naročata* sna&m mesečno 26 Din. M fcmemstvo 40 Dia. UrednlStvot Uabilana, Knaftjeva ufcca S. Teiefco 3122. 3123. 3124. 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova oesta 13- Teleioa St. 440. Celja: Koceoova iA. 2. Teleta« !9a Rokopisi m M vračajo. - Ogtei po tarifa. Ljubljana, sobota 6. aprila 1929 Cena 2 Din Upravni itvoi Uutottana, Preiernova ■> 54 Telefon it. 3122, 3123, 3124. 3125, 312*. faueratai oddelek: Ljubljana Preiernov obča 4. Teletoa fe. 2492. Podražili ca Maribor: Aleksandrova cea* It. 13 Telefon it 4SS Podružnica CeUe: Kocenova alica it I. Telefon it 100 Ratenl pri poit tek uvodih: Ljubljana H. 11.842. Praha &sk> 78.180; Wlea Nr. 105241. Ljubljana, 5. aprila S prenosom tiskovnega urada v re-sort ministrskega predsedstva se je končno tudi pri nas pristopilo k reorganizaciji državno-informativne službe. 2e v dejstvu, da je tiskovni urad podrejen šefu vlade, je razveseljivo podčrtan pomen te tako važne, a pri nas toli zanemarjene panoge, podrobnosti, ki se objavljajo glede bodočega delokroga tiskovnega urada pa kažejo odločno voljo uvrstiti Jugoslavijo tudi na tem polju med napredne države. Govoriti o tem. kaj pomeni za državo dobra informacijska in propagandna služba, bi se reklo nositi vodo v morje. Naj konstatiramo. da smo na mednarodnem poiiu izgubili marsikatero važno bitko, ker smo bil brezbrižni ali pa nesposobni, predstaviti našo stvar in naš interes pravočasno in v pravi luči kulturnemu in poetičnemu svetu. Kadarkoli so se križali naši in tuji interesi, nas je propaganda nasprotnikov navadno že v naprej tolkla ter je ustvarila predispoziciio na našo škodo. Če so bili naši argumenti še tako dobri in jasni — prišli smo z n.jimi le prepogostokrat prepozno. Kdor količkaj ve kako se ustvarja javno mnenje, kako se ustalijo sodbe o dogodkih in ljudeh, ie vedno bridko občutil ne-dostatke naše informacijske služh* ter obžaloval, da smo tako daleč zaostali za silno agilno Češkoslovaško, izvrstno organizirano Madžarsko in zelo praktično in vešče delujočo Bolgarijo, da drugih držav niti ne omenjamo. Pri vsem tem pa smo izdajali za informacijsko službo velike denarje in imeli poleg presbiroja pri zunanjem ministrstvu kar celo vrsto poročevalskih uradov še pri poedinih drugih ministrstvih. V drugih državah je informacijska služba redoma organizirana na dvojni osnovi: uradni presbiro daje službene vesti in informacije, poleg njega pa obstojajo v obliki popolroma privatnih ali poluslužbenih organizacij posebne novinarske agencije, ki so oproščene birokratskega sistema in svobodnejše v svojem poslovanju razvijajo kot no-vinsko-poslovna podjetja, moralično in politično vezana na interese svoje države. Tako ie z nemškim Wolffom. angleškim Reuterjem. francosko Aeence Havas. a deloma tudi s češko Cwtro-press, avstrijskim Korrespondenzbu-reaujem itd. Pri nas smo se očividno odločili za povsem službeno državno organizacijo. Ni dvorna^, da ima taka organizacija gotove nedostatke, toda na drugi strani je v današnjih razmerah morda še najpraktičnejša oblika. Praksa bo kmalu pokazala, kaj je najbolje. Zaenkrat je (službenega poročila še ni) stvar zamišljena tako. da bo novi informacijski urad posloval kot korespondenca »Avala« ter prevzel po radiu, brzo.iavu in telefonu obvestilno službo predvsem za inozemsko časopisje ali na direkten način ali pa indi-rektno preko drugih inozemskih novin-skih agencij, s katerimi bo v zvezi. Na drugi strani bo dajal domačim listom na razpolago informacije zlasti o delovanju vlade, o političnih dogodkih doma in v tujini ter jim tako olajša! poročevalsko službo. Posebno skrb bo posvetil tiskovni urad propagandni službi, zbirajoč in objavljajoč v člankih in brošurah materijal o važnih vprašanjih gospodarskega in političnega značaja, ki se tičejo naše države. V tem oziru se odoira novemu uradu posebno široko in hvaležno polje. Vse to, seveda, niso nikake nove iznajdbe. Kaj in kako se dela v dobro organiziranem tiskovnem uradu, to ni treba šele poiskati in sestaviti, to je treba le pogledati — pri drugih. Glavno je vprašanje organizacije in ljudi. Poročevalska služba bo dobra, če jo bodo vršili dobri poročevalci, ljudje s smislom za brzino in točnost, z izkustvom na novinarskem polju in s poznanjem razmer, a tudi mentalitete širokega sveta. Nič si ne prikrivajmo. da bo treba mnogo napornega in solidnega dela, preden si bo naša uradna poročevalska služba mogla v Evropi osvojiti ono pozicijo zaupanja in zanesljivosti ki je pogoj za uspešnost njenega dela. V tem oziru smo mnogo zamudili. a tudi mnogo grešili. Organizacija dobrega informacijskega urada je čin. ki bo nesporno prinesel državi in narodu velikih korisiti. Preveč smo pustili, da so o nas poročali in informrali svet — drugi, dostikrat ne baš naši prijatelji, čas je že, da pričnemo o sebi govoriti in poročati svetu — sami.__ Na severnem Jadranu potopljena jadrnica Šibenik, 5. aprila, n. Pri selu Balpatu ca otoku Pagu se je pripetila težka nesreča. Buria je zajela jadrnico >Uno<, ki je plula iz Karlobaga do ter jo premetavala na morju tako dolgo, tretjem pa ni aob*o»g* aledu. Za izboljšanje in pocenitev državne uprave Živahno delo v vseh ministrstvih - Sklicanje velike medministrske konference - Uprava mora postati boljša in cenejša Beograd, 5. aprila, d. Danes od 12. do 14. se je vršila v kabinetu ministra pravde konferenca ministrov dr. Srski-ča, dr. Švrljuge. Nikole Uzunoviča. dr. Mažuraniča in dr. Drinkoviča. Razpravljali so o izvedbi zakona o vrhovni državni upravi, v kolikor se tiče resorov imenovanih ministrov, kakor tudi o splošni reorganizaciji državne administracije Beograd. 5. apriila. p. Ministrski predsednik general Pera Zivkovič je poslal vsem ministrom okrožnico, v kateri jim naroča, naj v najkrajšem času izdajo vse potrebne uredbe za reorganizacijo svojih resorov v smisiu določb novega zakona o vrhovni državni upravi. Reorganizacija naj se izvrši v skladu z intencijami vlade in novega zakona na ta način, da se državna administracija čim boli poenostavi in poslovanje pospeši. Predvsem naj se združijo vsi sorodni oddelki, osnujejo potrebne direkcije in pregrupiraio posamezne ustanove V zvezi s to okrožnico ministrskega predsednika so se tekom današnjega Grozna železniška katastrofa v Rumuniii dne vršile v vseh resorih konference ministrov z načelniki posameznih oddelkov in strokovnimi referenti, na katerih so razpravljali o novi ureditvi interne organzacije in sestavi tozadevnih uredb in navodil. Zlasti v ministrstvih poljedelstva, pravde, socijaine politike in javnih del se vrši intenzivno delo za čimprejšnjo likvidacijo onih resorov, ki so bili z novim zakonom o vrhovni državni upravi ukinjeni ter združeni s temi resori. Razpravlja se zlasti o tem, ali se naj za ukinjene resore osnujejo pri posameznih ministrstvih generalne ] direkcije ali pa posli bivših resorov j porazdele tako. da bo potrebna morda samo organizacija po enega novega oddelka. Za jutri dopoldne je sklicana v dvorano vrhovnega zakonodajnega sveta v poslopju zunanjega ministrstva medministrstvena konferenca, ki se je bodo udeležili tudi ministrski predsednik ter vsi načelniki in referenti ministrstev. Na konferenci bodo razpravljali o enotni organizaciji ministrstev v pravcu pocenitve in izboljšanja upravnega aparata. Priprave za obnovitev pogajanj z Italijo Obiski poslanika Gallija v zunanjem ministrstvu - Razgovori o možnostih obnovitve prijateljskega pakta Beograd, 5. aprila, p. V diplomatskih krogih so bili v zadnjem času opaženi česti poseti italijanskega poslanika gospoda Gallija pri zastopniku zunanjega ministra dr. Kumanudiju. Naravno je, da so vzbudili ti poseti veliko pozornost, zlasti še glede na znano dejstvo, da si je vlada stavila kot eno svojih najvažnejših nalog ureditev odnošajev z vsemi sosednimi državami. Zato se tudi poseti italijanskega poslanika spravljajo v zvezo z obnovo prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Italijo. Vaš poročevalec se je zaradi teh vesti obrnil na merodajno mesto, kjer je dobi! naslednje informacije: »Kakor znano, je še vedno odprto vprašanje prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Italijo. Prijateljski pakt. ki je bil sklenjen leta 1922.. je, kakor znano, potekel 27. julija t 1. in je bil samo provizorično podaljšan za šest mesecev. Med tem časom so nastopili do- godki, ki so onemogočili nadaljevanje pogajanj za podaljšanje pakta, tako da je r>ogodba definitivno ugasnila. Sedaj je vlada posvetila vso svojo pozornost ureditvi zunanje-političnih vprašanj ter je v zadnjem času uredila odnošaje z Grčijo, s katero je biil baš te dni podpisan prijateljski pakt. V teku so pogajanja za ureditev odnošajev z Bolgarijo in je sedaj prišlo na vrsto tudi vprašanje prijateljskega pakta z Italijo. Odnošaji med Jugoslavijo in Italijo so ostala po poteku prijateljskega pakta sicer nespremenjeni, vendar pa je želja obeh vlad. da se obnovi prijateljska pogodba. Razgovori, ki se vrše med zastopnikom zunanjega ministra in italijanskim posdanikom. imajo zgolj značaj pripravljalnih razgovorv, katerim bodo šele po principijalnem dogovoru sledila pogajanja za definitivno sklenitev prijateljske pogodbe.« Reorganizacija naše informacijske službe Delokrog novega tiskovnega urada — Naloge petih oddelkov Osredotočenje vse poročevalske in informacijske službe Beograd, 5. aprila, p. »Novosti< objavljajo informacije o organizaciji novega centralnega dopisnega urada, ki bo v smislu zakona o vrhovni državni upravi osnovan pri ministrskem predsedstvu. Po teh informacijah bo razdeljen centralni dopisni urad na pet oddelkov: radio postaja Avala, inozemski tisk, domači tisk, oddelek za informacijo in propagando ter arhivski oddelek. Radio postaja A^ala bo stavljena docela v informativno službo ter bo oddajala večkrat na dan v raznih jezikih vesti, ki jih bo stavil na razpolago centralni dopisni urad. Oddelek za tuji tisk bo imel nalogo, da ekscerpira inozemske liste in stavlja materijal na razpoalgo vsem zainteresira- nim ministrstvom, uradom in domačemu tisku. Na drugi strani bo imel ta oddelek nalogo, ekscerpirati domači tisik in dajati poročila in informacije za inozemstvo. Oddelek za domači tisk bo skrbel pred vsem za informativno službo domačega tiska, bo zbiral materijal iz poedinih resorov in ga v primerni obliki objavljal. Propagandni oddelek bo vodij propagando doma in v inozemstvu ter bo sestavljal knjige in brošure. v katerih bo obravnaval posamezna vprašanja in probleme. Vse publikacije, se bodo izdajale v domačem, francoskem, angleškem in nemškem Jeziku. Ta oddelek bo posvečal zlasti pažnjo raznim gospodarskim pa tudi političnim problemom. soditi sodniki poedjnci pri okrajnih sodiščih od 10.000 do 30.000 Din sodniki poedinci pri okrožnih sodiščih, o večji vrednosti pa senat treh sodnikov pri okrožnih sodiščih. Načrt novega civilnopravdnega reda Za 8. t. m. je sklicana konferenca strokovnjakov — Zahteva po popolni izvedbi načela svobodnega sodniškega prevdarka Beograd, 5 aprila č. Dne 8. t. m. bo imel v ministrstvu pravde sejo strokovni svet, ki bo razpravljal o novem civilnosodnem postopku. Ta zakonski predlog ie bil svoje-časno predložen Narodni skupščini, ki pa ga še ni vzela v pretres. V početku je bil izdelan na podlagi avstrijskega civilnosodne-ga postopka ter je imel vse pridobitve moderne zakonodaje. Med tem je tozadevni načrt v ministrstvu doživel gotove izpremembe vsled stremljenj, da bi se ohranile nekatere določbe srbskega civilno-sodnega postopka. Najvažnejše izpremembe so bile izvršene na polju dokaznega postopka. V Srbiji so namreč sodišča upoštevala kol polnovredni dokaz izpovedi prič le o stvareh, ki so dosegale vrednost do 2000 Din. nad to vrednostjo pa so veljale kot dosazi samo polnopravne listine. To načelo je bilo prenešeno tudi v novi načrt, tako da bi v razpravi o vrednosti nad 2000 Din bil dopuščen dokaz s pričami samo tedaj, ako bi na to pristali obe stranki. Pričakuje se, da bo strokovni svet ministrstva pravde odstranil te elemente iz načrta, ker bi otež-kočili postopanje sodišč po svobodnem prepričanju ter preiskavo o mate.riialni resnici. Glavna prednost zakonskega načrta ie ustni postopek dočim ima pismeni služiti samo kot priprava za ustno razpravo. O predmetih do vrednosti 10.000 Din imajo Dr. Štampar direktor za narodno zdravje Beograd, 5. aprila, č. O »družitvi mini« strstva narodnega zdravja z ministrstvom socijaine politike se doznava, da bo nače» loval direkciji za narodno zdravje dr. An» drej Stampar. Ni izključeno, da bo dr. Štampar ob enem imenovan za pomočnika ministra socijaine politike in narodnega zdravja. Vinski zakon še ni sprejet Beograd, 5. aprila p. Nekateri listi so objavili vest. da je kralj včeraj podpisal novi vinski zakon. Vašemu poročevalcu je bilo na pristojnem mestu rečeno, da ta vest ne odgovarja resnici, ker kralj novega vinskega zakona Se ni podpisal. NaCrt novega vinskega zakona še niti ni definitivno sestavljen V ministrstvu za poljedelstvo le več osnutkov iz prej"— ie dobe. ki pa moralo biti šele Pregledani no strokovnjakih, nakar bo sestavljen definitiven zakonski načrt in predložen v sankcijo na najvišje mesto. Brzovlak je skočil s tira in potegnili izpod razvalin 38 Bukarešta, 5. aprila p. Sinoči se je pripetila železniška katastrofa, kakršna po svetovni vojni v Rumuniji še ni bila zabeležena. Ponesrečil se ie brzovlak. ki odpelje zvečer iz Bukarešte. Na progi Bukarešta—Jassy se je tik pred postajo Babovci Iztiril ves vlak ln skotalil preko nasipa. Vlak je vozil z brzino 60 km. Signal pred postajo ie kazal prost prehod in zato strojevodja niti ni zmanjšal brzine. Zaradi napačno postavljene kretnice pri uvozu v postajo se je najprej iztirila lokomotiva in v naslednjem tre-notku prevrnila preko napisa. Prvi trije vagoni so se zaleteli s toliko silo drug z drugega, da so se zaiahali in končno docela razbili. Tudi zadnja dva vagona sta se prevalila preko nasipa, vendar pa sta manj poškodovana. Kmalu po katastrofi je sledila eksplozija parnega kotla lokomotive. Ker leži postaja Babovci precej na samoti, so se tudi reševalna dela zelo zavlekla. Zaradi vladajočih snežnih žametov je prispela pomoč šele proti jutru, tako da so razb;ti vagoni, pod katerimi je stokalo nešteto ranjencev, ležali vso „oč v snegu. Ker pa so bili vagoni in lokomotiva dobesedno vrinjeni drug v drugega, so bila reševalna dela zelo težavna in so le počasi napredovala. Z največjo previdnostjo so morali razkopavati razvaline in posluževati so se morali se docela razbil - Doslej so mrtvih in 72 težko ranjenih avtogenskih varilnih aparatov, da so razžagali železno ogrodje. Do 6. ure zvečer so potegnili izpod razvalin 38 mrtvih in 72 težko ranjenih. Izpod razvalin pa še vedno odmeva stokanie ranjencev. Števila mrtvih ni mogoče ugotoviti niti približno. Vsekakor se računa, da so mrtvi vsi potniki prv!h treh vagonov, dočim v zadnjih dveh vagonih ni ostal niti eden potnik nepoškodovan. Mrtva sta tudi strojevodja in kuriač, ki ja je docela zmečkalo in poparilo, tako da so našli pod razvalinami samo še kup ožganih kosti. Identitete mrtvecev doslej še niso ugotovili. O nesreči ie bila takoi obveščena generalna direkerja železnic v Bukarešti, ki ie poslala na lice mesta posebno komisijo. da ugotovi vzrok nesreče. Dosedanja preiskava ie dognala, da je nesrečo zakrivil kretničar. Svojo napako je opazil šele v trenot-ku. ko je bil vlak oddaljen od usodnega mesta samo še 10 m in napake že ni bilo več mogoče popraviti. Svest si svoje krivde ie kretničar takoi po katastrofi pobegnil in ga doslej še niso mogli najti. Ranjencem je bila na licu mesta pro-žena prva pomoč, nakar so iih s posebnim vlakom odpremili v Bukarešto. Materijalna škoda je ogromna in sodi se, da bo stala nesreča rumun-sko državo skupno z odškodninami, ki jih bo morala plačati ponesrečenim potnikom, nad 30 milijonov lejev. Pred rešitvijo avstrijske vladne krize Koalicija dosedanjih vladnih strank je zagotovljena — Posvetovanja o delovnem programu — Glavna težkoča je vprašanje hišnih najemnin Dunal, 5. aprila s. Nocoj ob 18. uri se le { govoril inž. Rauter, ki je povdaril. da bodo -s;i r-,Tcrr\x,nr mp/i unHitplii ^ph treh me- ' boine oreanizaciie nastopile z vsemi raz-po- vršiL razgovor med voditelji vseh treh me ščanskih strank, na katerem se ie ugotovilo, da so dosedanje tri večinske stranke trdo odločene zopet prevzeti odgovornost za zvezno vlado. Skiciralo se Je tudi nadaljnje postopanje. Jutri bodo najprej posvetovanja s socijalnimi demokrati o delovnem programu, ki je bil v glavnih potezah že določen na današnjem razgovoru večinskih strank. Socijalnim demokratom se bo predvsem predložilo vprašanje, ali so za parlamentarno obravnavo glavnega vprašanja avstrijskega, namreč stanovanjskega vprašanja. Od odgovora na to vprašanje bo odvisno vse ostalo. Večina stoji na stališču, da se mora brezpogojno povišati hišna najemnina, da se v hišah naloženi kapital ne izgubi za narodno gospodarstvo. Ako so socijal-ni demokrati pripravljeni razpravljati o tem vprašanju v tem smislu, potem bi ta koncesija imela svoje posledice tudi v sestavi in v kurzu nove zvezne vlade. Potem bi odpadla potreba ostrejšega kurza in sestave kabineta močne roke. Sicer pa bi obstojala samo ta možnost. V zvezi s tem se je že včeraj govorilo o kabinetu pod vodstvom policijskega predsednika Schobra. Kar Pa je le vaga kombinacije. Gradec, 5. aprila d. Predsedstvo štajerskih nacijonalnih obrambnih organizacij je sklicalo shod na katerem je zavzelo svoje stališče napram poskusu koalicije meščanskih strank s socijalisti. Imenom vodstva ie bojne organizacije nastopile z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti koaliciji z mednarodnimi brezdomovinci. Dunaj, 5. aprila g. Današnji dan je bistveno razjasnil politično situacijo. Ponovno sodelovanje treh meščanskih strank .ie zagotovljeno. Koalicijska pogodba se bo z nekaterimi izpremembami, ki jih zahtevajo dogodki zadnjega časa podaljšala. Pogodba bo imela tudi klavzulo lojalnosti Meščanske stranke so odločene voditi posle države s kabinetom, ki bo glede strank enako sestavljen kakor dosedanja Seiplova vlada. Zdi se, da je vprašanje večine, ki je bilo prvi pogoj za rešitev krize rešeno v popolno zadovoljnost meščanskih strank. Sedaj stopa v ospredje drugo važno vprašanje, to je določitev delovnega programa, ki ni odvisen od odobritve večinskih strank, temveč ki se mora vzeti na znanje tudi od opozicije. Jutrišnja konferenca krščansko socijainega komiteja petorice s predsedstvom socijalno demokratske stranke bo mogoče že prinesla odločitev, ali je odstop dr. Seipla v toliko razčistil situacijo, da je mogoče ob blagohotni opoziciji socijalnih demokratov mogoče uspešno delovanje parlamenta. Ako pa se tozadevne nade ne bodo izpolnile, potem meščanske stranke ne bodo opustile sestaviti vlado močne roke ki bi imela nalogo, da hodi svoia pota ii ki bo skušala doseči cilje, ki so si jih stavile meščanske večinske stranke. Odločilen poraz mehiških vstašev Velikanske izgube upornikov — General Escobar je tudi to pot srečno ušel vladnim četam Mexfco. 