene z letno podpornino G gld. podpirati. Tudi poslednji se lahko oglase pri gori imenovanem predsedniku. Nlguren zdravilen impeli. Vsem, kateri trne vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in dragih slabostij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" Skatljica l gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnclilauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13-13) 'Presk-ašena sk:ozi -3=0 let! OAM najslavnejših profes irjev in zd-avnikov u\J\J\j Evrope zapisujejo in priporočajo za vsakdanjo rabo le pristno c. kr. -zobozdravnika «■■•- P<>|»i>-a Anatherin ustno vodo v dvojno povekatmih steklenicah, kot radikalno sredstvo proti vsakemu sobobo^tt, vsakej bolezni ust in dlesna, katera, če se rabi hkrahi z dr. Popp-ovim zobnim praškom ali zobno pasto, vedno ohrani zdrav*; in lepe zobe. Dr. Fopp-a zobna plomba. [016—3) Dr. Fopp-a zoljiščno milo za vsakovrstne izpuščaje, zlasti za kopel ji. !*!•«• «1 ponarejati gem »e v lastnem interesu »vari. Zaloge imajo vse lekarne, paiiumerije in droguerije. I „LJUBLJANSKI ZTOf ■g j atoli (331—230) za vse leto gld. 4.60; za pol leta JI gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. rJF li. j o i : 4 oktobra: Pri Sionu: 1'lniat z Ure/.ie. — Drimmer, Faklor z Dunaja. — Kida ki iz Draždan. Pri vi,»ii«-i: Miehl iz Gradca. — Loderer z Dunaja. — Buren iz Budimpešte. — Mulić iz fiorice. Pri »iivarMUem uii$kega jezika zmožen. Tapre|mc se takoj pri A»lofstSJI I *«a«• 11 i K - n v Cerknici na Xotran j»l*eiii. (649—3) Naznanilo. V Idriji na poAti hi*, štev. 27:i na prednji strani se pritlični tlve obokani noIi! s kuhinjo in kletom, za kupčijo zelo priložni; potem v I. nadstropji ravim tako na prednji strani dve noI»I s kuhinjo, jedilno shrambo, drvarnico, z a dej pa prostorna »oba «lne 24. aprilu v najem oddajo. V Idriji, dne 4. oktobra 1888. f6fJ0_l) 10 hektolitrov izvrstne, domače, obdačene slivo vke, po 50 kr. liter, (688—4) |n'oil;i se 1111 d r o 1» n o »li pit s K u (> :i j PoskuSnie pOltlfa na ishtevanje T*. T*ri «1 j, župan pri .Sv. Trojici pri Mokronogu i • »lenjsko1. (ST^s fHa^V^i«^r\r%f> Aj^nr\§ raTV^i iHafUg? SIMONA GREGORČIČA. II. zvezek. — Založil Josip 6ornp. Dobivajo se samo pri meni. BroilrAne po 1 nl * ^ 5» Ljubljanski vodovod. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoče pri vseh "boleznih želodca. NcprukuHljivo pri jionruijkmiji hIhhU ilo iocli.j, Rliibcm ielodci, Hmrdcči Hupi, nnnonjanji, kitilĐin puiliriinii, koliki, /.ulnilčiivtmi kataru, z^agi, ako »e nareja pctick iu imenu ter se inthirn prove« Bluza, )iri zlatenici, gnjiiau in liljuvanii, glavobolji rosi (čc izvira tioloOinu iz latodom), krči v žolodoi, zapiranji ali zabaaanjl, iirnoliložunji lolođM z na 0Qk i;,', ■j''?} Marijan-lji-k.. k;i|>lju-i. DMO nik:ik.> t.ium .-•tvl-iiUri"**'.. '•* -J »tvo. Njili auHtuvinc navorin no prisln.-. iiinni vsaka utoklc-iii.'.i nni'ti rn.li i- /,:ivitok z ^iii-f.i j., inrslvt'tio Eiiaiiiko in b mi \ imIi.iii. kako ■•.-11 > i l i. ki si> priilonn vaakc.i »t<'kli'iiii-i, upom-n.li ju, da mora biti navod tiskan v tiskarni II, 4J ms.-K-ii v liro-merir.1. Pristne imajo: \ I. I u 1.1 i i, i lokar (iabr. 1'iccoli, lokar Joa. Swi.lm.la. — V HoNtoJilli: lukiir Kr. llaccaruicli. — V M.