Štev. 110.
V Ljubljani, v sredo dne 12. oktobra 1910.
Leto XIII.
V
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 53 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poStnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 7l mm) za Izhaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20	vin.,	večkrat	po	dogovoru.	Posameana	številka	10	v.
Deželna volilna pravica.
Iz deželnozborskih krogov prihajajo glasovi, da namerava klerikalna večina še enkrat reformirati deželni volilni red. Obenem javlja telegraf iz Prage, da je namestnik grof Coudenhove v češkem deželnem zboru izjavil, da vlada ne more pritrditi splošni in enaki volilni pravici za deželne zbore.
Ne vemo, kakšni so nameni S. L. S. v ljubljanski zbornici. Več kakor verjetno je, da se bo zelo ozirala na izjavo češkega namestnika, ki bo sploh služila sovražnikom splošne in enake volilne pravice po vsej državi. Gospod Coudenhove sicer ni povedal nič novega; zastopniki avstrijskih vlad naj le odpro usta, da »se izjavljajo« o volilni pravici, pa vsak normalni organizem mišljenja lahko ugane, kaj pride na dan. Toda če se ne more meni nič tebi nič prezirati mnenje vladajočih o ljudskih zahtevah, vendar ne more in ne sme biti to mnenje najvažnejše in odločilno, ker bi bil sicer vsak napredek v državi sploh nemogoč. Politične in socialne reforme so se vedno izvrševale tako, da se je premagala volja vladajočih. In da se s takim procesom lahko dosežejo tudi prav globoko segajoče reforme, dokazuje ravnokar proklamacija republike na Portugalskem.
Pri nas torej sedaj ni najvažnejše vprašanje, kako sodita gospoda Bienerth in Haerdtl o volilni pravici za deželne zbore — mnenje gospoda Schwarza sploh ne prihaja v poštev in najbrže itak nima nobenega — temveč kaj misli ljudstvo in kaj hočejo politične stranke. Bienerth in Haerdtl sta za vsako reformo, ki ne izpremeni sedanjih razmer; to vemo. Bienerth in Haerdtl nasprotujeta splošni in enaki volilni pravici; to je logično. Toda baron Gautsch je leta 1905. meseca avgusta slovesno izjavljal, da je splošna in enaka volilna pravica za avstrijski državni zbor nemogoča, meseca novembra jo je že napovedal in februarja 1906. jo je že predlagal. In Gautscheva ženialnost, dasi ni bila ravno epohalna, bi se še mogla meriti z Bienerthovo.
Ampak vlada ne prinese splošne in enake volilne pravice na krožniku. Zato je treba vedeti, če je pri nas kaj volje za dosego te pravice in če je kaj moči, da se zlomi odpor vlade.
Naglašali smo že večkrat, da je zlasti na Kranjskem razven polovice privilegiranih veleposestnikov, če se smejo oficielne izjave strank smatrati za resne, vse zavezano za splošno in enako volilno pravico s proporčnim sistemom. Od klerikalne in od liberalne stranke imamo ponovne izjave; zatrjevalo se je, da tudi slovenski veleposestniki ne ugovarjajo taki volilni pravici; stališče socialne demokracije pa je menda zadostno znano. Torej bi lahko trdili, da nima splošna in enaka volilna pravica na Kranjskem drugih nasprotnikov kakor približno 50 veleposestnikov in zastopnike vlade. Ob tem razmerju je težko misliti kaj bolj absurdnega kakor vsiljevanje sistema, ki ga ne mara takorekoč živ krst in kakor odklanjanje zahteve, ki je splošna in po vsej deželi enaka. Nič ne more tako krepko izražati lažnivosti našega konstitu-cionalizma kakor dejstvo, da se splošna zahteva vsega prebivalstva dežele ne more izpolniti, le zato ne, ker ji noče pritrditi vlada.
Toda dokler se ne bo znalo povedati nič drugega, kakor da vlada ugovarja, bo njen absolutizem vedno močnejši od vseh ljudskih zahtev. Če je splošna in enaka volilna pravica dobra in če se ne da doseči z vlado, se ir.ora doseči proti vladi in njeni trmi. Odločilno je pred vsem vprašanje, če imajo politične stranke na Kranjskem voljo in če so svoj’; izjave o splošni in enaki volilni pravici podajale resno in v imenu ljudstva, oziroma svojih pristašev. Dokler se poslanci in klubi in načelništva strank sklicujejo le na negativno stališče vlade, je njihova volja dvomljiva. Tudi predlog, ki bi ga eventualno vložili v deželnem zboru, bi z ozirom na znano nasprotovanje vlade še ne izpričeval njihove resnobe, če je ne dokažejo tako, da mora odpasti vsak dvom. Načrt, tudi če se sprejme v deželnem zboru, ne bo sankcioniran, ker ga ne bo priporočala vlada in delo bo brezuspešno.
A kaj se more storiti drugega ? — vprašujejo formalisti pa skomizgavajo. »Bolje je, da se takoj predloži taka reforma, o kateri se sme upati, da bo potrjena.«
No, če bi bilo tako, bi se sploh ne smelo zgoditi nikdar kaj drugega kakor volja visoke vlade in narodi bi do sodnega dne lahko ostali pod varuštvom. Če 1 judstvo hoče, a vlada noče, je treba prisiliti vlado. Najprej moramo seveda vedeti, če ljudstvo hoče, kajti brez njega se ne opravi nič. To pa ne bi bilo tako težko poizvedeti. In že z vprašanjem, ki bi se predlagalo ljudstvu, se izvrši precejšen pritisk na vlado.
Ko so se leta 1905. socialni demokratje bojevali za splošno in enako državno volilno pravico, ni bilo premagati samo nasprotovanja vlade, ampak tudi upor tisti čas še močnih strank, zakotnih a vplivnih krogov, svoje pozicije branečega fevdalizma, kamarile i. t. d. A socialni demokratje so takrat najprej vprašali, kdo je pristaš splošne in enake volilne pravice in kako močna je njih vojska. Poklicali so jih vse na plan in vprašali, če se hočejo bojevati. Potem še le je prišlo vprašanje, s kakšnimi sredstvi se bo vodil boj. Kjer je odločna volja, tam so tudi sredstva. Uspeh je potrdil pravilnost taktike.
Stranke na Kranjskem trdijo, da stoje na stališču splošne in enake volilne pravice. Vse stranke, ki veljajo kaj pri ljudstvu, trdijo to. Eno vprašanje imamo torej, o katerem se strinjajo vse stranke. Sto in sto razlogov je razdelilo ljudstvo v stranke, ampak v tem enem vprašanju ni nasprotja. Treba bi bilo torej pred vsem poizvedeti, če smejo stranke svojo zahtevo res zastopati v imenu ljudstva. Vprašanje pa bi se moralo ljudstvu predložiti tako,, da bi odgovor zabrnel nasprotnikom v ušesih.
Kaj so Kranjci res tako zaspani, da se za splošno in enako volilno pravico ne bi moglo razviti ljudsko gibanje? Vse stranke skupaj imajo vendar v sebi in za seboj vse ljudstvo v deželi. In če bi vse skupaj stopile pred ljudstvo, pa vprašale: Ali hočete splošno in enako volilno pravico? — bi moral biti odgovor tako mogočen, da ga ne bi mogla prezirati nobena vlada.
Pot je torej jasno začrtana. Edino vprašanje se glasi, če je volja tam, kjer bi morala biti.
Portugalski paberki.