5. aprila d. Vladnim četam se je posrečilo končno zajeti večino upornikih čet ter lih obkolili v kotlini pri mestu La Reforma. Ustaši so ponovno poskušali prebiti železni obroč vladnih čet ter desetkrat napadli utrjene postojanke Callesove armade Vsi napadi pa so bili s krvavimi izgubami odbiti. Ko so bile uporniške čete zaradi neuspelih naskokov že močno utrujene. so vladne čete izvedle odločilni udarec. čim so prispele pomožne čete generala Almazana. Njihov napad je popolnoma uspel ter so bile v kratkem času zavzete vse najvažnejše postojanke upornikov, da tem ni preostalo končno drugega, kakor brezpogojna predaja Izgube upornikov so bile nad vse krvave, tako da je ostala večina Escobarjevih vojakov mrtvih na bojišču. Živa le ostala le mala peščica konjenice. ki se Je vdala na kolodvoru. Težke pa so bile tudi izgube zveznih čet, ki so nujno zaprosile mehiško vojno ministrstvo, nai nemudoma pošlje nekaj sanitetnih vlakov s potrebnim spremnim osobjem in večjo množino zdravil. Pri pregledovanju padlih in ujetih soor-nikov so ugotovili, da le vodja uporniških čet general Escobar tudi to pot srečno ušel. Po pripovedovanju ujetnikov je pobegnil v spremstvu nekaterih najožjih prijateljev proti severu proti Sonori. Vlad- ne čete so poslale za njim poseben oddelek konjenice ki ji je obljubljena velika nagrada ako najde Escobarja živega ali mrtvega. Po mnenju mehiške vlade Je s tem porazom upornikov upor v glavnem udušen in dosežena popolna zmaga Mexlco. 5. aprila s. Borba med uporniki in zveznimi četami pri limemezu in La Reforma je bila ena najbolj ogorčenih in najbolj krvavih v zgodovini mehikanske revolucije. Zvezne čete so na bojišču dobile 800 trupel upornikov in približno 1000 ranjencev. Uporniški general Escobar je predvčerajšnjim pobegnil iz Jimemeza. Pogajanja z Rumunijo Beograd, 5. aprila p. Jutri zvečer bo prispela v Beograd romunska delegacija, ta bo vodila pogajanja z našo delegacijo za rešitev vseh še nerešenih vprašanj, ki obstojajo med našo državo in Romunijo. Ker gre za nairazličneiše probleme, je .dele^a-ciia zelo številna in šteje 24 članov. Tudi naše zunanie ministrstvo ie že sestavi'o delegaciio. ki ii bo predsedoval oomrogi Solun Crevg-iellMa. Vse zahteve francoske družbe napram grški državi so torej prešle ina ta jugoslovenski konzorcij. Leta 1925 je naša vlada pričela z Grčik) Dogajanja glede Driznania pravic jugoslovenskega finančnega kon-zorc.ia do eV<3r>!oataci.ie proge: porajanja niso rodila nikakega uspeha. Pri ponovnih pogaiamih med N;nč:čem in Pangalosom ie naposled nrišlo do sno-razuma. v katerem ie Grriia v polni mer? priznala te zahteve. Do ratifikacije te konvencije vendar ni priš1" ker je med tem nadel Pargalosov režim in je novi režim razveljavil od Panga-Iosa z Jugoslavijo sklenjene konvencije. S konvencifami. sklenjenimi 17_ marca med grškim zunanTrn ministrom Karapanosom in dr. Knmamid^em v Ženevi, ie bil tudi ta problem defimtiv-no rešen. V njih se ie namreč Jugoslavija v svojem imenu in v imenu gori omenjenega jugoslovenskega finančnega konzorcija odpovedala vsem pravicam do Droge Solun—Gievgiellia. Grči'«! na se ie obveza1a. da bo Ju^osla-v!ji povrnila vsoto 20 rrr'1'ionov frankov. in sicer 10 milijonov 2 meseca po podiDisu pogodbe, ostalih 10 mMiionov pa eno leto pozneje s 6% obrestmi od leta 1923 dalje._ Izenačen ie trošarine na žganje Beograd, 5. aprila, p. V ministrstvu za poliedelstvo te posebna komisija sestavila zakon o izenačenju trošarine na žganje. Kakor znano, v Srbiji doslei niso plačevali tp w naših krajih za kmpčko prebivalstvo precej občutne davščine Že bivši Narodna skupščina ie skušala večkrat rešoga.ianja tudi za ureditev drugih problemov, trgovinskih, gospodarskih, pravnih in poKtičnih, ki so danes aktualni v največji meri. Z drugimi državami, t"di velesilami, je Kitajska sSčne probleme že rešila v i>osebnih pogodbah; z njimi je pričela Kina napram vnanje-mu svetu uveljavljati svojo pravno, carinsko in trgovinsko neodvisnost ter suverenost, kar pomeni toliko kot pri-četek likvidacije exteritorijalnosti, kon-sularne sodnosti in carinske nesamo-stojnosti Vse to pa je Kitajska mogla doseči, ker se je mogla sklicevati na argument notranjega reda ter trdne enotne oblasti. Ali v najnovejši dobi preti državi nova preiskušnja. V vrstah nacijonailistične stranke Kuomintang, ki je s toMkim uspehom izvedla notranjo borbo ter porazila konservativni seveT, je nastal notranji razdor. Ne glede na borbo s komunističnimi elementi, ki v stranki še vedno ni popolnoma pojenjala, stranka v političnem pogledu ni enotna. Izobli-čili sta se v njej dve struji, ki ju loči v prvi vrsti različno naziranie o bodoči ustavi, odnosno upravni razdelitvi države. Centralna vlada v Nankingu, glavno vodstvo stranke, kjer je najbolj merodaien general Cangkaišek, ima v tem težnje, {Ja se Kitajska preuredi tako, da dobijo province, kolikor mogoče velio samoupravo; saj je bil Kuomin-tanko že od nekdaj federalistično orijen-tiran. Opozcija v stranki pa gre še dalje in zahteva, da mora iti avtonomija provinc tako daleč, da Domeni domala toliko kot vojaško in finančno samostojnost napram centrali. Tako pa seveda strankino vodstvo ni pripravljeno popustiti, posebno ko je dozdaj Kina hirala ravno radi prevelike provinciialne neodvisnosti, ki je pomenila seveda v času anarhije najhujšo avtokratijo. Razdor med obema kriloma se je večal, kongres stranke, ki se je vršil pravkar v Nankingu, ?jnora ni mogel poravnati. Antncentralistične težnje zastopajo naj-radikailneje vojaško politični faktorji v Kantonu in Hankovu, obeh velikih mestih. ki sta imeli po nekaj časa v svoji sredi vodstvo Kuomintanga ter nacionalistične vlade. Nedvomno je težnja po vodilni vlogi, dalje pa tudi osebna za-vidnost naroram Cangkaišeku zelo važen moment, ki je mnogo pripomogel poostritvi odnošajev med Nankingom na eni in Hankovom ter Kantonom na drugi strani. Zadnji čas je napetost toliko narasla, da je Hankov Nankingu odrekel vojaško in ooKtično pokornost, na kar je Cangkaišek odgovoril z vojaškimi pripravami. Po zadnlMi poročilih se zdi, da je Kitajska neposredno pred Izbruhom nove državljanske vojne, v kateri si bosta merili svoje sile obe krili Kuomintanga. _ Sneg in mraz po vsei Evropi Beograd, 5. aprila, p. Po poročilih lz vse države je temperatura skoro povsod pad« la pod ničlo. Izvzemši Slovenijo in Pri« morje, je posod drugod ves dan snežilo. V valjevskem okrožju je zapadlo pol me« tra, v vranjskem pa celo 1 m snega. Naj« nižja temperatura je bila danes zabeleže« na v Užicu, kjer so imeli 8 stopinj pod ničlo. V ostalih krajih so bile davi ob 8. na« slednje temperature: Beograd —1, Petro« varadin —2, Zagreb —1, Ljubljana —3, Sarajevo —3, Niš —2. Kos. Mitrovica —3, Skoplje plus 2, Kragujevac —2, Užice —8, Peč —1, Stip —1. Zaradi večdnevnega de« ževja prejšnjih dni m tal en j a novo zapad« lega snega, so skoro vse reke močno nara« sle, tako da groze ponekod zlasti ob Var« darju in ob Drini nove poplave. Dunaj, 5. aprila, s. Danes popoldne je začelo močno snežiti. Temperatura znaša 1 stopinjo nad ničlo. Rim, 5. aprila. §. Zadnjo noč je v Be« netkah snežilo. Pariz. 5 aprila s. V mnogih krajih Francije močno sneži. V Vogezih Je zapadlo že 40 cm snega. Tudi lz Savojske javljajo snežne meteže. Mraz v teh krajih Je posebno hud, v nekaterih krajih celo 15 stopinj ood ničlo. Berlin, 5. aprila. 8. Mraz se je ponovno poostril Iz goratih krajev Saške se jav« liajo temperature do 12 stopinj pod ničlo. Iz vseh delov Nemčije prihajajo poročila o močnih snežnih vihariih. Ob Vzhodnem morju in v drugih delih severne Nemčije je padla temperatura na 10 stopinj pod ničlo. Hmeljski trg Kntee. 5. aprila, h. Tržni položaj nespremenjen. Cene 1150 do 1400 Kč. Promet 60 meterskih stotov. Jan Skala v Sloveniji S snočnjim monakovskim brzovlakom h dospel v LJubljano znani lužiško-srbski publicist in urednik manjšinskega glasila »Kulturwehr« g. Jan Skala, ki bo imel po raznih mestih v naši državi predavanja o narodno-manjšinskem- problemu, O. Skala je bil deležen v Sioveniji že na prvi postaji, na Jesenfcah. izredno prisrčnega pozdrava. Prva sta mu stopila nasproti odposlanca pripravljalnega odbora g. Bučar od ZKD in g. Doktorič od Slovenske straže, nakar je pozdravil kulturnega predstavnika najmanjšega bratskega naroda lužiških Srbov v imenu Sokola podstarosta br. Os-vald, v imenu občine g. dr. Kogoj, v imenu župljanov pa duh. svet g. Anton Kastelic. Prisrčen je bil prizor, ko je stopila pred g. Jana Skalo mala šolarka Manfredova, ki ga je enako počastila s primernim nagovorom ter mu izročila šopek rododendro-na in nageljnov. Po tem lepem sprejemu, ki je g. Skalo prijetno presenetil, so Jeseničani bratskega gosta povabili v kolodvorsko restavracijo na malo zakusko, pri kateri je restavrater g. Osvald serviral naj-izbranejše vino. Po zakuski je g. Skala v družbi gg. Bučarja in Doktorida nadaljeval pot v Ljubljano. Tu so ga pri 'zstnpu iz vlaka pozdravili v imenu ZKD direktor g. Jug, starosta JSS br. Engelbert Gangl, za Slovenski klub g. dr. Božič, v imenu koroških Slovencev g. dr. Fellacher, za Jugosloven-sko Matico g. dr. Pretnar fn v imenu Jč lige ravnatelj g. Rasto Pustoslemšek. S kolodvora se je odpeljal g. Skala z avtomobilom v hotel Union, kjer ložira, nakar se Je vršil zvečer še prijateljski sestanek v »Zvezdi«, ki so se ga udeležili predstavniki raznih kulturnih organizacij. G. Skala bo imel v Ljubljani dve predavanji o Lužiških Srbih ln manjšinskih problemih. Prvo bo danes ob 18. v veliki dvorani Unlona. drusro pa jutri v nedeljo ob 10. donoldne v zbornici univerze. Dolžnost Ljubljančanov Je. da se obeh zanimivih predavanj udeležijo v največjem številu. Ruski tenor g. Viting kot gost v Aidi Za 1. april napovedani rusld tenorist g, Viting je pel šele danes Radamesa v Aidi. Gosp. Viting je tenor heroičnega značaja, zvočnega, jasnega metala, izdatne, četudi nemara nekoliko kratkosapne višine, s precejšno rutino in prav lepo, razločno izgo-varjavo. Zeio radi bi ga slišali še v kaki drugi ulogi, kjer bi imel priliko izkazati e« pojavlja lz kota In It steguje jezik. Dobro ve, zakaj je zanimiva in naravnost koketira s svojimi čudežnimi črkami na jeziku. Na njenem malem Jeziku jo res nekake svetlejše proge v obliki črk. Najbrž so to otekle sluznice. Potrpežljivo kaže otrolt ivoj jezik. — Dosti Je, Ruža. Zapri usta. Dekletcu to očividno ni prav. Navajena je kazati jezik, razlaga oče. —To Je najbrž neka kožna bolezen, menijo obiskovalci. — Kakšna bolezen? — protestirajo starši ln sosedje. — Saj kadar Je otrok bolan, nima črk na Jeziku. Pojavijo se le tedaj, če je Ruža zdrava in vesela. Nasvet, naj kličejo zdravnika, ljudi celo jezi. Mrko odgovarjajo: To je preveč tudi za doktorsko pamet._ Mlad vicedirektor Aretacija drznega pustolovca. Liubliana. 5. aprila. V nekem hotelu se je nastanil predvčerajšnjim mlad človek, ki Je ime! sicer elegantno prikrojeno, vendar že močno oguljeno, skoro razcapano obleko. Na prijavnem listu je označil svoje ime: »Budimir Novovič. rojen 1902. v Draguši. pristojen v Beograd.« In za svoj poklic: »Vicedirektor Gradjanske banke v Beogradu.« Hotelski vratar je tujca gledal nekam nezaupljivo: tale mladič pa vicedirektor? Hm, pri nas je vse mogoče . . . Novovič je ostal ves dan v sobi ln se tudi zvečer ni pokazal v spodnjih prostorih, ne v kavarni, ne v restavraciji. Ko so prispeli zjutraj v hotel organi tujske kontrole in pregledali prijavnice gostov, so takoj postali pozorni na ime Novovič. Neki detektiv se je spomnil, da je čital to ime že večkrat in opazil zabeleženo tudi v kriminalni razvidnici. Da ne bo zmede ali zamenjave ,je odhitel na policijsko direkcijo in prebral v kriminalni razvidnici še enkrat vse podatke o Novoviču. Vrnil je nato v hotel in potrkal na vrata Novovičeve sobe. Detektiv je pobaral nekam preplašenega fanta, odkod in kam Pa je dečko pričel nekam v zadregi odgovarjati, da se je pripeljal naravnost z Dunaja. Ko se je nekoliko pomiril, ga je vpraša! detektiv, kako da ni plačal sobe in kje ima prtljago. Novovič je tedaj za hip pomislil, nato pa pričel pripovedovati ginljivo zgodbo, kako ga je na Dunaju okradel neki »pilher«, ki mu je odvzel listnico, obenem pa mu je drugi odnesel vso prtljago. Fantovo pripovedovanje Je bilo za uho postave prav neverjetno. Zaradi točnejše-ga pomenka je torej detektiv povabi! fanta s seboj na policijo, kjer so pričeli z natančnejšim zasli.-evanjem. In Novovič se je začel čedalje bolj zapletati. Slednjič je napo! priznal, da Dunaja sploh še videl ni. In da je prispel v Ljubljano po pustolovskih opravkih. Ker pa je močno verjetno, da ima razne avanture že za seboj, ga ie policija obdržala v varstvu. Novoviča v ostalem zasledujejo tudi hrvatske varnostne oblasti. Pustolovec se je namreč svoječasno potepal po vsej Hrvatski, kjer je nastopal po raznih mestih kot advokat, včasih pa tudi kot »delegat« beograjske univerze in zastopnik Ljube Davidoviča. Zaradi raznih sleparij je mladi mož presedel že nad dve leti ječe ter je označen v kriminalnih raz-vidnicah kot »vrlo opasen in drzen pustolovec«. Kai si je nakopal na vest v Sloveniji, bo pokazala preiskava. Hud karambol rešilnega avta z omnibusom Liubliana. 5. aorlla. Miklošičeva cesta Je zlasti na križišču z Dalmatinovo ulico postala torišče avtomobilskih in kolesarskih nesreč. Čudno to niti ni, saj so Miklošičeva cesta in vse ulice, ki jo prečkajo, najbolj frekventirane od jutra do večera. Komai se je med ljudmi poleglo razburjenje zaradi nesreče, katere žrtev je postal predsnočnjim kolesar delavec Jerič, ki leži v bolnici s pretresenimi možgani, že se je danes popoldne zopet pripetila na vogalu Dalmatinove ulice težja nezgoda. K sreči tokrat ni biio človeške žrtve, precejšnja pa je materijak.a škoda. Popoldne okrog 15.30 Je vozil avtobus Pečnikar.ieve prometne družbe s precejšnjo brzino po Miklošičevi cesti v smeri od frančiškanske cerkve proti kolodvoru, šofer Je vozil sicer pravilno po desni strani, vendar je na vogalu Dalmatinove ulice dajal s hupo premalo glasna opozorila. V istih hipih je pridrvel po Dalmatinovi ulici avto rešilne postaje, ki je vozil v bolnico neko porodnico iz Zapuž. Oba avtobusa sta pridrvela na voga! istočasno in Je bila nesreča neizogibna. Kakor na signal sta se zapodila oba avtobusa drug v drugega. Rešilni avto je zadel v prednji del Peč-nikarjevega avtobusa, ga zasuka! okrog osi in prevrnil na vogal nasprotne hiše, kjer je obležal na tleh. V Pečnikarjevem avtobusu sta se nahajala samo šofer in sprevodnik, ki ju je vrglo s sedežev. Navzlic silovitemu sunku pa se nista preveč poškodovala; dobil je samo šofer Pucelj lažje praske na roki. Rešilni avto je moral zaradi poškodovanih vzmeti ostati na mestu. O nesreči Je bila takoj obveščena rešilna postaja in je privozil na pomoč rešilni voz, na katerega so preložili bolno žensko ter jo odpeljali v bolnico. Rešilni avto so potegnili kmalu nato v drugačno »bolnico«, dočim so mogli Pečr.ikarjev avtobus spraviti pokonci šele po daljšem trudu. Okrog ponesrečenih avtomobilov se Je v hipu zbrala ogromna množica ljudi, ki so dogodek živahno komentirali. Iz množice jih Je bilo nekaj, ki so pomagali dvigati Pečnikarjev avtobus in so ga končno spravili pokonci. Na njem Je precej pokvarjen motor, zlomljeno Je zad- nje levo kolo, močno udrta ln poškodovana Je leva stran karoserije in razbite so štiri debele šipe. Škoda na nJem iznaša gotovo nad 10.000 Din. Pokvarjeni Pečnikarjev avtobus, ki je znamke »Chevrolet«, so odpeljali v reparaturo v Barešičevo garažo na Dunajski cesti. Na rešilnem avtu, ki Je znatno močnejše konstrukcije, se ceni škoda le na kakih 1500 Din, a fatalnejše Je pri njem dejstvo, da le usoda tudi njega enkrat napravila za ponesrečenca. Zlatnino je pregledoval Liubliana, 5. aprila. Na hodniku hiše It. 6 na Mestnem trgu Je postopal dne 31. marca proti večeru neznan starejši moški, na '^er^ga je naletela vdova profesorja Emiiija Zolg^rjeva. — Cesa iščete? — Rad bi govoril s hišno rospodinjo g. Ločnikarjevo! Gospa mu Je odgovorila, da Je nI doma. pač pa se kmalu vrne. Ko se ji je neznanec predstavil za zlatarskega pomočnika Jožeta Debevca, ga je povabila v sobo, rekoč: »Baš prav ste prišli. Imam več zlatnine in vam bom prav hvaležna, če mi Jo ocenite!