PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Ceno 650 lir - Leto XLII št 130 (12.455)
Trst, sreda, 4. junija '
•> H M 0-
o -c
SE si
-, r
0 £ ^
X' o
9
o
X.
S
a
0
£
1
!_
I
.. i
-n
~
04
?v
-j
9	1
•-O	723
0-
J>
Kljub pomislekom nekaterih strank Craxijeve koalicije
Vlada sklenila uvesti »težko« liro Predlog amnestije za manjše prekrške
Odložila je novi zakonski odlok o odpustu za črne gradnje
Korak k sprostitvi cene bencina
RIM, LUKSEMBURG — Medministrski odbor za cene je včeraj sklenil, da cene bencina ne bo več neposredno upravljal (to se pravi odrejal vsako njeno spremembo), ampak le nadzoroval, kar pomeni, da jo bodo oblikovali petrolejski industrijci in trgovci, kot se že dogaja s plinskim oljem za avtomobilski pogon in za ogrevanje. Pristojni minister za industrijo Altissimo je po seji odbora, ki mu predseduje, dejal, da gre za prvi pomemben korak k popolni sprostitvi petrolejskih cen, kar so sicer priznali tudi zastopniki petrolejskih družb, ki pa hkrati ugotavljajo, da se bo postopek le malo spremenil, saj bo morala biti nova cena objavljena v uradnem listu, po drugi strani pa ima vlada pooblastilo, da vpliva na cene s prometnim davkom.
Prav v teh dneh so namreč dozoreli pogoji za podražitev bencina za 16 lir in pocenitev plinskega olja za ogrevanje za 9 lir pri litru. Po vsej verjetnosti pa bo vlada za enak znesek prilagodila ustrezni davek, tako da bo cena na drobno ostala nespremenjena.
Medtem je včeraj na seji pristojnih ministrov EGS v Luksemburgu komisar Nic Mosar pozval članice, naj poenotijo davčno politiko do petroleja, saj so se v zadnjih 4 mesecih cene njegovih derivatov gibale v prodaji na drobno povsem različno v posameznih državah.
SANDOR TENCE
RIM — Bankovce po tisoč lir bodo v kratkem nadomestili bankovci od ene lire. Ministrski svet je namreč včeraj odobril zakonski osnutek, ki uvaja novo denarno enoto (»težko« ali uradno imenovano »novo« liro) in z njo dejansko nov računovodski sistem, ki bo bolj podoben ostalim evropskim denarnim sistemom. Podobno »revolucijo« so pred leti že izvedli v Franciji, na Finskem in v Jugoslaviji (kjer so dinarju odvzeli samo dve ničli). Vladni osnutek mora sedaj oceniti še parlament in zato je pričakovati, da bo ukrep stopil v veljavo najkasneje čez eno leto. Najbolj optimisti pa upajo, da se bo to zgodilo že 1. januarja 1987, čeprav bo to, poznavajoč dolge termine italijanskega parlamenta, zelo težko.
Narodna banka bo po odobritvi zakona postopoma začela uvajati nove bankovce, tako da bomo nekaj časa imeli opravka s starim in novim denarjem. Zakladni minister Goria je napovedal, da bodo uvedli tudi stotinke (centesime) po vsej verjetnosti izključno v kovancih, niso pa se še sporazumeli ali bodo novi bankovci podobni1 sedanjim. Uvedba »nove« lire predstavlja nedvomno optimistični signal za i-talijansko gospodarstvo, njene konkretne učin-
ke pa bo treba preveriti predvsem v vsakdanji praksi. Za novo denarno enoto so se dalj časa ogrevali predvsem socialisti, največje pomisleke pa so imeli republikanci. Zeleno luč za odobritev tega zakonskega predloga je pred kratkim dala Narodna banka z uradnim privoljenjem guvernerja Ciampija, ki je to napovedal na nedavni letni1 skupščini.
O »težki« liri se V Italiji govori že dosti let. Za uvedbo nove denarne enote si je vztrajno prizadeval ekonomist Luigi Einaudi, ki se je hotel vrniti na leta izprad prve svetovne vojne, ko so bile v »modi« stotinke. Njegov predlog so nato večkrat povzeli razni zakladni ministri, do sedaj pa je vse ostalo pri besedah in pri obljubah.
Ministrski svet je včeraj na predlog pravosodnega ministra Martinazzolija odobril tudi zakonski osnutek o amnestiji, ki bo stopil v veljavo po odobritvi parlamenta. Ukrep, ki so ga sprejeli ob 40-letnici republike, razveljavlja in torej ukinja nekatere prekrške ter zaporne kazni. Omejuje se seveda na lažje prekrške in na mile kazni. Kljub temu pa računajo, da bo spričo tega sklepa zapustilo zapore več tisoč ljudi, medtem ko je vprašljivo, če bo amnestija res pospešila zastarele in okostenele sodne aparate, ki imajo v zaostanku nekaj milijonov obravnav. Zaradi razhajanj v koaliciji pa je vlada odložila odobritev novega dekreta o gradbenem odpustu.
Inflacija maja spet upadla: 6,4 odstotka
RIM — Inflacija je v preteklem maju spet pokazala znamenje stalnega, dasi počasnega u-padanja: cene potrošnih dobrin in storitev so se namreč v tem mesecu povišale »samo« za 0,4 odstotka, v primerjavi z lanskim majem pa za »komaj« 6,4 odst. Stopnja inflacije se je torej v enem letu znižala od 8,8 odstotka skoraj za poldrugo točko, kar potrjuje pozitivno težnjo upočas-njenja rasti cen, ki mu v bistvu že nekaj mesecev botrujejo upadanje svetovnih cen surovin, močna pocenitev nafte in pa več kot 20-odstotno znižanje tečaja dolarja, s katerim Italija plačuje v glavnem svoj uvoz.
K majskemu povprečju 0,4 odstotka rasti cen je najbolj prispevala podražitev oblačil (za 0,6 odstotka), hrane (za 0,5) in raznih storitev (0,4), medtem ko so sc stroški za stanovanje zvišali le za 0,1 odstotka, elektrika in goriva so se pa celo pocenili za 0,1 odstotka. Pri letnem povprečju inflacije za 6,4 odstotka je šel levji delež stroškom za stanovanje ( + 8,9), dražjim oblačilom (za 8,5 odstotka) ter raznim dobrinam in storitvam, ki so se podražile za 7,4 odstotka. Hrana se je od lanskega maja podražila za 5,6 odstotka, stroški za elektriko in goriva pa so celo upadli za 5,8 odstotka.
V jugoslovanskem književnem prostoru morajo prevladovati merila razumevanja
Odločitev spodbuja oboroževalno tekmo
V ZDA in Evropi obsojajo ameriško zavrnitev SAIT 2
MARIJ ČUK
MARIBOR — »Prav pisatelji se morajo zavzemati za to, da bodo v vsem jugoslovanskem prostoru prevladovala merila razumevanja in zaupanja, smotrn, svoboden dialog, v katerem se misel drugega zares posluša in sliši, plodna in dostojanstvena polemika namesto zmerjanja in uničevanja posameznikov. Namesto da opletamo v raznih oblikah nacionalizma in etatizma, se moramo vsi skupaj vreči v boj za uveljavljanje novih kvalitet dela in življenja, za ustvarjanje predpostavk za možno osvobajanje človeka, za človeka vredno življenje«. Tako je med drugim dejal na včerajšnji prvi plenarni seji skupščine Zveze pisateljev Jugoslavije predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc, ko je pozdravil številne delegate posameznih pisateljskih društev, ki so se zbrali, da prediskutirajo stanje jugoslovanskih književnosti in izvolijo novo vodstvo zveze same.
Mariborska pisateljska skupščina je v času, ko pretresajo zvezo mnoge polemike, zato je tudi ozračje v Domu družbenih delavcev, kjer poteka zborovanje, do-
kaj nervozno in mestoma polemično ter v pričakovanju današnje plenarne seje, na kateri bo treba razrešiti vprašanje oziroma dileme okrog novega predsedujočega Zveze pisateljev Jugoslavije. Glede tega je bilo kot znano, napisanih veliko časopisnih strani, diskusija se je dotaknila tudi bistvenih vprašanj ustroja jugoslovanske družbe. Zato je Šetinc v svojem pozdravnem govoru poudaril, da »ni Jugoslavije brez njenih narodov in narodnosti. O jugoslovanstvu^ kot državni in družbeni pripadnosti ne moremo razmišljati ne da bi upoštevali, da je v srčiki pomena jugoslovanstva kot nenadomestljiv del vključena tudi enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti. So tudi ugibanja, ali bo bližnja ali vsaj daljna prihodnost ukinila narode in jih stopila v enega. Prepustimo takšna ugibanja kar tej daljni prihodnosti, nam se res ni treba ukvarjati z njimi«.
Sicer pa sta bili obe včerajšnji plenarni seji skupščine namenjeni tematiki o stanju jugoslovanskih književnosti danes, o čemer je imel glavni uvod in referat Janko Kos (po pozdravnih besedah predsednika ZRJ Cirila Zlobca in predstavnika mariborske mestne skup-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
NEW YORK — Ameriška administracija je po pisanju tukajšnjega tiska s precejšnjim presenečenjem sprejela naraščajočo kritiko v zahodnoevropskih državah na račun nedavne Reaganove izjave, »da ZDA v prihodnje ne bodo več spoštovale določil sporazuma SALT 2 iz 1979. leta«, ki omejuje število strateških jedrskih orožij, s katerimi razpolagata veliki sili.
Polemika o nadaljnji usodi sporazumov SALT med najožjimi člani Reaganove administracije, ki traja že nekaj let, se nadaljuje tudi po omenjeni izjavi ameriškega predsednika. Medtem, ko State departemant, oziroma državni sekretar Shultz v internih razpravah še naprej vztraja pri tem, da morajo ZDA spoštovati osnovna določila sporazumov SALT, pa je obrambni sekretar Caspar Weinberger, ki je njihov najhujši kritik v nedeljo izjavil, »da še ni prebral novih sovjetskih predlogov, ki so jih predstavniki SZ
objavili pretekli četrtek na pogajanjih v Ženevi«. Omenjeno izjavo večina tukajšnjih komentatorjev ocenjuje kot dokaz, da tako imenovani jastrebi znotraj Reaganove administracije ocenjujejo, da je »usoda sporazumov SALT zapečatena« in, da je SZ dala to pobudo samo iz propagandnih namenov, oziroma zato, da bi si predvsem v zahodni Evropi nabrala nove točke.
SZ je na pogovorih v Ženevi predlagala, da je pripravljena zmanjšati število strateških jedrskih orožij, če ZDA ne bodo odstopile od sporazuma SALT 1 iz 1972. leta, ki omejuje raziskave in nameščanje novih protiraketnih balističnih sistemov. Veljavnost omenjenega sporazuma ni časovno omejena, tako kot sporazumov SA LT 2. Sovjetska stran predlaga naj bi se obe veliki sili sporazuma SALT 1 držali še vsaj 10 do 15 let.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Veleposlanik Lunkov pri Craxiju: priprave za obisk Gorbačova
RIM — Med Moskvo in Rimom so v teku priprave za obisk Gorbačova v Italiji. Veleposlanik SZ v Rimu Nikolaj Lunkov, ki se je pravkar vrnil iz Moskve, je včeraj popoldne obiskal Craxija in mu sporočil ustno željo Mihaila Gorbačova, da bi »iskreno rad obiskal Italijo«, kamor ga je Crasi Izvabil med svojim lanskimi obiskom J' Moskvi. Datum obiska bodo še do-I°čili, vendar ne izključujejo, da bo 1'Unkov, ki bo čez nekaj dni spet poletel na posvet v Moskvo, prihodnjič ^11 točnejši. Lunkov, ki je včeraj sre-eal časnikarje, je povedal, da se je Y Palači Chigi, s predsednikom Craxi-Jeni pogovarjal o odpravi jedrskega 0r°žja in o dvostranskih odnosih.
Lunkov in Crasi sta govorila tudi 0 SALT 2.
»Mi smo zelo zaskrbljeni, je izja-
vil Lunkov, če bo Reagan odpovedal sporazum SALT 2, ker bo odprl pot nenadzorovani tekmi v izdelovanju napadalnega jedrskega orožja.«
Po ameriški odpovedi SALT 2 je moskovska Pravda proglasila načrtovani sestanek na vrhu med Gorbačovom in Reaganom za »nemogoč«. Pravda prvič dopušča možnost, da Gorbačov dokončno odpove svoj obisk v ZDA. Eden izmed najuglednejših političnih komentatorjev. Vitali Korio-nov namreč pravi, da skušajo ZDA do takšne mere pokvariti ozračje odnosov .s SZ, da bi postal nemogoč vsak pogovor na vrhu.
Laburistični poslanci so Thatcherjevo pozvali, naj se upre Reaganovi grožnji. Tudi veleposlanik SZ v Londonu Zamjatin pričakuje od Velike Britanije takšen korak.
Posnetek s sinočnjega srečanja Mehika - Belgija
Slavje Mehike
CIUDAD MEXICO — Težko pričakovan nastop domačinov se je sinoči zaključil s tesno zmago nad Belgijci, ki pa so vse do zadnjega sodnikovega žvižga napadali in skušali izenačiti. To jim ni uspelo in tako bo jugoslovanski trener mehiške reprezentance Bora Milutinovič lahko bolj mirno spal, saj je Mehika s to zmago verjetno že napravila odločilni korak v osmino finala.
Med današnjimi srečanji velja o-meniti krstni nastop Zahodnih Nemcev proti Urugvaju. Beckenbauerjeve izbrance mnogi uvrščajo med favorite prvenstva in zanimivo bo videti, kaj bodo uspeli napraviti proti nekdaj slavnemu Urugvaju. Z agonistič-nega vidika bo nedvomno vredna o-, gleda tekma med Škoti in Danci, ki igrajo v isti skupini kot Zahodni Nemci in Urugvajci.
•	V jugoslovanskem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ščins). Kos je svoje razmišljanje o-sredotočil na svetovno, nacionalno in regionalno v jugoslovanskih književnostih. Predvsem je skušal opredeliti pojem, kaj je svetovna književnost iz tega pa je potem predel misli o funkciji jezika in regionalnih strukturah. Jezik je način doživljanja, mišljenja in vrednotenja. Ta način se do kraja realizira šele v nacionalni književnosti, kajti pesniki in pisatelji so varuhi jezika, ki jim je izročen v uporabo, uresničevalci njegovih možnosti, namena in bistva. Iz jezika dobiva nacionalna skupnost oziroma književnost posebnosti, ki sestavljajo zaokrožen svet misli. Nacionalne književnosti ni moč izbrisati, brez nje ni moč stopiti v svetovno literaturo, kajti taka literatura ne obstaja. Literatura je v svoji konkretnosti zmeraj nacionalna. V nadaljevanju je Janko Kos govoril še o literarnih kanonih, pri čemer je poudaril, da jugoslovanskega literarnega kanona ni, razen v domišljiji šolske birokracije, ki z mehaničnim seštevanjem nacionalnih literarnih kanonov sestavlja fiktivni kanon »skupnih jeder«. V današnjem položaju jugoslovanskih književnosti se torej z neenakimi deleži prepletajo njihova nacionalna, regionalna in svetovna določenost, nekateri elementi tega položaja pa so negotovi. To velja tudi za njihovo prihodnost. Vendar se iz indicij najnovejšega literarnega razvoja v svetu zdi verjetno, da bosta nacionalna in regionalna specifičnost teh književnosti pridobivali, ne pa zgubljali na teži.
Sledili so posegi še mnogih drugih referentov, delegatov posameznih pisateljskih društev. Prišle so na dan vse divergence, ki so se stopnjevale v predskupščinski razpravi. Tako so nekateri trdili, da je uniformizem zlo in se zavzemali za pluralističen odnos do jezika in kulture, drugi pa so opozarjali, da je treba za trdno in enotno družbo ter literaturo ustvariti enoten jezik za vse. Skratka, vsa nesoglasja, ki dajejo ton skupščini in pogojujejo pozornost celotne javnosti, prihajajo na dan v izostrenih tonih, kar se bo pokazalo najbrž predvsem danes, ko je na vrsti višek — tretja plenarna seja, ko se bo delo iz teoretičnega polja premaknilo na volitve, ki jih vsi pričakujejo z dokajšnjo nestrpnostjo, radovednostjo, a tudi zaskrbljenostjo. To je bilo moč otipati tudi na včerajšnji popoldanski razpravi, saj se je veliko delegatov obregnilo ob Kosovo tezo o jeziku, češ da ni na pravem mestu in preveč shematična. O tem so govorili predvsem predstavniki tistih društev, ki so že pred skupščino podprla Bu-latovičevo kandidaturo in napadala predvsem stališča Društva slovenskih pisateljev ...
MARIJ ČUK
•	V ZDA
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Tako imenovani jastrebi trdijo, da je SZ objavila omenjeni predlog samo zato, da bi ZDA preprečila raziskave tako imenovanih vesoljskih orožij, ki so znana kiot priprave na »vojno zvezd«.
Po drugi strani pa nekateri člani a-meriške delegacije v Ženevi opozarjajo na to, da je SZ na zadnjih pogovorih »dopustila« temeljne raziskave novih orožij, čeprav ne skriva, da je njen končni cilj preprečiti njihovo izdelavo in namestitev v vesolje. Medtem, ko Pentagon trdi, da sporazumi SALT 1 ogrožajo ameriške raziskave temeljnih orožij, pa predstavniki State departementa zagovarjajo stališče, da se morajo ZDA vsaj še nadaljnjih 5 let držati določil sporazuma S ALT 1.
V tem času naj bi postalo jasno, v kolikšni meri so tako imenovana vesoljska orožja na današnji tehnološki stopnji sploh izvedljiva.
Nekateri neimenovani člani Reaganove administracije priznavajo »da ZDA po nedavni Reaganovi izjavi, da njegova administracija ne bo več spoštovala določil sporazuma S ALT 2, izgubljajo bitko za pridobitev javnega mnenja v zahodni Evropi«.
Kot priznavajo v Washingtonu so se proti Reaganu obrnili celo najbolj zvesti ameriški zavezniki v zahodni Evropi, kot sta predsednica britanske vlade Margaret Thatcher in zahodno-nemški kancler Helmut Kohl. Težke kritike na račun Washingtona pa so bile izrečene celo v zahodnoevropskem desničarskem tisku, ki običajno zagovarja vse poteze ameriških administracij.
Razprava o tem Reaganovem sklepu se je začela tudi v kongresu. Liberalno nastrojeni demokratski senator Edward Kennedy je včeraj, na prvi seji senata, ki so jo nekatere ameriške TV mreže prenašalei v živo, izjavil, »da je Reaganov sklep, da odstopi od sporazuma SALT 2, največja napaka v njegovem dosedanjem predsednikovanju, ki bo povzročila nesluten razmah oboroževalne tekme, če bo vztrajal pri sedanjem stališču«.
UROŠ LIPUŠČEK
Kaotične reakcije ob ugotovitvi ponovnega sevanja pri Comu in Pesaru
V Italiji je potrebno od temeljev navzgor preurediti službo za ugotavljanje sevanja
RIM — Povečanje sevanja na območju Coma in Pesara, ugotovitev večjih količin težko uničlji-vega cezija 137, odredba o zakolu kuncev v okolici Coma, prepoved' prodaje ovčjega in kozjega mesa v zaledju Pesara in, seveda, ponovna prepoved mleka za otroke do 10 let in za nosečnice, vse to je spet povzročilo preplah v nekaterih predelih Italije. »Sindrom nanokirija« se je pojavil tudi tam, kjer krajevne zdravstvene enote niso ugotovile povečanja sevanja. Kdo nam more jamčiti, se sprašujejo ljudje, da tudi pri nas radioaktivnost ni tolikšna kot na območju Coma in Pesara, saj je v zadnjih dneh tudi pri nas zelo deževalo.
Ljudje v zgornji Lombardiji si ne znajo več razlagati, zakaj v sosedni Švici, ki je samo lučaj od Coma, radioaktivnega sevanja niso zabeležili, in zakaj so na vsem lepem na Koroškem prepovedali prodajo češenj in jagod, češ da imajo preveč nanokirijev.
Kmetje pokrajine Como, kjer so ugotovili povečane količine cezija, so v mestu odvrgli »protizakonito seno in zelenjavo«. Organizacije kmetov terjajo večjo jasnost o deželnem dekretu, ki obvezuje
kmete, da pokosijo okuženo travo in jo odpeljejo na odpad. Če naj ta dekret velja, bo živinoreja utrpela hudo škodo. Samo v občini Erba je 20 živinorejcev, od katerih vsak redi od 80 do 100 glav živine. Dekret zadeva tudi 20.000 kuncev.
Javnost upravičeno pričakuje celovit odgovor na vprašanje, ki iz dneva v (lan postaja vse važnejše v našem življenju. Nova energetska filozofija nujno terja od1 ljudi večje znanje, od oblasti pa boljše inštrumente, da svojih odločitev ne bo sprejemala po občutku, ampak na podlagi točnih podatkov, razbranih na občutljivih merilnih napravah.
Od tod bolj; kot pravilna odločitev socialističnega senatorja Renata Garibaldija, ki je ministra za zdravstvo Degana in za civilno zaščito Zamber-lettija vprašal, na kakšni podlagi je lombardijski deželni predsednik Guzzetti prepovedal dajanje mleka otrokom in nosečnicam in zakaj so v okolici Coma odredili zakol vseh kuncev, ki so jih krmili s svežo, v tistih krajih nakošeno travoi.
»Kdo je dal podatke lombardijski deželi, se sprašuje senator Garibaldi, in ali so ti podatki prišli tudi na ministrstvo.« Senator je predlagal, naj
v takšnih primerih nastopijo strokovno usposobljeni nepristranski strokovnjaki, ki naj javno povedo, kaj se je dejansko zgodilo.
Še bolj jasen je bil demokristjanski senator Learco Saporito. Povečanje počasi razpadajočih radioaktivnih snovi narekuje takojšnjo parlamentarno razpravo o italijanski jedrski politiki, je izjavil Saporito. Vlada mora biti takoj seznanjena s stopnjo sevanja, za nevarnosti, ki jim pretijo, pa morajo vedeti tudi državljani. Parlamentarec predlaga razpravo, ki naj ima za cilj okrepitev nadzornih postaj. Potrebno je pospešiti v vladnem zakonskem dekretu opredeljen postopek o tem vprašanju.
Ob tem se marsikomu vsiljuje vprašanje, kako deluje vsedržavno' omrežje postaj za ugotavljanje sevanja. Minister za civilno zaščito Zamberletti pravi, da je ob alarmnem stanju po tragediji v Černobilu ta služba pokazala vse svoje hibe, zato jo je potrebno preurediti od temeljev navzgor. Zlasti to velja za ustanovo ENEA-DISP, KZE in gasilce, je izjavil Zamberletti.
Psihološki učinki uvedbe »težke« lire
RIM — »Težka« lira ali »nova« lira. Kot piše v zakonskem predlogu zakladnega ministra Gorie, bo imela praktične in tudi psihološke učinke. V prvi vrsti bo poenostavila vse naše vsakdanje računovodstvo (v trgovini, v banki itd.), z druge strani pa bo v marsičem poenostavila tudi danes zelo zapletene državne račune, čeprav je zelo težko pričakovati, da bodo ljudje z »novo« liro kaj več znali in razumeli o stanju javnih blagajn. Mogoče bo to služilo javnim funkcionarjem, da bodo lahko npr. hitreje in učinkoviteje obračunali državni primanjkljaj, ki danes presega 100 tisoč milijard lir.
Psihološki učinki ukrepa, kot je podčrtal minister Goria, pa bodo dvojni. Ljudje bodo lahko stvarno (tako rekoč na lastno pest videli, da je velika gospodarska kriza dokončno mimo in da je lira tudi v vsakdanji uprabi vendarle zelo podobna ostalim zahodnoevropskim devizam ter da torej (vsaj psihološko) velja kot nekatere »težke« valute. Te učinke bo treba vsekakor še preveriti, tudi zato, ker javno mnenje vsaj doslej ni pokazalo velikega navdušenja za napovedano »denarno revolucijo«.
»Nova« lira bo vsaj v začetku, podobno kot se je zgodilo v Jugoslaviji z uvedbo novega dinarja, ustvarila zmedo in razumljive težave, s časom Pa se bomo vsi privadili nanjo. Obstaja pa še ena nevarnost. Z uvedbo »težkega« franka so pred leti v Franciji trgovci na lastno pobudo »poenostavili« tudi cene na drobno (seveda v svojo korist) in mnogi se že sedaj upravičeno bojijo, da se bo isto zgodilo tudi pri nas.
SANDOR TENCE
Postopek pred ustavnim sodiščem SFRJ
0 izseljevanju Srbov in Črnogorcev s Kosova
BEOGRAD — Ustavno sodišče Jugoslavije bi moralo na prvi seji ta mesec odločati o še neki občutljivi, kosovski zadevi. Opredeliti se namreč mora, ali bo ocenjevalo ustavnost sklepa o ustanovitvi komisije za ugotavljanje vzrokov izseljevanja Srbov in Črnogorcev v občini Titova Mitroviča.
Pobudo za začetek postopka je dal Sreten Komadina iz Titove Mitroviče, ki je prepričan, da komisija za izseljevanje omejuje pravico Srbov in Črnogorcev, da odidejo, kamor želijo, ter da z zavlačevanjem odobritve soglasja za izseljevanje preprečuje zaposlovanje zunaj Kosova. Po njegovem mnenju je to kršenje ustave SFRJ.
Izvršni sveti vseh občin na Kosovu so ustanovili komisije za izseljevanje po protirevolucionarnih dogodkih leta 1981, da bi preučile vzroke izseljevanja ter dale mnenja in predloge pristojnim organom za njihovo preprečevanje. Komisije se morajo z občani srbske in črnogorske narodnosti, ki odjavljajo stalno prebivališče, pogovarjati o motivih za odhod.