Nihče ne more trditi, da je na Portugalskem že vse na jasnem. Vendar pa je gotovo, da je revolucija zmagala in da so upi monarhistov le še prazna pena. Res 'p, da zunanje države še niso priznale republike, nedvomno je pa tudi, da jo kmalu priznajo, zakaj čim bo jasno, da je republika utrjena, ne bo prišlo nobeni državi na misel, zaradi Manuela voditi vojno. Republika pa je že gotovo dejstvo, zakaj če bi imeli kraljevi pristaši toliko moči, da bi jo mogli zrušiti, bi se bilo to že pokazalo. Kadar je republika utrjena, pride upor rojalistov prepozno. To vedo oprode starega režima prav dobro in če bi bilo prebivalstvo tako monarhistično, kakor so trdili prve dni, bi že bili gledali, da bi ga spravili na noge, preden se republika okrepča. Sicer pa niso prerokovanja o obnovi padlih vlad nič novega in kdor je bil poražen od revolucije, se je navadno tolažil, da se vrne stari red.
Zelje tistih, ki se jim je dobro godilo pod kraljem, so že verjetne. Vsaka monarhija mora rediti četo lenuhov, ki ni za nobeno rabo in tudi na Portugalskem je bilo dovolj takih parasitov. Posamezniki so znali najneverjetnejše sinakure spravljati v svoje roke; po štiri, pet, šest, različnih »služb« so imeli nekateri; seveda niso opravljali nobene, ampak plače so dobivali za vse. V bogatih deželah so taki imenitniki strašno breme ; Portugalsko pa je siromašno, kajti industrije ni, zemlja pa se obdeluje po starinsko in za zboljšanje razmer ni storil stari sistem ničesai. Nekdaj vsled svojih prekomorskih posestev bogata dežela je obubožala in če bi ne bilo ljudstvo neskončno skromno, bi ga bila morala beda že uničiti.
Pa tudi skromnost ima meje. Zato je razumljivo, da pozdravlja narod republiko povsod z navdušenjem. Verjetno bi bilo to čelo tedaj, če ljudstvo res ne bi bilo republikanskega mišljenja. Kajti v hudi bedi pozdravlja ljudstvo, zlasti pa tako zanemarjeno ljudstvo, vsako izpremembo, ker si misli, da slabše ne more postati kakor je, bolje pa nemara le. A da je morala biti beda že prav velika, je lahko razlagati. Leta in leta so vlade zanemarjale narodno gospodarstvo. Državne finance so bile izpod kritike. Naj-plodovitejša zemlja ob reki Tajo je v rokah veleposestnikov, ki se ne brigajo za poljedelstvo. Kjer žive mali kmetje, pa nimajo sredstev in pripomočkov za intenzivno obdelovanje zemlje. Tisoč rejsov, kar je približno 5 kron, se zdi temu ljudstvu mnogo denarja. Meso jim je za hrano skoraj neznano, a ravno oni nosijo najverja bremena za dvor, militarizem in birokracijo. V deželi, ki šteje 5 milionov prebivalcev, je 80 odstotkov analfabetov. Kajti za ljudsko izobrazbo ni bilo dovolj denarja, moralo pa ga je biti vedno dovolj za pijavke. Značilno je, da je dinastija dolžna državi 600 milionov, zadnji kralj Manuel sam 10 milionov.
Ko je 211etni kralj s svojo mamico in staro mamico prijadral do Gibraltara, ne da bi ga bili med potjo ujeli, ker ga sploh lovili niso, se je polagoma rešil svojega strahu in se spomnil, da bi kot veličanstvo pravzaprav moral biti junak. Bilo je treba precej časa, preden so se mu zbegane misli toliko uredile. Nazadnje pa se mu je vendar vrnila korajža, ker je spoznal, da mu nihče ne grozi, pa je izjavil, seveda slovesno, da se ni odrekel prestolu in da se ne bo, ampak da hoče varovati vse pravice svoje osebe in svoje dinastije. Menda ni nikogar presenetil s to hrabrostjo. Le da ne bo njegova izjava nič vredna, dokler ga Portugalsko ne poprosi, naj se milostno blagovoli vrniti na prestol. Doslej pa nič ne kaže, da bi ga hoteli prositi.
Zanimiva je vloga, ki jo je vojaščina igrala pri vseh revolucijah zadnjih let. Pra-
vijo, da je militarizem najzanesljivejša opora tronov. To je baje že v značaju vojske. Viljem na Nemškem je bil n. pr. prepričan, da morajo vojaki brez pomisleka streljati na brate in očete, če ukaže on. Praksa je to teorijo temeljito ovrgla nekolikokrat po vrsti. Srbski oficirji so spravili Aleksandra in Mašo na drugi svet. Turški častniki so odvedli svojega Abdul Hamida v Solun, odkoder se ne more geniti. Portugalska mornarica je bombardirala kraljevsko palačo. To je le nekoliko primerov, a dovolj za dokaz, da vsaka teorija lahko osivi. Po vseh kulturnih državah se pomnožuje vojaščina, nabavlja neprenehoma novo orožje, grade ladje. Javna tajnost je, da mislijo gospodujoči ob tem veliko manj na zunanjega, kukor na takozva-nega notranjega sovražnika. Doslej je že v nekaterih slučajih to strastno oboroževanje koristilo ravno notranjemu sovražniku.
Kdor opazuje vse to, bi moral nazadnje pomisliti, če niso socialne reforme in politične svobode vendar boljša sredstva proti revolucijam nego militarizem. Ampak kdor tako misli, je modernist, vladajoči so pa povsod staroverci. Kdo bi jim pomagal?
Politični odsevi.
* Avstrijska delegacija ima danes, v sredo, ob 5. popoldne svojo otvoritveno
sejo.
* Socialno demokratični člani delegacije bodo po sklepu S. D. Zveze v državnem zboru na prvi seji delegacije vložili protest, ker so delegacije nepostavno sklicane. Kakor smo že javili, so mandati delegacij-skih članov potekli in bi se bili morali v državnem zboru na novo voliti. To se ni zgodilo. V znamenje protesta se socialni demokratje ne udeleže volitev v predsedstvo.
v' V krogih Slovanske Enote agitirajo za to, da bi bil za predsednika avstrijske delegacije izvoljen dvorni svetnik dr. Ploj. Okus je pač čuden. Vprašanje je tudi, kaj poreko slovenski klerikalci, ki so v osebnih vprašanjih zelo strastni.
* Zaradi vojaških reform se bodo pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado nadaljevala v Budimpešti. Nasprotja med obema vladama še niso poravnana in zlasti radi reforme vojaškega kazenskega procesa je nesoglasje še veliko. Sicer pa se obdaja vsa zadeva s tako skrivnostjo, kakor da bi bil greh, če bi ljudstvo zvedelo, kaj pravzaprav nameravajo veliki reformatorji.
* Nemški liberalni poslanec dr. Par-gelt je umrl. Pergčlt je leta 1892. prvič prišel v državni zbor kot zastopnik volilnega okraja Rumburg na Češkem in se je takoj pridružil tedanjemu voditelju nemških liberalcev Plenerju. Na glas je prišel še le leta 1905. zaradi sovraštva, s katerim je nasprotoval volilni reformi. Od tega časa so ga nemški nacionalci postavili med svoje voditelje, dasi ga njegove sposobnosti niso nič kaj priporočale za vodilne vloge.
* Demonstracije zoper podraževanje živil se nadaljujejo. Tudi zadnjo nedeljo jih je bilo mnogo po raznih avstrijskih mestih. Zlasti so bile večje demonstracije v Lvovu, Inomostu i, t. d. V Lvovu se je udeležilo tudi uradništvo in zlasti mnogo žena.
* Nova hrvaška stranka se ustanovi dne 13. t. m. To ima biti nadomestilo dosedanje koalicije. Vendar pa ne pridejo v novo stranko vsi člani dosedanje koalicije, kajti razven divjakov kakor grof Pejačevič, grof Kulmer i. t. d. so jo zapustiji tudi slavonski člani, ki stoje pod vodstvom drja. Neumanna. S temi odpadniki hoče Tomašič sestaviti svojo vladno stranko, iz ostalih članov koalicije pa se ima sestaviti nova zedinjena hrvaška stranka. Ustanovni zbor nove stranke sklicujejo poslanci dr. TuSkan, dr^ Badaj, dr. Lorkovič in dr. Mažuranič. Usta
novitev nove stranke, ki se že obrača proti banu, potrjuje, da se je koalicija zastonj pro-stituirala.