<.i,i I.okl: lukur Karo] Fabimii. — V Itudo vljici : lukar Aluksanilur Koblok. — V Kutini l"ov*»lli: lokar Uoiiiiuik Ki/zoli, lukar Her«-munn. — V liaiiinil.il : lokar .1 Aločuik. — V Črnoiulfl: lokar Jan. itlažok. (7SU_jo) Pravym pokladem pro nešt'astne obeti sebeprznčni (o n a n i e j taj u )'c h p r o s t o p :'t S n o s ti jest vvtečne dflo: l)ra Mfictau-a S ebeochrana. Dobavu železnih csvij in fasonskih delov, dalje zapornic in hidrantov in konečno polaganja C8Vij za Ljubljanski vodovod se zaradi oddaje javno razpisuje. Pismene ponudbe je pod naslovom : Ponudba za a) dobavo železnih cevij in fasonskih delov, b) dobavo zatvornic in bvdrantov, c) izvršenje polaganja cevij za Ljubljanski vodovod do uštetega 3. novembra 1883 ob 12. uri opoludne zapečatene pri mestnem magistratu oddati. Splošni in nadrobni pogoji se dobivajo pri podpisanem stavbinskem voditeljstvu, katero je tudi vsakemu daljnemu pojasnilu pripravljeno. Stavbinsko voditeljstvo v Ljubljani, dne 27. septembra 1888. (653—2) Smrelsar. Razglas. V zmislu §. 62. obČ. reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se javno na znanje, da je občinski svet v denašnji javni seji sklenil prositi, da sine občina Ljubljanska: 1. Skozi deset let pobirati gostaščino že jedenkrat toliko, kakor je sedanja. 2. Najeti posojilo 500.000 gld. Pritožbe zoper ta sklepa uložiti je pri podpisanem magistratu v 14dncvnem zapadnem roku. t. j. do 17. dne oktobra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 2. oktobra 1888. (650—2) [V SKLADIŠČE /#| FILIP TICHO v mm1 I Zelny trh št, 21 in Radnicna ulice št. 17. ^1 I3l"Il>ilc< > 1 zimsko blago za obleko, j tovrstne baze. n 186 cm. širi.ko, čista volua. m 2a celo moske obleko. Gld. .v—. Blago za ženske obleke, 1 naj novejše Ih nsjelegant-B nej.^e. za jesennko ir. zim- | sku sezono, 100 cm. liroko. 3 i*.ji 1 <»i»lv 11, lO metrov | K»il. I-50. 1 Domače platno v kupu 80 vatlov. I 1 kos */« gld. 4-50. § 1 kos V« gld. 550. i\To|)|Hk- loafieBi.i č:sta volna, j' najnovejše za jesensko in S zimsko obleko. I obleko IO metrov H 1 Rumburško likovano Istatvico platno I >/i Široko, zlasti za moško purilo pripravuo. d 1 kes 30 vatlov glrl. 650. Ženske srajce 1 it dobrega Štfonn ali moč- B ntjga platna, s Siiukin.i č'p-B katni, zadostne velikosti.! 6 kom. gld. 375. ^ i Bmlniki dhlori, (pristne barve) & v najnovejših uzorcih, S$ 1 k. 30 vali. la. baze gl. 6-')0. pik. 30 vati. gl.4 50 Ostanek posobne preproge, I 10—12 metrov dolg, — vi vseh barvah, m le la. baze gld. 3.50. 1 I Sternbcrški KANEVAS 1 vatel Širok, ■ v vseh barvah, progast iti 1 kriŽMst, gur, pristne barve. |l k. 30 vati. gl. 5-. || 1 k, 30 vati. la. baze gl.6.—. žensko ogrinjalo, i p/4 dolgo, i;ist.< volna, gl. 2. g Double-Velour-ogrinjalo, dol., čista volna, gl. 3'25.1 ŠBFI&:*'. ! Modni barhant 1 K Iv najlopnih uzorcili / i obleko, ho H Mjaku dobro bala, ponobno pri- 1 Bmo pratii |K k.ir ,„ jAmM 00 ■ M 1""vp« ™ inimko. ž.nsk.. in ! cm sirok ,u ,„,,, uUl :t>5u » m otročjo perilo. 