Do leta 1984 so komisije nalogo seznanjanja z motivi za odhod Srbov in Črnogorcev dojele in uresničevale tako, da so uvedle predhodno preučevanje razlogov za odjavo stalnega prebivališča in dajale zeleno luč organu za notranje zadeve za odjavo prebivališča, če izselitev ni bila pod pritiskom. Odjava prebivališča je sicer »tehnično« vprašanje v pristojnosti sekretariata za notranje zadeve.
Tudi včeraj so se stopnjevali dramatični spopadi
Nadaljuje se napad na Palestince ob begunskih taboriščih v Bejrutu
Prizor z bejrutskih ulic	(Telefoto AP)
BEJRUT — Še vedno so v teku dramatični boji na območju zahodnega Bejruta, kjer oborožene šiitske skupine napadajo palestinska oporišča in se ponekod spopadajo tudi s suniti. Vsa dejavnost v tem delu Bejruta je ohromljena, povsod je slišati regljanje avtomatskega orožja, čeprav so ceste skoraj povsem prazne, po njih se podijo le oklopniki Berijevih oboroženih skupin. Trdijo, da spopadov takih razsežnosti ni bilo od novembra, ko so bili tako imenovano »vojno zastav«.
Predsednik Amala, se pravi šiitov je izjavil, da gre za bitko za njihov obstoj, vendar temu bolj težko verjamemo, saj Palestinci ne predstavljajo nevarnosti za Amai. Značilno je da Druzi, ki so zavezniki tako šiitov kot Palestincev, za sedaj niso stopili v akcijo niti na eni niti na drugi strani in prevladuje mnenj©, da je cilj šiitov odpraviti še zadnje ostanke palestinskih taborišč. Kar zadeva Druze, naj omenimo, da je njihov nesporni leader Valid Džumblat izjavil, da se Druži ne bodo neposredno udeležili spopadov.
Po poročilih Glasu Libanona je bilo doslej vsaj 60 mrtvih na obeh straneh. Zvečer so bili še v teku spop>adi ob palestinskih taboriščih Burž el Baražne, Sabri in šatili.
■v
Se polemike o Waldheimu
DUNAJ — šest dni pred balo-tažo pri predsedniških volitvah med socialdemokratom Steyrer-jem in demokristjanom, bivšim generalnim tajnikom OZN Kurtom Waldheimom, se nadaljujejo in stopnjujejo polemike okrog moralnega lika Waldheima, v zvezi z njegovo soodgovornostjo pri grozodejstvih nemške vojske v Jugoslaviji in v Grčiji med zadnjo vojno. Predsednik Židovskega svetovnega kongresa Bronfman ga je označil za »nemoralnega in neskesanega lažnivca«.
Preiskavo o Waldheimovi vlogi je uvedlo tudi Russellovo sodišče, katerega predsednik Vladimir Dedijer je v pismu vladama SZ in ZDA vprašal, kako sta mogli dovoliti, da je človek, ki je bil na spisku domnevnih vojnih zločincev OZN, mogel postati tajnik svetovne organizacije.
Obsojeni neapeljski rdeči brigadisti
NEAPELJ — Neapeljsko porotno sodišče je izreklo obsodbe proti pripadnikom tukajšnjega voda rdečih brigad. V glavnem je sprejelo zahteve državnega tožilca in dosodilo 15 dosmrtnih kazni in približno še 400 let zapora. Obsojenci so dočakali razsodbo, do katere je prišlo po 6 dneh posvetovanj v sodniški sobi, z razgrajanjem, tako da je predsednik lahko prebral razsodbo komaj potem ko so karabinjerji spet vzpostavili mir. Sodni postopek je obsegal 51 zasedanj in se je začel 10. februarja. Obsojeni so bili v glavnem teroristi, ki so v preteklosti že bili obsojeni na drugih procesih proti rdečim brigadistom.
FIAT: 432 milijard lir dobička
TURIN — Skupščina delničarjev tu-rinskega Fiata je na svoji včerajšnji seji odobrila obračun za leto 1985: poslovno leto se je zaključilo s 432 milijardi lir dobička, kar je dvakrat več kot lani. Istočasno je skupščina sklenila zvišati glavnico družbe in sicer za celih 1125 milijard lir. Gre za naj-veičje zvišanje glavnice, ki jo je kakšna italijanska zasebna družba kdajkoli izvedla.
Ob koncu skupščine je predsednik Fiata Gianni Agnelli na tradicionalni tiskovni konferenci povedal, da finančna družba IFI, ki je večinski delničar Fiata ne more odkupiti delnic, ki so last libijske finančne družbe LAFICO, ker jih Libijci za sedaj nimajo namena prodati. Kot znano, je ameriška vlada preklicala veliko naročilo Fiatovih vlačilcev za ameriško vojsko, ker je Libija Fiatov delničar.
Učenci osnovne šole L Trinko iz Ricmanj
Obiskali pesnikov grob
Vandalska dejanja v Grmeku vzbudila val protestov
ČEDAD — Nočne vandalske in mazaške akcije, ki so tako priljubljene med določeno kategorijo »običajnih neznancev« niso le tržaška vsakdanjost, temveč segajo že krepko onstran šovinističnega ihtenja. Bivši rudarji, včlanjeni v Zvezo slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine, ki so se sestali v soboto, 24. maja so obravnavali prav primere vandalskih napadov, do katerih je prišlo v občini Grmek v Benečiji.
V skupni resoluciji, ki so jo skupno odobrili, bivši rudarji izražajo svoje neodobravanje nad nedavnimi dogodki, ko so neznani, a politično natanko opredeljeni zlikovci, pomazali spomenik svete Barbare, ki stoji prav v središču Grmeka. Bivši rudarji, ki se še vedno borijo za dosego in obrambo delovskih pravic, ki bi jim pripadale po dolgoletnem trdem in nehvaležnem delu, sedaj zahtevajo, da se organi javne varnosti resno lotijo dela in izsledijo zlikovce ter jih ustrezno kaznujejo. Prav tako bivši rudarji pozivajo vse demokratične sile, kulturne organe in prebivalstvo, da izrazijo svojo solidarnost s prizadetimi.
Žal pa dogodek ni osamljen, saj je treba k temu prišteti še druge vandalske akcije, kot sejanje žebljev po cestah in podobno, ki kršijo javni red in vznemirjajo miroljubno prebivalstvo.
Deželne podpore kmetovalcem
Ob koncu šolskega leta gremo na izlet. Letos bomo šli v Trčmun, ker se je tam rodil, živel in je tam pokopan Ivan Trinko. Po njem so namreč pred desetimi leti poimenovali našo šolo.
Ivan Trinko je bil duhovnik, prole-sor, pesnik, pisatelj in narodni buditelj Beneških Slovencev in je zelo ljubil slovenski narod ter slovensko besedo.
Odpotovali smo ob osmi uri. Najprej smo se ustavili v Čedadu kjer nas je čakala profesorica Živa Gruden. Ogledali smo si Hudičev most, pod katerim teče reka Nadiža. Učitelj Bruno nam je povedal lepo legendo o gradnji mostu.
Šli smo v stolnico. V tej cerkvi imajo vsako leto prvo nedeljo po svetih treh kraliih poseben obred z mečem.
v Tramimi
Verniki se oblečejo v stare zgodovinske obleke, ki spominjajo na čase vlade oglejskih patriarhov.
Obiskali smo tudi sedež društva Beneških Slovencev Ivan Trinko, ki deluje že vrsto let. Videli smo doprsni kip znanega moža Ivana Trinka. Enak kip imamo tudi v Ricmanjih.
Po ogledu Čedada smo se odpeljali v Trčmun. Cesta je bila ozka in strma. Na križišču pred vasjo smo izstopili in se napotili peš do cerkvice in do pokopališča, kjer je pokopan Ivan Trinko.
Obkrožili smo nagrobni spomenik in položili na grob šop rdečih nageljnov v znak hvaležnosti ter počastili spomin Ivana Trinka z enominutnim molkom.
Na cerkvenem dvorišču smo se tudi odpočili. Ob treh smo se napotili proti avtobusu, ki nas je odpeljal na Staro goro.
Tam smo si ogledali staro romarsko cerkev. Kupili smo si še spominčke in se odpravili proti domu.
Vračali smo se utrujeni, a zadovoljni, da smo odnesli z izleta toliko lepih vtisov, ki so nekje obogatili naše otroško obzorje.
Napisala Marina Zobec učenka 5. razreda
VIDEM — Deželni odbor je na predlog pristojnega odbornika Antoni-nija odobril predlog o finančni podpori kmetovalcem in kmetijskim zadrugam, ki so utrpeli materialno škodo, kot posledica naravnih ujm.
Denar, 4 milijarde in 300 milijonov lir, bo razdeljen na podlagi treh ukrepov. En del je namenjen odškodnini za izgubljen pridelek, 200 milijonov
lir, ki jih bodo redno nakazovali v prihodnjih 32 letih pa bo kril stroške za razvoj zootehnije in kmetijstva nasploh. Do leta 1995 pa bodo letno izplačevali po sto milijonov lir za sprotna obnovitvena dela na infrastrukturah posameznih zadrug, ki so bile posebno prizadete po izrednih vremenskih ujmah.
Ponekod ponovno odsvetujejo uporabo zelenjave in sadja
Tudi Gradež bo moral bolje poskrbeti za novo vrsto zahtevnejšega turista
CELOVEC, VIDEM — Vse kaže, da se preplah pred jedrskim sevanjem še dolgo ne bo polegel. Prav včeraj so namreč, tako rekoč nepričakovano, zdravstveni delavci, ki se ukvarjajo z nadzorovanjem morebitnih živil, zlasti sadja in zelenjave, vnovič prepovedali ali vsaj odsvetovali uporabo nekaterih vrst sadja. Ukrepi veljajo na področju Comskega jezera in v pokrajini Peserà.
V Celovcu so prepovedali prodajo jagod in češenj, v katerih so ugotovili večje količine cezija. Dogodek je sicer nekoliko sporen, saj ne gre nevarnosti
VIDEM — Tudi v videmski pokrajini so se danes začela pogajanja za obnovo delavske pogodbe kovinarjev. Predstavniki Zveze kovinarjev so sporočili, da se bo referenduma udeležilo približno 5 tisoč delavcev iz videmske pokrajine, kakih štiri tisoč pa jih je zaposlenih v podjetjih, ki so razvrščena po južnih in severnih predelih Furlanije. Zainteresiranih podjetij pa je približno 150, med temi so tudi vodil-
radioaktivnega onesnaževanja pripisovati zgolj nesreči v Černobilu. Kot znano je do podobne nesreče, čeprav v manjšem obsegu, prišlo že 4. maja na Nemškem, vendar so oblasti o tem molčale.
V naši deželi še vedno redno delujejo tehničnoznanstvene komisije, ki nadzorujejo sleherno nenavadno spremembo zemeljskega sloja in zraka. Zaradi omenjenih ukrepov na Koroškem in v drugih krajih Italije, se bo odbor tehničnoznanstvenih komisij sestal danes popoldne.
na podjetja Danieli, Pittini, Safau in druga.
Iz predhodnih informativnih delavskih skupščin izhaja, da se je sindikat temeljito pripravil na to novost. Delavci pa se bodo sedaj sami izrekli o predlaganih pogojih. Temeljne spremembe nove delovne pogodbe predvidevajo skrčenje delovnega urnika, povišanje mezd in rekvalifikacijo kadrov.
Glede na nekatere znake, ki pričajo o zastoju na krajevnem turističnem tržišču, in glede na to, da je del gospodarskega tkiva vezan na tako imenovano "industrijo počitnic" in pripravljen na nove prijeme za njen razvoj, se zastavlja vprašanje, kakšne naj bi bile prihodnje izbire in predpostavke za razvoj tega sektorja v Gradežu.
Nanj je skušala odgovoriti raziskava Tržaške hranilnice o turističnem gospodarstvu v Gradežu, ki jo je izvedla družba Trieste Consult, ustanovljena leta 1972 med inštitucijami kot so Trgovinska zbornica, Združenje in-dustrijcev, zavarovalnice Lloyd Adriatico, Assicurazioni Generali, RAS, SASA in sama Tržaška hranilnica. Namen raziskave je bil namreč oceniti in preveriti aktualne industrijske razmere Gradeža ter ugotoviti perspektive posegov v specifični in vodilni proizvodni sistem "otoka sonca". Njen rezultat so ob predstavitvi opredelili kot "predlog strateške narave", saj na osnovi analize turističnih gibanj v preteklosti nakazuje potrebo po novih storitvah navtičnega, kongresnega in naturalistično-kulturnega tipa.
Trieste Consult je raziskavo izvedla tako s pomočjo intervjuvanja tako imenovanih mnenjskih voditeljev (opinion leader) s posameznih gospodar-
skih sektorjev, kot s popisom in analizo stotin podatkov o zadnjih turističnih sezonah v Gradežu. Novost predstavlja drugačna klasifikacija odjemalcev turističnih storitev, ki niso več razdeljeni po letih, dohodkovnih pasovih in geografskem izvoru, temveč po "življenjskem stilu". Raziskava nam podaja panoramo po zgodovinskem razvoju turizma od elitnih počitnic v povojnem času do masovnih letovanj v šestdesetih in sedemdesetih letih, od pojenjajočega fenomena vseobsegajočih paketov v počitniških naseljih do splošnega padca turističnih nočitev v vseh italijanskih obmorskih središčih. V ospredje postavlja dva nasprotujoča si "življenjska stila", povezana z dvema različnima načinoma turizma: tako imenovan zmerni tradicionalni turizem in nov način, ki so ga poimenovali progresistični ali napredni turizem.
Gradež je doslej računal predvsem s prvim tipom turizma, vezanega na ljubitelje sonca, morja in toplic, pri čemer se je moral omejiti le na poletno sezono, po drugi strani pa se je tako naslanjal na gosta, ki po rezultatih raziskave "izgublja" svoj dohodek in tako ne prispeva k razvoju turizma. Prav zato bo treba prizadevanja v večji meri usmeriti k novemu, "napredne-
mu" tipu turista, izhajajočega iz vrst majhnih profesionistov in podjetnikov ter obrtnikov, ki glede na naraščajočo raven dohodkov, predstavljajo »vzhajajoči« družbeni sloj. Njim pa samo sonce in plaža ne zadostujeta več, počitniško sezono želijo podaljšati in svoj prosti čas uporabiti za čimveč dejavnosti.
Na temelju teh dveh tipov turizma nakazuje raziskava tudi dva različna "scenarija" za bližnjo prihodnost Gradeža. Prvi, bolj tradicionalni, prinaša skrajšanje dobe letovanja in povečanje števila prihodov, naraščajoče povpraševanje po kampiranju in po nočitvah zunaj hotelskih kapacitet, odločno prevlado dnevnih obiskov in tistih ob koncu tedna, večje povpraševanje po komercialnih storitvah in iz vsega tega izhajajoče obubožanje hotelskih dejavnosti z zastojem v zaposlovanju. Drugi, dinamičnejši "scenarij" pa predvideva občuten kakovostni skok turističnega središča z razširitvijo storitev in prireditev predvsem kulturnega značaja. Sezona se bi v tem primeru močno podaljšala, povečal bi se obseg investicij, obogatile reziden-čne in hotelske strukture, s čimer bi se v končni fazi povečala zaposlitev in proizvodnost turističnega gospodarskega sektorja v Gradežu.
Referendum za obnovo pogajanj delavske pogodbe kovinarjev
SAMURAJ TAKEDA
1. EPIZODA (13.) Riše: V. HERCEG — Piše: M. KOVAČ
Vrsta zanimivih prireditev ob prazniku Ilirske Bistrice
ILIRSKA BISTRICA — 4. junij je praznik občine Ilirska Bistrica in v njegovo počastitev se v tem kraju že ves teden vrstijo najrazličnejše prireditve.
V	soboto so pred osnovno šolo Dragotin Kette dvanajstič tekmovale ekipe prve pomoči iz cele občine, na Titov trg pa so prihajali okrašeni vozovi iz vseh okoliških vasi, Bistrice in Trnovega. Na vozovih so se fantje, letnik '68, pripeljali na nabor. Tekmovanje okrašenih vozov je stara navada, ki so jo ponovno obudili v zadnjih letih. Najlepši so bili tokrat vozovi iz Vrbovega in Trnovega.
V	nedeljo so se na balinišče na To-polcu zbrale balinarske ekipe iz cele občine in zamejstva in se pomerile med seboj.
V	torek, 3. junija, bodo v Domu JLA predstavili nov dokumentarni film: "Ko je bilo najtežje biti človek", scenaristke in režiserke prof. Marije Vogrič.
V	petek, 6. junija, se bo ob 18.00 oglasila startna piščalka in naznanila začetek tradicionalnega teka po ulicah Ilirske Bistrice. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve kategoriji - glede na starost in zmožnosti: tekači bodo tekli
1.500 ali 3.000 m. Prijave še vedno sprejemajo na OŠ Dragotin Kette - Te-lesnokulturni skupnosti. Ob 19.00 bodo v Domu JLA odprli gasilsko razstavo, zatem pa se bo na koncertu ob 40—letnici organiziranega petja v svobodi predstavil moški pevski zbor "Dragotin Kette".
V	soboto se bodo slovesnosti pričele že dopoldne. Ob 9.30 bo slavnostna seja skupščine občine ter vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti v Domu JLA, ob 13.00 pa proslava pri Sozah ob odkritju spominskega obeležja padlim borcem Brkinske brigade v Klivniku.
V	nedeljo, 8. junija, bo že tradicionalni balinarski turnir. Srečanje se bo
pričelo ob 8. uri v parku Nade Žagar, trajalo pa bo ves dan.
Ob 10.30 bo na Titovem trgu osrednja proslava ob 100-letnici Gasilskega društva II. Bistrica in 30-letnici Gasilske zveze II. Bistrica. Požrtvovalni gasilci so ob svojem velikem prazniku pripravili vrsto spremnih prireditev -gasilsko parado po mestnih ulicah, predstavitev priložnostne brošure, prikaz gašenja po starem in novem...
Prireditve tega tedna bo zaokrožila zabava s plesom na Titovem trgu, s pričetkom ob 18.00, ki bo trajala vse do zgodnjih jutranjih ur. Za naslednji konec tedna - 13., 14. in 15. junij - pa obljubljajo ponovitev uspešne lanskoletne obrtno-turistične pobude: Bistriški dnevi '86!
Metka Čeligoj
Pomembna nastopa TPPZ P. Tomažič
SOCERB, PIERIS — V soboto, 31. maja, je bil partizanski ansambel gost osebja bančnih zavodov Slovenije. Pred 12. uro se je zbralo na Socerbu nad 1500 uslužbencev, ki so po partizanskih poteh prehodili mnogo kilometrov. Tržaški partizanski pevski zbor je ob tej priložnosti izvedel Partizansko balado. Navdušena publika je pevce, godbenike, recitatorje in dirigenta toplo aplavdiralain izkazala prisrčno naklonjenost zamejskemu ansamblu za njegovo plemenito dejavnost.
Prav tako je ansambel Pinko Tomažič žel lepo priznanje v ponedeljek zvečer, ko je nastopil v Pierisu, ob 40. obletnici italijanske republike. TPPZ se sedaj pripravlja na naslednji koncert, ki bo 15. t. m. na Oblakovem vrhu nad Knanomljami pri Idriji, kjer bo s programom Revolucija in glasba počastil prvoborce in krajane, ki so za časa NOV skrbeli za partizansko vojsko.
Oskar Kjuder
Politična kronika je vedno zelo živahna
Marchio sklical pokrajinsko sejo Jutri srečanje strank večine in PSI
Predsednik pokrajinskega odbora Gianni Marchio je včeraj sklical sejo pokrajinskega sveta, ki se bo sestal v ponedeljek, 16. t.m. Ta sklep je predsednik Marchio sprejel, potem ko je slišal mnenje pokrajinskega odbora, ki se je izrecno sestal včeraj dopoldne, da bi proučil to vprašanje. Sklep o sklicanju pokrajinskega sveta je bil sprejet z namenom — je v kratki izjavi dejal predsednik Marchio — da bi z njim prispevali in pospešili premostitev sedanjega stanja, v katerem se nahajajo tržaške krajevne uprave in da bi omogočili pokrajinskemu svetu, da bi se podrobno seznanil o trenutnem političnem položaju in razpravljal o njegovih perspektivah.
Na dnevnem redu pokrajinske seje bo samo sprejetje odstopa pokrajinskega odbora, vendar pa doslej niso odstopili še vsi odborniki začenši s predsednikom Marchiom. Do zasedanja skupščine manjkata še skoraj dva tedna, zaradi česar so tudi s tem v zvezi možne kakšne novosti.
Sinoči pa so se na sedežu liberalne stranke sestali predstavniki vseh tistih političnih sil, ki so soodgovorne pri upravljanju države: sestali so se torej predstavniki PLI in PSDI, ki sta tudi dali pobudo za sestanek, poleg njih pa še zastopniki KD, PRI in socialistične stranke , ki je v tržaških krajevnih upravah sicer v opoziciji. Sestanek je sicer bil le orientacijskega značaja v predvidevanju na jutrišnjega, za katerega je dala pobudo Lista za Trst in na
katerem se bodo na njenem sedežu zbrali predstavniki vseh strank sedanje krajevne koalicije in tudi socialistične stranke.
Drevi pa se bo sestalo pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije, ki bo proučilo nastali položaj, potem ko sta liberalna in socialdemokratska stranka v bistvu odrekli veljavnost sporazumu iz leta 1984 in potem ko je prišlo do razkola v Listi za Trst, ki v bistvu onemogoča izvajanje štafet na občini in pokrajini.
Drevi se bo sestalo tudi pokrajinsko vodstvo republikanske stranke, katerega stališča se v sedanjem trenutku v dokajšnji meri razhajajo od ostalih
strank laično—socialističnega loka, ki so vzpostavile preferenčno os s socialistično stranko.
Sinoči pa se je po skoraj dveh mesecih od kongresa prvič sestal novoizvoljeni pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki je moral izpolniti vrsto statutarnih obveznosti, od izvolitve predsedstva sveta do izvolitve tajnika, izvršnega odbora in raznih komisij.
Medtem pa se začenjajo tudi prazniki komunističnega tiska; tako se bo v soboto na igrišču v Ul.Flavia začel 12. festival glasil l'Unità in Dela; v tem okviru bo v soboto ob 20. uri govoril član strankinega vsedržavnega centralnega komiteja senator Armando Cossutta.
Edvin Švab v deželnem tajništvu KPI
V prejšnjih dneh se je sestal deželni komite, ki ga je pred nedavnim izvolil deželni kongres Komunistične partije iz Furlanije—Julijske krajine.
Na seji je izvolil novo 10—člansko deželno tajništvo, ki ga sestavljajo: deželni tajnik Roberto Viezzi, tajnik pordenonske federacije Antonio Di Bisceglie, odgovorna za ženska vprašanja na deželni ravni Ester Pacor, član prejšnjega tajništva Tullio Paiza, načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Renzo Pascolai, tajnik tržaške federacije Ugo Poli, tajnik goriške federacije Renzo Redivo, dolinski župan Edvin Švab (načeloval bo slovenski komisiji), član prejšnjega tajništva Renzo Toschi in tajnik videmske federacije Renzo Travanut.
Tajništvo je izvolil 69 članski deželni komite, v katerega je nedavni strankin deželni kongres izvolil sedem slovenskih komunistov in sicer Ivana Bratino, Miloša Budina, Aleksandro Devetak, Jelko Gerbec, Borisa Iskro, Stojana Spetiča in Edvina Švaba. V 15—člansko deželno nadzorno komisijo pa je kongres izvolil tudi Giorgia Cancianija in Pavla Petričiča.
Pogovor s kandidati Enotne liste za Barkovlje
Potrebno je vzbuditi večje zanimanje za jusarske pravice
Če bi na Goriškem spraševal, čigav simbol je ohrovt ali "vrzota ", kot tej zelenjavi običajno pravimo, bi prav kmalu naletel na nedvoumen odgovor: »Štandrežcev vendar!« Veliko manj znano pa je, da imamo tudi Tržačani svoje "vrzotarje”, in sicer Barkovljane. Na to so se spomnili sestavljale! enotne liste za barkov-Ijansko srenjo, ki so ohrovt tudi izbrali za svoj simbol.
Na listi kandidirajo Livio Pertot, Gualtiero Seri, Edi Godnik in Mito Pertot. Ko smo se z njimi sestali, da bi se pogovorili o barkovljanskem jusu in o pripravah na skorajšnje volitve, smo jih seveda med drugim povprašali, ali vedo za izvor svojega simbola. Priznati moramo, da nam niso znali postreči z jasnim odgovorom. Zadovoljiti smo se morali z ugibanjem, da je pač nekoč nad barko vij anskimi školji očitno uspevala ta zelenjava, in to kar dobro, če je že postala simbol celotne srenje. Hipoteza ni ravno razburljivo tvegana, a ima vsaj to dobro lastnost, da je logična — kar vsekakor ne gre podcenjevati.
Kaj pa bi vedeli povedati o zgodovini jusarskih pravic svoje srenje?
Tudi o tem, žal, bolj malo. Očitno se je naša skupnost že sorazmerno zgodaj pomeščanila, in to v tolikšni meri, da je pri njej že skoraj povsem zbledel spomin na ta del naše preteklosti. Tako se moramo zdaj pri zbiranju podatkov o barkovljanskih jusarskih pravicah opirati skoraj izključno na
Na pobudo društva Rovte-Kolonkovec
Uspeh pete prireditve »Ali spoznaš svoje vino?«
KD Rovte-Kolonkovec je imelo v nedeljo popoldne že peto prireditev, ki ji je dalo naslov »Ali spoznaš svoje vino?«, ki pa je bila povezana tudi z ocenjevanjem vin domačih vinogradnikov in seveda še s prijetno družabnostjo.
