* 1 W Si m. -../sl . v i sii S? LJVji'- : M &> _ ... ^ ^ X v . ; •* 'k'A :s\M ZASAVJE MMDliia 89%to> i' UNION § ormTME umu;] RAČUNALNIŠKE STORITVE HROVATIČ ŠUŠTARJEVA 42, TRBOVLJE 61420, Tel.: 0601/26-040 Eax.:26-601 RAČUNALNIŠKI TEČAJI okt. - dec. 94 v računalniški učilnici “RSH” PC RAČUNALNIKI in vsa dodatna oprema SERVIS in nadgradnje UPORABA l’C WORI) VVORDSTAR OUATTRO PRO Splošno. DOS + Windows okolje - 20 ur ( 3. - 6.10. in 21. - 24.11. ) Urejanje besedil - 20 ur ( 10. - 13.10. in 28.11. - 1.12. ) Urejanje besedil - 20 ur ( 17. - 20.10. in 5. - 8.12. ) Tabele, preglednice - 20 ur ( 24. - 27.10. in 12. - 15.12.) OBR1NO POSLOVANJU Splošno, priprava dokumentov. vodenje poslovnih knjig - 20 ur ( 7. - 11.11. in po dogovoru) Ostali tečaji po dogovoru Izobraževanje poteka v sejni sobi Obrtne zborniceTrbovlje na Šuštarjevi 42 v skupinah 8-10 slušateljev v popoldanskih urah. 1»C 386-40 DX od 115.000 .V/7' PC 486-40 1)X od 139.000 srr SOUNl) BLAS TER od 9.000 srr CD ROM DS od 21.900 srr MULTIMEDIA komplet od 52.900 .V/7' ostale konfiguracije po dogovoru TISKALNIKI EPSON od 31.300 SIT dalje STYLUS COLOR 89.900 SIT Plačilo je možno s kreditom ali na tri čeke. Pri nakupu računalnika s tiskalnikom dobijo občani brezplačen tečaj po izbiri. Cena 16.800 SIT na dva obroka - za skupine popusti. Za vse informacije in prijave pokličite na tel. 26-040 F ^r== £J= VSE ZA VAŠ FC JT^#T RAČUNALNIK Jezikovno izobraževanje Jezikovna šola LINGUA Litija vabi k vpisu v jezikovne tečaje angleščine in nemščine, ki se bodo pričeli 3.10.1994. V našem programu imamo sledeče tečaje: —y angleščina / nemščina I. stopnja - 100 ur angleščina / nemščina II. stopnja -100 ur —angleščina / nemščina IH. stopnja - 80 ur Cene tečajev so ugodne, plačilo je možno v več obrokih. Prijave in informacije na tel. 061/882-137 ali na naslovu Cesta Zasavskega bataljona 27, Litija. Naložba v znanje je najboljša naložba! TRBOVLJE fig svobode 1 la, 61420 fibovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 H m Hml IIMfl šili § fj€>)[ UVODNIK Kar precej smo se pri Zasavcu namučili, da smo vzpodbudili mlade Zasavke za nastop na izboru za miss Zasavja. Vse kaže, da smo v teh krajih še vedno zelo zelo konzervativni tudi, kar se ženske lepote tiče. Na izbore ne gledamo kot na tekmovanje, ki je lahko prva stopnica k zanimivi karieri ampak še vedno izjemno "pavrsko" - v najslabšem pomenu te besede. Kot na razkazovanje ženskega mesa. Dosedanji izbori za miss Zasavja so pokazali, da je lahko izbor odskočna deska. Vse tri dosedanje mišice so se uveljavile v manekenskih vodah. To je za dekleta zanimiv poklic. Kot hostese pa se lahko uveljavljajo pri raznih predstavitvah, otvoritvah, na sejmih itn. In ob šoli še kaj zaslužijo. V Ljubljani, predvsem pa na Štajerskem so to punce spoznale že pred leti. Pa tamkajšnja dekleta niso nič bolj lepa in šik, kot so naša -zasavska. Težava je le - v pogumu. Podobno, kot še na katerem področju - kar potiska Zasavje na dno. N O VIC Zagorje - Ta teden je stečajni upravitelj Zaščite Ignac Dolenšek dosegel dogovor z upravičenko v denacionalizacijskem postopku. Dogovorili so se, da ji pripada 29 odstotkov od pridobljene kupnine za nepremičnine. Stečajni postopek v tej tovarni se končuje. Velik del terjatev in dolgov so uspeli pobotati, izterjali so 86 odstotkov terjatev. Delavcem so priznali za 11 milijonov tolarjev terjatev, ostali upniki jih imajo malo manj kot 13 milijonov. Ob prodaji bodo najprej poplačali delavce. Prodaja je odvisna od tega, kako hitro bo končan denacionalizacijski postopek. Delavci (29) so sedaj na Uradu za delo. Imeli bi prednost, če bi Se v prostorih Zaščite nadaljevala podobna proizvodnja kot doslej. ______ M.P. Miss Zasavja Tadeja NASLOVNICA; AO UroS Klemen Perpar : Foto; Tomo Brezovar V ogledalu: Franci Ocepek Makedonci na zasavskih gradbiščih Prenovljena banka Asfalt v Podkraj Združenje podjetnikov Kurilna sezona se pričenja Ivan Minatti: Nekoga moraš imeti rad Slikarski utrip na Kumu in Javorju Žur Uniona v Zas - tenu Miss je Hrastničanka Golče, turistični kraj? Priloga: certifikati Slovenski dermatologi se bodo zbrali v Zasavju. Stečaj Zaščite. Kako v Čečah znajo stopiti skupaj in pomagati sovaščanu v nesreči. KOLEDAR DOGAJANJ 19. septembra - Trboveljska Zveza kulturnih organizacij vpisuje v večerni gledališki abonma. Na ogled bo šest predstav. Osnovnošolci in vrtičkarji pa si bodo lahko ogledali po štiri predstave. 19. septembra - Preden bodo v parlamentu govorili o slovenski energetski strategiji in pa o zakonu o zapiranju rudnikov so se v Rudnikih rjavega premoga Slovenije želeli pogovoriti še z lokalnimi oblastmi, s poslanci v državnem zboru in svetu ter s sekretarjem za energetiko Sovičem - seveda na t.i. internem sestanku... 20. septembra - ... o katerem informacijo javnosti, to je novinarjem, pošljejo naslednjega dne. Sicer pa - v RRPS in o njem nič novega: nekaj težav s plasmajem komercialnega, pa z odjemom energetskega premoga, nekaj težav, kijih pričakujejo z zapiranjem jam, pa z gradnjo nadomestnega objekta za Savo, itd., itd. 21. septembra - Na Izlakah ustanovijo Združenje podjetnikov zasavske regije. Na nekaj več kot 300 vabil se odzove kakšnih 60 podjetnikov, ki upajo, da bodo povezani in po novem organizirani lažje izkoristili možnosti, ki se jim ponujajo. Predsednik postane Janez Vidmar. 22. septembra - Proti večeru tega dne pa v Hrastniku ustanavljajo občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije. Za predsednika izvolijo poslanca Mirana Jeriča. 22. Septembra - V zasavskih LB se ne strinjajo z nekaterimi podjetji, ki pravijo, da so krediti, ki so jih le - ta najela, dragi in neugodni. Glavni krivec so po njihovem slabe naložbe brez ustreznega deleža lastne udeležbe. 23. septembra - Ta petek pa kar trije dogodki - vsak na svojem koncu Zasavja, to je v Kisovcu, Zagorju in v Hrastniku, vmes, se pravi v Trbovljah, pa po stari navadi nič. V Kisovcu se dopoldne predstavi avtohiša Piramida s Peugeotovo kolekcijo, popoldne krajani KS Podkraj končno dobijo asfaltno povezavo z občinskim središčem oziroma s KS Radeče na drugem koncu, v Zagorju pa okronajo novo miss Zasavja. 