« Vdova je nato poiskala v omari vso svojo zlatnino in jo razložila po mizi. Jože je pričel zlatnino strokovnjaško ogledovati in je res ocenil kos za kosom. Tekom nadaljnjega razgovora pa se je Jože nenadoma spomnil, da je žejen in je zaprosil staro gospo, naj mu postreže s kozarčkom vode. Gospa je vzela kozarec in natočila vode iz posode. Jožetu pa to ni bilo všeč in je hitro dejal, da želi sveže vode izpod vodovoda. Gospa, prijazna dama, je Jožetu takoi ustregla in stopila po vodo na hodnik. Ko je zlatarski pomočnik svojo žejo potolažil, se je lepo poslovi! in odšel, rekoč, da poišče g. Ločnikarjevo drugič. Naslednjega dne je profesorjeva vdova nameravala nekam na obisk in je za to priliko hotela nadeti uhane In briljantni prstan. Bila pa je strašno presenečena, kaiti manjkali so uhani, pa tud' briljantni prstan v skupni vrednosti okrog 1200 Din. Gospa se je vsa razburjena takoj odpravila na policijo ter prijavila tatvino Osumljenca je policija kmalu iztaknila nekje v Trnovem. Tat. ki je star že nad 60 let. Je bil uhane že proda! za bagatelno ceno. dočim je nosil prstan na roki. Starega grešnika so Izročili sodišču. _ Razburljiv pogreb v Peči Črnogorsko prebivalstvo mesta Peč Je bilo več dni v globokem in razburljivem nesporazumu s svojim episkopom. Povod spora je bil pogreb bivšega črnogorskega majorja Bogiča Radoviča. Tega so našli ob cesti, ki vodi iz Peči proti Djakovici, mrtvega s prestreljeno glavo. Poleg njega je ležal revolver. Oblast je dolgo reševala uganko njegove smrti in je prišla do zaključka. da je mož izvršil samomor. Tedaj pa so planili njegovi rojaki, češ, da je to nemogoče, da je Bogič gotovo žrtev dušmanske osvete. Dokazati se seveda ni dala ne ena, ne druga trditev. Cerkvena oblast pa se je držala policijskega poročila ter je pokojnemu Radoviču kot samomorilcu po svojih postavah odrekla cerkveni pogreb. To je rojake seveda razburilo do največje mere in razburjene deputacije so obiskovale episkopa. Ker episkop ni popustil, so poslali brzojavni protest Sv. sinodu, ki nai bi to zadevo razsodil. S pogrebom so odlašali že preko vsake dopustne mere in ker odgovora od Sv. sinode ni bilo, so pokojnega Radoviča v sredo dopoldne slovesno pokopali na glavnem pokopališču proti volji episkopa. Episkop se je sploh umaknil in ni zadnje dni protestiral. Radoviča so pokopali njegovi sorodniki - svečeniki ob velikanski udeležbi rojakov. Suknjar Otorepec Ljubljana, 5. aprila. j V sredo dopoldne Je prišel v splošno bol- i nico visok, vitek člo%'ek, ki se je prijavil I kot {'"ranče Otorepec, star 50 let, doma iz Sv. Petra na Medvedjem selu. Zaradi bolezni na očeh je bil res takoj sprejet kot pacijent. Že naslednjega dne pa se je pojavil v bolnici detektiv, da si ogleda Oto-repca, ki je znan kot nevaren tat in vlomilec. v prvi vrsti specijalist za tatvine su-fcenj. Kakor hitro so čuli v bolnici, da se nahaja tak človek na zdravljenju, so obvestili o tem asistenta dr. Kralja, ki mu je bila baš pred par dnevi ukradena suknja, o čemer smo poročali. utorepca so takoj konfrontirali z dijaKv njo Boženo Z., ki je takrat videla odhajati po hodniku neznanega moža, katerega .ie malo preje videla še v bolniškem plašču, dočim je pozneje imel na sebi suknjo, ki je finibergh Plim o Bjeiovem Hvfien+u in preko-oceanskem poletu. RredsUr« t Elitnem kinu Matica danes ob 14.30 uri, Jutri ob 11. uri dop. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha. kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem .srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz-Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki vporabljajo »Franz -Joselovo vodo tudi pri nadlogah klimak-terijalne dobe z največjim uspehom. — Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. popolnoma sllčlla oni dr. Kralja. Božena Z. je v pacijentu spoznala tatu, nakar je detektiv napovedal Otorepcu aretacijo in ga po privoljenju zdravnikov odvedel na policijo. Moža. ki Je za vedno Izgnan iz LJubljane kakor tudi Iz Maribora, so pričeli na policiji spretno zasliševati. Pa Je le odločno tajil, da bi bil tat dr. Kraljeve suknje in Je tatvino izključeval s trditvijo, da je prišel šele 3. t. m. iz Celja, dočim je bila suknja ukradena že 2. t. m. Na policiji pa zvitemu in izredno zakrknjenemu grešniku niso hoteli verjeti, pač pa so v nadaljni preiskavi dognali, da Otorepec ni ukradel samo one suknje v bolnici, temveč tudi precej drugih. Tako je odnesel samo 5. marca s hodnika I. državne gimnazije suknji dijakoma Marjanu Pogačniku in Borisu Tram-pužu. Otorepec Je živel t Ljubljani že nekaj tednov ln Je stanoval Pri neki vdovt na Selu. Zahajal je tam tudi v neko gostilno, kjer je veljal za zelo dostojnega človeka. Nosil je ščipalnik in se izdajal za uradnika. Kadar se je nekoliko navlekel vinčka, se je priče! bahati in kazati denar, češ: »Ml uradniki lahko!« . . Klical je na mizo pijačo in točil gostom .Otorepca so zaenkrat vtaknili v policijske zapore, čim pa mu dokažejo še nekaj več tatvin, zaradi katerih ga sumijo, bo suknjar izročen sodišču. Blejsko pismo Pomlad je objela tudi nas in naše letovišče. Led in sneg sta izginila, vse je prerojeno in v pričakovanju vstajenja. Kakor se nam obeta, bo letos poselilo Bled izredno veliko tujcev. Zato se pripravlja vse na eezijo. Povečava jo se pensioni. hoteli in kopališča. Grajska kopel bo popolnoma renovirana in povečana, štela bo par sto kabin. »Park-holel< bo tudi deloma prenovljen. Delavci že skoro vso ziino odvažajo gramoz z začelja hotela. Tako se bo povečal prostor pri hotelu in v parku. V neposredni bližini hotela »Toplice« se gradi nova velika štirinadstropna, z liftom opremljena depandansa s sijajnim razgledom proti jezeru, last gosp. Molnarja. Štela bo okrog 60 sob in več kopalnic. Sobe bodo krasno, uprav razkošno opremljene. Stavba bo velikega pomena za tujce, kakor tudi m domače letovišča rje; bo v kras Bledu. Nova konkurenca v avtobusnem prometu med Lescami in Bledom je znižala cene vožnji za 2 Din in jih bo še. kar bo zadovoljivo za vse občane, zlasti za manj premožne sloje. Od Velike noči Je otvorjena »Kazina«, ki bo nudila Ljubljančanom in vsem drugim mnogo zabave. V kratkem odpre podjetna mlada restavraterka tudi restavracijo i>a Bledu. Poznamo jo ie iz pretečenega leta, ko je znala postreči vsakega, še tako razvajenega gosta. Letos bo vpeljala še radio, da bomo lahko čuli koncerte skoro vseh evropskih oddajnih postaj. V nedeljo popoldne je priredil gosp. dr. Joža Bohinjec v Sokolskem domu poučno predavanje o delavskem zavarovanju. Izvajanja je ponazorovalo okrog 120 skioptičnih slik; poleg tega se j,e predvajal film o tuberkulozi. Gosp. predavatelj je pojasnjeval posamezna obolenja in način zdravljenja. Predavanja ee ie udeležilo mnogo ljuJstva, zlasti obrtnega naraščaja, ki je imelo silno medle, nejasne pojme o zavratni morilki — jetiki. Želimo, da nas gosp. dr. Bohinjec po-seti še večkrat I Zvečer so igrali diletanti v »Sok. domu< rieterskega dramo »Vstajenje«. Režijo je vodil g. Gasar; on sam s svojo partnerico se je precej uživel v ulogo, le da ga je motila precejšnja afektiranost. Tudi drugi igralci so srečno izvedli svoje uloge, pohvale vredna sta zlasti prikupna Dana in Joža. Igro so docela dobro podali, tudi ljudstvo se je vživelo v njo in je v 3. dejanju celo — joka lo___Poset je bil prav dober. Naša želj,a ie, da bi se prosvetno in društveno življenje na Bledu čim bolj razgibalo. Iz Kranja r— Valfkor refer v Narodnem domu bo drevi ena najbolj uspelih družabnih prireditev v Kranju. Ob zvokih orkestra Sokola I. bo našel vsakdo dosli razvedrila in zabave. Zato naj nikdo ne izostane. — Sokol Kranj. Iz Litije 1— članom litijske podružnice SPD. Občni zbor se bo vršil v nedeljo 21. t. m. na Sv. Gori. Članstvo naj dvigne železni« ške legitimacije pri tajniku g. Zupančiču. i— Vreme ga zopet lomi. V aprilu vre« me rogovili.« Ta pregovor se je obnesel tudi letos. V noči na petek je padla tem* peratura na 5 stopinj jx)d ničlo. Po po« ročilih iz Dol je zapadel tam sneg, debel dva prsta. Na velikonočno nedeljo otvor« jena kopališka sezija, ko so pod topilnico zlezli prvi vodni šampijoni v sicer še mr« zle savske valove, je za nekaj časa pre« kinjena Lepo marčevo vreme je odelo v cvetje marelico, ki rase v zatišju ob hiši Za dcsinfckcijo ustne dupiine in t, grla, za obrambo tW proti gripi, vnetju vrata in prehladu ffattfia&izi ' pastile Učinkujejo specifično pri vseh nalezljivih boleznih. g. M. Zgodnji cvetovi p« menda ne bodo prenesli ostrih vetrov, ki nam jih je pri« nesel včerajšnji dan. i— Ugodne poštne zveze z Litijo. Zara» di velikega poštnega prometa, ki ga ima Litija, je dovolila poštna direkcija, da od« daja litijska pošta pisma vsem železni« škim ambulantam, ki vozijo mimo Litije. Tako imamo zdaj petkrat dnevno poštno zvezo z železniškimi ambulantami, med te« mi tudi enkrat dnevno z ono, ki oddaja pošto samo v Ljubljani in Zagrebu. i— Dve zanimivi glasbeni prireditvi. Me-d litijskimi in šmarskimi pevci vlada veliko zanimanje za koncert učiteljskega pevskega zbora, ki bo nastopil v nedelio 7. t. m. ob 14.45 v dvorani trboveljskega Sokolskega doma. Udeleženci imajo ugod« no železniško zvez« z vlakom, ki odpelje ob 13. iz Litije. Prihodnjo nedeljo, 14 t. m., pa bo priredilo pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna pri Litiji svoj večji koncert, na katerega že danes opozarjamo. !z Trbovelj t— Trbovlje sta zapustila priljubljena najemnika rudniške restavracije g. Rudolf Resnik in njegova gospa soproga Josipina. Gospa Resnik je znana kot izvrstna ku« harica in jo bodo gostje posebno v tem pogledu zelo pogrešali. Prevzela sta re« stavracijo »Janje« v Nikoličevi ulici v Zagrebu. Želimo jima na novem mestu veliko uspeha. Slovencem pa, ki potuiejo v Zagreb, ju najtopleje priporočamo. Rud« niško restavracijo v Trbovljah je prevzel g. Albin Kune iz Ljubljane.. t— Rekordna produkcija premc-ga. V meseceu marcu se je nakopalo samo v tr« boveljskih revirjih 92.630 ton premoga. t— Izgubila je Josipina Vacak, delavka na Dobrni, listnico s 96 Din na poti od Dobrne do mesarja Božiča. Ker je Vaca« kova uboga delavka, se najditelj naproša, da vrne denar nji, ali pa naj ga izroči strežnici deške šole na Vodi. Iz Hrastnil h— Izreden glasbeni uiitek se bo nudil Hrastničanom v nedelio 7. t. m. ob 15.45 v Trbovljah v sokolski dvorani. Spored, ki ga bo izvajal učiteljski pevski zbor UJU je sestavljen tako, da bo užival le« jik kakor glasbenik. Ker je zveza vlakov ugodna, priporočamo tudi Hrastničanom poset te izredne prireditve. h— Za dobrodelne iisfanove. Kuratorij ra posvetovalnico za matere ima v torek 9. t. m. svojo sejo. Nadalje se je svoj čas oklenilo, da se otvori dečji dispanzer, kjer se bo delilo tudi mleko brezplačno revnim otrokom in da se bo ustanovila šolska poliklinika za učence osnovne šole. Zaradi slabih gmotnih razmer je ostalo doslej samo pri sklepu. kT se brez pomoči ne da izvršiti teh načrtov. Apeliramo na merodajne faktorje, da pripomorejo č;m prej k uresničenju teh važnih in potrebnih ustanov. h— Vpoklic rekrutoT. Vojaški obvezniki so ie dobili pozive v kadersko vojaško službo. Odšli bodo v torek. 9. t. m. Po odredbi vojaškega poveljstva bodo prej še pozvani v občinsko ekspozituro v Hrastniku, da se jih pouči glede obnašanja, zlasti pa glede posledic pijančevanja ob priliki odhoda v vojaško službo. Iz Phiia }— Mestno gledališče. Ponovno opozar« jamo na največji dogodek letošnje sezone, divno Šekspirjevo tragedijo ljubezni Ro. meo in Julija, ki jo uprizore Mariborčani v ponedeljek 8. t. m. Samo za odrasle! Premijera ob 4., %6., V«8. in 9. ELITNI KINO MATICA Tel. 2124. •vr.-. ■ z.;^»-(V.,^,>';.-'.• :* orodont Krasno osvežujoč« Pepermint-zobna pasta odstranjuje rjavkasti obložek Velika tuba Din. 13—, mala tuba Din. 8 — Pošljite nam ta og-las kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo u večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. Domače vesli „ŽivIjenje in svet" it. 14 Pravkar'je izšla štev. 14. tedenske revije »Življenje in sveti z naslednjo vsebino: »Iz sarajevske stare mahale« Milica Mironova opisuje zelo zanimivo nekdanje in sedanje življenje bosanskih muslimanov. Prof. J. Huxley razpravlja o »Veri bodočnosti« govori o razodetju, o primitivnih In visokih verah ter o konservativnih naziranjih in verovanjih. V sestavku »Naš vsakdanji kruh« pripoveduje Janko Kač, kako žive rudnine, rastline, ljudje in živali. Pod naslovom »Gimnast ali športnik?« obravnava Ivo Zor pojma starega glmnasta bi modernega telovadca. Naslednji članek opisuje »Razvaline prastare civilizacije«, eakar sledi interesanten pregled dvanajstletnega kulturnega boja v komunistični državi z naslovom »Sovjetska Rusija v boju zoper vero«. Ta članek podaja nazorno sliko, kako naraščajo sekte, v kakšnem stanju je pravoslavna cerkev in kaj misli o njej sovjetska oblast Zelo zanimiv opis je Katlansko Jezero, ki leži 26 km jugovzhodno od Skoplja, pa Je le malokomu znano. Citateljem revije dobro znani francoski potopisec Pierre Magard slika nazorno svoje doživljaje »V boju s krokodili, orangutani ln divjaki«. Clančič »Še nekai zanimivih številk« govori o naraščanju in padanju porodov v evropskih državah in Rusiji. Republiko, ki jo ščiti samo 40 vojakov, opisuje J. M. Chapplč v sestavku »Najmanjša republika na svetu«. Zaradi praznikov ie morala izostatl obl-fajna umetniška priloga, zato pa bosta prihodnji številki priloženi dve lepi sliki. Revija »Življenje in svet« Izhaja tedensko ln stane polletno (zaključena knjiga) 40 dinarjev. mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. — Naroča se v upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Visok angleški dostojanstvenik v Jugoslaviji. V Dalmacijo bo prispel danes ugledni britanski cerkveni dostojanstvenik škof Greig, ki igra važno vlogo v političnem in gospodarskem življenju Velike Britanije. Prisostvoval bo jutri instalaciji pravoslavnega škofa v Šibeniku. Njegova naloga je, da prouči politično, gospodarsko in socija!-no stanie naše države po uvedbi novega političnega kurza. Naša vlada je podrejenim organom, velikim županom in ostalim oblastveni naročila, na.i v vsem gredo na roko britanskemu cerkvenemu dostojanstveniku za časa njegovega bivanja v naši državi. Škof Greig bo ostal nekoliko dni v Dalmaciji. * Generalna direkcija davkov obvešča Interesente, da so vsa u-radniška mesta pri finančnih direkcijah in davčnih upravah zasedena in da se prošnje za nova imenovanja ne sprejemajo več. * Konferenca slovanskih učiteljev. Meseca Julijaietos se bo v Poznanju vršila konferenca zastopnikov učiteljskih organizacij iz vseh slovanskih držav. Na tel konferenci se bo definitivno sklepalo o ustanovitvi zveze vsesiovanskega učiteljstva. * Nov telefonski Imenik direkcije pošta ln telegrafa v Liubljani. Direkciid bo v kratkem izdala nov telefonski imenik za celo Slovenijo. Ta imenik bo vseboval tudi že nove številke avtomatske centrale v Mariboru. Za delno kritje stroškov se sprejemajo za imenik oglasi, in sicer od vsakogar, če je telefonski naročnik ali ra ne. Oglase sprejema vsaka pošta. * Glavna skupščina Saveza JČ lig se bo vršila v nedeljo 28. t. m. v Beogradu z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo generalnega tajnika o delovanju v prošlem letu, ?. program kongresa v Splitu, 3. sprememba saveznih pravil. 4. vprašanja in predlogi delegatov. Vsaka liga i-na pravico poslati na glavno skupščino Saveza tri delegate in razen tega še enega delegata za vsakih 100 članov. Važno bo zlasti sklepanje o kongresu, ker je centrala v Pragi predlagala, naj bi se vršil kongres meseca julija, da morejo delegati kongresa združiti svoje potovanje oko}nega Matije Lavrenčiča, je bila splošno priljubljena zaradi svojega živahnega in veselega temperamenta. Zapušča soproga Joška in 8 letno hčerkico Ma-dico. — V visoki starosti 90 let je umrla v Ljubljani ga. Apoloni ja Kregarjeva, stara mati g. inž. arh. Rada Kregarja in carinika g. Viktorja Kregarja. Pogreb bo 7. t. m. ob pol 17. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. — V Ljutomeru je preminula ga. Josipina V a u p o t i č e v a, gostilničarka in posestnica. Pogreb bo 7. t. m. ob 15. — Po-kojnicam blag spomin, žalujočim naše so-žalje! * Iz gorskega kotara bi se radi selili v Južne kraje. Veliki župan primorsko-kraji-ške oblasti je od raznih zadrug v gorskem kotaru prejel 63 prošenj za preselitev v južne kraje naše države. Veliki župan Je te prošnje predložil kompetentnemu oblastvu. * Nestanovitno aprilsko vreme traja dalje V četrtek ponoči se je zjasnilo. Pritisnil je mraz in temperatura je včeraj zjutraj v mno gih krajih Slovenije padla ped ničlo. Pone-kod je včeraj padla tudi močna slana. V posameznih krajih je bilo naslednje vremensko stanje: Boh. Bistrica +2 (i"2), Jasno, Kranjska gora +1 (—6), Jasno; Jesenice +4 (+4), Jasno; Tržič —3 (+1), jasno; Kamnik —3 (+2), megleno; Ljubljana gl. kol. —2 (+2), megleno, Celje +1 (+2), oblačno, Brežice —4 (+2), jasno, Dravograd —6 (+1), jasno, Maribor gl. kol. —4 (+2), jasno, Ljutomer —1 (—1) jasno. Kotoriba —2 (0), jasno, Št. Janž na Dolenjskem —6 (+3), jasno. Novo mesto —2 (+4), jasno, Kočevje —3 (+3), Jasno in Rakek —3 (+2) jasno. Včeraj je bilo ves dan precej hladno. Senzacija 1 Novoat! TOM MIX razglasilo razsodbo proti morilcema Abme- toviču in Adijeviču, ki sta svoledobno ubila trgovca Obrada Sliepčeviča lz Uroševca in mu odsekala glavo, ker ni plačal dolga v znesku 2000 Din. ♦ Najvažnejša četudi ne naJnoveJSa rest je, da se perilo namoči čez noč v raztopini »ŽENSKE HVALE« nato pa se Izpere s Schichrovim milom. Varujte »e ponaredb! • KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Do-biva se v lekarnah. 357 * Obleke kemično čisti, barva, pllslra ln lika tovarna Jos. Relch. Iz Ljubliane u— Rezervni oficirji, člani ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficira J ratnika v likvidaciji, se zaradi omogočenja ugodnega obračuna s Središnlo upravo v Beogradu naprošajo, da dado likvidujočemu pododboru na razpolago svoi društveni znak in kožni ovitek, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem zboru pododbora, in sicer na naslov pododbora v Ljubljani, Kongresni trg 1-H — poštni preda! 