* Grof Štefan Tisza ima vstopiti v Khuen Hedervaryjevo ministrstvo kot minister na kraljevskem dvoru. Ta vest, ki se raznaša v ogrskih političnih krogih, pač še ni potrjena, a značilno je že, da je mogla sploh nastati. Stefan Tisza je najbolj zagrizeni sovražnik splošne in enake volilne pravice.
* Ogrska poslanska zbornica se je imela še enkrat sklicati, preden se snidejo delegacije. Zdelo se je, da je to potrebno zlasti zaradi tega, ker so trije hrvaški člani, ki so bili izvoljeni v ogrsko delegacijo, odložili mandate. To se je zgodilo, ker se volitev ni izvršila tako, kakor je hotel klub hrvaških poslancev, vsled česar je nastal zopet konflikt med banom Tomašičem in koalicijo. Vlada je pa opustila sklicanje zbornice in na mesto hrvaških delegatov Grahovca, Popoviča in Muačeviča pridejo kot namestniki madžarski poslanci Zako, Oberth in Sy-peki. Ustavnost na Ogrskem je pač be-čarska.
* Španski min. predsednik Canalejas
je imel v zbornici poslancev govor o položaju. Naglašal je, da je postopanje klerikalcev protipostavno in da zbuja pohujšanje. Dejal je tudi, da vlada ne namerava pretrgati zvez z Vatikanom, ampak da jih hoče urediti. Vladi se je s 147 glasovi izreklo zaupanje.
* V Barceloni so bile v nedeljo velike demonstracije v spomin Ferrerjeve smrti. Mnogo tisoč oseb je demonstriralo po ulicah in na pokopališču. Poroča se, da so bili tudi nemiri.
* V Venecueli so se uprli jetniki v kaznilnici San Carlo ter so pomorili več u-radnikov. Med ubitimi je tudi brat predsednika republike Gomez. Večina jetnikov, ki so bili pristaši bivšega predsednika Castra, je pobegnila. Boje se, da izbruhne revolucija.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
— Kranjski deželni zbor bo v petek zopet sklican na sejo. Sedaj poslujejo odseki.
— Hribarjevo demisijo je »Slovenski Narod« v soboto prav na kratko naznanil svojim čitateljem. Pravi, da je Hribar odložil mesto predsednika v izvrševalnem odboru, ker se mu ni posrečilo napraviti slogo med mladini in starini. Stvar pa vendar ne more biti tako nedolžna, zakaj Hribar se oglaša in kaže, da se čuti globoko užaljenega. V »Agr. Tagblattu« je sam priobčil svoje nazore o Plojevem posredovanju, kateremu zelo •zamerava korake pri Haerdtlu, zlasti pa pri Schwarzu. A tudi »Hrvaška Korespondenca«, katero smatrajo za oficialno glasilo »Zveze Jugoslovanov« (Hribarjevega kluba) prinaša daljšo izjavo, ki v enakem zmislu obsoja Pio-jevo delovanje. V tej izjavi se pravi:
Na vsak način še mora obžalovati, da se je poslanec Ploj kot načelnik Zyeze južnih Slovanov, namesto da bi bil v zmislu klubovega sklepa vztrajal pri zahtevi in delal za potrditev, toliko ponižal in delal pri merodajnih osebah narodno napredne stranke na to, da se Hribar odpove županstvu,.kar je storil najbrže zato, da napravi uslugo vladi. Se bolj pa se mora obžalovati, da se je pričel pogajati za hrbtom župana Hribarja, s katerim bi se bil moral kot načelnik Zveze južnih Slovanov, kateri pripada Hribar, predvsem posvetovati . . . Jasno je, da je vlada tako dobila vtisk, ko je dvorni svetnik Ploj vprašal deželnega predsednika, če bi se zadovoljila z drugim članom občinskega sveta, da vlada razpoloženje žrtvovati Hribarja in da bi Hribarjeva nepotrditev ne dovedla do resnega konflikta ... Še značilnejše pa je posredovanje dvornega svetnika Ploja pri deželnem predsedniku Schwarzu zato, ker so se z dr. Tavčarjem in dr. Trillerjem izrecno dogovorili, da se po Ploju nameravana in kakor se zdi po vladi lansirana mirna rešitev izvede le pod pogojem, da mora biti z njo zadovoljen Hribar. Dosledno bi se bil moral Ploj sporazumeti s Hribarjem, preden je šel k deželnemu predsedniku. Da je bil dvorni svetnik Ploj dne 9. julija za trdno prepričan, da je vlada že končno rešila stvar, je komaj verjetno. To kaže okolščina, da ko je dvorni svetnik Ploj 14. avgusta obiskal Hribarja in mu je Hribar dejal, da ni misliti na njegovo resignacijo, češ da si rii svest nobene krivde, je Ploj takoj o tem poročal ministru Haerdtlu.
Ta izjava kakor tudi Hribarjeva v »Agr. Tagblattu« izključuje vsak dvom o Hribarjevi užaljenosti in o tem da bo ta konflikt imel posledice tudi v državnozborskem klubu, kateremu pripada Hribar.
— V sporu liberalne stranke je bilo Hribarjevo stališče nekaj časa dvomljivo. Ali se prišteva starinom ali mladinom — to je bilo vprašanje, na katero je odgovarjal vsak po svoje. Polagoma se • i to vendar neko liko jasni. Hribar je h' . kanju in komplimentom vedno dostopen, pa se zdi, da ga je tudi hinavska demagogija nemladih mla-dinov zadela tam, kjer se koncentrira vse njegovo mišljenje in čutenje. Nj. gov odstop od predsedništva v izvrševalnem odboru liberalne stranke ne more bili posledica nesloge, katere ni mogel odpraviti. Zakaj razven enega pisma, s katerim je poživljal na slogo, ni znan ne en korak, ki bi ga bil storil v poravnanje diferenc. Sploh se zdi, da Hribarju
ne gre več za slogo. Mož je bil vedno skrajno subjektiven, njegova oseba mu je bila najvažnejše, kar je zlasti drastično izrazil z besedami : »Moja oseba je program« in sedaj se čuti kot žrtev pa vprašuje, kdo ga je žrtvoval. Mladini dvigajo prst in ga upirajo v starine, Hribar pa smatra to za vdanost in ljubezen in njegove simpatije se nagibljejo na »mlado stran«. Samoljubi niso bili nikdar .dobri psihologi. Hribar- je bil v normalnih časih slab poznavalec ljudi, a je še slabši sedaj, ko je ves razburjen in užaljen. Med tistimi, ki s tribunskimi gestami deklamirajo o krivici, storjeni Hribarju, so taki, ki so že na vse strani kombinirali, kako bi sami prišli na županski stolček. In če bi bilo količkaj upanja, da dosežejo svoj cilj, bi se jim vse tiste praktike, ki jih očitajo starinom, ne zdele odiozne.