1 K B uo cm. Mrak, i koi so vatlov. Valenjiui uniieia, I 1 lvrato tel. 4*BO, iivr gl. S'OO, 1 D a j n o v»! i s e 7. h o b 1 e k e , 1 En illvr. ui. 8»B0 in 7*5U. 5 10 mvlrov Klel. 8*80. H B (0) Uzurci in ceniki na zah evanje ~>'5> 1 1 zastonj in franko. "W 1 Razpošilja se proti poštnemu povzetju. B E. A. DOLINAR & ComB ulica Aquedotto 27, Tr^t ulica Aquedotto 27. Razposiljatev raznovrstne kave, ^ajii. olja. juž. ne|(» ".ml j m. p i> m ;«i ;i :i< . limon, rn/nili mhiiimiiIi vin i. t. d. od B A' po posti in več po železnici frnnlto proti povzt-tju, jarnčevaje z» imjboljSo in točno p.>Htrežbu. V cenah je že zapopadetta carina, vofcnlH, emballa^e in troSki, tako, rta čč. fgg, naročniki netnajo nikakeršnih drugih troškov. ZaztMmujijo se cene sledeče kave, ki se je zelo veliko razproda: Sf. 1. Mokka, pravu arabska, I. . . . „ 2. St. Jago Perl, lepa zrna . . , „ 3. Cuba, velika zrna, izvrstna kava „ 4. Csjlon, zelo nknsna kava . . . p 5. Cejlon Plantagen, i/.vrst na kava . » 6. Portoricco, extrafina kava . . . n 7. Costaricca, zelo čis ana kava . „ 8. Gold Java F., prav dobra kava _ 8. St. Domlngo, fina kava . . . - 10. Santos, močna kava.....1 ......1 (6*8—11 po gld. 2.06 '»_ • ■ 8.10 g , 2.05 , n a.— , n U , , 1.90 n n l.*0 , , 1*8 . . 1.56 11. ?..:, lin.i kava i 12. Bahia, srednja kava ..... 1 Opomba: /\>r na/ti dohaja reliko pisem ter da »e umakm*tw napakam, prosimo čč. gg. naročnike natančen naslov, ~athijn pošto, kakor tudi j>ri železničnih narofibah zadnjo pottctfp, Na zaliteranje pošlje se rceniku zastonj in franku. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrne«, pti Vatercm ostane moj sigurno delujoči ROBORANTITJM (kratio nstvurjnjote sredstvo) brez uspeha. Kavno tako sigurno pri jil. - .ih. i/;mlili in o>i)«!ifk liiNcli. Uspeh po večkratnem močneru utreiiji ZJijamčen. 1 'oniIja v steklenicah po 1 glrl. 80 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gbl. •T. t j iiai-ja oelnost, belino u\ obilnost telesa, odstrundje pege in lase cena 85 kr. ■J&T NI aleparlla! (B51—1) Gosuodll B. PlCCOLI-jn, lekarju „Pri angelja" - v Ljubljani. ViiSa želmlčftva esenca, kojo seiii BlučajUU spoznal, ozdravila me je popolnem m:prent!hljive slii-liotnosti čreves in |irt'-bavnika. kakor tudi ne-ziutno mučeče trdo-teles-posti. Dolgo iskal sem leka soper t(» h. ■'■'/.(-n, ki mi je gottivo malo zadovoljnih uric v prihodnjo-sti obečula: v«e thngo zniiživanje ločil bilo je zaman in jedino le Vašej nupivcenl ji vej esenci ho imam zahvaliti za popolno zdravje ter Vam ostanem, predragi gospod PlocolI, za vse dni življenja zanjo najsrčneje ndan i'» hvaležen. Na Dunaji, 1KS7. Spiritlijoii I'tiUrajiM', protesorski kandidat. V Btoklenioah po 15 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in I) rtmaoiji- — V ttudol-foveni »e dobiva v lekarni Riszloll-jeveJ. (208—28) sce. českč vvdanl po 80t,,m vydan( nčnaeokčm. S 27 vyobrazenimi. Cena 2 zl. r. m. Oti je každy, kdo trpi Btrašnvmi nasledky teto ttepravosti, npfiuma p«»-nančeni j eho zachrannji co rok na tisice no uiocuyh od ntsdovratnć smrti. Lze je tiostati n nakladatelske firujy v V e r 1 a gs - M a g a z i n K. F. Bterey v Lipskn (SaskoN, Nenmnrkl i v kii/.pOm kuihkupuotivj [387 —2 ; Radenska kisla Radenci n slov. Štajerskem ob vznožji Slovesih goric. ^Hl"* VIlil9 %/nrisi Badenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ natrona l\U* s-UI CaVIIMa VUuCl. jn litija. Posebna njena lastnost je. d