25. septembra - Po hitri in dokaj močni ohladitvi še en skoraj čisto poletni konec tedna: kot nalašč za pot v hrib, v gozd, celo na slovensko obalo z njenimi tega dne kar 30 stopinjami Celzija. Polona Malovrh UJA03J30V FRANCI OCEREK Franci Ocepek, ki je po poklicu elektroinženir, je eden od sedmih členov ekipe, ki je zaposlena na Oddajnem centru RTV Kum, ki napaja pretvornike po • celi Sloveniji. Delo je tumusno. Na Kumu pravzaprav živi in dela, tudi po cel teden skupaj. Njegovo delo poteka pravzaprav 24 ur na dan, čeprav večino dela opravijo ponoči po programu (od vzdrževalnih del do meritev), kot nam je povedal. "Napake moramo takoj odpraviti in se pri delu maksimalno angažirati." Med ekipo, ki skrbi, da delo na pretvorniku poteka nemoteno, živi prijateljstvo in tovarištvo. "Med nami so pristni odnosi. Medsebojno si pomagamo in sodelujemo, posebno smo odvisni eden od drugega pozimi, ko smo oddaljeni od doline," je dejal Franci. Francijeva družina živi na Dolu pri Hrastniku. Ko ima proste dni, jih preživi v njenem okolju. "Kot mlademu človeku je takšna služba nekak izziv, potrebno pa je tudi, da imačloveknagnjenjak takšnemu po klicu. Zasebno življenje in delo sta usklajena. Navaditi se pač moraš, da nisi ves čas s svojo družino, jepapotem srečanje z njo tembolj zanimivo. Sicer pa, kadar nismo skupaj, se precej pogovarjamo po telefonu," pripoveduje Franci. "Tudi, če trenutno nimaš nobenega dela, lahko nekaj narediš tudi za sebe. Se izpopolnjuješ, na primer v računalništvu ali elektroniki, nekateri se ukvarjajo s športom. Rad preberem zanimivo knjigo ali pa se odpravim na sprehod v naravo po užitne gozdne sadeže," je povedal o svojem prostem času. Včasih so bili bolj osamljeni, vendar pa zadnje čase čedalje več ljudi obišče Kum. "Vse naše delo je povezano z digitalno elektroniko, zato se moramo ves čas sproti izobraževati. Vseskozi se učiš. Vsi v ekipi poprime mo za vsakršno delo, tudi prostore smo sami prepleskali, pa tudi marsikdo izmed nas seje že naučil kaj skuhati." Katarina Gavranovič Združena LDS Hrastnik - Pretekli četrtek so ustanovili občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije za občino Hrastnik. Vodil ga bo Miran Jerič, sekretar OO je Mitja Godicelj, člani pa: Bojan Kreže, Marjan Dolanc, Mojca Ulaga, Stane Kirn, Franc Vidovič, Željko Romih in Zoran Fokaj. Miran Jerič je o nalogah LDS vHrastniku dejal: "Pomembno se mi zdi, da poudarimo, kaj hrastniški občinski odbor LDS ne bo počel. Ne želimo sodelovati pri razdeljevanju Slovencev na rdeče in črne, na naše in njihove. Naša temeljna naloga je sodelovati z vsemi, ki želijo Hrastniku dobro in sodelovati na posameznih projektih in nalogah. Pomembnejšea od zgodovine se nam zdi prihodnost, zato bo naša dejavnost temeljila na danes in jutri, včeraj pa prepuščamo tistim, ki so ga tudi kreirali." Hrastniški člani LDS se nameravajo zavzemati za skladen razvoj mesta in blaginjo njegovih prebivalcev. V pripravah na bližnje lokalne volitve bodo poiskali ljudi, ki znajo in hočejo delati za svoj kraj, ki ne bodo gledali na sosedov plot, temveč bodo gradili na svojem dvorišču. Naloga Liberalne demokracije Slovenije v Hrastniku je torej zrela sredinska linija v politiki, hkrati pa preseganje starih in novih nasprotij. Na ustanovnem sestanku je bil tudi poslanec LDS Anton Anderlič, ki je ocenil sedanji trenutek slovenske politike, poudaril, da predlog novih občin v bistvu v Zasavje ne posega, da ni možnosti podaljševanja mandata poslancem na*lokalni ravni. In na koncu dejal, da se za liberalno demokracijo v Hrastniku ne boji, saj je po njegovem prav v tej občini precej trdna. M.P. Zborovanje v Celju Zasavje - Prvega oktobra ob enajsti uri se bo v Celju pričela vseslovenska prireditev, posvečena 50. letnici razmaha NOB na Štajerskem. Pobudnik tega ljudskega zborovanjajeborčevskaorganizacija, ki ji je priskočilo na pomoč kar trideset slovenskih občin. Poudarek tega zborovanja bo domoljubje in nacionalna zavest Slovencev, ki se je skozi zgodovino izkazovala preko taborov in borcev generala Maistra, do NOB in vojne za neodvisno in samostojno Slovenijo. Prireditev se bo odvijala na celjskem razstavišču Golovec, kjer bo poskrbljeno za tovariška srečanja in razvedrilo. Zasavske borčevske organizacije so organizirale avtobusne prevoze in sicer: iz Trbovelj bo krenil avtobus v Celje ob 9. uri izpred Komunale in bo ustavljal na vsaki avtobusni postaji. Avtobus iz Hrastnika bo krenil na pot ob 9.30 izpred blagovnice na Trgu Franca Kozarja. Avtobusni prevozi so organizirani tudi iz Zagorja. J.N. Telefon v stiski V tednu od 3. do 10. oktobra bo v Trbovljah kar precej živahno. Občinska Zveza prijateljev mladine skupaj z osnovno šolo načrtuje poleg le tradicionalnega kostanjevega piknika še druge dejavnosti, da bo otrokom popestrila njihov teden. Verjetno bo zanimivo in zabavno na prireditvi Karaoke, ki bo v Delavskem domu. Razredne in šolske Karaoke le potekajo, tisti, ki se bodo uvrstili v finale, pa bodo nastopili 18.10. na prireditvi, ki jo bo vodil Snoopy. Novost, za katero si močno želimo, da bi uspela in sčasoma postala trajna akcija, pa je TOM - telefon za otroke in mladostnike v stiski. Na številki 21 - 003 bodo izkušeni svetovalci v tem tednu na voljo, da pomagajo z nasvetom in pijazno besedo. Pokličete jih lahko vsak dan med 11. in 17. uro. Ker pa se zavedamo, da vse družine nimajo telefona, smo poskrbeli, da nihče ne bo prikrajšan. TOM-u lahko tudi pišete na naslov TOM p.p. 100, Trbovlje. Pismo opremite s šifro, odgovor pa si preberite v reviji Zasavc. Organizatorji in svetovalci vam jamčijo popolno anonimnost. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za razuevanje in pomočPTTTrbovlje in Zasavcu, saj brez njiju akcija ne bi bila tako odmevna. S tem pa prireditev še ni konec. Kot vsako leto bo organizirala tudi otroški parlament pod geslom Moč prijazne besede. Otroci se že pripravljajo in ugotavljajo, da je ta moč izredno velika. Vprašujemo se tudi odrasli, kaj bi lahko storili za prijaznejše medsebojne odnose, ne le v tem tednu. Na šoli Alojza Hohkrauta bodo izdali tudi priložnostno brošuro, v kateri otroci skupaj s starši razmišljajo o tej temi. Kajti ne smemo pozabiti, da je letos tudi leto družine in da lepa beseda lahko veliko pripomore k utrjevanju družinskih vezi. Marinka Benetek n Asfalt na Kopitnih Kopitnik - Prejšnji teden so asfaltirali kilometer ceste, ki vodi iz Gor proti Kopitniku - to je odsek od Skopnega do kmetije Šunta. Na cesti od Završnika v Turju do nekdanje Alaufove kmetije pa so traso razširili na 4 metre, odpravili cestne prevale in uredili najbolj kritično mesto - ovinek in vzpon proti nekdanji Alaufovi kmetiji. Dela je od 10. avgusta do 21. septembra kvalitetno opravilo podjetje GD iz Hrastnika. Omogočili pa so ga Svet KS Turje - Gore, SO Hrastnik in posamezni lastniki kmetij in vikendov. Naleteli so tudi na razumevanje Pivovarne Laško in Avtoprevoza Rudnika. Vsa zemljišča so pridobili brez odškodnine, krajani