150. Udruženje rezervnih oficira 1 ratnika. pododbor Ljubljana. v— Vijollnskl koncert V petek 12. t m. bo koncertirala prvikrat v Ljubljani violinska virtuozka Marija MihaJlovičeva !z Beograda. Marija Mihajlovičeva je absolvirala svoje glasbene študije v Parizu. Je sedaj profesorica violine v Beogradu in nastopa kaj pogostokrat tudi na samostojnih koncertih. Ima zelo laskave, naravnost izvrstne kritike dunajskih in pariških koncertov. Na svojem prvem nastopu v Ljubljani bo absolvirala bogat violinski program, spremlja! jo bo pa na klavirju konservatorist g. Marijan Lipovšek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Prvoboritelj' lužiških Srbov pesnik in manjšinski delavec JAN SKALA bo dre\i ob 18. govoril v veliki dvorani Union a o manjšinah v Nemčiji in drugod ter o njih borbi za svoje pravice. Predavanje bo velezanimlvo! Pridite vsi! Vstop prost! m Junak vseh Juaiaitoov, oboževan ta naa ob 14. Hermes res. : Jadran rez., ob 15.45 Hermes : Jadran; v Trbovljah Amater : SK Celje. Mrja, ki ima » nasprotnik* Slovana, kd }e man kot vztrajno ir. borbeno mošitvo in ki Je pokazal že v prvenstveni tekmi i Primorjem svojo dobro fcnmo, bo morata napeti vse site, da si zaeotovi zmago in obdrži svojo pozicijo. Pri tekmi Hermes ; Jadran ie računati sdfloraj na zmago Hermesa. Mer me«. ki je odigral že nekaj prijateljskih tekem. je pokazal velik napredek ter bo brez dvoma, igral v rej sezoni odločilno vlogn t prvenstveni tabefi. Moštvo je tehnično dobro !z-vežbano ter v tehničnem oziru prednjačj IJub-fj&nskkn klubom. J a ekranov nastop Je prvi v tej sezoni. Moštvo Je aa novo pre grupirano ie izpopolnjeno z novimi močmi, tako da je tudi pri tej tekmi pričakovati zanimive in napete igre. SK SK Svoboda (Ljubljana) Athleiik V nedeljo, dne 7. t. m. se srečata v Cedju v prijateljski teksti IJuMjamsika Svoboda ia ecijski Atletiki. Oba khibe nastopita t »TOiiin»a prvima garniturama. Z ozirom na to. da sta nasprotnika pri-fcčao enako močna in da goftta oba lep komiri-nacajska nogomet, bo tekata prav gotovo zanimiva. Afktfid »o Jeto« zopet r prsr dobri form', saj so prošlo nedeljo odnesli zmago nad svojim loialmm r ovalom SK Celjem. Tudi tjublijansika Svoboda je zopet r polnem treningu, vsled česar se ni bati, da bi njeno moštvo v II. polčasu omagalo, kakor » Je to »sodilo v pirvili letošnjih nastopih proti SK Ce-Ihi in SK Iliriji, ko je moralo po odmora kloniti. Moštvo Eubljansice Svobode odlikuje izredna ig"!lnost hi borbenost, kar mu je že lani donesSo dokaj lepih uspehov, k; gotovo tudi ktos ne bodo izosta li. Pričetck tfkm« ob 15.30 ob vsakem vremenu. Težkoatletska medmestna tekma Zagreb - Ljubljana - Maribor Težkoatletski nastop, katerega priredi danes, dne 6. aprila v veliki dvorani Na« rodnega doma v Mariboru težkoatletska sekcija SK Železničar, obeta biti zelo za« nimiva. Posrečilo se je pridobiti za ta na« stop SK Croatia in SK Herlaiies iz Zagre* ba ter SK Ilirija iz Ljubljane. Rokoborba kot tudi boks je pri nas šele v povojih kljub temu, da razpolagamo z izbornim materijalom. Dokazano je, da so ravno .Tugosloveni postali klasični boksarji in ro» koborci (Jak, Modric, Simonovič in ar.). Mnogi mislijo, da je to sutov šport, toda ravno nasprotno. Ako se goji v mejah fair« nesse, je to najlepša telovadba. Znani estet Teofil Gotij pravi o rokoborbi in boksu naslednje: Rokoborba in boks je nauk. ki zahteva veliko hladnokrvnosti, preračunljivosti, okretnosti in sile Na sobotni tekmi bodo mariborske bar« ve zastopali atleti Arzemšek, bivši prvak Jugoslavije, nadalje Pircher, Vreznik, Tr= niar, Lobnik, Csaszar. Štrukelj, Terglavč« nik, SJndelar, Fras. Za Zagreb nastopijo atleti SK Croatia in SK Hcrkules, v dvi» ganju uteži pa atleti SK Ilirije, Ljubljana, ki so v tej panogi že zelo izvežbani. Že samo to, da je na velikonočno nede* Ijo porazil zagrebški klub »Herkules« v rokoborbi najmočnejši dunajski klub »Ile« ran«, čigar barve so zastopali atleti Pe« reles, Zvgmund, zmagovalec ca olimpija* di v Amsterdamu leta 1924 in večletni pr= vak Dunaja in Avstrije Stockbauer v raz« merju 9 : 2, nam je dokaz, da se bo nu« dii občinstvu res prvovrsten športni uži« tek. Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tetenam dne 7. IV. 1929. Na igr. Ilirije ob 14. Sknren reat. : Ilirija rez. g. Miklavčič, ob 15.30 Slovan I. : Ilirija I. g- Deržaj; na igrišču Primerja cb 14. Jadran rez. : Hermes rez. g. Czer-ny, ob 15-30 Jadran I, : Hermes I. g. Pevalek. V Trbovljah Amater : Celje g. Cimperaaa, v Mariboru 2e!«n'5air : Mariboff g. Vodiše-k. SK Svoboda. Jutri v nedeljo igra I. garnitura v nastopni postavi proti Athletikoro. Ob 12. uri naj bodo na kolodvoru Fugina, Zore, Novak, Barič, GabrSek, Hubibt, Boad, Potrato, Koser, Bomčar, Ozebek. — Naslednji pa igrajo ob 10. uri proti Iliriji. Točno ob 9.30 v naši garderobi: Malič, Citnpennan, Drnovšek, Šuštar Ji 5, Baggia. Starman I., Starman II, Su?-nik, MJlosarUevič, Kalaš, P^drekar in Slavko Papter. — Načelnik. Ljubljanski PUvačkl Podsavez. Službeno, kredna glavna skupščina Jugosiovenskega PK-vsčkega Saveza v Beogradu se vrši v nedeljo, dne 14. aprila ob 9. uri v »Drugi državni gimaia-ztil< v Beogradu. Dr, e viri red: Določitev kraja, fcfler se bo vršilo letošnje državno prvenstvo in eventualna sprememba termina državnega prvenstva zaradi slavensfce oEmpitade. Opozarjajo se vsi klubi, člani LPPa, da je potrebno pole« predloga predložili skupSčini tudi natančen načrt plavaKšča, ki se bo predlagalo. Tajnik I. SK Ilirija (nogometna sekcija). — Predsedstvo kluba sklicuje za danes v soboto ob 19. uri strogo obvezen sestanek za vse nogometaše. Se s;a ne k se bo vršil v klubski sobi kavarne Evrope. Sestanek je teredne važnosti in Je dolžnost vseh aktivnih nogome*nšev, da ga posetijo. Vstop strogo samo nogometašem! Obvestite soigračet ASK Primorje (iafcSroatletsfca sekcija). Danes cb 15. reden trening na igrišču, Dunajska cesta, obvezen za naslednje atlete: Perorvič, Pinterič. Stepič, Novak, Ribnikar, Sintič, 2or-ga, Perico, Valenčlč, Močan, Petkoivšek, Pečenko, Kic, Skrbinšek, Možina, Sfcrabar, Fritsch, Medica, Cenčič. Navzočnost strogo obvezna! Prinesti morajo s seboj dres in coipatke. — ASK Pri morje (nogometna sekcija). Danes, v soboto ob 20. nadaljevanje sodnijskega kursa v klubskem tajništvu. Istotam ob 18. naj se »3'ase igralci I. moštva zaradi odhoda v Ce-k-vec. — Tajnik. SK Slavila. Danes ob 20. redna seja upravnega odbora. Prosi se točne in polnošrevilne udeležbe. — Tajni* 11. ASK Prlmorje (nogometna sekcija). Jutrt v rredeljo ob 10. trenir.g-te:kma juniorjev proti Mladiki; postava v tajništvu. — Načelnik. SK Natakar poziva vse Slane, da se udeleže trening tekme s SK Grafika, ki se vrši v nedeljo zjutraj ob 8. aa igrišču ASK Primoria. Javsjo naj se sledeči igralci: Lavrič, Drago, Seden Stane, 0:ič, \Volfard, Podgcmik, Bojan, Barger, Ciro, Strnad, Novak, Ozebek, Jančar, PrapTOfeiik, Mayer, Bizjak, Roje, Iskra, Narobe, Petaros. SK Celje (tenis sekcija). Uljudno in nujno vabimo vse interesente tenis športa, ki žele tudi letos gojiti tenis igro na povečanem tenas&ču SK Celja v Mestnem vrtu, da takoj, najžcasneie do 15. t. m. Javijo s>voje želje itd. ter istočasno poravnajo zadevne pristojbine pri g. Tone Ko-pošariu v trgovini Fišer in drug na Kralja Petra cesti. Javiti se morajo vsi, ki so tudi že land igrali, v svrho razdelitve ur in slično. Igrišče poseduje sedaj tri prostore in se sprejmejo še novi člani in nečlani. Na posnejše prijave se načelstvo ne bo moglo ozirati, zato ni zamuditi roka. Igralni red bo strog in igranje brez legitimacij nedovoljeno. Iz Doina na Krvavca se nam sporo Ia, da je zadnje dni na Krvavcu, Kriški planini in Jezerih zapadlo do pol metra svežega pršiča na sraro. zamrzlo podlago in Je smuka po tem terenu zopet izbor rta. Vreme je Jasno, solnčno, izg!edi za nedelj« so zelo ugodni. Ker je pot že izgažena, je dostop do Doma tudi turistom-nesmučarlem mogoč. P'.an;nska spomlad vas vabi, pridite » vžirajte Jo! Gospodarstvo Meteorološki zavod ▼ Ljubljani, »ttWM» VREMENSKO POROČILO Višina barometra 308.3 m 5. aprila 1929. ♦«Mt»>«»IM»M»»«<»»» Krm) 0» Barom. Trap« 5 optKTinj« ž- Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 759 5 75S-2 753-0 7 8-6 757-8 —1 —2 76 81 79 53 81 Skoplja 7. 761,0 3 83 Solit 7558 4 43 6mer r etri ta brzifi» T ■ li tek. mirno mirno mimo mirno mirno mtrno NE 12 obijanju nelojalne konkurence. V preteklem letu je društvo interveniralo pri 338 insolvencah s 131 milijoni pasiv. Od tega števila odpade na izvensodne poravnave 74 insolveric. 1'ovpreeao je bila pri izvensodnih poravnavah dosežena kvota 42.6 tu. Izvršitev prevzetih obveznosti pri izvensodnih poravnavah je bila ?ek> usodna ter je 92 °7i dolžnikov udovoljilo obveznostim. ,V preteklem letu je drultvo zabeležilo 25 poravnav v konkurzu. pri katerih je bila dosežena povprečna kvota 33.4 c~c. Največje število takih poravnav odpade tia Sloveaijo in Dalmacijo (13). deloma na Srbijo in Črno soro (9), malo p« na Hrvatsko in Slavonijo (1J). Kvote, dosežene r konkurzih. *o izredno nizke. Od 113 konkurzov, Ici so bili otvor-ieni leta 1927. in so bili preteklo leto likvidirani. k v .10. primerih prišlo do poravnave. v 17 priint-rib ie bila dosežena kvota med 0.28 1 do 36 %. v 84 primerih pn upniki niso dobili prav nič. Ti rezultati so j:o-razrii. Največje števil« konkurzov s kvoto od 0 % odpade na Hrvatsko in Slavonijo. Borze = Občni zb«r Hmeliarskeca društva preložen. Žalec. 5. t. m. Glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo, ki bi se moral vršiti v nedeljo 7. t. m., je zaradi nepričakovanih ovir preložen na nedoločen čas. = Spremembe v upravi Poštne hrauilni-ee. Početkom tekočega meseea je potekel mandat člana nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice gosp. Milivoja šičareviča. ravnatelja Jadransko - podunavske banke v Beogradu in člana namestnika gosp. Stojana Pavlovifa, ravnatelja Bačko - Potiske Kreditne banke v Starem Bečeju. Z ukazom Nji. Vel. kralja ,ie bil kot član nadzorstvenega sveta imenovan gosp Milan Cenič, generalni direktor posrednih davkov v pokoju in kot namestnik gosp. Dragomir Leko. ravnatelj Prometne banke v Beogradu. = Imenik razsodnikov razsodišča Zbornice za TOI v Ljubljani. Na podlagi pravilnika o stalnem razsodišču Zbornice za TOI v Ljubljani, ki ga je odobrilo ministrstvo za trgovino ln industrijo, je Zbornica objavila v ^Uradnem listu« od 4. t. m. imenik razsodnikov. Ta imenik obsega 83 razsodnikov, ki so zbornični člani ali n.jh namestniki. Na prihodnji zbornični plenarni seji se bo imenik izpopolnil še z 32 izvoljenimi razsodniki, katerih iinena se bodo objavila naknadno. Stranke, katerih spori se imajo obravnavati pred zborničnim razsodiščem, so vezane pri imenovanju razsodnikov na ta imeniK. = Potrdila o konkurenčni sposobnosti pri državnih nabavah. Zbornica za TOI v I.jub-ljaDi opozarja na novo naredbo ministrstva za trgovino in industrijo od 13. marca t. 1. (št. 3872/III.) glede izdajanja potrdil o konkurenčni sposobnosti za državne licitacije. V smislu te naredbe je v potrdilih, katere izdaja Zbornica za udeležbo na licitacijah navesti: 1.) s katerim odlokom, kdaj in pod katero številko je bila tvrdka. ki se hoče udeležiti ofertalne licitacije, sodno proto-kolirana; 2.) od katere obrtne oblasti, kdaj in pod katero številko ji je bil izdan obrtni list. Pri tvrdkah. ki niso sodno proto-kolirane, ker po zakonu niso dolžne biti sodno protokoli rane, je treba to v potrdilu posebej navesli. V potrdilu mora Zbornica tudi navesti, da je tvrdka nesumljivo neoporečna. zanesljiva, stanovitna ia vztrajna v vsakem poslu, ki ga prevzame ter da je kvalitativno in materijalno sposobna sa popolno izvršitev dotične nabave, kar je v potrdilu še posebej povdariti. Po navedenem je navesti za vsak konkreten primer tudi predmet in količino nabavke ter državno ustanovo, za katero je dotična nabavka določena. V potrdilu je navesti tudi, katera državna ustanova je objavila dotično ofer-talno licitacijo. Zbornica opozarja zato vse interesente, da v prošnjah za izdajo takih potrdi! navedejo vse potrebne podatke, da se jim more izdati zaželjeno potrdilo. Takse in pristojbine za potrdila o konkurenčni sposobnosti tvrdk znaSajo 30-Din. = Amortizacijsko žrebanje 6C£ obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske iz I. 1927, se je izvršilo 15. marca t. 1. Izžrebanih je bilo 90 obligacij po 200 Din. 18 obligacij po 500 Din. 12 obligacij po 1000 Din^ 2 obligaciji po 5000 Din, 2 obligaciji po 10.000 Diu in 4 obligacije po 50.000 Din: skupaj 128 obligacij v skupni vrednosti 209.000 Din. Številke izžrebanih obligacij so objavliene v »Uradnem listur od 4. t. m. = legitimacije trgovskih potnikov. Zbornica za TOI je v »Uradnem listu« objavila drugi izkaz trgovskih potnikov, ki so dobili po naredbi trgovinskega ministra od 27. junija 1928 od Zbornice predpisane legitimacije. Doslej je Zbornica izdala 733 takih legitimacij. = DobaTe. SploSnl oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 1 prevozlji-ve nosilnice za mrtvece. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika v Velenju epreiiema do 10. t m. ponndbe glede dobave gumijastih kabljev. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobavo 450 komadov lopat. 5. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni jjroniet prilično velik, zlasti v devizah Da London in Curih. Razen potrebe v devizi na Dunaj je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Deviza na London je ponovno nekoliko popustila na 270.37, deviza na Netv-vork pa na 56.83. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda ponovno popustila za nekaj točk. Za aranžma se je trgovala po 421 in 420. za kasa po 420. za april pn 421 in za december |x> 453. Tečaji ostalih državnih papirjev so ostali v glavnem nespremenjeni. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Prašte-j dioni po 852.5, v Jugobanki po 86, v Union-banki po 57 in v Poliodelski banki po 15.5. Med industrijskimi pnpirji so delnic? obalnih parobrodnih družb dalje čvrste. Dubro-vačka se je dvignila na 570, odn. 580 (za- ključ.), Jadranska pa notira 635 _ 700. V ostalem so bili zaključki v Dravi po 410, v Tvoraici vagonov po SOO, v Gutmannu po 200 in v Slavoniji po 5. Di-vj rt in ralnle Ljubljana. Amsterdam 22.795 _ 22.853 (22.825), Berlin 13.4875—13.5375 (13.5025), Bruselj 7.909. Budimpešta 9.9277, Curih 1094.4 _ 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9894 — S.0194 (8.0044), London 275.97 — 276.77 (276.37). \ewyork 56.83, Pariz 222.46. Praga 168.18 _ 168.98 (168.58), Trst 297-92. Zaereb. Dunaj 7.S94 _ 8.0194, Berlin 13.4875 — 13.5175. Budimpešta 9.9127. London 275.97 — 276.77, Milan 296.876—298.876, Newyork 56.73 — 56.93. Pariz 221.46 do 223.46. Praga 16S.18 _ 168.98. Curih 1094.4 do 1097.4. Curih. Zagreb 9.125. Pariz 20.30, London 25.2275. Newyork 519.65. Milan 27.185, Praga 15.39. Dunaj 73.01, Budimpešta 91575, Berlin 123.22, Bruselj 72.175. Amsterdam 208.30. Bukarešta 3.09, Sofija 3.7525. Elelti Ljubljana Celipka 158 den. Ljubljanska kreditna 130 den, Praštediona 850 den. Kreditni 170 den, Vevče 120 den. Ruše 250 — 260. Stavbna 50 den, £ešir 105 den. Zaereb Državne vr^note- Vojna ikoda aranžma 420 — 420.5, kasa 420 — 421. za april 421 — 422.5, za december 451 — 453, investicijsko 87 — 87.75, agrarne 54.25 do 55: bančne vrednote: Prašetdiona S50 do 860, Kreditna 93 den, Jugo 86 — 86.5, Union 57 — 57 5. Srpska 146 den. Narodna 7250 den, Zemaljska 140 — 145, Hrvatska 50 den, Poljo 15.5 — 16: industriiske vrednote: Gutmann 195 — 200. Slaveks 93—100, Slavonija 5 — 5.5. Drava 410 — 440. Sečo-rana 460 _ 475. Union (Osijek) 172 blago, Jadranska 635 — 700. Dubrovačka 580 do 590. Isis 21 — 24, Trbovlje 405 — 470, Vevče 125 — 130. Beograd. Investicijsko 87.5, agrarne 54.5, Vojna škoda 420.25 — 421, za april 424. Narodna banka 7310. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon bukovih hlodov tn 4 vagoni bukovih neobrobljenih plohov. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni koruze. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni. 80 kg): baška, promptna 297.5 — 3.10. za april 300 — 302.5. za maj 395 — 307.5; moka: >0««. fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 425 — 430. koruza: laplatska. za-eariniena. slov postaja, za maj po 32" Io 327 50. za junij po 320 — S22.50. ta ju! Vegu st - september po 312.50 — 315. !• s ca. siov postaja, plač 30 dni, promptna po 322.50 — 325. za april po 330 — 335: ječmen: baški ozimni. 67'68 kg po 330_3S2.50; ofest baški. slov. postaia no 305 — 310.50. Žitni trg. (5. t. m.) Na čikaški borzi se pšenica včeraj nekoliko okrepila. Tudi Budimpešta javlja danes za malenkost boljše tečaje. Pri nas pa je tendenca ostala dalje bolj mlačna. V Vojvodini stane baška pšenica 247.5 — 248.5. gorniebaška 247.5 in banaška 240 — 245.5. Zlasti mlačna je tendenca v koruzi, ki notira za promptno blago 268 — 270. Tudi oves je nekoliko cenejši tn stane 245, dočim 90 cene ječmena ostale nespremenjene. Norosadska blagovna bona (5. t m.) Tendenca mlačna. Promet: 64 vagonov plenice. 