— Mili »Slovenec« zopet sika kakor gad, ker na Portugalskem niso njega vprašali, če smejo napraviti revolucijo in ko so jo napravili, ga zopet niso vprašali, kaj smejo delati dalje. Pa je res, da se mora pobožen katoliški človek jeziti! Portugalski jezuitje niso storili nič druzega, kakor da so izza svojih varnih zidov malce streljali na ljudstvo in vrgli nekoliko bomb nanje, pa je ta sodrga kar napadla klošterl Blagi patri so sicer večinoma ušli po skrivnih hodnikih, ampak potem je pr šla še nekrščanska republikanska vlada, pa je ukazala vsem bo-goljubnim patrom in fratrom in ljubim kloš-terskim sestricam, da naj se izkidajo iz dežele. To je res nezaslišano in pri »Slovencu« so bili menda toliko previdni, da so si naročili zdravnika za vsak slučaj. Katoliškemu listu ne gre v glavo, da so take »strahote« mogoče. Pač pa mu gre v glavo, da sme vsak falot odirati ljudstvo, pasti lenobo na račun pridnih tujih rok in se šopiriti kakor petelin na gnoju, le če obleče kuto in če zna svojo pohotnost odevati s hinavskim plaščem »vere«. V vsakem razredu, v vsakem stanu se smejo ločiti poštenjaki in lumpi; le za zmes, ki se zbira po samostanih, ne bi smelo veljati to. Vsak kozel bi se tu moral smatrati za popolnega svetnika. A ravno na Purtugalskem, kjer je cvetel klerikalizem kakor na Španskem, so morali menihi in nune že korenito	gospodariti,	da se	je med tem
ljudstvom razvilo tako sovraštvo do njih, da ne more več videti fraterčka ali sestrice na ulici. Če je nova vlada izgnala redovnike obojega spola in duhovnikom ukazala, naj ne hodijo v duhovniški	obleki	na	ulico, se
je morala	ta gospoda	že dovolj	zameriti
ljudstvu. Toda »Slovenec« je morda zato tako hud, ker sluti, da bi pobožna družba utegnila privandrati v Avstrijo? Delat konkurenco ?
— Orient-Express čez Ljubljano in
Zagreb. Pred par leti je bilo mnogo govora, da bi se imel urediti poleg sedanjega orientnega	ekspresnega	vlaka,	ki	vozi čez
Dunaj in Budimpešto, drugi, ki bi spajal Pariz oziroma London s Carigradom čez severno Italijo, Kranjsko in Hrvaško. Potem je vse utihnilo. Zdaj pa javljajo, da je postal načrt zopet aktualen. V Zagrebu je gospod M o a m a r c h e, urednik francoskega potnega vodnika (Guide joane) ter proučava gospodarske in turistovske prednosti nove črte. Taka zveza bi imela tudi za Ljubljano in sploh za tujski promet na Kranjskem velik pomen.
Trst.
— Na protestnem shodu zoper po-draženje živil, ki je bil v nedeljo 2. oktobra na trgu Donadoni v Trstu je bila sprejeta sledeča resolucija:
»Dne 2. oktobra 1910 zborujoči ljudski shod obsoja najodločneje popolnoma zgrešeno in delavskemu ljudstvu skrajno škodljivo protekcionistično politiko avstrijske vlade, ki pod uničujočim vplivom agrarcev kar ziste-matično slabi trgovino, ovira obrtni razvoj in nezaslišano podražuje življenje revnemu delavskemu ljudstvu. Obsoja najodločneje vsakršno zapiranje mej zoper uvoz mesa in žita, ki je krivo sedanji draginji. Zahteva, da se napravi konec neumni in škodljivi protekciji agrarcev ver da se jemljo v poštev koristi delavstva, koristi, ki zahtevajo neomejen uvoz prekomorske živine, da se ublaži sedanja neznosna draginja mesa. Izjavlja, da se nadalje ne bo več dopuščalo izkoriščati ljudstvo od veleagrarnih dobičkarjev in oderuških mešetarjev. V boju zoper agrarnim interesom služeči vlado se morajo združiti vsi konsumentje, da se združeno rešijo nesposobne vlade, ki se je pokazala nezmožno zagotoviti revnemu ljudstvu potrebno življenje. Na shodu zbrani izjavljajo ponovno, da so pripravljeni in da se hor neizprosno bojevati zoper vlado, agrare in ■ sovražnike ter obljubljajo, vztro’ v boju trdno do popolne zmage.«
To je resolucija, ki jo je ra./.\ no ljudstvo soglasno sprejelo na nedelj. tcem protestnem shodu v Trstu. In v tej resoluciji je obenem jasno začrtana pot, po kateri moramo naprej. Zakaj nič ne bi bilo bolj smešno, kakor če bi se zadovoljiti ? tem, kar smo
dosedaj storili zoper draginjo. Kakor v poslednjih tednih, tako mora biti ljudstvo tudi zanaprej veduo pripravljeno na vsako even-tualnost in oči mora imeti neprenehoma uprte v tiste nevarne kroge, ki strastno žele seči globokeje v že itak prazne žepe delavstva. Meščanstvu in vsem, ki so poslali v državni zbor zastopnike, ki niso hoteli poslušati in uvaževati resne, odkritosrčne in mirne besede socialističnih poslancev, naj odgovori ljudstvo na shodih in na ulici tako, kakor ve in more. To je naša beseda, preko katere ne moremo, dokler se ne bo ugodilo upravičenim zahtevam ijudstva. Naprej 1
— »Jaz sem narodnjak«, tako je odgovoril neki možakar, ki mu je naš sodrug ponudil »Rdeči Prapor«. — Ampak ste Slovenec, mu je odgovoril naš sodrug. — Kaj Slovenec, kaj Slovenec, jaz ne poznam Slovencev, jaz poznam samo narodnjake, je od-goril nato možakar. Naš sodrug se je pošteno zasmejal in se zamislil v temeljito izobrazbo, ki jo dobivajo reveži, ki zahajajo v v družbo narodnjakarije v Trstu.
— Razlika. »Edinost« je poročala, da so razprodale konsumne zadruge N. D. O. za preko 600.000 kron blaga in imele nekaj čez 2 00 0 kron dobička. Naše delavske konsumne zadruge so pa v letošnji poslovni dobi prodale za preko 8 0 0. 0 0 0 kron blaga, in imele čez 2 6. 0 0 0 kron dobička. Dvoje je mogoče. Ali je laž, da so razprodale zadruge N. D. O. za preko 600.000 kron blaga ali je pa pri tej zadrugi gospodarstvo tako slabo, da od razprodaje ne more deliti več kot 2% dobička, ko se je vendar tudi v teh zadrugah prodajalo po ceni kakor v vseh drugih privatnih prodajalnah. Ali gospodje ne znajo dobro lagati, ali pa ne znajo gospodariti.