pašo opravili za 700.000 SIT del, ki so bila predvidena v proračunu. Nerazumevanje pa so pokazali nekateri lastniki počitniških hiš. Kar devetnajst je takih, ki menijo, da se jih posodabljanje ceste ne tiče, če je niso ravno oni naročili. Seveda nihče od njih ne spada k socialno ogroženim. Predvsem zaradi takega odnosa in oviranja pri delu je napovedal gradbenemu odboru svoj odstop predsednik Drago Kozole. Ker je tako delo odvisno tudi od zagnanosti posameznikov, kar Dragu Kozoletu moramo priznati, bodo nadaljna dela brez njega pod vprašajem. F.M. Krajevni praznili Radeč in okolice Radeče - Radečani so v preteklih dneh praznovali svoj krajevni praznik v spomin na prve tri skupine domačinov, ki jih je v mesecih septembru in oktobru leta 1941 nemška voj ska izselila v Nemčijo. Pripravili so vrsto prireditev, nekatere pa bodo potekale še v teh dneh. Praznovanje so pričeli z otvoritvijo priložnostnerazstav o izgnancih v razstavnem salonu Radeče papirja. Športniki so se zbrali na atletskem mitingu, ob nogometu in rokometu, na strelišču, kulturniki pa na gledališki prireditvi, kjer so nagradili rojaka Janeza Starino. Radio amaterji so odprli nove prostore v Pmovšah, ribiči pa so tekmovali ob brežini reke Save. Posebej za otroke bodo poskrbeli jutri, ko bo Živ -žav, ki ga organizirajo DPM Osnovna šola in vrtec na igrišču pri OŠ Radeče. V soboto pa bo še odprto prvenstvo OŠ Radeče z modelarnimi čolni in standarni promenadni koncert Pihalnega orkestra radeških papirničarjev ter nastop mažoretne skupine in zabavnih ansamblov. Rokometaši in nogometaši bodo igrali prvenstvene tekme, na strelišču SD Papimičar na Močilnem pa bo občinsko ligaško tekmovanje v streljanju z zračno puško. Na Močilnem bodo odprli strelski dom. Krajevni odbor zveze združenj borcev NOV Radeče pa pripravlja v petek in soboto obisk grobov talcev in drugih žrtev nacizma na Štajerskem. R.Š. Vezni hodnik Hrastnik - Na OŠ heroja Rajka potekajo te dni zaključna dela veznega hodnika, ki bo povezoval šolske prostore s telovadnico in bazenom. Dela izvajaGD Hrastnikod3. avgusta, končali pa naj bi jih 30. septembra letos. F.M. Litija - Zdravstveni dom in Društvo pljučnih bolnikov sta v nedeljo v litijski športni dvorani pripravila dobrodelno prireditev, katere čisti izkupiček bo namenjen nakupu aparata za odkrivanje pljučnega raka. Na prireditvi so nastopili: Aleksander Jež, Dominik Kozarič, Vita Mavrič, Maja Slatinšek. Otroška karavana Studia BI - MI iz Ljubljane, humorist dr. Robida iz Celja, Obvezna smer, Nace Junkar, Don juan. Sendi, ansambel Šukar, Monro, Amadeus. Manjkal je edino Alberto Gregorič. Vsi nastopajoči so nastopili v skoraj prazni dvorani. Le ta lahko sprejme tudi 1500 gostov, prireditev pa sije ogledalo borih 150. Vprašanje, ki se ob tem pojavi: ali znamo in Obljuba dela dolg. Sestavek v 32. številki Zasavca se je končal z obljubo, da bomo skušali poiskati še kakšno informacijo v zvezi s tako imenovanimi "uvoženimi" makedonskimi delavci, ki delajo na zasavskih gradbiščih. Ker je bil zgoraj omenjeni članek precej pomanjkljiv, smo o tej zadevi povprašali še Ivana Krošlja, direktorja Gradbenega podjetja Zasavje, ki je razsvetlil nekatere vidike tega "uvoza". Ivan Krošelj pravi, da zidarjev in tesarjev v Sloveniji primanjkuje. Razlog tega dejstva tiči v tem, da je dobrih dvajset let nazaj bilo delo v gradbeništvu kar nekako manj vredno. Slovencev, ki bi se odločali za poklic zidarja ali tesarja, je bilo malo. Pač pa je bilo veliko več delovne sile iz ostalih jugoslovanskih republik (predvsem iz Bosne). Po osamosvojitvi in vojni v Bosni so mnogi delavci odšli domov, kvalificiranih delavcev - Slovencev pa je malo. Zato so bili potrebni tudi "uvozi" sedaj že tuje delovne sile. "Tujci so potrebni, da se kaj naredi. Uporabljamo jih za pokrivanje tako imenovanih "špic" v gradbeni sezoni," pravi Ivan Krošelj. Na gradbiščih Gradbenega podj etja Zasavje dela trenutno trideset delavcev iz Makedonije. Nastanjeni so v samskem domu, njihova plača pa je enaka tistim, ki jo za svoje delo prejemajo kvalificirani zidarji in tesarji iz Slovenije. Torej ne gre govoriti o kakšni poceni delovni sili z juga. Od teh trideset delavcev iz Makedonije jih bo nekaj kmalu odšlo domov, ostali pa bodo delali v Zasavju še dva do tri mesece, nato se bodo prav tako vrnili v Makedonijo. "Če delajo na gradbišču Bosanci, to nikogar ne bode v oči. Prav tako se nihče ne razburja, če tuje delavce na gradbišča v Sloveniji pripelje npr. SCT. Če bi vedeli, da bo v Zagorju nastal takšen kraval, bi te delavce razporedili na druga gradbišča," dodaja Ivan Krošelj. Obenem pa dodaja, da je njihova usmeritev v izobraževanju domačinov. Domačo delovno silo skušajo izobraževati in izučiti. "Na splošno je naša politika takšna, da zaposlujemo domačo delovno silo." Obstaja pa še ena stvar, ki povzroča pomanjkanje domače delovne sile na zasavskih gradbiščih. Mnogo izučenih in kvalificiranih zidarjev in ostalih gradbincev iz Slovenije se odloča za delo v Nemčiji, kjer ima Gradbeno podjetje Zasavje prav tako svoja gradbišča. Po besedah direktorja jih gre mnogo delat v Nemčijo na lastno željo, saj so tam zaslužki nekoliko (ne pa preveč) višji kot doma. Če iz zgoraj napisanega potegnemo dejstva, so sledeča. Dejstvo je torej, da v Sloveniji nasploh primanjkuje kvalificirane delovne sile na področju gradbeništva. Prav tako je dejstvo, da delavci iz Makedonije niso "uvoženi" zato, ker bi jih slabše plačevali. Dejstvo je tudi, da se Slovenci le počasi odločajo za poklice kot so zidar ali tesar. Da je temu tako, so krive predvsem nizke plače v preteklosti in nekakšno podcenjevanje tega poklica. Vendar mora tudi ta poklic v bodočnosti dobiti na veljavi in cenjenosti. Tako se bo več Slovencev odločalo za ta poklic. "Če bi v Sloveniji imeli dovolj kvalificirane delovne sile, nam niti na pamet ne bi prišlo, da bi se posluževali delavcev od drugod", pravi Ivan Krošelj. Na tem gradbišču se je vse skupaj začelo. Sofinanciranje pripravništva V občini Trbovlje število brezposelnih že nekaj časa stagnira. Po zadnjih podatkih je v občini okrog 1250 brezposelnih, od tega je 216 iskalcev prve zaposlitve. Prav za te pa je iskanje zaposlitve še toliko težje, saj ne razpolagajo z nikakršnimi izkušnjami, velikokrat pa je tudi izobrazba pomanjkljiva. Da bi prav tem mladim pomagali do prve zaposlitve, oziroma do pripravništva, v Sloveniji že nekaj časa velja ukrep sofinanciranja pripravništva. Temeljni namen tega ukrepa je zagotoviti mladim strokovno usposobljenost in njihovi izobrazbi ustrezne delovne