i pomaga pri vsi-h bole^iiili, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, tor je neprecenljivo zdravilu pri zlati žili. pri boleznih v mehurji, pri zasliženjlh, kadar se napr.ivlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. ifnf n9mi7nSI VnHsi Vsled obilne oglene kisline in aglenokislega natrona, prijetnega okusa in B\UL llallllZIla iUUd. močnega penjenja je radenska kiskt voda najbolj priljubljen?, pozivIjajoča pijača. Pomešana s kisiim vinom ali h sadnim sokom in sladkorjem je močno Sumeča, žejo gjiscč;i pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla vod i k »t v iiit.vo in zdravilo zoper davico, škrlatico. mrzlico in kolero. Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-ko1 >. SknSnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih,-ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cana kopeli 35 kr., cona za ono sobo 80 kr. do 1 gld.) i3.'J9—-J6) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. SLrt(™ težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan Ittžntk kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koSčeko kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič. vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdrav;iiki. Cenike razpo&ttja nut-stfmj in frttiiko koptUišče radenske slatine nn Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja. 1981 DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in zalo/il Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, (iospodske ulice st. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. n n s n n k * k n n k * n * k n Zahvala in priporočilo. Usojam se p. n. občinstvu naznanjati, da s 1. dnem novembra t. 1. opustim svojo trgovino z galanterijskim blagom, z oljnatimi barvami tiskanimi slikami, zrcali, zlatimi okrajki (Goldleisten), suhimi in oljnatimi barvami, firneži, vsakovrstnimi laki in šolskimi pripravami v Itudovljici iu da z istim dnem otvorim drugo s Se bolj izbranim blagom v IKranji liit<. stev. 15*5. Sliko se pri meni devajo v okvir in se za to nastavljajo najnižjo cene. Zahvaljujoč se za do sedaj »kazano zaupanje, prosim tudi nadalje za mnogobrojna naročila, obetajoč solidno postrežbo in kolikor mogoče nizke cene. Zn sv. .Miklavžu in zn Itožie imel bodem lupe in primerne rtvari v zalogi. vi Z vulespostovaiijem V Radovljici, v oktobru J- FANTONI. («5b—2) x k k n n x n x n * n n * i * n kxxxxxxxxxxxxx»*x**k*»xkkxx r Čudež sedanjosti! NaJbolJSa in naj- cenejša angleška Samo g-lci. loiiinii jamstvo z» svetilno u m »r kazal nlce. ura z nihaloi! Samo -3= g'lcSL. Mesto gld. 15-—. W^&llC\Š?0/J Mesto gld. 16*—. 2 letno jamstvo, da ura dobro gre. Ta z devetimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami premijovana ura ima polirano okrožje iz bakraste zlatokovine, narejeno prav po zgornjem narisi h patentovano strokovnostekleno kazavnico, ki ima čudovito lastnost, da v zavHem temni noči j*s3F" sveti HvelNt kakor mOMOO, Poleg tega ima zvončno budilo, ki se lahko nastavi na kateri čas kdo hoče, ima dva bronasta oteža, Ker jej je cena, uštevsi leseni zabojeek, v katerem se odpošlje, le -I tfld., reci: štiri goldinarje, more vsakdo omisliti si tako izvrstno, trajno uro, ki ju kras vs.ikemu stanovanju. — Kazpošilja