— Pri Sv. Jakobu je v nedeljo tudi N. D. O. priredila shod proti draginji in je tam govoril bivši njen načelnik Mandič. Čudno je, kako se mešajo pojmi v glavi tega moža, ki bi neprenehoma rad nekaj radikalnega, pa se ne upa. Tudi na tem shodu je poka-' zal, da je večen diletant, ki je zašel v politiko iz bogve kakšnih estetičnih in artistov-skih vzrokov, ne pa iz notranjega poklica in ne da bi se upal vsaj iz spoznanih dejstev izvajati prave konsekvence. Dr. Mandič je povedal na shodu marsikaj o draginji, kar so socialni demokratje že cele mesece poudarjali po časopisju in po shodih. Carinska politika, izdatki za militarizem, to so znani argumenti, ki seveda drže. Ampak gospod dr. Mandič, pripisujoč krivdo vladi, je govoril tako, kakor da je vlada nekaj od vsega socialnega življenja ločenega, nad socialnim življenjem stoječega, kar je sama božja volja postavila tja, k er je. Menda gospod dr. Mandič tudi ne ve, da je draginja sama po sebi nujna posledica kapitalističnega sistema, čigar jedro je privatna lastnina, ki omogoča lastnikom proizvajalnih sredstev zahtevati za produkte delavcev v svojih tovarnah, rudni-nih, na svoj’h poljih, pašnikih itd. tako visoke cene kakor se jim poljubi, kolikor ne omejuje njihove grabežljivosti konkurenca in realna moč konsumentov. Neznano mu je bržčas, da tiči prvotni vzrok vse draginje v dejstvu, da se v kapitalistični družbi ne proizvaja za potrebe ljudstva, ampak za profit kapitalistov, katerim imamo prištevati veleposestnike prav tako kakor fabrikante, akcio-narje itd. Gospod dr. Mandič se zdi sam sebi gotovo zelo radikalen; a kaj je vreden radikalizem, ki plava vedno na površju pa se ne upa pogledati v globočino ? A dočim gospod dr. Mandič o bistvenih vzrokih draginje ni na jasnem sam s seboj, je o razlogih sedanjih izrastkov draginje naravnost neodkritosrčen. Vlada je kriva, da so meje zaprte. Vlada je kriva, da je visoka carina. Vlada je kriva, da žre militarizem milione in milione. Je že vse prav. A kdo je omogočil, da so se uvedli sedanji oderuški carinski tarifi, katerim so se upirali v državnem zboru edini socialni demokratje ? Kdo je z obstrukcijo oviral sklep trgovinskih pogodb z balkanskimi državami? Kdo glasuje kakor na ukaz za vse militaristične zahteve? Zakaj se ne upa dr. Mandič domisliti svojih misli, priznati, da so si jugoslovanski poslanci naprtili krivdo za vse te grehe, zakaj se ne upa iz tega izvajati konsekvenc ? — Na shodu se je po nacionalističnih govornikih oglasil tudi delavec Fr. Novak za besedo in je v tem zmislu posvetil drju. Mandiču. Govoril je mirno, stvarno, toda njegovi argumenti so držali in značilno je, da so ga zborovalci, ki sicer niso vajeni tega, mirno poslušali in da so mu tudi odobravali. Gospod dr. Mandič se je potrudil, da bi zavrnil delavskega govornika, a predla mu je trda, zlasti ker je moral priznati, da so naši narodnjaki res zakrivili vse tiste grehe, ki j m jih je sodrug Novak očital. Na shodu se je sprejela resolucija, ki je bila prepis socialno demokratičnih protidraginjskih resolucij.
— Pevski odsek »Ljudskega odra« je zopet začel z vajami in sodruge prosimo, da se udeležujejo vaj točno, zakaj bliža se čas, ko bo moral zbor nastopiti. Vaje se vrše
vsak četrtek ob 8. zvečer v gostilni »International« v ulici Boccaccio št. 25.
— Predavanje Ivana Cankarja. V petek, dne 14. oktobra 1910 predava v »Delavskem domu« ul. Boschetto 5. II. Ivan Cankar o predmetu »Umetnost in ljudstvo«. Začetek ob 8. in pol zvečer. Vstopnina 30 vin. za osebo. Važnost predmeta nam zagotavlja, da se bodo vsi sodrugi in prijatelji izobrazbe udeležili tega našega prvega letošnjega predavanja v velikem številu. Pa je tudi naša dolžnost, da posebej izkažemo čast znamenitemu slovenskemu umetniku in prijatelju ljudske kulture. Nihče naj ne manjkal
Goriško.
Deželna konfernnea.
(Konec.)
O peti točki dnevnega reda »stranka tisk in kolportaža« poroča sodr. dr. Dermota, ter predlaga da se opusti posebna razprava o tej točki, glede na poročilo sodr. Petejana.
K besedi se oglasi sodr. dr. Tuma, ki poudarja, da »Rdeči Prapor« ne ustreza lokalnim potrebam, ker ni mogoče priti ni do stika s kmečkim ljudstvom ni voditi polemike z domačimi strankami; »Rdeči Prapor« pa tudi nima dosti čitateijev med go-riškim ljudstvom, kar škoduje pri agitaciji. Trdi ime »Rdeči Prapor« ne služi več.
Sodr. Cotič pravi, naj bi se ustanovil tak lokalni list, ki bi imel večji vpliv na kmete in bi tako zbliževal kmete in delavce.
Sodr. Leban pravi, da »Rdeči Prapor« ne sprejema raznih dopisov, na kar mu odgovarja sodr. K o m a v 1 i , da se nasprotno uredništvo trudi vsestransko ustreči.
Sodr. dr. Tuma stavi sledečo resolucijo :
»Današnja konferenca konstatira, da je na Goriškem skrajna potreba po lokalnem listu, ki bi zastopal specialno domače delavske interese in pripravljal zbliževanje delavskega in kmečkega stanu.«
Dr. Dermota je proti tej resoluciji, ker bi lokalni list škodoval glavnemu glasilu »Rdečemu Praporu«, in omenja, da bi bilo bolje, ako bi se bolj trudili za kolportažo »Rdečega Prapora«.
Sodr. Novak pravi, da je tudi v Trstu nekaj časa šlo težko z agitacijo za »Rdeči Prapor«, da je pa sedaj mnogo bolje; isto bi se moralo zgoditi tudi na Goriškem.
Sodr. C e k o v i č pravi, da se je tudi italijansko glavno glasilo »II Lavoratore« malo čitaio po Goriškem; sedaj pa so si italijanski sodrugi ustanovili lokalni list »II Socialista Friulano«, ki se mnogo čita, čita pa se tudi »II Lavoratore« bolj kot prej.
Sodr. dr. Tuma pravi, da ne gre za sklep, ali naj se ustanovi nov lokalni list, ampak zato, da se izrazi o potrebi istega. Glavnemu glasilu pa bi se ne škodovalo z lokalnim listom, ki se itak preveč ne čita. Vzrok pasivnosti Rdečega Prapora« so strokovni listi »Rudar« in »Železničar«.
Sodr. Gorkič poudarja tudi potrebo lokalnega lista.
Dr. Tuma predlaga konec debate in formulira končno svojo resolucijo tako:
»Deželna konferenca poudarja potrebo strankinega glasila in potrebo agitacije za isto; ob enem pa konstatira, da je na Goriškem skrajna potreba po lokalnem listu, ki bi zastopal specialno domače delavske interese in pripravljal delo za zbliževanje kmečkega in delavskega stanu.«
Ta resolucija se sprejme z vsemi proti dvema glasorr.a,
Nato se zborovanje prekine za 10 minut.
Po zopetni otvoritvi da predsednik besedo predsedniku kontrolnega odbora Markiču, ki izjavlja, da je našel vse račune in knjige v redu ter predlaga prejšnjemu odboru absolutorij, ki se sprejme soglasno.
Šesta točka; Volitve. Sodr. Petejan za volilno komisijo predlaga sledeči odbor ; Dr. Tuma, dr. Dermota, Komavli, Cekovič in Gorkič, in sledeči kontrolni odbor: Cotič iz Sovodenj in Arčon iz Vrtojbe.
Oba predloga se sprejmeta soglasno.
Pr: »raznoterostih« pozdravlja dr. Tuma Petejana, ki odhaja v Trst, želeč mu tam obilo uspehov.
Sodr. Cekovič predlaga, da se skličejo protestni shodi proti dragiuji. Se odstopi političnemu odboru.
Sodr. Komavli prosi delegate, naj pazijo, da se volijo v odbore krajnih organizacij taki možje, ki res delajo in imajo ve-■'šelje do dela.