Letos se je razstave udeležilo 23 vinogradnikov, ki so se predstavili s 14 belimi in devetimi črnimi vini. Ker so bila tokrat vina vsa dobra in v glavnem tudi podobnih okusov, je le pet vinogradnikov s pokušnjo spoznalo med razstavljenimi svoje vino. To so Silvano Žerjal, Vittorio Dal Ben, Germano Grahonja, Gaetano Grifone in Lino Majer. Vsi so prejeli posebno kolajno, na kateri so vrisani steklenica, grozd in kozarec z napisom o tretjem srečanju vinogradnikov.
Spoznavanje vin je seveda potekalo z vso strokovno resnostjo in kompetenco, a je bilo povezano tudi s smehom in prijetno zabavo.
Sledilo je nato še ocenjevanje raz-stavljenihvin. Tu je nagrado in diplomo za najboljše črno vino prejel Germano Grahonja, za belo vino pa Gaetano Grifone.
Vsi, ki so na prireditvi sodelovali s svojimi vini, so prejeli diplome, za do-
bro voljo pa je ves čas prireditve skrbel harmonikar Mirko Maver.
V imenu domačega društva je udeležence, predvsem vinogradnike, pozdravila tajnica Jolanda Guštinčič, ki je vsem nagrajencem čestitala, pozdrave pa je prinesel tudi predstavnik Kmečke zveze. Domače kuharice so za vse pripravile vampe, ki so jih dobro razpoloženi udeleženci zalili še z domačim vinom.
Obisk svetovalca ambasade ČSSR
Na obisku v Trstu se je te dni mudil novi trgovinski svetovalec pri češkoslovaški ambasadi v Rimu, inž. Ivan Peter, ki je imel na Trgovinski zbornici pogovore s predsednikom Tombesi-jem. Skupaj sta pregledala besedilo nedavno podpisanega protokolarnega sporazuma med češkoslovaško in tržaško zbornico, ki predvideva redne informativne stike, pobude za okrepitev prevozov med Prago in čezmorskimi deželami preko Trsta ter razvoj industrijske in tehnološke kooperacije.
Danes posvet o carinskih režimih
Danes ob 10.30 bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice okrogla miza o novih predpisih Evropske gospodarske skupnosti na področju carinskih režimov. Pobuda je prišla z zadnjega zasedanja Pokrajinske gospodarske konzulte, na kateri so parlamentarci Mizzau, Coloni in Cuffaro poročali o politični naravi predpisov, ki jih pripravlja EGS o prostih conah, o carinskih depozitih in o drugih spodbudah, namenjenih obmejnim območjem.
Današnji posvet bo strogo tehničnega značaja, saj bo glavni poročevalec Massimo Giffoni, načelnik posebnega oddelka pri Zvezi za carine in posredne davke komisije EGS v Bruslju, govorili pa bodo še Gaetano Barulli, odgovorni za carinske režime pri finan-
čnem ministrstvu v Rimu in Mario Frontoni, direktor stalnega predstavništva Italijanske zveze trgovinskih zbornic pri EGS v Bruslju. Predvidena je udeležba gospodarstvenikov iz vse Severne Italije, saj bodo lahko dobili podrobne informacije o petih novih predpisih, ki zadevajo režim aktivne obdelave (pri začasnem uvozu blaga), režim pasivne obdelave (pri začasnem izvozu), standardne menjave blaga, carinskih depozitov in prostih con in depozitov. Vsekakor bo to tudi priložnost, da italijanski in tržaški gospodarstveniki izrazijo svoje pripombe in predloge, s čimer lahko prispevajo, da bodo novi evropski predpisi čimprej sprejeti in da bodo kar najbolj ustrezali potrebam industrije, trgovine in prevozov.
Slikarski tečaj pri kamnolomih
Devinsko kulturno društvo prireja, s pokroviteljstvom Devinsko-nabrežinske občine in Tržaške letoviščarske ustanove, svojstveno "umetniško" praznovanje 2.000-letnice rimskih kamnolomov v Nabrežini. Od 14. do 30. julija se bo namreč v Nabrežini in v Slivnem oddvijal poseben tečaj slikarstva na odprtem, ki ga bo vodil tržaški umetnik Nino Perizzi.
Naslov tečaja "Novo slikarstvo v starem izkopu" dovolj zgovorno opisuje namene pobudnikov. Novopečenim slikarjem bodo tako nudili svojstveno priložnost spoznavanja Krasa, ki se razteza od Devina do Sesljana, kmečke arhitekture in seveda nabrežinskih kamnolomov. Udeleženci tečaja bodo slikali na terenu vsak dan od 16. do 18. ure. Lekcijam umetnika Perizzija pa bodo sledili do 20. ure, ko bo tečaja konec. Iz organizacijskih razlogov bodo sprejeli največ 12 tečajnikov. Za tečaj, ki predvideva tudi zaključno razstavo v Sesljanski galeriji, pa bo treba odšteti 350.000 lir.
arhivske dokumente. V roke smo npr. dobili poročilo, ki ga je 17. oktobra 1936 sestavil geometer Federico Ma-meli za deželnega jusarskega komisarja. To poročilo so pristojne oblasti naročile z namenom, da bi tudi pri nas izvedli določila zakona št. 1766 iz leta 1927. Ta zakon je predvideval ureditev, pa tudi delno odpravo jusarskih premoženj, saj je zasedbenikom jusarskih zemljišč dajal možnost, da so ob določenih pogojih postali zakoniti lastniki. No, geometer Mameli je leta 1936 ugotovil 7 primerov zasedbeni-kov, ki bi po zakonu lahko priposes-tvovali zemljišča. Zanimivo je, da so le—ti bili skoraj sami Kontovelci.
Kolikšno pa je barkovljansko ju-sarsko premoženje?
V	že omenjenem poročilu piše, da je jusarskega več kot 47 hektarov. Gre za zemljišča, ki ležijo v glavnem nad vasjo, se pravi nekako pod Napoleonsko cesto. Podčrtati pa velja, da je nanje vknjižena Tržaška občina, kar sicer ni nič nenavadnega za površine, ki v resnici pripadajo srenjam. Poleg tega smo zvedeli še za drug zanimiv podatek. Kot znano, so jusarska premoženja doslej upravljale Občine, voditi pa so morale posebne račune za vsako srenjo. In kaj smo odkrili? Da imata bar-kovljanska in kontovelska srenja skupen sklad. Zakaj, ne vemo. Vemo pa, da je konec lanskega leta bilo v tem skladu 46.691.000 lir.
V	vaši četverki je en gradbeni inženir in en geometer, zato si boste najbrž z lahkoto ustvarili točno sliko tudi o barkovljanskih jusarskih zemljiščih. A preidimo na volitve. Kako se nanje pripravljate?
Kot smo že povedali, so jusarske pravice bile doslej v zavesti Barkov-Ijanov skorajda deveta dežela. Kljub temu pa se v teh dneh dokaj naglo prebuja zanimanje zanje. Tako smo npr. naleteli na nepričakovano velik odziv ljudi, ko smo zbirali podpise za predstavitev naše kandidatne liste. K notarju jih je prišlo precej več, kot je bilo potrebno, zato so se nekateri vrnili domov, ne da bi podpisali.
Imeli boste precej težko volilno preizkušnjo, saj so se v vaši srenji predstavile še tri druge liste.
Poleg nas so za barkovljanski jusar-ski odbor predložili svoje liste še Krščanska demokracija, Republikanska stranka Italije in neofašistični MSI. Očitno bo zatorej treba napeti vse sile. Pri tem nam bodo pomagale politične stranke, v katerih se prepoznava tudi glavnina Slovencev, in druge organizacije, zlasti slovenske. Omenimo naj, da bomo prihodnji teden priredili tudi nekaj volilnih shodov, in sicer v Ju-dovcu, Rumeni hiši, v prostorih KD Barkovlje in mogoče še kje. Že sedaj vabimo k udeležbi vse domačine.
Enotna lista za openski jusar-ski odbor prireja drevi s pričetkom ob 20.30 javno srečanje, na katerem bo predstavila svoje kandidate in program. Na srečanje, ki bo potekalo v Prosvetnem domu na Opčinah, so vabljeni vsi domačini. Udeleženci bodo lahko vprašali za pojasnila ne le o Enotni listi, marveč tudi o vsem, kar je povezano z openskim jusom.
Trubarjeva priloga v šolah
Po slovenskih nižjih oz. višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem je včeraj potekalo razdeljevanje prilog posvečenih 400-letnici smrti očeta slovenske pisane besede Primoža Trubarja, ki sta jo skupno pripravili uredništvi Primorskega dnevnika in Primorskih novic. Pobuda je po splošni oceni vsekakor pozitivna, saj so razdeljeni izvodi (kljub dejstvu, da so se mnogi seznanili z njihovo vsebino že v nedeljski številki) nekakšno dopolnilo k učni snovi o Trubarju.
Kakšen pa je dejansko bil odziv dijakov na omejeno pobudo? Je bilo njihovo zanimanje osredotočeno tudi včeraj zgolj na mundial? Na podlagi izjav, ki smo jih zbrali na nekaterih višjih srednjih šolah v Trstu, izhaja predvsem, da je bila priloga morda preveč obsežen in zato tudi zahteven zalogaj; pobudo bi po njihovem mnenju vsekakor moral spremljati primeren pristop s strani učnih mentorjev do obravnave Trubarja, ki pa nikakor ne bi smel biti preveč nocio-nističen. Dogaja se n.pr., da poteka poučevanje Trubarja še vedno preveč na nivoju, ki velja zq druge slovenske literate, premalo pa ga obravnavajo kot osebnost, s katero je zelo tesno povezana slovenska narodna zgodovina. Na tak način, so nam med odmorom povedali nekateri dijaki znanstvenega liceja »Prešeren«, bo šla Trubarjeva obletnica smrti neopazno mimo, podobno kot številne druge. V tem pogledu je bila ocena nekaterih profesorjev, s katerimi smo se na kratko pogovorili na šoli, malce drugačna. Dejali so namreč, da je bilo zanimanje za Trubarja vseeno nekoliko večje kot za ostale književnike. Bodisi profesorji kot dijaki pa so se v zvezi s kakovostno platjo priloge izrazili pohvalno; za povprečnega bralca, so še dodali, vsebinsko morda prezahtevna.
Šola Kette pred novim prostorskim vprašanjem
Že spet ”začasna“
Šolsko leto 1985/86 se počasi izteka. Do konca pouka manjka namreč le še deset dni. V tem času si na šolah sledijo zaključna ocenjevanja, ki bodo odločala o učnem uspehu učencev in dijakov. Na osnovnih in nižjih srednjih šolah pripravljajo tačas tudi tradicionalne zaključne prireditve, ponekod pa razstave risb in ročnih del, da bi otroci z njimi dokazali staršem in domačinom kaj vse so opravili in pripravili v teku šolskega leta. Na domala vseh šolah se bodo skratka tudi letos poslovili od šolskega leta v prazničnem vzdušju.
Na osnovni šoli Dragotin Kette v Ul. sv. Frančiška se bo ob koncu pouka zastavilo zaskrbljujoče vprašanje: kje bo šola delovala v prihodnjem šolskem letu, oziroma, kje bo imela od septembra dalje svoje prostore.
O prostorskem vprašanju osnovne šole Kette smo pred meseci že poročali. O njem so izrekli svoje mnenje tudi nekateri bralci s pismi uredništvu. Problem sedeža šole Kette se je zastavil potem ko je dežela, ki je lastnik sedanjega šolskega poslopja na številki 25, odločila, da bo dodelila sedanje šolske prostore šole Kette tečajem za poklicno izobraževanje. Šolo Kette bi morali zato izseliti. Po zakonu bi morala občina preskrbeti šoli nove prostore. Občinski odbornik za šolstvo je pretekli ledeni pismeno predlagal tržaškemu šolskemu skrbništvu preselitev šole v šolsko poslopje v Ul. Giotto, kjer ima svoje prostore italijanska osnovna šola Dardi. Ta preselitev naj bi bila po njegovem mnenju "začasna".
Celotna zadeva bi bila navidez sila preprosta, če ne bi bilo vmes zakona, ki točno določa sedež osnovne šole Kette. "Uradno" ima šola svoj sedež v Ul. sv. Frančiška 42. Tu je šola prva leta tudi delovala. Vse dokler je niso — pred več kot dvajsetimi leti — preselili v Ul. sv. Frančiška 25. Tudi tista preselitev je bila "začasna", v resnici pa je obveljala do danes.
Starši in učno osebje so predlog o novi "začasni" preselitvi negativno ocenili, saj menijo, da bi lahko šola
preselitev?
kljub vsemu lahko ostala v dosedanjih prostorih. O vprašanju je — še predno je odbornik Vattovani naslovil svoj sedanji predlog na šolsko skrbništvo — razpravljala tudi Deželna komisija za slovensko šolo. Takrat je sprejela resolucijo, v kateri poziva naše šolske dejavnike naj posežejo, da se vprašanje zakonitega sedeža šole Kette pozitivno reši. Po vsej verjetnosti bo komisija spet vzela vprašanje v pretres na svoji seji pred koncem junija, ko bi morala razpravljati o predlogu odbornika Vattovanija.
Razstava na šoli Gradnik
Ob koncu letošnjega šolskega leta so na osnovni šoli Alojz Gradnik na Repentabru v nedeljo priredili razstavo risb in ročnih del domačih učencev-
Srečanje na Občini o stanovanjski krizi
Tisoč stanovanj kmalu nared problemov pa je še veliko
Kljub slabemu vremenu uspeh občinske razstave vin v Zgoniku
Stanovanjsko krizo zaradi vse bolj številnih stanovanjskih izgonov je mogoče premagovati samo s sodelovanjem vseh družbenih komponent in zasebnikov. Javne strukture so se, kot kaže, zelo zavzele za reševanje problema, medtem ko ni bilo nobenega odziva s strani zasebnih lastnikov, tako malih kot predvsem velikih. Ugotovitev je prišla na dan na srečanju na Občini, ki so se ga udeležili predstavniki občinske uprave, vodstva IACP in sindikatov.
Glavni problem, ki so ga obravnavali na sestanku, je bil razmah med dejanskimi potrebami in sedanjimi možnostmi javnega gradbeništva, pa tu-
di časovni razmah med datumom, ko bodo izgoni izvedeni, in časom, ko bodo nova stanovanja na razpolago. Vsekakor bi moralo biti okrog tisoč novih stanovanj dokončanih v prihodnjih mesecih, kar pa ne bo še rešilo vseh odprtih vprašanj.
Po podatkih Občine bo že julija dokončanih 229 stanovanj na »ovinku Ma-sč«, na Kolonkovcu in v Ul. Puschi, v kratkem bo vseljivih 336 stanovanj IACP v Naselju Sv. Sergija, že junija pa bo nared drugi del stanovanj pri Rimskem gledališču.
Tehniki Občine in IACP so na srečanju pregledali tudi zadnje probleme v zvezi z urbanizacijo področja v Ul.
Don Bosco, kjer bo 250 ljudskih stanovanj pripravljenih v začetku leta 1987. Prav tako je v polnem teku sestavljanje lestvic in razpis natečajev za 196 stanovanj, ki jih gradijo v Ul. Mohno a Vento, na Opčinah (Villa Car-sia) pa je 48 stanovanj praktično že vseljivih, ostalih 42 pa bo nared do decembra.
Srečanja so se za Občino udeležili župan Richetti in odbornik Colombis ter tehniki in funkcionarji zainteresiranih odbomištev, za IACP njen predsednik Verza in razni izvedenci, navzoči pa so bili tudi pokrajinski zastopniki sindikatov CGIL, CISL, UIL, SUNIA, SICET in UIL Casa.
Kot smo že uvodoma omenili, pa je bilo na srečanju poudarjeno, da sama zavzetost javnih struktur v sedanjem kriznem položaju ne zadostuje. Žal pa je vodstvo organizacije lastnikov nepremičnin kljub javno izraženi pripravljenosti povsem odpovedalo sodelovanje. Prav zato so obnovili poziv, ki je bil že marca naslovljen na majhne in velike stanovanjske lastnike, naj dajo vsaj začasno na razpolago prazna stanovanja. Poseg Občine, Prefekture in IACP se namreč ne more še nadalje razširiti, in to ne samo zaradi razumljivih finančnih problemov, ampak tudi, ker bi to utegnilo povsem izkriviti nepremičninsko tržišče.
Glavm negativni protagonist letošnje 22. občinske razstave vin v Zgoniku je bilo slabo vreme, ki jo je letos pošteno zagodlo organizatorjem. Dež je prireditev obiskal vsak dan, na srečo pa je prizanesel v nedeljo popoldne in zvečer lepo število ljudi, tako da se je kljub popoldanskemu nalivu zbralo zvečer lepo štavilo ljudi, tako da se zvečer lepo število ljudi, tako da se je tivno obnesel. Nedeljski mednarodni rokometni turnir za drugi pokal Krasa je po predvidevanju osvojila ekipa Jadran iz Hrpelj, ki je v velikem finalu premagala presenetljive krasov-ce, ki so si pred tem po dramatičnem boju privoščili nič manj kot tržaški Cividin. V sončnem vremenu se je dopoldne srečalo 32 parov »kvartopircev«, ki je poskušalo srečo v tekmovanju briškole. Dva pršuta sta za prvo mesto prejela Mario Briščik in Mario Geri, na drugo mesto (dva hlebca sira) pa sta se uvrstila Drago Milič in Mirjan Kosmina. V nedeljo popoldan so si prisotni v zgoniški osnovni šoli lahko ogledali razstavo risb, s katerimi so učenci prejeli številne nagrade in priznanja na radijski oddaji Čarobni globus, ki je vsako sredo popoldne na valovih Radia Trst A. V kulturnem sporedu je nastopila folklorna skupina Emona iz Ljubljane s spletom raznih jugoslovanskih plesov. Plesalci so ob spremljavi tamburaškoga orkestra res brezhibno izpeljali zahteven program in navdušili številno občinstvo, ki jih je nagradilo z bogatim aplavzom. Komaj so se zvečer ple-
salci nekoliko ogreli ob zvokih ansambla Pomlad, jih je že dokončno pregnala ploha. Tekmovanje med dvema ognjema so izpeljali v športno - kulturnem centru, kjer sta se pomerili dve ekipi učencev šole 1. maj 45. V privlačnem in napetem srečanju je zmagala skupina A, ki je v dar prejela tudi pokal. Mladinska skupina Valentin Vodnik iz Doline je nato uprizorila pravljico z glasbo in plesom Stara hiša št. 3. Proseška godba na pihala pa je na razstavišču zaigrala nekaj skladb in tako zaključila ponedeljkov kulturni del. Za zabavo pa je zvečer poskrbel ansambel Lojzeta Furlana, Id je tudi sklenil 22. občinsko razstavo vin v Zgoniku. (Z. S.)
Uspeh izleta Primorskega dnevnika
Izlet Primorskega dnevnika po Južni Tirolski se je v nedeljo srečno zaključil. Izletniki so se zvečer vrnili še nekoliko pred predvidenim časom. Vtisi, ki so jih prinesli s potovanja, so nadvse ugodni, čeprav jim je v petek snežno neurje, ki jih je spremljalo na veliki dolomitski turi, zlasti na prelazu Pordoi, preprečilo, da bi lahko v vsej popolnosti občudovali lepoto dolomitskih gora. Daljši zapis o izletu bomo še objavili.
Za izlet KD Primorsko še nekaj prostih mest
Srečanje med KPI in Mestno listo
Prejšnji petek sta se sestali deželni delegaciji KPI in Mestne liste, ki sta si izmenjali poglede o tržaškem položaju s posebnim poudarkom na krizi produktivnih sektorjev ter na problemu »zapadle« večine, ki je doslej upravljala tržaško občino in pokrajino.
V komunikeju o srečanju, ki ga je objavila Mestna lista, je rečeno, da sporazumi iz maja 1984, ki jih je podpisal sedanji tajnik Mestne liste (Giuri-cin - op. ur.), niso več veljavni, saj so že zapadli tudi roki, ki so jih omenjeni sporazumi predvidevali. Obe delegaciji sta zato soglašali, da je treba v čim krajšem času začeti nova pogajanja za sestavo novih in naprednih demokratičnih večin, ki naj v prvi vrsti opustijo staro metodo političnega delovanja, metodo, ki je slonela na porazdelitvi oblasti in ki ne more koristiti interesom skupnosti.
Mejni prehodi spet odprti za živino
Po preklicu uvoza mesa in živine iz vzhodnoevropskih držav, ki ga je EGS in z njo Italija ustavila zaradi černobilske katastrofe, je včeraj na proseško železniško postajo prispelo 120 vagonov s 1.400 glavami goveje živine iz Madžarske. Vendar so živali le na postanku, saj so namenjene na ladjo, ki jih bo iz tržaškega pristanišča odpeljala v Egipt in Libijo. Na tovorno postajališče pri Fernetičih pa doslej še ni prispela živina, čeprav jo napovedujejo v prihodnjih dneh. številni tovmjaki z živino iz Češkoslovaške in Madžarske so medtem skozi Avstrijo prispeli tudi na tabeljsko postajo.
Celodnevni pouk na Pesku
V petkovem članku o delovanju in načrtih Oš na Pesku smo nepravilno zapisali, da bodo zaradi večjega števila otrok v prihodnjem šolskem letu namestili še eno učiteljico. Na šolo bo res prišla nova učna moč, vendar le zaradi uvedbe celodnevnega pouka.
• Jutri ob 17. uri bodo ob prisotnosti deželnega odbornika Brancatija, predsednika Tržaškega sklada Carboneja in tržaškega župana Richettija izročili svojemu namenu prenovljeni center za ostarele v Ul. Pascoli 31; ob tej priložnosti je predvidena krajša slovesnost.
Černobilska katastrofa zapustila črn oblak nad italijanskim trgom
Černobilska jedrska katastrofa je imela neposredne in zelo težke posledice za italijansko gospodarstvo in še zlasti za distribucijo. Škoda, ki so jo utrpeli grosisti, trgovci in izvozniki, dosega več deset milijard lir, med-tem ko je po obdobju komentarjev in ugibanj sedaj nastopil čas obračunov, analiz in bolj poglobljenih ocen.
Panorama, ki jo je černobilski radioaktivni oblak zapustil za seboj, zbuja upravičeno vznemirjenje: gostincem, komaj preizkušenim s tragedijo vina z metanolom, je radioaktivnost prinesla novo praznino v bare, restavracije in bifeje, ogromno škodo so utrpeli mesarji, alarmiran pa je tudi ves turistični sektor. V njem se pojavljajo strah in učinki nelojalne konkurence, saj se Francija in Španija neodgovorno obnašata, kakor da se ne bi nič zgodilo. Poglavje zase so seveda nepopravljive posledice v kmetijstvu, zlasti na področju vrtnarstva in sadjarstva, kjer so bili uničeni celi pridelki; ne samo tisti »nevarni«, kot v primeru solate, temveč, zaradi psihološkega učinka, tudi ostali, kot na primer pridelek jagod. In končno, strah in zmešnjava sta verjetno najbolj prizadela pridelavo mleka in sira.
Toda, če ob vsem tem ne bi bilo še obilice polemik, predvsem nepotrebnih, se bi komu lahko zdelo, da nismo v Italiji. V njihovem središču sta prav mleko in sir. Po dobrem mesecu radioaktivnosti, nasprotujočih si administrativnih ukrepov in preklicanih prepovedi, nihče več ne kupuje svežih sirov, skute in drugih mlečnih izdelkov, ki so že dodobra napolnili zaloge industrijcev in grosistov. Po zadnjih računih ostaja dobra polovica proizvodnje svežih sirov neprodana v skladiščih. Prav v tem sektorju se je namreč najbolj začutil dolgi odmev jedrskega alarma; ekonomski učinki so težko izmerljivi, nekateri pa govorijo o polmilijardni škodi samo zaradi v nekaj dneh neprodanih mocarel. Mnogo manj problemov je s trdimi siri in z maslom, medtem ko mleko ostaja poglavje zase. Industrijci in grosisti so imeli v rezervi take količine konzerviranega mleka, ki so zago-
tavljale preskrbo za 25 dni, toda že 48 ur po uvedbi sanitarnih ukrepov so ga prodali toliko, kolikor ga navadno prodajo v 15 dneh. Popolno pomanjkanje usklajevanja in enotnega upravljanja izrednega položaja je privedlo do izrednih nesorazmerij, katerih posledice bomo čutili še precej dolgo. Naj le navedemo primer globoko zmrznjenih živil ali mineralne vode.
Če se je stopnja radioaktivnosti medtem že precej znižala, pa njeni učinki ostajajo predvsem v zavesti in v italijanskem gospodarskem življenju. Kot smo omenili, so se v dneh radioaktivnosti dobesedno izpraznili bari in restavracije, toda psihološki učinek še vedno povzroča zmanjšan obisk javnih lokalov. Ljudje se namreč bojijo mesa in zelenjave, zaradi česar so bili gostinci prisiljeni hudo omejiti ponudbo svojih jedilnikov. Poznavalci pravijo, da se je močno zmanjšalo celo povpraševanje po popularnem »kapučinu«, da ne govorimo o sladoledu, ki bi sicer letos glede na zgodnje poletje šel zelo dobro v promet. Pri vsem tem pa baje niso prav nič zalegla zagotovila prodajalcev, da so njihovi izdelki narejeni izključno iz mleka v prahu.
Sektor svežega mesa in mesnih izdelkov je poglavje zase, v mesecu dni je namreč iztržil za 100 do 150 milijard lir manj, kljub temu da ni bila prodaja mesa in mesnih izdelkov prepovedana niti v času najvišje radioaktivnosti. Največ škode so utrpeli uvozniki mesa, saj je znano, da je Italija ustavila uvoz iz sedmih vzhodnoevropskih držav (mednje je vštela tudi sosednjo Jugoslavijo), iz Skandinavije, Avstrije, Švice in Albanije.