proti gotovemu denarja ali c. kr. poštnemu povzetju Exporthaus I., ..Zur Kaiserin Maria Theresia", VVien. Vtfeissgarber, Kriegergasse II, Parterre, Thiir 5, VVien. i54i—15) i •K « M M M •K t I M M -¥ M M M Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da doje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi uteguil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzujeniiio xnvarovalna lmiiUa „3 Xj X v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°,0, 25°,0, celo 48°/0. Konci leta 188G. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 2'2,s::r, 193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno —&6) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). to + S- 5+ V* » to * «• to to to to to to to to to to s to to to PXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI wT1 selita^ Bodietia' priporočilo. < L'dano podpisani nsoja se p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da je * preselil svojo krojaško obrt, katero je imel 8 let v Gledaliških ulicah št. 6 v i Šelenburgove ulice št. 4 (Schleinerjevo hišo). i Hkratu se zahvalaje za zaupanje, sknzano mn v starem prostoru in ' prosi, da bi mu ga še nadalje ohranili, kajti prizadeval se bode v vsakem ožim j zadostovati zahtevam p. n. kupovalcev in naročnikov z realno in solidno po- " \Č strežbo in končno opozarja na zalogo došlega tu- in inozemskega blaga, i Z velespoštovanjem 1 2 (642-3) F- Gassermann. ■ X !! Noben cilinder več ne bode počil!! —t ' streščasti in kroglasti cilindri IMTE^T 114 KIJ A \ t (z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi trgovina s steklom, t451 17) "v X_i]-ci"toljaon.i, Ststrl trgr št. 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari »xcc««c:o>xo»x*:>:w ( Za čas stavbe priporoča Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru la po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokotloranje, drat in cveke, saniokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (I)ach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štediina ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi inesingaste tromhe in ventile in železne okove. (224—33) g»r Za poljedeljstvo: ~9!f Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirora sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. 7^J M C. kr. priv. fabrika za izdelovanje Ki ^.zarezanih strešnikov| priporoča svoje (293—24) [JJ ffl patentovane vštricne zarezane strešnike, B *||l ki so najbolj bili odlikovani na keramični razstavi v Parizu. [y y Slove že daleč po svetu, jJJ ker so posebno lultki, solidni, lični, po eeni in ker ua|manj trpe od &~ Poroštvo asn. ti-i lota.. ~9d £\ Ž njimi krijejo že po Laškem, Švicarskem, Francoskem, Nemškem in KJ^ •^S celo po Ameriki. P^j" Fabrika je za vso avstro-ogersko državo latrtnicu KonstuuškeKa r*j1 pateuta za izdelovanje zarezanih strešnikov, potem vseli putentov F|| JAJ za izdelovanje KebmJdbeiuijevih zarezanih strešnikov, kakor tudi ^rv) l*assavant-patenta. frf I4I Proti posueinaleein in pounrejalcem se bode po smislu patentnega |U zakona najostreje kazenski postopalo. hvl jjj Fabrika izdeluje tudi najboljše vrste m zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane stres- g ^] * nike in strešna okna. frf (i lavno zastopstvo in zalogo za Kranjsko, Reko, Trst, G o- f>f rico, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, Goriško in Dal- \A ml macijo imata rh ^ F. P.VIDIC & Comp., t ijilillaiil, t Slomih ulicah št. 9. » 21070^21 Srečke Obrtne Razstave, Prirejene v Proslavo Cesarske Svečanosti, samo SO kr. Glavni dobitek J;.,. Goldinarj ev. (6')8—1) Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingasse Nr. 4. !Važno za dame! Moje .