izkušnje. Število takih pripravništev je kvotno urejeno po občinah. Tako za leto 1994 občina Trbovlje lahko financira 60 pripravnikov. Do junija letošnjega leta so izpeljali 50 odstotkov teh sofinanciranj. Tako da ostajajo možnosti še za 30 iskalcev prve zaposlitve. Po besedah mag. Janeza Venca iz občinskega zavoda za zaposlovanje je največ iskalcev prve zaposlitve s V. stopnjo izobrazbe. Teh je 83, s IV. stopnjo jih je 35, s VI. jih je 6 in s VII. 3. Upravičeni do sofinanciranja pripravništva so tisti iskalci zaposlitve, ki imajo najmanj IV. stopnjo izobrazbe in so vsaj 3 mesece prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje ter pokažejo tudi lastno aktivnost pri iskanju zaposlitve. Seveda je tudi nekaj izjem. Pri nekaterih se izkažejo težke socialne razmere, sezonski značaj dela, če ni drugih kandidatov ali so štipendisti Zoisovega sklada. Vsekakor je pri iskanju zaposlitve, tudi prve, potrebno vložiti veliko lastnega truda. Potrebno je potrkati tudi na marsikatera vrata delodajalcev, čeprav nimajo objavljenega javnega razpisa. Sofinanciranje pripravništva je obojestranska korist, tako za delodajalca kot za pripravnika, saj Zavod sofinancira za IV. in V. stopnjo izobrazbe 60 odstotkov, za VI. stopnjo 70 in za VII. stopnjo 80 odstotkov povprečne bruto plače zaposlenih v Sloveniji. Karmen Rajevec _________________— Jure Nagode Trbovlje - V Trbovljah so 22. septembra otvorili prenovljeno centralno banko v Trbovljah. Na otvoritvi je bilo prisotnih približno dvajset povabljenih gostov, ki so kakorkoli pripomogli k preureditvi banke. Projekt za obnovo prostorov sta izdelala arhitekta Ratko Blažič in Jurij Kolenc iz Studia za arhitekturo, urbanizem in grafično oblikovanje. Izvajalec del je bilo podjetje GD Hrastnik, s katerim so že večkrat poslovno sodelovali. Kljub gospodarskim težavam so obnovo uspeli končati v štirinajstih dneh. Za komitente so v tem času poskrbeli tako, da so vse zaposlene v tej enoti prerazporedili po drugih enotah v Trbovljah, ki so bile v tem času odprte ves dan. Pomočnik direktorja Lado Lindič je povedal, da je ta banka stara že približno dvajset let, zato je bila šalterska mehanizacija že zastarela. V minulih nekaj letih so namenili za vzdrževanje, za zamenjavo stare opreme in delno povečanje svojih in kupljenih prostorov okoli 10 milijonov, za naložbe prav tako nekaj nad 10 milijonov tolarjev. S prenovitvenimi deli so začeli v Hrastniku, nadaljevali so v Zagorju in nazadnje prenovili tudi centralno banko v Trbovljah. Pravzaprav so zdaj skoraj vsi prostori banke Zasavje preurejeni in posodobljeni. Banka je tako postala prijaznejša, v kakršno bodo ljudje raje prihajali in urejali svoje denarne zadeve. "Zaenkrat v načrtu nimamo več prenovitev, poglobili pa se bomo še v širjenje mreže bankomatov,"je dodal Lindič. V delovnem, pravzaprav ureditvenem načrtu banke, je še nakup dveh ali treh bankomatov. Lahko se zgodi, da bodo prvega kupili še letos in ga namestili v zgornjih Trbovljah, kjer ljudje najbolj povprašujejo po njem, potem pa še na Dolu in še kje.Na otvoritvi je direktor banke Zasavje Zdenko Fritz v svojem govoru dejal:"Misel o prenovi banke seje pojavila že prej, a takrat za to ni bilo možnosti. Ko so bili objekti, ki jih uporablja banka zgrajeni, so bili za svoje čase modemi, zdaj pa so že zastareli. Banka mora kazati svojo funkcijo tudi na zunaj." Dodal je, da so si delavci s svojim dobrim delom zaslužili tako enoto, saj poslovanje in še posebej varčevanje v tem času narašča. Po končanem govoru je prerezal vrvico in izrazil upanje, da bo objekt še dolgo v ponos uporabnikom, delavcem in mestu Trbovlje nasploh. F" M ju. Radeče - Na praznovanju krajevnega praznika Radeč in okolice 23. septembra, smo za mnenje o nadaljni razpravi usode Radeče papir povprašali poslanca v DZ iz Radeč Franca Lipoglavška. DZ je obravnaval problematiko Radeče papiija in celotne papirne industrije že na marčevski seji. Ker ni bilo zadovoljivih rešitev so trije poslanci Zmago Jelinčič, Branko Janc in Franc Lipoglavšek vložili novo dopolnitev zakona o banki Slovenije. Z njim so želeli dobiček Banke Slovenije preusmeriti v reševanje problemov Radeče papirja. Iz papiija iz radeške papirnice je tiskan slovenski denar in je zelo kvaliteten. Poleg so še druge vrednotnice, potni listi itd. tiskane na tem papirju. Država ima vsekakor interes, da tak biser med tovarnami vendarle ohrani. Tako so ocenili, da bi bilo mogoče iz dobička Banke SLovenije (uradni naziv presežek prihodkov nad odhodki), ki ni dobiček Banke Slovenije, in da gre resnično za denar, ki ga banka s svojim poslovanjem ustvari, in bi s tem denarjem pokrili izgubo v tovarni Radeče papir za leto 92, 93 in 94. Z razpadom jugoslovanskega trgaje prišla v hude težave. V parlamentu nadaljujejo s postopkom in komisija za lastninsko preoblikovanje je sprejela stališče, ki soglaša s tem, da se dobiček Banke Slovenije usmeri v pokrivanje izgube tovarne Radeče papir. Ponudba z 30 % lastninskim deležem države je bila le prva možnost, sedaj je možnost takšna, da Banka Slovenije pokrije izgubo. Ta znesek se preoblikuje v delež, ki ga bo v bodoči d.d. Radeče papir imela država. Uradna cenitev podjetja in vplačilo Banke Slovenije (za pokrivanje izgub) se preoblikuje v delež države d.d. Radeče papir. Država pa bo za to, kar plačuje, dobila lastništvo nad delom tovarne. Rudi Špan Srečanje ekologov Velika Planina - Slovensko ekološko gibanje (SEG), kot nevladna in nepolitična ekološka organizacija, je 16. in 17. septembra organizirala okroglo mizo na temo "Okoljevarstveni problemi gorništva". Igor Maher iz PZS je predstavil probleme, ki so povezani z gorništvom. Sprva so gore obiskale le majhne skupine ljudi, danes pa seje že začelo množično osvajanje gorskega sveta. Glede hoje v gorah je Maher predstavil problematiko pri obrementivi okolja ob poteh, ki se kaže tudi v motenju živali, trganju zaščitenega cvetja, obmetavanju in motenja krajinskega videza. Tudi turno smučanje predstavlja neposredno škodo mehanske poškodbe na ravni ruši, pritlikavem grmičju in mladih drevescih. Vsekakorso naj večji problem gora gorniške postojanke (poraba energije ter s tem onesnaževanje zraka, tal in vode, poraba vode in "proizvodnja" odpadne vode, kopičenjetrdnihodpadkovterhrup). Izmed tehjenajbolj problematična energetska oskrba iz prehrupnih agregatov. Iz Zasavja so se srečanja udeležili tudi člani EKOS-a Zasavje, pa tudi predstavniki Parlamenta RS, člani SEG-a in NVO. Zbor SEG-a je potekal 17. septembra, na katerem so obravnavali akcijski program dela za leto 1994/95. Izvolili