4 vag. moke, 10 vag. koruze in 1 vag. ječmena. Pšenica: baška 245—247 5: banaška in gornjebanaška 240 — 242.5; sremska 247.5 — 250. Ječmen: baški ln ba-naški 255 — 260: baški. pomladni 270 do 280. Oves: baški in banaški 250—252.5. Ko-rnz&: baška. sremska in banaška 267.5 do 270: za april 270—275; baška za maj 277-5 do 282.5: sremska in banaška za maj 277.5 do 280. Moka: baška >Og< in >Ogg< 340 do 350; >2< 320 — 330; »5< 300 _ 310; >6< 285 do 292.5; >7« 275 — 282.5; >8< 207.5 do 212.5. Otrobi: baški 182.5 — 187.5. Dunajska borza sa kmetijske proizvod« (4. t. m.) Glede na nižje tečaje na inozemskih borzah Je bilo zanimanje na dunajski borzi minimalno. Tovor baško - banaške pšenice Je bil prodan za april po 1.56 K8 ex Slep Dnnaj, podunavska rumena koruza na se je za maj nudila po 1.67 K5 ex šlep Dunaj. Laplatska koruza notira cif Trst za maj 172 sh 6 d, za junij - julij pa 172 sik Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Iz življenja in sveta Evropske lepotice - žrtve premetenega ameriškega sleparja Kompromitirane miss Francija, miss Rusija, miss Nemčija, miss Poljska in miss Danska — Lepotice v družbi črnih muzikantov onstran Oceana Letošnja lepotna tekma pariškega >Journala«, na kateri je bila izbrana miss Evropa v osebi Madžarke Simonove, je težko kompromitirana. Kakor poroča italijanski »Tempo«, so nekatere lepotice nasedle ameriške* mu špekulantu agentu Jamesu Car* rierju, ki je prepeljal miss Francijo, miss Rusijo, miss Nemčijo, miss Polj* sko in miss Dansko v Ameriko ter jih tam pustil na cedilu. Ena sama se je rešila nesigurne prihodnosti — miss Nemčija, kateri je priskočil na pomoč nemški konzul ter ji kupil povratno vozovnico za Evropo. Miss Poljska je izginila brez sledu Baje so jo proda* li v neko južnoameriško javno hišo Žalostno reč je doživela miss Rusija, ki sedi pod ključem. ker ne more po* plačati svojih dolgov. Vendar jo sku* šajo osvoboditi neprijetnega položaja ruski emigranti, ki se trudijo, da bi zbrali med rojaki v Ameriki vsoto, ki je potrebna za odkupnino. Usoda miss Francije in miss Danske je popolno* ma neznana. James Carrier, kateremu so lepoti* ce nasedle, ie predlagal označeni pe* torici pogodbo, na podlagi katere so pristale na prevoz v Ameriko. Tam je sestavil revijsko skupino, ki je štela štirideset deklet (girls). jazz*orkester iz črncev in nekaj statistov. Carrier si je od trupe obetal bogate dohodke, ki pa so izostali. Podjetje je propadlo t?koj v začetku in »revija« se je raz* bila, posamezne lepotice pa so morale nastopiti v variietejih in kibaretih sumljive vrste, da niso sploh umrle od glad' Pariški »Journal«, ki je or* gmiziral veliki dobrodelni ples pa se za lepotice nič več ni brigal, ker se je njegova akcija zaključila z omenjeno prireditvijo. Kakor vidimo, so bile še najsrečnej* še tiste kraljice lepote, ki so se iz Pariza vrnile domov. Miss Jugoslavi* ja je bila med temi opreznimi in sreč* nimi lepoticami, kakor tudi miss A v* strija in miss Italija. Zanimiva ie iz* java, ki jo podaja spričo vesti o žalost* ni usodi svojih lepotnih tovirišic miss Avstrija, gdč. Goldarbeiterjeva, ki pravi: Vest, da je doletela petorico lepo* tic z letošnje lepotne tekme v Parizu žalostna usoda, potem ko so nastopa* le z večjo revijsko skupino v Ohiu, Pcnsilvaniji in Kentuckvju, je vsega obžalovanja vredna. Ne morem si mi* sliti, kako so bile dame tako nepre* vidne, da so nasedle ameriškemu agentu, ki jih je spravil tako daleč, da so morale zastaviti in prodati vse. kar so imele — dragulje in obleko. Miss Poljska je baje postala žrtev nekega navideznega plantažnega trgovca, ki pa je v resnici trgovec z ženskimi suž* njami. C.e je res vse, kar se piše, so vsega obžalovanja vredne Nemka Elizabeta "»"veta Rodzvnova, modistka. ki se je pripeljala v Pariz v spremstvu ne ke* ga berlinskega novinarja. Poljakinja Vladislava Kostakova. po poklicu bančna uradnica, je bila v Parizu s svojim zaročencem in materjo. Rusi* nja Irena Levickaia ie po poklicu sli* karica. Nieni roditelji žive v Parizu. Miss Danska se piše Wil!eke=Mogen* sen ter je prišla na lepotno tekmo v Pariz s svojim Taročencem, ki je znan danski kolesar. Vse imenovane dame so ljubka dekleta in težko se je spri* iazniti z mislijo, da iih je po pari* škem tekmovanju doletela takšna sra* mota. _____ Naseljevanje Asircev v Iraka Borni ostanek velikega in slavnega 1 judstva Iz Jeruzalema prihaia vest, da kani bagdadska vlada naseliti dvajset tisoč Asircev in Kurdov v pokrajini med Bagdadom in Elasmijem. Načrt naj bi 'e izvedel v novem proračunskem letu. Asirci so namreč bili primorani po rešitvi snora ?a Mosul iskati zato* čišča v Traku in bežati iz kurdistan* skih gora. kjer so živeli mirno dolga stoletja. Ohranili so svojo samostoj* nost tik do ustanovitve drža e Irak, za poglavarja na so imeli svojega pa* trijarha. Se danes ftovore aramejski iezik. ki je bil v Kristusovih časih ob* čevalno sredstvo vseh ljudstev v pred* nji Aziji. Ko se je reševal spor za Mosul pred Društvom narodov, ie bilo izrecno do* ločeno, da morajo Asirci. najsi pripa* dejo kamorkoli, dobiti lokalno avto* nomijo. Angleži so jim dovolili samo* upravo in odredili, da imajo biti pod* ložni svojemu voditelju. Ta patrijarh. ki se imenuje v aramejskem jeziku »mar«, kar pomeni toliko kot pogla« var ali gospod, je bil še pred desetimi leti čisto posveten vladar preostanka asirskega plemena. V svojem grbu ima papigo in njegova čast se prena« ša avtomatično od očeta na potomce. Sedanji patrijarh se imenuje Šimun (Simon) ter je po vrsti XXI. vladar svojega rodu. Svoje mesto je nastopil l 1918., ko mu je bilo jedva enajst let. Januarja 1925. je odšel študirat v Anglijo. Asirci so ohranili v svoji cer« kvi star krščanski obred iz 4. stolet« ja po Kristu. Koliko je njihovo števi* lo danes, ni mogoče točno ugotoviti. L. 1925. so jih misijonarji našteli še 140.000. Pravijo pa, da jih je vsaj dva* krat toliko, mogoče pa je tudi. da so iih zmede v zadnjih letih razkropile m da je prvo število pravilno. Ljud* stvo torej, ki je imelo nekoč velikan* sko kulturo se nahaja v zadnjem sta* diju izumiranja in izginevanja in sa* mouprava, ki se mu je dovolila, pač ne pomeni nič več. nego malce pijete* te do bogate dedščine. s katero se je Evropa okoristila v Aziji. Dr. Ignac Seipel Avstrijski kancelar Seipel, ki je v sredo tako nenadoma odstopil s celim svojim kabinetom, je po vojni neke vrste avstrijski iJašič. V desetih letih obstoia avstrijske republike je bi! ne* kdanii profesor dunajske teološke fa= F^-niftil Avtobusi mesto tramvaja Znano letevliJansko mesto Wlesbadeti na Nemškem le od letošnjih velikonočnih praznikov dalje brez tramvaja. Odpravili »o ga kot nesodobno In tudi nepraktično prometno sredstvo ter ga nadomestil! i avtobusi, ki so lepši, hitrejši, udobnejši in končno — cenejši. Trije primeri letošnje pomladne mode V »redi kostum, primerne za kopališke kraje kot obrežni kostum. kultete nad pet let njen ministrski predsednik in je načeloval petim vla« dam. 2e v zadnji habsburško*avstrij* ski vladi dr. Lammascha je bil tik pred prevratom minister socijalne po* litike. Po proklamaciji republike je postal faktični in 1. 1921 tudi formel* ni vodja krščanskosocijalne stranke. V maju 1922 je bil prvič izvoljen za zveznega kancelarja. Njegovi nasprot« niki sami so zahtevali njegovo izvoli* te v, ker so računali, da se bo na vod* stvu vlade ubil, kakor še vsi politiki pred njim. Seipel pa je naredil čudež in rešil s pomočjo Društva narodov Avstrijo pred finančnim bankrotom. Kasneje je bil izvoljen dr. Seipel še štirikrat za zveznega kancelarja. zad» njič po aprilskih volitvah 1. 1927. Se* daj je demisijoniral in njegovi osebni prijatelji zatrjuješ, da je niegov sklep neomaien in da se ne misli več vrniti na vodstvo republike. Dr. Seipel pa je star še le 52 let in je mož železne energije. Zato ie malo verjetno, da bi bil njegov umik definitiven. Avstrija ima malo ljudi, kakršen je on. in mož* je Seiplovega kalibra niso rojeni za življenje v zatišju. Prav gotovo bo nrelat Seipel igra! še važno vlogo v avstrijski in srednjeevropski politiki. 300 jelenov in divjih prašičev zmrznilo V državnih gozdovih v Hronu na Slovaškem je povzroči! nedavni tihi mraz na živalih ogromno škodo. Sa* mo v viglaškem revirju so našli 300 jelenov in divjih prašičev zmrznjenih. Perutnina pa je baje poginila do zad* njega. Obeta se nov prekocceanski polet Nemški stotnik Koehl in irski pol* kovnik Fitzmaurice, ki sta že enkrat srečno preletela Ocean od evropske strani proti ameriški, se bavita z mi* slijo. da bi polet letos ponovila. Kot siguren znak. da se bo to zgodilo sma* trajo dejstvo, da se je polkovnik Fitz« maurice odrekel svoji dosedanji služ« bi in dobil že nameščenje v Ameriki, kjer bo poslej izvrševal funkcijo teh* ničnega svetovalca neke tvorniee za aeroplane. Za stotnika Koehla pa se takisto ve, da mu že dolgo roji po glavi nov polet iz Berlina naravnost v Newyork. Zračna pot tega poleta naj bi šla čez Irsko in Azore. Nad Irsko in nad Azori bodo letalo napol* nili z rezervnim gorivom, tako da mu ne bo takoj ob startu treba naložiti vse teže. Letalo, kateremu se bosta topot ra« upala Nemec in Irec, bo hidroplan, Junkersov stroj s tremi motorji. Le« talo se bo dvignilo v Berlinu. Stroški tega poleta bodo znatno večji kakor zadnjič, ko je sodeloval zdaj že po« kojni Hiinefeld. Samo hidroplan bo stal 100 tisoč mark, v naši valuti pri* bližno poldrug milijon Din. Izumirajoče pleme Državni departement Zedinjenih držav v \Vashingtonu je nedavno od« redil ljudsko štetje vseh na njegovem teritoriju živečih Indijancev. Statisti« ka je rodila presenetljiv rezultat, ki pravi, da Indijanci silno hitro izumi* rajo. Rdečekožci se neverjetno naglo krčijo. V Zedinjenih državah, v Me« hiki, v Kanadi in Alaski živi jedva še 400 tisoč Indijancev, med tem ko so jih našteli še 1. 1890. poldrugi milijon. Tragediia umiračoje rase, ki ni brez para tudi na evropskem kontinentu. Kumunska kraljica se Je lz Pariza podala na obiske v MadrM. V njeni družbi Je kralj Aiionz XIII. Charlie K. Bros: Tepec Mlad popotnik se je ustavil v obcestni krčmi. Dolga je bila pot, ki jo je bil prehodil v solnou in prahu; utrujen je bil, gladen in žejen. Natakarica mu postreže. S sikromno južino, s čašo vina: siromak je popotnik in daleč je še mesto. Lepa je natakarica; ko si je utešil glad in potolažil žejo. si jo je šele utegnil ogledati. Pri sosednji mizi pije gruča vaških fantov. Bučni so in razigrane volje — ne dado miru natakarici. — Brhko dekle si; ali imaš fanta? — Na vsak prst po dva, če bi hotela — kai bi ž njimi? Ponosno je videti dekle. — Ali bi mi dala poljub? — Morda, se je zasmejala. Taka je, kakor so vse, je pomislil popotnk. — Morda, Je ponovila natakarica. Ce bi si ga znali zaslužiti, je dodala n a Pol za šak), na pol zares. Vendar ni taka, kakor so druge, je pomislil popotnik. — Plačam. Popotnik se odpravlja. — Kako ti ie ime. zalo dekle? — Čemu ti bo ime, tebi tujcu? Nina me k! ček). — Nina te kličejo! Ali veš. Nina, da si lepa? Nina to ve — kako ne bi vedela? Vedno ji to zatrjujejo, vsi ji o tem govore. — Rekla si. da bi dala onemu poljub, ki bi si ga zna! zaslužiti. Vid š. tujec sem ti. siromak, nikoli več se ne bova videla — ali za tvoj poljub bi hodil ves dan iz daljnega mesta, peš, v pripeki in prahu in blatu, ves dan bi hodi! za tvoj poljub. Pozdravljena bodi! V pekočem solncu se vrača popotnik. Truden, brez novca je bil prišel v mesto, še boli izmučen in gladen se vrača. Ni nru dalo miru; ko je prijel za citre. da bi si priigral skromen obed. so mu misli ušle tja v obcestno krčmo, k Nini. in prsti so mu omahnili čez strune. — Vrnem se, Nina! Ne samo zaradi tvojih sladkih ust ne samo zaradi obljubljenega poljuba! Vrnem se, ker bi te rad še enkrat videl tako nedostopno sredi vaških fantov, ker bi rad še enkrat videl tvoje ponosne oči m v njih odsev tvoje diuše! V gluhi noči stopi čez prag. — Nina,-prišel sem! Natakarica se ozre. Popotnik stoji tam. ves zaprašen in ubog. Le obraz mu sije v sreči. — Pozdravljen popotnik! Prišel si? Res si prišel? Čuden ogenj ie v Nin in i h očeh. — Prišel sem. Nina. Ves dan sem hodil. moje koiprnenie ie blo večje od lakote in žeje. želja po tvojem poPubu me je žgala bolj od pekočega solnca. Nina, priše! sem. da te vidim še enkrat. In če se ti zd'm vreden in če sem zasluži! tvoj poljub, tedaj bom srečen ... — Zasluži! si ga. popotnik. V moji sobici boš počakal, da odloravim goste. Vesela ie Nina. potrpežljivo čaka popotnik. uro in dve. — Prišla si, Nina vendar! — Prišla sem — ali si dvomil? Čudno drhteč .ie n.ien glas. — Nisem, Nina. Hvala ti. Vrgla mu je bele roke okoli vratu rn ga pcl?ubila na usta. — Odbaiaš že? Kam se fl mudi? — VidGš. Nina: velika je bila moja žeMa in veliko plačilo je tvoj poljub. Ničesar drugega si nisem žele!, ničesar. kar bi m^glo skaRi čistost mojih misH o tebi. Pozdravljena bodi, Nina! Nina ne razume. — Tedaj res ne misliš ostati? Zakaj si pa potem prišel? Da. zaka.i je potem prišel? Popotnik se odpravlja. — Po poljub. Nina. ki si mi ga obljubila. Sladek je bil in lep. hvala ti zanj. Pozdravljena bodi. Nina! Samo po poljub? Ha, ka, samo po poljub? — Tepec! Popotnik jo pogleda ln zdajci ga prešine: dekie pred ni m ni Nina, ki je za njen poljub hodil ves dan in pol noči Ona Nina je bila druga, drugi je bil njen smeh. drage oči. druge ustne. Glej, kako nelep je smeh te Nine pred njim! Kako čudno se krive črte njenega lica! Kako zlovešče ji žare oči! Zaman ie bila njegova pot. Tepec, trnu je rekla. Morda je imela prav... Tepec... Okolica bolnika izbegava bolezni ustne dupline in dupline v grlu upotrebljajoč okusne Petošolec z zrelostnim spričevalom Hessensko prosvetno ministrstvo jo odredilo, naj prejme petošolec Kirch« heimer, ki študira na giessenski real« ki, zrelostno spričevalo, ker se je po stavil z izredno uspelo razpravo ii področja botanike, ki je vzbudila mnogo priznanja v znanstvenih kro» gih. Mlademu možu ne bo treba ab« solvirati nadaljnjih razredov srednjo šole in polagati končnih izpitov. Ga. Focheva, ž ena sedamo umrlega vojskovodje. Je prejela od francoske vlade stalno letno penzijo 100.090 fr. &HACOTPM' ftjnOTOER/l Dve krvavi ljubezenski drami Kčlnski šofer Georg Rost, ki živi ločeno od svoje žene, je sledil tej te dni neopaženo, ko se je podala k ne« kemu frizerju, da bi ji prireza! lase. Sedel je za njenim stolom, kakor da čaka, da pride vrsta nanj. Hipoma jo planil pokonci, pahnil frizerja v stran in začel obdelovati nesrečno ženo z dolgim nožem. Zadal ji je devet smrt« nonevarnih ran v vrat, prsi in hrbet. Na njene obupne krike so stražniki podivjanega moža ukrotili. O nič manj razburljivi tragediji v javnem lokalu poročajo iz Berlina. 251etni krznar Wa!ter Steinberg je bil dalj časa zaročen s šiviljo Hello Scha« linsko. Ker je bi! \Valter zelo ljubo« sumne in prepirljive narave se je ši« vilja odločila, da zaroko razveljavi. Steinberg se je to dni, ko je šla na ne« ki ples, oborožil z revolverjem, odšel v veliko slaščičarno zraven plesne dvo« rane, pozval Hello po neki prijatelji« ci, naj pride k njemu in ko je prišla, je sprožil po kratkem prerekanju, pre« den so se ostali gostje zavedli, stre! v njeno glavo. Odnesli so io težko ra« njeno v bolnišnico. Steinberg sam si je pognal kroglo skozi sence in osta! na mestu mrtev. 0 Sven Hedimi ni glasn V Stockholmu so že nekaj tednov vznemirjeni, ker ni nobenega glasu o Svenu Hedinu. Slavni raziskovalec se nahaja na potu širom Kitajske in ne pošilja v zadnjem času več nobenih poročil. Nekateri pravijo, da ta molk še ni povod za nemir, ker je Sven He« din gotovo živ in najbrže nima samo priložnosti, da b poslal poročila. Ne« redi na Kitajskem so nar-reč zopet oživeli in nobeno čudo ni če so zveze te države s svetom zopet pretrgane. Mogoče pa je tudi. da se mudi Sven Hedin v kakem ilaiskem centru, kjer skuša izposlovati dovoljenje za raz« iskovanje dežele in se noče javiti ni« komur, dokler oblasti ne uredijo vseh formalnosti, ki se tičejo njegovega po« to vanj a. Spomenik golobom, ki so umrli za Francijo Dne 23. junija bodo v Verdunu ve« likanske svečanosti ob inavguracij' ogromnega spomenika Zmage. Med ceremonijami tega dne je tudi odkrit« je velike plošče v spomin potniškim golobom, ki so v vojni umrli za Fran« cijo. Plošča bo postavljena na trdnja* vi Vaux, ki jo je hrabro branil major Revnar.- Spominska plošča je postav« ljena s prispevki vseh golobofilskih društev na Francoskem. CCdoDtamo m Načrt o osrednjem državnem gledališču za Slovenijo Stališče Maribora o nazorih g, P. Golje. V »Jutru« od 30. Pr. m. je načel ravnatelj ljubljanske drame g. Pavel Goba vpraSanje ukinitve mariborskega gledališča. Bistvo nleeovega interwiewa je, da naj se ustvari Jno osrednje slovensko gledališče v Ljubljani ki bi z izbranimi močmi ustvarjalo umetniško visoke vprizoritve in Jih prenašalo po Sloveniji, dočim se sedaj moči cepijo. Mariborsko gledališče nima dovolj trdnih tal pod seboj. Priznava pa, da dela resno in vztrajno in daje lepe predstave. To gledališče naj bi se nadomestilo s stalnim ansamblom, ki bi ga držalo v Mariboru osrednje gledališče v Ljubljani in to tako dolgo, dokler bi ga Maribor potreboval. 1. G. Golja je preveč autoritativna osebnost in njegove izjave v »Jutru« preveč de-kretalne. da bi jih smel podcenjevati. Se več: menim, da to ni le njegovo zasebno mnenje, ampak da stoji za njim akcija. Toda mi v Mariboru nismo kolonija. Mislimo, da Je treba poprej vprašati Maribor, ker zanj gre: zrel je dovolj, da mu ne bo treba vsiliti zoper lastno voljo kaj boljšega ali slabšega. Tem bolj, ko se vse iz Ljubljane ne vidi in ne spozna. 2. Ne gre zgolj za umetnostne vidike ln materijalno vprašanje, iz kojih izhaja načrt g. Golje. Vsak kulturen zavod vrši v Mariboru poleg svoje, svoji vrsti imanent-ne naloge, še več drugih, nič manj važnih poslanstev Ljudska univerza. Glasbena Matica, Študijska knjižnica itd. in v prvi vrsti gledališče niso zgolj hrami ljudske prosvete, glasbe, znanosti in umetnosti. To so tečaji, ki naj po svojih magnetnih poljih pre-okrenejo severni del naroda v slovensko orientacijo. Mi — oh, kje vse! — govorimo nemški s slovenskimi besedami, ml smo kulturno še v območju postumne nemške veličine, mi še premnogokje ne mislimo in Še češče ne čutimo slovenski. fKozJak!) Čim več stalnih, po potrebah uravnanih osrednjih žarišč siplje luč in vleče nase. tem bolje. Na.ijačji faktor pa je gledališče! Ne sme se prezreti stalnih gostovanj Mariborčanov v Celju in Ptuju, kjer torej stavbe niso prazne! 3. Mi smo tudi na dotikališču z nem-štvom. Tu živi stari postulat po nemškem gledališču, tu vlada nemška knjiga ln zahteva po nemški kulturni hrani. Kako uspe vsaka nemška prireditev! (in je poleg še plebiscit!) Nisem proti kulturnim potrebam Nemcev, ali sem za izbalanskanje. Za to so le regionalne kulturne ustanove, ki se po nas ravnajo in za nas delajo. Gledališče Je pravcati tabor v tem oziru! Da njega ni. da ne zasede stavbe teatra normalno, se upravičeno spet pojavi parola- če se ne drži slovensko, zakaj bi branili nemškemu gledališču, ki pa bo vzdržalo!? (Srbi vedo, zakaj drže gledališče v Skoplju s tolikimi žrtvami. To je najmočnejša manifestacija srbstva v osporjenem ozemlju!) O našem najsevernejšem ozemlju se vodi baš danes tolika gonja po Nemčiji, o njegovem nemštvu naj bi sploh ne bilo več dvoma! Autohtoni zavodi, bien entendu, ne iz daleka »po potrebi« inicirana kulturna hrana in projicirana ustanova! (Zato tudi gimnazija ne sme biti ukinjena!) 