-*l;tvii(i/,[iaiiH volnene potne podložke (Wollschwois3blatter) brez podlaga, ki nikdar ne. pusti, da bi nastali n adeži od potu na obleki, ima Jedini v /silosi v l.juM jaiii gospod J. S. BENEDIKT, „zur Spinnerin am Kreuz". Cena: Par »O kr., 8 pare 88 kr. doba rabat. Prodajalci na drobno Pran kobro d na O., v avgustu l>b8, (584-10) Robert pl. Stephani, J F. P. VID1C & COMP. ► J priporočata p. n. obrinstvn ssa Halone, kavarne, ^ ^ KONtilue, privatna .stauovauja i. t. d. * 1 lepe I ilončene -peči* ^ po juko nizUl eenl ter i', najbol|8ega lilaga T ^ izdelane. (44o—;j0. s* 2 Zaloga: v Slonovih ulicah št. 9. ► v v v ww v w ^f- *r ^r^r ^ Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim i mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje. j Neobhodno za vsacega za svetlenje usnja pri konjsktj opra. i, vozovih, bilnl i opravi, čevljih itd. itd., je novoizuudjcna po c. ki. avstrijskem in oger- zavarovana proti I H skem uuuisteratvu p o n a r e j a u J u svetla tinktura za usnje (tekoče IVfitlO mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil ah likov za us.je dal patetit. — Cena steklenici St. I. 1 gld., st II. 40 kr, fit. III. 20 kr.; in da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in volj m pri solnem j vročini, .e je le veo kot 10 let /.a dobro pokazala, Midi patentovanu, nepre-močljiva hranilna mast za usnje. Da je res to usnje; "arovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje RBB 28 odlikovanj, >'^ki na stotine prisnalnth pisem. Oba izdelka se riesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla nhoil pri Nj. Veličanstvu in o. kr. visokostih. Bi generalov, ki le slutijo v e. kr. vojaki, ao dali najholjSa spričevala I'o tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg, Anton Krisper in Sohušnig & Wobor, v Kranji g. Petan, v Skofji Loki g. Kooeli. — Dobiva bu v vseli večjih krajih države pri boljših trgovcih. i288 —22) M M 7—2) Pisarja, spretnega in treznega, i**e notarwka piNarim im <»o-retiJMkem. Isti mora lepo pisavo imeti in v notarskih delili izurjen biti. (rti,'—|) ■4 "V" Zalivala. Pokojni m >] loprog gospod Kiirol Simon, kavar-nar tukaj, bil }e pri zmuroinincj «lm/i»i ..■ Ili; GfRE§H4HIMi Londonu zavaro\an za slučaj smrti. <>eiiei-ttliii /.iiMtop v l.juH- lfaul i/.plačal je precejšnjo glavnico /. deletcm dobička najtočniji-, DS OS bi bil kuj utrgal, in i/.rrkam ton i s posebnim '.adovoljst 11 >in za to svojo zahvalo in to drulbo vsakemu priporočam najtoplejo, k:tjti s fem si zagotovi bodočnost rodbini- svoje za vse slučaje. V ZitiTcIni, dm- .'