In končno je tu še potencialna škoda, ki jo bo skoraj gotovo utrpela letošnja turistična sezona. Njen obseg je danes le težko predvideti, najbrž pa bo černobilska katastrofa le pretveza za neusmiljeno vojno na turističnih tržiščih. Nekaj pa je gotovo že danes: v času izrednega stanja so mu svoj visok davek že plačale potovalne agencije, ki so jim klienti množično odpovedovali potovanja, še zlasti tista proti Vzhodu.
Lutkovna matineja v Dijaškem domu
Zveza slovenskih kulturnih društev prireja jutri v sodelovanju s Slovenskim dijaškim domom S. Kosovel v Trstu, lutkovno matinejo, namenjeno otro-kom slovenskih mestnih vrtcev in osnovnih šol.
p Gost srečanja bo Lutkovno gledališče PAPILU s Hrvatinov pri Ankaranu, "redstave, ki jih predlaga skupina, so zelo svojevrstne, zato verjetno tudi Privlačne; njihova posebnost so nedvomno papirnate lutke in razne senčne J^hnike, ki so v dogajanju posebno efektne in učinkovite. Lutkovno gledališče ‘ APILU aktivno deluje: sodelovalo je na raznih gledaliških festivalih doma ,n Pq Italiji.
Jutrišnja predstava bo v Dijaškem domu (Ul. Ginnastica 72) in zaradi VeUkega števila otrok bosta na sporedu dve uprizoritvi: prva ob 9. uri za in i. in 2. razrede osnovnih šol; druga pa ob 10.30 za 3., 4., in 5. razrede '•snovnih šol. Predstavi, ki trajata približno 45 minut vsaka, bo poživila in dopunila še krajša predstavitev papirnate lutkovne tehnike, ki jo bodo člani APILU vodili s sodelovanjem otrok oz. učiteljic.	N.K.
Včeraj dopoldne v območju bivše umobolnice
Tajnica Zadruge Franco Basaglia pognala v beg oboroženega roparja
Včeraj dopoldan nekaj pred 11. uro, ko je v mestu lilo kakor iz škafa, je vstopil v tajništvo Zadruge Franco Basaglia (Ul. dei Roveri v območju bivše umobolnice) suhljat mladenič s svetlim dežnim plaščem in ravno tako svetlim pokrivalom, ki mu je zakrivalo obraz. Kot v ameriških televizijskih nanizankah je stiskal v roki puško — morda lovsko, morda celo igračo — in je velel presenečeni tajnici: »Na dan z denarjem!«
Na sedežu zadruge sta bila v tistem trenutku poleg tajnice, gospe Nerine Russo, tudi dva mlada tajniška pomočnika, ki sta se komaj zavedela, za kaj pravzaprav gre, saj se je poskus ropa odigral v nekaj hipih. Z naperjeno puško pred sabo je gospa Russo odprla predalček, v katerem je hranila denar, vsega skupaj kakih 150.000 lir, češ naj ga tat vza-
me. V sekundi pa se je premislila in medtem ko je tat segel po denarju, je Russova zgrabila za puško. Pogumna reakcija je popolnoma zmedla mladeniča, ki se je izmuznil ženski in jo je kar se da hitro popihal. V tistem trenutku je deževalo tako močno, da ga v parku bivše umobolnice ni imel '•:do loviti . . .
Edine posledice spodletelega napada so bile torej veliko razburjenje v tajništvu zadruge, preplah med osebjem in rana na desnem komolcu gospe Nerine Russo. Da bi se ji izmuznil, je namreč tat zamahal s puško, s tem pa jo je udaril s kopitom puške v komolec. Gospo so zato pospre-nili v glavno bolnišnico, kjer so ji obvezali rano in jo odpustili. O spodletelem tatinskem podvigu »mladeniča v belem dežnem plašču« je morala nato še poročati policiji.
• Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in novi trgovinski svetnik pri ambasadi ČSSR v Rimu Ivan Peter sta včeraj proučila protokol o sporazumu med tržaško in češkoslovaško zbornico, ki predvideva redno vzajemno obveščanje in tudi sprožanje pobud za ponoven zagon češkoslovaškega blagovnega prometa skozi Trst v okviru trgovanja ČSSR s čezmorskimi državami. Sporazum predvideva tudi industrijsko in tehnološko sodelovanje.
KD Primorsko iz Mačkolj je imelo očitno srečno roko, ko se je odločilo, da priredi v nedeljo, 8. t. m., avtobusni izlet na Štajersko, v Rogaško Slatino in v Kumrovec. En avtobus so namreč v nekaj dneh napolnili, prav včeraj pa so sklenili, da najamejo še enega. Prostih mest je torej dovolj, vendar je treba pohiteti. Vpisuje Valerija Smotlak, tel. 231395.
Danes seja deželnega sveta
Danes se bo spet sestal deželni svet. Na dnevnem redu ima odgovore na svetovalska vprašanja in interpelacije ter zakonski osnutek, ki spreminja in dopolnjuje deželni normativ o izseljenstvu.
Podlegel poškodbam po prometni nesreči
Včeraj je v tržaški glavni bolnišnici umrl 42-letni Renzo Francescon (Bazoviška 1). Francescona so sprejeli v oddelku za oživljanje po hudi prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo, 1. junija, v Ul. Verdi v Tržiču.
Dne 1. junija nas je zapustil naš dragi
Anton Bogomir Merkuža
Za njim žalujejo hčerka Vera, brata Rudi in Elo, svak in svakinje, Silva in Ljonka Pregare ter drugo sorodstvo.
Iskrena hvala dr. Zdenku Florida-nu za dolgoletno skrb in nego.
Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Trst, 4. junija 1986
.	V nedeljo, 1. junija, je
umrla v starosti 90 let
Marija-Ana Bizjak vd. Vizzi
Pogreb pokojnice bo jutri, 5. junija, ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Po njej žalujejo ljubeča sestra Justa, sorodniki, prijatelji in znanci.
Trst, 4. junija 1986
Žalovanju se pridružuje družina Škerlj.
Ob izgubi dragega očeta izreka svoji pevki Gabrielli Pellegrini in svojcem iskreno sožalje
Mladinska skupina »P. Tomažič«
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel je proslavil 5. obletnico delovanja
»Naš nocojšnji nastop je več kot koncert, več kot glasbena prireditev: je praznični večer, kot dokaz opravljenega dela v okolju in razdobju prej kratkih kot dolgih petih let; je skratka odraz glasbenega, kulturnega in narodnostnega utripa v tem kraju«.
S temi besedami, pa tudi z bogatim prikazom zgodovine pevske tradicije na Proseku in Kontovelu, ustanavljanja in oživljanja ženskih pevskih zborov, kot tudi s poudarkom želja po pristnejši kulturni in družbeni prisotnosti v obeh vaseh in - ne nazadnje - z ugotovitvijo o naši ljubezni do lepega petja sta v uvodnih besedah in veznem tekstu, ki je spremljal program lepo in prisrčno povedala napovedovalca Ksenija Starec in Egon Stoka na prvem samostojnem celovečernem koncertu ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel, ki je v soboto zvečer počastil v Kulturnem domu na Proseku peto obletnico delovanja.
Ce je bil začetek koncerta v »rokah« žensk - ženske in dekleta so bile namreč pevke, ženske in dekleta so predstavljale tudi dobršen del občinstva - lahko takoj povemo, da so častno izjemo predstavljali vsi pevci moš-
kega zbora Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, ki so želeli počastiti ta jubilej s svojo navzočnostjo, pa tudi s svojim petjem. Ko pa se je prva tekma na svetovnem nogometnem prvenstvu končala, se je vsula v kulturno dvorano še množica tistih, ki so se želeli pridružiti prazniku in izraziti pevkam svojo solidarnost, čestitke in podporo. Praznik je bil tak, kot so si ga vsi želeli.
To je bil, kot smo že zapisali, prvi celovečerni koncert ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel, ki ga vodi prof. Janko Ban. Skozi program je tekla, kot je lepo povedala napovedovalka, rdeča- nit. Vse pesmi programa so bile slovenske, vse ljudske, skoraj vse so podpisali tržaški skladatelji, skoraj vsi sodobniki, še živeči, mnogo je bilo pesmi prav iz naših krajev, v našem narečju. S to izbiro je zbor poudaril svoj glasbeni obraz.
»Zapele ste kot orglice«, jim je ob koncu enega njihovih nastopov na reviji »Primorske poje« dejal eden od domačinov in ljubiteljev lepega petja. No, nekaj takega bi lahko o sobotnem večeru povedali tudi mi, čeprav je
bilo, vsaj na začetku nastopa, občutiti nekaj treme in tudi glede akustike dvorane bi imeli mi, kot poslušalci kakšen pomislek. Sicer pa lahko rečemo o tem večeru, o pevkah in njihovemu pevovodji vse dobro in lepo, tudi z našo željo, da bi tako nadaljevale.
Moški pevski zbor Vasilij Mirk je pod vodstvom Evgena Prinčiča prav-tako lepo in doživeto zapel štiri pesmi Mirka, Vrabca in Gobca, s čemer je dokazal, da vladata med obema zboroma dobro in koristno prijateljstvo in volja ter želja po skupnem sodelovanju.
Oder so ob koncu prekrili šopki prelepega cvetja in še druga darila, ki so jih pevkam prinesli z najboljšimi željami: predstavniki moškega zbora Vasilij Mirk, godbeno društvo Prosek, ženski zbor KD Ivan Grbec, Amaterski oder Jaka Štoka, ženski zbor KD Tabor z Opčin, dekliški zbor Vesna iz Križa, ženski oktet iz Skednja, KD Prosek-Kontovel, referent za pevske zbore pri ZSKD Ignacij Ota; pismene čestitke pa so poslali: KD Slavec iz Ricmanj, mešani zbor sv. Jernej z Opčin in Tržaški oktet.
N. L.
Poučna ekskurzija dijakov šole »Gregorčič« na Dolenjskem
Vezi z matično Slovenijo so bile za srednjo šolo »Simon Gregorčič« iz Doline v mesecu maju še posebno tesne. Na predvečer dneva mladosti, 24. maja, se je štiričlanska delegacija udeležila srečanja na osnovni šoli »Oskar Kovačič« na Škofijah in prisostvovala kulturnemu programu, ki so ga v celoti pripravili in izvajali otroci sami. Pretekli četrtek, 29. maja, pa so se vsi trije drugi razredi, v spremstvu svojih profesorjev, podali na poučno ekskurzijo na Dolenjsko, kjer so bili gostje pobratene šole »Doma odposlancev« iz Kočevja.
Ravnatelj Peter Šobar je s svojimi delovnimi kolegi in skupino svojih učencev sprejel goste iz Doline v Raš-čici, v rojstnem kraju Primoža Trubarja, saj je celotna ekskurzija potekala v Trubarjevem imenu, čigar 400-letnico smrti se letos s posebno pozornostjo spominjamo.
Po ogledu Trubarjeve domačije, so gostje in gostitelji krenili na grad Turjak, kjer smo bili priča slikoviti in mestoma dramatični pripovedi domačinke - vodičke o najpomembnejših osebnostih in dogodkih, ki so povezani z zgodovino znamenitega gradu,
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: danes, 4. junija, ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu; v petek, 6. junija, ob 19.30 v Dijaškem domu v Trstu in ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini; v ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri v Slovenskem šolskem centru v Miljah.
Glasbena matica Trst. Zaključna akademija v počastitev prof. Ermini-ja Ambrozeta in Jožice Lasič. Jutri, 5. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili: David Puntel, Dunja Jogan, Samo Miot, Nataša Križmančič, Mitja Tavčar, Raffaella Petronio, Maila Ozbič, Jordan Pisani, Aleks Košuta, Jana Miot, Elena Parovel, Aleks Mahnič, Fulvio Jurin-čič, Maurizio Marchesich, Pavel Furlani, Simona Slokar.
Slavistično društvo Trst ob sodelovanju Tržaškega okteta priredi v torek, 10. t. m., ob 21. uri v cerkvi na Repentabru CELOVEČERNI KONCERT. Izkupiček koncerta bo šel v sklad za obnovo Trubarjeve domačije v Raščici na Dolenjskem.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela BOGDAN GROM.
V	občinski galeriji je do 12. junija odprta razstava slikarja Massima Toccija.
V	umetnostni galeriji Malcanton razstavlja do 17. junija svoja dela slikarka Monika Meili-Hasler.
Društvo zamejskih likovnikov priredi v petek, 6. junija, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 otvoritev razstave v Ljubljani živečega tržaškega rojaka STANETA KUMARJA, Hegeduši-evega učenca in soustanovitelja GRUDE. Predstavil ga bo Milko Bambič.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovènske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
katerega trenutno počasi, a vztrajno obnavljajo.
Romantično zanesen je bil postanek v Velikih Laščah ob Levstikovem spomeniku, z ogledom Levstikove sobe, in v Spodnjih Retjah pod več ko dvesto let starim kozolcem, pod katerim je Levstik napisal Martina Krpana. Tu so učenci iz Kočevja priredili kratek kulturni program. Po kratkem postanku v spominskem parku v Ribnici, so se učenci iz Doline podali na šolo v Kočevje, kjer so jim kočevski pobratimi pripravili okusen obed.
Popoldanski del ekskurzije so izpolnila športna srečanja v košarki (fantje) in igri med dvema ognjema (deklice). Obe ekipi sta sicer izgubili, borili pa sta se srčno ter zavzeto in častno branili barve dolinske šole.
Ob slovesu so Dolinčani poklonili šoli zbirko knjig pisateljev in pesnikov iz dolinske občine, povratek domov pa je potekal v obujanju prijetnih vtisov, ki so se preko dneva nakopičili v srcih dijakov in profesorjev, in prevladalo je mnenje, da je bilo gostovanje v Kočevju nadvse uspešno, kar potrjuje tradicionalno dobre stike med pobratenima občinama Dolina in Kočevje.
(ris)
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Fuori orario, dram., ZDA 1986, 100'; r. Martin Scor-sese; i. Rosanna Arquette, Griffin Dun-. ne. □
EXCELSIOR II - 17.00, 22.15 Agnese di Dio, dram., ZDA 1985, 90', r. Norman Jewison; i. Jane Fonda, Meg Tilly.
FENICE - Zaprto
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 106'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine.
MIGNON - 16.30, 22.15 AH'inseguimen-to della pietra verde, pust., ZDA 1984, 100'; r. Robert Zemeckis; i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 AIDS - Pericolo strisciante, dram., ZRN 1986; 105', r. Paul Grandi; i. Bette Winter, Fritz Garbo. Ob 20.00 Mundial 86.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Deborah, la bambola bionda, pom., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Le calde liceali, porn.,
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia, kom., ZDA 1984, 108'; r. Hugh Wilson; i. Steve Guttenberg, Kim Cat-trall.
CAPITOL - Zaprto
ALCIONE - 16.30, 22.00 La carica dei 101, ris., ZDA 1961; 75'; prod. Walt Disney.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA-Braz. 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. William Hurt, Raul Julia.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 La bonne, er., It. 1986, 102'; r. Salvatore Samperi; i. Florence Guerin, Katrine Michelsen. □□
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi erotici particolari, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
j_________gledališča_____________
ROSSETTI - VERDI
Simfonična sezona Pomlad 1986. V
petek ob 20.30 (red A in B) koncert, ki ga vodi Ralf Weikert. Solista A. Pusar in T. Hampson. Na sporedu Mahlerje-ve in Straussove skladbe.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	petek, 6. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent J. Belohlavek, solist M. Mlejnik. V ponedeljek, 9. t.m ., ob 19.30: Akademski pevski zbor Tone Tomšič. 40. jubilejni letni koncert in 60-letnica Maroltovega APZ.
Sprejemna dvorana
Od 9. do 15. junija: Ob kulturnih dnevih Slovencev iz Italije. Na teh že tradicionalnih prireditvah iz zamejstva se nam bodo letos predstavili Slovenci videmske pokrajine.
Jutri, 5. t. m., ob 12. uri: Tiskovna konferenca v press centru.
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri: Otvoritev dnevov in razstave v predver-ju. Sledi okrogla miza v Okrogli dvorani.
Predvežje Velike dvorane
Do 27. junija: Tihožitja Gina Turri-na, fotografska razstava.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 19.30: Jean Genet SLUŽKINJI.
V	torek, 10. t. m., ob 19.30: Mladi mladim. Nastopili bodo Drago Arko, Mateja Heller in Vlasta Doležal-Rus.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20. uri: Stroj za sanje - kratki film in Sebastjane - celovečerni film. Retrospektiva angleškega filmskega in likovnega ustvarjalca Dereka Jarmana.
V	torek, 10. t. m., ob 19. uri: Avstralija in Bali. Predavatelj Emil Zavadlav.
V	sredo, 11. t. m., ob 20.30: Veliki dan Jožeta Dobrnika. Opera SNG Maribor.
Sejna dvorana E2
Jutri, 5. t. m., ob 12.uri: Peter Ama-lietti ZGODBA O JAZZU - predstavitev nove knjige Državne založbe Slovenije.
Jutri, 5. t. m., ob 16. uri: Politična ekonomija socializma in kapitalizma. Predstavitev in razgovor ob izidu nove knjige.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 5. t. m., ob 20.uri: Ponovitev OPERE ZA TRI GROŠE v Solkanu za red S - petek B in izven.
izleti
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. PENKO v Trstu vabi člane in prijatelje na strokovno vodeni izlet skozi Trnovski gozd k Divjemu jezeru, ki bo v nedeljo, 8. junija 1986. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v četrtek, 12. junija, izlet v Kamniško Bistrico. Vrnitev skozi Kranj (ogled raznih zgodovinskih zanimivosti — Prešernov gaj). Vpisovanje v petek, 6. junija, od 10. do 11. ure v Ul. Cicerone 8.
SPDT vabi svoje člane na srečanje planincev, ki bo v Drežnici v nedeljo, 8. junija. Izlet bo z osebnimi avtomobili, zbirališče pa bo ob 6.30 na Foru Ulpiano (pred tržaško sodnijo).
prispevki
V	spomin na Mirka Briščaka darujeta Anica in Miro Blasina 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Ludvika Švaba darujeta Jožko Sancin 10.000 lir in Miro Žerjal (Dolina 175) 30.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	počastitev spomina Pavla Malalana darujeta Bruno in Valerija 15.000 lir za mešani mladinski zbor Primorec-Tabor.
UL sv. Frančiška 20
s sodelovanjem Ljubljanske banke in Tržaške kreditne banke
vas vabi jutri, 5. junija, ob 18. uri
na otvoritev razstave kiparja
NEGOVANA NEMCA
včeraj-danes
Danes, SREDA, 4. junija
FRANC
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 — Dolžina dneva 15.32 — Luna vzide ob
3.29	in zatone ob 18.01.
Jutri, ČETRTEK, S.junija
BONIFACIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 3.00 najnižja -46 cm, ob 9.15 najvišja 16 cm, ob 14.12 najnižja -15 cm, ob 20.25 najvišja 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1014,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, v jutranjih urah je padlo 9,2 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 19,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matterò Lenaz, Pamela Renzi, Manuel Vianello, Giacomo Schiavon, Giampiero Giraldi, Anna Roberta Petrolio, Andrea Steli, Erica Zucca, Cecilia Vidmar.
UMRLI SO: 82-letna Ortelia Zimolo, 87-letna Orsola Pecenik, 76-letna Maria Prunk, 72-letni Giusto Stebel, 53-letni Pasquale Pellegrini, 90-letna Anna Bizjak, 89-letna Maria Metlika, 64-letni Salvatore Caffo, 59-letni Sergio Rustia, 73-letna Elsa Repezza, 88-letna Ernesta Lavarono, 83-letna Antonia Pastrovic-chio, 85-letna Caterina Marsi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 3., do sobote, 7. junija 1986
(Dnevna služba — od 8.30 do 19.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (226210) in ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Nočna služba — od 19.30 do 8.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (299751), BAZOVICA (tel. 226210) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me.
mali oglasi
OSMICO je odprl Marjo Pahor-Metin iz Jamelj, Župančičeva 8. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
PRODAM kravo z mladim mlekom (prvo tele) ali zamenjam za meso. Tel. na št. 040/200173.
PRILETNI UPOKOJENEC vdovec, bi rad spoznal poštenega slovenskega upokojenca za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/413848.
MLADA družina išče stanovanje v najem v Trstu ali okolici. Tel. na št. 040/763715 od 13. do 14. me.
PRODAM hišico (90 kv. m) v Boljuncu potrebno popravila. Tel. na št. 040/228390.
ODDAM v okolici Nove Gorice dvosobno opremljeno stanovanje upokojencema, ki želita mir in podeželsko okolje. Tel. 003865/21650.
PRODAM MOTOR yamaha xy 650 v odličnem stanju. Tel. na št. 040/212571 v večernih urah.
OSKRBNICO iščemo za priletno samostojno osebo z udobnim stanovanjem. Dobri pogoji po dogovoru. Tel. na št. 040/52277 v večernih mah.
PRODAM 5 stotov koruze. Tel. na št. 040/231901 v večernih mah.
TABOR MLADIH išče televizijske sprejemnike. Kdor jih želi ponuditi, naj se javi v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
ŽELIŠ POSTATI ženska ekrana? Predstavi se Taboru mladih vsak torek ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
PRODAM diatonično harmoniko, trivr-stno H-E-A, odlično ohranjeno. Avgust Železnik, tel. 003867/72420.
KUPIM stanovanje v dvo ali trinadstropni hiši ali hišico, 80 kv. m, v dobrem stanju, v okolici Sv. Ivana ali izven mesta. Tel. na št. 574020 po 15. mi.
PRODAM opel kadett 1000 v dobrem stanju, letnik '76. Tel. na št. 208271.
VESPO 150, letnik '70, v dobrem stanju ugodno prodam. Pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro STARO MA DOBRO.
PRI GOLJEVIH v Samatorci so odprli osmico.
5. glasbeni in likovni junijski večeri
Otvoritev razstave ex tempore dijakov nižje srednje šole S. Gregorčič.
Galerija Torkla v Dolini — danes, 4. junija ob 19. uri.
Poje mladinski pevski zbor »V. VODNIK«.
razna obvestila
OPZ in MPZ Vesela pomlad z Opčin vabita na jubilejni 5. PRAZNIK MLADIH PEVCEV "VESELA POMLAD" 7. in 8. t. m., v Finžgarjev dom na Opčine. V soboto, 7. t. m., ob 19.30 koncert MPZ OŠ Anton Velušček -Matevž iz Kanala, ki ga vodi Darja Žorž. Sodelujeta OPZ in MPZ Vesela pomlad. V nedeljo, 8. t. m., ob 16. uri kulturno-zabavna prireditev. Sodelujejo: OPZ in MPZ Vesela pomlad, MPZ Zvonček z Repentabra, folklorna skupina ŠD Mladina iz Križa, ansambla Taims in Zvezde. Posebnost praznika bo SLOVENSKI VESELI VEČER, ki ga bosta oblikovala Mito in Andrej Trefalt. Poskrbljeno za prigrizek in domačo kapljico.
Vaška skupnost Trnovca priredi 7., 8. in 9. junija 4. vaški praznik. Vabljeni!
Družabna večerja starejših skavtinj bo 6. junija v restavraciji KRAS na Repentabru. Prosimo, da potrdite prisotnost po telefonu in sicer na št. 040/753938 - Irma.
Prosvetni dom - Opčine. Danes, 4. junija, ob 20.30 JAVNO ZBOROVANJE za predstavitev kandidatov enotne liste JUS OPČINE. Udeležite se polnoštevilno!
Od 16. do 31. julija 1986 organizirata KD L Gruden in ŠD Sokol v poletnem^ središču v Nabrežini 6. POLETNI ŽIVŽAV za otroke od 3. do 11. leta starosti. Vpisnice bodo otroci dobili na šolah in v vrtcih. Za informacije naj se starši obrnejo v jutranjih urah na tel. št. 200321 ali od 14. ure dalje na tel. št. 200927.
Slovenski dijaški dom v Trstu sporoča, da bo prijateljsko srečanje bivših gojencev in uslužbencev v soboto, 7. t.
m., ob 18. uri.
Slavistično društvo Trst obvešča, da bo seja odbora v ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri v mali dvorani ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu bo pregled dosedanjega dela, koncert Tržaškega okteta, obisk dr. Vratuše in razno.
Filatelistični klub Košir vabi vse člane in filateliste na zadnje srečanje pred počitnicami, ki bo danes, 4. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
čestitke
Danes praznujeta 25 let skupnega življenja MARIJA in DARKO SMOTLAK iz Bazovice. Iz srca jima čestitata Zora in Sliko.
razne prireditve
KD F. Prešeren - Boljunec. 85-let-nica društva. V soboto, 7. t. m., ob
20.30	v gledališču F. Prešeren v Boljuncu NASTOP PLESNE ŠOLE KD F. Prešeren. Ponovitev v nedeljo, 8. t. m., ob 19. uri.
KD F. Venturini prireja 7., 8. in 9. t. m. ŠAGRO NA KRMENKI. V soboto, 7. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. V nedeljo, 8. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri kulturni program s sodelovanjem Godbe na pihala iz Nabrežine, otroškega pevskega zbora celodnevne osnovne šole M. Samsa - I. Trinko Zamejski, moškega pevskega zbora F. Bevk iz Šmarij pri Kopru in tria Antona Rakarja iz Kopra; od 20.30 do 24. ure ples. V ponedeljek, 9. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; od 20.do 24. ure ples. Vse tri večere bo igral ansambel Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru.