Nato zaključi zborovanje ob pol treh pop,
— Deželni zbor goriški je vlada zaključila. To je odgovor na sklep klerikalcev, da se razveljavlja Gabrščkov mandat. Res imeniten sklep! V državnem zboru so se morale demokratične stranke venomer pritoževati, da sede v zbornici poslanci, ki so Dili na sleparski način izvoljeni. Ugovori proti takim volitvam se niso reševali; če ni šlo
drugače, so se zavlačevali po odsekih, dokler ni bila legislativna doba pri kraju in tako so zlasti poljski žlahčiči prihajali samo s pomočjo nasilja v državni zbor, ako so bili notri, se niso bali nobene preiskave, nobenega rekurza. Ogromen trud se je moral vlagati, da se je sklenil zakon, ki obsega strožje določbe o verifikaciji mandatov, a še sedaj si znajo tisti, ki nimajo povsem mirne vesti radi svoje izvolitve, vzajemno pomagati in preprečiti razveljavljenje sleparsko pridobljenih mandatov. Na Goriškem je to vse drugače. Gabršček je bil pravilno izvoljen ; to priznavajo tudi iderikalci. Zoper njegovo izvolitev ni bil vložen noben ugovor. Ampak to je vseeno; klerikalci ne marajo Gabrščka in ga nočejo imeti v deželnem zboru. Dr. Šušteršič ne mara Hribarja. Da bi ga pripravil ob ljubljanski mandat, se je trudil na vse plati, da bi provociral razpust državnega zbora. Iznašel je vsak dan drugo sredstvo, pa vendar ni dosegel cilja. Naši goriški klerikalci so drugi tiči. Gabršček jim ni všeč, torej ne sme v zbornico. Kaj bi si dolgo belili glavo, ko imajo večino, ki lahko sklepa o mandatih? Razveljavijo volitev, pa je. Zakon sicer zahteva razloge. Če je bila volitev pravilna, je mandat veljaven. In volitev je bila pravilna. Ampak klerikalci ne marajo Gabrščka, pa mu vzamejo mandat. Basta! — Andrej Gabršček ni simpatičen. V boju zoper političnega nasprotnika mu je vsako sredstvo prav, kakor klerikalcu. Po njegovi »Soči« teče gnojnica. In prav blizu je čas, ko bodo tudi liberalci stokali, da so se podali pod absolutistično vodstvo tega moža. Na tihem stokajo pač že danes. Ampak prijazen ali neprijazen, simpatičen ali nesimpatičen — to nima opraviti z mandatom in z voiitvijo. Če je bil dober volilcem, mora biti dober tudi deželnemu zboru. Razveljavljenje pravilnega mandata je bilo tako kričeče nasilje, da bi si bila vlada sama naprtila nenavadno krivico, če ne bi bila nastopila proti temu. Nastopila je s tem, da je zaključila deželni zbor.
— Ljudski shod je bil v nedeljo v plesni dvorani Gorjupove restavracije na Tržaški cesti. Na dnevnem redu je bila draginja, ki je tudi v Gorici že neznosna, a kako jo čuti delavstvo, je najbolje pokazala velika udeležba. Dvorana je bila polna in v Gorici je tak shod redka prikazen. Ko je sodrug Tuntar pozdravil zborovalce, je bil sodrug Ko m avli izvoljen za predsednika. O dnevnem redu sta poročala sodruga Todeschini iz Trsta in E. Kristan iz Ljubljane. Obširna referata sta očividno- učinkovala na poslušalce. Treba je le, da se sodrugi ne zadovolje z besedami, ampak da gredo na delo za svoje organizacije, brez katerih so kakor brez rok.
Istra.
— Še enkrat 87. pešpolk. Poročali smo že, da so tukaj aretirali nekega vojaka in ga odvedli v Trst, baje zato, ker so ga osumili, da je poročal časopisom o razmerah pri 87. pešpolku. V Trstu ga imajo še vedno zaprtega dasi je odslužil svoja tri leta in bi že moral oditi na dopust. Radovedni smo, kaj se bo iz tega izleglo. Če mislijo vojaški gospodje, da nas bodo s tem sterorizirali, se silno motijo, kajti naših poročil ne bo konec, dokler se razmere pri 87. pešpolku temeljito ne ozdrave. Pravijo sicer, da se je zadnji čas vsled neke revizije marsikaj zboljšalo; toda kljub temu so nekatere točke še nepojasnjene in nerešene. Tako je n. pr. s tisto slamo pri 10. stotniji, o kateri smo poročaii. Vojakom se je reklo, da je ukazal stotnik sam prodati tisto slamo. To je na vsak način čudno. Zakaj se slama kupuje in zakaj potem prodaje? In če je že vojaščina kupčijski zavod, kar nam doslej res ni bilo znano, zakaj se izvršuje taka kupčija ponoči? Gospodje se vendar zelo motijo, če mislijo, da je to le interna stvar militarizma. Vojaške potrebščine se kupujejo z denarjem davkoplačevalcev in žrtve, ki jih mora prebivalstvo, tudi najsiro-mašnejše, doprinašati militarizmu, res niso male. Če se izvedo take barantije kakor ta s slamo, ima torej javnost pravico zahtevati pojasnila. Teh večnih kasareiiskih skrivnosti mora biti konec in militaristični gospodje se morajo odreči mnenju, da je vojaščina država nad državo. Omenili smo že, da je bila pri polku nekaka generalna revizija, pa bi bili tudi radovedni, kakšne uspehe je splodila. Doslej se ne opaža nič o njih. Dolgo pa ne bomo čakali. Če naše opombe res ne koristijo, bomo pa poskrbeli, da se zve še več in da se spravijo te razmere na debato tam, kjer bo prizadetim gospodom še manj ugodno.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče.
Opereta. Nekdanji vojaški kapelnik Lehar ima ambicije. Ko je prišla njegova prva opereta »Piskrovezec« na oder, so jo smatrali za nekako rešitev iz puščobe, v kateri je dolga leta zehala dunajska opereta, v časih Offenbacha, Straussa, Millockerja itd. slavna kot poseben žanr lahke glasbe, a pozneje tako banalno fabricirana, da se od vse tiste šare, ki se je leta in leta komponirala za Theater an der Wien, Carltheater itd., ni mogla ohraniti ne ena. Nekdaj entu-ziastično pozdravljanj »Piskrovezec« je že precej obledel; zahteve občinstva so se vendar nekoliko povečale in čeprav gre velik del gledališke publike še največ za zunanjimi efekti, lahkimi melodijami, igranimi in ple-sanimi valčki, je vendar že v zmanjšani za-dovoljivosti dobro znamenje. Tudi Lehar je pripomogel, da se polagoma vrši ta preobrat in s »Knežno«, ki je v soboto in nedeljo prišla tudi v Ljubljano, je dokazal, da tiči v njem tudi dober kos pravega umetnika. Predigra in prvo dejanje se res močno približuje operi in kolikor je kompozicija za okus nekaterih izgubila vsled pomanjkanja limonadno sentimentalnih napevov, toliko je pridobila z umetniško invencijo in strožjo, vestnejšo muzikalno izvedbo. Poglobljenje se opaža v orkestralnem in pevskem delu; tudi dramatično načelo, da bodi glasba izraz dejanja, je komponist vpošteval in šele zadnje dejanje dela obligatni opereti večje koncesije, morda tudi vsled tega, ker je tekst, čimbolj gre h koncu, tembolj plitev. Leharju je njegovo dosedanje delo rodilo premoženje, s katerim se lahko postavlja med velike bogataše, Iz materialnih ozirov mu torej ni več treba spravljati vsako leto po dve tri operete v denar in morda ga umetniški uspeh »Knežne« spodbode, da bo namesto velikega števila rajši ustvarjal večje vrednosti. Moderna glasba bi na ta način lahko mnogo pridobila. — Izvajalo se je Leharjevo delo pri nas prav dobro in tudi inscenacija je bila za ljubljanske razmere čedna. Seveda bi marsikaj bilo lahko lepše, če ne bi bilo finančne mizerije pri gledališču. Tedaj bi se smela v predigri zahtevati oprema, ki bi dajala krajevni in časovni kolorit. V prvem dejanju bi želeli nekoliko boljših pripomočkov za iluzijo; tako absolutno golo skalovje jo ravno tako moti, kakor pogled na gole deske v hribih, Atene pa so tako blizu, da je gledalec vsak hip pričakoval, da pljune Stavros nanje. Tudi ladjo v zadnjem dejanju bi si znali drugače zamisliti. Toda bodimo veseli, da so pevci splošno storili svojo nalogo. Gospod Iliči č, ki je pel Hadži Stavrosa, romantično materialističnega roparskega glavarja, je lepo napredoval. Njegov prijetni tenor je krepak in sposoben za fine nianse, pa sluša pevčevo voljo že mnogo bolje nego lani. Poleg tega ima gospod Iličic tudi eleganten nastop; treba se mu bo le potruditi, da se iznebi neke enoličnosti. Gdčna. H a d r-b o 1 č e v a je bila v svojem elementu ; razposajeno in zaljubljeno dekle se ji je izvrstno prilegalo in ji je dalo priliko, pokazati vse svoje krasne pevske kvalitete. Važna partija ameriškega kapitana ni našla pravega interpreta; gospod N e vol e se je dal pač opravičiti, da je bolan in zato molčimo o njegovem petju, dasi se nam zdi, da ga ni dušila sama bolehnost. A tudi njegov nastop je bil popolnoma začetniški; takemu mehkemu junaku seveda ni mogel nihče verjeti, da ujame Hadži Stavrosa. Lep napredek kaže gdčna. Thalerjeva, ki je pela roparjevo oziroma kneževo hčerko čuvstveno, čisto in z graciozno igro. Gospod Bukšek je bil kot pevec in igralec kos svoji vlogi. To bi rekli tudi o gosp. Povhetu, če bi se ie nekoliko otresel nepotrebne robatosti. Gospa Bukšekova in gospod Bohuslav sta znala svoji komiki dati pravo mejo in gdčna. Danilova je prav lepo pomagala. Zbor se menda zaveda, da ni bil tak, kakršen bi moral biti. Ujeti mornarji so bili nekoliko preveč klaverni. Filharmonija je igrala precizno in z ve.vo.