(O. septembra 1**8. Klic I Spi štovanim gospodom črkostaveem in gospodu l)rag. Hribarju, kakor tinli vsein onim gospodom, kateri so me spremili na kolodvor, se za posebno prijaznost in prijateljstvo najprisrčneje zahvaljujem. Obdržite me šo nadalje v spominu, kajti jaz Vas DS bodem nikoli pozabil. Kličem Vam iz vojašnice prisrčno i 5feiv«*li! V Mariboru, dne .'t. oktobra 188«. (661) l*avlini4 Simon. D J'"64) Vekoslav Hofler. --- ^ ------r*I^.t^. ;f : M V zobozdravniškem atelijeru v Gospodskih ulicah št. 2, 1. nadstropje, se ordinuje vsak dan od 10. do 12. in od 3. do 5. ure. 662—1) Za lovsko sezono! Največja izbor otoijs s jamstvom, dajo dobro in da dobro strelja, kakor: Lovske m salonske puike, revolverji, ravno tako tudi mnogo /.a lov potrebnih priprav ima po coni .">.'{ I —8 > \ Marseilžsko ioica, 3* p-u.škar ln prodajalec orožja, Ljubljana, Šelenlnirgove nlice. Tudi se popravila hitro in po coni izvršujejo. najhitrejše, vsekako najslffurnejse in naj pri- p, prostejše sredstvo za čiščenje in zboljšanje vina & ima vedno (562—14 ) ■ A. Hartmami v Ljubljani. Pisarna: Hotel I'.\ropa. Navod, kako se rabi, r./.posi lia se. Bsstonj 1 & % Gg. šolskim predstojnikom k % 111 učiteljem g rf) (228—88 I Priporočljivo za zasobnike in kreinarje na deželi 1 %- Pivo v steklenicah, ^ eksportno pivo, ki se dolgo ohrani, in močno pivo (dvojak) h iz pivovarne bratov Koslerjev, v zabojih po 25 in g 50 steklenic. zaloga v Ljubljani. 248—2121 pripor.»i- IA1REII DRU trgovina z železniuo 10 , ■ 111. TvIOJ-itVlMMll l»-*>*ll sit, vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves in sicer: drevesna strgulj.i, škarje za go-sanice, ročna loj>atica, drevesna žaga, |S sadni trgač drevesne škarje, cepilnik, \P< cepilnik za mladiče, cupilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so na lepo popleskani le«u ni p loše i urejena in pn prav nizki ceni. lar- trn S 4 ! I I 1 4 Notarsko pisarno v Radovljici otvoril Je podpisani dne Mt. *epteiiil»rii 1HHH v Gradu (H. nadstropje). V Uadovl jici, dne (».oktobra 1888. Ivan Plantan, (66 I— 1 C. kr. notar. 4 i i f Posebna, v tej deželi razširjena bolezen je slabo preliavljenje. NaSa modna kuhinja in modni način življenja sta uzroka te bolezni, ki nas nenadoma napad« Mnogi ljudje trpe včasih za bolečinami v prsih in bokih, včasih tudi v hrbtu; ftutijo se zaspane in trudne, imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj: nek posebni sle/, ae jim nabira na zobeh, slasti nemaJG do jedij, v želodci leži jim neka teža, v želodčevi votlini čutijo včasih neko nedoločeno otrpnenje, katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke in BlOgS so mrzle in mastne; čez nekaj časa začne Se kašelj-sprva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izvrški. Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno zaspanega, Bpanje ga ne upokoji; potem postane nervozen, razdražljiv in nejevoljen, hude slutnje ga napadajo, če hitro ustane, se mu v glavi vrti, k;?kor bi se mu r.ela glava sukala; čreva se mu včasih zamude, koža mu je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zaostaja, belina v očeh so porumeni, urina ima malo ter je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se nabore na dnu neka gošča; hrana se takemu človeku pogostemu vzdiguje, pri čemer čuti včasih sladek, včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu peSa pege so kažejo pred očmi, ter ga napada čut teške onemoglosti