KD L Grbec - Škedenj vabi jutri, 5. t. m., ob 20.30 na predavanje z diapozitivi Lojzeta Abrama z naslovom S POTI POD ANAPURNAMI.
5. glasbeni in likovni junijski večeri. KD V.Vodnik iz Doline vabi na KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA MARIBOR v petek, 6. t. m., ob 21. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
menjalnica
Ameriški dolar ........... 1.545.—
Nemška marka ............. 683.—
Francoski frank ............ 212,50
Holandski fiorini ........ 606.—
Belgijski frank ............. 32,50
Funt šterling ............ 2.300.—
Irski šterling ........... 2.060.—
Danska krona ............. 182.—
Grška drahma ................. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.090.—
NAKUPNI TEČAJI 3. 6. 1986
Japonski jen .................. 8,50
Švicarski frank ........... 823.—
Avstrijski šiling ............ 96,75
Norveška krona ............ 200.—
Švedska krona ............. 212.—
Portugalski eskudo ........ 10.—
Španska peseta ............ 10.—
Avstralski dolar .......... l.OSO.-'
Debeli dinar .................. 3,50
Drobni dinar .................. 3,50
BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenciia Domjo 831-131
slike, ki niso le spomin
filip fischer
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Od delegitimacije do razčlovečenja
JffJI (Triest), Keposređsj« đršavno mesto primorske, 180,060 prekiv&Tftey, »a J i Igtoimeneta zalivu. Pryo poBiorsk« mesto monarhije, CHavna laka za «tož pridelkov iz ju trovili dežel, iz južne in. vzhodne Azije. V bližini ob morja cesarski letograd ,,Miramar‘\
"Poučna" razglednica (iz zbirke Luciana Prezzija), ki so jo tiskali okoli leta 1900. Takih poučnih kartic je bilo nič koliko, za vsa mesta in v vseh jezikih, tako da ni prav nič posebnega slovenski podnapis. Založnik, Intern. Verlag v. Lehr- u. Schulkarten Fischer & Felix z Dunaja, ni imel za hrbtom "narodnostnih" skrbi. Toda poskusite danes izdati tržaško kartico s slovenskim podnapisom, in videli boste, da se bo kmalu razglednica prelevila v pravi škandal.
Ko so Slovenci plakatirali naše kraje s kulturnim vabilom, da bi se skupnosti spoznali, je vse padlo v vodo, celo se je pojavil protilepak z žaljivo vsebino: Da bi vas spoznali? Pa saj vas dobro poznamo... Čeprav je protipla-kat izdala neka desničarska organiza-
cija, kaže, da ni nihče posebno močno ali javno protestiral. Dosti več protestov je bilo ob slovenskih podnapisih na razstavi v Costanzijevi palači, in tudi župan je obrazložil, zakaj - kot glasnik mesta - meni, da so tisti podnapisi nedopustni. Seveda, marsikdo se v občinskem odboru ni strinjal z županovimi besedami. Iz politične oportunosti (temu se pravi tako, kajne?) je prav celotni odbor (tudi predstavnik SSk) ostal na svojem mestu.
Kar strah me je pred perverznimi miselnimi avtomatizmi tistih, ki reagi-, rajo na vse, kar le diši po slovenskem, tako, da brž proglasijo, da to sodi v demagogijo ali, kvečjemu, v propagando.
Kako iz začaranega kroga? Odnos nekaterih v vladajoči večini do Slo-
vencev je tak, da se slovenski skupnosti odreka legitimnost. Tako se dogaja, da bo vse, kar trdijo njeni predstavniki glede kakega določenega problema, vnaprej nerelevantno, ker skupnost, karkoli izreče, ni priznana (ali vsaj za enakopravno sogovornico ne). Lahko praviš še tako pametne reči, lahko si še tako moder, nič ne bo pomagalo: kdor ti odreka legitimnost, ta te ne bo hotel poslušati. Kajti o de-legitimiranih se predpostavlja, da je njihova paradigma zgrešena, z izvirno napako; zatorej je vse zgrešeno, kar takile govorijo ali počnejo.
Bognedaj, da bi tudi mi začeli misliti tako in se zabubili v takem prepričanju.
LE STRANE LICENZE DEL CAPORALE DUPON
Le Caperai Epingle — Dopusti corporata Dupona, 1962
Režija: Jean Renoir. Igrajo: J. P. Cassel, Claude Brasseur, Claude Rich.
Rete 4, ob 10.00.
Le testament du doeteur Cordelier je zadnji Renoirov film, sledita mu dva neuspešna povratka na stare tematike: Le petit theatre par Jean Renoir in današnji Le Capotai Epingle. Ta film je predelava Le grande illusion iz leta 37 v vzdušju poznejšega Tire de Hanc. Junak današnjega filma je francoski ujetnik druge svetovne vojne, ki poskuša zbežati iz različnih lagerjev. Pri sedmem poskusu mu končno beg uspe. Kljub temu, da so leta ošibela Renoirov genij mu je ostala humana občutljivost in tankočuten posmešek na življenje.
PROVACI ANCORA SAM
Play it again, Sam — Poskusi znova, Sam, 1971
Režija: Herbert Ross. Igrata: Woody Alien, Diane Keaton.
RAI 3, ob 20.30.
V režiji Herberta Rossa in v glavni vlogi Woddyja Allena spet zaživi Bogi-jev filmski mit.
Mladi sramežljivi filmski kritik se zgleduje nad močnim in privlačnim herojem črnih filmov. Bogart se mu prikaže v trenutkih zmede in negotovosti, postane njegov »angel varuh« in mu pomaga z nasveti pri osvajanju deklet.
Play it again, Sam je bila prvotno komedija, ki jo je Allen napisal in predstavil v Broadwayu leta 1969.
PAURA IN PALCOSCENICO Stage fright — Trema, 1950
Režija: A. Hitchcock. Igrajo: Marlene Dietrich, Jane Wyman, Alastair Sim. Rete 4, ob 22.30.
Trema je po desetih letih prvi film, ki ga je Hitchcock spet posnel v Angliji. Duhovit dialog in nekateri dobro zarisani in odigrani, predvsem stranski liki (Evin čudaški oče in Marlene Dietrich kot Charlotte) rešita sicer bledo in izumetničeno delo. Poleg nekaj konstantnih hitchcockovskih motivov je film predvsem znan po flashbecku na začetku, ki spremlja Jonathanovo pripoved: kasneje se izkaže da je ta flashback lažen.
»Un'altro varietà« je naslov ciklusa novih varietejskih oddaj, ki jih pravkar snemajo za drugo televizijsko mrežo. Oddaje si je omislil znani Antonello Falqui, na sporedu bodo od začetka oktobra.
današnji televizijski in radijski sporedi	\
n «An
10.25	Nadaljevanka: Un'estate, un inverno (6. in zadnji del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.50	Dnevnik. Mundial
14.00	Zabavni spored: Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dok.: Il mondo di Quark
15.00	Risanka: Kwicky Koala Show
15.30	Informativna oddaja: Fotografia
16.00	Nanizanka: L amico Gipsy - Le 5 fatiche di Ercole
16.30	Zgodbe od včeraj in danes
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Benji, Sax e il principe Alieno
17.30	Risanka: L'ispettore Gadget
18.00	Dnevnik. Kronike
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.40	Jutrišnji almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Professione pericolo!
21.30	Film: Taps - Squilli di rivolta (dram., ZDA 1982, r. H. Becker; i. T. Hutton, G. C. Scott, S. Penn) Vmes, ob 22.30 Dnevnik
23.50	Mundial 86: Škotska - Danska 0.45 Dnevnik
RAI 2________ ]
11.55	Zabavni spored: Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Knjige
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja Tandem, vmes elektronska igra Super G in kviz Paroliamo
16.00	Informativna oddaja: Io insegno... tu impari
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.40	Tedenska oddaja o zdravju: Più sani più belli
18.20	Šporna oddaja: Super Mundial
18.40	Nanizanka: Bronk - Il vigilante
19.40	Mundial 86: nogometna tekma ZR Nemčija - Urugvaj
20.45	Dnevnik (v odmoru nogometne tekme)
21.50	Dnevnik
22.00	Politična tribuna - KPI
22.40	Nadaljevanka: Liszt (6. del)
23.45	Dnevnik
23.55	Film: Monte Miracolo (dram., It. 1943, r. L. Trenker, i. L. Trenker, M. Doro)
i jfllv RAI 3
11.00	Šport: tenis
16.45	Mundial: nogometna tekma Portugalska - Anglija (ponovitev)
18.30	Šport: tenis
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Arno... la maledetta e sventurata fossa
20.05	Informativna oddaja: Laboratorio infanzia
20.30	Film: Provaci ancora Sam (kom., ZDA 1972, r. H. Ross, i. W. Allen, D. Keaton)
22.05	Mundial 86: nogometna tekma Paragvaj - Irak
John Petarson nas bo v današnji dokumentarni oddaji popeljal v divji svet savane, kjer se dnevno bije boj za obstanek.
RAI 1 ob 14.15
[ IT RTV Ljubljana
8.55	Gledališka predstava: Levstikova smrt (predstava PDG Nova Gorica)
10.30	Športna oddaja: Goli sveta, pregled SP v nogometu
15.30	TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj)
17.05	Športna oddaja: Goli sveta (ponovitev)
17.20	Poročila
17.25	Otroški spored: Oblaček pohaja-ček (2. del)
17.40	Mladinska TV igra: Roza
18.15	Znanstveni film: Svet kristalov
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Obalno-kraški obzornik
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.48 Propagandna oddaja
19.55	Mundial 86: nogometna tekma ZR Nemčija - Urugvaj
21.50	Dnevnik
22.15	Film tedna: Glas ljubezni (dram., Avstralija, r. J. Power, i. C. de Burgh, J. Jarrat - Film je nekoliko svojevrstno delo, ki se po eni strani naslanja na evropsko tradicijo, po drugi strani pa išče posebnosti avstralske sodobne situacije. Režiser Power izhaja iz rekla, da je ljubezen slepa)
23.35	Dokumentarna oddaja: Šlamarke
23.55	Mundial 86: Škotska - Danska
|1P) TV Koper
7.10	Športna oddaja: II Mundial in dieci minuti
12.30	Mundial: Poljska - Anglija (pon.)
14.15	TV Novice
14.20	Nanizanka: Kiss Kiss
15.00	Dokumentarec
15.35	Nadaljevanka: L'Andreana
16.40	Otroški program, vmes risanke in dok. La pietra di M. Polo
18.10	Naniz.: Tra l’amorè e il potere
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
TRST — Sestanki med strankami za premostitev krize
TRST — Stališča novega deželnega vodstva SSk
BOLJUNEC (Trst) — Prireditve ob 85-Ietnici KD »F. Prešeren«
TRST — Razstava slikarja Toccija OM komentira Mundial
19.30	TVD Stičišče
20.00	Mundial 86: Paragvaj - Irak in Nemčija - Urugvaj
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Šport: Dentro al Mundial
24.00	Mundial: Škotska - Danska
D
CANALE 5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
U.00 Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice, 16.45 Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Webster
18.30	Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita S. Mondaini in R. Via-nello
■‘0.30 Film: Bianco rosso e... (kom. It 1972, r. A. Lat-tuada, i. S. Loren. A.
„ Celentano)
^‘■25 Znanstveni tednik: Big
^3.00 Nanizanki: Sceriffo a New York, 0.30 Gli inafferrabili
n
RETEQUATTRO
9.30	Nanizanka: Stréga per
amore
9.00 Nadaljevanka: Marina
9.40 Nanizanka: Lucy show
10.00 Film: Le strane licenze del caporale Dupont (kom., Fr. 1962, r. J. Renoir, i. J. P. Cassel, C. Brasseur)
11.45	Nanizanki: Switch, 12.15 Mr. Abbott e famiglia
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nanà, Laura, She-ra
14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Film: Tifone su Nagasaki (dram., 1956, r. Y. Champi, i. D. Darrieux, J. Marais)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Nanizanki: California, 21.30 Detective per amore
22.23 Film: Paura in palco-scenico (krim., ZDA 1951, r. A. Hitchcock, i. J. Wyman, M. Dietrich)
0.30 Nanizanki: Ironside, 1.20 ModSquad
^|> ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder
Woman, 11.00 La donnabionica, 11.50 Quin-cy, 12,40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Tutto per denaro - Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole dolce Memole
20.30	Kviz: OK! Il prezzo è giusto
22.30	Filmske novosti: Premiere
23.05	Šport: Košarka, prvenstvo NBA
1.00	Nanizanki: Cannon,
1.50	Gli invincibili
gigli TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.30 Andrea Celeste
16.00	Aktualnosti: La buona tavola
16.30	Risanke Voltron, An-gie Girl,
19.30	Nanizanka: Quattro in amore
20.00	Risanka: Mademoiselle Anne
20.30	Nadaljevanka: La cittadella (1. del)
22.30	Film: Il principe degli attori (pust., ZDA 1954, i. R. Burton, M. McNa-mara)
24.00	Film: Che cosa hai fatto quando siamo rimasti soli al buio? (kom. ZDA 1968, i. D. Day, R. Morse)
rt TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La grande barriera
13.30	Nadaljevanka: Senon-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le meraviglie della natura
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: Una traversata pericolosa
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Glasbena oddaja: Special Grotta Show
0.30 Dnevnik
0 telequattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi; 13.20 Revija Primorska poje: moški zbor Štmaver in mešani zbor O. Župančič iz Štandreža;
14.10	Cas in prostor: Gospodarska problematika. Nato: Glasba; 15.00 Mladinski pas: Čarobni globus; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina. Nato: Glasbene skice: 17.10 Mi in glasba: Marjan Gabrijelčič: Salonica; 18.00 Literarne podobe: Pravljica na Slovenskem; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00,6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Zabavni zvoki; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo,-14.25-15.25 Mozaik; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Romantično: pesmi F. Schuberta, F. Mendelssohna in G. Rossinija; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbena medigra; 19.50 Likovni odmevi;
20.00	Večer z umetnikom Antonom Dermoto; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni
nokturno: S. Habjan: Padalci se rojevajo; 23.05 Jazz za vse; 00.05-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 13.40 Deset minut za kitaro: F. Terrega;
14.40	Za boljši jezik - Pesem tedna;
15.00	Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Fantje po polj' gredo.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček;
10.35	Vstop prost; 11.00 Petkov kviz;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program;
15.00	Kultura in umetnost; 15.45-18.00 Splash; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 The guitar club; 18.32 Iz klasičnega repertoarja;
19.00	Jazz; 20.00-6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja z Alenko; 16.00 Besede in glasba, vodi Rok; 17.00 Lestvica diskoteke Get 27, vodi Matjaž Murko;
17.30	Nadaljuje se oddaja Besede in Glasba; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
Prijeten dan za šolarje na Goriškem
Podeljevanje bralnih značk in obisk slovenskih mladinskih pisateljev
Otroci iz Pevme in Podgore, zgoraj Vitan Mal
V okviru občinskega praznika tudi 30-letnica ŠD Sovodnje
Za učence skoraj vseh slovenskih osnovnih šol na Goriškem je bil včeraj prijeten dan. Obiskali so jih namreč mladinski pesniki in pisatelji, licenci so se z njimi pogovarjali, risali, na koncu pa prejeli bralno značko, v priznanje ker so med šolskim letom, ki se že nagiba h koncu, marljivo prebirali slovenske knjige.
Prijetno, skoraj praznično vzdušje je bilo na skoraj vseh šolah, od Doberdoba, preko Sovodenj, Štandreza do Gorice in Pevme. Na seznamu manjkata le še dve šoli. Tista v Šte-verjanu, kjer bodo bralne značke podelili prihodnji teden, na zaključni šolski prireditvi in tista na Pleši vem, kjer bodo značke prav tako podelili na zaključni prireditvi. Učence in u-čitelje so tokrat obiskali mladinski pisatelj Vitan Mal, Boris Novak, Igor Longik, Janez Bitenc, bolje znan pod imenom striček Janez, ilustrator in urednik Cicibana Božo Kos. Krog o-biskov se je pričel na šoli v Ulici Brolo v Gorici, kjer sta se z učenci pogovarjala Vitan Mal in Božo Kos. Slednji pretežno z grafično govorico. Ob tej priložnosti so se v Ul. Brolo zbrali tudi otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Ulici Vittorio Veneto.
Osnovno šolo v Štandrežu je že zgodaj zjutraj obiskal striček Janez (Bitenc), ki se je sredi dopoldneva namenil še v Doberdob. Tu so ga pričakali, poleg učencev tamkajšnje šole, še otroci z Laškega in seveda iz Dola in Jamelj.
Na območju sovodenjske občine je
V	številnih občinah na Goriškem so v dneh od sobote do ponedeljka svečano počastili praznik republike ob štiridesetletnici referenduma, na katerem se je večina italijanskega ljudstva opredelila za republikansko ureditev države. Praznik je bil posvečen odraslim in mladim. Starejšim so v marsikaterem kraju podelih razna priznanja, mladim pa so izročili kopijo italijanske Ustave. Tako tudi v Doberdobu, kjer so zastopniki občine mladim izročili dvojezični tekst U-stave italijanske republike.
V	Gorici so se 2. junija spomnili le z vojaško svečanostjo ob dvigu zastave na Travniku.
Goriški občinski svet pa se bo zbral na svečano sejo v soboto, 7. junija, dopoldne. Slavnostni govor bo imel župan Scarano, zatem bodo govorili še načelniki skupin.
Goriški občinski svet pa se bo najbrž spet sestal v ponedeljek, 9. junija. Na dnevnem redu je precej »zastarelih« točk. Na zadnjih dveh sejah je bil namreč govor o prosti coni, o zapisnikih, o nameri župana, da odstopi. Ostala pa je cela vrsto vprašanj, ki čaka na ustrezno rešitev. Med
S cvetjem okrašeni »portoni«, slavoloki z napisom »živijo novici« so v starih časih stali pred vhodom na nevestin dom. Skozenj sta morala novo-poročenca, ki sta se odločila za skupno življenjsko pot. Običaj je bil v naših krajih splošno razširjen, tako, da pravzaprav ni bilo poroke, da ne bi prijatelji novoporočencev poskrbeli za postavitev teh simboličnih vrat na novo skupno življenjsko pot. Žal je spremenjeni način življenja (standardizacija) zlasti v mestih že skoraj povsem opravil s tem lepim običajem.
Vendar so tudi v mestu ljudje, ki
bilo srečanje ob podelitvi bralnih značk v osnovni šoli v Sovodnjah, kamor so prišli tudi otroci z Vrha in Rupe. Kako nastajajo knjige, kaj pomeni urejati otroško ali mladinsko revijo sta mladim radovednežem tolmačila Igor Longika in Boris Novak. Praznično razpoloženje je bilo včeraj dopoldne tudi v Pevmi, od koder je gomji posnetek. Ob tej priložnosti so v Pevmo prišli tudi otroci in učitelji iz Podgore, ki so Vitana Mala in Boža Kosa radovedno spraševali o najrazličnejših stvareh, istočasno pa začeli sami pripovedovati zgodbice1 in doživetja o, seveda, domačih živalih. Kako tudi ne, saj prav živalice tako pogosto nastopajo v otroških knjigah.
temi so tudi imenovanja zastopnikov občine v občinsko konzulto za slovenska vprašanja ter v razširjeni upravni odbor Goriškega sklada. Ti dve imenovanji čakata, da prideta na vrsto že več mesecev. Zakaj, nihče ne razume. Slovenske organizacije, SK GZ, ZSKP in Sindikat slovenske šole so svoje zastopnike v konzulto predlagale že pred časom. Občinski svet jih mora le potrditi ter k tem dvanajstim zastopnikom dodati še tri svoje, šele potem bo konzulta zaživela in vsi vemo, kako je nujno potrebna prav v tem času, ko se govori o gradnji slovenskega šolskega centra.
Pomembna je seveda tudi sestava upravnega sveta Goriškega sklada, v katerem je dvanajst članov odbora Trgovinske zbornice, šest zastopnikov Goriške občine, trije Goriške pokrajine, dva Sovodenjske občine in en zastopnik Deželne uprave. Šest goriš-kih zastopnikov ima v tem svetu precej odločilno vlogo. Treba jih je vsekakor imenovati kar se da hitro, saj i-ma Gorica v tem času pred seboj začetek izvajanja zakona Altissimo in tudi prenovitev Proste cone, kar se z dvigi odraža tudi v Goriškem skladu.
menijo, da sodi k poroki tudi »por-ton«, tako kakor v starih časih. Ob koncu tedna smo v Gorici zabeležili kar dva taka dogodka: v Ul. Mattioli, od koder je gornji posnetek in v Ul. Favetti, kamor je naš fotograf žal prispel v zamudo, potem ko so okras že odstranili. Pa še nekaj velja zabeležiti: v obeh primerih je dobila slovenščina častno mesto.
• Goriška občina obvešča, da 14. junija zapade rok za predložitev prošenj za suplence v otroških jaslih v šolskem letu 1986/87. Podrobna pojasnila nudijo v uradu za otroške vrtce na občini.
Božo Kos pa je učence seveda pritegnil, tako kakor zmeraj, s svojimi risbami o Butalcih, mimogrede pa je učencei povabil, naj bi začeli dopisovati v Cicibana.
V čem je pomen bralne značke, menda ni treba posebej poudarjati. Da otroke vzpodbuja k branju, da radi in čimbolj pogosto segajo po domači knjigi, ki je tudi danes in kljub številnim drugim medijem, najboljši način za poznavanje in obvladanje materinščine. Poseben pomen ima ta pobuda pri nas v zamejstvu, kjer je še kako občutiti vpliv večinskega jezika in kulture. Zato je treba s po-, budo nadaljevati tudi v prihodnje, jo še razširiti in popestriti.
Tri pomembnejše investicije bodo predvidoma vključili v letošnji proračun števerjanske občine: prenovitev poslopja stare šole, dograditev vodovodnega omrežja na Jazbinah in nakup večnamenskega terenskega vozila.
Za preureditev poslopja stare šole je občina sicer že pred meseci zaprosila za deželni prispevek. Načrt predvideva v prvem nadstropju pridobitev treh ali štirih majhnih stanovanj za ostarele občane, v pritličju pa bi s preureditvijo pridobili prostor za arhiv občine in za druge potrebe. V kolikor s strani dežele ne bo zagotovljen finančni prispevek, nameravajo upravitelji načrt kljub temu začeti izvajati, čeprav postopoma,^ z lastnimi sredstvi ali z drugačnim načinom financiranja. Za dograditev vodovoda na Jazbinah, bodo predvidoma uporabili posebno posojilo, ki ga zagotavlja država preko Zavoda Cassa Depositi e prestiti. Z najemom rednega posojila pa bodo predvidoma financirali nakup posebnega vozila.
Upravitelji števerjanske občine so te' dni, tako kakor upravitelji drugih
Referendum na katerem delavci neposredno odločajo o osnutku platforme za sklenitev dogovora s predstavniki Confindustrie v kovinarskem sektorju, se je včeraj pričel izvajati tudi na Goriškem. Referendum zadeva okrog pet tisoč delavcev v štiridesetih podjetjih, ki bodo svoj glas lahko oddali — s tajnim glasovanjem — do 10. t.m.
Večina delavcev je zaposlenih v 20 podjetjih. V to skupino sodijo tržiška ladjedelnica, tovarna Ansaldo, tovarna SBE, bivša tovarna SAFOG, OMG itd. V dvajsetih drugih podjetjih je zaposleno manjše število delavcev.
Rajonski svet za mestno središče
Seja rajonskega sveta za mestno središče bo drevi ob 20.30 v prostorih v Ulici 9. avgusta št. 8. Razpravljali bodo o uporabi dodeljenih fon-
čestitke
Na skupno življenjsko pot sta stopila Manuela Leban in Valter Devet-ta. Obilo sreče in zadovoljstva jima želi ŠD Dom.
V Sovodnjah bo od 21. junija do 6. julija vrsta kulturnih športnih prireditev ob 6. občinskem prazniku. V tem okviru bodo proslavili tudi pomembno obletnico, 30-letnico ustanovitve ŠD Sovodnje. Okvirni program dvotedenskega praznovanja je že izdelan, čeprav so možne še manjše spremembe, zlasti glede umikov posameznih manifestacij. Glavni organizator kulturnih in športnih prireditev * bo letos Športno društvo Sovodnje v , sodelovanju z istoimenskim Kulturnim društvom, pokrovitelj pa bo občinska uprava. Praznovanje se bo pričelo v soboto, 21. junija. V nedeljo, 22. junija, dopoldne bodo v občinski telovadnici slavili svojo 10-letnico slovenski lovci. V torek, 24. junija je napovedana slavnostna seja občinskega sveta; v občinski telovadnici bo nastop v ritmični telovadbi, v Kulturnem domu pa bodo odprli razstavo slik in fotografij. V prvem tednu julija bo vrsta športnih tekmovanj, v odbojki, štafetnem teku, balinanju itd.
O družbeno-gospodarskih problemih
Javni posvet KPI
Pokrajinsko tajništvo KPI priredi v petek, 6. junija, v Tržiču javni posvet o gospodarskih in družbenih vprašanjih na Goriškem. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik Renzo Redivo, posamezna področja pa bodo podrobno razčlenili Silvano Baeicchi, Nereo Battello. Ivan Bratina. Fulvio Cattunar, Oliviero Furlan, Paolo Pa-dovan, Lorenzo Papais in Maurizio Salomoni. Posvet bo v dvorani Pala-veneto, s pričetkom ob 18. uri.
občin, zaposleni s pripravljanjem finančnega načrta. Sliši se sicer nekoliko čudno, a so v zamudi tudi drugod, predvsem pa v Rimu, kjer postopek za izglasovanje finančnega zakona, pa čeprav se leto že nagiba v drugo polovico, še ni bil i ključen. ,
Po do zdaj razpoložljivih informacijah bo dotacija državnih sredstev, ki jih bo prejela števerjanska občina, za nekaj odstotkov višja od lanske, kar bi za kolikor toliko redno administriranje tudi zadostovalo. Postavlja pa se za števerjanske upravitelje nelahko vprašanje, od kod črpati denar za pokritje predvidenega nemajhnega primanjkljaja vodovodne službe, ki je, kakor znano, zelo deficitarna. Primanjkljaj v lanskem letu (nad 40 milijonov) so prejšnjih let.