4. Jasno pa je, da mora vsak zavod, zlasti pa gledališče, stati na primerni višini. In je spet res, da naše ni vedno tako visoko. A moj ceterum cer.seo je bi! vedno: selekcija v ansamblu! Vse dobe predstave (Divja raca. Učiteljica, Romeo in Julija, V agoniji. Idiot itd.) so dokazale, da ima mariborsko gledališče trdna tla pod seboj, nasprotna trditev se v nobenem oziru ne da vzdržati. G. Go!ja sam priznava, da se dajejo lepe predstave. To so naloge mariborskega teatra. Vse te naloge tudi vrši, zadnjo z omenjenim pridržkom. Sedaj bo lahko presoditi, ali bi pozitivna koncentracija g. Golje bil večji kot minus odprave Narodnega gledališča v Mariboru. Presodimo še to! G. Golja ne pove dovolj jasno, kako si Je zamisli! ulogo osrednjega gledališča v Mariboru. Govori o gostovanjih, potem o stalnem ansamblu v Mariboru, ki mu pa spet Izpodmakne to stalnost, ko pravi, da bi ostal toliko časa, dokler bi ga Maribor potreboval! To je zelo nedoločeno in nevarno. A. A limine Je odkloniti gostovanja, pa naj si bodo še tako pososta. Gostovanje — to ni več izraz tvorne sile prebivalstva, kjer se vrši. A d 2, 3 in 4 navedene naloge bi ostale nerešene. Ojačila bi se g. Goiji najbrže v vsej intenziteti neznana kampanja o nemštvu te pokrajine in pripravila pot nemškemu teatru, ki bi pa delal naravnost zoper v 2, 3 in 4 navedene cilje. Go- spod Golja morda ne ve, koliko dela vseh strank in dobrih Slovencev je v teh desetih letih šlo za te cilje! Naj si bodo gostovanja umetniško še tako popolna, na žalost, moral bi jih odkloniti. Meni nihče ne more očitali popustljivosti in 1inea umetnosti, nasprotno, rečejo celo, da sam pretiravam v svojih zahtevah. AH raje Imam umetniško manj popolno dramo, ko opustitev v t 2, 3 ln 4 navedenih nalog! B. Drugo pa je. ako bi na ono mesto, kjer stoji Narodno gledališče, stopila stalna, tu bivajoča in tu delujoča garnitura ljubljanskega gledališča, ki bi fluktuirala in se oplojala z matičnim ansamblom. To bi dejansko bila le notranje-upravna sprememba. A zasesti bi morala polno vso sezono, ki bi se makar skrčila, a bi le nikakor ne smela biti odvisna od kake »potrebe«. (Nič strahu za prebivalstvo! Dovolj ga je za dobre igre!) V ničemer bi ne bili prizadeti drugi cilji, ki jih ima prosvetna ustanova v Mariboru. Da bi se to ojačilo. naj bi sedanji naziv »Narodno gledališče v Mariboru« ostal. Brez dvoma bi umetniška p!at nad sedanjo znatno pridobila, ker so v Ljubljani vendarle moči, kakršnih si Maribor ne bi mogel privoščiti! C. Sedaj pa še ena paralela: Posito, da se naše gledališče, kakor Je treba, reorganizira: umetniška kvaliteta se mu bo znatno dvignila. V čem pa Je sedaj prednost stalnega ljubljanskega ansambla v (Mariboru? Dvomim, da bi bile režije manjše. Umetniški nivo bi bil višji, delo bi se bolj oživelo, ekonomija sil bi bila dosežena, res. Ali pa je to ideal? Ali je drugod tako? Ali ne daje več odrov prilike za varijacijo, ki je včasi toliko vredna, kakor večje izfivet-je dela? (Koliko izvirnih slovenskih novitet Je da! Maribor!) Nisem proti koncentraciji. Ali stalen ansambl bi moral biti v gornjem smislu in prednosti nad reorganiziranim mariborskim gledališčem bi morale biti izračunane in predvedene. Boljše iz-živetje dela samo še ne prepričuje. Mi smo pač nezaupljivi! Doslej so vse reorganizacije koristile le Ljubljani, ki se za interes Maribora ni borila. Srečni bi bili, ko bi nas načrt g. Golje spreobrnil. _M. Šnuderl. » Koncert draždanskega komornega kvarteta Ljubljana, 5. aprila Koncertnemu življenju pri nas je bržkone za nekaj časa( aii morda za vselej?) odklenkalo, kakor kaže izkustvo zadnjih koncertnih prireditev v Ljubljani. To ni morda krivda kakih zlokobnih posameznikov, kakor se dozdeva nepoučenim, niti krivda izbere sporeda, niti izbere koncer-tantov. Po več letih kulturnega navdušenja malega človeka v malem mestu izgleda, da je nastopila doba ohladitve, kateri je morda še najgloblji vzrok neugodno materija! no stanje. Tudi včerajšnji koncert odličnega komornega kvarteta iz Draždan je stal pod neugodnim vtisom malone prazne velike uri onske dvorane. Vsekakor je dvorana Pil-harmonične družbe prikladncjša za podobne prireditve v akustičnem oziru. Tudi ne more biti tako obupno prazna in napravija torej na koncertante boiiši vtis. Draždan ski kvartet je nedvomno eno najodličnejših komornih udruženj, ki smo jih kdaj čuli pri nas. Vigranost, virtuozno obvladanje vsakega instrumenta, homogenost zveka in vseskozi plemenita interpretacija ga odlikuje. K temu pride še ugodno dejstvo, da razpolagajo koncertanti z izbornimi instrumenti, kateri jim dovoljujejo najrazlikovitejše dinamične in barvne varijacije. Spored je obsegal Haydnov kvartet št. 67 (op. 64 št. 5). ljubko delo, ki se v drugem, adagio-stavku povzpne do velikega melodičnega razmaha. Zadnji stavek, čigar srednji del obsega kratek fugato. Je bi' odigran z veliko virtuoznostjo. Glavna točka je bil Reger, op. 109, godalni kvartet v Es-duru, ki so ga pri nas že izvajali Zikovci, če se ne motim. Brez Regra ni mogoče misliti si moderne nemške glasbe: on je poleg Mahlerja ln Straussa njen početnik in morda največji mojster. Tudi to njegovo delo se odlikuje po najčistejši obliki in tehniki kvartetnega stavka. V zgolj muzikal-nem smislu je romantičen, ter najdeš v njem vso skalo občutij, izraženo na skrajno izbran, izdelan način. Kot bnljanten kontra-punktik doseza skladatelj tudi v tem delu mogočno zvočnost. Seveda pa zahteva ogromno stopnjo tehnične in muzikabe na- obraženostl od Izvajalcev, ln zato s! pač še doigo ne bo mogel usvojiti prostora v sporedu domačih izvajanj. Zaključek je gran-diozna trojna juga, mojstrsko delo, ki Je bilo adekvatno mojstrsko izvajano. Tretja točka sporeda je bil Čajkovski, kvartet op. 11. To delo, ki ne slovi zaman kot vzor kvartetnega stavka, Je bilo tudi pri nas že večkrat izvajano. Sloviti »Andante canta-bile« z obstinatno figuro v basu, je priljubljena točka kvartetnih začetnikov, pri katerem pa so draždanski umetniki skušali (sicer nekoliko samovoljno) dati melodiki neobičajno (in torej nebanalno) interpretacijo. Pičla publika Je sledila točkam z globokim zanimanjem ter upam, da so umetniki, ako že ne gmotno, torej vsaj glede kontakta z občinstvom bili kolikortoliko zadovoljni. Na nenehajoči aplavz so dodaii. oziroma ponovili omenjeni .»Andante cantabiie« iz poslednjega kvarteta. V primeroma kratkem razdobju Imamo priliko, čuti tri prvovrstne kvartete. Za glasbenika res ne preveč enoličnosti, ln za interesente prijetna prilika primerjanja. Zal, za tako redke interesente. L M. S. * Jugoslovenska tradcija v češkoslovaškem preporodu Državni prevrat 1. 1918, ki je prinesel Če« škoslovaški samostojnost, sta spremljala dva občutka: Predvsem občutek sproščenja vseh narodnih sil v smeri v bodočnost, tež* nja pozabiti leta podjarmljenosti, hrepene« nje, uvrstiti se kot svobodna jedinica v tek« mo ostalih evropskih narodov. Z druge stra« ni pa je izprcgovorilo čuvstvo hvaležnosti do velikih osebnosti in velikih živih idej narodne preteklosti, po čijih zaslugi je ide« ja samostojnosti nenehoir.a živela v ljud« stvu, bila vzbujena in ojačena, da je lahko prešla v polno zavest in naposled dosegla višek v velikem zgodovinskem dejstvu. V lanskem jubilejnem letu republike, ki je nudrlo dovolj prilike, da se je narodno osvob&jenje izmerilo, izračunalo in ocenilo ne samo v luči sedanjosti in njenih teženj, marveč tudi v luči preteklosti, je nastal ci» klus velikih študij o češkoslovaških narod« nih tradicijah. Te študije so imele med drugim tudi namen, ki ga je posebno po« vdaril dr. M Hodža. da tesneje zvežejo Slo« vaško z idejo narodnega edinstva. Kot pro« tiutež avtonomističnim in madžarskim tež« njam se je zgodovinsko raziskala znatna udeležba Slovakov pri narodno»preporodnih tradicijah in ozki stiki med Čehi in Slovaki pri vzajemnem delu za kulturno in politič« no neodvisnost in edinstva Študije posamezndh strokovnjakov so pro« motrivale skupne ali dotikajoče se točke Čehov in Slovakov v tradiciji cirilo«metod» ski, sveto«vaclavski, husitski, reformacijski, protireformacijski in preporodni. Nalogo, oceniti preporodne tradicije, si je zastavil Albert P r a ž a k, rektor bratislavske uni« verze, znan kot odliTcn poznavalec zgodo* vinskih kulturnih stikov med Čehi in Slo« vaki. avtor cele vrste literarno-zgodovinskih knjig, ki imajo fundamentalno vrednost. Pražakov spis »Preporodna tradicija je imel nemara izmed vseh navedenih predmetov najširše polje. Če je hotel izvršiti svoje poslanstvo med ljudstvom, se je moral omeijti samo na reševanje problemov v obrisih in na dokaze. Spis je potemtakem trajna, dragocena in popolna zbirka gradiva, edinstvena po obsežnosti dokumentov iz slovaškega sveta. Poglavitna prednost te knjige je jasna razdelitev celotnega področja mimo dokončne spojitve vsega dosedanjega češkega zgodovinskega in literarno - zgodovinskega raz-iskavanja na tem področju. Ko je v prvem poglavju začrtal nekdanje in sodobne nazore o problemu češkoslovaškega preporoda, ki se po Jungmannovi definiciji suče okoli Masarykove verske kon cepciie in prosvetljeno - narodne koncepcije Masarykovih nasprotnikov (Pražak sklepa. da je resnica v sredini), gre Pražak po križišču nasprotujočih si idej za nekaterimi jasnimi tradicijami: za protibelogorsko, jezikovno in literarno, domoljubno, narodno, slovansko, aktivistično, ljudsko, osebnostno, sokolsko in organizacijsko, napoleonsko in osvobodilno, protinemško in protimadžarsko, protirimsko in protiavstrijsko. V kolikor gre za slovanske tradicije, poudarja Pražftk pravilno, da je na češkoslovaški preporod vplivala najsilneje tradicija simpatije do Rusov. Rusija je bila največja slovanska država in je tedaj naravno, da so se pod pritiskom Nemcev in Madžarov oči najbolj upirale baš v Rusii,o. Prav zaradi tega je Avstrija videla v naših stikih z Rusijo veleizdajsko nevarnost, med tem ko je smatrala naše simpatije do Poljakov in Ju-goslovenov za neškodljive. Prijateljstvo do Rusov jie zapustilo v češki literaturi jako močne sledove, medtem ko so se češko-poljski stiki kaj malo poznali. Z Jugosloveni — sodi Pražžk — smo imeli slučajno bolj tnanstvene nego literarne stike, ki so se ponajveč navezavali na Dunau (n. pr. Dobrovgky s Kopitarjem). Bolj neposredne in intenzivnejše stike je ustvaril Pavel Josef šafarik, ko je bil nekaj časa rektor novosadske gimnazije. S svojimi dopisi je znatno razširil poznavanje Jugoslovenov med ostalimi Slovani, oeobito še v Rusiji. Pozneje se je posebno zaljubil v Jugoslo-vene Karel Havliček, ceneč zlasti njihovo nesebično prijateljstvo do Čehov. V »Narodnih Listih« je pisal, da tega prijateljstva ne bo sam pekel razdrl; sigurno bo v bodočnosti še bolj čvrsto, ko bomo drug drugega ojačili in ne bomo dovolili, da bi nas medsebojno izigravali, kakor doslej: oba naroda bosta hodila skupno kakor dve sestrski zvezdi po "slovanskem nebu. Smatral je Jugo6lovene za najboljše izmed ostalih Slovanov v Avstriji, medtem ko je naše slike z Rusi podvrgel realistični kritiki. Zelo mnogo, a z romantičnim prjzvokom se je bavil z Jugosloveni v svojih romanih in feljtonih Prokop Chocholoušek. Karel Jaromir Erben je gojil z njimi prijateljske stike na Dunaju; nosil je celo hrvatski kroj. Nerndova generacija je prevajala iz jugoslo-venskih jezikov in prirejala predavanja o njih. Najbolj pomemben je bil v tem pogledu Vitčzslav Hdlek. Tudi pozneje se nepretrgoma prepletajo skozi Češko slovstvo simpatije do južnih Slovanov. Pražak je imel omeniti v prvi^vrsti pesnika Jožefa Jakupca, ki je bil navdušen prijatelj Jugoslovenov, kar se je jasno črtalo v njegovi pesniški tvorbi z mnogimi jugoslovenskimi motivi. Enako je v slučaju Vaclava Šolea in Bobumila Havlase. Srbsko junaštvo je slavila naravnost do božanstvenosti Eliška Krasnohorska. Jugoslovenstvo v življenjskem delu J. Holečka je dovolj znano. V znanosti in v javnem življenju sta se vneto potegovala za prijateljstvo z Jugosloveni Machal in Masarjk. Slovensko literaturo je skrbno zasledoval Adolf Čžrnv. Slovenske motive sta zanesli v moderni češki roman in povest Gabriela Preissova in Marija Ge-bauerjeva. In tako dalje. Enako je v slovaškem kulturnem življenju in v slovaški literaturi. »Prešporskč no-viny« so imele od 1.1787. rubriko o Hrvatski in Slavoniji. Cela vrsta Jugoslovenov je študirala v Bratislavi, z drugimi so se Slovaki stikali v Pešti (n. pr. KoIIar) in sodelovali tudi politično. Pisali so v jugoslovenske liste. L. 1848. pa so Jugosloveni smatrali slovaško zadevo za svoj,o in ban Jelafič je videl v slovanski vstaji kos svojega protima-džarskega programa. Izmed uglednejših Slovakov so bili in-spirirani od simpatij ali motivov jugoslo-venskih M. M. ITodža, J. M. Hurban, J. Botto, Andrej Sladkovič, Janko Kral, Hurban Vaianšky, Hviezdoslav, Čajak, Ktikučin in drugi, ki jih Pražak podrobno označuje. Dr. Josef Knap, Praga. Nov Langer na odru Praga, v marcu. Odkar se ie František Langer. avtor veseloigre »Kamela skozi uho šivanke« in »Periferije« skoraj udomačil na evropskih odrih, se gleda na vsako nieeovo praško premiero kot na dododek v sezoni. Ker pa Langer poleg Karla Čanka reorezentira češko dramo v tujini, so seveda tudi za hteve. ki se stavijo na njegova dela. znatno višje. S te strani ie predzadnia Langer Jeva veseloigra »Grand-hotel Nevada« malce razočarala. Po internacionalnem si-žeju tesra komada se le Langer v svojem najnovejšem delu »Izpreobrnitev Ferdvše Pištora«, vrnil v okolje praškega predmestja. v katerem žanru se ie že uveljavil nenavadno srečno in vplival tudi na druge domače dramatike. »Izpreobrnitev Ferdyše Pištora« Ima to-le vsebino: Ferdvš Pištorl, mlad mož s periferije, Je neprijetno presenečen na vlomilski »ekspe-diciii« v bankirjevi hiši. V trenutku vloma izbruhne požar. V splošni zmedi zgrabi Pištora dva bankirjeva otroka, ki iu ie bil našel na hodniku in iu reši iz zoreče hiše na tako pogumen način, da oostane na mah junak dneva. Ni se izvedelo, da je v hiši kradel, vsakdo vidi v njem samo reši-telia. policijski komisar mu čestita in oče rešenih otrok mu obeta več kot obilno nagrado. Pištora občuti, da le v središču pozornosti: to mu prija in v niegovi notranjosti nastopa izprememba. Začenja prikrivati svoje preišnie življenie. skuša se Dostaviti z dobrimi dejanji, postane bankirjev nameščenec. Toda to mu ie premalo: hrepeni po velikih dejanjih. a prilike ne more najti: kvečjemu spreobrne svojega očeta, starega pijanca !n svoio ženo. ki mu je enkrat že ušla. Zaželiena prilika se mu ponudi, ko skuša rešiti dekle iz Armade rešitve«; pokaže se. da se le prevari!. Ko se vsi poizkusi končaio s komičnim fiaskom. se vrne perdvša v staro življenie: zooet postane predmestni vlomilec in lenuh. Relativistična filozofija, ki ima očeta v Einsteinu, ie danes zelo v modi. Če io prenesemo na področje moralnih vrednot, nudi možnost neodgovornega ieračkanja z Dr. Josef Knap, Praga: Mlada češka literatura po vojni F. X. Salda, najpomembnejši izmed naših sodobnih kritikov, je izjavil v nekem inter-viewu, odgovarjajoč na vprašanje, kakšen duh se očituje v češki literaturi, naslednje: »Od prvih začetkov in kamorkoli seže raz-iskovalčev pogled, smo vedno sedeli v klopeh Zapada in se učili, opremljeni pač z najmodernejšimi pripomočki. Najprej smo kopirali, potlej smo prevajali z večjo ali manjšo prostostjo; naposled smo posnemali, t. j. delali isto, kar delajo naši vzori. Tuja dela so nas vedno vzpodbujala k lastnim delom. Na tej stopnji smo še danes in bomo. kakor vse kaže, do konca naših dni. Duh češke literature je potemtakem duh dela, učenja, posnemanja, tvorbe.« Ta pogumna in dalekosežna Saldova sodba, ki so jo pač narekovali tudi subjektivni razlogi, saj je bil Zapad ravno F. X. Šaldi najbogatejša učilnica, je seveda silno splošna, shematična. Sigurno ne bi mogla držati, če bi se raziskaval primer za primerom in če bi se hotela z merilom te sodbe določiti vrsta posamnih osebnosti in poedinih razdobij v naši literaturi. Začetki realizma v romanu osemdesetih in devetdesetih let minulega stoletja se ne dado misliti n. pr. brez silnegft vpliva ruskega realističnega romana. Na koncu prejšnjega in na začetku sedanjega stoletja so imele velik vpliv na češko slovstvo danska, norveška in šved« tka književnost. Treba je priznati, da smo tudi s sosednimi Nemci živeli včasi v kaj tesnem kulturnem sorodstvu. Predvsem pa vpoštevajmo dolgo vrsto izrazito domačih, najbolj tipičnih čeških pojavov v vseh do« bah naše literature, pa naj gre potem za Čelakovskega. Erbena, Boženo Nemcovo, Svatopluka Čecha, Terezo Novakovo, R. V. Raisa ali danes Holečka, Jirdska, Dyko, Medeka itd. Ni tedaj tako lahka reč, ka« rakterizirati z enim samim znakom značaj celotnega literarnega razvoja. Toda če že govorimo o inozemskih orien« tacijah, po katerih je res nastalo med Čehi, ki bivajo na evropskem križišču, v zadnjih desetih letih silno povpraševanje, tedaj moramo priznati, da gre Zapadu v resnici prvenstvo. 2e dolga deseletja so segali k nam njegovi vplivi, čim bližje pa gremo k našim dnem, preko Jaroslava Vrchlickega in že imenovanega F. X. šalde do naše naj* mlajše literarne generacije, je vpliv Zapada čedalje bolj očiten. Opažamo ga celo v slo« vaškem slovstvu, ki je že od nekdaj naj« bolj podlegalo tradicionalnemu rusofilstvu. Pod pojmom »zapadne literature« misli« mo po današnji terminologijo skoraj iz« ključno francosko ali rečeno še točneje: njene zadnje, oblikovno revoluci jonarne smeri. Uprav čudno je že, kako malo od« meva pri nas angleška literatura, ki io po« mlajujejo ameriški pisatelji. Pred nekaj le* ti se je pri nas dvignil fflas, da se skušajmo tesneje približati angleškemu slovstvu, ven« dar je po njem ostalo zgolj nekaj polemik. Naše vojne in povojne, kulturne in poli« tične simpatije za Francijo niso brez posle« dic. Vendar nismo v tem edini; podobno je n. pr. s Poljaki. Torej je francoska literatura tista, ki prevladuje nad vsemi drugimi na češkem knjižnem trgu enako kot v glavah mladih čeških umetnikov Glasovi nekaterih lite« rarnih teoretikov, ki so svarili pred nekri* tičnim kultom moderne literarne Francije in vabili k večjemu izkoriščanju domače tradicije — še pred nekaj meseci je izšla znamenita knjiga esejev Arneja Novaka »Nosilci bakelj« — niso mogli preprečiti, da ne bi najmlajša generacija prevzela ta« korekoč komisionarstva najnovejših fran* coskih literarnih tvrdk, niti ne raziskujoč dovolj, kakšno b!ago kolportira. Uvodoma citirana Šaldova izjava velja v polni meri in z vsem povdarkom baš za mlado gene« racijo. Skoraj vsi umetnostni prevrati, ki so se mršili po vojni v naši literaturi, so se od« igrali na področju lirike, ki je s svojo ob« čutljivo elasticiteto daleko bolj pripravna za eksperimente nego n. pr. roman. V mo« derni češki literaturi je lirika sploh najin« tenzivnejša. Imena pesnikov »Tarla Hlavač* ka, Antonina Sove, Otok are Bfezine, Petra Rezruča, Viktorja Duka, Karla Tomana, Fran je Šramka so zasigurale češki liriki ugledno mesto v svetovni poeziji. Najmlajša češka poezija pa le zredka vznika na teh dobro obdelanih domačih njivah. Intenzivni življenjski tempo po voj« ni je sam vrgel mladega pesnika v ekspe« rimentiranje. Tako kakor sodobno življenje sptoh, nima tudi sodobna umetnost trdne hrbtenice. V kratkih desetih letih je pre« hodila prenervozna mlada poezija skoraj deset smeri, programov in tendenc. Razme« roaaa najtrajnejše sledi je pustila za sabo proletarska razredna poezija; zaslugo za to pa imata dva resnična pesnika: Josef Hora in zgodaj umrli Jifi Wolker. Zadnja izmed teh smeri — poetizem — stoji pod močnim vplivom mlade Francije; njeni pri« staši so se dolgo ukvarjali z artističnim in mondenim igračkanjem, šele v zadnjem ča« su dajeta njena predstavitelja Vitčzslav Nezval in Konstantin Biebl svojim verzom nekaj trajnejše in tehtovitejše vsebine. Ne glede na vse te smeri, ki so povzro« čile mnoge polemike, so zrasla tudi v mladi literaturi nekatera svojevrstna in klena dela, ki jih ni inspirirala kavarna, marveč življenje. Napojila sta jih kri naše rase in duh naše zemlje. Šla so h koreninam, na« vezovala na dobro tradicijo. Nič niso ko« ketirala z inozemskimi orientacijami. 