so tudi novo vodstvo. Asfalt v Podkraju V hrastniški KS Podkraj so 23. septembra odprli asfaltirano cesto. Tamkajšnji krajani so si dolgo želeli cesto, ki bi povezovala Podkraj s Hrastnikom in Radečami in bi ne bila makadamska. Taka je bila prej ob poplavah ali drugih naravnih nesrečah večkrat neprevozna in ljudje tudi po več dni niso mogli v službo. Poleg tega med Podkrajem in drugim delom Save ni mostu. Nad Savo je napeljana jeklena vrv, na kateri je nameščena kabina (tička) za dve osebi. Le ti morata sami poganjata kabino po vrvi. V petek so torej odprli cesto od bivše osnovne šole Podkraj do meje s KS Radeče. Že leta 1990 so asfaltirali cesto od hrastniškega mostu do bivše osnovne šole, ki je dolga približno 4 kilometre. Sredstva so zbrali s samoprispevkom. Novemberske poplave leta 1990 so dela prekinile, saj je bil del ceste uničen. Podkrajani so s prostovoljnim delom in z veliko truda cesto obdržali. Toda z deli niso mogli nadaljevati, dokler niso uredili brežine. Sredstva za ureditev teh naj bi zagotovila država. Tu pa seje zapletlo. Veliko je bilo obljubljenega, storjenega pa malo. Ljudje so izgubljali zaupanje in postajali nestrpni. Cesto si je prišel ogledati tudi minister za promet in zveze Igor Umek, ki je obljubil pomoč države. Država in hrastniška občina sta se nekako dogovorili in našli skupno pot. Delavci GD Hrastnik so začeli z deli na cesti in v zelo kratkem času opravili svoje delo. Gradnjacesteje stala 22 milijonov tolarjev, kijihjeobčina financirala iz proračuna. Zadnjih 250 metrov ceste pa je plačala občina Laško. Ob odprtju nove ceste je spregovoril predsednik sveta KS Jože Kajič: "Dolgo smo čakali cesto, ki bi nas povezala s Hrastnikom in Nova testa v Podkraj. Radečami. Veliko so nam obljubljali, in zaradi tega sprva nismo verjeli, da nam bodo res uredili cesto. Šele, ko so pripeljali stroje in začeli z delom, smo verjeli, da se nam uresničujejo sanje. Upam, da bo ta cesta pripomogla k temu, da se bodo tudi mlade družine odločale za življenje v Podkraju." Predsednik skupščine občine Hrastnik Leopold Grošelj je zbranim povedal, daje bil njihov interes, da se odsek dokonča. Od države pa so zahtevali, da opravi svoje. Jožetu Potočinu pa je pripadla čast, daje odprl cesto: "Ne morem povedati, koliko nam pomeni, da smo končno dobili cesto. Uresničile so se nam dolgoletne sanje." Krajani Podkraja si zdaj prizadevajo za asfaltiraje stranskih cest. Mateja Leskovšek 1, -1. VERJEL SEM - Brane Drvarič(2) 2, - 3. SEM DEKLICA VESELA - Lili Vrtiovc (5) 3, - 4. ANA (remix 94) - Romeo (4) 4, -5. SANJAM TE-Anja Rupel (3) 5, -/. V NAROČJU SANJ-Viki (1) 1, - 4. ATTACCAMI LA SPINA - Jovanotti (3) 2, -1.G00D GUYS D0N’T ALWAYS WEAR WHITE - Bon Jovi (4) 3, - 3. MANUEL G00DBVE - Audrey Landers (5) 4, - 5. CONFIDE IN ME - Kylie Minogue (2) 5, -/. LOVE AND TEARS-Naoml Campbell (1) Glasujem za: Moj naslov* ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Rado Trbovlje, Tig svobode 11a, 61420Trbav1e I I do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljki! od 12.00 do 12.45. TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Podjetniki združeni Medijske Toplice - V Medijskih Toplicah na Izlakah so 22. septembra zasavski podjetniki ustanovili Združenje podjetnikov Zasavja. Na ustanovnem zboru, ki segajo udeležilo 60 podjetnikov iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, so sprejeli sklepe o ustanovitvi Združenja in izvolili člane upravnega odbora. V upravnem odboru ima vsaka od treh zasavskih občin po dva člana in po enega člana na vsakih 50 podjetnikov v občini. Tako sestavljajo upravni odbor Združenja podjetnikov Zasavja štirje člani iz Hrastnika, šest članov iz Trbovelj in pet članov iz Zagorja. Za predsednika upravnega odbora so izvolili Janeza Vidmarja -Elektroprom Izlake. Združenje podjetnikov Zasavja je odziv na gospodarske spremembe. Samo združeni in enotni v svojih zahtevah bodo lahko razrešili težave. V programu in zahtevah, ki jih mora upravni odbor sprejeti v 60. dneh, želijo opozoriti predvsem na neustrezno davčno politiko in predpise za opravljanje dejavnosti, drage kredite slovenskih bank, pomanjkanje poslovnih prostorov, neurejenosti trga delovne sile in zlorabe statusa brezposelne osebe,... Zahtevali bodo tudi neposreden vpliv podjetnikov na gospodarsko politiko in soustvarjanje slovenske zakonodaje. Posebna zahteva zasavskih podjetnikov pa bo, da se dosedanja subvencija 500.000 SIT za vsakega na novo zaposlenega delavca, ki je izgubil službo ob zapiranju Rudnika, poviša na milijon tolarjev in naj bi veljala za vse brezposelne, ne le za rudarje. J.R.jr. Slovenica je odprta Litija - Na Jerebovi ulici v stavbi občine Litija so pred tednom odprli že šesto zavarovalnico v tem mestu. "Želimo postati servis zavarovancu (to delo opravljamo že 100 let), ki bo stal ob strani vsem, ki bodo utrpeli kakršnokoli škodo. S to željo prihajamo med vas", je v pozdravnem govoru dejal generalni direktor Zavarovalniške družbe Slovenica Herman Jesenšek. Zavarovalna družba "Slovenica" bo v Litiji opravljala: premoženjsko zavarovanje, zavarovanje motornih vozil in vse vrste osebnih zavarovanj. Podjetnikom in obrtnikom nudijo paketno zavarovanje. Strogo nadzorovana marka Dogajanja na trgu kapitalnih transakcij z vrednostnimi papirji govorijo, kdo kroji usodo tega trga. Brez dvoma Banka Slovenije, za katero celo direktor Ljubljanske borze Veselinovič pravi, da "lovi" odvečni denar v svoje donosne blagajniške zapise z nakupnim bonom, ki so zadnje mesece "pometli" z drugimi vrednostnimi papirji. Visoki donosi, ki so jih ti bojda obetali, pa bi se lahko ob vidnejšem razvrednotenju tolarja v primerjavi z nemško marko, spustili na trda tla. Marka pospešeno raste. Najprej so bile tema "krive" banke, ki so zaradi težav s tolarsko likvidnostjo morale devize podjetij odkupovati po višjem, zahtevanem tečaju Banke Slovenje, da so dobile njena likvidnostna posojila. Poleg tega seje povečalo povpraševanje po markah v menjalnicah. Pogled na uradno tečajnico vrednostnih papirjev Ljubljanske borze je zadnje čase žalosten. Nekatere delnice nizko kotirajo: DADAS okrog 190.000 tolarjev, NIKA pri 117.500 tolarjih, prednostna delnica Komercialne banke Triglav pri 34.100 tolarjih pa tudi obe delnici SKB banke sta doživljali že boljše čase (trenutno je prednostna pri 34.400 tolarjih in redna pri 36.500 tolarjih). Premiki so opazni pri predvsem državnih obveznicah. V začetku septembra so nekateri borzni posredniki poudarjali, da je nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev zelo ugoden. Tako so tečaji RS 1 porasli iz 97 na 99, RS 2 pa verjetno tudi zaradi bližnje zapadlosti kupona preko 108. Trg bo oživel z delovanjem t.i. "odprtega trga C", na katerem bodo kotirali privatizacijski papirji. Trg bo urejala Ljubljanska borza. Poslovanje bo potekalo preko borznega informacijskega sistema, privatizacijske delnice pa bodo dematerializirane. Ustanovljena bo tudi Osrednja slovenska klirinška depotna hiša, ki bo vodila poravnavo vseh javnih, prosto prenosljivih papirjev. Kot bi rekel češki pisatelj Bohumilj Hrabalj: "Kadar se boing 707 odrine od piste, dobijo obrazi potnikov filozofski videz." Naše gospodarstvo se je odlepilo od plansko-tržne preteklosti in se začelo vzpenjati po privatizacijski spirali v prihodnost. Želimo mu srečen in miren let. Milan Povirk M.