Ena od možnosti je, da bi vodo podražili, čeprav s takim ukrepom ne bo mogoče v celoti pokriti razliko med stroškom za nakup vode in porabljeno električno energijo ter iztržkom od prodaje vode. Glavni strošek predstavlja prav električna energija
dov, o prometni ureditvi, o pripravi gledališke manifestacije Terzo Teatro ter o delovanju rajonskih svetov, ob upoštevanju (ne) uspešnosti urada za decentralizacije.
Tragična odločitev
Za usoden korak se je v ponedeljek odločil 41-letni Leopold Kacin iz Gorice, Ul. Balilla 13. Menda je v trenutku obupa zaužila precejšnjo količino belilnega sredstva (varikine). Nekaj pred 20. uro so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, vendar je bila zdravniška pomoč zaman.
razstave
V	palači Attems je odprta razstava o razvoju knjige in o tiskarstvu v naši deželi.
V	avditoriju v Ulici Roma je do 5. junija odprta razstava slik malčkov otroških vrtcev.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, telefon 845-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 711-315.
Srečanje ESA o izvozu v Belgijo
Inštitut za zunanjo trgovino v Bruslju in tamkajšnja italijanska skupnost nameravata prirediti vrsto komercialnih srečanj s podjetji iz naše dežele, ki bi bila zainteresirana za izvoz na belgijsko tržišče. Če bo dovolj zanimanja, bodo priredili cel teden srečanj z belgijskimi gospodarskimi operaterji. Obrtniška ustanova ESA zato poziva zainteresirane obrtnike, naj se na Trgovinski zbornici seznanijo s podrobnostmi v zvezi s to pobudo.
Nastop mešanega zbora iz Vrtojbe v Štandrežu
Delovanje v naših društvih se pred nastopom poletne sezone polagoma izteka. Kljub temu pa bo v prihodnjih tednih še nekaj kulturnih prireditev. Tako bo v Štandrežu, v petek, 6. t.m., ob 20.30 gostoval mešani pevski zbor iz Vrtojbe, pod vodstvom Alenke Saksida s celovečernim koncertom. Pevci prihajajo v Štandrež na povabilo KD Oton Župančič. Koncert bo v domu Andreja Budala.
Tudi letos natečaj Corso fiorito
Goriška občinska uprava pripravlja tudi letos več pobud za vrednotenje in varstvo zelenih površin v mestu in okolici.
Tako se bo 18. in 19. junija odvijal natečaj »Corso fiorito«, pri katerem bodo sodelovale vrtnarije raznih italijanskih mest in tudi iz tujine. Dva dni po omenjeni manifestaciji pa bo v Gorici strokovni posvet o ovrednotenju in uporabi (za rekreacijo in drugo dejavnost) bregov Soče na območju mesta. Posvet bo odprt javnosti.
razna obvestila
Društvo krvodajalcev v Sovodnjah
obvešča, da je društveni sedež spet redno odprt in sicer ob sredah od 20. do 21. ure. Sedež je v Gabrjah v istih prostorih, v katerih je tudi sedež KD Skala.
Da 14. junija sprejemajo na goriški občini prošnje za dodelitev začasnih namestitev in suplenc v otroških jaslih v Drevoredu Virgilio za prihodnjo šolsko leto. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom na ravnateljstvu občinskih otroških vrtcev pri županstvu (tel. 383222).
darovi in prispevki
V	počastitev spomina moža, sina in očeta Vilka Nanuta daruje družina
100.000	lir za KD Oton Župančič, 100 tisoč za vzdrževanje spamenika v Štandrežu in 100.000 lir za OK Val.
V	spomin na prijatelja Vilkota darujejo Bogdan, Edi, Filibert, Jane, Karlo, Nada, Vito in Zorko 210.000 lir za OK Val.
Društvu Pionieri volontari del pronto soccorso so z različnimi nameni darovali: Maria Urbanizza 455.000 lir, Carla Fabbro 315.000, Pietro Negro
35.000,	Secondo Bozzato 120.000, Elsa Battello 20.000, Natalia Calligaris 25 tisoč, Antonio Mezzoio 5.000, Vittoria Bartolomei 50.000, Silvia Grego 23.000, Maria Quarantino 6.000, Michele Tùc-ci 20.000, Tommaso Saitta 10.000, 0-limpia Ross 20.000, Valeria Fantini 3 tisoč, Teresa Medeot 18.000, Michele Tucci 20.000, Alice Russian 50.000, A-melia Licer 10.000, Margherita Orzan
50.000,	Elena Medeot s hčerko 20.000, Giulia in Dorina Baissero 20.000 lir-
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »II mostro di Firenze«. Prepovedan mladini pod Izletom.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Fuck me...«-Prepovedan mladini pod 18. letom-
Tržič
ECELSIOR 17.30-22.00 »Frutto adolescente«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Pazi kaj delaš«.
DESKLE 19.30 »Yentl«.
V počastitev praznika republike
V soboto v Gorici svečana seja tukajšnjega občinskega sveta
Predvidene investicije v Števerfanu
Vodovod, preureditev stare šole in nakup večnamenskega vozila
Ob oživljanju starih običajev
Okrašen vhod nevestinega doma
..
;	;.v. IZ— z

Od včeraj tudi na Goriškem
Začetek referenduma v tovarnah
Nov portret slovenskega pisatelja in veljaka
Ivan Tavčar med politiko in umetnostjo
V zbirki Znameniti Slovenci smo dobili na knjižne police še en izrazit portret iz naše kulturne zakladnice, Ivana Tavčarja, kot ga je za današnji čas rekonstruiral Franček Bohanec. Ivana Tavčarja, tega imenitnega pisatelja »Cvetja v jeseni« in »Visoške kronike«, neutrudnega pisca in političnega delavca; in ravno spoj dveh tako različnih dejavnosti, kot sta politika in umetnost, je bil v središču Bohančevega zanimanja, kar je botrovalo študiji, ki v nekem smislu na novo, z novimi in sodobnimi spoznanji osvetljuje zunanje in notranje življenje tega mogočnega in stasitega odličnika z Visokega v Poljanski dolini. Politična kariera, če jo smemo tako imenovati, je v primeru Ivana Tavčarja resnično bogata: bil je n.pr. član deželnega zbora, poslanec na Dunaju, ljubljanski mestni svetnik skoraj 40 let, od 1911 do 1921 ljubljanski župan, po prvi svetovni vojni pa celo poverjenik za prehrano v slovenski ljudski vladi in tudi poslanec ustavne skupščine takratne Jugoslavije. Gre za človeka, ki je bil v zasebnem življenju vpliven in skoraj mogočen, vedno lepega in na moč urejenega videza, samozavestnega nastopa in neverjetnih energij, ki ga niso zapustile nikjer in nikoli. Izrazit profil v stvarnost ležeče narave, ki vsa živi v neposrednih stikih in bojih, se nikoli ne umakne iz javnosti, nikoli ne prizna poraza in vedno najde nove sile za komaj pričete boje. Za nekatere je bil Ivan Tavčar tudi samoljuben, vzkipljiv in kar preveč samozavesten, toda različne ocene vendar govorijo eno in osto stvar: posvetna uspešnost je bila pisatelju tako rekoč pisana na kožo.
In v čem je potem tisto umetniško, notranje jedro, ki je moralo ob vsej omenjeni zunanji poti ven-
darle živeti svoje kontinuirano življenje, da bi se tako rekoč ves čas prelivalo v povesti in romane, zgodbe in prikaze? Prav gotovo v posebni lastnosti, ki se je nenavadno odbijala od zunanje prodornosti, v mehkobi in občutljivosti, ki je marsikdo sploh ni mogel pripisati temu sugestivnemu in vplivnemu javnemu delavcu. Če na hitro in zelo v grobem preletimo njegovo delo, potem najdemo v smislu umetniškega izvira v Tavčarju dvoje tem, ki pojeta v njegovih zapisih vse glasnejšo in tudi vse prodornejšo melodijo: to sta oboževanje narave, kmečkega življenja in ljubezni kot centralnega človekovega doživetja na eni strani, ter prisluškovanje času in njegovi minljivosti, dolnji preteklosti, ki še vedno odmeva med nami — na drugi strani. Nedvomno je bil v svojem bistvu Tavčar romantik v najbolj žlahtnem pomenu te besede in zanimivo — razmeroma manj analizator resničnega življenja, sredi katerega se je sicer tako suvereno gibal. Zato se je v pričetku navdihoval pri Jurčiču, kasneje pa se je moral pošteno in ne brez težav potruditi, da je ohranil svojo edinstveno umetniško pot med Kersnikom, ki ga je prekašal s prikazi resničnega sodobnega življenja, in predvsem med Cankarjem, ki je nekaj kasneje ves žolčen obsodil vso literarno Slovenijo za čisto navadno provinco, česar mu seveda Tavčar ni mogel nikoli odpustiti. Sploh je bil avtor »Visoške kronike« nepopustljiv v osebnih literarnih bojih, med katerimi mu je bil Cankar posebno gorak, saj se je
n.pr. glasno vprašal, »kdaj je videl Tavčar tiste s črnilom napudrane kontese?« Lepotice prvih Tavčarjevih del so namreč v tolikšni meri oropane realne dimenzije, da je imel Cankar nedvomno prav. Morda je to zadostovalo za dejanje, ki ljubljanske-
mu županu in takratnemu uglednemu pisatelju nikakor ne more biti v čast: ob Cankarjevi smrti namreč ni ukazal izobesiti žalne zastave.
Vse svoje življenje se je Tavčar boril s svojimi literarnimi konkurenti, pri čemer pa mu moramo šteti v dobro, da je želel resnično zaščititi Gregorčiča pred neusmiljeno obsodbo Antona Mahniča, ki je »goričkega slavčka« dobesedno zlomila, kar je bil med drugim razlog, da je razjarjeni liberalni Viso-čan napisal znano satiro »4000«, v kateri je bil Mahnič kar dr. Ničmah, satiro, ki je po besedah bodočega krškega škofa čisto navaden »pornografski zapo-padek«. Lahko rečemo, da je Tavčar notranje ves čas dozoreval, dokler ni prav na koncu svojega življenja napisal verjetno svoji najboljši deli: »Cvetje v jeseni«, ki je prepričljiva himna ljubezni in naravnemu življenju in »Visoško kroniko«, ki nenavadno izostreno in plastično izpostavlja čas in preteklost, minevanje in ne nazadnje smrt ter spet ljubezen kot temeljno in poglavitno gibalo vsakega človeka. Pravi čudež je, da je dosegel pisatelj svoj višek tik pred smrtjo in Tavčar ne bi bil Tavčar, če se ne bi spravil tudi v primeru »Visoške kronike« k pisanju iz izzvane borbenosti — nekje je namreč bral Pregljevo misel, »da v nobenem primeru ne bi smel pisatelj pisati po svojih petdesetih letih.« Tavčar je našel — kot že večkrat — ravno ob takšnih ovirah največjo moč in napisal je imenitno epsko delo klenega in bogatega jezika, notranje močne in pretresljive dramske zgodbe. Zdi se, kot da je prav na koncu umetnost v njem zmagala: za politične boje ni imel več moči, notranji svet pa se je razlil na papir v največji možni lepoti. Tik pred iztekom življenja.	JANEZ POVŠE
Med dobitniki nagrade Nosside tudi Rom
Tretji pesniški natečaj NOSSIDE, edini posvečen jezikovnim manjšinam v Italiji, ki ga je razpisal Studijski center Bosio iz Reggio Calabrie skupaj z mestom Messina — tudi Primorski dnevnik je v začetku marca objavil ta razpis in pozival zamejske pesnike, naj se ga udeležijo — se je takole končal:
Nagrado Nosside, ki dolguje svoje ime pesnici iz 3. stoletja pred našim štetjem iz kalabreškega mesteca Locri je za poslane pesmi v Italijanskem jeziku prejel Giuseppe Adamo; za pesmi v kalabreškem In sicilijanskem narečju dva albanska pesnika, in sicer Anna Ventre in Pasquale Renda di Pisana; za pesmi v »manjšinskih idiomih« pa sta bila nagrajena Rom Semso Advič in Sardinec Giovanni Fiori.
Namen nagrade? »Preprečiti počasni in dramatični konec manjšinskih jezikov s spodbujanjem in valorizacijo njihove pesniške izrazitosti.«
To je vse.
Podatke o nagrajencih sem našla v literarni prilogi Tuttolibri, La Stampa z dne 10. maja 1986. Izid natečaja bo verjetno udeležence zanimal.
JOLKA MILIČ
Berite
»Novi Matajur«
Radijski odmevi
Igra o trpkem poslavljanju
Nočni gost — to je istočasno naslov igre, ki jo je napisala Milojka Žižmond — je oseba z zastrtim in zasenčenim obrazom, najbolj molčeča med vsemi, skoraj ne govori, kar pa pove, je vabilo za poslednji odhod, ki mu osrednja oseba vdano in brez najmanjšega odpora sledi. Ta sugestivna prispodoba smrti je finale tega skorajda impresionističnega dogodka, ki se v mehkih barvah razteguje čez eno samo hišo, čez eno samo družino, že obeleženo s slutnjo nepreklicnega konca, zloma nekoliko bridke in utišane mavrice medčloveških odnosov in že neštetokrat zapisanih življenjepisov. Izvedba je v režiji Marka Sosiča z vetrom in ostrim godalnim akcentom, predvsem pa kar romantično kantile-no violin, violončela in klavirja dodobra zajela poetično predlogo, ki ponuja dramatičnost v navznoter obrnjenih tokovih in pripovedih, kjer ena zgodba ne more več preiti v drugo, kjer so ljudje — čeprav po sorodstvu najbližji — razdruženi svetovi, ki lebdijo vsaksebi in sami zase, ne da bi se še mogli dokopati do presegajoče ostrine, pa čeprav krivične in nasilne. To so že civilizirani monologi, vdani v svojo usodo, brez pričakovanja sprememb, ki bi vzvalovile mirno gladino ^ globino.
Življenje se kaže posebno očetu, ki ko na koncu odšel s »tujcem«, kot nezadostna in nezadoščena kategorija, kar bolj ali manj razumejo tudi njego-vi oslabljeni sorodniki. V imenitni kreaciji Staneta Starešiniča, ki prepričuje z velikim notranjim mirom ter istočasno s prodorno napetostjo, se zrca-
li rekapitulacija življenja kot le delno osmišljena kategorija, ki jo velja brez velikega upiranja preseči in v nekem smislu pozabiti — zato bo »nočni gost« prijazen in prijeten, nikakršnih sunkov bolečin in obžalovanja ne bo. Igra, v kateri so nastopili še Miranda Caharija kot hči, Zlata Rodošek kot mama, Marko Sosič kot Tomaž in Aleksij Pregare kot »gost« oziroma tujec, je na ta način pravzaprav z logiko
poetične mehkote podala analizo življenja, njegove krutosti in minljivosti. Življenje, ki pač brez širše osmislitve tolikanj prerašča vse tišjega posameznika, da mu nikakor ni mogoče izmeriti »širine in dalje«. Življenje, ki zaradi tega razpada v človekovo doživljanje, vtise, spomine in praspomine. In tukaj nekje sta se gibali igra kakor tudi njena izvedba.
J. P.
Jugoslovanska udeležba na beneškem Bienalu
Na beneškem Bienalu, ki je letos navezan na osrednjo temo »Znanost in umetnost«, bodo letos prisotni tudi trije jugoslovanski likovni umetniki. Izbor umetnikov, ki predstavljajo jugoslovansko umetnost pa ni vezan na osrednjo temo, kajti jugoslovanska polpretekla ustvarjalnost ne premore kvalitetnejših umetniških izdelkov, ki bi lahko ustrezno zastopali domačo umetnost na tej tako pomembni mednarodni manifestaciji.
Zaradi te »pomanjkljivosti« je prišlo do odločitve, da Jugoslavija predstavi najpomembnejše avtorje osemdesetih let, ki so našli svoj avtentičen umetniški izraz in ki se lahko postavljajo ob bok najkvalitetnejšim sodobnim evropskim in ameriškim slikarjem in kiparjem.
Na letošnjem beneškem Bienalu se bodo tako predstavili običajno zahtevni publiki kipar Lujo Vodopivec ter slikarji Emerik Bernard, Zvjezdana Fio, Nina Ivančič in Milena Prodanovič. Jugoslovanski avtorji bodo predstavljani z 22 slikami in tremi skulpturami. Poleg uradnega kataloga, kjer bodo objavljene reprodukcije, so Obalne galerije pripravile še posebne publikacije, ki zaobjemajo seznam jugoslovanskih umetnikov, ki so se doslej udeležili Bienala ter vse kataloške podatke, bibliografije in sezname razstavljenih del. Izšla bo tudi knjiga Pittura fresca, ki v italijanskem jeziku predstavlja slikarske in kiparske tendence v jugoslovanski umetnosti v obdobju 1979 - 1986 ter barvne razglednice s kratkimi zapisi v tujem jeziku. Publikacije in udeležbo jugoslovanskih umetnikov na beneškem Bienalu so omogočile Obalne galerije Piran.
Zviezdana Fio — Hočem nemogoče
Dirigent Shallon in pianistka De Fusco nastopila s Tržaškim orkestrom
Črt Šiškovič koncertni mojster
tJavid Shallon, izkušeni in v med-Qrodnem merilu že uveljavljeni izra-Q ski dirigent, si je za tržaški obisk Mislil spored, ki pomeni slehernemu ricestru obenem počastitev in izziv; Q«o vsestransko in polnokrvno ga ^mreč preizkušajo skladbe, kot so eethovnova uvertura št. 1 k operi Le-f?ra in 5. klavirski koncert v es duru, ,,!n(lemithove Simfonične metamorfo-no Webrovo tematiko in Respighi-
simfonična pesnitev Rimski praz-
ieva n>kH
Se^esnici na ljubo velja priznati, da i P«' Prvi točki izvajalci niso posebej «zvli: skladba sama ne sodi med ne,PoPularnejša Beethovnova dela, da ?. Tfu/e je kaka samonikla prelest, ae bl °d glasbenika ne terjala poseb-p TQ' veliko bolj osredotočenega na-0 in iskanja.
^leč spodbudnejše je kajpak za-obe, ;e' ^i ffa orkestru in poslušalcu k'a zadnji Beethovnov klavirski ko\,CeTt' zlasti še ob pianistki takega UfQ s kakršnim se lahko ponaša La-/0. r'6 Pasco. In zares ga ni zmanjka-avir, resda nekoliko zdelan in-
štrument, je pod njenimi rokami vendarle zazvenel z ubrano mogočnostjo v dovolj širokem in členovitem barvnem razponu. Le v zadnjem stavku je sicer zanesljivi agogiki ponagajala pretoga, navsezadnje nepotrebna odvisnost med «sforzato« in »tenuto« in ji zato krnila radostni vzlet.
Pri Hindemithu in Respighiju pa je orkester končno zaživel v vsem sijaju najimenitnejšega in najpopolnejšega glasbenega izrazila. Lebde v poltemi pa sta si podajali roko veliki senci Rimskega - Korsakova in Igorja Stravinskega ter s hudomušnim in prijaznim nasmeškom zrli na svoje unet-miško potomstvo v tevtonski in mediteranski preobleki...
Nazadnje ne gre časnikarsko prezreti, da je po nedavnem uspeku na javnem tekmovanju, ki ga je razpisala tržaška operna hiša, v petek prvič sedel za pult koncertnega mojstra Črtomir Šiškovič, nekdanji gojenec violinskega razreda profesorja Oskarja Kjudra pri šoli Glasbene matice.
RAVEL KODRIČ
iz likovnih galerij
Mariano Cerne v Tribbiu
Po dveh letih je tržaški likovni mojster starejše generacije Mariano Cerne ponovno stopil pred svojo publiko. V središčni galeriji »II Tribbio« je pripravil razmeroma bogato razstavo, ki obsega nekatera njegova dela starejšega datuma, v glavnem pa plodove naporov zadnjih let. Mariano Cerne je vedno prirejal razstave plodov svoje raznolike ustvarjalnosti, vendar se je ponavadi omejeval na razstave sorodnih likovnih tehnik. Tokrat pa je dal na ogled vse, kar je mogel ustvariti in zato so na razstavi bronasti odlitki, plastike iz žgane gline, skulpture iz lesa, risbe z ogljem, akvareli in tudi olja. Skratka, dela, ki jih je zmogla njegova ustvarjalna moč.
Tokrat bodo gledalčevo pozornost prav gotovo najbolj pritegnili štirje mojstrovi akvareli, posebno še akvarela »Jagode« in »Benetke«, ki ju je mojster izpeljal oziroma izvedel v izredno tekočih barvah. Lepa mojstrova novost sta tudi dve olji: slika dekleta »Sandra« v zelo močnih in živih barvah ter »Pokrajina«, kjer mojster podobno kot pri »Sandri« ne varčuje z močnimi, živimi barvami.
In vendar odpade najbogatejši ali vsaj najštevilnejši del Cernejeve sedanje razstave na njegovo plastiko, na
njegove odlitke v bronu ter na dela v žgani glini. Bronaste odlitke »Krik«, »Sova«, »Brstje« smo že videli, povsem nova sta odlitka »Metulj« in »Černobil«. Veliko več novih je njegovih del v žgani glini, začenši z deli »Maska«, »Dve mački«, »Kruh«, »Spomini na mladost«, »Kokoš v gnezdu«, pa vse do »Kapelice«, »Gnezda«, »Glave deklice« in drugih. Mariano Cerne svoji žgani glini ne pusti naravne barve, pač pa jo obarva z nekakšno stekleno glazuro v blažjih ali močnejših barvah.
Tega čeprav bežnega pregleda sedanje Cernejeve razstave v galeriji II Tribbio ne moremo zaključiti ne da bi omenili njegove risbe v oglju, kot so njegovi odlični ženski akti, kjer je očitna mojstrova risarska moč. Seveda nosijo ta dela nekoliko starejše datume.
(Fre)
Kiparstvo Negovana Nemca
Tradicionalno, predvsem pa zaradi strukture svojih prostorov, se Galerija Tržaške knjigarne posveča predvsem slikarstvu in grafiki, tako da je v petih letih njenega obstoja bilo bolj malo razstav posvečenih kiparstvu. Od četrtka, 5. junija, pa bo v gosteh galerije novogoriški akademski kipar Negovan Nemec, ki se je še v letoš-
njem aprilu in maju z obširno razstavo predstavil v goriškem Avditoriju.
Negovan Nemec, letnik 1947, se je rodil v Biljah pri-Novi Gorici. Študiral je na šoli za oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1971. V tem letu se je zaposlil kot likovni pedagog na Šolskem centru za blagovni promet v Novi Gorici, od leta 1980 pa ima status svobodnega kulturnega delavca.
Nemčevo kiparstvo, ki se je v vseh teh letih poslužilo različnih materialov: lesa, železa, cementa — in ki je nazadnje pristalo na žlahtnost marmorja, je nenehno odkrivanje »duše« materiala, ki se ga umetnik poslužuje, je iskanje podobe, ki biva v vsakem kamnu, v še najmanjšem fragmentu kararskega marmorja. Seveda je interakcija med umetnikom-demjurgom in kamnom odločilnega pomena. Podobe, ki silijo iz gmote, trčijo ob voljo umetnika, kjer si ta trenutek ne moremo predstavljati kot umirjen kompromis, a kot razburljivo prilagajanje dveh resnic, marmorjeve in umetnikove. Umetnikova resnica, namreč, se razodeva v siloviti vitalnosti in neu-tešenosti, v erotičnem naboju organskih form, ki učinkujejo ne samo plastično, a skoraj dinamično v prostoru. Nemčeve plastike so upesnitve vitalističnega zagona in življenjske radoživosti, ki nenehno išče razlog svojega obstoja.
(bg)
Portugalska	1
Anglija	0
Prvi polčas 0:0
STRELEC: Manuel v 75. min.
PORTUGALSKA:	Rento, Alvaro,
Frederico, Oliveira, Inacio, Manuel, Pacheco, Sousa, André, Diamantino, Gomes.
ANGLIJA: Shilton, Stevens, Šansom, Fenwick, Butcher, Hoddle, Robson, Wilkins, Waddle, Hateley, Lineker.
SODNIK: Roth (ZRN)
MENJAVE: Futre od 73. min. namesto Gomesa; Bearstley od 80. min. namesto Robsona in Hodge namesto Waldleja; Jose Antonio od 81. min. namesto Diamantina.
Razočaranje med Poljaki
Po tekmi Poljakov z Maročani je bilo razpoloženje v obeh taborih povsem različno. Poljski selektor Pie-chniczek ni skrival razočaranja in je ostro kritiziral svoje izbrance za igro, ki so jo prikazali.
Drugače je bilo v taboru Maroka. Selektor José Faria (Brazilec po rodu) je dejal, da tekma ni bila nič posebnega, da pa sta obe ekipi imeli priložnost za zmago, vendar je nista izkoristili in je zato neodločen izid najbolj pravičen.
Tako v skupini F
IZIDA: Maroko - Poljska 0:0; Anglija - Portugalska 0:1.
LESTVICA
Portugalska	1	1	0	0	1:0	2
Maroko	1	0	1	0	0:0	1
Poljska	1	0	1	0	0:0	1
Anglija	1	0	0	1	0:1	0
PREOSTALI SPORED: 6. 6. ob 24.00 v Monterreyu: Maroko - Anglija; 7. 6. ob 24.00 v Monterreyu: Poljska - Portugalska; 11.6. ob 20.00 v Guadalajari: Maroko - Portugalska in ob 24.00 v Monterreyu : Poljska - Anglija.