iu zaspanosti. Ti simptomi so pogostem ponavljajo in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jednoj ali drugej obliki. Sluiker-jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da bolno telo dobiva brane, ter se prejšnjo zdravje zopet, povrne. Očinck toga zdravila je zares čudovit. Na milijone in milijone steklenic je Že razprodanih in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč trga zdravila jo izredno veliko. Na stotino bolesnik ki imajo razna imena, je posledica slabega probavljanju; in če se poslednjo zlo odpravi minejo tudi druga, kajti so lc simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shakerjev izvleček. Spričevala na tisoče osoh to dokazujejo brez vsako dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseh lekarnah. Osobe, ki bolehajo za zabasanjem, naj rabijo „Sei-gol-ovo čistilne krogljice" v zvozi s Shakerjcvim izvlečkom, ..Nei^ei-o\ «• eiNtilue krogijice** odpravijo zabasanjc, krote mrzlico in prehlajenja, odpravijo glavobol in zatro žolčnico. Kdor jih jo jedenkrat poskusil, bodo jih gotovo Se dalje rabil. Uplivajo polagoma in ne napravljajo nobenih bolečin. — Cena 1 steklenici Shiikcrjevega izvlečka gld. 1.2f), 1 škatljici „Seigelovih čistilnih krogljie." 50 kr. (864>tS) Pred ničvrednimi izdelki, ki oelo škodljivo uplivajo, se svari. Langenbarn, dne 30. septembra 188». Lekarni pri „sv. Brigiti", II , Brigitni trg, na Dunaji. Zahvaljujem se najsrčneje za ta izvleček. Deset mesecev sem moral ležati, ker sem bolehal za vodenico. Nobeno zdravilo ml ni nič. pomagalo. — Vse je bilo zastonj Nas g. župan mi je svetoval, naj rabim Slniker-jev izvleček, morda mi vonder pomaga. Ros sem ga slušal in že prva steklenica mi je pomagala Popolnem som zdrav. Mojc najpopolnejše velespoštovanje ,b. Schmia, H hišni posestnik v Langenbarnn, Sp.-Av. l.nNfiiiU ..ShUkei-Jevegifc izvleč.lcn" in Setgelovili ln .iljiilnico imit Ivini Xe|». Hitrim, lekarna „pri Zlatem levu" v Krome-riži (na Moravskom) in se dobiva skoro v vseh lekarnah v Avstriji. I m a j o lekarne: na lirt%up.Uett<. liorošUem* B»riuinrsu<" : v l.jnli-: ju m. Velikovei. ol s-,i. r,-u. Ub. pl. Trnkoozv, G. lJicoll ; \ Cetovcij Peter Bimbaoher, AM'. Bgger in VV. Tbura/aald ; v Bresnb« ni. ^ioiior|l, l*revu ili. Go-stentsobnig : ua Trbi/i. v it<*i|»Uu, dr. Kuinpi', Priedr. BohoU; v \{ !o>»s-iai. Idriji, Kumnlkn. J. (I duii iel.io; DU Itekl, (J. Prodam; v (»orici* J. Cristofo-etti, Pontoni, A. Gfronzoli; v Trsta« Snttius A., al Ca-oielo, PrHxmarer A. al dne Mori, J Sorr.ivalo, al Beden-ror< 0 Zaneti alla Šesta d'.- •.: l*odgrndom, Nic. Bar. (4ioiiovie; v Mpl;etu, Alijanovie, Toeigl; v Zttdrii, An-ilrovie; v .SiiNiiku pri It Ki, v Novem pri Keki, v Malem Eiollnjl, 0. Vlviani, in »uoro v v«ei» lekar-i?nli oMlulili m. s: držttve. Priporočamo vsem gospodinjam po nas novo uvedeni in po preskušenej metodi aapravljeni Tsciinkelnov kavin zdro"b v okuHulh. jako pruktićiiili pnftfcitfi, I kot najboljši, najkrepkejšš in zaradi tega tudi najcsnelšš dodatek k bobastej = Dobiva sc*v vsakej spcci'i'i.iskcj iii-nilajiilnici lSTa.5eta-re5ša. tTrrd-lca. za lcavine surogate cele d.riže.-ve. l/dajatelj in odgovorni urednik: Dragotiu Hribai Lastuina mi tisk „Narodne Tiskarne