Mirko Černič, medicinec:	»Telesni
naš postanek, razvoj in konec*, poljudna znanstvena razprava s slikami. Cena P60 K, po pošti 180 K. —- Naroča se pri pisatelju (Hrušica na Gorenjskem) proti vnaprej podani naročnini, dobiva se pa tudi po vseh knjigarnah.
Pisatelj ie izdal svoja predavanja, ki jih je imel letos o božiču v tržaškem «Narodnem domu < in o veliki noči v ljubljanski »Aka-
demiji«. Snov pojasnuje 34 slik. Ker je to dosedaj edina knjiga te vrste na Slovenskem, bo gotovo našla obilo čitateljev.
Delavsko gibanje.
Tržaške delavske zadruge.
Delavske konzumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo so imele pred kratkim občni zbor. Razvoj teh zadrug je neustalen in v njem je jasen dokaz, da so tudi te organizacije velevažne za delavsko osamosvojitev. Koristno bo torej, če se naši čitatelji seznanijo z delom in z uspehi teh zadrug.
O splošnem položaju nas poučuje poročilo, po katerem posnemamo sledeče:
Leto šeste poslovne dobe naših zadrug je bilo za velike množice konzumentov skrajno neugodno. Skoraj vse ono blago, ki navadno tvori glavni temelj življenja, se je neznansko podražilo. In draginja je bila občutna, da so bile delavske družine primorane znatno zmanjšati porabo kruha, žitne moke. testenine in bržkone še mnogih drugih življen-skih potrebščin, ki uidejo detajlirani statistiki.
Ta navadni tržni položaj je seveda u-stvaril težkoče tudi našim zadrugam, ki so bile primorane ozirati se na eni strani na upravne koristi, ki ne dovoljujejo prodajati z izgubo, na drugi strani pa na koristi kon-sumentov, na račun katerih niso smele spraviti draginjske škode. — Naše zadruge so imele tako dvojno škodo. Prvič zaradi tega, ker so morale dajati zadružnikom blago z manjšim dobičkom kakor druga leta, in drugič zaradi tega, ker so zadružniki manj porabili.
Mogoče in verjetno je pa, da je bil velik del zmanjšane porabe imenovanih jestvin nadomeščen s zelenjavami, kajti vsled mirne zime je bil trg z zelenjavami vedno bolje preskrbljen kot druga leta Zahvaliti se moramo samo ustanovitvi osrednjega skladišča in dejstvu, da lahko nakupimo veliko blaga hkratu, ako se tudi letošnja bilanca tega našega zavoda zaključi s precejšnjim dobičkom. Samo po sebi se razume, da je dobiček v primeri z dobički poslednjih dveh let, manjši. Toda doseglo se je največ, kar se je v danih razmerah sploh moglo doseči. In upamo si trditi, da je uspeh kljub temu razveseljiv, zakaj ta nam jasno pove, da je naš zavod tako velik in tako močan, da premaga sicer s težavami, toda z gotovostjo, tudi najtežje krize.
Pretečeno leto je bilo za naše zadruge prava tekma z ognjem. In uspeh tekme je, da so šle one svojo pot čvrsto naprej tudi v najtežavnejšem položaju. In v tem je naše zadoščenje in vzrok našega vedno trdnejšega upanja v bodočnost.
V tem izredno kritičnem letu nam je bilo nemogoče doseči, kakor smo upali da dosežemo v tej šesti poslovni dobi, prvi milijon razprodaje. Zato se moramo zadovoljiti, da je razprodaja narastla od 615, 508.12 K, na 873, 392.40 K.
Letošnja razprodaja se je torej zvišala za 41.9°/0. Napredek je na vsak način lep, toda mi s tem nismo popolnoma zadovoljni. Res je pač, da se nam je posrečilo zgraditi v šestih letih iz nič in v neugodnem položaju to našo veliko obrt, ki je že prekoračila meje našega mesta in ki koraka sigurno v lepo bodočnost. V začetku šeste poslovne dobe so imele zadruge sedem prodajalnih skladišč in sicer pet v Trstu in dve na deželi. Ob koncu te poslovne dobe smo pa imeli odprtih dvanajst skladišč in sicer osem v Trstu, pa štiri na deželi.
Nekoliko dni pred koncem te poslovne dobe se nam je posrečilo otvoriti tudi skladišče v tržaškem staromestnem okraju, kjer smo dali prirediti izredno lepe prostore. Sta rim članom tega okraja, ki so leta čakali na otvoritev tega skladišča, se je takoj pridružilo mnogo novih članov in uspeh razprodaje je bil že v prvih tednih tako velik, da smemo primerjati to skladišče že popolnoma razvitim skladiščem.
Koj ko ie bilo XII. skladišče gotovo, se nam je ponudila možnost ugoditi stari želji drugega lepega števila starih in zvestih članov in se jc morala že pripravljati otvoritev XIII skladišča. Poslddnje bomo otvo-rili v kratkem v novih hišah občinskega zavoda za mala stanovanja. Do danes se je v to svrho že vpisalo 70 novih članov iz hiš v ulici Calvola in iz Lloydovih hiš.
Razprodaja v posameznih zadružnih skladiščih je sledeča :
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem - drugem navadnem dnevnem času. -
I.	I
Skladišče I.		Trst		K	137.86L85
»	II.		»	111.538-33
>	III.		>	116.498-21
»	VI.	»	»	61-679-10
»	V.	Milje ....	»	132.262.10
	VI.	Trst ....	1	68.452-67
I	VII.	Gorica ....		40.085.55
»	VIII.	Trst (odprto dne		
		21/8/909) . . .	>	60.327.66
>	IX.	Pulj (odprto dne		
		7/8/909) . . .	>	34.337.04
>	X.	Trst (odprto dne		
		9/10/909) . . .		73.321.09
>	XI. Izola (odprto dne			
		13/12/909) . .	»	33.726.86
>	XII. Trst (odprto dne			
		18/6/910 . . .	1	2.301.94
Skupaj . K 873.392.40
Staro skladišče v ulici Istria je še ohranilo prvo mesto in to kljub temu, da smo v ravno istem kraju otvoriii novo skladišče v ulici S. Marco in sicer nalašč zato, da odvzamemo nekoliko članov I. skladišču. Vodstvo ima namen v kratkem času to skladišče razširiti.