V otvoritvenem srečanju B skupine Milutinovicevi
v ai o v ttiiui pi eiiičigitii jjcigiji
Slavje Mehikancev
CIUDAD MEXICO — Domača ekipa se je v svoji otvoritveni tekmi dovolj potrudila in zasluženo zmagala proti Belgiji. Nedvomno je bilo to prvo srečanja prvenstva, ko je ena od dveh ekip startala naravnost na zmago.
V samem začetku so bile akcije Mehikancev res vrtoglave. Negrete, Boy in Aguirre so igrali kot na pamet, vendar so se ideje po nokaj podajah zameglile. Belgijci so postopoma uredili vrste in brez izrednih težav krotili vnemo domačinov. Prvi gol so Mehikanci dosegli z res lepim strelom z glavo, drugi mehiški in belgijski pa sta padla zaradi nepazljivosti ohramb.
Domačini so uživali določene prednosti pri sojenju. Igra je bila dokaj ostra, kartonov pa zelo malo. Sanchez ga je dobil, ker je po golu poslal žogo na tribuno. Upravičeno bi moral sodnik tekmo podaljšati vsaj za nekaj minut, konec pa je odžvižgal skoraj pravočasno.
Zabeležen je bil tudi izreden podvig
MEHIKA — BELGIJA 2:1 (2:1)
STRELCI: Quirarte v 22. min.; Sanchez v 38. min.; Vanderbergh v 45. min. MEHIKA: Larios, Quirarte, Cruz F., Servin, Trejo, Boy (od 69. min. Espana), Munoz, Negrete, Aguirre, Fiores (od 78. min Cruz F.), Sanchez.
BELGIJA: Pfaff, Broos, De Wolf, Gerets, Van der Elst, Scilo, Vander-eycken, Vereauteren, Ceulemans, Desmet (od 59. min. Claesen), Vanderbergh (od 63. min. De Mol).
SODNIK: Esposito (Arg.). GLEDALCEV: 105.000. RUMENI KARTONI: Sanchez, Munoz, Van der Elst.
organizatorjev: pred začetkom niso o-digrali belgijske himne... ker niso našli plošče!
Paragvaj - Irak
TOLUCA — V Toluci se bosta drevi pomerili ekipi Paragvaja in Iraka, ki naj bi bili že vnaprej obsojeni na izločitev v prvem dedu. Morda lahko upa na napredovanje le ena od obeh, pa še to v primeru, da se uvrsti med tiste štiri ekipe, ki bodo kot tretje-uvrščene v svojih skupinah napredovale v osmino finala.
Tako v skupini B
IZID: Mehika - Belgija 2:1.
LESTVICA
Mehika	1	1	0	0	2:1	2
Belgija	10	0	1	1:2	0
Irak	0	0	0	0	0:0	0
Paragvaj	0	0	0	0	0:0	0
PREOSTALI SPORED: danes ob 20.00 v Toluci: Paragvaj - Irak; 7. 6. ob 20.00 v Ciudad Mexico: Mehika -Paragvaj; 8. 6. ob 20.00 v Toluci: I-rak - Belgija; 11. 6. v Ciudad Mexicu: Irak - Mehika in v Toluci: Paragvaj -Belgija.
MNENJE DOMAČEGA TRENERJA
Severino Kozina : Telesna priprava
Po ogledu tekme Mehika - Belgija je bil Severino Kozina, trener gropajskD-pa-driške Gaje, zelo kritičen do Belgije: »Glede na to, da so Belgijci navajeni na presing, so me z igro zelo razočarah. Tega orožja niso uporabljali in do izraza ni prišlo niti izsiljevanje offsida. Mehika se je izkazala v prvi vrsti z odhčno telesno pripravo, ki ji je dovoljevala veliko tekanja in nenavadno premoč pri visokih žogah. Vidi se, da igra doma in uživa določene prednosti, ki sodijo že v ljudske običaje takih tekmovanj. Med posamezniki je bil pri Belgijcih najboljši Van-dereycken. Mehikanci so vsekakor zaslužili zmago. Sanchez in Aguirre sta bila zelo dobra.«
Bodo odločali prosti streli?
Pričakovanje v Puebli
»Azzurri« samozavestni
Že pred SP so strokovnjaki ugotavljali, da bodo v Mehiki prosti streli še posebno nevarni. Dosedanje tekme so to ugotovitev tudi potrdile. Sinoči je tako s prostega strela Whiteside (na sliki) dosegel gol za S. Irsko. Alžirci pa so na podoben način izenačili
Neodločeno med Alžirijo in S. Irsko
Afričani se ne dajo
ALŽIRIJA — SEVERNA IRSKA 1:1 (0:1)
STRELCA: Whiteside v 5. min.; Zidane v 58. min.
ALŽIRIJA: Larbi, Medjadi, Mansouri, Korichi, Guendouz, Kaci, Zidane (od 71. min. Belloumi), Assad, Maroc, Djamel, Madjer (od 33. min. Rachid).
SEVERNA IRSKA: Jenning, Nicheli, Donaghy (od 67. min. Stewart), O’Neill, Me Donald, Me Creery, Penney, Me Ilroy, Worthington (od 81. min. Clarke), Whiteside, Hamilton.
SODNIK: Butenko (SZ). GLEDALCEV: 32.000. RUMENI KARTONI: Whiteside, Me Ilroy, Mansouri, Worthington.
GUADALAJARA — Alžirci so sinoči še enkrat potrdili, da afriške ekipe' niso več topovska hrana. V tekmi s Severno Irsko so namreč brez težav dosegli neodločen izid, imeli pa so celo nekaj priložnosti za zmago.
Obe ekipi sta tudi potrdih, da sta v tej skupim edina zanesljiva kandidata za napredovanje v naslednje kolo Brazilija in Španija, ki sta v nedeljo pokazali precej več od sinočnjih nasprotnikov.
Tekma sama je bila dokaj nezanimiva. Irci so že v 6. minuti nepričakovano povedli, ko je Whiteside iz prostega strela in s pomočjo živega zidu Alžircev premagal nasprotnikovega vratarja. Srečanje se je nato v glavnem odvijalo na sredini, več od igre pa so imeli Alžirci, ki so nekajkrat nevarno napadli, najlepšo priložnost pa so imeli v 23. minuti.
Podobno je bilo tudi v drugem polčasu. Premoč afriških nogometašev je
bila še bolj očitna, Irci pa so posku-šali s protinapadi. Svojo premoč so Alžirci kronali z lepim zadetkom Zi-daneja v 60. minuti, ko je z udarcem s 25 m premagal veterana v irski reprezentanci, Pata Jenningsa.
Tako v skupini D
IZIDA: Brazilija - Španija 1:0; Alžirija - Severna Irska 1:1.
LESTVICA
Brazilija	1	1	0	0	1:0	2
Alžirija	1	0	1	0	1:1	1
Severna Irska	1	0	1	0	1:1	1
Španija	1	0	0	1	0:1	0
PREOSTALI SPORED: 6. 6, ob 20. uri v Guadalajari: Brazilija - Alžirija; 7. 6. ob 20. uri v Guadalajari: Španija - Severna Irska; 12. 6. ob 20. uri v Guadalajari: Brazilija - Severna Irska; ob 24. uri v Guadalajari: Španija - Alžirija.
PUEBLA — Članice skupine A so položile na mizo prve karte. Najvišja je bila argentinska, najlepša pa italijanska. Tudi Argentinci ne skrivajo visokih ocen za italijansko igro in skušajo ustvariti sebi ugodno teoretsko podlago za srečanje z »azzurri«. V vojni besed ni prišlo do nobene obvezujoče ocene nasprotnika. Argentinci so svojo igro proti Južni Koreji ocenili kot preizkušnjo za srečanje z Italijo, Italijani pa niso posegli v živo in so se omejili na obujanje spominov.
Na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih so se z Argentino srečali v zelo važnih tekmah in obakrat zmagali. Cabrini se še živo spominja tekme v Buenos Airesu, ko je leta 1978 Italija kot edina premagala kasnejše svetovne prvake. Pred štirimi leti je v Barceloni Italija zmagala z 2:1 in zadetka sta bila dosežena po zaslugi Ca-brinija in Tardellija, ki bi utegnila biti oba na igrišču tudi jutri.
O argentinski ekipi kot celoti so mnenja »azzurrov« precej enotna. Juž-noameričani sedaj niso na nivoju e-kipe, ki je osvojila svetovni naslov, so pa boljši od tiste, ki je igrala v Španiji. Razlika je v bolj zrelem Ma-radoni. Manj plaši italijansko obrambo Borghi, ki bo jutri skoraj zanesljivo igral.
Nastop v Puebli se obeta ugoden za Italijo tudi iz psihološkega vidika. Baje so Argentinci v tem mestu sploh manj priljubljeni, Itahjani pa so v njem že od svojega prihoda in so postali nekako domači. »Poziv« v njihovo. korist je opravil tudi guverner Guillermo Jimenez Morales, v bližini mesta pa je naselje Chipilo, za katerega so iskalci zanimivosti ugotovili, da je bilo v začetku naseljeno z močno izseljensko skupino iz Veneta. Potomci teh izseljencev so sedaj na hitro poživib svoj izvor in organizirah pravi »itabjanski odbor«.
Italija vsekakor računa na zmago, ker bi postalo sicer njeno stanje v skupini negotovo glede kvabfikacije. Bolgarija in Južna Koreja sta res po-
Bosta Altobelli in Cabrini tako slavila tudi med tekmo z Argentino?
kazali svoje meje, jutrišnja nočna tekma pa bi utegnila ob delnem neuspehu Itabje, postaviti Bolgarijo na drugo mesto z zadnjo tekmo proti Argentini, ko se bo lahko že vnaprej računalo kako igrati na podlagi trenutnega položaja.
Tako v skupini A
IZIDA: Itabja - Bolgarija 1:1; Argentina - Južna Koreja 3:1.
LESTVICA
Argentina	1	1	0	0	3:1	2
Itabja	1	0	1	0	1:1	1
Bolgarija	1	0	1	0	1:1	1
Juž. Koreja	1	0	0	1	1:3	0
PREOSTALI SPORED: jutri ob 20. uri v Puebli: Itabja - Argentina; ob 24. uri v Ciudad Mexicu: Bolgarija -Južna Koreja; 10. 6. ob 20. uri v Puebli: Itabja - Južna Koreja; ob 20. uri v Ciudad Mexicu: Bolgarija - Argentina.
Lahko deio za Agnolina
IRAPUATO — Prvi nastop sodnika Agnobna v Mehiki ni bil med najtežjimi. Delo so mu precej olajšah tudi sovjetski nogometaši, ki so zaigrali izredno. S tem se strinja tudi sam Agnohn, ki pa je poudaril tudi korektnost obeh ekip.
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
Danes
12.30 Portugalska - Angbja (p) KP 20.00 ZRN - Urugvaj Rai 2, KP, LJ
20.00	Paragvaj - Irak KP
22.00	Paragvaj - Irak (p) Rai 3
24.00	škotska - Danska Rai 1, KP, LJ
Jutri
12.30 Škotska - Danska (p) KP
20.00	Itabja - Argentina Rai 1, KP, LJ 20.00 Francija - Sov. zvezda KP, LJ 2
22.00	Francija - Sov. zveza (p) Rai 2
24.00	Bolgarija - Koreja Rai 1, KP
Petek, 6. 6.
12.30 Italija - Argentina (p) KP
20.00	Brazibja - Alžirija Rai 2, KP, LJ
20.00	Kanada - Madžarska KP
22.00	Kanada - Madžarska (p) Rai 3
24.00	Maroko - Anglija Rai 1, KP, LJ
Sobota, 7. 6.
12.30 Maroko - Anglija (p) KP
20.00	Mehika - Paragvaj Rai 1, KP, LJ 2
20.00	Španija - Sev. Irska KP, LJ 2
22.00	Španija - Sev. Irska (p) Rai 2
24.00	Poljska - Portugalska Rai 1, KP, LJ
Nedelja, 8. 6.
12.30 Poljska - Portugalska (p) KP
20.00	ZR Nemčija - Škotska Rai 2, KP
20.00	Belgija - Irak KP
22.00	Belgija - Irak (p) Rai 3
24.00	Urugvaj - Danska Rai 1, KP
Drevi Skotska-Danska in ZRN-Uragvoj
Štiri reprezentance, favorita ni
QUERETARO, NEZAHUALCOYOTL — Najbolj enakovredna izmed vseh skupin jef nedvomno skupina E. Urugvaj in ZRN sta namreč dvakrat osvojila svetovni naslov — ZRN se je kar sedemkrat uvrstila na eno izmed prvih štirih mest — Danska je ena izmed največjih presenečenj zadnjih let in Škotska tudi lahko računa na visoko uvrstitev. V tej skupini je torej vsaka napoved tvegana.
Škotska in Danska sta verjetno dve izmed ekip, ki jim je najmanj primerna igra v Mehiki, kjer visoka nadmorska višina močno vpliva na učinkovitost igralcev. Obe ekipi namreč polagata svoje ombicije na svojo fizično kondicijo; Škotska predvaja ostro, »moško« igro, hitrost pa je največja
prednost Dancev. Zahodni Nemec Seep Piontek, trener Danske, je v nekaj letih »uglasbil soliste«, ki so nastopih širom po Evropi in pripeljal svojo reprezentanco na vrh svetovnega nogometa. Olsen, Nielsen, Andersen, El-kjaer in Laudrup so njegovi največji aduti. Škotska ne uvršča v svoji sredi svetovno znanih nogometnih asov — Kenny Dalglish ne bo nastopil zaradi poškodbe — vendar ne gre podcenjevati borbenosti in »brezkompromisnosti« njenih igralcev.
Potem ko jim vebki met v Španiji ni uspel, bodo tokrat Zahodni Nemci startah na končno zmago. V kvalifikacijah Nemci niso igrah posebno u-činkovito, s svojo igro v zadnjih prijateljskih srečanjih (premagah so Ita-
lijo v Avelhnu in Brazilijo v FrankfuT' tu) pa so povsem prepričah še zadnje pesimiste. Zato bodo danes proti Urugvaju jurišah na zmago. Tudi Urugvaj sledi običajnemu klišeju južnoameriških moštev, ki imajo v dobri tehniki in agresivnosti svoje glavno orožje. Ko so aprila Urugvaju, med prijateljskim srečanjem z Mehiko, ri)z' veljavili zadetek, so se začeli vročekrvni Urugvajci pretepati.
Spored skupine E
DANES: Škotska — Danska ZRN - Urugvaj 8. JUNIJA: ZRN - Škotska Urugvaj - Danska 13. JUNIJA: ZRN - Danska Urugvaj - Škotska
Pogovor s trenerjem Kopra Lučom Pertičem
»Čeprav Jugoslavije ni na SP tudi pri nas veliko zanimanje«
Trener nogometne ekipe Kopra Lučo Pertič se je tako predstavil:
»Nogomet sem pričel igrati leta 1969 pri Kopru, ki je takrat nastopal v slovenski ligi. Obenem pa sem treniral tudi mladince Kopra. Leto kasneje sem branil barve Izole v isti ligi, s tem, da sem člansko enajsterico tudi treniral. Omenil bi, da sem pričel trenirati z 22. letom. Potem me je nogometna pot peljala v Dekane. Po poškodbi kolena leta 1972 sem bil prisiljen aktivni nogomet opustiti. V Dekanih sem ostal štiri leta. Prvo leto sem treniral mladince, potem pa člansko ekipo. Moja naslednja etapa je bil Portorož, kjer sem prevzel trenerske posle pri enajsterici Emone. Zarjo iz Bazovice sem treniral leto in pol, nato se preselil za dve leti na Prosek, kjer sem skrbel za pionirski-mladinski odsek pri Primorju. Leta 1982 sem prevzel Koper, in sicer januarja meseca, ko je bil na zadnjem mestu slovenske lige. Kot je znano, pa je enajsterica Kopra v lanski sezoni napredovala v jugoslovansko zvezno ligo v zahodno skupino.«
• Glede na to, da na 13. SP v nogometu Jugoslavija ne nastopa, je
med prijatelji nogometa na Koprskem manjše zanimanje, kot pred štirimi leti?
»Kljub temu, da Jugoslavija v Mehiki ne igra, mislim, da ni manjšega zanimanja, ker je svetovno prvenstvo vsaka štiri leta in to je največji spektakel, katerega vsak posameznik, oziroma privrženec nogometa nestrpno čaka ter mu potem sledi od samega začetka pa so konca«.
•	Vašim igralcem priporočate, da gledajo prvenstvene tekme po televiziji tudi pozno zvečer, ali morajo ob določeni uri leči k počitku?
»Igralcem priporočam, da gledajo čim več tekem po televiziji, ker se lahko veliko naučijo, saj imajo enkratno priložnost videti veliko reprezentanc in tudi odličnih posameznikov. Da bodo lahko spet videli tako lepe nogometne predstave, bodo morali počakati kar štiri leta«.
•	Kaj bi rekli o taktiki reprezentanc na tekmah, ki ste jih videli na televizijskih ekranih?
»V celoti sem, žal, gledal samo eno tekmo SZ-Madžarska. Delno sem sledil tudi srečanju Argentina-Južna Koreja. Glede ocene bi omenil samo prvo tekmo, kateri sem sledil z veliko pazljivostjo in navdušenjem.
Sovjetska reprezentanca je pokazala izredno moderen model nogometne igre. Do izraza so prišle vse karakteristike tega modela, ki so izredno dobra telesna priprava, branjenje na sredini igrišča, odlično postavljene cone, iz katerih več igralcev s hitrimi prehodi pridejo do zaključnih napadov. S takim konceptom igre so povsem nadigrali Madžarsko, ki je bila nekdaj nogometna velesila in je tokrat povsem razočarala«.
•	Na mundialu so doslej možje s piščalko dobro opravili svoje delo?
»Glede na tisto, kar sem videl, mislim, da so sodniki dobro opravili svoje delo. Italijanski sodnik Agnolin je v redu opravil svojo dolžnost«.
GIANI FURLANIČ
šaša rudolf iz mehike za naše bralce
Montezumovo maščevanje in TV oddaje
Montezumovo maščevanje je najobičajnejša motnja v prebavilih, ki vpliva na človeško telo kot najmočnejše pravo konjsko čistilo. Kljub opreznosti se je Montezumo-vemu maščevanju kaj težko izogniti, saj klice prežijo na turista na vsakem koraku. Podobnih problemov seveda nimajo domačini, ki so vajeni tacosov, to je koruznih palačink, polnjenih z mletim mesom in zalitim s čilijem, to je izredno pikantno papriko. Ko turista zapade Montezumovo maščevanje, mora nujno v posteljo, ker bolezen spremlja tudi visoka temperatura.
To je tudi najprimernejši čas, da si lahko ogledamo, koliko je vredna domača televizija. Če smo pred dvema letoma med losangeleškimi olimpijskimi igrami ocenili ameriški televizijski program kot slabo prebavljivo spremljevalko prostega časa, predvsem zaradi za naše pojme pretirane-
ga ponavljanja reklamnih spotov in vedno enakih serialk, deluje mehiška televizija kot uspavalno sredstvo. In vendar ima visoko vzgojno, socialno in kulturno zastavljene cilje.
Program se pričenja že ob 6.00 z rubriko Človek in zemlja, ki je namenjena kmetovalcem. Pol ure kasneje se zvrsti ženski kotiček, v katerem polnih 30 minut učijo šivanje in vezenje, ves čas z eno samo kamero, ki je uprta v vertikalno premikanje šivanke na šivalnem stroju. Točno ob 7.00 je na vrsti šola z lekcijami španščine, matematike in naravoslovja. Mnogo bolj razgibana in živa bi morala biti naslednja oddaja z naslovom Deste temprano, ki bi jo lahko prevedli kot Navsezgodaj. Oddajo vodi najbolj poznani mehiški konferansje Pedro Fer-riz, ki je neke vrste krajevna Raffaella. V podnaslovu je rubrika predstavljena kot informacijska, kulturna in športna revija, vendar je le klepetanje, ki je glavna televizijska atrakcija. Celo ob napovedi vremena Ferriz le pove, kakšna je slika, ki jo je poslal meteorološki satelit, zaman pa čakamo, da nam jo bodo tudi pokazali.
Otroške oddaje trajajo naslednji dve uri, dokler nam ob 10.30 v rubriki Sol in poper nudijo pol ure kuhinjskih receptov. Po dveh urah serialk južnoameriške izdelave je na vrsti rubrika o davčnih predpisih. Najzanimivejša pa je oddaja ob 13.30 z naslovom Los estados de Mexico. Posvečena je zgodovinskemu in zemljepisnemu pregledu najrazličnejših krajev prostrane dežele, prikazane pa so tudi etnične razlike, življenje v tipični mehiški vasi, navade in običaji raznih ljudstev.
Ob takih programih je povsem razumljivo, da ljudje, seveda govorimo o premožnejšem delu prebivalstva, ne ostajajo doma. To je še najbolj vidno ob koncu tedna, ki ga pe-tičnejši Mehikanci preživijo na dokaj neobičajen način. V soboto popoldne se z doma, nagrmadeni s kovčki, preselijo v hotel, ki je oddaljen le kakih sto metrov od doma in tu preživijo dva dni. Razlog je dokaj preprost. Hotel ima bazen na prostem, v katerem se namakajo tudi ko dežuje.

.pikantni piqué -jy ...pikantni piqué
»Zbornaja« je v resnici... Nizozemska
Po drugem golu so se že porajali prvi dvomi. Ob koncu srečanja pa je bilo vse jasno, oziroma prav nič ni bilo jasno. Na dlani je, da se vsi nogometni izvedenci dobro zavedajo, da ekipa, ki je s 6:0 premagala Madžarsko ne more biti sovjetska reprezentanca. Resnici na ljubo smo tudi podvomili v verodostojnost Madžarov. Po učinkovitosti bi jih lahko primerjali časnikarskemu moštvu Primorskega dnevnika, ko igra na rekreacijskih turnirjih. Novinarji Primorskega dnevnika pa so bili v ponedeljek zvečer vsi v redakciji, zato ni možno, da bi ta hipoteza obveljala. Kot ni res, da so bili igralci v belih dresih Sovjeti.
Kdaj ste pa videli sovjetsko reprezentanco, da igra tako hitro, precizno? Saj vsi vemo, da Sovjeti igrajo na moč in silno ostro in da sploh nimajo pojma o tehniki in taktiki. Sovjetska zve-
za je bila preveč podobna Nizozemski iz sedemdesetih let in prvotna ugibanja so se izkazala kot resnična.
Iz posebnih virov, ki jih zaradi jasnih razlogov ne moremo navesti, smo izvedeli resnico. Sovjetska zveza je Nizozemska. Operacija se je začela v največji tajnosti in ko so 20 dni pred začetkom mundiala revolucionirali sestavo »zbornaje«, to ni bilo le naključje. Pred letom dni so zbrali nekdanje ase Cruyffa, Neeskensa, Krolla in ostale ter jih odpeljali na regeneracijo. Trenirali so na kavkaških kribih, bivanje in prehrano pa so jim organizirali v legendarni »dolini stoletnikov«. S plastično kirurgijo so jim popravili prvotne poteze, toda če ste bili pozorni, ste takoj ugotovili, da so igralci v belem predvajali totalni nogomet, ki ga Sovjeti niso nikoli zmogli.
Poznavalci mednarodnih nogometnih razmer so seveda že po igralskem
slogu prepoznali, da je Jeremčuk v resnici Neeskens, Alejnikov Rensen-brinck in Radionov Johnny Rep. Jasno je tudi, zakaj je selektor izključil iz ekipe Olega Protasova: preprosto zato, ker se z novimi soigralci ne bi mogel sporazumeti.
Čisto naključno smo prišli do teh pomembnih informacij, v kratkem bomo izvedeli, kolikšna je cena celotne operacije. Sami nizozemski nogometaši so se medsebojno domenili, da bodo 11-metrovke streljali po rusko, ampak to ni bilo dovolj, da bi prikrili škandal. Otali športni novinarji pa naj kar zbijajo neslane šale na račun efekta Černobil, prosovjetski tisk naj poroča, da je tudi nov slog igre posledica novega vetra, ki piha iz Kremlja. Mi vemo, da ni tako.
IGOR C ANCIANI
Roparji izkoristili priložnost
Strog nadzor nad nogometnimi igrišči lahko ima tudi negativne posledice. To so spoznali uslužbenci banke Loremex, ko so jim roparji med tekmo Argentina - Južna Koreja odnesli približno 120 milijonov lir. Večina policistov je bila namreč tedaj na olimpijcem stadionu in tako so lahko zlikovci nemoteno odšli s plenom. Od začetka prvenstva so v mehiškem glavnem biestu zabeležili občuten porast krimi-
Aretirali razpečevalce mamil
Skupina razpečevalcev mamil si je 2a svoje »poslovanje« izbrala okolico Nogometnega stadiona v Guadalajari, KJer nastopajo Brazilija, Španija, Severna Irska in Alžirija. Vendar so jim Policaji kaj kmalu stopili na prste in
jim zaplenili kar pol kilograma kokaina, kije na črni borzi vreden približno 160 milijonov lir.
Socrates o favoritizmu
Socrates, ki je v svetu znan po svojih naprednih svetovnonazorskih pogledih, je v zvezi s španskim nepriznanim zadetkom dejal: »Ne trdim, da je bil sodnik podkupljen, nasprotno, prepričan sem v njegovo dobro vero. Vendar obstajajo ekonomski in politični interesi, ki ga lahko v dvomljivih okoliščinah pogojujejo, da odloči v prid določeni reprezentanci«.
Varnost? Poglejte drugod!