Š. Slovenica v Litiji. wt m ^'<3 if- 4? ¥ ZELO UGODNO! Glasbeni stolpi ANITECH, 2x25W (dvojni kasetofon, radio, equalizer, gramofon) SAMO 12.000 SIT nci n\/Mi A. A <5- - litoželezne peti za centralno ogrevanje VAM NUDI Z D0&AVO IN PRIKLOPOM TER POOBLAŠČENIM SERVISOM: ELEKTROINSTALATERSTVO FRANCI VIDMAR 61411 IZLAKE . Izlake 11 . tel/fax: 0601 - 74 - 014 V Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOK, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina S8B|g»»3 v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Pisma, bralcev .z' Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjvilfmnenja bralcev o živlleltiu in dodajanju v Zasavju. Nepodpisanih pi-na pisem jezac^m prostora omeje-recmlštVo_gl pridržuje pra- sem ne objavljamo, na na največ 3JMtp cm preveč okrnili zanimivo vsebino. Petkrat zaboden V prejšnji številki smo na strani Kronično objavili vest o napadu z nožem, ki naj bi se zgodil pred smučarsko kočo v Kisovcu. Podatek je bil napačen, vse skupaj se je namreč pričelo v športnem domu v Kisovcu in smučarska koča, kjer je sedaj gostišče Rajka, s tem nima nikakršne zveze. Prizadetim se za posredovanje napačne informacije opravičujemo. Uredništvo Stepak V poročilu iz otvoritve podjetja Stepak smo zapisali, da imajo delež v podjetju tudi trije zasebniki. Ker bi lahko prišlo do napačne razlage, naj zapišemo, da so to tri fizične osebe, zaposlene v Pak 4. Uredništvo Sporočilo Izjemoma objavljamo daljše pismo, ki smo ga prejeli iz Papue Nove Gvineje, poslal pa ga je Uroš Glavač. Priložili pa smo tudi pojasnilo njegovega očeta Marka Glavača, saj se je medtem, ko je bilo pismo odposlano, in objavo marsikaj zgodilo. Uredništvo Dragi Zasavc, dragi prijatelji! Najprej bi zaželel vsem prav lep tropski pozdrav iz Papue Nove Gvineje, točneje iz otoka Nova Britanija. Čas gre res hitro naprej, tako me je zajel občutek slabe vesti, saj se nisem še nič oglasil v vaše uredništvo, ter vsem, ki radi berete Zasavca. Že takoj na začetku bi vas pohvalil, saj je prišel Zasavc tudi v Papuo ali skoraj "na konec sveta". Moram reči, da me julijske številke Zasavca niso preveč razveselile, ker se je spustil nad Zasavje zopet siv oblak, ki je zelo spremenil podobo krajev. Upam, da bom še prepoznal Zagorje pa druge kraje, ko se vrnem domov. Tudi fantje iz naše šole so začudeni gledali slike v Zasavcu. Velikokrat je tudi tukaj na Papui zelo hudo deževje, vendar pa so bolj redko takšne katastrofe, kot je bila v Zasavju. Tudi tu morajo skoraj ob vsakem deževju čistiti cesto, kamor hudourniki nanesejo polno pepela. Papua je vulkansko področje, zato je na posameznih predelih, kjer so v bližini vulkani, prva plast zemlje pepel, ki je zelo rodoviten. Pri nas, na otoku Nova Britanija, naj bi bilo sedaj sušno obdobje, vendar je to leto precej padavin. Skoraj vsak dan je dež, kot doma aprilsko vreme. Podnebje na Papui je tropsko vlažno. Kljub temu, da so temperature visoke (od 25 do 35 stopinj Celzija) človek ne občuti vročine (kot npr. v poletju doma...), ker je vlažnost visoka. Še posebej pa se vlaga opazi na strojih in pri tehničnih napravah. Tako je treba še posebej paziti na stroje v delavnici, da so naoljeni. Pri ljudeh pa je malo drugače, človek namreč zelo hitro dobi prehlad, ki pa se lahko sprevrže v malarijo. Zaenkrat me malarija še ni našla (tropska bolezen, ki jo prinašajo samice komarjev), prehlajen sem bil pa že kar nekajkrat. Včasih je dobro tudi malo počiti, še posebej takrat, ko ima človek občutek, da se pojavljajo prvi znaki malarije (utrujenost, glavobol, potenje, mrzlica). Bolezen je lahko zelo nevarna, posebej če napade malarija možgane. Včasih to pomeni tudi smrt, če ni pravočasne pomoči (transfuzije in pa povečane doze tablet). Zato je treba vsak teden enkrat jemati tablete kot preventivno sredstvo. Človek bi rekel, da sem se že kar privadil na novo okolje in klimo. V teh sedmih mesecih sem že tudi malo več slišal o Papui, ki je bila tudi meni (predno sem prišel sem) bolj kot ne neznana dežela. Papua je bila posebno znana kot kanibalska - ljudožerska dežela. Posebej zloglasno področje je bilo Salamonovo otočje, kjer je še sedaj veliko manjših otočkov (vseh skupaj okoli tisoč), katere so v prejšnjih stoletjih gradili prebivalci ob obali. Tako so se branili pred ljudožerci, ki so prihajali iz notranjosti in se bali morja. Otočki, ki so jih gradili prebivalci ob obali, so narejeni iz koral in kamenja, veliki pa so bili toliko, da je lahko na njih živelo okoli 30 ljudi z vso oskrbo. Ker so otočki vidni še sedaj, so bili grajeni trdno... Seveda so v tem času obiskovali Papuo že tudi pomorščaki. Notranjosti sicer niso raziskovali, ker so bila pač zgodbe o ljudožercih pa tudi notranjost Papue je še sedaj resnično prava džungla. Znana pomorščaka sta bila James Cook in pa Louis de Bangainville (1770, 1792 leta). V sredini 19. stoletja so začeli prihajati na Papuo prvi misionarji. Prvi so bili francoski misionarji v letih 1847-49, a so kmalu odšli. Nekaj let zatem so prišli nemški, ki so leta 1855 ustanovili prvi mision iz katerega se je kasneje razvil velik mision in središče tudi za gospodarsko dejavnost. Predvsem so na tem področju začeli pridelovati kokos in pa kakavovec za izvoz v Avstralijo, Nemčijo in Anglijo. V kasnejših letih se je začela razvijati tudi lesna dejavnost, ker je Papua bogata z lesom. Od tukaj so misionarji prodirali globje v notranjost in s tem širili in ustanavljali nove misijonske postaje. S tem se je začel tudi razvoj, saj so se začele pojavljati tudi prve šole. V začetku tega stoletja (1920 - 1925) so začeli graditi Avstralci in Nemci letališča in tako je našla Papua pot v svet. Tudi obe svetovni vojni sta odigrali veliko in posebno vlogo, še posebej druga. Japonci so zavzeli vsa pomembna otočja Papue. Na Papui so gradili velika vojaška oporišča, saj so imeli pravo vojaško industrijo. S tega otoka so se pripravljali na invazijo, da bi zavzeli Novo Zelandijo in Avstralijo. Zaveznikom je uspelo osvoboditi ta otočja šele leta 1945 a so pri tem imeli ogromno izgub. Velike bitke so potekale na Salomonovih otokih, kjer je izgubilo življenja polovico domačinov, ki so pomagali zaveznikom. Zadnje japonske vojake so našli še leta 1978, to pa pomeni, da je še veliko področji na Papui neraziskanih. Po drugi svetovni vojni je bila Papua vse do leta 1975 avstralska kolonija, 16. septembra 1975 pa je Papua Nova gvineja zaživela kot neodvisna država. S tem datumom pa je Fantje vadijo v Papui - Novi Gvineji na stružnici pod vodstvom Uroša Glavača. nastopila tud i prva parlamentarna vlada. Prebivalcev na Papui je sedaj okoli 5 milijonov. Povedati pa je treba, da je tukaj veliko ljudi iz Filipinov, Avstralije, Indije, Nemcev pa je bolj malo. Ti tujci v glavnem delujejo na Papui kot trgovci, poslovneži. Avstralci in pa novo Zelandčani imajo v rokah glavne ustanove, kot so banke in pa pošta, seveda v tesnem sodelovanju z vlado na Papui. Gospodarsko je še vedno odvisna od tujine, kljub temu da je Papua bogata z minerali in pa drugim naravnim bogastvom. Avstralija in pa druge države nudijo Papui najmodernejšo tehnologijo in infrastrukturo. Kljub temu hitremu razvoju pa bodo tukajšnji ljudje potrebovali še veliko let, da bo ta hiter razvoj prišel v ravnovesje z njihovim znanjem oziroma šolstvom. Šole so sicer že tudi državne, vendar pa je struktura učiteljev v glavnem iz Avstralije, Nemčije, Nove Zelandije, torej iz tujine. V glavnem so šole še bolj misijonske. Ena izmed takšnih je tudi naša, katero vodijo salezijanci (Don Boscova redovna skupnost). Šola je na neki stopnji HIGH SCHOOL in je usmerjena v agro - tehniško smer. Fantje se učijo tako kovinarstva, elkektrotehnike, lesarstva in avtomehanike ter agro smeri. Sam učim skupaj z učiteljem iz Filipinov, fante v kovinarski delavnici, ki je s stroji še kar dobro opremljena, problem pa je ta, ker je zelo malo orodij za stroje. Le nekaj stružnih nožev in svedrov. Zelo bi potrebovali tudi kompresor. Veliko je prahu in vlage, a tudi nasplošno je kompresor za takšno delavnico nujno potreben. Strojev je v delavnici dovolj (pet stružnic, brusilni stroj, vrtalni stroji..) Trudim se, da bi dobil tudi kaj orodij, vsaj toliko, da bi se fantje lahko učili osnovnih del v kovinarstvu - na strojih. Če bi lahko kdorkoli na katerikoli način pomagal, se lahko obrne na moj domači naslov ali župnijski urad v Zagorju. Vsem, ki bodo kakorkoli pomagali se že v naprej zahvaljujem, tudi v imenu vseh iz naše šole na Papui. Na koncu pa bi vse skupaj prav lepo še enkrat pozdravil. Uroš Glavač V ponedeljek, 19.9.1994 sta se po 57 letih na območju okoli pristaniškega mesta Raboul na Papui - Novi Gvineji (država leži na vzhodnem delu otoka Nova Gvineja, le nekaj 10 km od Uroševega bivališča je ognjeniški otoček Matupit) zopet prebudila znana ognjenika Vulcan in Tarvurvur in pričala bruhati lavo in pepel. Ognjeniški pepel je v nekaterih delih debel tudi 75 cm. Mesto Rabaul uničuje ognjeniški pepel, zato so iz njega izselili vseh 30 tisoč prebivalcev. Izbruh, ki je prizadel že okoli 60 tisoč ljudi, rešuje policija in posebne vojaške enote. Razmere so izredne - potresi, ogenj, pepel, deževje... Telefonskih in prometnih povezav s Papuo trenutno še ni; novice dobivamo pretežno iz Nemčije in preko Reuterja. Aktivnosti ognjenikov se povečujejo, razmere pa slabša še močno deževje. Leta 1937 je ob pobesneli naravi izgubilo življenje 500 ljudi. Marko Glavač TRBOVLJE Trg svobode I la, 61420 Trbovlje let: +386 601 26 333, 26 056 21 358, ton: +386 601 26 228 sr i Njegovo veličanstvo- potrošnik Tudi v deželo Kranjsko prihaja zaščita potrošnikov pred najrazličnejšimi zlorabami, poskusi okrog prinašanja in drugimi nečednimi dejanji. V razvitem svetu je potrošnik le skorajda tako zaščiten kot najredkejša vrsta medveda-panda. Pri nas smo do takšnega varstva še dokaj daleč, ampak če vzamemo, koliko je na tem področju le storila Zveza potrošnikov Slovenije in če vemo, da bo zdaj zdaj zagledal luč svet zakon o varstvu potrošnikov, smo na tem, da lahko rečemo: končno smo tudi pri tem naredili izdaten korak naprej. V drugi polovici prihodnjega meseca bodo v Zagorju ob Savi odprli takoimenovani območni urad za seznanjanje potrošnikov o njihovih pravicah, v okviru projekta vzpostavljanja mrele informiranja potrošnikov. Deloval bo za potebe vseh štirih zasavskih občin, vodila pa ga bo koordinatorka. Prav je, če omenimo, da bo za zdaj na Slovenskem odprto le troje podobnih uradov, zagorskega, pravzaprav zasavskega, pa je na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije podprla občinska skupščina oziroma vlada in bo sestavni del mednarodne informacijske zveze. Gre nedvomno za resen poskus začetka najširšega obveščanja potrošnikov o njihovi zaščiti in varstvu, predvsem pa najprej informiranju, brez katerega ni pravzaprav mogoče prav nobene zaščite ali tovrstnega poseganja. V sosednji Avstriji so le pred leti izdali brošuro: P otrošnikov abecednik. Pred kratkim je izšla tudi v slovenskem jeziku, kar je lep uspeh mednarodnega sodelovanja Zveze potrošnikov Slovenije in avstrijske vlade. Namen tega besedila je bolje seznaniti potrošnike pri nas ne le z njihovimi pravicami, temveč tudi pravili igre, ki veljajo na trgu. Ker brošura predstavlja ureditev varstva potrošnikov pri sosedih, je Zveza slovenskih potrošnikov pripravila dodatek. V njem je na kratko opisala sedanjo ureditev varstva potrošnikov, vse to pa je namenjeno vsem nam, ki se vsak dan ali občasno pojavljamo kot kupci ali porabniki teh ali onih dobrin. Zanimiva je tudi njena druga brošura - Potrošnik in pogodbe. Gre za vodič skozi pravne labirinte. V njem je na poljuden način ponujeno nekaj osnovnih podatkov, na kaj moramo biti pozorni, ko stopamo v različne vrste pogodbenih razmerij. Z eno besedo: besedilo je resen poskus prispevati k večji in korenitejši obveščenosti vseh nas in kako ukrepati, če se zgodi, da so naše pravice kršene. Kako zelo resno se tudi v Zasavju pripravljamo na najširši začetek informiranja vseh nas o vsem tem, kar smo doslej napisali, pove med drugim tudi odločitev o sklicu posebnega seminarja predstavnikov krajevnih skupnosti, na katerem naj bi koordinatorka razložila kako bo območni urad deloval, kako naj bi v krajevnih skupnostih podprli vse pobude v zvezi Z varstvom potrošnikov, da bi jim omogočili vsestransko varstvo na tem področju. Da