V vseh starih skladiščih se je-povečala svota razprodaje. V nekaterih celo znatno. Miljsko skladišče je v tem letu doseglo drugo mesto, kljub temu, da so prostori tega skladišča premajhni in popolnoma nezadostni.*)
Izmed dvanajsterih skladišč imamo še dve šibki. V prvih letih ni bila usoda nič bolj mila niti sedanjim najboljšim skladiščam v Trstu. Toda v Pulju in v Gorici opazujemo resnico, da za razvoj in napredek zadružništva ni zadostna navdušenost in sila. In od slej bomo morali zahtevati že v naprej večja jamstva, preden bomo ugodili mnogim željam o otvoritvi novih skladišč.
Samo po sebi se razume, da je ni stvari, ki bi nas bolj veselila, kot nas veseli otvoritev novih skladišč. Zato smo pa tudi vedno pripravljeni sprejeti v našo družino vedno nove skupine zadružnikov. To je naš program! Želimo pa, da bi se vsi tisti, katerim se želje še niso izpolnile, prepričali, da v in teresu delavskega zadružnega gibanja ne moremo delati preveč naglih korakov ter da se ne smemo vdajati preveč začasnemu navdušenju.
Čevljarski pomočniki v Zagrebu so
predložili delodajalcem zahteve za ureditev delavnih in plačilnih razmer. Čevljarski delavci se upozarjajo na to gibanje in naj ne potujejo v Zagreb.
Livarska stavka v Trstu se nadaljuje. Livarji se svare, da naj ne potujejo v Trst.
*) V Miljah bi se bila lahko dosegla še večja svota razprodaje, ako ne bi bili prostori skladišča popolnoma nezadostni. Toda upamo, da bomo to kmalu popravili, kajti s sodelovanjem naših delavskih zadrug se je ustanovil v Miljah poseben konzorcij za zgradbo Delavskega doma, v katerem se bodo uredili posebni prostori za delavske zadruge. Že se je kupilo krasno zemljišče ob jako ugodnih pogojih. Delavske zadruge pristopijo temu konzorciju z 2000 K deležev.
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in Fraxin kremo za črevlje.
Ciril in Metodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Giril-Metoda ter Pierin čistilo za kovine
Tc predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob &, Volk, Ljubljana.
[
Obrestuje hranilne vloge po 4V2%
— Sprejema vloge na tekoči račun. —
Posojuje na osebni kredit in (zastave)
— vrednostne listine, hipoteke itd. —
Delavska hranilnica in posojilnica
—.....— (vpijana zadruga z omejenim jamstvom) -. —
Ljubljani, $tari trg štev. 50 L nadstropje.
Najboljša ura sedanjosti Zlata, srebrna, tula, nikel-nasta in jeklena se dobi samo pri
H. Suttner,
Ljubljana, Mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
Tovarniška varstvena znamka
.XICO£
;ez
ga ni!
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FLORIAN“! ::	Zavračajte	ponaredbe!	::
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 .	,	4	80
Naslov za naročila: .FLORJAN”, Ljubljana.
Postavno varovano.
L. P E V P L E K
guBLjnrm, židovskr ul. t
priporoča svojo akcidenčno
tiskarno
z električnim obratom.
Izvršuje tiskovine: vizitke, račune, pisma, kuverte, raznovrstna vabila, zaročna, poročna in druga različna naznanila, komisijske knjižice, pa rte i, t, d. po brezkon-kurenčnih cenah.
Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem. Razglednice na debelo in drobno, ceneje kot povsod drugod. Izvrševanje razglednic vseh vrst. Reklamni koledarji za I. 1911 s korbco ali brez po zelo nizkih cenah.
Gostilna ,Pri panju‘
Vegova ulica št. 10
se priporoča za mnogobrojen obisk
ik Leonardo Galante
ima najboljše pijače: dobiva se izboren »pelin-kovacc, goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni.
Kavarna
,Unione v Trstu4
ulioa Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
50 °|o prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdravje, dosežete in ohranite, ako, pijete
SLADIN
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi svak knjižico brezplačno
v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
t@i-
A. Zupančič
knjigovez v Ljubljani
Slomškova ulica št. 31
priporoča svojo nanovo urejeno
knjigoveznico
za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigo-veško stroko spadajočih del. — Razuu vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig .protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kar-tonaž. Izdelaje tudi okvirje in passepartout, priklad. za različne podobe, fotografije itd. .'. Cene nizke. — Postrežba točna. .\
rm
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj
Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 6
izvršuje
vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah.
rjn »IH!
Tolažilo bolnikov i'.'i
STELLA FLUID
Proti revmatizmu, protinu, trganju po udih, revmatičnem glavobolu in
zobobolu je Stella Fluid neprecenljive vrednosti. Učinek presenetljiv. Od mnogih zdravnikov priznano in odlikovano od tisoč priznalnih pisem. Samo pristno z zvezdno znamko. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic K 5, 24 majhnih ali 12 dvojnatih steklenic K 8’50 franko pošilja edino izdelovalec lekarnar S. Zaloscer, Zvezdna lekarna, D. Tuzla št. 40, Bosna. Za trdovratne želodčne bolezni in motenje prebave je najboljša želodčna sol „Ste!!a“. — Škatljica K 1, 6 škatljic K 5. — Obe sredstvi sta ljudski in domačf zdravili in bi jih ne smelo manjkati v nobeni hiši,    - - ■	ker sta tudi zaklad za zdrave. . - ....
Za.?od za pohištvo in dekoracije
§mi'sobssii&T'
Ljubljana, Frančiškanska ulica, 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	štev. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištve-~ nega blaga i. t, d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v naj- _ ,-U; ^ solidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. _ Tl_
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josi > Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Sredi meseca ok.tolora. izičLe v založbi „Rd.ečega Prapora“
Žepni kiolečiar -m
za. delavce sploh. irx prometne uslužbence
- za leto 1911. -  	—
Ta koledar izhaja že enajsto leto. Vsebina mu je med drugimi naslednja:
Resnica (pesem); koledar; Centralni sedeži avstrijskih organizacij; Kolkovne lestvice posnetek poštnega in brzojavnega cenovnika; Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi; Stare in nove mere; Koliko plačam osobne dohodnine; Koliko plačani vojne takse; Izvleček iz pravil provizijskega sklada c. kr. državnih železnic (ki je enaka onim južne železnice); Hrana in hranitev; Kdo je sodrug; Kako se varujemo kolere; Delovanje soc. dem. poslancev v parlamentu v zadnjem letu (predlogi našteti); Dve resoluciji s kodanjskega mednarod. kongresa; Dohodki in stroški; Beležnica za vse dni v tednu. Koledar obseza nad 13 pol in bo pridejan tudi svinčnik. — Cena v platno vezanemu izvodu je 1 K, po pošti 10 h več. — Pri večjem odjemu in ce se plača naprej ali pa vsaj v teku 30 dni velik popust. Pri naročilih do 20 izv. se priporoča, da se pošilje denar naprej.
Produktivna zadruga ljubljanskih	mizarjev ^
registrovana zadruga z omejeno zavezo	%
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije cesta ii (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetnišKega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbna dela.
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.	Am
sjL	k
Si
i
t
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
V LJUBLJANI
Telefon, štev. 168_
Telefon štev. 1Q8 _
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Potniki v severno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO - AMERIK AN1 A
Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro z najnovejiimi brzoparniki z dvema vrtnicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov t V Revorno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agentnri za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.