2e danes so prinesla češkemu slovstvu nekaj mnogo obetajočih imen. V liriki so to Jan Čarek, Karel Erban in pri Slovakih E. B Lukšč. v prozi Jožef Kopta, Jaroslav Bed' naf, Zdenek Ron, v nekaterih spisih tudi Vlad i slav Vančura, Lev Blatny, Jan Čep, A.. C. Nor in drugi. Poetizem ima čast, da je zaenkrat naš zadnji izem. Vneta reportaža iz inozem« stva, ki so jo opravljale nekatere premlade glave, oči vidno izgublja svoj prejšnji čar. j Leto 1928. pomeni precejšnjo ohladitev na> sproti pariški produkciji. Nemara je na ' pragu doba. ko se bodo mladi docela otre« sli tistega prehodnega povojnega strahu, ki jih je tolikanj desorientiral, da bi nam* reč bili nekoliko zadaj za Evropo, če bi pri svoji tvorbi stali na čvrstih tleh domače tradicije. onim. o čemer smo doslej mislili, da ima absolutno vrednost. Nagib k temu relativizmu. kaže tudi zadnia igra Fr. Langerja in očituje vpliv Karla Čapka: dobro in zlo se menjavata z uDrav akrobatsko lahkoto. Z idejne strani ie to slabost Langerieve »Izpreobrnitve Ferdyše Pištora«. Če pa ne sodimo z etičnega vidika, marveč zgoli kot gledališko igro. ie novi Lan-gerjev komad bleščeč primer e!eda!:ške rutine in spretnosti. Langer ie v vsakem detajlu dramatik. Cela stavba in posamni deli njegovega komada imajo odlične proporci-je. Veseloigra mika gledalca oo svoji naravni in srčni konkretnosti ter ga nenehoma drži v napetosti Neprisiliena duhovitost dramatske zasnove ie utKav presenetljiva. Skratka: »Izpreobrnitev f-e/dyše Pištora« je i zboren produkt izkušene, ne revolucii-ske gledališke rutine. Samo cenvalna osebnost ima v svojj psihološki izgraienosti nove poteze, nova obzoria in nove iznaidbe zelo občutljive in fine psihonalitične umetnosti. Ostale sveže figure predstavliaio že zdavnai preizkušam aparat drobnega re-al:stičnega žanra. kakor smo ga videli v naših igrah že pred dolgimi leti. _Dr. Josb Knap. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LjrRUANSK* DR* M A (Začetek ob 20.; spremembe označene.) Sobota. 6. ob 15.: Cyrano de Bergerac. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Vdova Rošlinka. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 7. ob 15.: INRI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20.; spremembe označene.) Sobota. 6.: Bajadera. Opereta. Gostuje gosp. Iličič. Izzven. Nedelja. 7.: Lepa Vida. Gostovanje v Celju. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 6. ob 20-: Charleveva teta. A. Nedelja, 7. ob 15.: Charleveva teta. — Ob 20.: Grof Luksemburški. Premijera. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 8. ob 20.: Romeo in Julija. Gostovanje Mariborčanov. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 10. ob 20.: Učiteljica. Gostovanje Mariborčanov. "_ Iz gledališke pisarne. G. Iličič gostuje danes, 7. L m. v Kalmanovi opereti Bajadera v ulogi princa Radjamija. V ostalih glavnih ulogah sodelujejo ge. Poličeva in Balat-kova ter gg. Peček, Povhe, Jerman, Mono-riČ, Sancin. Sodeluje celotni baletni z.bor. Opera se poje izven abonmaja po obiajnili opernih cenah. _ Drama uprizori danes ob 15. slovito francosko komedijo Cvrano de Bergerac kot dijaško predstavo po znizanili cenah z Levarjem v glavni ulogi. Ostala zasedba običajna. Zvečer ob 20. uprizori drama Golarjevo Vdovo Rošlinko kot ljudsko predstavo po znižanih cenah. Glavne uloge so v rokah ge Juvanove, Mire Danilove, gdč. Vide. gg. Cesarja. Kralja. Jana, Grego-rina in Potokarja. Režira g. Lipah. — V nedeljo 7. t. m. se uprizori ob 15. zadnjic v letošnji sezoni pasijonska igra INKI z gospodom Gregorinom v glavni ulogi po znižanih dramskih cenah. Zvečer ob 20. bo ljudska predstava Utopljenca po znižanih cenah. Opera gostuje ta dan v Celju. — Lirama pripravlja dve noviteti in sicer francosko komedijo Theodor & Comp. in Ciaude Farrerejevo Bitko. Opera pa izvirno slovensko operno delo Marij Kogoj: Črne maske, dalje novejše češko operno delo Švanda Du-dak in opereto Cigan baron. jubilej zagrebškega igralca. Zagrebška drama bo slavila dne 10. t. m. pet m dvajsetletnico igraisko-umetniškega dela Josipa Marčiča, ki je eden najboljših hrvatskih dramskih igralcev. Za jubilej se bo vpnzo-ril »Sanjin« M. Arcibaševa v dramatizaciji Milana Begoviča. Umetniška Matica, društvo za propagando sodobne moderne umetnosti, bo izdala letos za svoje člane originalne granke in reprodukcije v večjem formatu. Originalne grafike bodo prispevali slikarji Božidar Jakac, Ivan Kos in Fran Tratnik, v reprodukcijah pa bomo nudili članstvu najboljša dela Nandeta in Draga Vidmarja. Letnma za to leto znaša tudi samo 24 Din. Vsak član dobi en original ter eno reprodukcijo. Člani in poverjeniki naj se javljajo na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska cesta 35. Duhovno dedščino SvIce je skušal podati v svoji knjigi »Geisteserbe der Schweiz«, ki je izšla nedavno pri Reutschu, Edvard Korrodi. Švica je dežeia raznih ras in jezikov, ki jih vežejo tradicije m skupni politični interesi. Ali imajo tiijc r.arout, ki naseljujejo Švico, tudi takšno duhovno skupnost? Je-li dolgoletno sožitje ustvarilo specifično švicarsko miselnost? E. Korrodi odgovarja pozitivno in navaja v svoji knjigi številne dokumente, odioniKe iz spisov najuglednejših švicarskih pisateljev. Njihovo delo dokazuje, da obstoje vzlic vsej pestrosti in bujnosti nacionalnih posebnosti plastične poteze enega natoda in ene kulture. Izsledek Korrodijevili proučevanj je zanimiv zlasti za Jugoslovene: niti popolna različnost jezikov ne more preprečiti, da ne bi nastal iz ljudstva, ki ga doigo časa vežejo skupni interesi, nad vsemi diferencami rase, okolja in tiadicij začrtani tip edinstvenega naroda, tip, ki ima skupne specifične lastnosti. Dve knjigi o PHsudskem. Življenje poljskega diktatorja je že samo po sebi roman s tako neverjetnimi peripetijami, da se ni čuditi, če je Pilsudski postal junak mnogih poljskih fantast:čnih povesti. Precej časa je že, kar so ga epizodično opisovali Krug, Danilowski, Ma!acze\vski, Kaden -Bandrowski. V zadnjem času se množe romani, ki v njih nastopa Pilsudski kot glavni junak. Sem spada n. pr. Tadeusza Ula-nowskega »Doktor Filot«, ki pa je silno tendenciozen, nekaka reklama za diktatorja in njegove ideje. Resnejše delo je roman Gustava Olechowskega AVodz« (Vodja), kr se razvija v trilogijo. Avtor je diplomat po poklicu. Pilsudskega opisuje kot tnagnalo-vega sina, zarotnika, izgnanca, organizatorja, izdajatelja, tiskarja, stavci, uvodničarja prvega tajnega socialističnega glasila na Poljskem, poveljnika revolucijske vojske, potovalca po Japonski in konspiratorla v Krakovu. zaveznika, ujetnika in nasprotnika centralnih držav v svetovni vojni: Kot »naezelnika« ga bodo pokazali stoprav naslednji zvezki. Opisan je med drugim večer v Berlinu, na katerem so boljševiki ž« 1 1900 pili bratovščino s pangermanL 4 W1t>riOIM LESK TetaKM del atoSk* ar«** «v*»etalini «id«Wi V.ommb 0« Cctnpanjr D. D. Francoski Grand Prix Ena najvažnejših avtomobilskih prireditev je brezdvomno tekmovanje za francoski Grand Prix, ki se vrši letos že triindvajseti«:. Letos so predpisi za dirko pre-rej drugačni, kakor pa so bili v preteklih letih. Nova formula predpisuje konstrukcijo motorja, najmanjšo težo vozila in največjo porabo bencina in olja. Avtomobili morajo biti dvosedežni, karoserija mora biti v vi-iini sedežev široka najmanj 1 meter, a vi-ftna sedežev 25 cm Avtomobili sami morajo tehtati najmanj 900 kg. Rezervar za bencin bo dobavila športna komisija sama in se bo moral vidljivo pričvrstiti za samimi sedeži Vsako maskiranje bencinskega rezervarja je prepovedano. Bencin in olje dajo prireditelji in kot maksimalna poraba je določeno 14 kg na 10 km. Vsebina cilindra ni limitirana. Novi predpisi so oči-gledno namenjeni znižanju hitrosti avtomobilov, ki bodo tekmovali, ker se je do sedaj pokazalo, da so bile hitrosti, dosežene pri zadnjih tekmah za Grand Prix, nevarne ne samo za vozače, ampak tudi za ob-{instvo, ki je prisostvovalo tekmi. Letošnja tekma bo na vsak način pokazala popolnoma druge rezultate kakor dosedanje. Ker vsebina cilindra ni določena, bo konstrukteriem vozil za letošnji Grand Prix mogoče menjati prerez cilindrov in menjati bat Posledica tega bo zmanjšanje obratov motorja, kar pa gotovo ne pomeni konstruktivni napredek, ampak nasprotno, prišlo bo staro vprašanje na tapet, ali naj se v tej smeri izpopolni dosedanja gradha motorja ali pa naj se ostane pri današnji konstrukciji motorja s 6 in 8 cilindri, z malim batom in velikim številom obratov. To vprašanje pa se ne bo moglo tako kmalu rešiti, ker o tem imajo konstrukterji različna mnenja, ki se nikakor ne ujemajo. Potrebno je. da predvsem konkretiziramo pojem » veliko število obratov«. V letih 1927 in 1928. so vozili mnogi dirkalni avtomobili s 6 do 7000 obratov na minuto, nekateri celo nad 7000. Največje število obratov pri današnjih potniških avtomobilih je okoli 3000 obratov na minuto Ako bo letošnji Granid Prh prinese! zmanjšanje števila obratov pri dirkalnih avtomobilih, seveda še ne pomeni, da bo to zmanjšanje tako znatno. da bi bilo število obratov dirkalnih avtomobilov enako številu obratov potniških vozil. Računati ie še vedno s tem. da bo Število obratov dirkalnih avtomobilov francoskega Grand Pri^a sorazmerno veliko, čeprav v nobenem slučaju ne bodo dosegli števila 6000. Ako nekoliko natančneje poeledamo delovanje avtomobilskega motorja in proučimo njegov razvitek od prvih začetkov do danes .pridemo do zaključka, da bi kulml-naciio ra zvitka lahko pričakovali 'e od 6 in 8 cilindričnih motorjev z velikim števi- lom obratov in večjo kompresijo. Veliko vprašanje it torej, če bo nova dirkalna formula koristna. Kakor že omenjeno, zmanjšanje števila obratov motorja ne bo in ne sme bitni tako znatno, da bi bitno vplivalo na samo konstrukcijo Ta se bo na vsak način deloma menjala, pa tudi število cilindrov se bo zmanjšalo, ker bi potem motorji z 8 ali celo 12 cilindri izgubili svoj raison d' etre. ——————_ Avtomobilski salon v Ženevi V šestič je vzbujal letos v marcu pozor* nost vseh avtomobilskih interesentov že* nevski avtomobilski salon Tudi tokrat je neoporečno dokazal pomen avtomobila kot sodobnega modernega prometnega sredstva. Danes kroži v Švici okroglo 105.000 mo« tornih vozil; cenjena povprečno po 5000 frankov, dosežejo skupno vrednost ca 500 milijonov frankov. Na 37 prebivalcev de« žele odpade po eno motorno vozilo. Kon« cem leta 1928. so kantonalne avtomobilske kontrole beležile skupno 58.000 osebnih av« tomobilov Vsa vozila dajejo, previdno ce» njeno, približno 300.000 ljudem njihov vsakdanji kruh. Avtoturizem igra v deželi, ki je v prvi vrsti odvisna od tujskega pro« meta, v visoko razviti hotelski industriji in gostilniški obrti eno poglavitnih vlog. Domači avtomobilisti dajejo hotelski indu« striji in gostilniški obrti letno približno 40 milijonov frankov zaslužka; k temu je prišteti še 20 milijonov frankov (ako ne več) katere je v prošlem letu pustilo nad 100 000 tujih avtomobilistov v Švici. Teh par številk slika gotovo dovolj jasno po« men avtomobilizma v gospodarskem življe« nju. Razstava je pokazala vse, kar je tehnika v zadniem času na polju avtomobilske gradnje izpopolnila in prinesla novega Ni« kakih epohalnih novosti ni bilo, pač pa de« tajlna dela, izpopolnitev poedinih delov ter toliko važnih malenkosti Presenetljivo veliko število novih izboljšanih modelov je bilo razstavljenih Šestcilinderski motorji imajo samo malo zastopnikov, nasprotno pa pridobiva vedno več priljubljenosti osemcilinderski motor. Karoserijam je bila posvečena posebna pažnja; prostor« nost. prijetnost, udobnost in eleganca so žele zmagoslavje Skoraj vsi razstavljeni modeli so se odlikovali v solidni in na« tančni konstrukciji, kljub tem prednostim pa so cene v splošnem za spoznanje padle. 74 znamk je bilo zastopanih na ženevski razstavi. Amerika je z 31 imela seveda prvenstvo, njej je sledila Francija z 21 znamkami, daleč za njo Nemčija z 8 in Ita« lija s 6 znamkami. Zastopane so bile še Belgija, Angleška, Avstrija, Čehoslovaška in Švica. Porota Maribor, 5. aprila. Četrti dan pomladanskih porotnih raz* prav pred mariborskim okrožnim sodiščem sta danes zavzeli razpravi o petem uboju in pa o sleparstvu. Današnjima razpravama je predsedoval sodni svetnik Žemljic, votanta sta bila sodna svetnika dr. Tombak in dr. Senior, obtožbo pa je zastopal namestnik držav« nega pravdnika Sever. Izkoriščevalec lahkovernežev Zaradi zločina prevare se je zagovarjal 341etni oženjeni krojač, splavar, posestnik itd. Ivan Sattler od Sv. Urbana pri Ptuju. Obtožnica navaja, da je ociganil koncem leta 1927. v Vombahu Jakoba Grandla za 420 Din, ženo njegovo za srečko državne loterije ter leta 1928. v Ciglencah Elizabeto Radakovičevo z več dejanji za skupno vso« to 22 000 Din. Dasrravno je bil Sattler po poklicu kro« jač in je imel v Zgornjem Dupleku tudi nekaj nepremične imovine ter se je ukvar« jal tudi s splavarstvom, je vendar iskal za« služka povrhu še s tem, da je razpečaval razne vrednostne papirje. Tu je imel pri« liko obračati nevednost in lahkovernost ljudi v svojo krivično korist in dobiček. In to si je Sattler tudi v obilni meri pri« voščil. Saj je imel prakso zaradi svojih precejšnjih imovinskih deliktov, zabeleže« nih v kazenskih registrih sodišča. Svoje« iasno je bil obsojen obtoženec tudi že zaradi krivega pričevanja in zaradi uboja o a 12 let ječe. Sattlerja je sprejela družba z omejeno zavezo »Tehna« v Ljubljani za razpečava« nje vrednostnih papirjev. Prodajal je oh« veznice vojne škode, srečke državne lote« rije in nove zlatnike naše kraljevine. Z večino svojih strank je posloval obtože* oec pošteno. V nekaj slučajih pa ga je le premotila skušnjava. Jakobu Grandlu je prodal 7 obveznic vojne škode, za katere bi bil moral dobiti kot prvi obrok 280 Din, a je zahteval prvič 140 Din in potem še enkrat 280 Din. tako da mu je Grandl pla* cal 140 Din preveč. Isti dan je prodal Grandlovi ženi srečko državne loterije za 20 Din. čeprav je srečka dražja: nekaj dni za tem pa se je zopet oglasil pri njej ter dejal, da je njena srečka zadala m da ji bo preskrbe! dobitek 400 Din. če mu izro« či srečko. Sattler je res sprejel srečko in ž njo izginil. Prav posebno priliko za svoje namene je našel obtoženec pri priletni Elizabeti Radakovičevi v Ciglencah. Spočetka je skleni' ž njo neke kupčije s srečkami voj«. ne škode, pozneje pa jo je pričel slepariti na debelo. Ponudil ji je »sila ugodno za» varovanje« po katerem bi plačala zavaro« valnici 25 000 Din v gotovini, za kar bi dobila že čez nekai mesecev izplačanih 73.000 Din v zlatu. Žena ie Satfierju ver* jela V večjih ali manjših časovnih tire* sledkifi mu ie plačevala no 20, da le kar blažen nad vitezovo nesrečo. Videč brezuspešnost svojega iskanja, sta Cervantes in don Cesar napos-ed sklenila, da spremita Giraldo domov in se tudi sama odpravita počivat, jutri o belem dnevu pa prideta in povprašata, ali se je zagonetna princesa že vrnila. Ko so tako sklenili, so naglo prekoračil vrt in dospeli do vrat, o katerih je bila Girakia zatrdila, da morajo biti na stežaj odprta. Vrata res niso bila ne zaklenjena ne zapahnjena. »Ali sva bila nespametna, da sva plezala čez zid.« je menil Cervantes. »Lahko bi se bila mirno poslužila glavnega vhoda.« »Saj nisva vedela.« je odvrnil Torero, »To je res! A če pomislim, koliko bogastva je nakopičenega v tej hiši, da ga lahiko pcgTabi prvi nepridiprav, ki položi roko na kljuko, se moram res vprašati, ali je domačica tako neskrbna ali tako pravljično begata.« Tako govoreč se je vrH Cervantes trudil, da bi kar moči dobro zaprl vrtna vrata. LJ&IV*JM8 H imat-Sslss-Sfsi- ^^^"^J71 "^udobnejši avtobus anamfke Austro Fiat na razpolago. _ „ _ „ POSTAJALIŠČE MARIJIN TRG. Vozi vsako uro. Prvi odhod od Marijinega dgfSfO P. lil- II Po lili -VfSUEe tnra 0h 7- uri *an esSeite si! fonp iff n LJUBLJANA, Pražakova ulica (palača »Ljubljanskega dvora«) Naša ljubljena tašča, babica in prababica, gospa ^polonija Kregar je danes, dne 5. aprila ob 11. ari, previdena s sv. rakramenti, v 90. letu svoj« starosti mirno v Gospodu zas.pa!a. Pogreb se vrši v nedeljo, dne T. aprila t. 1. ob 43^. uri iz mrtvašnice i>ri Sv. Krištofu. V Ljubljani, dne S. apriia 1929. ANA KREGAR, sneha. — Ing. Arh. KREGAR RADO, vnuk. — RADKO KREGAR, pravn-uk. — VIKTOR KRE-gar, carinik, vnuk in ostali sorodniki. k V ^v v delikatesi A. ŠČURK, Dunajska 12. Naročila, in* us» dLopi**. tiicrUsjt, nalili' oglasou. jv posLah, na, Oglasru,od, cUUk -Jutra,' Lubl/arui, Pr%Jtriioua,f..T*L rt. 1491 Jf j fP /jf^ f/Tjfl V j t, prtstojbui* jt, vpostas ti, obuvam, t tutrocJim,, Ms cas- rt oglasu ha. pnobeuo čtkov/u račun, po/U4, kra minula CpilJfaruL.šl ttSj2 JLoJjl. oglasi,, ki, jIu žjjo •-> posr^dcnjaltva. in, roajaL Ž^uiuc, d^rpis^nsasifa. 1*1, a-gtclsu 6rg lifro "Din,J- ncuijst zji&sek Vut, to - Vnstajbuia, za šifro J)ia, 5-- Za pošiljanje ponndb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492. 2492 ter eksoozitoro v Šiški tele! štev. 3203. 'J Kroj. pomočnika •prejme takoj -franc Ko-■jar, Smlednik 8124 Krojaški mojster izurjen v dobrem konfekcijskem delu. dobi delo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6954 čevljar, pomočnika dobro izvežbanega v me-tanem delu takoj sprejme v trajno delo Anton Bre-eelj, čevljarski mojster v Ljubljani, Gajeva ulica Ž 9132 Volonterko sprejmem brezplačno na dvomesečno poskušnjo — Nemščinf mora biti popolnoma vešča. Pisane oferte »a poštni predal št 183. 9141 Krepkega učenca M mizarsko obrt sprejme r triletno učno dol/o. ob troji hran: in stanovanju »trojno mizarstvo v Ljubljani. ^Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten učenec«. 