bi kmalu v prihodnosti potrošnik postal Nj. Veličanstvo... Milan Vidic lili ■ Čas rdečih nosov in zanohtanih prstov se znova bliža. Po prvem oktobru lahko torej pričakujemo, da bodo zakurile tudi mestne kotlarne, vendar ne prej, ko se temperature ob 21. uri ne bodo trikrat zapored spustile pod 12 stopinj Celzija. Od vseh zasavskih kotlarn so zaenkrat le v Trbovljah že začeli s kurilno sezono. Trbovlje - že ogrevajo V Trbovljah so pričeli z ogrevanjem bolnice, socialnih domov, vrtcev in šol že 20. septembra, tri dni pozneje pa tudi drugj e. Vodja komunalne energetike v Trbovljah Janez Vresk je povedal: "Temperature so padle pod 12 stopinj C in ljudje so želeli, da se z ogrevanjem prične. Zdaj, ko so se temperature ponovno dvignile, porabniki pač zaprejo radiatorje in števec miruje." Že lani so Trboveljčani napovedovali rekonstrukcijo toplarne Polaj, ki letos še ni zaključena, so pa kotli pripravljeni. Prenovljene so tudi toplotne postaje. Letos se bodo greli na zemeljski plin, je pa pripravljen tudi premogovni del, za primer, če bi se temperature spustile nižje od - 18 stopinj C. Hrastnik -100 % pripravljeni Po dveh letih gradnje je rekonstrukcija hrastniške Toplarne zaključena. Novi kotli bodo tako zagotavljali večjo zanesljivost delovanja in povečali priključno moč toplarne. Na zemeljski plin se bo tako poleg javnih ustanov in industrijskih objektov grelo še 1500 stanovanj. Na sezono je Toplarna po besedah tamkajšnjega direktorja Borisa Trstenjaka stoodstotno pripravljena. Premog, ki je ostal še od lani, ostaja v rezervi. Uporabniki bodo za ogrevanje plačevali 62 SIT/m2 vsaj še do novembra. , Litija - še naprej KSP Za organizacijo ogrevanja v večini stanovanjskih blokov na Rozmanovem trgu v Litiji je zadolženo Komunalno stanovanjsko podjetje Litija. Iz kotlovnice na Ulici solidarnosti ogrevajo vse, razen blokov, ki se ogrevajo še na trda goriva. Komunalno stanovanjsko podjetje skrbi tudi za ogrevanje poslovnega središča Litije v okolici občine in Ponoviško 12. Za ogrevanje blokov na Prvomajski ulici in v Šmartnem skrbijo kurilni odbori. Na Komunalno stanovanjskem podjetju so povedali, da se ogrevalni stroški zaenkrat ne bodo povečali. Sedanja cena, ki znaša 69 SIT/m2 stanovanjske površine, zadošča za pokritje obratovanja vse do takrat, ko se bo spremenila oziroma povišala cena kurilnega olja. Kurivo za novo sezono so že nabavili, cisterne so polne, za nakup pa so porabili sredstva, ki so jih zbrali od junija dalje. Med eno in drugo kurilno sezono so v kotlovnici na Rozmanovem trgu opravili tudi večja vzdrževalna dela. Strokovni delavec Anton Tomažič nam je povedal: "Kotlovnica na Rozmanovem trgu je stara. 6) § I ] on8oy :£ »r^URhfi UM :z e^uBgfi BABIAJ :j B5|UB8q IMOVIN ‘MV ‘MINOIMHd ‘AOSVMV1 ‘VfLLVdHHHJL ‘MIT ‘INM ‘SV ‘IH ‘OH ‘HVH ‘ VMVH9 ‘MH1H ‘VAVHSOHDM VMAOffdl ‘>I VlSOd^pBliu ir/ tnpiBZUX Medicinski čudež O Ljudi je pa res sama hudobija. Na otvoritvi asfaltnega odseka v Podkraju je tako nekdo menil, daje prvi Podkrajan Jože Kajič zato poskrbel za hitri asfalt, da mu ne bo zmanjkalo kleparskega dela. O Bankirji očitno ne varčujejo le pri denarju, ampak tudi pri času. Tako je prvi zasavski bančnik Zdenko Fritz prvi zapustil veselico ob otvoritvi prenovljenih prostorov v njegovi banki v Trbovljah. Q Še enkrat, daje ljudi sama hudobija. Tako je moral šef litijskih socialdemokratavZvone Ulanec v Pogoniku skrbeti, da so partizani imeli kje parkirati avtomobile. O Bolje se godi socialdemokratskima šeficama Alenki Petrič iz Trbovelj in Citi Rojko iz Zagorja. Težav nimata niti s sloganom za naslednje volitve. Nastopili bosta lahko z razpoznavnim 'Skupaj bova zmogli'. (3 Ker nismo uspeli, da bi Marinka Fritz Kunc postala ombudsmanka, Metka Karner Lukač pa namesto Hermana Rigelnika predsednica parlamenta, bomo zdaj Metko Tekavčič spravili v svet Agencije za plačilni promet. Če tudi tej eMki spodleti, jih bo vse skupaj maščevalMiha Jazbinšek, ki kandidira zaljubljanskega župana. Znano je, da so si že nekdaj ljudje želeli večnosti in neumrljivosti, da so se bali starosti in njenih tegob. Redakcija jetrnic je po daljšem teoretičnem preučevanju našla recept, ki je več kot odlično prestal že prvo praktično preizkušnjo. Zaradi zavezanosti ekologiji smo takoj s spiska možnih rešitev problema črtali kakršnokoli kemijo. Na drugi strani smo tudi takoj opravili s pesniško demagogijo v stilu 'v delih svojih sam živel boš večno'. Raziskavanamjepokazala, damoški najpogostejeproglašajo mlade lepotice za tiste in tisto, kar jih naredi mlajše. Zato smo to možnost preverili kot prvo. Za zelo primeren kraj smo določili Zas-ten, kjer je bil prejšnji teden izbor najlepše Zasavke, za zelo primernega moža pa smo določili Zasavčevega urednika Marka Planinca. Poskus je uspel, celo več kot uspel. Po kar nekaj urah v družbi rosno mlade lepote seje naš poskusni zajček pomladil do tistih let, da so ga morali navsezgodaj odpeljati v Gardaland. Redakcija jetrnic, kije tako očitno prestopila pomlajevalno kvadraturo kroga, ki je dolga leta mučila človeštvo, bo s poskusi nadaljevala. Bomo pa, da ne bodo po tej deželi čez čas hodili le otroci, zmanjšali koncentracijo lepote in čas, ko ji bodo poskusni zajčki izpostavljeni. SVET FILMA V naše kraje prihaja nova uspešnica - Lokalna samouprava II. Gre, to pove že sam naslov, za nadaljevanje visokoproračunske grozljivke, ki smo jo videli nedolgo tega. Sama zgodba je podobna prvi, le da gre tokrat za manj bogat scenski spektakel z manj sodelujočimi. Znova bomo videli naše že znane junake: Hrastnik, Litijo, Radeče, Šmartno, Trbovlje inZagorje, izginili pa so Dole, Gabrovka, Izlake, Kresnice, Rimske Toplice. Raziskovalni laboratorij Redakcije jetrnic Deset veličastnih zasebnih (nekateri res samo po lanskoletnem skupnem prihodku) Omnikom & Omnikom 2 - trgovina Avtoservis Malgaj & VW-Audi - avtomobili Procarn - meso Piramida - trgovina Center Jošt - trgovina Elektroprom - elektro... Pak-4 - embalaža Emens - računalniki Oria Computers - računalniki Spot - gradbeništvo Post Scriptum: Del Redakcije jetrnic je nasprotoval objavi tega spiska, ker da so se nekateri veliki lepo poskrili. Če nam pokažejo, kam se lahko skrije takooooo velik podjetnik, kot jeMiloš Urbanija, smo pripravljeni požreti ves pesek z njegovih teniških igrišč. PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše: 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; popust za takojšnje plačilo; možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja: pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema diugega i