MONTERREY - Cele čete vojakov sledijo delegacijam v Monterreyu, oba stadiona pa sta povsem nezavarovana. V »Universitario« in »Tecnologico« se
lahko pride samo z navedbo imena zaspanemu čuvaju. Monterrey spada med najbolj nemirna mehiška mesta. Veliko je brezposelnosti in malega kriminala.
V Mehiko in Ognjeno zemljo
GUADALAJARA - Kanadčana Mike Eipoff in Maggie Davies sta od Vanco-uverja do Guadalajare s kolesom prevozila 8 tisoč kilometrov. V Mehiki bosta sledila svoji reprezentanci, nakar se bosta spustila do Ognjene zemlje. Vedno s kolesi.
Angleži brez zdravnika
MONTERREY - Vernon Ewards, ki bi moral kot zdravnik bedeti nad angleškimi reprezentanti, se je moral zaradi infarkta zateči v bolnišnico. Ni več v življenjski nevarnosti, angleški igralci pa so ostali brez zdravnika.
Maradoni ne bo lahko
Ze v otvoritvenem srečanju Argentine na tem SP je Maradona prišel do bridkega spoznanja, da mu na mundialu ne bo lahko. Kot kaže zgornja slika, mu nasprotnikovi branilci (v tem primeru je to Južni Korejec Min-Kook Choj ne bodo prizanesli. To je, žal, usoda vseh velikih zvezd na mundialu.
»Sodnik ni stroj, zato tudi ni nezmotljiv«
Svetovno prvenstvo v Mehiki bo za jNcscc dni pritegnilo našo pozornost n razporejalo" z našim prostim ča-N1- Zanimanje za ta dogodek je ne-22°rnno veliko in zato so organizatorji j ' razstave in pokušnje domačih vin v Joniku postavili na pult ob priredit-b) ^ern prostoru dva televizorja in v 'znji osnovni šoli še maxiekran. O J Pobudi in, širše, o svetovnem pr-IjNstvu smo se pogovorili s številnimi J bitelji nogometa, ki so z zanima-sledili *
Koreja.
tekmi Argentina-Južna
otočko Širca (bančni uslužbenec iz pil orovca): »Od ekip, ki so doslej sto-Cz fa ^9r^če, je nedvomno Italija pokov i najlePŠo igro, več pa sem priča-tladal .°d tekme Španija-Brazilija. Kasaj 9 K Prvo presenečenje prvenstva, (}6J le Lila Franciji vseskozi enakovre-Cort Nasprotnik in bi lahko z malo $e	sreče celo remizirala. Kar pa
dobr	maxiekrana, je to nedvomno
Pi nat,Zamisel' škoda le, da tudi vreme vPn 4 lonjeno in mnogi raje sledijo pr-stvu kar doma.
Adriano Grmek (brezposeln iz Briš-	enakovredno kosajo z najboljšimi in
čikov): »Nisem velik nogometni izve-	predvajajo tehnično dovršeno in učin-
denec, zdi pa se mi, da je nivo igre,	kovito igro. Presenetil me je tudi vik
vsaj kar se prvih tekem tiče, občutno	in krik, ki so ga mnogi zagnali ob sod-
padel. Opazil sem tudi, da se ekipe, ki	nikovi napaki na tekmi Španija-
so pred prvenstvom veljale za slabše,	Brazilija: saj smo vendarle ljudje in se
je celo po televiziji, s počasnim posnetkom, težko spoznalo ali je žoga prešla belo črto ali pa ne. Kako bi isti ljudje reagirali, če bi sodnik priznal zadetek, ki ne bi obstajal«?
S tem se ni strinjal Gabrijel Ferfo-Ija (uradnik iz Doberdoba): »Sodnik je postavljen za to, da pravično sodi, drugače bi pač med gledalci izžrebali nekoga, ki bi sodil tekmi. Napaka je še hujša, če pomislimo, da sta to spregledala glavni in stranski sodnik; slednji bo, na žalost, sodil tekmo Italija-Južna Koreja. Tudi o igri na prvenstvu res ne morem biti zadovoljen, čeprav moram priznati, da so to le uvodne poteze in niso torej glavni favoriti še v najboljši formi. Ne bi me pa presenetilo, če bi manj kvotirane reprezentance izločile kakšno izmed nogometnih velesil«.
Na maxiekranu je tekmi Argentina-Južna Koreja sledil tudi Zdravko Skupek (iz Koludrovce, zaposlen v tržaški bolnišnici), naš dopisnik: »Prvenstvo je povsem izpolnilo pričakovanja in ni
bilo doslej večjih presenečenj. Nekaj več sem pričakoval od igre evropskih prvakov, ki so le s težavo premagali presenetljivo reprezentanco Kanade. Brazilija je potrdila vlogo favorita za končno zmago, Italija pa končno razpolaga z reprezentanco, ki predvaja lepo, hitro in učinkovito igro; le sreča ni bila v soboto na njeni strani. Kaj mislim o maxiekranu ? Zelo rad hodim na šagre, še raje pa sledim nogometu; če bi torej tu ne bilo velikega platna ali televizijskih zaslonov, bi raje ostal doma, kjer bi sledil nogometnemu prvenstvu«.
£iWSS Slovenijašport I
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
4. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Hy
Član italijanske zveze časopisnih
Za italijanski nogometni pokal
Namizni tenis: deželno prvenstvo v Trstu
Drevi polfinalni tekmi
Krasu kar osem naslovov
Drevi bosta na sporedu prvi finalni tekmi za italijanski nogometni pokal. S pričetkom ob 20.30 se bosta v Comu pomerila Como in Sampdo-ria (sodnik Redini), v Firencah pa Fiorentina in Roma (sodnik Danese). Kljub temu, da spričo »mundiala« za tekmi ne vlada posebno zanimanje, sta vseeno pomembni bodisi zato, ker zmaga omogoča nastop v pokalu pokalnih prvakov bodisi zato, ker v primeru zmage Fiorentine ah Rome odpira še eno mesto za pokal UEFA.
Poletni turnir
V okviru poletnega nogometnega turnirja bodo danes popoldne odigrah še dve tekmi: Juventus - Verona in Milan - Torino. Prvo tekmo bo sodil Tržačan Baldas.
Rally Akropole
Po 14 posebnih vožnjah vodi na grškem rahyju Akropole Finec Kan-
kunen na peugeotu, drugi' pa je njegov rojak Aten na delti martini s 24” zaostanka.
Lendl in Kriek v polfinalu
PARIZ — Čehoslovak Lendl in A-maičan Kriek sla prva polfinalista teniškega prvenstva Francije. Kriek je s 3:6, 7:6, 7:6, 7:6 odpravil Argentinca Vilasa, Lendl pa je s 6:7, 7:6, 6:0, 6:0 premagal Ekvadorca Cornea za. Danes bosta na sporedu še četrtfinalna para Laconte (Fr.) - Česno-kov (SZ) in Pemorfos (Šve.) - Becker (ZRN). Slednji je odpravil Španca Sancheza.
Med ženskami se je v polfinale uvrstila tudii Martina Navratilova, ki je premagala rojakinjo Rinaldijevo.
V soboto in nedeljo je bilo v tržaški športni palači deželno prvenstvo v naminzem tenisu. Tudi tokrat je Kras potrdil, da je najmočnejše društvo v dežeh, nekaj solidnih uvrstitev pa je dosegel tudi Dom. Miličeva in tovariši se vračajo domov kar z osmimi naslovi.
DEČKI POSAMEZNO: 3. in 4M. Milič (Kras) in Skarabot (Dom). Od 5. do 8. Budin in Kralj. DEKLICE POSAMEZNO: 2. E. Grilanc, 3. in 4. Si-moneta in Kralj; 5. do 8. Zidarič. DEČKI DVOJICE: 2. Budin - M. Milič, 3. Skarabot - Skarabot (Dom). DEKLICE DVOJICE: 1. Simoneta - Grilanc, 2 Zidarič - Kralj. DEČKI MEŠANE DVOJICE: 2. Budin - Simoneta, 3. in 4. Zidarič - Mihč, 5. do 8. Kralj - Kralj in Ferlan - Skarabot (Dom). NARAŠČAJNIKI POSAMEZNO: 5. do 8. Milič, 8. do 16. Ukmar, Geri, Fabec, Godnič in Počkaj. NA-RAŠČAJNICE POSAMEZNO: 3. do
4. Colja, Raubar, 5. do 8. Škabar in Širca, 8. do 16. Cappelli. NARAŠČAJ-' NIKI DVOJICE: 2. Fabec - I. Mihč, ,5 do 8. Ukmar - Godnič in Geri -Počkaj. NARAŠČAJNICE DVOJICE: 1. M Raubar - Širca, 2. Škabar -Colja. NARAŠČAJNIKI MEŠANE DVOJICE: 3. do 4. Fabec - Širca, 5. do 8. Geri - Cappelli, I. Mihč - M. Raubar, Ukmar - Škabar, Godnič -Colja. MLADINCI POSAMEZNO: 2. Šloka, 5. do 8. Doljak. MLADINKE POSAMEZNO: 1. Ukmar, 2. Obad, 3. do 4. Guštin, 5. do 8. Čok, Prosen, Mosetti, 8. do 16. T. Raubar. MLADINCI DVOJICE: 3. Štoka - Doljak. MLADINKE DVOJICE: 1. Ukmar -Guštin, 3. do 4. Čok - Mosetti in O-bad - T Raubar, 5. do 8. Prosen -Siega. MLADINCI MEŠANE DVOJICE: 1. Štoka - Ukmar, 3. do 4. Doljak -Guštin 3. KATEGORIJA: MOŠKI PO-SAMEZiNO: 2. Štoka,9. do 16. Colja,16. do 32. Bole, Mihč in Doljak. ŽENSKE
POSAMEZNO: 3. do 4. Purič, 5. do 8. Guštin, Obad in Lutman (Dom), 8. do 16. Škrk, Mosetti, Fabbro in Za-lateu (Dam). MOŠKE DVOJICE: 9. do 16 Doljak - Colja. ŽENSKE DVOJICE: 2. Purič - Škrk, 3. do 4. Obad - Guštin, 5. do 8. Mosetti - Siega, Lutman - Fabbro (Dom). MEŠANE DVOJICE: 3. do 4. Bole - Mosetti in Colja - Škrk, 5. do 8. Štoka - Guštin, Mihč-- Purič in Doljak - Obad. ABSOLUTNA KATEGORIJA: ŽENSKE POSAMEZNO: 1. S. Mihč, 2. T. Ukmar. ŽENSKE DVOJICE: 1. S. Mihč -T. Ukmar MEŠANE DVOJICE: 1. Bole - S. Mihč. (Z. S.)
Meblo s 25. oktobrom
Na zadnjem zasedanju vsedržavnega vodstva odbojkarske zveze so med drugim sklenih, da se bo prvenstvo ženske B lige letos začelo že 25. oktobra, končalo pa se bo 28. marca.
Priznanje V. Lutmanovi
V'
Mladinski rokometni turnir SK Kras
Zmaga Kozini, krasovci drugi
KOŠARKA: »play-off« v kategoriji propaganda
Borovci začeli z zmago
Vesna Lutman, ki je konec prejšnjega tedna dobila priznanje Radia Opčine, je bila deležna nove nagrade. Na Espomegu, v okviru manifestacij Sporthema, so ji podelili priznanje kot ena najboljših športnic v zadnjem obdobju na Goriškem. Poleg Lutmanove so priznanje dobih še I-vano Blason, Paolo Toschi, Benito Zolha, Armen Khatchikian. Ambrogio Fogar, Laura in Cristina Biagi, Elisa Andretti, društvo Itala iz Gradišča, ŠD Mossa, italijanski hcej Duca degh Abruzzi in košarkarska ekipa Fari.
V okviru teh manifestacij so pri-pravih tudi tekmovanje v lokostrelstvu, ki so se ga udeležih nekateri predstavniki društva Naš prapor. Zelo dobro sta se izkazala brata David in Aleksander Coceani, ki sta v svoji kategoriji dosegla 2. in 3. mesto.
V nedeljo je bil ob priliki razstave vin v Zgoniku mladinski rokometni turnir. Turnir je zelo dobro uspel in udeleženci so izrazih željo, da se prihodnje leto spet srečajo. V prvem srečanju sta si stali nasproti ekipi Krasa in Cividina. V zelo izenačeni tekmi so proti vsakemu pričakovanju po zelo napeti igri zmagah domačini in se tako uvrstili v veliki finale. Krasovci so odigrali zelo dobro tekmo, za kar je treba pohvaliti celotno ekipo. V drugem srečanju je Jadran iz Kozine brez težav premagal na-brežinski Inter. V malem finalu so Nabrežinci spet zapusthi poraženi i-
gnsce. Velja pa omeniti, da so igrah biez standardnega vratarja, kar se je tudi krepko poznalo. Na tretje mesto se je uvrstil tako Cividin.
V velikem finalu sta si stala nasproti Kras Trimac in Jadran. Po pričakovanju so slavili gostje in tako o-svojili tudi prvo mesto. Krašovci' so se skozi ves prvi polčas enakovredno borili, v drugem pa so žal popusthi in tako klonih z 10 goli razhke z rezultatom 26:36. Toda že drugo mesto predstavlja za naše velik uspeh.
Po turnirju je bilo nagrajevanje, na katerem so vse prisotne ekipe prejele pokal. (A. Budin)
DON BOSCO A — BOR	56:69
(30:27)
BOR: Filipčič 7 (3:4), Debeljuh 34 (8:12), Starec, Barini 4, Pavhca 18, Martini, D. Umer, Rudež, Gregori 6, Posega.
V prvem kolu »play-off« so borovci v Borgu San Sergio premagali Don Bosco. V prvi četrtini so se naši dobro upirali, predvsem po zaslugi Filipčiča. V drugi četrtini so popustih ter dovolili nasprotnikom, da so povedli za 8 točk (25:17) v 12. min.) Don Bosco pa je pri tem uporabljal v tej kategoriji nedovoljeno obrambo, proti katari se naši niso znašli. Nato se je razigral Marko Debeljuh, ki je zadeval kot za stavo, tako da
se je prvi polčas končal z vodstvom nasprotnika le s 3 točkami.
V drugem delu so naši le igrah kot znajo. Andrej Pavhca in Marko Debeljuh sta nadaljevala serijo zaporednih košev, ostah pa so se izka-zah predvsem v obrambi. Tretja četrtina se je končala pri vodstvu naših 51:45. V zadnji četrtini se je izkazal tudi Gregari, ki je dosegel tri lepe zaporedne koše in Bor si je v 28. min. priboril nedosegljivo prednost 14 točk (64:50).
Danes je na sporedu odločilna tekma s Servolano, ki je v drugi tekmi prvega kola premagala Libertas z 52:48. Tekmo bodo igrah pri Don Bo-scu ob 20.00. (Vanja Jogan)
naši nogometaši v mladinskih ligah
naše šesterke v mladinskih ligah
Under 14 ženske: Sloga A za naslov
NARAŠČAJNIKI
SANT’ANDREA — KRAS 3:1 (2:1)
STRELEC za-Kras: Kavalič v 8. minuti.
KRAS: Kočevar, Grgič, Mesar, Černe, Umek, Žagar, Lucijan Škabar, Kavalič, Grmek, Šuc, Mihč.
Kras se ni mogel zoperstaviti sicer povprečni ekipi Sant’Andrea, ker je stopil na igrišče brez treh stebrov Ferluge, Leoneja in Alana Škabarja. Začetek je bil vseeno obetaven, saj je Kavahč z lepim strelom od daleč zatresel mrežo. Domačini so si kmalu opomogli, Krasovci pa niso več prišh do izraza. (R.B.)
ZAČETNIKI
TORRI ANA — JUVENTINA 2:1
STRELEC za Juventino: Dario.
JUVENTINA: Grendene, A. in S. Ferfolja, Koršič, Peršolja, Petejan, Marvin, Marušič, Devetak, Gergolet, Kobal (Marko Petejan, Dario, Nar-duzzi).
Juventina je nerodno izgubila srečanje, predvsem zaradi slabega prvega polčasa. V nadaljevanju so štan-drežci igrah boljše, dosegh gol, ne pa izenačenje. Naj povetmo, da se je ša kako poznala odsotnost kapetana in stebra ekipe Sehana.
Naslednjo tekmo bo Juventina odigrala jutri, v četrtek, ob 18. uri v Krminu proti Cormoneseju. (M. P.)
BREG — CAMPANELLE 1:2 (0:2)
STRELEC za Breg: Vrše.
BREG: Rapotec, Calzi, Starin, Mondo, Švab, Lavrica, Bandi, Punis, Gri-
obvestila
PRIMOTOR KLUB vabi vse svoje člane, da se udeležijo sestanka, ki bo v Lonjerju danes ob 20.30.
SEJA DRUŠTEV
ki sestavljajo združeno žensko ekipo MEBLO bo jutri, 5. t.m., ob 20.30 na sedežu ŠD Kontovel.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo četrto redno šahovsko zamejsko hitropotezno prvenstvo v soboto, 7. junija, ob 16.00 na sedežu ŠD Polet (Konkonelska ulica 1). Vabljeni vsi zamejski šahisti!
lane, Švara, Mauri (Vrše, Matkovič, Gillif anò).
Začetek je bil usoden. Gostje so povedli že v prvi minuti, kmalu pa so tudi podvojih. Šele v nadaljevanju so Brežani pokazali svojo pravo moč. Zasluženo so dosegh gol, a so nato imeli smolo, saj so zadeli prečko. Pohvalo zasluži Massimo Vrše. (M.š.)
BREG — SONCINI	1:0 (0:0)
STRELEC za Breg: Vrše.
BREG: Rapotec, Calzi, Strain, Grilanc, Švab, Lavrica, Bandi, Punis, Mauri, Sancin, Vrše (Matkovič, Švara).
Proti solidnemu nasprotniku so i-grah Brežani zelo pamdtno. Po enakovrednem prvem delu, v katerem so proti koncu imeh gostje nekaj dobrih priložnosti, smo v d.p. beležih terensko premoč Brega. Gol je s prostega strela dosegel Vrše. Po zmagi je bilo veselje nepopisno, posebno pohvalo zasluži tokrat Janko Švara.
(M. Š.)
CICIBANI
SAN MARCO — MLADOST	1:5
STRELCI: Aleš Ferfolja (3), Gergolet in Zampar.
MLADOST: Zanier, Lakovič (Matija Gergolet), Devetak, Lavrenčič, Zampar, A. Ferfolja, P. Gergolet (Pahor), M. Ferfolja.
Doberdobci so v zadnjem srečanju ugodno presenetili proti solidni ekipi iz Sesljana. S tem uspehom se Kraševci bližajo vrhu lestvice.
Naslednjo tekmo bodo igrali danes ob 18. uri v Doberdobu proti Romani. V soboto pa bodo ob 15.30 v Tržiču igrah proti Fincantieriju. (M. P.)
KOŠARKA: 1. MOŠKA DIVIZIJA
Sokol končal uspešno
CUS — SOKOL	48:53 (22:31)
SOKOL: P. Busan 19, D. Busan 7, Rosatti, Ridolfi, Golemac, Caharija 12, Žbogar 8, Terčon, Vidoni, Pupds 7.
V zadnjem kola so si sokolovci zmago zagotovili praktično že v prvem polčasu, ko so uspešno prodirali na koš in skakali na odbite žoge. Glede na to, kar si je Sokol na začetku prvenstva obetal, in sicer le zabavo, je gotovo ugodno presenetil, saj je končal prvenstvo na 6. mestu z dvanajstimi točkami. (Niko)
VOLLEY — SLOGA A	0:3
(1:15, 9:15, 6:15)
SLOGA A: Ciocchi, Zitter, Čufar, Fabrizi, Foschini, Gregori, Kocman, Lupine, Marucelh, Pauhna, Škerk.
Sloga A je po pričakovanju osvojila prvo mesto v svoji skupini. V tem tednu bo odigrala še srečanje z ekipo Montasio, ki je zmagovalec skupine B in iz katere bo izšel pokrajinski prvak. Deželnega finala, ki bo v nedeljo v pokrajini Videm, pa se bosta udeležih obe ekipi.
BREG — DLFAC 2:1 (15:2, 11:15,
17:15)
BREG: Kocjančič, Canziani, Žerjal, Pečar, Glavina, Kral, Ota, Kraljič, Gaburro, Koren, Giorgi in Sancin.
Mlade odbojkarice Brega so končale prvenstvo z zmago nad DLFAC in se tako maščevale nasprotnicam za poraz z istim izidom v prvem delu prvenstva. Mlade Dolinčanke so bile v drugem delu prvenstva občutno
Vso tri slovenske tržaške šesterke, ki so se prebile v končnico za napredovanje v D hgo, so si z zmagami v povratnih polfinalnih tekmah priborile pravico do nastopa v finalu, kar je vsekakor lep uspjeh. Med ženskami bomo priča slovenskemu finalu med Borom in Sokolom, ki sta izločila zmagovalca skupine A Vivai Busà oziroma OMA Armes. Za pravo senzacijo so med moškimi poskrbeli borovci, ki jim je uspel neverjeten preobrat. Po porazu s 3:0, so v povratni tekmi pre-magah Le Volpi z istim izidom in mu prepustili vsega 19 točk, medtem ko so jih v prvi tekmi dosegh 27. V finalu za napredovanje se bodo pjomerili z NPT, ki je presenetljivo izločil Inter 1904.
ŽENSKE
DMA ARMES — SOKOL	0:3
(6:15, 13:15, 13:15)
SOKOL: Radetič, Rudež, Pizziga, Visentin, T. in L. Masten, škerk, Žbogar, Gattonar.
boljše, štiri zmage in en px>raz, v prvem delu p>a.dve zmagi in trije pw-razi. (G.F.)
SLOGA A — CUS B	3:0
(15:4, 15:8, 15:6)
SLOGA A: Ciocchi, Zitter, Čufar, Fabrizi, Foschini, Gregori, Kocman, Lupine, Marucelh, Rebula, Škrk.
Prva Slogina ekipa je tudi v povratnem kolu po pričakovanju odpravila drugo postavo tržaškega CUS, ki ji nikoh ni nudila enakovrednega odpora.
MONTASIO — SLOGA B	3:0
(15:4, 15:8, 16:14)
SLOGA B: Čebulec, Fabi, Grgič, Jogan, Križmančič, Micah, Mihč, Pa-vat, Purič, Stopar, škerk, Vidah.
Najmlajše Slogine odbojkarice so do še nepremaganih nasprotnic imele vse preveč spoštovanja, da bi lahko igrale kot znajo. Ko so se v tretjem nizu otresle treme, pa so jim bile povsem enakovredne. (Inka)
Že po prvi tekmi je bilo razvidno, da jo Sokol boljši, povratna je to še potrdila, čeprav so imela naša dekleta precej težav v zadnjih dveh nizih. Z odločno igro pa so preobrnile stanje v svojo korist. Treba je povedati, da so si že z delno zmago v prvem setu zagotovile nastop v finalu, zato so v nadaljevanju igrale bolj nezbrano. (P. Pizziga)
BOR — VIVAI BUSA’	3:0
(15:10, 15:5, 15:7)
BOR: Bandi, Knez, Bandelj, Sancin, Superina, Mauri, Pernarčič, Vesel, De Piero, Viler, Čok.
Borovke so nekohko podcenjevale nasprotnice, te pa so igrale še slabše, kot v prvi tekmi. Po zmagi v prvem nizu, ki je že pomenila osvojitev finala, je nasprotnik popolnoma popustil in naše igralke so si že s servisi zagotovile zmago, zaradi boljšega kohčnika v točkah posameznih nizov pa tudi pravico, da finalno tekmo o-digrajo na domačih tleh.
NOGOMET ZA NAŠE ŠOLE
Jutri finale
Jutri bodo na malih igriščih v Trebčah, Bazovici in na Padri-čah finalni dvoboji letošnje druge izvedbe nogometnega turnirja ZSŠDI za osnovnošolce in nižje-srednješolce.
CICIBANI (Trebče)
18.00 za 3. mesto: Donadoni/ Sv. Frančišek/Sv. Ivan - Sv. Ana/ Škedenj; 18.45 za 1. mesto: Šem-polaj - Bazovica.
ZAČETNIKI (Bazovica)
18.00 za 3. mesto: Bazovica/ Katinara - Prosek; 18.45 za 1. mesto: Boljunec/Dolina - Donadoni/S v. Frančišek/Sv. Ivan.
DEČKI (Padriče)
18.00: za 1. mesto: Dolina - Sv. Ivan.
MLADINCI (Padriče)
18.45 za 1. mesto: Sv. Jakob -Nabrežina.
Nagrajevanje in zakuska za vse kategorije bo ob 20. uri na Padričah ob igrišču. V primeru slabega vremena bodo finalne tekme odigrali v petek.
MOŠKI
BOR — LE VOLPI	3:0
(15:11, 15:3, 15:5)
BOR: Meton, Kalc, Pečenko, Starc, Jablanšček, Sedmak, Brana, Marega. Jercog, Gombač.
Stubljevi varovanci so že na samem začetku pokazali, da nimajo nikakršnega namena prepustiti finalne tekme nasprotni ekipi. V prvem setu so prepričano pričeli in bili stalno v vodstvu. Nasprotna ekipa se je dobro borila, vendar ni mogla, do živega mlajšim borovcem. Na začetku drugega seta so borovci takoj povedli 7:0. Ta trenutek je bil odločilen za izid tekme, saj niso imeh nasprot' niki nikakršnega orožja proti boljše; mu bloku in napadu borovcev. Tudi tretji set je potekal v znamenju pr®' moči plavih. Pohvahti je treba vse igralce in trema-ja Stublja, saj s° dokazali, da lahko z zvrhano mer° dobre volje in z dobro igro dosežejo marsikateri rezultat. (Marko Kalc)
ODBOJKA (1. divizija): naši vsi v finalu