9100 Učenca teko} »prejme Vita Dental Company, Ljubljana. Gledališka "ul. 4, pritličje — Event. tudi s plačo 9146 Mizar, pomočnika dobro izurjenega in Žagarja »prejme takoj Josip Vendar, mizarstvo, Javornik. Gorenjsko 9113 Učenko pridno in pošteno, ki Ima veselje za trgovino z mešanim blasom. sprejme Mar-ija Udir, Preddvor pri Kranju. 8Š99 Vzgojiteljico »prejmem k majhnemu sedemletnemu dečku za takojšen rastop, i znanjem slovenščine, nemščine ter po molnoeti klavirja Ponudbam je priložiti »like ter navesti plačilne zahteve, na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Vzgojiteljica«. 839S Otroška vrtnarlca energična in z nekaj leti prakse kot vzgojiteljica — dobi službo k 9!etnemu dečku ■ rekonvalescentu — učencu III razreda Takojšnje ponudbe z navedbo mesečne plače (hrana in etanovanje pri družini), z opisom življenja in spričevali na naslov: Mara Stritar, Logatec. 87S7 Mizarje za tovorne vagone sprejme Fahrika vagonov v Smed. Pa laiki. Cenjene ponudbe poslati upravi v Smed rai&nkj do 20. aprila 19::9 Mlinarja •amskega stanu. pridnega ln poštenega (dokaz 9 spri levali) sprejmem takoj v kmetski mlin e S pari kamnov in stope Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9081 Slaščičarja pomočnika sprejmem takoj — Pogoji- samostojen, z večletno prakso. Ponudbe ra naslon: Frane S i n k, Kranj 9073 Gospodična ki b; se hotela posvetiti trgovini z gramofoni, dobi takoj trajno" mesto Zahteva se popolno znanje slovenskega, srbohrv ia nemškega jezika v govoru in pisavi, strojepisja in nekaj glasbene naobrazbe. — Pismene ponudb? pod šifro »Točna in zanesljiva« na oglasni oddelek »Jutra« 8995 Gospodično ki rms veselje do potovanja po Sloveniji, sprejmem takoj v stalno službo. Tu di ženitev ni izključena. Naslov v oglasnem oddelku »Jtira«. 9044 Strojnika za parno lokomobilo. ki e« razume tudi na elektr mo torje, sprejme lesna industrija Ivan Petrič. Bo rovnica 9035 Korespondentka za nemški jezik, z znanjem stenografije. dobi stalno mesto. Ponudbe na poštni predal 162 9033 Brivskega pomočnika dobrega delavca išče Marko Vrča, brivec. Polzela. 9030 Dekle resno In solidno, sprejmem za pomoč \ gostilni Prednost brez bubi glavice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9027 2 čevljar, delavca dobro izvežbana. ki sta popolnoma zmožna delati na stroje za skroz in flek-sibel šivano delo, sprej mera takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tovarna čevljev«. 9021 Žagarja vestnega in poštenega išč-m za vodno žago Po nudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra mufi 20«. 9020 Glavnega polirja za večje gradbe. z večletno tovrstno prakso, sprejmem takoj v službo Pismene ponudbe na naslov: Stavb, družba »Gradidom« z o «., Pražakova ul 3 9008 Al on terja samostojnega,, za železno konstrukcijo iščem za takoj. Ponudbe n? oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Monter«. 9157 Trgovski pomočnik mlad in agileu, z dobrimi referencami, vsaj nekoliko verziran v knjigovodstvu in strojepisju, dobi takoj s!užbo v večjem mestu na Gorenjskem Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba 156«. 9170 Plačilno natakarico zmožno kavcije, sprejmem v restavracijo v Rimskih toplicah Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9174 Boljša deklica stara 16 let. želi mesto učenke v trgovini mešan, blaga. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Boljša deklica« 9185 Boljšo služkinjo sprejmem. pred.-taviti se na Celovški cesti št 34/1 9217 Gospodinja dobra kuharica, ki opravlja tudi druga domača dela. redna, snažna in resna se sprejme k samcu Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-Ta« pod »Takoj ali pozneje 90«. 9191 Starejšo pletiljo z večletno prakso sprejmem na Vodnikovi cesti Št. 22. 9218 Nemško govoriti se hitro vsak nauči po moji metodi. Salendrova št 4/U 9142 Inštruktorja išSem k osemletnemu dečku. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9136 Potnik vešč mešane stroke, leli službo. Ima izpit poklicnega Šoferja ter je vešč vseh pisarn del in strojepisja. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod š;fro »Ma a plača«. 9149 Najemnika iščem ta iiletno restavracijo v predmestju Ljubljane Ponudbe pod šifro »Restavracija« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 9109 Velik zaslužek dnevno lahko imajo zmožne osebe « prodajo kem novosti — Javiti se je na naslov: K. Zupane, Kranj 8696 Zastopstvo za prodajo dobrega pred meta prevzame tovarnar da bi se splačalo potov* nje za svoje izdelke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svojega potnika«. 9065 Absolvent mizarske delovodske šole zmožen nemškega in slov. jezika. 7 praksi tudi hrv jezika, doslej zaposlen v večjem mizarskem podjetju v pisarni, išče službo v kaki lesni industriji ali najraje v večjem mizar podjetju. Cenjene ponudbe na cglao oddelek »Jutra« Dod »Lesno podjetje«. 9120 Poslovodja mešane »troke, 1 znanjem nakupa, želi stalno name-ščenje, ali pa prevzame samostojno podružnico — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Poslovodja«. 9098 Mesto k otrokom i Ljubljani iš8e gospodična, kj je bila že pri otro cih ter zna tudi šivati. — Sprejme pa tudi mesto sobarice, ker je vajena tudi tega dela. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Dobra ln zanesljiva«. 9199 Trgovski pomočnik špecerlst — želi premeniti službo v kako večjo trgo vino v mestu ali na deželi Cenjene ponudbe na oglas, oddelak »Jutra« pod »Marljiv 22«. 9123 Plačilna natakarica solidna in dobra moč. z dobrimi spričevali in z večjo kavcijo, želi mesta v boljši prometni gostilni ali restavraciji Nastopi lahko takoj ali po dogo voru — Event. cenj. po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sudbi-na življenja«. 9028 Trg. sotrudnica izučena trgovine nieš bla ga in šivanja leli preme niti službeno mesto Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mariji va m poštena« 9019 Šofer trezen in zanesljiv, zmo žen popravil in z dveletno stroj šolo. išče službo Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Star 27 let« 9147 Pisarniška moč z daljšo prakso v trgov-stvu kot poslovodja in z izpitom za avto vozača, želi službo potnika Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik šofer«. 9148 Drž. višji stražnik vpokojen. srednjih let. po šten in zanesljiv. išče službo paznika, sluge ali temu primerno Nastopi ta koj ali pozneje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vpokojenec«, 9152 Knjigovodja korejipoadent za ilov»-n58> no italijanščino in nemšči no. verziran iesn' tnanipu iant in dober pevovoija želi službe Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 8168 2 natakarici pridni in pošteni želita službe v boijši restavraciji z vrtom. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Privlačne«. 9974 Mizarski pomočnik z večletno prakso. želi premeniti službo 6 1) a-pri lom. najraje kam na Go renjsko Vajen ;e strojnega mizarstva. Ponudbe na cglas oddelek »Jutra« po! šifro »Mizarski pomočnik« 9178 Mehanik in šofer z izpitom, išče primerne službe Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen šofer«. 9117 Nabiralci znamk! Prodam alb-im in 5155 na.i razlifcnejših znamk — Na ogled vsak dan med 12. in 2. qtc popoidne Naslov v Oglasnem oddelku Jutra 9137 Puhasto perje razpošiljam po povzetju naimanj o kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. — L. Brozovld, Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica perja 189 Begonia hybdrida glonna hybrida gladiole. montbretia iris germamca •imarvllis. eanra indics anemone, tuberoze Gcmo lje nudi Sever & Komi. Liubljana S760 Stavbeniki, pozor! Mizar proda po ugodni ce ni 19 komadov popolnoma novih oken. velikost 190 x 130 in 230 X 160. nadalje 18 komadov okvirjev za vrata, razne velikosti. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra« 9024 Otroški voziček športni. poceni naprodaj Naslov t oglasnem odde ku »Jutra« 9155 Otroški voziček športni in posteljico (košaro na stojalu) ugodno proda Vene. Streliška ul. št 10,1. 9197 HaOm Radio, aparat štirirevni. kompleten — z zvočnikom prodam za Din 2300 Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 9156 Radio dvo In štirirevni aparat prodam. Naslov v oglas oddelku »Jutra« 9183 Aova vesela zgodba s slikami! Izmed vseh zabavnih istorij, ki smo jih doslej objavili med »Malimi oglasi«, so čitatelje-m »Jutra« najbolj ugajale zgodbe G Th. Rotmana. »Princeska Zvezdana«, »Krali Debeluh in sinko Debelinko«, »Prigode porednega Bobija« ter »Staniko in Janko« so zaslovele tja do najbolj oddaljenega kotička slovenske zemlje. Pravkar se nam je posrečilo, da smo pridobili novo delo tega genijalnega risarja in poeta: „(*ospod Kozamnrnik in njegov avtomobil64 ki prične Izhajati v nedeljo, dne 7. aprila na ob:čajnem mestu. — Kakor dosedanje Rofcmanove istorije, bo tudi ta v pravem pomenu besede paša srcu in očem Čitatelji in čitateliice, mladina in odrasli, se fl bodo smejali do solz! Har!ey-Davidson motor, z originalno prikolico. rabljen. » v dobrem stanju kupim Ponudbe i navedbe stanja. starosti, kilometraže in cene pod br »Zs> 19317« na PuMici-tas. d d., Zagreb. Gunlu ličeva U. 8894 Avtomobili Več osebnih CHEVROLET avtomobilov v ceni od 25 000—35 000 Din; PErGEOT. 2sedežni, pclto-vorni takse prost, nove gume. 19 000 Din; PE!'GEOT, 4sedeini — s spremenljivo kareserijo, zelo dobro ohranjen. Din 27 000: CITROEN. 4sedežnl. odort, 25.000 Din; ROLLANTD- P1LA1N. isedež-ni. Din 30.000 Informacije daje V Bare-šič tx Co., Ljubljana. Dunajska cesti 8807 Austro-Fiat avto šestsedežen, z limuzino po ceni naprodaj Pojasnila daje P. Štele. Poljanska cesta. 9198-ž Spalnica kompletna. iz hrastovega le.-a dobro ohranjena, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9125 Kuhinjsko pohištvo radi selitve ugodno naprodaj: Ljubljana VII — Aleševčeva 2S 9139 Tvorniško poslopje večje, s približno od 500 do 700 m* prostornine, dobro ohranjeno, kupim — Ist-otako kupim tudi dobro ohranjen Dieselov motor 10-25 HP. — Ponudile na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poslopje« 9298 Sirar. mojstra bi vze! kot družabnika, v svrho povečanja sirarne. — Sam sem sirarski strokovnjak. vešč v tehniškem in komercijelnem vodstvu poslov Potreben je majhen kapital ali glavno je. po-polno znanje v izdelovanju sira Vprašanj« na naslov: S Matica, mlekarsko ped uzeče, Jarkovac Banat. 9112 Hrano zastonj dam eno leto tistemu ki posodi 5 zova ulica 22 89:TT Stanovanje 4 velikih sob. kuhinje ko palnice in vseh pritiklin oddam takoj al- pozneje za 1000 Din mesečno Na slov pove oglasni odd^h »Jutra«. S470 Dvosobno stanovanje za junij aH julij išče mlad. zelo miren in soliden za konski par brez otrok — Cenjene ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Jamstvo«. 9025 Stanovanie 1—2 sob in kuhinie lšč» zakonski paT brez otrok Ponudbe pod šifro »Drž uradnik 400« na og'a*ci oddelek »Jutra«. 9190-ž Prileten gospod dobro 'ituiran. sam. teli ▼ provinciji (na deželi) kjer je čist zrak. zdrava voda, po mogočnosti sclnčna lega, pri kaki samostojni ženski ali gospodinji po polno oskrbe z domačo in tečno h-ano proti mesečnemu plačilu naprej — Ponudb,, na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Mesec ma « 8958 Solnčno sobo veliko in lepo opremljeno, z 2 posteljama in elektr razsvetljavo v sredini mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9167 Mlad Italijan, gosp. išče osebo z znanjem itaii jan-kega in nemškega je zrla. v ,-vrtio pouka nem ščine Oferte na oglasni oddelek »Juira» pod šifro »Italijansko« 9171 Prazno sobo solnčno. parketirano in z elektriko takoj oddam na Mirju Naslov v ogla-n»'m oddelku »Jutra«. 9190 Opremljeno sobo oddam takoj ali e 15 t. m Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutri*. 9130 Sostanovalca sprejmem na Krakovs&em nasipu it. 16. 9128 Gospoda sprejmem na stanovanje na Krakovskem nasipu št 11 9131 Opremljeno sobo lepo. parketirano in z elek triko oddam La Ižanski c St. 15 9140 Kot sostanovalko sprejmem gospodično Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 9133 Čedno sobo z elektriko po zmerni ee-ni oddam solidnemu gospodu s 15 aprilom na Jurčičevem trgu 2/1 levo 9135 Opremljeno sobico lepo, z elektriko oddam za 200 Din Na-lov v ogl oddelku »Jutra«. 9168 Sobo oddam go-ipodu ali dijaku v Gradišču Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9172 Sobico svetlo in čisto, s prestim vhodom tei elektr lučjo, v centru mesta oddam s hrano gospodični. Nasllov v oeiasnem oddelku Jutra 9184 Mirno sobo s strotro separiranim vhodom. v sredini mesta išče boljši gospod za takoj — Pnnndbe na oglas oddelek »Jutra« pod »15 april«. 9931-a Kot sostanovalca sprejmem takoj gospods na Poljanski cesti št 54'19 9199 ž Lepo sobo oddam skoraj zastonj tistemu ki m' posodi nekaj denarja Ponudbe na ocrl oddelek »Jutra« pod šif-o »Soba zastonj« 9194 Kateri velikodušen. idealen fn o-amljen starejši gospod bi dal otebo trpeči de kliSki duši Le resne do pise Dod značko »Trpeča duša« n» oglasni oddelek »Jutra« 9118 Miada dama -amostojn.i žeii znanja z inteligentnim gospodom — Dopise na oglasn: oddelek »Jutra« pod šifro »Zadnji spomini«. 9116 Šolski upravitelj 27 let star. mirnega zna čaja. želi v svrho ženitve znanja f gospodično ne-omadež(van^ preteklosti — staro 21—26 let Premože nje [»stranska stvar Le resne ponudbe s sliko po<1 šifro »Idealen zakon 777« na oglasn1 oddelek Jutra 8832 Olikana gdč. leli poroditi, boljšega gospoda, v starosti 40—15 let, plemenitega značaja. — Resne, neanonimne ponudbe • sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ail.ance«. 9173 Kateri idealni gospod v dobri po zlciji, trgovec, uradnik, gostilničar aii boljši obrtnik. večji posestnik, tudi vdovec z 1—2 otrokoma, od 40 —55 let. bi poročil boljšo. 33 let staro dekle, kruto razočarano, s 50 000 Din gotovine, blagega zna čaja tej vestno gospodinjo Ozira se sanic na resne dopise, ki jih je naslov:ti na oglasni oddeek -Jntra pod šif-o »Zasijaj srečnej ša bodočnost«. 9200 I ^ * f J * f f Trgovce z gramofoni in ploščami Kater.m je na tem da so točno postrežen' z dobrim blagom vabimo da og:e dajo našo asortirano zalogo »Gramofon«. A Rastn-rier. Ljubljana 8641 Gramofon »Pathe« - 25 ploščami pro dam Pi-mene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Pathe«. 9079 Kratek, črn klavir skoraj nov. proda ai: po sodj Zima, Stari trg 84/11 9163 Nekaj godbenih inštrumentov novih in rabljenih poceni proda Josip Petrovič. Kočevje. 9177 Foksterierja belega, čistokrvnega, eno teto starrga (Bobbv-jaV če le mogoče izven Ljubljane proda Srečko Vršič Ljubljana. Gledališka ulica 4. pritličje »Vita«. 9145 Vabilo na prostovoljno dražbo sobne in kuhinjske oprave, ki bo v ponedeljek dne 8 aprila ob 14 urj na Celovški cesti 50/1 (Šiška) »Moslavina.) 9126 tr> Breider Geza O S 1 J E K. Desatičina 27 dobavlja najceneje c trojna orodja kamen« bru-ila po-lirna sredstva, surovine za vse cement izdelke umetni kamen in naturno ia-du^trijo. Brusilne materi-jalije zs vse industrij" Zahtevajte cenike 9090 V nedeljo vsj na žegnanje v Vevče! Priznano dobra gostilna GusU Kuharja je preskrbela z* dobro kapljico m jelo Godba in j>'es. Di-ektna avtozveza od Marijinega trga vsako uro. 9165 Stroj za rezanje papirja prvovrsten, naprodaj Na-s'ov po"e ogla-ni oddei-k »Jutra«. 8973 Kurja očesa Najboijše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je mast ;1 Dobite v lekarnah, drogeriiah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča M. Hrniak lekarnar — Slsaic, II! flf z obrtno šolo in sposoben dobita službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. 67. Kaz&ias. Komisar ljubljanskega oblastnega odbora razpisuje tem potom I. pismeno olertalno licitacijo za: 1. težaška, zidarska in tesarska dela pri napravi novih objektov in prizidkov v šanatoriju na Golniku. _ 2. Izvršitev vseh del pri napravi prizidka h vratarski hišici v umobolnici na Studencu. 3. Napravo novih xyolitnih oziroma parketnih tal v besmeah v umobolnici na Studencu. 4. Izvršitev de! pri prekritiu ograie v umobolnici na Studencu. 5. Steklarska, pečarska. slikarska, pleskarska, tapetniška dela, instalacijo vodovoda, napravo podov in tlakov, vse pri novozgradbi »Doma sester« v umobolnici na Studencu. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje na podlagi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih sprememb odnosno dopolnitev prvo pismeno ofertalno licitacijo za izvršitev zgoraj navedenih del. I. Licitaciia de! pod točko 1. se bo vršila dne 19. 4. 1929. II. Licitaciia del pod t. 2. 3. 4. dne 17 4. 1929. III. Licitacija del pod t. 5. dne 15. 4. 1920: vsakokrat ob 11. nri dopoldne v prostorih gradbenega odd.. Gosposka ul. 15./I. Istotam se dobivajo od dne S. 4. 1929 dalje med uradnimi urami ofertni pripomočki proti vplačilu nabavnih stroškov. Pomidene cene .ie svojeročno vpisati v uradni fornrular proračunskega oopisa. Ponudbe kolekovane s kolekom Din 100,— (priloge s kolekom po Din 5.—) morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije v zapečatenem zavitku z označbo »Ponudba za izvršitev del za . ....... ponudnik N. N.« neposredno v roke predsednika licitacijske komisije navedenega dne med 10. in 11. uro. Kavcija 10% oonudene svote se mora položiti pri oblastni blagajni v Ljubljani najkasneje na dan licitacije do 10 ure in sicer v gotovini, državnih vrednostni pap;riih ali garancijskih p smih. izdanih v zmislu določil zakona o drž. računovodstvu. Potrdilo o vloženi kavciji in o plačanih davkih ter spričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del predloži vsak ponudnik, obenem s ponudbo predsedniku licitacijske konrsije, pooblaščenci pa morajo predložiti še pooblastilo, da smejo zastopati firmo oziroma podietje pri licitaciji. Oblastni odbor si izrecno pridržuie pravico oddati dela ne oziraje se na višino svote. oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti Ponudniki ostaneio v besedi 60 dni oo Tcitaciji. Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti; Dr. M. Natlačen, s. r. Kdor je nezadovoljen s svojim kruhora ali pecivom,naj poskusi peči x ^ugchanuhpaienf^nrkvkv pa bo takoj nadvse zadovoljeni Urejuje Davorin Ravljco. Izdaja sa konzorcij cjutras Adoli Ribnik ai. Narodno tiskarno d. d kot ti&karoarja Franc Jezer&ek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani