CELJE NAŠA TEMA ŠPORT Vroče zaradi načrtovanih Odmetavanje mačjih Poker Kladivarjevih asov v garažnih hiš str. 7 mladičev nima konca str. 12-13 Dohi str. 18 "1/4 ■o "Tlim Itn ■V) im "o -r-!r- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 39/ Leto 74 / 26. september 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Še na nadaljnjih 65 let in več! K sobotnemu pestremu dogajanju v središču mesta je pomemben delež dodal Radio Celje, ki je proslavil 65. rojstni dan. Druženje, zabava z glasbeniki in s športniki ter sladkanje s celjskimi rolcami, vse to je mnogim polepšalo dan, ki je bil sicer v znamenju otroških želja po miru in sožitju v svetu. str. 34-35 m v; Л i-/-i A' Л ifičkov<, a jih je bilo na cilju manj. Nekateri so lastnikom preprosto odrekli pokornost. Vsekakor bo v primeru priznanja to prvi rekord vožnje s >fički<, torej bo tudi referenca za prihodnje poskuse.« Kot je povedal član upravnega odbora SVAMZ in odgovorni za rekord Renato Kumer, je bila že vožnja velik dosežek, ki ga ne bo lahko ponoviti. Avtomobilska zgodovina, »bolšjak« in dirka Organizatorji z veseljem ugotavljajo, da ljubitelji zbirajo vozila slovenske in nekdanje jugoslovanske proizvodnje. Poleg »fičkov« iz kragujevške Crvene Zastave so bili v večini še novomeški renaulti 4, ki smo jih bolj poznali kot »katrce«, Citroenovi spački in dyane, ki so jih sestavljali v koprskem Cimosu, videli smo lahko tudi nekaj kombijev znamke IMV iz Novega mesta in izdelke mariborskega Tama. Med ljubitelji starodobnikov so priljubljeni tudi lade, zaporožci in škode. Na dan prireditve so pripravili tudi »boljšjak«, verjetno največji v Sloveniji, na katerem so različni ponudniki prodajali celotna vozila, rezervne dele, literaturo, oblačila in vse vrste starin. Aleksandar Vidojković iz beograjskega združenja avtomobilskih zgodovinarjev (UIA) je predaval o zgodovini podjetja Zastava s posebnim poudarkom na modelu 750 in tudi poznavalcem »nasul« kup novih informacij. Zaključek srečanja in obletnice je popestrila dirka v pospeševanju, na kateri so se pomerili pogumni udeleženci, ki so pokazali, koliko zmorejo njihovi starodobni pločevinasti konjički. LKK Foto: RG ILOIRIC Gaj v znamenju buč MOZIRJE - V Mozirskem gaju je bilo že deveto leto državno tekmovanje za najtežjo bučo. Obenem je bilo odprtje jesenske razstave, ki je v znamenju buč v harmoniji s cvetjem. Že tretje leto je pripeljal najtežjo bučo Uroš Fifolt iz Novega mesta. Letos je njegova buča tehtala 658 kilogramov, na dosedanjih tekmovanjih pa je imela najtežja celo še štirideset kilogramov več kot najtežja letošnja velikanka. Na drugo mesto se je letos uvrstila buča iz Slovenj Gradca in na tretje iz Trebnjega. Vse tri so imele več kot pol tone, nobena buča na tekmovanju pa ni bila lažja od sto kilogramov. Izbrani sta bili tudi najlepša in najdaljša buča. Najlepša je bila prepeljana iz Ruš in najdaljša iz Kikinde v Vojvodini. Kot so povedali v Mozirskem gaju, je bil z vojvodinsko bučo dosežen nov svetovni rekord najdaljše buče, saj je merila nič manj kot 395 centimetrov. Najdaljše buče na svetu na jesenski razstavi ni, saj jo je lastnik Goran Lazić odpeljal nazaj v Srbijo. Za prevoz je uporabil avtobus. Buče velikanke, različni aranžmaji in cvetlične grede bodo v Mozirskem gaju na ogled do 6. oktobra. Po jesenski razstavi bo gaj približno en mesec zaprt. Tej bo sledila razstava Božične bajke, ki je postala njegov najbolj obiskan dogodek. BJ, foto: Mozirski gaj 10 KULTURA Znamenita lika iz glasbenih del Josipa Ipavca na slikarskem platnu in koledarju Iz notnega črtovja v vsako gospodinjstvo »Ob omembi imena Mozart marsikdo prej kot na Čarobno piščal pomisli na Mozartove kroglice. Pa čeprav so si jih Salzburžani morali izmisliti, da promovirajo svojega velikega moža,« je povedala vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) Anita Koleša. Zakaj uspešni blagovni znamki ne bi postala tudi Možiček in Princesa Vrtoglavka? Gre za deli Josipa Ipavca, ki imata v zgodovini glasbe pomembno mesto. Možiček je namreč prvi slovenski balet, medtem ko je Princesa Vrtoglavka prva slovenska komična opera. Možnosti za trženje si ni treba izmisliti, saj jih je nakazal že skladatelj. Morda je prvi korak pravkar izdan koledar s podobami obeh likov, kot jih vidijo šentjurski ljubiteljski likovni ustvarjalci. TINA STRMCNIK Možiček, ki ga je Josip Ipavec dokončal leta 1901, je bil že ob nastanku prava uspešnica. Ta baletna glasba je takoj osvojila slovenske in tuje odre. V Šentjurju so to delo uprizorili leta 2002 s pomočjo koreografa dr. Henrika Neubauerja. V predstavi so sodelovali zdravniški orkester Pro medico in baletniki srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Kasneje je za uprizoritev baleta poskrbela še šentjurska glasbena šola v sodelovanju s soorga- nizatorji, različnimi glasbeniki in plesalci sodobnega plesa. Princeso Vrtoglavko je doletela drugačna usoda. Neposrečeno besedilo Mare plemenite Berksove ni naletelo na dober odziv glasbene srenje. Prizadevanja Josipa Ipavca za uprizoritev opere oziroma pridobitev novega libreta v zapletenem zgodovinskem obdobju med prvo svetovno vojno in v času, ko je sam začel bolehati, niso bila uspešna. Mariborska opera je delo prvič na oder postavila leta 1997. Uprizoritev je nastala tudi po zaslugi Šen-tjurčana ddr. Igorja Grdine, ki je nov libreto napisal po motivih izvirnega besedila. Kakšne so sodobne princeske? V letu, ko šentjurska območna izpostava JSKD obeležuje dvajset let delovanja, je k sodelovanju povabila šest ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev. Katja Gajšek, Polona Kitak, Manja Koren Kodele, Aleš Nežmah, Primož Pečar in Kvirina Martina Zupanc so znana Ipavčeva lika upodobili vsak na svoj način, vsak s svojim likovnim izrazom. Predstavili so ju v stilizirani podobi igralnih kart ali na primer v podobi baletnih plesalcev. Moderna in suhljata princeska na enem od platen v roki drži pametni telefon, pri čemer princese danes niso videti tako, kot so izgledale včasih. Nekateri so Možička in Princeso Vrtoglavko predstavili bolj realistično, spet drugi z nekoliko bolj abstraktnimi potezami čopičev. Vseh dvanajst del je namesto v katalogu predstavljenih na koledarju. »Nekoč so bili koledarji edini prinašalci umetniških del v slovenske domove. Lepi koledarji so krasili najbolj izpostavljene stene. Šolarji so se o slovenskih impresionistih učili s koledarjev,« je pojasnila Koleša. In dodala, da se za koledarjem z motivi iz Ipav-čevih pomembnih glasbenih Od leve: Aleš Nežmah, Anita Koleša, Kvirina Martina Zupanc, Katja Gajšek, Primož Pečar, Manja Koren Kodele in Polona Kitak. del skriva moto »Možiček in Princesa Vrtoglavka v vsako šentjursko gospodinjstvo« oziroma pobuda, da bi ljudje oba lika bolje spoznali. Ko v roke dobiš Ipavčev rokopis ... Zanimiv koledar ni edini vrhunec tega projekta. Posebno je bilo tudi odprtje razstave v Galeriji Zgornji trg. Na dogodku je nastopila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, solistka Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki je pela v naslovni vlogi Princese Vrtoglavke leta 1997. »Za to priložnost bom večno hvaležna, saj sem bila takrat na začetku svoje pevske poti. To, da sem kot mlada in neuveljavljena sopranistka dobila priložnost nastopiti v naslovni vlogi krstne izvedbe slovenskega dela, je bila velika sreča.« Dodala je, da ji je ustvarjanje predstave, ki so jo posneli tudi za radio in televizijo, skupaj z ostalimi kolegi ostalo v zelo lepem spominu. Priznano sopranistko je pri klavirju spremljal Simon Robinson, ki je v prvi uprizoritvi komične opere dirigiral opernemu orkestru. Robinson letos praznuje 40-letni poklicni jubilej in je od leta 1979 stalni dirigent Opere in »Glasbeno občutljivi ljudje morda zastrižejo z ušesi ob omembi besed blagovna znamka, promocija in podobno. Čeprav še tako poudarjamo, kakšen je pomen Ipavčeve glasbe, vedenje o tem ne pride vedno do ljudi. Morda se lahko to spremeni tudi po zaslugi simpatične igračke, Možička,« meni Anita Koleša. Baleta SNG Maribor. Ko je dobil ponudbo za sodelovanje pri Princesi Vrtoglavki, je v roke dobil kopijo rokopisa Josipa Ipavca. »Delo je težko prebrati, a ko se poglobiš vanj, poboža tvojo dušo. Vse nas je presenetilo, da je šlo za krstno izvedbo. Vsi smo nase prevzeli to odgovornost in vzljubili Ipavčevo glasbo. Takrat sem bil precej pogumen. Pravzaprav se šele danes zares zavedam svoje odgovornosti.« Sicer pa podobe likov iz prvega slovenskega baleta in prve slovenske komične opere niso na ogled le med stenami galerije. Pod sloganom Umetnost je v zraku vse domačine in obiskovalce pozdravijo tudi kot panoji, razpeti med ulicama v Zgornjem trgu. Foto: SHERPA Ob odprtju razstave je nastopila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, ki jo je pri klavirju spremljal dirigent Simon Robinson. Po prepričanju vodje šentjurske izpostave JSKD Anite Koleša obstaja več kot dovolj razlogov, da bi se v Šentjurju bistveno bolj posvetili tako Možičku kot Princesi Vrtoglavki in ju posvojili kot blagovni znamki. »To je izjemna priložnost, da Sloveniji in svetu povemo, da v našem mestu nismo kar tako. Da smo mesto zanimivih kulturnih priložnosti.« Kvirina Martina Zupanc je Možička in Princeso Vrtoglavko predstavila kot karti. Princesa v rokah drži vrvice, s katerimi upravlja z možičkom. »Želela sem pokazati, da lahko ženske obvladujejo moške, sploh tiste, ki so malo bolj samovšečni. On v svoji desnici namreč ne drži karte, temveč mobitel in dela sebek.« Ustvarjalka je poskrbela tudi za oblikovanje koledarja. Lika iz del Josipa Ipavca, kot ju vidi Polona Kitak. Ljubiteljske ustvarjalce je pohvalil likovni kritik Mario Berdič, pri njihovih delih pa izpostavil nenavadno tehniko in zgovorno vsebino. »Josip Ipavec je zapustil pomemben opus. Žal v Šentjurju ni bilo posluha, da bi tukaj končala njegova zapuščina. Ta je varno shranjena v arhivu, kjer jo lahko vsakdo vidi. Lepo je, da njegova dela zaživijo tudi v drugem mediju, torej v likovni umetnosti,« je povedal ddr. Igor Grdina (levo). KULTURA 11 Jubilejno sezono zavoda Hiša kulture Celje vpeljal koncert Leona Firšta Deset let že brez svoje hiše Kolektiv Hiše kulture Celje stopa v jubilejno, deseto sezono, ki jo je preprosto poimenoval Deset. Do zdaj je zavod organiziral 400 dogodkov, ki jih je obiskalo 50 tisoč obiskovalcev. Tudi letos v zavodu sledijo uveljavljenim programskim ciljem, vizijam, da meščanom ponujajo kakovosten in raznolik umetniški program. BARBARA GRADIČ OSET »Področje, kjer se gledališče sreča z glasbo, naša ekipa najbolj pozna in pri tem bi se radi še močneje udejstvovali. To nam kar dobro uspeva z velikansko produkcijo vsakih deset let in z rednim letnim ustvarjanjem med letom,« je smoter zavoda predstavil pro-ducent Matija Kovač. Zavod Hiša kulture Celje ima nekaj predstav, ki jih bo v prihodnje ponovil. To so muzikal Veronika Deseniška, monodrama Kontrabas, gledališka monodrama Kaj bi, Che bi. Slednja se je uvrstila na 58. Linhartovo srečanje - festival gledaliških skupin 2019. V zavodu bodo letos ponudili dve lastni produkciji. »Prvo pripravlja glasbenik Miha Firšt, ki ponovno stopa na odrske deske. V Likovnem salonu Celje bo oktobra premierno predstavil Komedijo o artu, v kateri bo na humoren način raziskoval človekov odnos do umetnosti. Januarja bo sledila še slovenska praizvedba Tedescove predstave po Jimenezovem tekstu Sivček in jaz, ki je narejena za pripovedovalca in kitaro. Izvedla jo bosta celjski igralec Renato Jenček in kitarist Aljaž Cvirn, profesor na glasbenem konservatoriju v Zürichu,« je dodal Matija Kovač Skriti Beethoven Že vsa leta zavod pripravlja Glasbeni abonma, ki se je pretekla leta imenoval Vesperae Musicae. Vodilo abonmaja ostaja vsa leta isto. »Vsako leto se trudimo, da Celju predstavimo na eni strani najprej celjske umetnike, ki uspešno delujejo v mednarodnem prostoru in jih žal preredko srečamo na naših odrih. Po drugi strani želimo v Celje pripeljati uspešne slovenske glasbenike, ki v naše mesto premalokrat zaidejo oziroma se preveč centralizirajo v Ljubljani,« je razložil programski vodja abonmaja Simon Dvoršak. Lastni produkciji Letošnja malo skrita rdeča niti abonmaja je 250-obletnica rojstva skladatelja Ludwiga van Beethovna. Njegova dela bodo predstavljena v treh večerih. Oktobra bosta v Celje prišla vi-olončelistka Karmen Pečar in pianist Aleksander Serdar, novembra bo pianistični poklon rojstnemu dnevu Ludwiga van Beethovna, kasneje še izvedba Živalskega karnevala, koncert poznoromantične glasbe pod umetniškim vodstvom Seba-stiana Bertonclja, večer samospevov s tenoristom Matjažem Stopinškom in tradicionalni koncert baročne glasbe pod Celjskim stropom. Uvod v Glasbeni abonma je pripravil mlad skladatelj Leon Firšt, ki se je celjskemu občinstvu predstavil z avtorsko glasbo. Na koncertu je z godalnim orkestrom in džezo-vsko zasedbo svojih glasbenih sodelavcev predstavil presek svojega dosedanjega sklada- teljskega delovanja in nekaj novih del, napisanih prav za to priložnost. Prvič so poslušalci slišali pesem z naslovom 4500, ki jo je zapela Zala Smolnikar. Besedilo za pesem je napisal Janez Usenik. Gledališki abonma Po besedah Nuše Komplet Peperko, umetniške vodje gledaliških programov Hiše kulture Celje, bo izjemno dobro obiskani otroški abonma Glasbene sobotnice letos postregel s štirimi novimi izvirnimi produkcijami. Za konec bo koncert Celjskega godalnega orkestra v mestnem parku. Gledališki abonma bo tudi letos ponudil izbor nekaterih najodmevnejših slovenskih gledaliških predstav, med drugim predstavi Živela, vulva ter Heroj 2.0, ki bosta predstavili manj konvencionalne uprizori-tvene prakse, ter že dve omenjeni lastni produkciji. Kdaj bo Hiša kulture Celje dobila hišo? Nuša Komplet Peperko je izpostavila prostorsko težavo, saj v Celju ni gledališke dvorane, ki bi omogočala gostovanje naprednih produkcij. Vedno lepo jih sprejmejo v Plesnem forumu Celje, povezujejo se tudi s Celjskim mladinskim centrom. Žal še niso našli skupnega jezika z Gledališčem Celje. »Potreba po prostorih je res zelo velika. Seveda si želimo boljše pogoje za ustvarjanje, enako tudi stalnejši prostor za vaje in skladiščenje. Kratkoročnih odgovorov na vprašanje, kdaj bomo dobili svoje prostore, ne morem dati, čeprav že imamo idejo za rešitev. Našli smo manjši prostor, kjer bi lahko v celoti gostili gledališki program. S to rešitvijo se bomo ukvarjali v tej sezoni,« je dejal Matija Kovač. Koncert Leona Firšta so poimenovali Moj glasbeni svet. Na sliki je z džez zasedbo. Kultura je lahko zanimiva za mlade Kot vsa leta bodo tudi letos v Hiši kulture Celje brezkompromisni pri sledenju visokih standardov vsebin, ki jih ponujajo. Posebej se trudijo, da bi mlajše občinstvo navdušili s kulturnimi vsebinami. »Mladi v šolskem sistemu ne razvijejo dovolj zanimanja za resno umetnost in tu vstopimo mi. Želimo namreč na bolj sproščene načine komunicirati in osvetliti dodatne pozitivne strani, ki jih prinaša umetnost. Mislim, da rast obiska dokazuje, da smo na dobri poti,« je zaključil Miha Firšt. Podobno kot lani bodo tudi letos nadaljevali projekt Ambasador kulture, ki celjskim osnovnošolcem in srednješolcem ponuja samostojno in brezplačno obiskovanje vrhunskih kulturnih dogodkov v mestu. Foto: GrupA Nagrada Fanny Haussmann Maruši Mugerli Lavrenčič Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je drugo leto zapored razpisal pesniško nagrado Fanny Haussmann, prve slovenske pesnice, katere 200. obletnico rojstva smo obeležili lani. Letošnja nagrajenka je postala Maruša Mugerli Lavrenčič. Pesniška nagrada je bila razpisana šele drugič, odziv nanjo pa je bil zelo dober, saj je prispelo 52 ciklusov pesmi s poljubno tematiko. Žirija v sestavi Lidija Koceli, Marija Končina in dr. Zoran Pevec se je med petimi nominirani-mi - Ervinom Fritzem, Petro Koršič, Marušo Mugerli La-vrenčič, Francijem Novakom in Andražem Poličem (bil je tudi lanski zmagovalec) -odločila, da letošnjo nagrado prejme Maruša Mugerli Lavrenčič za pesniški sklop z naslovom Pravi kot. Kot je povedal Zoran Pevec, so bili ciklusi pesmi mo- tivno-tematsko precej raznoliki, za vse nominirane pesmi so značilne stilna uglajenost, uporaba sodobnega besedišča, dobra povezanost zunanje z notranjo formo, deloma tudi družbeni angažma. Na petkovi podelitvi v dvorcu Novo Celje so nagrado, ki znaša tisoč evrov, podelili Maruši Mugerli Lavrenčič. »Lirska oseba se v pesniškem sklopu časovno nanaša na minljivost, na naključja, >priščipnjena< v eksistencialni trenutek, v eni od pesmi gre za hegeljanski pristop v razmerju gospodar/hlapec in za prepuščanje drugemu ter končnosti. Ponekod dajejo pesmim presežno vrednost pesniški postopki, kot so ironija, besedne in miselne igre, večina verzov je izpeljana stilno dovršeno, pesniška oseba pa se z njimi zlije v enovito celoto,« je v obrazložitvi še zapisal Zoran Pevec. Maruša Mugerli Lavrenčič je nagrado prejela za pesniški sklop z naslovom Pravi kot. POKRAJINSKI MUZEJ CELJE AVTORICA GABRIJELA KOVAČIČ MIHAEL, NADANGEL, KI JE KAKOR O G ODPRTJE OBČASNE RAZSTAVE BO V ČETRTEK, 26. 9. 2019, OB 18. URI, V KNEŽJEM DVORU CELJE ODPRTJE BODO POSPREMILI FANTJE Z JOŽEFOVEGA HRIBA POD VODSTVOM DIRIGENTA PRIMOŽA KRTA Na petkovi prireditvi so predstavili tudi novo številko revije za književnost in kultu- ro Vpogled, ki jo ZKŠT Žalec izdaja že 15 let. BGO, foto: Tone Tavčar VABLJENI K VPISU ABONMAJEV V HERMANOVEM OTROŠKEM GLEDALIŠČU V SEZONI 2019/2020 V novi gledališki sezoni vas vabimo, da se pridružite programoma Glasbene sobotnice in Na Hermanovem odru. Več o programih in nakupu abonmajev na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si 12 NAŠA TEMA J» • • • I и •• I • • V и • • V • Sterilizacija in kastracija edino sprejemljivi možnosti za uravnavanje mačje populacije Jok iz še ene škatle zavrženih mladičkov »Bi imeli kakšno?« se nasmeje starejša gospa na kmečkem dvorišču, ko se mi ob naključnem mimohodu med noge zaplete manjši trop muckov. »Spet jih je tako dobro skrila, da jih nismo pravočasno našli. Sosed jih sicer še tudi kasneje stran spravi, ampak meni se, potem ko enkrat gledajo, smilijo,« razpreda sogovornica. SASKA T. OCVIRK Med vrsticami je vsakomur jasno, kakšen scenarij bi sledil, če bi mladiče našli prej. Naj se mačke kmečkemu dvorišču še tako lepo podajo, ima vsako tudi zgornjo mejo, koliko pritepenčkov in domačega naraščaja prenese. Na omenjeni kmetiji - tako kot se je to primerilo meni - poskušajo mlade muce podariti, komur pač nanese. Ker mačke živijo na prostem, jih nekaj konča tudi pod avtomobilskimi kolesi ali kako drugače. In število mačk ostane na znosni ravni. Za kakšnega zapriseženega zaščitnika živali sicer nezaslišano ravnanje, a na podeželju je to še vedno najbolj uveljavljena praksa. Odgovor na vprašanje, zakaj mačk raje ne sterilizirajo, je več kot jasen. »Edini dohodek na kmetiji je moževa invalidska pokojnina. 400 evrov dobiva na mesec. Se vam res zdi, da si od tega lahko privoščiva 70 evrov za sterilizacijo ene mačke?« me skoraj posmehljivo zavrne gospa. A vsaj odgovornosti za svoje ravnanje ne prelaga na druge. A ko človek Posnemanje mačjega pretegovanja bi bilo za zdravje naše hrbtenice in skeletno držo izjemno koristno. Eden od položajev pri jogi se imenuje mačka. ob gozdni poti daleč od oči znova in znova srečuje škatle ali celo vrečke odvrženih mačjih mladičev, je tudi tovrstnega razumevanja konec. Foto: Pixabay Čeprav so nekateri alergični na mačjo dlako, raziskave kažejo, da so otroci, ki odraščajo ob mačkah, za alergije manj dovzetni. Psi in mačke, slednje še posebej, imajo dokazano pozitiven vpliv na človekovo duševno stanje. Mačje predenje pozitivno vibrira in pripomore k hitrejšemu procesu zdravljenja. Najdenček je tu. Kaj zdaj? Če najdemo zavržene mladičke, jih je najprej treba spraviti na toplo. V prvih nekaj tednih je to sploh življenjsko pomembno. Za nadaljnje napotke se je najbolje obrniti na najbližjo veterinarsko kliniko. V času izven delovnih ur je običajno na voljo dežurna služba. Nadaljnji koraki so odvisni od stanja živali, prisotnosti čipa, možnosti namestitve in mesta najdbe. Po veljavni zakonodaji smo poškodovani živali dolžni pomagati enako, kot če gre za poškodovanega človeka. Moralna dolžnost pri skrbi za zapuščene živali torej zavezuje vsakogar. Po službeni dolžnosti se z njimi ukvarjajo veterinarska uprava s svojimi službami, center za obveščanje, zavetišča za živali, občinski uradniki in še kdo. Če najdemo zapuščeno mačko ali psa, v praksi to pomeni, da bomo morali zavrteti kar nekaj telefonskih številk. Čeprav se pogosto zdi, da bi v lastni režiji bistveno učinkoviteje in hitreje poskrbeli za žival, je upoštevanje zakonskih predpisov nujno tudi zato, da se stvari dolgoročno urejajo na sistemski ravni. V zavetišče lahko žival običajno sprejmejo šele, ko občina, v kateri smo žival našli, odobri plačilo oskrbe te živali. To breme so občine zakonsko dolžne prevzeti, zato v telefonskih pogovorih z uradniki ne izgubljajmo živcev. Pomembno je vedeti, da moramo najdbo prijaviti takoj. Če žival namreč hranimo nekaj dni, se upošteva, kot da smo jo posvojili in je v vseh pogledih naša skrb. Med številnimi društvi za zaščito in dobrobit živali je tudi Zavod Muri z Vranskega. Tovrstna društva so običajno zadnji naslov, kamor se obrnejo najditelji zapuščenih živali. Po vrsti slabih izkušenj v zavetiščih in občinah. Čeprav je med člani veliko predanosti in ljubezni do živali, je delovanje društev zaradi zakonodaje precej omejeno. Društva tako ne morejo in ne smejo najdenih živali prevzeti v oskrbo. Tudi če določen član to osebno naredi, s tem prevzame vso odgovornost in tveganje. To je namreč v domeni zavetišč. Da bi društva zmogla izpolnjevati vse strokovne kriterije, ki jih zakon nalaga zavetiščem, je nemogoče pričakovati. »Najditeljem in lastnikom živali lahko pomagamo z nasveti, s posredovanjem informacij, tudi sofinanciranjem. To je žal tudi vse. Tudi če kdo iz društva osebno, z vsem, kar to potegne za seboj, posvoji zapuščeno žival, je to ena rešitev. Dolgoročno in sistemsko pa ne pomeni veliko,« je dejala Katjuša Rajovec. Zato društva dejavno posredujejo v različnih občinah. Glede na odzive je sogovornica kritična. »Večina je precej mačehovska do tega področja. Pravilniki in zakonodaja so jasni. Vsak uradnik v občini jih pozna. Razprava, ali bodo za to našli denar ali ne, je povsem brezpredmetna.« takoj, zaradi česar občine pogosto zavračajo prevzem odgovornosti in stroškov.« Kot pravi Matic Lenko, je osveščenost v različnih občinah različna. »V nekaterih je dovolj zgolj zaznamek, da proračunsko upravičijo sredstva, pri drugih niti slišati nočejo, da bi poravnali stroške. Sistem namreč določeni ljudje In to ni nič bolje. »Grozno je gledati te pakete. Pogosto ti najdenčki še komaj živijo, nekateri poginejo, še preden jih prinesejo k nam.« Zaščitniki živali iz različnih društev in zavodov so sodelovali tudi pri pripravi zakonodajnih sprememb, a učinkovitih dolgoročnih rešitev še ni na vidiku. Matic Lenko »Čipiranje se zdi v teoriji dobra rešitev, v praksi pa bi prinesla nešteto težav. Če nekdo k nam prinese poškodovano prostoži-večo mačko in je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne želi imeti - komu jo bomo pripisali? Lahko bi jo na občino, kjer je bila najdena, ampak že v nekaj letih bi imele občine registriranih več mačk kot ljudi.« Čipiranje tako ostaja domena lastniških mačk, prostoživeče sterilizirane in kastrirane le označijo z rezanjem konice ušesa. V to, da bi lahko mačji razplod zares spravili pod nadzor, Lenko dvomi. »Veliko ljudi si prizadeva za ureditev tega področja, ampak roko na srce, tudi ko uredimo eno mesto, eno staro hišo, v kateri biva ogromno mačk, je to velik strošek in še vedno samo ena majhna lokacija. Samo kaplja v morje. Po drugi strani pa je tudi to bolje kot nič.« Katjuša Rajovec iz Zavoda Muri Matic Lenko, vodja zavetišča Zonzani Društva niso zavetišča 'fl ' v,' i.'tifltSj v TA'-'" • f "'/)■ j ' V ^ćrfV'' v. e v Čipiranje mačk je misija nemogoče V regijskem zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah nekatere mesece sprejmejo le nekaj mačk, občasno pa to število zraste tudi do sto. Ker so psi čipirani, je stanje na tem področju relativno urejeno. Da bi kaj takšnega dosegli tudi pri mačkah, je za zdaj utopično pričakovati. V zavetišču najpogosteje tudi izkoriščajo in na občinske posredujejo v zvezi s prosto-živečimi mačkami. Ulovijo jih, sterilizirajo, kastrirajo in zdravstveno oskrbijo ter vrnejo v naravo. Celotno oskrbo v tem primeru je dolžna plačati občina, kjer so mačko našli. »Ko ljudje pokličejo, jim moramo običajno povedati, da živali ne morejo kar tako prinesti k nam. V pristojni občini morajo najprej dobiti soglasje. Malokdo ve, da mora najdbo prijaviti stroške oskrbijo lastniške mačke.« Ker mačke niso čipirane, je slednje težko dokazljivo. Lenko posameznih občin ni želel izpostavljati, a odzivi so resnično pestri in različni. Razplod je nemogoče zajeziti Morda je ljudi, ki bi dokončno opravijo z mačjimi mladiči, manj. Posledično je zavrženih legel v škatlah in vrečkah več. »Razploda mačk ne bomo nikoli zares nadzirali, ampak če bomo vsi poskrbeli vsaj za svoje mačke, bo to že velik korak v pozitivno smer,« pravi Matic Lenko. Katjuša Rajovec (Foto: GrupA) • I NAŠA TEMA 13 Maček šele s trezno glavo postane pravi lovec Veterinarka Monika Videc iz Veterine Jagodič v Šentjurju OB ROBU Obsojene na našo družbo V življenju so teme, o katerih imamo tako odločna osebna mnenja, da se jih je v pogovoru najbolje na daleč izogibati. Denarju, veri in politiki sama iz izkušenj dodajam še mačke. Eni menijo, da so to pač divje živali, sposobne v naravi poskrbeti zase. Če v svojem domu gAgKAT OCVIRK ne prenašajo mačjih dlak in nimajo ' radi, da se krasotice sprehajajo po kuhinjskih mizah, pač še niso a priori slabi ljudje. Ali pač - ker so drugi prepričani, da so mački krona stvarstva, ki jih je skrajno neodgovorno puščati na milost in nemilost prepuščene mrazu, vročini, psom in prehitrim avtomobilom. Karikiram in pretiravam. Pa saj razumete, kaj želim povedati. V našo soseščino se pogosto pritepejo zavržene muce. Sterilizacija in kastracija sta prva ukrepa, tudi hrana jim je na voljo. Če smo jim všeč, lahko tudi ostanejo. Trenutno tako z nami sobivata dve. Za tretjo še vedno žalujemo. Kot kužek nam je sledila na sprehodih in bila oh in sploh priljudna. Nekega dne je začela kašljati, hrane se ni več pritaknila. Po nekaj dneh je izginila. Strup, ki ga je očitno pojedla - enake znake je kazala tudi druga mačka, a se je izvlekla - jo je ugonobil. Našli smo jo šele čez nekaj dni. Žalostno in nesrečno naključje. Upam. Soseda ni tako prepričana. Njen Fredi je bil impresiven oranžen maček z dolgo dlako. Vsi smo ga imeli radi. Bil je hišni mačkon, ki se je občasno ležerno sprehodil tudi po ulici. Na enem takšnih sprehodov je nekomu očitno tako stopil na živec, da ga je krepko udaril čez hrbet. Z zlomljeno hrbtenico, še živega, ga je dostavil pred sosedino hišo. Se danes zajoče, če se spomni nanj. Z mačkami je v resnici lahko križ. Vsako ljubezensko razmerje, kjer je gneča, je namreč obsojeno na propad. Ampak mačke nam nastavljajo zrcalo, podoba v njem pa nam ni v ponos. Naša Pikica in sosedin Fredi sta mrtev dokaz za to. Če si ob tem po pilatovsko umijemo roke in rečemo, da je razmnoževanje mačk naravna stvar, za katero bo pač poskrbela narava, nismo nič boljši. V naravi ima res vsaka stvar svoje mesto. Samo človek ne ve vedno, kam natančno bi sam s seboj. Če si torej vzamemo pravico, da si naravo podrejamo in rušimo njen red, potem odgovorno sprejmimo še posledice. Odmetavanje nebogljenih mladičev in znašanje nad ubogimi živalmi pač nista pravi način. Mačke imajo v eni sezoni več spolnih ciklov, kar pomeni, da lahko skotijo tudi do tri legla mladičev. Če upoštevamo, da jih je v leglu v povprečju od tri do pet, izračun pokaže, da lahko ima ena mačka v petih letih tudi do deset tisoč potomk. V praksi jih je sicer veliko manj, a brez veterinarskih posegov še vedno neobvladljivo veliko. »Zato je vsaka sterilizirana samica pomemben korak k temu, da preprečimo na stotine zavrženih in brezdomnih muc,« pravi Monika Videc. Mlade mačke spolno dozorijo veliko prej, kot bi si želeli. Breje so lahko že pri petih do šestih mesecih. Če se muzajo ob nogah, se valjajo po tleh, nosijo rep visoko v zrak in zapeljivo mijavkajo, niso zgolj družabne, ampak se gonijo. To traja tri do sedem dni. »Če se mačka v tem času obreji, bo čez devet tednov skotila leglo. Včasih je veljalo, da se potem vsaj osem do deset tednov ne Veterina ostaja pomemben del njegovega življenja tudi potem, ko je v domačem kraju sprejel naloge župana. Zmotili smo ga ravno v trenutku, ko je v obcestnem jarku lovil mačjega mladiča. »Tako kot moramo poskrbeti za otroke, starejše in vse ljudi vmes, smo dolžni poskrbeti tudi za živali,« je neposreden Matija Čakš. Občina Šmarje pri Jelšah je v tem letu za subvencioniranje postopkov sterilizacije in kastracije lastniških mačk namenila tri tisoč evrov. Odziv je velik, ob koncu proračunskega leta pa bodo v _« ^__ _ Monika Videc goni. A se na to ne moremo zanašati. Se je že zgodilo, da so nam na sterilizacijo pripeljali mačko, ki je imela doma komaj štiri tedne stare mladiče, ob čemer je bila že krepko v novem ciklu brejosti.« Če je sterilizacija za marsikoga previsok strošek, je ta za mačkone nižji, a jih ljudje pogosto ne kastrirajo iz drugih razlogov. Trdovratno je namreč prepričanje, da takšen maček ne lovi več miši občini ocenili, ali je to dovolj ali bodo postavko povečali. Župan ne skriva, da ob tej pobudi ni pretirano razpra- vljal z nikomer. »Razlika je le v tem, da kot veterinar to problematiko malo bolje poznam in sem ukrepal. Tudi živali - naj bodo domače ali divje - so del naše občine.« in v nekem smislu ni več pravi maček. Monika Videc pravi, da so izkušnje prav nasprotne. »Mnogi lastniki se pohvalijo, da so tako mačke kot mačkoni šele po sterilizaciji in kastraciji v polnosti razvili svoj lovski nagon in da nosijo domov najrazličnejši plen. V nasprotnem primeru spolni nagon živali tako zaposluje, da se ali večino časa ukvarjajo z mladiči ali si ližejo bojne rane od nočnih ženitnih pohodov.« Brez odmetavanja! Mačji mladički pridejo na svet skoraj goli in slepi. Spregledajo po dveh tednih. Zelo so občutljivi na prepih, saj niso zmožni lastne termore-gulacije. Skoraj neprestano sesajo mleko. Njihova mama z lizanjem njihovih trebuščkov poskrbi za prebavo. Za samostojno življenje so sposobni pri desetih tednih. Ob vsem naštetem si lahko samo predstavljamo, kaj pomeni poskrbeti za nekaj dni ali tednov stare mladičke, ki jih Čakš je odraščal na kmetiji, v bližino katere so ljudje od nekdaj odlagali mačje mladiče. »Vedno jih je bilo veliko in ker je bilo mleka dovolj, smo jih tudi redno hranili. Kot študent veterine sem večji del prakse opravil prav v zavetiščih, ki so že vsa leta prepolna zapuščenih živali. Verjamem, da bi lokalne nekdo nekam odvrže. »Hraniti jih moramo na dve do tri ure. Vmes spijo in počivajo, če ne, je to znak, da so še lačni ali da jih pestijo dodatne težave. Najprej jim damo mililiter tekočine na obrok, potem lahko počasi povečujemo do štirih mililitrov in kasneje dodajamo mehko hrano. Za mačje mladiče je na voljo posebno prilagojeno mleko. Za prvo silo lahko uporabimo kozje mleko ali mleko brez laktoze. Navadno kravje mleko lahko pri mačkah povzroči drisko. Prebavo spodbudimo tako, da trebušček masiramo z vato. Nadomeščanje mačje mame je za oskrbnike resnično zelo zahtevno in naporno.« A odmetavanje neželenih mladičev v naravo ali na bližnje kmetije ne more biti rešitev v nobenem obdobju njihovega življenja, je odločna sogovornica. »Danes je toliko različnih možnosti, toliko društev in ljudi, ki so pripravljeni pomagati, da z živalmi resnično ni treba ravnati tako kruto.« ■ Matija Čakš skupnosti za spremembe na tem področju lahko naredile več.« Dvajset oziroma trideset evrov nižja cena kastracije in sterilizacije zaradi subvencije občine je za marsikoga dovolj velika spodbuda, da problem na svojem dvorišču zajezi. »Vesel sem, da je odziv tako dober. Pri desetih milijonih tri tisoč evrov za občinsko blagajno ne predstavlja omembe vrednega stroška. Sem pa prepričan, da se bo v desetih letih ta ukrep pri številu zavrženih brezdomnih mačk obrestoval.« 9.500 evrov občina Šmarje letno nameni za oskrbo živali v zavetišču. 3.000 evrov občina Šmarje letos namenja za subvencioniranje posegov pri lastniških mačkah. 12.400 evrov letno za oskrbo najdenih živali nameni občina Šentjur, na območju katere se nahaja regijsko zavetišče za živali. Helena Jovanovič Hacin iz zavoda Mačja hiša Ljudem preprosto ni mar ~ t Ko gre za vprašanje zavr- je problem tudi zaradi vpli- Ko gre za vprašanje zavrženih mačk, se ljudje najpogosteje obrnejo na zavod Mačja hiša. Kot prostovoljna organizacija v javnem interesu se ukvarja z oskrbo mačk in osveščanjem. Od leta 2014 ima tudi registrirano zavetišče za zapuščene mačke. V desetih letih so zaposleni in prostovoljci sterilizirali, kastrirali ali našli še odgovorne lastnike krepko čez deset tisoč živalim. Trenutno v Mačji hiši skrbijo za 200 mačk. Duša Mačje hiše je Helena Jovanovič Hacin, ki po dolgih letih dela na področju zapuščenih mačk ni prav nič optimistična. »Stanje je še vedno katastrofalno. Mogoče je problem tudi zaradi vpliva družbenih omrežij le bolj viden, kot je bil včasih. Spremembe na bolje sicer so, vendar so zelo počasne.« Od številnih »paketov« odvrženih negodnih mačjih mladičev sogovornica postaja utrujena. Seveda ni nujno, da jih Mačja hiša sploh lahko sprejme. Če jih, to zanjo pomeni tedne intenzivne oskrbe, in sicer cele dneve in noči. Nenazadnje to tudi veliko stane, odgovornih posvojiteljev pa tudi ni neskončno veliko. »V glavnem to za nas pomeni stotine ur dela in stotine evrov stroškov samo za eno leglo. Zgolj zaradi tega, ker neodgovoren človek ni zagotovil sterilizacije ene muce. Isto se m a ^ v «j / m '--s* bo p o novilo dvakrat, trikrat na leto.« In ker imamo menda relativno dobro zakonodajo, se vse začne in konča pri lju deh, ki jim preprosto ni mar. tiVV Ј^. < "7 m У VimKK' & 'ЈжН!IrasRoKX Matija Čakš, župan občine Šmarje pri Jelšah Malenkost za občino, velika pomoč za živali i »Seveda je oskrba zavrženih živali za občino strošek. Ampak kaj pa v življenju ni strošek? In tako kot smo dolžni poskrbeti za vse drugo, smo dolžni poskrbeti tudi zanje,« pravi Matija Čakš. 14 KRONIKA Pet let po tragediji trije sedli na zatožno klop Se obeta maratonsko sojenje za smrt dveh mladih v narasli Bolski? Marko Krajnc in zastopnik pravne osebne Energetika Projekt Janko Drča nista priznala krivde za odgovornost za tragično nesrečo, ki se je natančno pred petimi leti zgodila pri Vranskem. Takrat je po neurju spodneslo brežino potoka Bolska in s tem tudi službeno vozilo 30-letnega Mihe Baloha in 17-letne Lare Safran. Oba sta se takrat odpravljala na predavanje o prometni varnosti. V postopku je obtožen še Štefan Kuserbanj, ki krivde prav tako ni priznal. SIMONA SOLINIC Pričakujemo lahko dolgotrajno sojenje, v katerem bodo neposredno zaslišali kar nekaj prič, medtem ko bodo predvsem izjave svojcev umrlih samo prebrali. Obramba družbe Energetike Projekt bo glede na potek sojenja predlagala tudi neposredno zaslišanje izvedencev fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter morebiten ogled kraja dogodka. Ta je zdaj popolnoma spremenjen, saj so v vmesnem času zgradili nov most. Štiri leta za obtožnico Tožilstvo je obtožnico zoper trojico vložilo štiri leta po nesreči. »Gre za očitano kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti s smrtnim izidom. To je izredno zahteven postopek in tudi zapleten. Šele preiskava je pokazala določene podrobnosti, predvsem v zvezi z odgovornostjo za nesrečo. In tako zahtevne stvari potrebujejo svoj čas,« pravi celjski okrožni državni tožilec Gorazd Kacijančič. Zagovornik Marka Krajnca Igor Inkret upa, da se bo za njegovo stranko zadeva pozitivno razpletla: »Kolikor sem pregledal obtožnico, menim, da ni dokaza, ki bi kazal na krivdo obdolženih v tem postopku.« Ponedeljkovega naroka se je udeležilo tudi nekaj svojcev pokojnih žrtev, ki bodo najverjetneje podali tudi odškodninske zahtevke. »Od dogodka do postopka na sodišču je minilo preveč časa. To najtežje dojemajo ravno svojci. Glede premoženjskopravnega zahtevka bomo po- Prvoobtoženi Marko Krajnc in njegov zagovornik Igor Inkret Pooblaščenec oškodovancev odvetnik Miha Kozinc: »Od dogodka do postopka na sodišču je minilo preveč časa. To najtežje dojemajo ravno svojci.« Kako dolgo bo trajalo sojenje in kakšen bo epilog za tragedijo, je nemogoče predvidevati. (Foto: Aleksander Reberšek) čakali do konca sojenja, nekaj odškodnin je sicer po nesreči izplačala zavarovalnica,« pravi pooblaščenec oškodovancev Miha Kozinc. Sodna obravnava se bo začela 11. novembra. Po zapletih vendarle nov most Lara Safran, ki je v AMZS opravljala počitniško delo, in njen bratranec Miha Baloh, inštruktor varne vožnje prav tako pri AMZS, sta bila na dan tragedije namenjena na tekaški dogodek na Brdo pri Kranju, kjer sta želela udeležence osveščati o nevarnostih na cestah. Takrat je Bolska, ki izvira nad Trojanami in v večjem delu teče po občinah Vransko in Prebold, kjer se izlije v Savinjo, zaradi obilnih padavin ponovno narasla. 17-letnica in 30-letnik sta v soboto zjutraj pri mostu, kjer je neurje močno izpodkopalo vozišče in uničilo most, s kombijem zdrsnila v strugo. Plavajoče vozilo je med prvimi opazil eden od domačinov, ki ga je na vozilo v vodi opozorila mi-moidoča. Takrat se je začelo reševanje. Mrtvo dekle so na območju Kaple našli isti dan nekaj ur po nesreči. Baloha so našli dan kasneje sto metrov od kraja nesreče, kamor ga je odnesel deroč potok. Začasen prehod čez Bolsko, kjer se je zgodila nesreča, je Občina Vransko zgradila na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo podjetje Projektiva -Inženiring Celje. Urad za upravljanje z vodami pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) je na podlagi omenjene študije podal soglasje za gradnjo začasnega mostu, ki ga je v skladu s koncesijsko pogodbo vzdrževalo podjetje Energetika Projekt. Celjsko podjetje Subra je že leta 2007 izdelalo projektno dokumentacijo za gradnjo novega mostu čez Bolsko. Sestavni del tega projekta je bilo hidrotehnično poročilo podjetja Hidrosvet, ki je predvidevalo regulacijo in prestavitev struge Bolske v dolžini približno 500 metrov. Občina Vransko bi gradnjo novega mostu zlahka zmogla financirati, toda zapletlo se je pri prestavitvi struge. Poseg je namreč v pristojnosti države in je zato to za Občino Vransko predstavljalo prevelik zalogaj. Nov most čez Bolsko na cesti do Centra varne vožnje AMZS so izvajalci zgradili štiri leta po tragediji. Agencija republike Slovenije za okolje je dala dovoljenje za zasilni propust. V začetku leta 2015 si je Arso premislil in odločil, da prestavitev struge ni potrebna. Občina se je takoj lotila pridobivanja gradbenega dovoljenja, a tudi pri tem ni šlo brez zapletov, saj je nanj čakala dve leti. Gradnja mostu jo je stala približno 450 tisoč evrov. Od tega je ministrstvo za okolje in prostor za sanacijo Bolske prispevalo približno 170 tisoč evrov. Most, zaradi katerega sta septembra leta 2014 umrla dva mlada človeka. Pri Raduhi umrl 23-letni planinec V ponedeljek popoldne so celjski in koroški gorski reševalci izvajali veliko iskalno akcijo na območju Ra-duhe v občini Solčava. Iskali so 23-letnega planinca, ki so ga proti večeru našli mrtvega. »Njegovo truplo so reševalci našli pod zavarovano potjo v severni steni Raduhe. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja nesreče je bilo ugotovljeno, da je planinec pri sestopu na zavarovani poti, zdrsnil v globino okoli 100 metrov in je zaradi poškodb obležal mrtev,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Policisti na kraju niso ugotovili sumljivih okoliščin nesreče. Gorski reševalci so morali letos v naših gorah posredovati 22-krat, od tega je bilo pet iskalnih akcij, v desetih primerih je morala poškodovanim planincem pomagati tudi zdravniška ekipa. Največ nesreč se je zgodilo zaradi zdrsov ali hoji po neoznačenih poteh. Ovadili povzročitelja nesreče Na območju Žalca so policisti minuli teden obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta trčila voznik osebnega vozila in motorist. Vzrok je bila prekratka varnostna razdalja voznika avtomobila, pri katerem je alkotest pokazal kar 0,86 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Motorist se je v nesreči lažje poškodoval. Zoper povzročitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje. Varno na kolo V okviru Evropskega tedna mobilnosti se je začela nova sezona projekta Varno na kolesu, katerega nosilec je podjetje Butan plin. V akciji sodeluje tudi javna agencija za varnost prometa. Osnovni namen je nadgradnja dejavnosti za večjo varnost kolesarjev. Dejavnosti se izvajajo v osnovnih šolah zaradi promoviranja varnega kolesarjenja, opozarjanja na pomanjkljivosti ter dajanja predlogov otrok za večjo varnost kolesarjev v lokalnem okolju. Osnovne šole se v projekt lahko prijavijo preko obrazca na spletni strani varnonakolesu.si. V tednu mobilnosti so se nekatere šole pridružile tudi dejavnostim in postale ambasadorji varnega kole- sarjenja. Med temi je tudi Osnovna šola Dobje, kjer so pripravili urjenje veščin na poligonu za vse učence. Trčil v objekt V petek zjutraj se je v prometni nesreči v Žalcu huje poškodoval 70-letni kolesar. Vanj je trčil 61-letni voznik osebnega vozila, ki naj bi kolesarju izsilil prednost. Isti dan se je hujša nesreča zgodila tudi na območju Šmarja pri Jelšah, kjer je 74-letni voznik avtomobila zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v objekt. Nesreča med ličkanjem koruze Dokaj nenavadna nesreča se je zgodila v soboto okoli 20. ure v Rupah v občini Celje. Kot so sporočili s celjske policije, so se pri ličkanju koruze nenadoma vdrla lesena tla gospodarskega poslopja na višini treh metrov. Dve osebi sta se pri tem huje poškodovali, štiri so dobile lažje poškodbe. Na kraju so prvo pomoč nudili celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Šmartnega v Rožni dolini, ki so hkrati zavarovali kraj dogodka in pregledali stavbo, da ne bi prišlo do večje nesreče. Reševalci nujne medicinske pomoči so pomagali poškodovancem. ZA ZDRAVJE 15 Nezdrave maščobe še vedno prevečkrat na jedilniku V Sloveniji ljudje še vedno zaužijemo preveč nezdravih maščob. Čeprav naj bi vnos maščob pri večini odraslih predstavljal do 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, so običajno vnosi precej višji, približno 40 odstotkov. Drugače zapisano: v vsakodnevni prehrani bi bilo treba nujno omejiti uživanje živil, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob (svinjska mast, mlečna maščoba, kokosova, palmina mast in kakavovo maslo), in jih nadomeščati s kakovostnimi rastlinskimi maščobami, na primer z oljčnim oljem. To je le en dobrodošel nasvet zdravstvenih strokovnjakov. SIMONA ŠOLINIČ Zmerno Zmerno uživanje maščob je del uravnotežene prehrane, saj poleg tega, da so vir energije, vsebujejo tudi nujno potrebne tako imenovane esencialne maščobne kisline in v maščobah topne vitamine (A, D, E, K), ki imajo ugoden vpliv na zdravje, še zlasti na srčno-žilni sistem. Poleg tega je priporočljivo omega 3 maščob v svoje telo, uživanje manjše količine predelanih mesnin, te namreč vsebujejo veliko več maščob. Kaj to pomeni? V 100 gramih hrenovk je približno 26 gramov maščob, medtem ko je v 100 gramih puste ga piščančjega fileja en gram maščobe Torej je dokaj jasno, kaj je dobro izbrati za bolj zdravo življenje. Nutricionisti zato svetujejo ljudem, da naj obroke sestavljajo doma, saj ljudje s tem bolj nadzorujejo porabo in tudi kakovost uporabljenih maščob. Če želite na primer povečati prehranski vnos zdravih morate redno uživati ribe, in sicer vsaj enkrat ali dvakrat na teden. 30 odstotkov Slovencev pogosto (vsaj dvakrat na teden) uživa sladko pecivo in 12 odstotkov slano pecivo, medtem ko rastlinsko mast za peko uporabljajo trije odstotki. Skoraj polovica vprašanih uživa ocvrte jedi vsaj enkrat na teden, medtem ko jih skoraj vsak dan uživajo trije odstotki. Uživanje škodljivih nasičenih maščobnih kislin dviguje raven holesterola, zvišuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, kapi ter nekaterih rakavih obolenj. Uživa- nje živil, ki vsebujejo delno hidrogenizirane rastlinske maščobe in s tem transma-ščobne kisline, pa predstavlja celo desetkrat večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bole- zni kot uživanje nasičenih maščob. Nevarno Ker se transmaščobne kisline kot neželena sestavina pojavijo na primer pri cvrtju živil, jih pogosto najdemo v pecivu, tortah, ocvrtih jedeh, rastlinski masti, trdi margarini, zato zdravniki svetujejo redko uživanje teh stvari v manjših količinah. Najbolj dosledni in prepričljivi so dokazi o njihovem vplivu na razvoj bolezni srca in ožilja, vedno več raziskav pa nakazuje tudi možnost njihovega vpliva na razvoj nekaterih vrst raka, nevroloških motenj, bolezni oči, sladkorne bolezni, debelosti, bolezni jeter, a tudi vpliv na neplodnost in razvoj dojenčkov. Upoštevati je treba tudi, da imajo maščobe visoko energijsko vrednost, zato lahko z njihovim prekomernim uživanjem tvegamo, da bomo pridobili telesno težo. »Najpogostejši vzroki umrljivosti pri nas in v državah Evropske unije so bolezni srca in ožilja ter rak. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja je v Sloveniji še vedno višja od povprečja Evropske unije. Glede na znanstveno potrjeno povezavo med uživanjem transmaščobnih kislin in razvojem srčno-žilnih obolenj je torej nujno, da ljudje zmanjšajo vnos teh stvari v telo na najnižjo možno raven,« opozarjajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kje najdemo omega 3 maščobne kisline? Transmaščobne kisline so v majhnih količinah naravno prisotne v živalski maščobi in izdelkih, ki jo vsebujejo (na primer meso, mleko in izdelki iz njiju). Kot neželena sestavina se lahko pojavljajo v številnih industrijskih izdelkih, kot so drobno sladko in slano pecivo, torte, izdelki iz listnatega testa, izdelki iz kvašenega testa in ocvrte sladice, ocvrt krompirček in druge ocvrte jedi, rastlinske masti, trde margarine ter predpripravljena pokovka. laneno olje chia semena orehi ribe (največ losos, skuša, postrv) sojini kalčki buče brstični ohrovt VABILO NA IZOBRAŽEVANJE NA TEMO PREHRANA STAROSTNIKA Za neformalne Izvajalce v torek, 1. 10. od 16. - 16.45 ure, predava Pandel MIkuš Za skupine za samopomoč v torek, 1. 10. od 17. - 18. 30 ure, predava Natalija Vrhunc Lokacija predavanja: Zdravstveni dom Celje. Prijave zbiramo do ponedeljka, 30. septembra, po telefonu (03) 5434-160 in 051/202-427 ali na elektronski naslov vladka.vovk@zd-ce.si. Število mest je omejeno. vMi/ic? 2 илтуј / 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vednc? 2 илеистј/ 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo [eel Dobrodošli v destinaciji Jeruzalem Slovenija Območje med Ljutomersko-ormoškimi in Slovenskimi goricami s stoterimi vinskimi griči in terasami do skrivnostne reke Drave odseva nebesa. To je destinacija Jeruzalem Slovenija, ki so jo pogumno in z velikimi pričakovanji oblikovale tri občine - Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Smo del Prlekije, dežele toplih in odprtih ljudi, znamo živeti, se veseliti in tudi jokati, če je treba, smo srčni in družabni ljudje s prirojenim smislom za humor. Pri nas je vsak dobrodošel. Stoteri vinski griči in na njih topoli (tukaj jih imenujemo palme), zaselki in posamezne hiše, tu in tam cerkvica ter nekdanje gosposke hiše - dvorci, ki s svojimi velikimi starimi kletmi pričajo o slavni vinarski tradiciji krajev okoli Jeruzalema, vse to najdete na tem območju. Vino je vsekakor odlična in najbolj privlačna podstat turizma na tem območju, a ob bok vinskim zgodbam se postavlja tudi pristna prleška kulinarika, ki se naslanja na lokalne sestavine in letne čase. Tradicio- nalna kulinarika je preprosta, a vendar neverjetno okusna in domača. Gospodinje že od nekdaj pečejo dobrote iz pše-nične, ržene in ajdove moke -gibanice, pogače, postržjače, potice, kvasenice ... V letu 2019 smo vrata v destinaciji Jeruzalem Slovenija na široko odprli, saj želimo pokazati, kdo smo in kaj imamo, pa naj gre za vino, kulinariko ali bučno olje, rokodelstvo vseh vrst, športne dejavnosti ali doživetja v naravi. Želimo navdušiti vse generacije in to vsak dan v letu. Oktobra, ko se končujejo trgatve, tako organiziramo Jesenski vikend odprtih vrat -25., 26. in 27. oktobra tako pripravljamo še posebej toplo dobrodošlico vsem pohodnikom, tekačem, kolesarjem, družinam in vsem, ki so navdušeni nad toplimi jesenskimi toni, ki sijejo pri nas. Zaradi posebne mikro-klime, saj pri nas uspevajo tudi fige, vas bo navdušilo toplo jesensko vreme brez ostrine, ki je povsem drugačno kot v drugih delih Slovenije. V prvih dneh novembra naši kraji dobesedno oživijo. Za nas je martinovanje največji lokalni praznik, povezan s tradicijo, z vinogradništvom in vinarstvom ter s hvaležnostjo in z veseljem zaradi vsega, kar smo med letom pridelali in doživeli. Čudovito je, ko to veselje lahko delimo z vami -obiskovalci od blizu in daleč. V prikazu običajev, kjer ne manjka šaljivosti, boste spoznali naš temperament, to, kar smo prejeli od prednikov in kar nas tudi oblikuje. Draga popotnica, dragi popotnik - ko nas obiščeš, boš začutil, da čas pri nas teče drugače ... 25. 10.-27. 10. Vikend odprtih vrat ponudnikov Destinacije Jeruzalem Slovenija 8. in 9. november Martinovanje v Ormožu a? Jt Ko nas obiščete, boste začutili, da čas pri nas teče drugače... www.jeruzal em- slo venij a .s i PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI TOXI ^VTV Mariborska cesta 7 (S3 (v stat* Kovinlrada, bivSa restavracija Trač) - Vsak dan sveže in okusne-malice med 9. in 14.30-- • lahki meniji brez ojačevalcev okusa • brezglutenska ponudb^^^^^^^^ • brezi aktozna ponudba • parkirni prostor • odlična terasa • prostor za zaključene družbe ^ www.stolpic.si Za rezervacijo pokličite " 051 336 188 AC KRALJ, Cast d.o.o., Malteška cesta 57, 3313 Polzela Polzela 03/70 50 400 L. Л DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si ^Н^ VSAK ČETRTEK ob 13.15 in 18.15 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz WWW.radioceljG.com Odmev pogled fiuejis radio celje ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Vodja projektov m/ž (Velenje) Pričakujemo ustrezno izobrazbo s področja mikrobiologije, živilske tehnologije, kemije, sanitarnega in-ženirstva ali drugih sorodnih tehničnih profilov, izkušnje na področju ravnanja z živili, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika in vsaj pasivno znanje nemškega, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, izpit za avtomobil B-kategorije. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnolog m/ž (Prebold) Pričakujemo vsaj V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, znanje za delo z računalnikom. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 19. 10. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Maser m/ž (Nazarje) Opis delovnega mesta: priprava ambienta za izvedbo masaže, izvedba masaž, skrb za čistočo in urejenost na delovnem mestu. Od kandidatov pričakujemo: maserko ali kozmetičarko s kvalificiranim znanjem, delovne izkušnje. Kandidatom nudimo: dvoizmensko delo v urejenem delovnem okolju, delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Skok - m, dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, d. o. o., Prihova 42, 3331 Nazarje. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin / posluževalec CNC - več delovnih mest (Polzela) Pričakujemo: kandidate z izkušnjami ali brez na podobnih delovnih mestih, tehnično naravnanost, osnovno računalniško pismenost, urejenost, natančnost, željo po novem tehničnem znanju. Nudimo: delo za nedoločen čas, poskusno obdobje bo trajalo 6 mesecev, urejeno delovno okolje, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo ... Prijave zbiramo do 26. 9. 2019. Bastl Reduktor, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si. Sestavljalec in vzdrževalec m/ž (Petrovče) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe tehnične smeri (strojni mehanik, avtomehanik, mehanik industrijskih strojev in naprav), 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, samostojnost, inovativnost ... Nudimo: delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 5. 10. 2019. Hidropnevmatik, d. o. o., Petrovče 242, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Organizator trženja »rdeče eko meso« m/ž (Šoštanj) Opis delovnih nalog: organizacija in skrb za trženje rdečega eko mesa, za pospešeno prodajo, koordinacijo prevoza, vzorčenje ter dostavo, sodelovanje pri obračunu, skrb za pravilno informiranje skupine proizvajalcev »Rdeče eko meso«. Pričakujemo: V. ali VI. stopnja izobrazbe, kmetijske, ekonomske ali veterinarske smeri, izpit B-kategori-je je obvezen, delo z računalnikom, poznavanje MS-office programov in dobro znanje uporabe interneta. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Traktorist m/ž (Ravne) Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, izpit za voznika traktorja, izpit za vili-čarista, zaželen izpit za nanašanje FFS, zaželen izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 12. 10. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Velenje, teren) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje tujega jezika - angleščina, zelo dobro znanje MS-Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kate-gorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 30. 10. 2019. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova ulica 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Pek / delavec v pekarni m/ž (Celje) Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje pa samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izkušenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si. Voznik - dostavljalec m/ž (Celje, teren) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbo - srednjo poklicno šolo, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljalca viličarja, računalniška pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene ... Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar, natakar barista m/ž Pričakujemo: najmanj 1 leto delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, urejeno, prijazno in komunikativno osebo, hitro, odzivno in prilagodljivo osebo, ki bo znala stranki svetovati, ji predstaviti novosti in prodati več, komunikacijo z vodstvom in posredovanje vseh potrebnih informacij, nujno: dobro znanje slovenskega jezika, osnovno angleško, izkušnje z blagajno, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 10. 10. 2019. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Šmartno ob Paki) Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj, izpit B-kategorije, računalniška pismenost, delovna vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik in skladiščnik -prodajalec m/ž (Šmartno ob Paki) Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja ... Zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ipd. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Šempeter v Savinjski dolini) Delovne naloge: prevzem e-koles v sistem blagovnih zalog, njihova od-prema iz sistema blagovnih zalog, pregled, temeljito čiščenje in priprava na servis, pakiranje in skladiščenje, prevzem vhodnega in izhodnega materiala, skrb za čistočo in urejeno delovno okolje. Greenstorm logistika, d. o. o., Tovarniška cesta 23, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent za plače in administracijo m/ž (Celje) Glavne delovne naloge: obračun plač v Pantheonu, priprava za obračun plač (potni nalogi), regresov za letni dopust, obračun nadomestil plač za refundacijo boleznin, nege, knjiženje poslovnih dogodkov v glavno knjigo in računovodsko usklajevanje, ostala dela po navodilih nadrejenega. Simer plus, d. o. o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer elektro pogonov m/ž (Kamnik ali Celje) Vaša naloga: odgovornost za razvoj programske opreme za elek-tro pogone, priprava arhitekture programske opreme za časovno zahtevne vgrajene sisteme ARM ... GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 22. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Organizator prevozov -disponent m/ž Delo zajema disponiranje voznikov in vozil, administrativna dela, rokovanje s transportno dokumen- feio.com tacijo, vnašanje podatkov v transportni program in druge naloge po navodilih. Zaposlitev za 1 leto s 3-mesečnim poizkusnim rokom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas, redno plačilo. Frigotransport Pišek&Hsf, d. o. o., Lopata 17d, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sensilab prodajni svetovalec v trgovini Velenje m/ž Zahteve: veselje do dela s strankami, iniciativnost, motiviranost in lastna pobuda, odlične komunikacijske sposobnosti, poznavanje prodajnih tehnik in spretnosti, želja po nenehnem izboljševanju (sposobnost hitrega učenja, razmišljanje izven okvirjev). Sensilab, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Akustik za slušne aparate m/ž (Celje) Pričakovane delovne obveznosti: svetovanje strankam s področja slušnih aparatov in tehničnih pripomočkov, izbiranje, testiranje in prilagajanje slušnih aparatov glede osebne potrebe strank, prodaja slušnih aparatov ter drugih pripomočkov in potrošnih materialov, izdelava individualnih ušesnih odtisov. Audio BM, d. o. o., Letališka cesta 5, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za elektro področje m/ž (Celje) Delovne naloge: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analizira- nje cen na prodajnem in nabavnem trgu ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za področje orodje-vijaki m/ž (Celje) Delovne naloge: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih . Inpos, d. o. o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater proizvodnih linij m/ž (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa: tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami, odgovornost, zanesljivost, fleksibilnost, natančnost pri delu, urejenost, delavnost in vljudnost. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 20. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir informatike - programer m/ž (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo: dobro razumevanje objektno orientiranega programiranja, analitični pristop k reševanju problemov, dobro znanje vsaj enega programskega jezika (C, VB, PHP, python, Delphi), poznavanje vsaj ene relacijske baze podatkov, poznavanje Linuxa ... KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 20. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Menedžer logistike in podpore za stranke m/ž (Laško, Ljubljana) Pričakujemo: najmanj univerzite- tno izobrazbo s področja prometnega inženirstva, ekonomije, menedžmen-ta ali tehničnih ved, vsaj 5 let izkušenj na vodstveni poziciji v oddelku za logistiko in/ter podpore za stranke v multinacionalnem podjetju, izkušnje s kompleksnimi logističnimi operacijami in visoko raven storitev pri organizaciji podpore za stranke ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pi-vovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik v poslovni enoti Arnovski gozd m/ž (Žalec pri Celju) Vaše naloge: priprava in preverjanje blaga za odpremo, prevzem, preverjanje količinske in kakovostne ustreznosti blaga, spremljanje rokov uporabnosti, spremljanje in optimizacija zalog, oddaja naročil v centralnem skladišču in direktno pri dobaviteljih ... Davidov hram, d. o. o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 18. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik in vzdrževalec m/ž (Trbovlje in kjerkoli v RS in tujini) Pričakujemo: V/1 stopnjo srednje strokovne / splošne izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj na področju vožnje oseb in blaga in vzdrževanja vozil/ avtoparka in objektov, vozniški izpit B-kategorije, sposobnost predvidevanja in hitrega reagiranja, orientacijske sposobnosti, ažurnost in natančnost pri delu. Rudis, d. o. o. Trbovlje, Trg revolucije 25b, 1420 Trbovlje. Prijave zbiramo do 18. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater v oddelku elektronike (5 oseb, m/ž) (Prebold) Potrebna znanja: strokovna izobrazba najmanj IV. stopnje, osnovna znanja uporabe računalniških orodij, osnovno znanje angleškega jezika ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 7. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Trafike v Ljubljani in Velenju Samostojno vodenje in opravljanje storitev prodaje v trafiki v Ljubljani in Velenju (pogodbeno sodelovanje, s. p., opravljanje storitev prodaje). Tobačna 3dva, trgovsko podjetje, d. o. o., Cesta 24. junija 90, 1231 Ljubljana-Crnuče. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tiskarski/knjigoveški delavec m/ž (Trbovlje) Opis del in nalog: priprava orodij, strojev, materialov, tiskarskih plošč, iskanje in upravljanje s tiskarskimi stroji, rezalnimi in ostalimi stroji, urejanje materiala/izdelkov (obrezovanje, sortiranje, vezava, razrez, embaliranje ...) ... Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 1. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor kakovosti v oddelku elektronike m/ž (Prebold) Potrebna znanja: izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične smeri - prednost je izobrazba s področja elektronike, najmanj dveletne delovne izkušnje na enakem ali primerljivem delovnem mestu . Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 9. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Slaščičar m/ž (Teharje) Delo bo obsegalo predvsem pomoč pri pripravi in izdelavi slaščic. V podjetju zagovarjamo pripravo izključno naravnih domačih slaščic in sladoleda. Picikato, gostinstvo, trgovina, storitve, d. o. o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 13. 10. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Tri atletinje in enega atleta celjskega kluba spremljala smola pred svetovnim prvenstvom Poker Kladivarjevih asov v Dohi Našo rekorderko v metu kopja Martino Ratej so v avgustu mučile bolečine v križu, skakalka v višino Maruša Černjul si je prejšnji mesec zlomila roko, najboljša slovenska skakala s palico doslej Tina Šutej si je pred dnevi prerezala palec desne roke, nato so ji rano zašili, slovenski rekorder v teku na 400 metrov Luka Janežič se na svetovno prvenstvo odpravlja s počitnic. Mladinke Kladivarja so se izkazale tudi v mednarodni konkurenci. DEAN ŠUSTER Če bi sodili po naštetem, Kladivarjevim asom ne bi pripisali večjih možnosti za odmeven dosežek. Toda dekleta se lahko prebijejo v finale, Janežič pa presoja, da je njegova pripravljenost slabša. Toda osvežen in neobremenjen bo napadal uvrstitev v polfinale. Vesela novica ga je dohitela v Italiji, kamor se je odpravil na dopust. Namreč mednarodna zveza je pred dnevi zapisala, da ne bo več spreminjala spiska povabljencev, a je potem storila prav to. Janežič pravi, da je psihološko že na počitnicah, a da bo zdaj storil vse za čim boljši nastop v teku na en štadionski krog. V finalu možno vse ... Tina Šutej je v petek, teden pred kvalifikacijskim nastopom na SP, v Celju preskočila 4,52 metra. Prvič je preizkusila nove palice, za katere je odštela približno sedem tisoč evrov in so iz ZDA prišle z enotedensko zamudo. Ko jih je pripravljala, si je porezala prst. Pri vsakem skoku se je rana odprla. Zašili so ji jo zvečer po tekmi: »Še krvav žulj imam na nogi. Nič ni šlo po željah. V Dohi bom imela večinoma stare palice. Že v petek bom tista prava.« Njen trener je Celjan Milan Kranjc: »Če se ne bo uvrsti- la v finale, bova razočarana. Medalja? Dejal sem ji, da bi na evropsko prvenstvo potovala po odličje. Svetovno prvenstvo je druga zgodba. Greva korak za korakom. Najprej uvrstitev v finale, v njem pa je možno vse ...« Finale skoka s palico bo v nedeljo ob 19.40. Dobila zeleno luč Tudi kvalifikacije ženskega skoka v višino bodo jutri, tudi s Celjanko Marušo Černjul, ki je v soboto prestavila trening na popoldanski čas in se odzvala vabilu na rojstni dan Radia Celje: »Petkov pregled pri dr. Dragu Brileju je pokazal, da se je roka lepo zacelila. Dobila sem zeleno luč za nastop v Katarju. Ploščico in vijake mi bodo iz roke odstranili čez leto dni. Zelo se veselim nastopa.« Martina Ratej bo kopje v kvalifikacijah metala v ponedeljek. Pri njej nikoli ne vemo. Morda ne bo videla finala, lahko se ji posreči met za tako želeno kolajno. V teku na 400 metrov bodo kvalifikacije v torek in polfinale v sredo. Obstale med elito Mladinke Atletskega društva Kladivar Celje so se udeležile evropskega klubskega pokala. Tekmovanje najkakovostnejše mladinske klubske atletike (U20) je bilo v portugalskem mestu Leiria. Celjanke so z doseženimi 69 točkami osvojile šesto mesto in s tem ohranile mesto med evropsko klubsko mladinsko elito. Največ točk je Kladivar-jevi ekipi prinesla Eva Pepel-nak, ki je pometla s konkurenco tako v skoku v daljino (5,91 m) kot tudi v troskoku (12,50 m). V obeh konkurencah je slavil turški Fenerbahče, fantje iz ljubljanskega Massa so s sedmim mestom prav tako ohranili status med elito. Foto: NEVENKA DIMITRIJEVIČ Kar dva nepozabna zdrsa Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 2. krogu lige prvakov v gosteh izgubili proti Barceloni s 45:21. Katalonce so razbesneli neprimerni vzkliki s tribun, avtorji so bili Florija-ni. Vodilni možje kluba in tudi predsednik navijaške skupine so se kmalu opravičili. Sicer pa je nerazumljivo, kako je bila mlada celjska ekipa podrejena v tekaškem smislu. Prav pa je po drugi strani, da si ni polomila zob in da bo vse moči usmerila na dvoboje proti neposrednim tekmecem za šesto mesto v skupini, tudi proti Aalborgu, ki bo gost Zla-toroga v nedeljo. Sedaj po točke V nedeljo sta bili dve tekmi skupine A v ligi prvakov. Aalborg je bil od Zagreba boljši kar za deset golov, PSG je s 30:25 ugnal ekipo Sze-geda. V sredo je Flensburg premagal Elverum s 26:19, v soboto je sledil polom Celja Pivovarne Laško v Barceloni. Poraz s 45:21 je najvišji za Celjane v evropskih tekmovanjih. Trener Tomaž Ocvirk je poudaril: »Že od začetka igralci niso izpolnjevali dogovorov iz slačil-nice, od tega, da bi morali biti bolj agresivni v igri ena na ena. Delali so preveč tehničnih Prezrto mnenje petega sodnika napak. Vedeli smo, da jih Barcelona neusmiljeno kaznuje. Posledično se je razlika višala iz minute v minuto. Drugi polčas smo dobro odprli, nato pa se je razigral še vratar Perez de Vargas in rešitev ni bilo več. Tekmo moramo sedaj pozabiti oziroma iz nje potegniti smernice za naprej, ko so pred nami pomembne tekme, na katerih bomo iskali točke.« Aaalborg usoden za Tamšeta Florijani so priznali, da je v njihovih vrstah nekaj novincev, ki so se očitno spozabili in z neprimernimi rasističnimi vzkliki razburili rokometno Evropo. Vodstvo Evropske rokometne zveze še ni ukrepalo, ker preučuje vse podrobnosti dogodka v katalonski prestolnici. Tarča vzklikov je bil temnopolti francoski rokometaš Dika Mem. Bo novi predsednik Florijanov določene posameznike le opozoril ali jih bo nemara celo izključil iz navijaške skupine? Rokometni klub Zagreb je odstavil trenerja, Velenjčana Branka Tamšeta. Nato je selektor Slovenije Ve-selin Vujović potrdil, da bo znova vodil hrvaškega prvaka. Barcelono bo gostil v Zadru. DŠ Foto: SHERPA Nogometaši Celja so v 10. krogu 1. slovenske lige izgubili v Murski Soboti z 1:0. Doživeli so drugi poraz in padli na peto mesto. Čeprav so imeli žogo zgolj 36 odstotkov igralnega časa v svoji posesti in so dopustili (Dušan Stojinović) Luki Bobičancu, da je zatresel okvir njihovega gola, so si zaslužili točko. Bili so ogorčeni nad odločitvijo sodnika Nejca Kajtazoviča, ki je v 84. minuti pokazal na beli krogec. Prekršek je storil kapetan Celja Jure Travner, toda Bo-bičanca je vlekel pred kazenskim prostorom. Krivično je bil končan vaš pozitivni niz v prvenstvu. Zakaj? Veliko je bilo trdih dvobojev, zrelih priložnosti pa malo. Nam je zmanjkalo natančnosti v zaključkih napadalnih akcij. Sledil je nesrečni dogodek, ki je odločil dvoboj. Ta bi se po mojem mnenju moral končati z remijem. Prav vi ste bili vpleteni v ključnem dogodku. Kako ste ga videli? Tekmec mi je ušel, zato sem ga prijel in potegnil, a ko sem videl, da je pred črto kazenskega prostora, sem ga izpustil. Jasno je, da nisem hotel storiti prekrška za enajstmetrovko. A Kajtazo-vić jo je dosodil, na moje in začudenje vseh. Slišali smo govoriti petega sodnika, ki je stal ob golu, da je bil prekršek storjen izven meja šest-najstmetrskega prostora. Na posnetku je jasno razvidno, da se je moje vlečenje končalo pred črto. Boste izgubljeni točki uspeli nadoknaditi že danes proti Taboru? Seveda, vse misli smo usmerili na Primorce, s katerimi imamo neporavnane račune iz Sežane. DŠ, foto: SHERPA Jure Travner V žrebu parov četrtfinala pokala Nogometne zveze Slovenije ne bo ne branilke naslova Olimpije ne državnega prvaka Maribora. Po Koprčanih so za senzacijo poskrbeli še Velenjčani, ki so v Stožicah premagali Olimpijo z 1:0. Med osmeri-co so še Celje, Kalcer Radomlje, Nafta, Mura, Domžale in Aluminij. Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 10 6 3 1 21:10 21 ALUMINIJ 10 6 3 1 14: 5 21 MURA 10 5 4 1 15:10 19 MARIBOR 10 5 3 2 18:10 18 CEDE 10 4 4 2 22:12 16 BRAVO 10 3 2 5 12:17 11 DOMŽALE 10 2 4 4 15:19 10 TABOR 10 3 1 6 10:16 10 TRIGLAV 10 2 0 8 12:27 6 RUDAR 10 0 4 6 11:24 4 ŠPORT 19 Naslednji teden Cinkarna - Budućnost v uvodu mednarodne regionalne lige Srede so rezervirane za Jadransko ligo Celjske košarkarice so pripravljene na zahtevno sezono, v kateri proti pričakovanjem - namreč primerno so se okrepile - ne bodo nastopile v evropskem tekmovanju. Prišle so Američanki Taeler Deer in An-dreona Keys, Portugalka Maria Kostourkova, Srbki-nja Snežana Bogičević in Švedinja Paulina Hersler, nova kapetanka ekipe. Zelo visoke cilje imajo spet v mednarodni regionalni ligi (WABA), v dveh domačih tekmovanjih pa ne bodo imele prave konkurence. DEAN SUSTER »Glede na spremenjen sistem tekmovanja v ligi WABA nismo želeli tvegati s sočasnim igranjem na treh frontah. Ob slovenski ligi in pokalu Slovenije smo se odločili za ligo WABA, ki nam mednarodne tekme prinaša celo sezono. Prepričan sem, da smo v okviru danih zmožnosti uspeli sestaviti dobro ekipo, s katero bomo na vseh tekmovanjih, na katerih bomo igrali, napadli najvišja mesta. V letošnji zasedbi imamo tudi nekaj zelo mladih, a izjemno talentiranih igralk, ki jim bomo, sploh na domačih tekmovanjih, skušali ponuditi čim več priložnosti. V klubu bomo nadaljevali dopolnjevanje izjemno nadarjene generacije igralk v letnikih 2003 do 2005, ki bi lahko v naslednjih letih počasi prevzemale nosilne vloge tudi v članski ekipi,« je bil konkreten trener Damir Grgić, ki bo enajsto sezono vodil slovenske serijske šam-pionke. Derbi za uvod Celjski klub, ki letos slavi 25 let samostojne poti (prej zdru- 7 1 Košarkarice Cinkarne so pripravljenost preverjale tudi v madžarskem Pecsu žen z moškim klubom v KK Celje), je edini, ki je odigral vseh osemnajst sezon v ligi WABA. Dvakrat je bil najboljši, lani je še enajstič nastopil na zaključnem turnirju in s tem izenačil rekordni dosežek Šibenika. V priljubljeni Jadranski ligi bo deset ekip, igralo se bo po dvokrožnem Na fotografiji so vodilni možje kluba in trenerji ter trenerka. Z leve stojijo športni direktor Uroš Kranjc, pomočnik trenerja članic Jure Krajnc, trener za telesno pripravo Lucijan Cigale, trenerja mlajših selekcij Domen Drobne in Darko Lesjak, glavni trener Damir Grgić, fizioterapevtka Althea Gwashavanhu, trenerka mlajših selekcij Danica Talajić, trener mlajših selekcij Urban Polutnik in predsednik kluba Borut Kop. sistemu (z vsakim doma in v gosteh). Zato bodo za ljubitelje košarke vse srede od 2. oktobra do sredine marca (z izjemo dveh vikendov Fiba) rezervirane za tekme Jadranske lige. Začelo se bo z der-bijem Cinkarna - Budučnost v sredo ob 18.00. Crnogorke sta zapustili Tamara Kapor in Jill Barta, prišli sta mladi srbski reprezentantki iz Crvene zvezde Mina Djordjević in Aleksandra Katanić, v ekipo se je po rehabilitaciji vrnila hrvaška reprezentantka Patricia Bura. V Celju se zavedajo, da si bo Budućnost med sezono privoščila še kakšen nakup. Mlajše tudi letos Za vrh se bosta potegovali obe bolgarski ekipi. Montana je zadržala vse Bolgarke, jim dodala našo reprezentantko Tino Trebec in reprezentantko Bosne in Hercegovine Mateo Tavić, nekdanjo igralko Cinkarne. Daleč najvišji proračun v ligi ima Beroe, za eno tujko lahko odšteje toliko kot celjski klub za vse skupaj. Zaenkrat sta znani le okrepitvi iz ZDA. Vidnejšo vlogo želijo odigrati Banovići, ki so si privoščili tri članske reprezentantke BiH, Nikolino Delić, Jovano Mar- ković in Ireno Vrančić, ter dve Američanki. Malo slabša kot v prejšnji sezoni naj bi bila beograjska Crvena zvezda, saj je izgubila tri nosilke igre. V ligi so še Partizan (Beograd), Kraljevo, Trešnjevka (Zagreb) in Orlovi (Banja Luka). Cinkarna je bila v minuli sezoni edina, ki je imela vse svoje tri selekcije (člansko, kadetsko in pionirsko) na zaključnih turnirjih. Tudi v tej sezoni bodo po regiji potovale celjske ka-detinje in pionirke. Šest pripravljalnih tekem Nova kapetanka Cinkarne je Švedinja Paulina Hersler. Košarkarica, visoka 193 centimetrov, je bila odlična v mlajših švedskih selekcijah. Leta 2012 je bila prva strelka mladinskega EP divizije A v Romuniji. V ZDA je v ligi NCAA igrala za dve ugledni Kapetanka Cinkarne je 25-letna Švedinja Paulina Hersler. univerzi. Letos je bila pri španskem prvoligašu Zara-gozi. Herslerjeva upa na nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Kvalifikacijske tekme bo v švedskem dresu igrala v februarju. Med prejšnjo sezono in po njenem zaključku je celjski klub zapustilo sedem igralk, sestri Nikolina in Anđela Delić, Andrea Maric, Chatrice White, Rangie Bessard, Zala Friškovec in Ana Radović. Cinkarna se je včeraj in v torek pomerila z romunskim podprvakom, ekipo Satu Mare. Prej je dvakrat zmagala (Triglav 107:68, ZTE Zalaegerszeg 82:80) in dvakrat izgubila (Jenisej 74:90, Pecs 66:83). Kaj lahko pričakujemo letos od Gr-gićeve zasedbe, bo v večji meri znano že v sredo med obračunom s črnogorskimi prvakinjami. Foto: SHERPA Pred četrt stoletja, 23. junija 1994, je ženski klub postal samostojen. Prej je bil del KK Celje, ki je združeval moške in ženske ekipe. V članski konkurenci je nato osvojil trideset lovorik, petnajst v državnem prvenstvu, trinajst v pokalu KZS in dve v Jadranski ligi. Iz Celja je v klube evro-lige ali evropskega pokala odšlo 23 igralk. V 25 letih je klub imel 41 slovenskih reprezentantk na uradnih tekmovanjih - skupno je za Slovenijo doslej nastopilo 87 košarkaric. Matjaž Sluga Medalja, ki bi lahko bila bolj žlahtna V srbskem Vršcu je bilo svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvu v natančnem pristajanju. 45-letni Matjaž Sluga iz Sevc pri Rimskih Toplicah je po devetih tekmovalnih serijah z dosežkom 18 centimetrov osvojil bronasto medaljo. S svetovnih prvenstev že ima dve srebrni kolajni, zato je priznal: »Vsaka medalja s svetovnega prvenstva mi veliko pomeni, zato sem zadovoljen. Sam rezultat pa je zame slab, tudi glede na to, kako dobro sem bil pripravljen. Vedel sem, da nas čakajo zahtevni pogoji, močna termika v vetrovnem vremenu. Zavedal sem se tudi, da bosta dva centimetra na serijo premalo za medaljo. Tu sem bil na meji. Vsekakor sem bil pripravljen za vsaj za eno mesto boljšo uvrstitev. Ce ne še več ...« Clan Društva za jadralno padalstvo Zlatorog Laško je aktualni evropski prvak in vodilni na svetovni jakostni lestvici. Sezona se bo sklenila oktobra. V Nemčiji bo sklepno dejanje svetovnega pokala, v makedonskem Prilepu pa evropskega pokala. V obeh je Sluga trenutno v skupnem seštevku na prvem mestu. »Vse bom storil, da obranim lanski naslov najboljšega v svetovnem pokalu. Niti slučajno ne bo lahko. A če bom zadržal dobro pripravljenost, ne bom imel večjih težav. Moje izkušnje in psihološka priprava še vedno prevladajo nad hitrostjo, ki jo imajo mlajši tekmovalci,« je zaključil Sluga. Selektor naše reprezentance je Celjan Srečko Jošt. DŠ, foto: osebni arhiv 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA WWW.NT-RC.SI PRODAM KUPIM novi tednik \fedm 2 илмој / STROJI PRODAM KUPIM POSEST ODDAM ODDAM MAZDO 2, letnik 2005, 83.000 km, redno AVTO, poškodovan ali v okvari, od letnika servisirano, štiri zimske gume, prodam. 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567-Telefon 041 666-136. 1384 747. 1194 AKUSTIKA PRODAM »MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, gozdarski vitel, 5 t, čelni nakladalec in čelno hidravliko za traktor UTB ali Zetor in razširjena platišča z gumami, 300/70 R20, za UTB 640 ali 550, prodam. Telefon 041 999-910. n ŠIVALNI šivalni stroj Bagat Nova Jadranka, na nožni pogon, prodam za 60 EUR. Telefon 031 572-314. 1289 PIANINO Forster Antik 102, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 260-994. p PRODAM TRAKTOR, lahko je brez dokumentov, poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060. 1194 V CELJU oddam gostinski lokal (dnevni bar). Telefon 041 650-737. 1424 V OKOLICI Celja oddam poslovni prostor za mirno obrt, velik približno 180 m2. Telefon 041 815-358. 1431 STANOVANJE NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO simentalko, lepo, staro 16 mesecev, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 837-492. 1403 KRAVO simentalko, pašno, staro 4 leta, dobro dojnico in teličko simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 840-282. 1220 BIKCA simentalca, težkega približno 220 kg, pašnega, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 839-116. 1420 KUPIM SOBO oddam eni zaposleni osebi (moški). Telefon 041 650-737. 1425 DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 132 PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ELEMENTE za kopalnico in sušilni stroj za perilo ugodno prodam. Telefon 031 287-258. 1366 KOMBINIRAN štedilnik, 3 x plin, 1 x elektrika, z električno pečico, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 068 153-194.1405 C televizija celje KOMTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si DNEVA od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 i fill it HIJ telemach ■ ^ kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 PRODAM GROZDJE šipon, laški rizling, sauvignon, modra frankinja in žametna črnina prodam ali menjam za smrekov les. Telefon 031 637-267. 1306 MEŠANO belo grozdje prodamo. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 070 897-014. 1323 BELO in rdeče mešano grozdje prodamo. Telefon 031 237-193. 1349 RUMENO šmarnico, nabrano ali iz vinograda, ugodno prodam. Telefon 031 621-283. 1352 GROZDJE: jurka, šmarnica, izabela, nikoli škropljeno, prodam. Telefon (03) 5771290. 1351 GROZDJE, sorte chardonnay, traminec in šipon, prodam. Telefon 041 420-730. p GROZDJE jurko, na brajdi, neškropljeno, ugodno prodam. Telefon 051 621-738. 1364 GROZDJE, belo, žlahtnih sort ali mošt, prodam. Telefon 041 525-237. 1286 20 suhih okroglih bal, druga košnja (otava), cena za balo je 25 EUR, okolica Prebolda, prodam. Telefon 031 789-595. 1401 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in brat JOSKO KOMERICKI iz Petrovč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo namenjamo dr. Jani Pečovnik in dr. Igorju Černiju ter vsemu osebju oddelka za abdominalno kirurgijo SB Celje. Hvala tudi duhovniku gospodu Tonetu Šerugi za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Žalujoči: vsi njegovi JURKO v brajdah, približno 300 kg, Raki-tovec, prodam po 0,50 EUR/kg. Telefon (03) 5793-453,zvečer. 1410 GROZDJE, belo, mešano, žlahtno, prodam. Telefon (03) 5798-718. 1417 www.go5Hsce-bohorc.com v^üsr** Ш" Bohorč "Ш Zaradi povečanega obsega dela ZAPOSLIMO samostojnega kuharja in samostojnega natakarja Info: 041 666 726 bohorc.marjan@siol.net Poroke Celje Poročili so se: Klementina LAZNIK iz Prebolda in Alexander SCHMELEV iz Nemčije, Ines LENART in Nejc BANO-VIĆ, oba iz Avstrije. Žalec Poročili so se: Sanja KUSER-BANJ iz Kaplje vasi in Vlado ČEH iz Domžal, Patricija JELEN in Nejc ZALOŽNIK, oba iz Celja, Katarina KOVAČIČ in Filip KRIŽANIČ, oba iz Avstrije. Laško Poročila sta se: Silva NA-PRET iz Zagorja ob Savi in Janez KASTELIc iz Ivančne Gorice. Velenje Poročili so se: Mateja JURKO in Gregor KROFLIČ, oba iz Velenja, Nataša POHARNIK iz Velenja in Luka KNEZ iz Šoštanja. PRODAM ŠTIRI sode za vino, iz nerjavečega jekla, prodam. Najboljša kakovost, z debelino pločevine 3 mm, volumnov 220, 800 in in 1.100 litrov. Vsi sodi imajo na pokrovu priključke za plinski priklop zaradi potiskanja vina v višje nadstropje. Cene sodov: sod 220 litrov za 550 EUR, sod 800 litrov za 900 EUR in sod 1.100 litrov za 1.200 EUR. Telefon 041 310-135. 1419 Umrla je naša upokojena sodelavka STANISLAVA LAVBIČ zaposlena kot srednja medicinska sestra na ginekološko-porodniškem oddelku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje RDEČE in belo grozdje: modra frankinja, žametna črnina, laški rizling, rumeni muškat, savignon, rumeni plavec prodamo. Telefon 041 886-935, 031 478-841.1410 GROZDJE jurka, 350 kg, v okolici Celja, prodam. Informacije po telefonu 041 397566. 1412 KAKOVOSTNO belo in rdeče grozdje: laški rizling, žametna črnina, virštanjski vinorodni okoliš, prodam. Telefon 031 397-497. 1418 RDEČE grozdje prodam. Možna prevoz ali pecljanje. Telefon 041 851-411. p KRMNI krompir prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 663-137. 1051 GROZDJE šmarnico in jurko prodam. Telefon 031 434-714. 1427 KAKOVOSTEN ječmen prodam. Telefon 041 505-832. 1430 OSTALO Pride čas, ko ni več časa. Se stopinja ustavi in ne more naprej. (Dane Zajc) ZAHVALA V začetku septembra smo se dokončno poslovili od LEONA LESKOVŠKA iz Celja Številni sorodniki, prijatelji in znanci ste se mu poklonili na njegovi zadnji poti, vsak na svoj način - s cvetjem, svečami, solzo v očeh ... Praznina, ki ostaja za njim, je neizmerna, ostajajo pa spomini na številne lepe trenutke. Hvala vsem, ki čutite z nami. Vojka, Alenka, Katja in Karmen z družinami SUHA mešana drva ugodno prodam. Telefon 041 505-832. 1430 ŽARNI grob ugodno prodam. Telefon 041 817-348. 1400 PEČ za kurilno olje Buderus, 29 do 34 Kw, z gorilnikom Man in 200 l kurilnega olja, zelo ugodno prodam. Telefon 041 798561. 13 8 2 KUPIM Iščemo odgovore na vprašanja poslušalcev. Vsak ponedeljek ob 12.30 HLODOVINO lubadarja, bora itd. kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 6 81-374. 1428 Metni moški, Slovenec, iz Ljubljane, z lepim nasmehom, podjetnik, 175 cm, rekreativni športnik, nekadilec, vegetarijanec, ljubitelj narave, morja, išče žensko. Telefon 031 207-203. p Vaš zakaj, naš zato. DRVA, bukev, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 051 743-942.p RDEČE vino, sorte jurka, predsetvenik in okrogle bale trave prodam. Telefon 041 882-325. 1397 SAMONAKLADALKO Sip, 19 m3, silokombajn Sip SK 80, kiper prikolico za traktor, domače izdelave, gradbeno parcelo, 3.240 m2, okolica Velenja in dvobrazdni plug Imt, 12 col, prodam. Telefon 031 799-476. 1374 CISTERNE za vino, nerjaveče, 300 in 400 l, prodam po polovični ceni. Telefon 041 521-847. 1399 PRIKOLICO za osebni avto, malo rabljeno, testirano in malo rabljeno harmoniko Branko Poličar, Be, Es, As, prodam. Telefon 031 883-319. 1413 TRI industrijske šivalne stroje za blago, usnje, overlook za robljenje in industrijsko likalno mizo, prodam. Telefon 041 945-589. 1415 DVE telički pasme šarole, stari 8 in 9 mesecev, in 30 arov koruze prodam. Telefon 041 809-162. 1414 JARKICE, rjave, grahaste, črne, beli leghorn, črne težke in aurokana pred nesnostjo prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Prodajamo kakovostna krmila za kokoši in piščance. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. p novi tednik »MIKSER« za prašiče in stiskalnico za sadje, 100 l, prodam. Kupim teličko, težko 250 kg. Telefon 031 888-862. 1378 IŠČEM vitko soplesalko srednjih let ali starejšo za vadbo družabnih plesov. Telefon 040 306-497. 1402 NOVO »laksarico« prodam. Oddam delujoč hladilnik Gorenje. Telefon 051 654-944. 1429 Smrti Celje Umrli so: Henrik DRAME iz Celja, 80 let, Veronika HOLEŠEK iz Šmartnega ob Paki, 64 let, Nikolaj ZAGORIČNIK iz Celja, 77 let, Stanislav ZUPANC iz Migoj-nic, 81 let, Bernardka STEZINAR iz Celja, 90 let, Helena KOBAL iz Pongraca, 83 let, Marija HUDOURNIK iz Dobriča, 73 let, Ivan TOVORNIK iz Globokega, 80 let, Vinko KRAŠOVC iz Leskovca, 57 let, Roman ROMIH iz Dobropo-lja, 60 let, Martin ARNŠEK iz Migojnic, 72 let, Zvonko Vijanej KRAJNC iz Celja, 89 let, Sonja FLORJANČIČ iz Vojnika, 85 let, Erika MAJCEN iz Celja, 77 let, Josip KOMERIČKI iz Petrovč, 84 let. Žalec Umrli so: Janez PUSOVNIK iz Vrbja, 86 let, Ema MAROVT z Vranskega, 82 let, Marija STIFTER iz Čepelj, 79 let. Velenje Umrli so: Rafael JELEN iz Velenja, 78 let, Aleksandra PO-STRUŽIN iz Velenja, 84 let, Alojzij LAH iz Velenja, 89 let. Bolečino da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nam nihče ne more vrniti... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice ANGELE BREČKO rojene Čater iz Črnolice pri Šentjurju (9. 8. 1927 - 12. 9. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v času njene bolezni stali ob strani, nam nesebično pomagali, nam izrekli besede sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter denarno pomoč. Posebna zahvala patronažnim sestram iz ZD Šentjur, pevcem, organistu, duhovniku, godbeniku in govorniku ter pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: vsi njeni Bili smo kakor barka na razburkanem morju, večkrat je posijalo sonce in kopno je bilo tik pred nami. Pred njim pa črni oblaki. Odšla si brez slovesa in obala je ostala sama. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila MARICA PETROVIČ rojena Gašpert z Lopate 20g, Celje (17. 3. 1951 - 20. 9. 2019) Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala ekipi nujne intervencije bolnišnice Celje, pogrebni službi Ve-king, pevcem skupine Eros in gospodu duhovniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči mož Stane, hčerka Sanja in vnukinja Clara 1423 KAiOSESTVo VOGRINEC s.p. Male Braslovče Qo41668654)V> NARAVNI in UMETNI KAMEN SPOMENIKI * NAGROBNI NAPISI * POLICE * STOPNICE KAMNOSEŠTVO www.kamnosestvo-vogrinec.si n p RADIO CELJE Ekipa Novega tednika in Radia Celje Vsi za enega, eden za vse Seveda ni treba dvakrat poudarjati, kako smo v naši medijski hiši ponosni na 65-letnico Radia Celje. O tem pričajo naše reportaže in poročanja o zgodovini ter prihodnosti največjega tovrstnega medija v naši regiji. V teh dneh je bilo res pe- v središču Celja zabavali s stro. Ne le zato, ker smo se poslušalci in zanje pripra- vljali številna presenečenja tudi v programu Radia Celje. Poslušalci so nam čestitali, nam zaželeli lepe želje, napisali so nam tudi kar nekaj zanimivih stvari ali dogodkov iz svojega življenja, ki so povezani z Radiem Celje. To slednje nam je še posebej všeč, saj pomeni, da smo resnično del življenja naših poslušalcev. Zanimivo je bilo tudi v našem uredništvu, kjer smo našemu 65-letniku, ki postaja vedno bolj mladosten, tudi nazdravili in njemu v čast »pospravili« slastno torto Kulinaričnega ateljeja Meringa iz Rimskih Toplic ter še kakšno dobroto poleg. Takšni trenutki imajo svoj čar, saj se spomnimo tudi vseh nekdanjih sodelavcev, porodi pa se tudi kakšna ideja za prihodnost. Kadar smo skupaj, nas to še bolj poveže in združi v nameri, da naj Radio Celje še naprej ostane dobra družba in vir informacij za naše poslušalce. Sšol, foto: GrupA Direktorica medijske hiše Novi tednik in Radio Celje Anica Šrot Aužner, urednica Radia Celje Tanja Seme in slastna torta, ko je bila še v enem kosu... radio celie 90.6 1 95.11 95.9 1 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Četrtek, 26. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop Petek, 27. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Sobota, 28. september 7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Nedelja, 29. september 7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 no- 90,6 95,1 95,9 100,3 rad io ce je Vedm г \Mevwjl novi tednik Vedm г (ллжој/ vice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 30. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca Torek, 1. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Sa- vinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev) Sreda, 2. oktober 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Savinjska danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Savinjska danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice NAPOVEDNIK 23 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Aktivni možgani in zdravo srce predavanje Staša Žnidarja Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Arthouse 30, študentska dela ob 30-letnici Šole za risanje in slikanje; do 30. 9. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Park Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: razstava 3. likovnega ex-tempora: Poletje I. Celoletne likovne kolonije; do 30. 9. Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava Dan starejših, gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje; do 31. 10. Upravna zgradba tovarne Etol, Škofja vas: razstava fotografij Zdenka Podlesnika; do 31. 10. Galerija Štekl Gornji Grad: razstava kostumov Križajo se nitke akademske slikarke Terezije Ba-stelj; do 30. 9. NEDELJA 17.45 Leto opice - komična drama 19.45 Ad astra: Pot do zvezd: - pustolovski, drama, fantazijski SREDA 19.00 Zaton - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 19.45 Downton Abbey - drama 20.30 112 - triler, kriminalka 22.00 Prekletstvo Valburge -grozljivka SOBOTA 18.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 19.00 112 - triler, kriminalka 20.00 Prekletstvo Valburge - grozljivka 21.40 Kraljice zločina - akcijska kriminalka NEDELJA 16.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 18.00 Downton Abbey - drama 19.00 112 - triler, kriminalka 20.20 Kraljice zločina - akcijska kriminalka PONEDELJEK 18.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija 20.00 Igor in Rosa - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 26. 9. 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Mihael, nadangel, ki je kakor Bog odprtje občasne razstave; avtorica: kustosinja Gabrijela Kovačič 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Cikel ruskega filma 2019: Matilda vstop prost 19.00 Knjižnica Laško Čitalništvo na Slovenskem predavanje s kulturnim programom; predava: ddr. Igor Grdina 21.00 Galerija Račka Celje Nataša Živkovič: Sine performans 19.30 Gledališče Celje_ Nava Semel: Večni otrok abonma po posebnem razporedu in izven PETEK, 27. 9. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Zemlja pleše voden ogled razstave; vstop prost 18.00 Gledališče Celje_ Johanna Spyri: Heidi premiera; izven abonmaja 19.00 Atrij Doma sv. Jožefa Celje Zdravniški orkester Camerata medica koncert iz sklopa Večer v atriju; vstop prost 20.00 Mestni trg Slovenske Konjice Magnifico koncert SOBOTA, 28. 9. 17.00 Gledališče Celje_ Nava Semel: Večni otrok abonma po posebnem razporedu in izven 19.00 Velenjski grad Z Gledališčem Velenje v novo sezono večer poezije, skečev in utrinkov nove lastne produkcije Gledališča Velenje 20.00 Celjski dom_ Adi Smolar koncert ob 60. obletnici NEDELJA, 29. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 16.00 Tržnica pri Fontani piva Zeleno zlato Žalec 13. Festival veteranskih godb Slovenije 17.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje na gradu Podsreda koncert udeležencev seminarja za zborovsko dirigiranje 18.00 Dvorec Novo Celje Tukaj, nekoč in danes ogled razstave s strokovnim vodstvom mag. Alenke Domjan 19.30 Gledališče Celje_ Kdor gleda ljudi skozi mačje oči Svetlana Makarovič z gosti; ekskluzivno gostovanje TOREK, 1. 10. 11.00 Osrednja knjižnica Celje -Levstikova dvorana Alma: Svet pred domačim pragom Slovenska predstavitev prve slovenske slikanice o Almi M. Karlin; gostji: avtorica: Mojiceja Podgoršek in ilustratorka Polona Kosec; vstop prost SREDA, 2. 10. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Trije prašički lutkovna predstava; izvaja: Grajsko lutkovno gledališče Sevnica; vstop prost 18.00 Celjska kulturnica Jesen ihti predstavitev zbirke pesmi Branka Zupanca 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec 1. javna produkcija Ostale prireditve ČETRTEK, 26. 9. 16.00 Pri obrambnem stolpu v Žalcu Svečana trgatev trte Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu 17.30 Ipavčev Kulturni center Šentjur Pilates z Mašo Jazbec vstop prost 18.00 MK, Mestna knjigarna in papirnica, Celje Predstavitev procesa prisotnosti predavanje 18.30 Celjski mestni park Zdravilni qi gong -energetska vadba za zdravje vadbo vodi Manja Potočnik; vstop prost Kino Spored od 26. 9. do 2. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Tisto: Drugo poglavje - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.50, 19.00, 20.50 petek, sobota: 16.50, 19.00, 20.50, 22.10 sreda: 16.30, 19.20 Ad astra: Pot do zvezd - pustolovski, drama, fantazijski od četrtka do torka: 15.50, 20.30 sreda: 16.10, 20.30 Angry Birds 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 13.50, 16.50 Bilo je nekoč ... v Hollywoodu - drama, triler od četrtka do torka: 18.00 sreda: 16.20 Downton Abbey - drama petek: 22.00 sobota: 14.20, 22.00 nedelja: 14.20 Hitri in drzni: Hobbs in Shaw - akcijski, pustolovski od četrtka do torka: 19.20 sreda:18.30 Joker - premiera; triler drama sreda: 20.00 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.00, 18.50, 19.40 sobota, nedelja: 14.30, 15.10, 16.15, 18.00, 18.50, 19.40 Kraljica zločina - drama, akcijski od četrtka do torka: 16.00, 21.20 sreda: 21.20 Laži in kraja - kriminalni, drama od četrtka do torka: 21.00 sreda: 21.10 Levji kralj - animirani, pustolovski, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 17.00 sobota, nedelja: 13.40, 17.00 sreda: 16.00 Prevarantke z Wall Streeta - komedija, drama, kriminalni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 16.30, 18.40, 20.00 petek, sobota: 16.30, 18.40, 20.00, 22.15 sreda: 16.50, 18.40, 20.20 Pridni fantje - komedija sobota, nedelja: 15.00 Rambo: Do zadnje kaplje krvi - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 18.20, 20.20 petek, sobota: 18.20, 20.20, 22.20 sreda: 18.20, 20.50 Roger Waters: Us+Them - mu-zikal sreda: 19.00 Tačke na patrulji - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.00, 16.00, 17.30 sreda: 15.30, 17.00 Veliko popotovanje - animirani, družinski, komedija sobota, nedelja: 14.10 ineiro|H»l ČETRTEK 19.00 Ad astra: Pot do zvezd: - pustolovski, drama, fantazijski PETEK 18.00 Pavaroti - dokumentarni 20.00 Downton Abbey - drama SOBOTA 17.45 Pavaroti - dokumentarni 19.45 Ad astra: Pot do zvezd: - pustolovski, drama, fantazijski 18.30 Aškerčev trg Laško Obeležitev 150-letnice ustanovitve čitalnice v Laškem trgu odkritje spominske plošče 19.00 Celjski dom_ Uvodne informacije o pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga vstop prost 19.00 Bio prodajalna Norma Celje_ Alzheimer predavanje dr. Iztoka Ostana; vstop prost 19.00 VIT-točka, poleg prostorov Občinske knjižnice Polzela Utrip domoznanstva predstavitev Kulturno-umetniškega društva Polzela ob 120-letnici delovanja; vstop prost PETEK, 27. 9. 8.30 Sončni park in Vila Rožle Velenje 46. mala Napotnikova kiparska kolonija tudi v soboto ob istem času, ob 14.00 razstava nastalih umetniških del in zaključek kolonije 10.00 do 17.00 Osrednja knjižnica Celje Dan raziskovalcev 2019 primerno za vedoželjne vseh starosti; vstop prost 10.00 do 17.00 Grad Podsreda Dan odprtih vrat ob svetovnem dnevu turizma 11.00 Zbor pred obnovljenim TIC Slovenske Konjice Urbani sprehod z dušo vodenje sprehoda in kulturni program: učenci in učitelji OŠ Ob Dravinji 16.00 Pri Fontani piva Zeleno zlato Žalec Svetovni dan turizma pobratenje z Vinsko fontano Marezige 19.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Andrej Kuhar pogovor z gostom bo vodil Bert Savodnik SOBOTA, 28. 9. 10.00 Kardeljeva ploščad Velenje Praznik MO Velenje in Mestne četrti Velenje kulturno, športno in kulinarično obarvana prireditev 11.00 Mestno središče Celje Mladi talenti Celja predstavili se bodo mladi glasbeniki Glasbene šole Celje, I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje -Center; v primeru slabega vremena odpade 14.00 Pri Fontani piva Zeleno Zlato Žalec Otroški Oktoberfest 16.00 Pri Fontani piva Zeleno Zlato Žalec Hmeljarski likof 18.00 Vila Bianca Velenje_ Si, kar ješ, pomen prehrane za naše zdravje predava: dr. Maja Kolar 19.00 Pri Fontani piva Zleno Zlato Žalec Savinjski Oktoberfest ansambel Zeme in Dejan Vunjak PETEK, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 27. september, Dan raziskovalcev 2019 od 10. ure Regijsko študijsko središče Celje PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 30. september, Potopisno predavanje Filipini ob 17. 30 Predal bo Franci Horvat V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje TOREK, LEVSTIKOVA DVORANA 1. oktober, Alma: svet pred domačim pragom ob 11. uri Predstavitev prve slovenske slikanice o Almi Karlin SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 2. oktober, Lutkovna predstava Trije prašički ob 17. uri Grajsko lutkovno gledališče Sevnica NE Z BRANJEM DO ZVEZD SPREGLEJTE Bralna značka za odrasle Zaključek 8. bralne značke bo 10. decembra 2019 NE ALMA: SVET PRED DOMAČIM PRAGOM SPREGLEJTE Prva izvirna slovenska slikanica Na voljo od 1. oktobra dalje NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Branje s kužki Informacije na 03 426 17 66 NE CIKEL ZDRAVSTVENIH PREDAVANJ SPREGLEJTE Prvo predavanje bo 17. oktobra o koronarografiji V sodelovanju z Društvom DVE NE V DVOJE OKROG EKVATORJA SPREGLEJTE Cikel petih potopisnih predavanj od 10. oktobra 2019 dalje v Levstikovi dvorani 20.00 Šotor pred Gasilskim domom Dolga Gora 5. Oktoberfest Dolga Gora z Modrijani NEDELJA, 29. 9. 10.30 Farovški kozolec v Galiciji Trgatev trte Jakobine in delavnica starih običajev za otroke 18.00 Dom kulture Velenje Pozitivna psihologija predava: Sanela Banović, dr. med. PONEDELJEK, 30. 9. 17.30 Osrednja knjižnica Celje O tisti ironiji in tistem smehu, ki osvobaja predavanje patra dr. Karla Gržana TOREK, 1. 10. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dober dan, življenje prireditev ob 20-letnici univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Ljudska univerza Celje Vzpostavitev pristnega stika z mladostnikom delavnico vodi dr. Sara Jerebic SREDA, 2. 10. 10.00 Socio - Večgeneracijski center Celje Zdravo jem delavnico vodi Nataša Kolar Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Kozjani na vrhu Triglava trgali in »prešali« Aljaževa kapljica je stekla v legendo Bilo je zgodnje jutro prvega septembrskega četrtka. Skupina osmih planincev, ki je grizla kolena proti vrhu, na prvi pogled ni bila drugačna od vseh, ki so se v tej sezoni namenili stopiti na naš najvišji vrh. V resnici pa so bili fantje in dekle na čisto posebni misiji. Na vrhu Triglava so iz nahrbtnikov potegnili trto z grozdjem, leseno stiskalnico in harmoniko. Trgatev na najvišji točki naše dežele se je lahko začela. SAŠKA T. OCVIRK Kako in kdaj se je porodila zamisel, se komaj še kdo spomni. Menda je v šali nekoč beseda dala besedo, ta pa se je nazadnje ujela še v stavo. Člani Tenis kluba Kozje so po nekaj letih zbijanja šal na ta račun ob dvajsetletnici uradne ustanovitve društva sklenili, da bi bila uresničitev te ideje vredna jubilejnega praznovanja. Ker mošta na vrhu Triglava v vsej zgodovini našega pomnjenja res še nihče ni pridelal. Vse je šlo po protokolu - kava v Mojstrani in vzpon iz doline Krme. Po petih urah so svojo odo zapeli prvi žulji, a so jih z vriski ob pogledu na Triglavski dom na Kredarici takoj utišali. Dan je bil tako lep, da so ga nekateri že v sredo okronali s pohodom na sam vrh hribovskega očaka. Poleg nog je premierne obiskovalce Aljaževega stolpa že prvi večer bolela tudi zadnja plat. A se zato nihče ni kislo držal. Ob zvokih harmonike se je dan končal tako, kot si ga planinec lahko le želi. Četrtkovo jutro jih je predramilo z mislijo - zdaj ali nikoli. Zvonko Ivačič, Primož Pečnik, Bojan Dobravc, Matija Pečnik, Toni Hostnik, Jože Zajc, Ivica Krošelj in Roman Gradišek so se zavedali, da pišejo zgodovino. Temu je pritrjevalo tudi sonce na povsem jasnem nebu. Na strehi Slovenije so spoštljivo s trte odrezali grozdje, ga stlačili v »prešo« in stisnili sladek mošt. Nekaj minut kasneje so ob zvokih harmonike in začudenih pogledih ostalih planincev z njim tudi nazdravili. Kot so povedali najbolj vrhunski vinarji države, so preostanek mošta odnesli v dolino. »Pričakujemo, da bomo donegovali približno dvesto litrov kozjanske Aljaževe kapljice,« v smehu sporočajo vsem podpornikom in prijateljem. Pod vznožjem Julijcev je bil seveda najlepši pogled na smerokaz proti Štajerski. In potem še tisti za domače Kozje. Tudi če ste Aljaževo kapljico zamudili, bo njena legenda na Kozjanskem živela še dolga leta. V njenem duhu se v teh gostoljubnih krajih vedno najde kozarček domačega za obiskovalce. Foto: Tenis klub Kozje FOTO TEDNA Dolgo se niso videle Foto: GrupA Ted ni ko ve Št. 39/ Leto 74 / Celje, 26. september 2019 Na Rogli sprehod med krošnjami str. 36-37 Arheološka odkritja na Ponikvi str. 30-31 Prvi srednjeveški dan Guštfest: nostalgija in na gradu Žovnek str. 33 odlična kulinarika str. 38-39 26 INTERVJU Peter Svetina, varuh človekovih pravic »Solidarnosti, razumevanja, spoštovanja in človečnosti nam še primanjkuje< Ob mednarodnem dnevu miru se je Peter Svetina, varuh človekovih pravic, ki je na tem položaju od februarja letos, v Celju udeležil prireditve Pozdrav ptic miru, ki jo že vrsto let pripravlja Osnovna šola Lava. To priložnost smo izkoristili za daljši pogovor z njim, in sicer o njegovih izkušnjah po prevzemu položaja, pogledih na delo in ciljih, ki si jih je zadal za svoj mandat. ROBERT GORJANC Po nekaj mesecih, odkar ste prevzeli položaj varuha, je problematika na področju človekovih pravic približno takšna, kot ste si predstavljali pred mandatom, ali aktualno stanje precej odstopa v negativnem ali morda pozitivnem smislu? Nisem si predstavljal, kako široko je področje človekovih pravic. Seveda, dokler se nisem resno odločil za kandidaturo, si prebral letnih poročil in si ustvaril podrobnejše slike. A po sed- mih mesecih dela na tem položaju lahko rečem, da je stanje takšno, kot sem ga pričakoval - na nekaterih področjih boljše, na drugih žal slabše. Lahko navedete ta področja? Negativno sem presenečen predvsem nad odzivi posameznih državnih ustanov, organov lokalnih skupnosti in njihovega dojemanja vloge naše ustanove. V Sloveniji imamo zelo različne poglede na to. Tudi to, kako resno jemljejo varuha človekovih pravic, je odvisno od ustanove do ustanove, od ministrstva do ministrstva, od občine do občine. Tako so na primer nekateri, za primer lahko vzameva občine, zadovoljni z našim delovanjem oziroma s predlogi za reševanje težav njihovih občank in občanov. Za nekatere pa smo včasih tudi »nebodigatreba«. Na katerih področjih je trenutno največ težav, če sodite po pritožbah, pobudah za reševanje in pismih, ki jih prejemate? Še vedno je največ težav na področju socialnega varstva oziroma na področju, za katerega je odgovorno ministrstvo za delo, družino in enake možnosti. Morda ravno zato, ker gre za tako široko področje delovanja. Veliko težav in pobud obravnavamo s področja mladih, še posebej ko gre reševanje njihovih stanovanjskih težav. Slovenija je zastala v razumevanju pravice do doma, ki je ustavna kategorija. To se je posebej zaiskrilo v teh dneh ob protestu pred državnim zborom? Tudi. Varuh človekovih pravic iz leta v leto s poročili, v katerih oriše stanje človekovih pravic v Sloveniji, in s priporočili državnemu zboru opozarja na te težave. Zanimivo je, da vlada zavrača priporočilo varuha, da je to področje treba urediti. Zelo me je razveselilo, ko sem v medijih zasledil izjave mladih, ki opozarjajo, da težava z uresničevanjem pravice do doma prihaja tudi na področje starejših, kar potrjuje, da medgeneracijska solidarnost deluje. Pereče je tudi vprašanje okoljske problematike, kljub močnim okolj-skim gibanjem in organizacijam. Pri varuhu opozarjamo, da odnos družbe do okolja ni primeren, kljub temu da se stanje izboljšuje, a smo še daleč od tega, da bi lahko rekli, da bomo zanamcem zapustili primerno okolje. /I tedn »Nisem tako negativen, kar se tiče delovanja pravne države, ker se moramo zavedati, da je treba vedno izkoristiti vsa pravna sredstva. Kajti osnovna človekova pravica je, da lahko uveljavljamo pravna sredstva - od osnovne pritožbe do iskanja pravice na evropskem sodišču.« Peter Svetina (1965) je specialni pedagog in socialni podjetnik, ki je celotno svojo poklicno pot posvetil področju socialnega varstva, šolstva ter delovanju invalidskih, humanitarnih in prostovoljnih organizacij. Po študiju je pri 25 letih prevzel vodenje invalidske bivalne enote Dom počitka Mengeš, poklicna pot pa ga je že kmalu vodila na avstrijsko Koroško, kjer je deloval v Lebenshilfe (življenjska pomoč). Poleg dela pedagoškega vodje je tam tudi strokovno koordiniral delo štirih zavodov omenjene organizacije, ki invalidom pomaga pri organiziranju življenjskih dejavnosti. Po vrnitvi v Slovenijo je svojo strokovno kariero nadgradil s sodelovanjem s Šentom, slovenskim združenjem za duševno zdravje, ki mu je je pomagal pri ustanovitvi zaposlitvenega centra za invalide Karso v Pivki, kjer je bil tudi direktor. Zadnjega poklicnega podviga se je pred štirimi leti lotil s kmetovalcem Matijo Zadrgalom. V Komendi sta ustanovila Grunt, zavod za socialno podjetništvo na podeželju. Februarja letos je s podporo vseh 89 prisotnih poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije začel šestletni mandat varuha človekovih pravic. > Peter Svetina je našo medijsko hišo obiskal, preden se je udeležil prireditve Pozdrav ptic miru, ki jo je pripravila Osnovna šola Lava in je bila združena z obeleževanjem 65-letnice Radia Celje. INTERVJU 27 Peter Svetina pravi, da funkcijo varuha človekovih pravic državne ustanove različno sprejemajo in dojemajo, za nekatere je še vedno tudi »nebodigatreba«. Stalnica je še naprej revščina, srečujemo se s težavami zaradi neusklajenih socialnih transferjev, a se po drugi strani stvari tudi premikajo. Počasi, a se. Pred dnevi je na primer vlada končno obravnavala zakon o poravnavi krivic staršem slepih in slabovidnih, ki jih je država - oziroma ministrstvo - z napačnim razumevanjem oziroma razlago zakona prikrajšala za enega od dodatkov, ki bi ga morali dobiti za svoje otroke. In tega sem izjemno vesel. Kaj pa pritožbe glede medsosedskih sporov, odpuščanja in podobne problematike, kar smo zasledili tudi pri prejšnjih varuhih? Je tudi tega še vedno veliko? Da, veliko. Trudimo se ljudem pomagati in jim svetovati, vendar žal nimamo čarobne paličice. Varuh človekovih pravic namreč ne more reševati medsosedskih in družinskih »Poslanci so me izvolili in zdaj me bodo morali šest let poslušati. Obljubil sem jim, da bom >težil<.« sporov, na primer glede dedovanja, delovnih razmerij, saj ima pristojnosti »le« v zvezi z delovanjem državnih organov, organov lokalne samouprave ali nosilcev javnih pooblastil. Če na primer dobimo pobudo o delovnem sporu, opozorimo inšpekcijo, ampak nimamo pristojnosti, da bi posegali v spor. Imamo pa močan glas, ki ga tudi povzdignemo, če je treba, in na ta način opozorimo na krivice, ki se dogajajo. Vsi smo namreč v službi ljudi, a včasih na to pozabljamo. Prej ste omenili revščino. Kaj menite o socialni sliki Slovenije? Znano je, da še vedno precej ljudi živi v revščini ali na njenem pragu? Ste se ob dosedanjem delu na položaju varuha še bolj prepričali v to? Zame, tako osebno kot službeno, a tudi za ustanovo, ki jo vodim, je takšno stanje v razviti družbi in državi, kot je Slovenija, nesprejemljivo. Socialna država, kar je zapisano tudi v ustavi, bi morala bolje delovati. A marsikje ne, zato je treba urediti socialne transferje, davke ... Pri varuhu se ogromno srečujemo s primeri deložacij in s primeri, ko ljudje zaradi minimalnih dolgov ostanejo brez svojega stanovanja in so potem pahnjeni v revščino, tudi brezdomstvo. Nesprejemljivo je, da marsikdo ne more preživeti s svojo plačo, čeprav hodi v službo in dela osem ur ali več. To je prevelika anomalija v sistemu in to me boli. Tudi zato sem glasen in bom toliko časa, dokler se reči ne bodo premaknile na bolje. Kako lahko ukrepate, ko gre na primer za deložacije? Podrobno preverimo, kako so bili postopki izpeljani, predvsem nas zanima, v kolikšni meri je šlo za nesorazmerno ukrepanje. V določenih primerih je žal prepozno in ne moremo več pomagati, smo pa tudi uspešni. Vedno pozivam ljudi, da morajo ob prejemu odločbe izkoristiti vsa pravna sredstva. Naj uporabijo brezplačno pravno pomoč, naj vprašajo uradnike, nenazadnje tudi nas. Ko nismo zadovoljni, se moramo pritožiti, saj s tem sprožimo ustrezne postopke, zaustavljamo izvršilna dejanja in preprečujemo, da bi se nam (z)godila krivica. Če se ne pritožimo na odločbo ali sodbo, si zapremo vrata, naše poti so pravno izčrpane in potem tudi varuh nima več možnosti ukrepanja. Torej, s sodelavci smo vedno na voljo, da ljudem pomagamo pri uveljavljanju njihovih pravic in jih na njihovi poti usmerimo. Če ne drugega, pomagamo s strokovnim nasvetom oziroma jih napotimo na pravi naslov, ko več ne vedo, kako in kaj. Se pravi, da gre pri varuhu bolj za neke vrsto svetovalno, usmerjevalno vlogo? Pri varuhu v prvi vrsti obravnavamo pobude ljudi in v tem procesu tudi usmerjamo, svetujemo. Če ponazorim s primerom ... Ko prejmemo pobudo nekoga, vedno vprašamo organ, ki naj bi mu kršil pravice, kako vidi ta problem, tako da imamo vedno vpogled v stališča obeh strani. Zelo neprimerno bi bilo, če bi poslušali le eno stran in se na tej podlagi »slepo« odločali. Torej odgovor vsakega organa, ki ga prejmemo, temeljito preučimo z vidika spoštovanja človekovih pravic. Po potrebi pridobimo tudi različna druga mnenja, pregledamo domače in tuje pravne dokumente. Šele ko preučimo vse informacije, lahko ugotavljamo, ali je posamezniku organ kršil pravice ali ne. Tako da ne gre zgolj za svetovanje in usmerjanje, ampak tudi dejavno vlogo. Nenazadnje tudi sami zaznavamo kršitve v družbi in jih obravnavamo. Na lastno pobudo torej. Skrbimo, da se raven že doseženih pravic ne bi nižala. Premalo posluha državnih ustanov, neod-zivnost, aroganca in podobno so bili vedno visoko na seznamu pritožb državljanov. Koliko tega ste zaznali v minulih mesecih, odkar ste prevzeli mandat varuha? Preveč. Dogaja se, da ljudje od neke ustanove tudi po več let ne dobijo odgovora, čeprav so ustanove, kot sem že omenjal, servis državljanov. To bi res moralo biti vsem jasno. Nesprejemljivo je, da ne dvigujejo pošte ali nanjo ne odgovorijo. To je osnovna kultura in kot zaznavamo pri nas, je tega res preveč. Tudi sam sem že bil presenečen, ker se je že zgodilo, da tudi varuha niso jemali resno in smo tudi mi kdaj ostali brez pojasnil. Ampak sem vesel, ker se v zadnjem času zdi, da se je komunikacija izboljšala, za kar se lahko zahvalim tudi vam, urednikom in novinarjem, ki v medijih namenjate prostor vsebinam varuha človekovih pravic. Tudi v medijih moramo včasih stopnjevati pritisk. Veste, aroganca včasih nima meja. Zadnjič »Pri kateri zakonodaji najbolj škripa v državi, je težko govoriti. Varuh človekovih pravic pokriva 24 področij in zelo težko bi bilo izpostaviti eno.« »Še vedno je največ težav na področju socialnega varstva.« sem vodstvene predstavnike neke ustanove vprašal, če res nekomu niso odgovorili in zakaj so postopali tako, in sem dobil odgovor, da če ta oseba vseeno želi njihov odgovor, naj jim to sporočimo iz urada varuha.. Moram reči, da sem kar malo zastrigel z ušesi. Lahko imenujete to ustanovo? Raje ne bi. Ali se plebiscitarna podpora, kot ste jo prejeli v državnem zboru, pozna tudi pri sprejemanju in komunikaciji državnih ustanov? Ali je to že malo pozabljeno? Kje ob sistemskih zakonodajnih vzvodih želite dati svojo osebno noto? Zakonodaja je okvir, v katerem moramo delovati. V življenju je treba iti do roba, izkoristiti vse možnosti, ki so znotraj zakonodaje. Ne čez, ampak do roba. Tako sem »Žal se ne morem sestati z vsemi, ki bi si to želeli, tudi ne morem sprejeti vsakega klica, zaradi tega imam velikokrat slabo vest, a žal pač fizično ne gre.« navajen delovati. Na potrebo po sistemskih in zakonodajnih spremembah v uradu stalno opozarjamo. Omenil sem stanovanjsko zakonodajo, kjer je predvsem problem, da Slovenija nima strategije. Glede podpore, ki sem jo prejel, pa lahko rečem, da je bila res neverjetna. Moram reči, da z vsemi poslanskimi skupinami zelo dobro sodelujem in imamo odprta vrata drug za drugega, da poslušajo moje predloge, soočamo mnenja in stališča. Tudi sodelovanje z ministrstvi je dobro, ampak bistveni so rezultati. Ti so zame pomembnejši od vsega, zato nanje tudi sam nestrpno čakam. In nekateri so že tu. Šest let je na primer trajalo, da bi se zakonsko uredil prevoz študentov invalidov, novembra bo zakon vendarle stopil v veljavo. Pogovarjali smo se z ministrstvom za infrastrukturo, zakon je šel na vlado in zdaj je že v parlamentarnem postopku. Koraki naprej so mogoči, le pot zanje in voljo je treba najti. Kako ste zastavili svoj način dela, ko se seznanjate s težavami državljanov? Ko pride pobuda v hišo, jo preberem. Prav vsako. In enako ravnam, ko pošljemo odgovor pobudniku. Tudi tega vedno preberem in ga po potrebi sooblikujem. Pogosto moramo nevladnih organizacij, zelo radi doniramo, imamo dobre programe za delitev donacij. Včasih razmišljam, da bi bilo morda bolje, če bi dali kakšen evro manj in bi raje pozdravili sočloveka oziroma bili človeku človek, kot da se z enim evrom oziroma SMS skušamo odkupiti za lastno ignoranco. V kolikšni meri ste še posebej občutljivi za problematiko in reševanje težav ljudi s posebnimi potrebami, tudi na podlagi lastne življenjske izkušnje? Imate sestro z motnjami v razvoju zaradi downovega sindroma, tudi vaš sin po zapletu pri operaciji občuti posledice motenega razvoja? Koliko je pri nas pripravljenosti za sprejemanju drugačnih, za njihovo vključevanje v družbo in koliko je še vedno stigmatizacije? Na načelni ravni zelo radi povemo, da smo zelo tolerantni, a največkrat ni tako. Ljudje se bojimo tistega, česar ne poznamo, počutimo se nelagodno. V svetu ljudi s posebnimi potrebami živim že 42 let, kolikor je stara moja sestra, in napredek je vendarle ogromen. Še vedno pa nismo tam, kjer bi lahko bili. Za odprto, inkluzivno družbo, ki sprejema drugačnost, ne zgolj osebe s posebnimi potrebami, ampak vse, kar nam ni tako znano ali pri srcu, bi lahko naredili več. Ko živimo ali se srečujemo z osebami s posebnimi potrebami oziroma z ranljivimi ciljnimi skupinami, velikokrat spregledamo tisto bistveno. Pogosto smo do njih sočutni, kar ne pomeni, da jih resnično sprejemamo. Vsi smo vredni spoštovanja. Ko bomo pripravljeni spoštovani človeka ne glede na to, kakšen je in od kod prihaja, ter pri tem »Ljudje smo čustvena bitja in ko imam težavo, je moj problem največji na svetu. Takrat ga je treba začeti reševati. Ne jutri, ampak zdaj.« žal povedati pobudnikom, da nimajo prav, da so zamudili roke ali da jim niso bile kršene človekove pravice. In seveda ljudje takrat niso zadovoljni. Jih čisto razumem. A včasih imamo tudi lastna občutja, ki so drugačna od dejanskega stanja. Ko vem, da bomo ljudi razočarali, najtežje podpišem odgovor. Je pa tako, da že celo življenje delujem po principu »nalivanja čistega vina«, zato nočem nikomur vzbujati lažnega upanja, če se nečesa ne da in če ne gre. Kdaj pridemo tudi od točke, ko ne gre. Zal. Se želi veliko ljudi tudi z vami osebno pogovoriti, po telefonu, v živo ...? Seveda. Ampak žal vseh klicev ne morem sprejeti, tudi fizično se ne morem sestati z vsemi, ki bi me želeli obiskati ali si želijo, da bi jaz prišel do njih. Dan ima enostavno premalo ur. Pri nas neprestano brnijo telefoni in precej ljudi si želi neposreden stik z menoj. Zaradi tega imam velikokrat slabo vest, ampak človek žal vsega ne zmore, čeprav bi si želel. Kako po vsem tem, kar ste doslej spoznali ob svojem delu na mestu varuha, sodite o sliki Slovenije kot solidarni družbi, ki spoštuje dostojanstvo ljudi ne glede na položaj na družbeni lestvici, moč, premožnost, vpliv? Kakšen je posluh za šibkejše, ranljive? Iz dostojanstva in spoštovanja človeka je izšla ideja človekovih pravic. Pri tem mislim, da smo na zelo zahtevni preizkušnji. Solidarnosti, razumevanja stiske sočloveka, spoštovanja, človečnosti nam še primanjkuje. Preveč je individualizma in zapiranja v svoj svet. Slovenci smo znani kot narod, kjer je humanitarnost razvita, imamo ogromno ne bomo mislili, da potrebuje naše sočutje, takrat bomo storili korak naprej. To bo pravi napredek. Kako naj se pri vključevanju takšnih ljudi odzivajo delodajalci? Jih lahko prepričate tudi z lastno izkušnjo delovanja v socialnem podjetništvu, s podjetjem Grunt, kjer ste delovali pred prevzemom položaja varuha, da so ti ljudje lahko odlični delavci, da lahko prispevajo podjetju in da z delom lahko dosežejo tudi samouresničitev? Po eni strani samouresničitev, a tudi to, da pridejo z roba družbe v središče ter postanejo dejavni državljani in s tem tudi finančno neodvisni. Imajo svoj denar, ki ga zaslužijo, in ne socialne transferje, s katerimi ne morejo preživeti. Invalid, ki ga zaposlimo na delovno mesto oziroma za delo, ki ga je sposoben opravljati, je odličen sodelavec. Pri pogovorih z delodajalci sem poskušal biti pogosto tudi slikovit: normalno, da nekoga, ki ima eno roko, ne morete zaposliti, da bi nosil škatle, je pa morda lahko odličen računalničar. Najti je treba pravo delovno mesto za pravega človeka. Verjamem, da se za vsakega, ki je dela zmožen, da najti primerno delovno mesto. Kaj počnete v prostem času, kako se sproščate? Določene zgodbe se me zelo dotaknejo. Moja služba ne traja osem ur na dan in pogosto kakšno nesem tudi s seboj domov, jo pre-mlevam, premišljujem o njej, iščem rešitve. Tudi jaz sem samo človek, krvav pod kožo in ko me kaj teži, se odpravim na sprehod ali kolesarit, da na hitro spraznim prepolno glavo. Zgodi se tudi, da kdaj pokosim preveč trave ali drva cepim bolj na trdo. Foto: SHERPA Na prazničnem, obisku v Občini SEntjur> aliU rr, ■ Ob občinskem prazniku z županom Občine Šentjur »Imamo vizijo in vemo, kaj želimo« »Obdobje od zadnjega občinskega praznika je bilo zelo razgibano in v veliki meri uspešno. Vmes so bile lokalne volitve, kjer je bilo tudi nekaj negativnega prizvoka, vendar se s sodelavci na to nismo ozirali. Nadaljevali smo projekte, volivci so povedali svoje. Zdaj odločno nadaljujemo svoje delo.« Tako je utrip zadnjih dvanajstih mesecev povzel župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. TINA STRMČNIK Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci Pomembnejše občinske naložbe v zadnjem času so med drugim energetska obnova Osnovne šole Slivnica pri Celju, obnova čistilne naprave Planina pri Sevnici, ureditev cest skozi naselji Vrb no in Dramlje. Država je obnovila tako imenovani Zikoškov most, občina je na tamkajšnjem območju poskrbela za protipoplavne ukrepe. Šentjurski župan ima veliko idej tudi za prihodnja leta. »Glede na to, da imamo vizijo in vemo, kaj želimo, nas čaka še veliko dela. Seveda je treba načrte prilagoditi finančnim zmožnostim.« Ipavčev vrt ima novo podobo. Kako so novo ureditev sprejeli občani? Vrt, ki smo ga uredili lani, v letu evropske kulturne dediščine, je že gostil prve dogodke. Z obnovo smo povezali glasbeno šolo in protokolarno stavbo ter dali novo vsebino Zgornjemu trgu. V okviru naložbe smo obnovili škarpo in celotno zemljišče. Ipavčev vrt je zdaj eden lepših prostorov v občini in upam, da bo zanimiv tudi za obiskovalce naše občine. Glasbena šola je ob 50-le-tnici opozarjala na potrebo po dvorani za nastope. Prostor zanjo že imate. Je morda znano, kdaj bo zaživela? Načrte za arhitekturno ureditev dvorane že imamo, priskrbeli bomo tudi načrt za opremo, ki sodi vanjo. Nato bomo morali počakati na kakšen državni razpis. Če imamo v državi javno glasbeno šolstvo, bi bilo prav, da bi lahko vsaj del denarja pridobili na takšen način. Strategija občine je namreč, da se lotevamo projektov, za katere Kdo so prejemniki občinskih priznanj? Občina Šentjur je tudi letos občinska priznanja podelila na svečani akademiji s slavnostno sejo občinskega sveta. Prireditev je bila minuli torek zvečer v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Ipavčevo plaketo je prejelo Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur za dvajsetletno likovno ustvarjanje, organizacijo likovnih akademij, izboljšavo kulturne ponudbe v občini in za njeno promocijo. Pisna priznanja občine so prejeli Kulturno društvo Planina pri Sevnici za petdesetletno ustvarjalno delovanje na področju kulture, Skupina furmani veterani za ohranjanje tradicije konjereje in s tem povezane etnološke dediščine, kmetija Korenjak za uspešno vodenje in razvoj kmetije, s čimer pomembno prispeva k razvoju kmetijstva in podeželja v občini, in Vaški šrangarji za ohranjanje etnološke dediščine, ljudskih običajev in prizadevnost pri povezovanju vaščanov. Pisno priznanje je prejel še dr. Jurij Kunaver za uspešno promocijo, ohranjanje dela in spomina na Blaža Kocena, za spodbujanje raziskovalnega dela, povezanega z Blažem Kocenom in njegovim rojstnim krajem, ter za promocijo občine v lastnih znanstvenih delih, pomoč pri vzpostavitvi razstav ter raziskovalnih dejavnostih. Pisna priznanja s knjižno nagrado so za prizadevno učenje, katerega rezultat so odličen uspeh in prejeta priznanja, prejeli Veronika Planko, Vita Jeromel Konrad, Ana Zapušek, Taja Zajko, Adam Jančar, Gaja Turnšek, Barbara Užmah in Amadej Štrajhar. TS lahko pridobimo kakršnokoli sofinanciranje. Pri Zdravstvenem domu Šentjur ni več parkirne zmede. Se pa zdi, da so novo zgrajena parkirišča že kar polna. Koliko parkirnih mest je več kot prej? Novo parkirišče ima 135 parkirnih mest, kar je precej več, kot jih je bilo prej. Menim, da je obnova lepo uspela. Zdaj se ukvarjamo z ureditvijo mirujočega prometa. Ob omembi odloka o mirujočem prometu se je marsikdo vprašal, če bodo občinska parkirišča po novem plačljiva ... Trenutno se s pristojnim ministrstvom pogovarjamo glede tega, kaj bomo morali uvesti. Če bo kje treba uvesti plačilo parkirnine, bomo pazili, da bo cena čim bolj sprejemljiva in da bo plačljivih parkirišč čim manj. Dejstvo je, da smo za ureditev parkirišča pridobili tudi del evropskih sredstev, in to za sabo potegne določene obveznosti tudi v smislu plačljivih parkirnih površin. Morda se bo več ljudi do zdravstvenega doma pripeljalo s kolesi. Kako napreduje gradnja kolesarske steze skozi mestno središče? Med gradnjo smo naleteli na nekaj težav. V središču mesta so različne napeljave, določena zemljišča so v lasti zasebnikov. Kljub temu je naš cilj povezava območja od Ulice Miloša Zidanška do zdravstvenega doma. Občanom želimo omogočiti, da se na pot podajo peš ali s kolesom. Novo stezo skozi mesto želimo kasneje povezati na načrtovani povezavi proti Celju in proti Šmarju pri Jelšah. Pripravljamo tudi projekte proti Dolam in Pro-seniškemu. Kaj pa športna dvorana, o kateri se v Šentjurju govori že vrsto let? Za gradnjo športne dvorane že imamo vso dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Tudi za ta projekt želimo pridobiti državno sofinanciranje. Dvorana namreč ne bo nudila dobrih pogojev le za osnovnošolsko izobraževanje, ki sodi pod pristojnost občine, ampak tudi za srednješolsko izobraževanje. Če bi se sami lotili omenjene naložbe, bi lahko ogrozili ostale evropske projekte, za katere moramo prav tako zagotoviti sofinanciranje. Pripravili smo vse, manjka nam samo še denar. Foto: Arhiv NT (GrupA) KEMO ^PLAST Izbirajte premišljeno S talno oblogo ste v stiku 15 ur dnevno. Vsaka talna obloga ima svoje značilnosti. Vsaka drugače vpliva na značaj prostora, kamor jo umestimo. Zato radi prisluhnemo vašim željam, vam strokovno in prijazno svetujemo glede obnove starih ali vgradnje v nove prostore ter pomagamo pri izbiri izdelka, ki bo najbolj primeren za vas in za prostor, ki ga urejate. Izkoristite popuste www.kemoplast.si | info@kemoplast.si Nudimo vam strokovno in prijazno svetovanje izmere na domu brezplačna dostava krojenje in robljenje strokovna vgradnja garancija na material in storitve ugodne cene in popusti Razstavno-prodajni salon Šentjur Drofenikova ulica 7 3230 Šentjur t. 03/746 42 00 NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 ^^ www.trgovinejager.com riAGER e f i/Jtfo lom PRIDRUŽITE SE NAM! — u PIŠČANEC PPR NATUR PREMIUM Razkosan za paniranje Perutnina Ptuj 1 kg + DARILO Drobtine PPS 500 g PRIHRANEK: 1,69 EUR SVINJSKA REBRA S KOZO Postrežno 1 kg 399 ^ / EUR ZARADI ŠIRITVE POSLOVANJA ISCEMO NOVE SODELAVCE: I NATAKAR M/Ž Za P.E.: Celje in Šentjur. Vaše delo obsega prevzem blaga in kontrolo podatkov, delo z blagajno, strežbo hrane in pijače v samopostrežnem lokalu s hrano in pijačo. Pričakujemo dobre komunikacijske sposobnosti, poznavanje hrane in pijače, prodajne veščine ter veselje in užitek do dela z ljudmi. Izkušnje so zaželjene, niso pa pogoj. SKLADIŠČNIK TEHNIČNEGA BLAGA K sodelovanju vabimo skladiščnike za delo v tehnični trgovini Jager. Zaželjeno je poznavanje tehničnega in gradbenega materiala in znanje upravljanja z viličarjem. Pričakujemo osebe, ki lahko samostojno vodijo oddelek skladišča in radi delajo z ljudmi, ter so natančni. PRODAJALEC MESA/MESAR Zaželjene so delovne izkušnje pri prodaji mesa in mesnih izdelkov, zanesljivost ter odgovornost pri delu, samoiniciativnost, prijaznost in volja do učenja. PRODAJALEC NA ODDELKU ŽIVIL M/Ž Zaželjene so delovne izkušnje pri blagajniškem poslovanju in delu v supermarketu. Pričakujemo pozitivno osebo, ki je rada v stiku s strankami. Pisne vloge pošljite na email kadri@trgovinejager.com ali po pošti na naslov Jagros d.o.o., Prvomajska 29, 3250 Rogaška Slatina Jagros d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina | www.trgovinejager.com Označevanje v industriji A s ::.......*y VODILNI NA PODROČJU INDUSTRIJSKEGA OZNAČEVANJA IZDELKOV, POLIZDELKOV IN EMBALAŽE NAJBOLJŠI INDUSTRIJSKI INK JET TISKALNIKI NASVETU - patentirana funkcija SEALTRONIC, , „ . „ . L E i B N C E R nepredusno zapiranje sobe /'/ ink-)et - brez možnosti zasuSitve črnila, zamaSitve Sobe INDUSTRIJSKI VEKTORSKI LASERSKI TISKALNIKI SOLARIS ZA TRAJNO MARKIRANJE PROIZVODOV: neizbrisljiv napis, za markiranje ni potrebno koriščenje potrošnega materiala; TERMALNI (TIJ) INDUSTRIJSKI INK JET TISKALNIKI MARKOPRINT za označevanje embalaže z visoko resolucijo ETIKETIRKE, PRINT&APPLY SISTEMI ... PRINT&VERIFY, TRACK&TRACE SISTEMI, SERIALIZACIJA, AGREGACIJA V Sloveniji in po državah nekdanje Jugoslavije imamo nameščenih več kot 1000 aplikacij različnih sistemov označevanja v vseh industrijah - od avtomobilske, kovinske, plastične, prehrambne do farmacije itd. S tehnično strokovno podkovanim kadrom pripravimo celoten projekt označevanja »na ključ« - od idejne zasnove projekta do montaže, šolanja, poprodajne aktivnosti servisiranja, oskrbe s potrošnim materialom itd. S potrošnim materialom in servisnimi storitvami oskrbujemo vse vrste industrijskih ink jet tiskalnikov. ADHEZIV d. o. o., Primož pri Šentjurju 24C, 3230 Šentjur, SLO Tel. +386 3 74 90 740, Mob +386 41 612 610 E: vojko.arzensek@adheziv.si www.adheziv.si Adheziv d.o.o. Hrvaška Adheziv d.o.o. Srbija Interplast d.o.o. Srbija 4U d.o.o. BiH IPZ s.r.o. Slovaška Vsem občanom in občankam občine Šentjur čestitamo ob občinskem prazniku! 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Arheološka odkritja ob cerkvi sv. Martina Po sledeh preteklosti na Ponikvi Šentjur je že znan po arheološkem najdišču na Rifniku, kjer je arheološki park urejen na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem. Odslej so arheološka odkritja na mestu odkritja prikazana tudi na Ponikvi. Drobci preteklosti so na plan pokukali med ureditvijo vaškega jedra in območja pri cerkvi sv. Martina. Med drugim pričajo o protiturškem taboru in pokopališču, ki je obdajalo gotsko in tudi romansko cerkev. TINA STRMCNIK »Takoj na začetku gradbenih del za ureditev pohodnih površin se je pod bagrsko žlico pokazalo prvo okostje. To je bil znak, da je območje treba raziskati,« je povedala vodja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Danijela Brišnik, ki je s sodelavci skrbela za konservatorske usmeritve in konservatorski nadzor med ureditvijo območja. Pojasnila je, da o dolgi zgodovini Ponikve govorijo že v preteklosti odkrite posamične najdbe iz časa mlajše kamene in rimske dobe. Zgodovinski viri pričajo o ustano- vitvi tamkajšnje pražupnije že v 10. ali 11. stoletju. Pisni viri Ponikvo prvič omenjajo ob koncu 12. stoletja oziroma v začetku 13. stoletja. V tem času je na mestu današnje baročne cerkve sv. Martina stala romanska cerkev, ki je verjetno nadomestila še starejšo, predromansko. V 30. letih 18. stoletja je arhitekt Jožef Hoffer romansko cerkev, ki je bila v gotiki prezi-dana, obzidal in zgradil novo večjo cerkev v baročni podobi. Zunanjost in zvonik sta bila dokončana leta 1758, cerkev je bila posvečena leta 1760. Raziskave so razkrile temelje Danijela Brišnik: »Vsaka kulturna dediščina daje lokalni skupnosti nazaj del njene identitete. Upam, da smo ob predstavitvi arheološkega najdišča ■ v« II* • # ••••• domačinom dali vse informacije in jim pokazali, da imajo v svojem kraju nekaj posebnega. Takšnih stvari v slovenskem prostoru ni ravno za odmet. Na to je treba opozarjati že otroke v vrtcu.« www.gostisce-bohorc.com Bohorč " Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44,3230 Šentjur, Tel.: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 DOMAČAKUm%шиiCErm KOSILA, 01 PO NAROČILUШ CATERING 7 sodobno opremljenih sob Sprejemamo naročila za zaključene družbe predhodnic današnje cerkve, ki je po besedah vodje celjske območne enote ZVKDS glede na vse spremembe primer raščene arhitekture. Glede notranjosti bogoslužnega prostora arheologi niso prišli do bistvenih novih spoznanj, saj notranjosti niso raziskali, razen z metodo geofizike. Je pa sogovornica opozorila na zanimiv način gradnje baročne stavbe. Zidove nove cerkve so namreč postavili neposredno okrog stare romanske gradnje. »Mislim, da so bili takratni graditelji zelo praktični. Funkcijo cerkve so ohranjali, dokler niso dobili nove stavbe. Iz tega bi se lahko kaj naučili tudi v današnjem času.« Tabor za zaščito pred turškimi vpadi Pisni viri poročajo tudi, da naj bi vaščani leta 1491 ob odsotnosti tedanjega župnika utrdili pokopališče ob cerkvi z jarkom in s kamnitim zidom, zgoraj naj bi naredili zobčast nadzidek oziroma bastijo. Tako so se želeli zaščititi pred turškimi vpadi, ki so območju pretili ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Arheologi so odkrili osta-line temeljev oziroma zidov protiturškega tabora, postavljenega konec 15. stoletja. Tabor je bil zgrajen tako, da so graditelji utrdili pokopališki zid. Odkrili so tudi štiri obrambne stolpe in dodaten zunanji obodni zid tabora. Domačini so tako poskrbeli za prostor, kamor so se lahko umaknili ob vpadih. Po koncu turške nevarnosti so prebivalci tedanji severovzhodni stolp preuredili v kostnico in jugozahodnega v kaplanijo. Na delu kvadratnega stolpa danes stoji župnišče. Pi- Arhitekti in sodelavci ZVKDS so odkrito taborno obzidje in obrambne stolpe predstavili in situ, kot so bili odkriti. sni viri omenjajo, da je bil leta 1708 le še jugozahodni stolp, ki je bil porušen leta 1850. Ker je površina okoli cerkve majhna in ker je bila izražena potreba po zagotavljanju njene povoznosti, so strokovnjaki temu prilagodili način prezentacije. Arhitekti in sodelavci ZVKDS so odkrito taborno obzidje in obrambne stolpe predstavili in situ, kot so bili odkriti. Na povoznih površinah ter na ploščadi pred vhodom v cerkev in v župnišče so jih predstavili s potekom v tlaku, tako da je območje še naprej dostopno vsem, tudi invalidom. Kostnica za zadnji počitek Danijela Brišnik je pojasnila, da je gotsko in romansko cerkev obdajalo z zidom ograjeno obsežno pokopališče. Arheologi so doku- OPTIKfl PGTR PTC Tržnica Šentjur Optika Petra Drofenikova ulica 16 3230 Šentjur Tel. 03/574-01-52 PE Diagnostični center Optika Petra Ulica Dušana Kvedra 27 3230 Šentjur tel: 03/746-25-64 mob: 040/467-657 www.optika-petra.si Optika Petra skrbi za zdrav vid in moden videz! Ekipa Optike Petra pomaga ljudem do dobrega vida že od leta 1998. V dveh šentjurskih poslovalnicah vam opravijo specialistični okulistični pregled za očala, kontaktne leče ter pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Nudijo vam široko izbor moških, ženskih in otroških korekcijskih stekel proizvajalcev Hoya, Zeiss, Alcom ter korekcijskih okvirjev in sončnih očal svetovno priznanih znamk: Oga, Koali, Max&Co, Crisma, Carrera, Solano, Charmossas, Lightec, Guess, Disney Frozen, Cars, Ray ban in še številne druge. Svetujejo vam tudi pri izbiri kontaktnih leč (dnevne, mesečne, polletne in letne) nemškega proizvajalca Wöhlk ter dodatkov za nego leč in očal ter povečevalnih lup Schweizer. Spremljajte nas tudi na naši Facebook strani. mentirali 369 grobov. V njih so odkrili redke in skromne predmete, kot so koščeni rožni venci, bronasti križi, svetinjice, medaljoni, pasne spone in obročki. Pokojniki so bili pokopani v lesenih krstah ali so bili zaviti v mrliški prt in položeni v preproste grobne jame. V grob so bili večinoma položeni tako, da so gledali proti vzhodu, kar je bila po besedah sogovornice navada v takratni krščanski tradiciji in kar je značilno za številna arheološka najdišča. Zaradi prostorske omejenosti pokopališča so takratni prebivalci v severovzhodnem stolpu nekdanjega protitur-škega tabora pozneje uredili kostnico. Vanjo so premeščali posmrtne ostanke pokojnikov prejšnjih generacij, da so sprostili prostor za nove umrle. Praksa je bila v veljavi najverjetneje dolgo časa, saj so v kostnico prenesli od 2.600 do 2.900 pokojnikov. Ali bi lahko veliko število prenesenih posmrtnih ostankov pomenilo kakšne posebne razmere, kugo ali kaj podobnega, bodo morda pojasnile nadaljnje raziskave, je povedala Danijela Brišnik. Pokopališče ob cerkvi je bilo v 18. stoletju premeščeno na Gmajno, od leta 1830 naprej prostor zadnjega počitka predstavlja današnje pokopališče. Pokojnike, ki so jih odkrili med arheološkimi raziskavami, so pietetno pokopali v skupno grobnico na današnjem pokopališču. Foto: SHERPA . ........,. »Veseli smo, da smo projekt končali tako, kot bi morali končati vsak projekt. S predstavitvijo in z informacijsko tablo ter zloženko. To je v Sloveniji bolj izjema kot pravilo. Šlo je za res dobro sodelovanje Občine Šentjur, Župnije Ponikva, ministrstva za kulturo, našega zavoda in obeh izkopovalcev,« je pojasnila vodja celjske območne enote ZVKDS Danijela Brišnik. NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 demolished in 1650 Arheologinja Mateja Ravnik (levo), konservatorka v celjski območni enoti ZVKDS je zanimive informacije o arheoloških odkritjih minulo soboto predstavila domačinom. »Odkrito taborno obzidje samo po sebi v slovenskem prostoru ni edinstveno.Raziskano, prezentirano in opremljeno na ta način paje nekajposebnega,« je prepričanaDanijela Brišnik. V';'. / M j. F ' лГтНИ ■ ; 3' ' Wkk ШвК' ' jugovzhodni stolp in del obzidja ! S&itth-eastern towEr and part ot fortification Pokopališki zid z utrditvijo / Cemetery wall and its fortification Obiskovalci Ponikve bodo lahko več o arheološkem najdišču sv. Martina izvedeli na informacijski tabli. Domačini so protiturški tabor zgradili konec 15. stoletja. Zgradili so ga tako, da so utrdili pokopališki zid. Arheologi so na Ponikvi našli izjemno dobro ohranjene arhitekturne ostaline. Te potrjujejo pisne vire o tabornem značaju prostora okrog cerkve sv. Martina. Od začetka raziskav so se tudi investitorji zavzemali za prezentacijo najdb. Taborno obzidje in obrambni stolpi so zdaj predstavljeni v tlaku in terenu. anton selič SP elektroinstalacije in trgovina • izvedba elektroinstalacij in strelovodov • trgovina z elektromaterialom • projektiranje, nadzor in meritve • izvedba električnih priključkov Trgovina: 03 746 46 62, Gsm: 041 611 603 elektro bum trgovina s tehničnim blagom BUM CAFE Najboljša kava v mestu Na prazničnem obisku /1 s t'''-m «t-|Ц!>в' '-•*.• - , v ubcim Bra slavce . - pr— ______-_____________ ■«VŠCS/v" Ob občinskem prazniku z županom Tomažem Žoharjem »Tu smo zaradi ljudi in za njih« Tomaž Žohar je novinec med župani, vodenje občine je prevzel po zadnjih lokalnih volitvah jeseni lani. Dosedanje obdobje županovanja ocenjuje kot dobro, optimistično zre tudi v prihodnost. »Razlog za to je v zelo dobri ekipi sodelavcev, tako v občinskem svetu kot v občinski upravi. Župan je vsekakor odgovoren, da delo nemoteno teče, in je prvi med enakimi. Vsi zaposleni v občinski upravi se moramo zavedati, da smo tukaj zaradi ljudi,« poudarja Žohar in nadaljuje, da je župan pri vodenju občine uspešen toliko, kolikor je uspešna ekipa. »Ta je v Braslovčah zelo dobra. Energija raste, zelo konstruktivno sodelujemo.« LEA KOMERICKI KOTNIK Tomaž Žohar, ki je tudi gasilec, je ekipnega dela vajen. Prav ekipa ga pri delu in za delo najbolj motivira in kot pravi, župansko funkcijo z veseljem opravlja. Veselje prinesejo predvsem rezultati, uspešno izpeljani projekti in zadovoljni občani. Dejavnosti in izzivov, ki jih rešuje in jih še bo reševal skupaj z ekipo, je ogromno, pravi. Bi morda katerega od dosedanjih projektov, dogodkov posebej izpostavili? Čeprav je obdobje relativno kratko, smo uspeli rešiti kar nekaj izzivov, tako da bi res težko izpostavil zgolj enega. Eden večjih je zagotovo celostna infrastrukturna ureditev območja Šmatevža. Velike premike smo naredili na področju urejanja stanovanjskih problemov, povsem na novo smo spisali stanovanjski program, saj zadnjih 20 let na tem področju ni bilo narejenega ničesar. Našli smo tudi že rešitve za stanovalce barakarskega naselja z območja Žovneka, ki so živeli v res nehumanih razmerah, že to jesen se bodo selili v neprofitna stanovanja. Precej poudarka smo namenili cestni ureditvi na obrobjih občine in tamkajšnji krajani so za nove pridobitve resnično zelo hvaležni. Poseben spomin je seveda tudi na sprejem prvošolčkov in letošnji prvi šolski dan. Moram priznati, da je bilo precej čustveno. Na mladih svet stoji, mi pa jim moramo zagotoviti ustrezne pogoje za rast in razvoj ter seveda varnost. Tu imam v mislih predvsem ustrezno prometno varnost. Kjer ni varnih prometnih poti, smo zagotovili šolske prevoze. Pred dnevi smo z izbranim izvajalcem podpisali dveletno pogodbo v vrednosti 240 tisoč evrov. Prevoze namreč uporablja skoraj dve tretjini učencev. Stanovanjsko področje je zagotovo tisto, kjer je bil letos narejen velik korak naprej, občina je že zagotovila določeno število neprofitnih stanovanj, omenjate tudi novogradnje. V tem mandatu želimo zagotoviti 30 neprofitnih stanovanj. Končana so že pogajanja za nakup sedmih stanovanj v poslovno-stanovanjski stavbi Jager. Denar za nakup bo občina zagotovila z rebalansom proračuna, ki ga bomo obravnavali na oktobrski občinski Tomaž Žohar seji. Tudi prostora za novogradnje je v občini dovolj, strategije razvoja naselij so bile ustrezno začrtane že v preteklih mandatih. V Rako- vljah v bližini športnega parka in šole je predvidena gradnja štirih manjših blokov. Bodo to profitna ali tudi neprofitna stanovanja? Večina stanovanj bo profi-tnih v lasti investitorja. Se pa z njim pogovarjamo o tem, da bi nekaj stanovanj vzela občina kot neprofitna ali celo oskrbovana. Seveda je treba v tem primeru poiskati izvajalca socialnovarstvenih storitev. Na tem področju nas čaka še veliko dela. Kateri so glavni projekti za prihodnje leto? Občina trenutno nima izvajalca primarne zdravstvene storitve, razen zobozdravnika. Naša želja in načrt je, da se to v najkrajšem možnem času spremeni. Usklajujemo še zadnje podrobnosti za vzpostavitev pediatrične ambulante. Zagotoviti želimo še osebnega zdravnika in program fizioterapije ter lekarno. Nujno potrebujemo prizidek k osnovni šoli, začetek del je predviden po zaključku šolskega leta, bomo pa že letos objavili razpis za izvajalca del. Občina ima malo več kot šest tisoč prebivalcev, veliko je v zadnjem času priseljevanja, kar je seveda dobro in razveseljujoče. Temu mora občina nujno slediti z ustrezno ureditvijo potrebne infrastrukture. bk Hmezad Киле-tijska глсЈкидл B^aslov^e 2,0,0, Stroji SIP Možnost nakupa na leasing Suha drva za naslednjo sezono Zagotovite si ceno že danes Možnost skladiščenja Dostava na dom ' I ' r , NOVO IN PRODAJA KOLE& STRESNA KRITIN. ШШ ' / ' ■ \ . A/ г I ^Л^НЦ^^в Wheeler | Rock Machine | Douglas 14 Hmezad KmcKjvka тпгј ruga Hra«lov^e z.o,o Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE Telefon kmetijska preskrba: 03 703 12 40 Telefon tajništvo: 03 703 12 30 Elekrtonski naslov: kzbraslovce@siol.net Plakete v zahvalo in za spodbudo V spomin na prvo pisno omembo kraja leta 1140 Občina Braslovče vsak tretji petek v septembru praznuje občinski praznik. Praznično dogajanje so tudi letos pospremili številni dogodki. Osrednjo slovesnost s podelitvijo priznanj vidnim in uspešnim posameznikom ter skupinam je občina priredila na praznični petek v domu kulture. V slavnostnem nagovoru je župan Tomaž Žohar med drugim dejal: »Vsekakor mi ni žal, da sem šel po tej poti. Delo za ljudi me izpopolnjuje in mi je v izziv ter v ponos. Hkrati se zavedam, da okolje, v katerem živimo, soustvarjamo.« Občankam in občanom je čestital ob prazniku in za dobro delo ter sodelovanje v vseh teh letih. Posebnih čestitk so bili razumljivo deležni letošnji nagrajenci. Vse skupaj je Žohar pozval: »Delajmo dobro in konstruktivno še naprej. Bodimo človek človeku!« Žohar je bronasto plaketo letos izročil Anji Jezernik za večkratne uspehe, ki jih dosega z MPZ Karla Viranta in s pevskim zborom Asumpta, ter za prizadevno prostovoljno delo na področju glasbenega ustvarjanja v občini in širše. Srebrno plaketo je prejel Zvone Zbičajnik za vrsto odmevnih dosežkov na področju odbojke ter za dolgoletno uspešno delo pri vzgajanju mladih odbojkaric ter krepitvi prepoznavnosti Občine Braslovče na področju športa tako v lokalnem kot državnem merilu. Zlato plaketo je občina letos podelila podjetju Kronoterm za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju ogrevalno-hladilnih sistemov, krepitvi gospodarstva v občini ter za doprinos k prepoznavnosti občine na področju gospodarstva ne le lokalno, temveč tudi državno in mednarodno. LKK NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Prvi srednjeveški dan na gradu Žovnek Obnovljenim zidovom vdahnili dušo Po več kot 500 letih je grad Žovnek ponovno oživel. S pestrim dogajanjem, z bogatim programom in raznoliko ponudbo je organizator, Zavod za izobraževanje, kulturo, šport in turizem ZIKŠT 3 jezera, obiskovalce in sodelujoče popeljal v osrčje srednjeveškega dogajanja. Kot je bilo mogoče slišati med domačo in gostujočo grajsko gospodo, je bil srednji vek najboljši vek. LEA KOMERIČKI KOTNIK Idilično jesensko vreme je pospremilo braslovško vrnitev v srednji vek, dogodek, ki je zaokrožil pestro praznično dogajanje v občini. Za kratek sprehod do gradu so bili sprehajalci bogato nagrajeni. Foto: GrupA Grad Žovnek stoji na vzpetini nad Žovneškim jezerom, in sicer jugozahodno od Bra-slovč. Nekoč eden največjih gradov na Slovenskem je dobil ime po svobodnih gospodih Žovneških, poznejših Celjskih grofih. - Plesalci plesnega gledališča Braslovče pod vodstvom Ane Vovk Pezdir so predstavili srednjeveško glasbo in ples. Goste od blizu in daleč je sprejela in pozdravila grajska gospa Hema (Ja- Veliko zanimanja velikih in malih otrok je požel tako imenovani srednjeveški preizkusili najrazličnejša srednjeveška orodja. Natančnost in mirno roko smina Roter Jager), ki je zaslužna tudi za organizacijo in vodenje prireditve. »play station«. so lahko preverjali tudi z loki. Boj za obrambo gradu pravi srednjeveški tabor. 34 REPORTAŽA Še na nadaljnjih 65 let in več! V soboto je bil super dan. »Žur«, sladke celjske rolce, druženje sredi mesta s poslušalci Radia Celje, fotografiranje z glasbeniki in s športniki ter eno samo sončno dopoldne. Ob tem še pika na i: izjemna prireditev mladih šolarjev Osnovne šole Lava. Ob letošnjem dnevu miru je bila v projektu Pozdrav ptic miru osrednja tema Mir - svoboda - sočutje: »Brez mene ne gre.« Z mladimi smo združili moči in Celju podarili krasno sporočilo, da vsak od nas šteje. Kjerkoli. Vedno. Ko govorimo o miru, sočutju, ljubezni in Radiu Celje. Ta je svojim poslušalcem zvest že 65 let. In sobotna prireditev je pokazala, da poslušalci ostajajo zvesti njemu. Še k naprej. Še na nadaljnjih . 65 let in več! »Mir je svetel miren plamen, ki v nas mirno plapola in vsakemu po svoje poje pesmico srca.« Lara Kramer, 9. razred OŠ Lava REPORTAŽA 35 Simpatičen Vili Resnik vedno poskrbi za dober »žur« in tudi za smeh. Zanj je znano, da na svojih koncertih, če le ima možnost, kam spleza ... Tudi v soboto se je povzpel na priročno lestev ... Ni se branil niti kozarca piva, ki mu ga je na oder prinesel poslušalec. Na zvezdi v Celju res same zvezde. Tim Mastnak, celjski deskar, aktualen svetovni podprvak v veleslalomu in zmagovalec skupnega veleslalom-skega seštevka v svetovnem pokalu, Aleksandra Krošelj, košarkarica Cinkarne Celje in državna reprezen-tantka, nogometaš Luka Kerin, član Nogometnega kluba Celje, ki je trenutno na petem mestu v prvi slovenski ligi, in Maruša Černjul iz Atletskega društva Kladivar Celje, najboljša slovenska skakalka v višino. Najboljši so prišli nazdravit Radiu Celje. Med tistimi, ki so fotografijo v okvirju objavili na svoji FB-strani, je bila tudi poslušalka Jelka, ki smo jo izžrebali za nagrado, in sicer bo prejela wellness paket Rimskih term. Praznujemo 65 čudovitih let' ШЗЕЕЗПЗ 4 Na mladih svet stoji, pravijo. In res je tako. Zato smo jih razveselili ne le s sladkimi presenečenji in z glasbeniki, Presenečali nismo samo v soboto v središču Celja. Vsi, ki so se fotografirali z našim okvirčkom in fotografijo ki jih imajo radi, ampak tudi z balončki. objavili na socialnem omrežju, so tudi kandidirali za lepo nagrado. 36 REPORTAŽA Na Rogli je mogoče doživeti svet med krošnjami Svet, kot ga vidijo ptice projektov. Zakaj ravno Slovenija? »Prvi razlog je, da sta tukaj krajina in narava izredno lepi. Slovenija se je v zadnjih letih izjemno razvila na področju trajnostne-ga turizma, kar je v skladu z našo filozofijo. Drugi razlog so bile tudi ostale naložbe v razvoj, ki so jih pripravili v Občini Zreče in Uniturju. Te so bile dobra podlaga za naš projekt,« je povedal predsednik uprave Zažitkova akademie Bernard Bayerköhler in dodal, se bo investicija povrnila v šestih do osmih letih. Dvesto tisoč obiskovalcev Objekt bo odprt skoraj vse dni v letu, izjema bosta 1. november in 24. december. Med krošnjami se boste lahko sprehodili tudi v zimskem času. Na Rogli pogosto piha, a kot pravi investitor, konstrukcija prenese močan veter, tudi do hitrosti 70 km/h. Glavna sezona bo maja in oktobra, a upajo, da bo lep obisk tudi pozimi. »Iz izkušenj iz drugih naših centrov pričakujemo v enem letu približno dvesto tisoč obiskovalcev.« Čudoviti razgledi S stolpa, ki je visok 37 metrov, je krasen razgled po celotni Sloveniji. »Ti pogledi so res presežni. V lepem vremenu lahko vidimo celotno Slovenijo. Vse od Prekmurja do Jadranskega morja,« je vidno navdušen novost predstavil direktor podjetja Pot med krošnjami dr. Jurij Gulič. Pot med krošnjami bo zaradi številnih poučnih vsebin o naravi in življenju na Pohorju zanimiva za družine in tudi šolske skupine. »Glavna motiva te zanimivosti sta okoljska vzgoja in ozaveščanje ljudi. Celotna dolžina poti je brez ovir in je tako prijazna tudi za starejše, gibalno ovirane osebe in invalidne osebe ter družine z otroki. 37 metrov visok opazovalni stolp 1.043 metrov dolgo sprehajalno pot, ki vodi med krošnjami dreves 20 metrov nad tlemi nameščen vodoravni del poti adrenalinske in poučne postaje Na Rogli preseneča nova lesena turistična privlačnost, izboljšan primer doživljajske ponudbe v Sloveniji, Pot med krošnjami. Čeprav ima slovenska novost že nekaj tovrstnih »kolegic« po Evropi, je slovenska posebna tudi zato, ker je postavljena na višini 1.500 metrov in ker je del smučarskega središča. BARBARA GRADIČ OSET Na sončen petkov dan je bila Rogla polna radovednežev in članov medijskih hiš, ki so želeli prvi stopiti na nov slovenski presežek. Pot med krošnjami je sestavljena iz sprehajališča in stolpa. Sprehajališče se začne pri vhodni stavbi in se v dolžini 522 metrov počasi vzdiguje do 20 metrov višine. Nato se pot združi s 37 metrov visokim stolpom, po katerem je spe-,v ljane še 521 metrov poti. Gradnja 4,5 milijona evrov vrednega objekta je tako po približno štirih mesecih končana. Tega so veseli vsi, ki so bili vključeni v gradnjo, še posebej glavni investitor, podjetje Zažitkova akademie (ZAK). Investitor s sedežem v Pragi je lastniško v rokah nemškega podjetja Erlebnis akademie, jji» ki ima po Evropi -^Jl osem podobnih REPORTAŽA 37 Od leve stojijo: predsednik uprave Zažitkova akademie Bernard Bayerköhler, izvršna direktorica podjetja Unitur Barbara Soršak, direktor podjetja Pot med krošnjami dr. Jurij Gulič in župan Občine Zreče mag. Boris Podvršnik Na prijazen način podajamo obiskovalcem poučne vsebine o naravi in življenju na Pohorju. Za naslednje leto pripravljamo tematska vodenja za ciljne skupine. Logika tovrstnih objektov je, da jih vsako leto nadgrajujemo. Letos smo pripravili zgodbe s področja geologije, zdravilnih rastlinskih vrst in zanimivih živalskih vrst.« Povečan obisk tudi izven smučarske sezone Župan Občine Zreče mag. Boris Podvršnik je vesel nove pridobitve, ki je nadaljevanje razvoja strategije turizma v občini. »Projekt je izredno pomemben, ker predstavlja dopolnitev zelene, trajnostne ponudbe, ki jo do zdaj v takšni obliki v Sloveniji še nismo poznali. Pot bo zanimiva za najširšo javnost. Po njej se bodo radi sprehodili mladi in tudi starejši.« Podvršnik je tudi poudaril, da je občina z investitorjem podpisala pogodbo o stavbni pravici za dobo 15 let z možnostjo dvakratnega podaljšanja za pet let. Po tem času lahko občina ali kdo drug projekt odkupi, lahko pa ga investitor tudi preprosto pospravi in povrne okolje v prvotno stanje. Ne Občini Zreče ne Uniturju, ki upravlja s srednjegorskim centrom Rogla, za ta projekt ni bilo treba odšteti niti evra. Kot je dodala Barbara Soršak, izvršna direktorica podjetja Unitur, bodo zaradi nove turistične ponudbe na Pohorju povečali obisk tudi v času, ko ni smučarske sezone. »V zadnjih letih smo se usmerjali v razvoj doživljajske ponudbe. V tem času smo jo dopolnili s prenovljeno Škratovo učno potjo, s Pohorsko vasico in z Jezernikovim vodnim parkom. Zavedamo se, da je Rogla v Sloveniji in svetu prepoznavna kot smučarski center, vendar v zadnjih letih obiskovalci prihajajo tudi zaradi tukajšnjih avtohtonih doživetij. Tudi zaradi tega bo ugled Rogle in Zreč v prihodnje še nekoliko zrasel.« Med slovenskimi smrekami brez slovenskega lesa Edina slabost celotnega presežka je, da v objektu, kljub temu da stoji sredi smrekovega gozda, ni slovenskega lesa. Kot je povedal Jurij Gulič, so pri gradnji uporabili certifi-ran les iz Nemčije in s Češke. Uporabili so les duglazije, vrste, ki je odporna na vremenske neprilike. Les ni tehnično obdelan, saj so želeli ohraniti pristnost v naravnem okolju. Pot in stolp sta gradili dve veliki gradbeni podjetji iz Avstrije in Nemčije, vse ostalo, betonsko podlago in vstopno stavbo, je gradilo slovensko podjetje. »Nismo Harry Potter.« »Ker nismo Harry Potter, ker nimamo čarobnih moči, smo morali podreti nekaj dreves. A vseeno smo poskusili v čim manjši meri vplivati na naravo,« je razložil Bernard Bayerköhler. Podreti so morali deset dreves. Drugo leto bodo v tem prostoru nasadili nova avtohtona drevesa. Če boste navdušeni nad slovensko potjo, si lahko naslednje leto za novo dogodivščino izberete podobno pot v Alzaciji v Franciji. Foto: GrupA Navidezno brezno je ena od postaj na poti. Ko boste po njej hodili, se bo treslo. Povsem varno! 38 REPORTAŽA Uspel prvi laški Guštfest, ki bi moral postati tradicionalna prireditev Nostalgičen časovni stroj in vrhunska kulinarika Turistično društvo Laško je v jubilejnem letu, ko praznuje 130 let delovanja, v soboto izvedlo prvi Guštfest, prireditev, ki vsebinsko združuje zgodovino, nostalgijo in kulinariko. Naletela je na izjemen odziv, saj se je v starem mestnem jedru Laškega trlo obiskovalcev. Nostalgičen časovni stroj je v Laškem deloval na najvišjih obratih. Na Aškerčevem trgu se je trlo obiskovalcev. ROBERT GORJANC Boštjan Vrščaj, predsednik Turističnega društva Laško, je povedal, da je izvedba prireditve zahtevala dva meseca trdega dela, a odziv ljudi kaže, da je trud bogato poplačan. »Veseli smo, da smo si zamislili zgodbo, ki je zanimiva za ljudi. Nostalgični spomini na stvari, ki so bili včasih v naših življenjih nekaj samoumevnega, medtem ko jih danes zaradi razvoja ne uporabljamo več ali so pozabljene, so očitno tisto področje, ki pritegne pozornost ljudi,« je bil zadovoljen Vrščaj. Zanimivi sprehodi v zgodovino so bili že prej stalnica pri pripravi prireditev turističnega društva, kot na primer na lanski prireditvi Laško med obema vojnama, a tokrat je bila pomembna še ena vsebinska razsežnost. »Ko zgodovino in nostalgijo združimo še s kulinariko petih vrhunskih chefov, vključno z našim Markom Pavč-nikom, je to očitno dobitna kombinacija,« je še poudaril Boštjan Vrščaj. Kulinarična ponudba s pivom Za mamljivo »kuharijo« na prostem, na Aškerčevem trgu, so poleg domačega chefa iz restavracije Pavus v starem mestnem jedru poskrbeli Igor Jagodic iz Restavracije Strelec, Uroš Štefelin iz Vile Podvin, Marko Magajne iz Galerije okusov in Branko Podmenik iz Pivnice Union. Vse kulinarične mojstrovine so pripravljali v kombinaciji s pivom golding, ki se ga pivo-ljubci še dobro spominjajo iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. In ob tej priložnosti so res prišli na svoj račun, saj so ga lahko ponovno okusili v hrani in v tekoči nefiltrirani obliki. A brbončice je bilo mogoče potešiti le, če so obiskovalci pred tem zamenjali evre za goldinge, ki so bili sobotno popoldne v Laškem edina veljavna valuta, ki so jo sprejemali chefi, točajke in točaji. Laškemu časovnemu stroju se je bilo mogoče prepustiti v različnih obdobjih in na različnih prizoriščih. Na Valvasorjevem trgu smo lahko občudovali jeklene »oldtimerje« najrazličnejših znamk, zaradi katerih je bilo včasih omehčano še tako trdo srce prelestnih mladenk in dam. Orožnov trg so zavzeli obrtniki, tam je bila tudi oro-žniška postaja, tako da je tega lepega sobotnega dne to bilo najvarnejše mesto v mestu. Še glasba za piko na i Najslajše prizorišče je bilo, kot smo že omenili, na Ašker- čevem trgu, a tudi najbolj zabavno, saj je tja ob koncu večera iz časovne kapsule prispela še legendarna Abba, ki je s svojimi uspešnicami zagotovo marsikomu prebudila najlepša občutja iz dijaških, študentskih in drugih »žurov«. Na Aškerčevem trgu se se je tudi plesalo v stilu Briljantine in Footloosa, a tudi namakalo in razvajalo v ponudbi laških toplic. Za tiste, ki so pozabili, kako je bilo včasih v šoli in vrtcu, kako smo se učili in igrali, je tudi bilo poskrbljeno. Prav tako je bilo prikazano, kako smo se učili osnov računalništva na napravah, ki jih imamo danes za predpotopne in ob katerih se lahko vprašamo: »Mar je to bilo res?« Z daljne Kitajske so v laško časovno kapsulo še pravočasno prispele Laška pihalna godba in Laške mažorete, ponos mesta, ki so ga tako imenitno zastopale - a tudi državo - na turističnem festivalu v Šanghaju. Prvi nastop po vrnitvi, in kar doma, je res bil pika na i imenitne popoldanske sobote v Laškem. »Predvsem smo zadovoljni, da je to projekt mesta, ljudi, ki živijo in delujejo v Laškem in ki so pripravljeni del svojega časa nameniti temu, da v naše mesto pripeljejo ljudi in jim pokažejo, zakaj v njem radi živijo,« je sklenil Boštjan Vrščaj. Prvi laški Guštfest 2019 je pokazal in dokazal, da obstajajo vsi razlogi za to, da prireditev v takšnem formatu postane tradicionalna. Le kje drugje kot v laških toplicah naj bi se zadrževala Nina Pader Topole, predstavnica za odnose z javnostmi in promocijo v Thermani Laško, za Guštest kot deklica iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Se še spominjate računalnikov Commodore in Spectrum? Očitno so za današnje razmere predpotopne naprave pritegnile tudi najmlajšo generacijo računalniških navdušencev v »retrocomp« sobi. (Foto: Dušan Berce) REORTAŽA 39 ... na čelu z domačim Markom Pavčnikom, ki je tokrat poskrbel za sladico, sladoled s pivom. Sendvič s pivsko klobaso po receptu chefa Branka Podmenika Zaradi takšnih so včasih padale mladenke ... »Tudi s takšnim >oldtimerjem< si lahko včasih zapeljal kakšno mladenko, je bilo še bolj romantično.« Za potešitev brbončic je bilo najprej treba v menjalnico. Laški pivovarji so za Guštfest zvarili prav posebno pivo, nostalgični golding iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Zato ni čudno, koliko ljudi se je smukalo ob njihovih sodih. Tako kot so vam včasih popravili čevlje, vam jih danes le še redkokje. Prvi nastop po vrnitvi s Kitajske kar na domačem dvorišču na veliko veselje prebivalcev Laškega: Laška pihalna godba ... 40 REPORTAŽA Vinski potep ob obali Nežiderskega jezera med Avstrijo in Madžarsko Vsakdanje malenkosti v mozaiku velike turistične zgodbe Morda ste tudi vi med tistimi, ki zanj še nikoli niste slišali. Če Blatno jezero pogosto imenujejo madžarsko morje, ima svoje morje tudi Avstrija. Na obali jezera Neusiedlersee, kot mu pravijo, se obnaša, kot bi ji bile dane najlepše plaže sveta. In čeprav je Gradiščansko najbolj vzhodna in ena najmanjših ter statistično najrevnejših avstrijskih dežel, se domačini s tem niti približno ne obremenjujejo. Iz avstrijskega Prekmurja so ustvarili svojo Toskano, ki je ohranila lastno identiteto in se izognila komercializaciji ter gneči. SASKA T. OCVIRK Podobno kot slovensko Prekmurje je bilo tudi Gradiščansko do leta 1921 pod madžarsko oblastjo. Burgenland, kot ga imenujejo po nemško, je še nedavno veljal za kmetijsko, revno in nerazvito območje. To, da ga je industrija obšla, je danes njegov glavni turistični adut. Pokrajina, ki meji z Madžarsko, s Slovaško in Slovenijo, je le uro vožnje oddaljena od glavnega avstrijskega mesta. Od severovzhodne slovenske meje nam bo vzelo le približno uro ali dve več. Nežider-sko jezero nas prevzame že v dnevu ali dveh, ljubitelji kolesarstva, pohodništva, enologije in domače kulinarike pa se tudi več tednov ne bi dolgočasili. Nenazadnje bogato kulturno dogajanje v obliki koncertov, festivalov in drugih prireditev navdušuje tudi od vsega razvajeno dunajsko smetano. Ribnik s karakterjem morja Kraji ob jezeru imajo bogato zgodovino, saj se ob njih stikajo usode različnih narodov. Največje jezero v Avstriji s svojim stepskim karakterjem ustvarja posebno podnebno območje z bogato floro in favno. Ni presenetljivo, da je razglašeno za narodni park. Ravninski svet nekdanjega Panonskega morja ohranja značaj panonskih vasi. A resnici na ljubo si jezero primerjavo s kakršnimkoli morjem zasluži le v najbolj velikodušni prispodobi. 36 kilometrov dolgo in 12 metrov široko vodovje na najglobljem mestu ne doseže dveh metrov globine. Glavni dotok vode je iz podtalnice in padavin. Izsušuje ga - v sušnih mesecih tudi zelo očitno - bolj ali manj le izhlapevanje. Naj se nad globino in barvo vode še tako zmrdujemo, je jezero zaradi stalnega vetra pravi raj za deskarje in kajtarje, med trstičjem se vozijo čolni in jadrnice, seveda tudi kopalcev ne manjka. Da o vedno polnih turističnih katamaranih sploh ne govorimo. O tem, kako izkoristiti naravne danosti, bi se od Avstrijcev na naših čudovitih kozjanskih gričih lahko res veliko naučili. Zweigelt s »pušn šanka« Gradiščansko imajo za deželo sonca. S kar tristo sončnimi dnevi je v resnici najbolj obsijan del države. V kombinaciji z vlažno ni- žinsko lego so se tam ustvarili idealni pogoji za gojenje vinske trte. V štirih podregijah je posajenih kar 14 tisoč hektarjev vinogradov. Najbolj razširjene sorte trte so laški rizling, šardone, modri pinot, modra frankinja in šen-tlovrenka. S križanjem slednjih dveh je leta 1922 Fritz Zweigelt ustvaril tudi istoimensko sorto, ki je danes zaščitni znak vinarstva v deželi. V starodavnem in celoti zaščitenem mestecu Rust je celo sedež avstrijske vinske akademije. Avstrijsko vinarstvo, predvsem na izvozni ravni, je moralo svoj sloves od leta 1982 postaviti povsem na nove temelje. To leto so neugodne ^ . vremenske razmere onemo- '" *'* * gočile pridelavo vsaj za silo spodobnega pre-dikatnega vina. Ko so analize kasneje pokazale, da so si vinarji že kar praviloma pomagali s kemijo, je največji vinski škandal v zgodovini države to panogo skoraj povsem uničil. Posledično je avstrijsko vinarstvo povsem opustilo množično proizvodnjo cenenega vina in se osredotočilo na kakovost Skoraj vsaka druga vrata v mestu Rust - a tudi v drugih krajih v regiji - vabijo v vinotoč ali »pušn šank«. Ob tem ponujajo domače prigrizke. Tudi črn kruh z zaseko, čebulo in česnom povsem zadovoljivo opravi svoje gostoljubno poslanstvo. In če gospodinja tisti dan ravno kuha polnjene paprike in slivove cmoke, je kulinarična izkušnja že skoraj popolna. Dediščina družine Esterhazy Upravno in kulturno središče Gradiščanske-ga je Eisenstadt ali po naše Železno. Slikovito mestece s približno 15 tisoč prebivalci leži na vulkanski terasi približno deset kilometrov od madžarske meje. V začetku 16. stoletja so ga zasedli Turki in od tam napadali Dunaj. V času Napoleonovih vojn so mestu gospodovali francoski vojaki. Največji pečat je v kraju pustila plemiška rodbina Esterhazy. Do sredine 17. stoletja se je povzpela med najvplivnejše in najbogatejše plemiške družine srednje Evrope. Poleg gotskega dvorca v Železnem si je na madžarski strani jezera mogoče ogledati družinsko letno rezidenco, ki jo zaradi čudovitih vrtov in razkošne arhitekture imenujejo tudi madžarski Versailles. Rodbina Esterhazy je bila sicer tudi zadnja lastnica lendavskega gradu. V kripti pod lendavsko župnijsko cerkvijo sv. Katarine, ki so jo dali i* ififath zgraditi prav Esterhazyji, so nekateri člani družine tudi pokopani. V 19. stoletju je družina zaradi velikopoteznih načrtov zašla v finančne težave, a je s cesarsko pomočjo v mestu uspela ohraniti razvojni tempo in ga umestiti v železniško omrežje. Povojna madžarska oblast je premoženje družine nacionalizirala. Leta 2016 umrli književnik Peter Esterhazy je kot eden od potomcev družine nekoč dejal, da sicer ni podedoval materialnega bogastva, ampak nekaj veliko boljšega. Zgodbe o svoji družini. »In zgodbe znam veliko bolje uporabljati, kot bi znal dvorec, kjer vedno kje zamaka,« je dejal v enem zadnjih intervjujev. V evropsko kulinariko se je družinsko ime neizbrisno zapisalo s pečenko in sladko rezino z značilnim čokoladnim vzorcem. Dvorni kapelnik angelskih melodij Posebna dediščina Esterhazyjeve družine v Železnem je tudi glasbena zapuščina Josepha Haydna. Skladatelj je skoraj štirideset let živel na družinskem posestvu kot dvorni kapelnik in družinski prijatelj. Danes je nemogoče obiskati Gradiščansko, ne da bi naleteli na katerega od koncertnih dogodkov ali celo na Haydnov festival, Haydnova dvorana s čudovitimi stenskimi in stropnimi freskami je menda celo najbolj akustično prizorišče v Evropi. Haydn je poleg Mozarta in Beethovna eden od stebrov evropske klasične glasbe. Imajo ga za očeta simfonije in godalnega kvarteta. Ob smrti leta 1809 je bil med najbolj cenjenimi skladatelji svojega časa. Haydnovi častilci so bili celo tako skrajni, da so nekaj dni po pogrebu ukradli njegovo lobanjo. Relikvija je potrebovala kar stoletje, da se je vrnila na svoje mesto in da je slavni skladatelj končno našel svoj mir. Danes so prav izstopajoča koncertna prizorišča ob Nežiderskem jezeru posebno kulturno doživetje. Med najbolj izbranimi in odmevnimi koncerti so tisti, ki jih na primer organizirajo v opuščenem kamnolomu. Nekoč so bile pravljične hiške ... Razlika med madžarskim in avstrijskim delom jezerske obale je očitna že pri prvi hiši in na prvem kilometru ceste. Na eni strani je pač več denarja in občutka za red, na drugi je več šarma in spontanosti. Slednje je denarnici precej bolj prijazno, kar pri izbiri prenočišča in restavracije ni ravno za odmet. In ko smo že ravno na madžarski strani, se ustavimo vsaj še v naselju Fertorakos. Gre za prav posebno vasico lesenih s slamo kritih hišk na pilotih. Sredi trstičja močvirske obale so jih zgradili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. S pomoli za kopalce in privezi za čolne so bile priljubljeno letovišče za zaposlene mnogih madžarskih podjetij. Po prelomu s prejšnjim komunističnim režimom so nekatere prešle v zasebne roke. Naselje je bilo še do nedavnega med najbolj priljubljenimi turističnimi točkami in fotografskimi motivi. A očitno ne bo več dolgo. Junija 2017 je po čudnem naključju zgorela kar polovica hišic. Lastniki so sicer dobili odškodnino, a hkrati tudi prepoved, da bi jih obnovili. Najbolj uporni so odkrili, da je na istem mestu predvidena gradnja razkošnega hotela z zabaviščnim parkom in marino. Kako se to sklada z naravovarstvenim vidikom in okvirom Unescove zaščitene kulturne dediščine, lahko samo ugibamo. REPORTAŽA 41 Avstrijsko morje 42 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Slovenska nižja gimnazija na sedanjem Muzejskem trgu v Celju, 1907 4 C Srečko Puncer (1895-1919) (5) Celje, v katerem so močne sledove pustili davni narodi in za njimi še celjski grofje, je bilo še na poseben način zanimivo. Kljub temu da je bilo mesto sredi slovenskega ozemlja, je bilo v mestnem jedru mogoče opaziti veliko tujega vpliva. Uradniki, prišleki s severa, so bili večinoma Nemci. Poleg tujih trgovcev in obrtnikov je bilo nemalo Slovencev, ki jim je politično neodvisnost jemal mogočen nemški kapital. Med gospodo so prevladovali tujci, a preprosti ljudje z žuljavimi rokami so ostajali zavedni Slovenci. Ljudje so se vztrajno upirali ponemčevanju, četudi sta ga pospeševali državna in gra-ška deželna oblast. Celjska poulična nemščina, s posmehom imenovana »kuheltajč«, se je zdela zabavna celo tistim slovenskim dijakom, ki so v tem jeziku bili še šibki. In teh je bila na nižji gimnaziji večina. Vsi so spoznavali tujo oblastnost, ki je krnila življenjske pravice manjšemu narodu, in postajali vedno večji nasprotniki zatiralcev. Vedno pogosteje so se zavedni mladinci ozirali k drugim Slovanom na sever in jugovzhod. Tudi nekatere knjige, revije in časopisi so usmerjali njihove težnje. V tretjem in četrtem razredu je dijake z zgodovino seznanjal ravnatelj Emilijan Lilek. Njegov pouk je bil posebne vrste. Zavrgel je učbenike, polne slavospevov o avstrijski vladarski dinastiji ter o letnicah njenih vojn. Pri tem so bili Slovani le skopo www.kamra.si kamra omenjeni, Slovenci pa so bili nasploh zamolčani. Lilek se je ravnal samo po lastnem učnem načrtu. V ospredje je postavljal socialna in nacionalna napredna gibanja, borce za človeško svobodo, dolgo se je mudil pri francoski meščanski revoluciji in Pariški komuni. Njegov pouk je mladini širil obzorje, jo spodbujal h kritičnosti ter jo krepil v humanosti, demokratični miselnosti in narodnostni zavednosti - prav v jugoslovanski politični smeri. V razredih je uvajal nekakšno dijaško samoupravljanje. V tem času se je Srečko Puncer materialno že precej osamosvojil. Že davno so ga nehali podpirati braslovški veljaki. Njegovi dobri polsestri Minka in Maša, trgovski pomočnici, sta mu redno pomagali z denarjem. Tudi polbratje so mu lajšali polo- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. žaj. Celjska posojilnica ga je sprejela med svoje štipendiste. Inštruiranje dijakov mu je prineslo vsak mesec nekaj srebrnih kron, da je z njimi kupoval knjige - poleg ruske slovnice je kupoval tudi filozofska dela. Čas je bil zanj vedno bolj dragocen in ga ni hotel tratiti s predolgimi potmi domov. Stanoval je pri hišnici v sedanji Linhartovi ulici 8 skupaj z Ivanom Mlinarjem iz Loke. Okno njune tesne, mračne izbe v prvem nadstropju je zrlo na dvorišče spodaj in v visok zid okrog njega. Se nadaljuje ... Pripravil Srečko Maček Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): Njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271. novi tednik Markus Zusak: Odposlanec Kaj vas zadržuje v enoličnosti živ jenja? Markus Zusak je slovenske bralce osvojil s knjigo Kra-dljivka knjig, kjer je v najbolj krut čas nacistične Nemčije postavil zgodbo o prijateljstvu in ljubezni. V knjigi Odposlanec je življenje nepomembnega mladega taksista obrnil tako dobro, da bralec ob tej sladko-grenki zgodbi pomisli, koliko je naredil za izstop iz enoličnosti. Ed Kennedy je taksist, šo prijateljico Audrey in ne lokalni parazit in temeljni najde svojega mesta v druž-kamen povprečnosti. Brez- bi, družini in med prijatelji. upno je zaljubljen v najbolj- Bere veliko preveč, naredi pa odločno premalo. Prašne predmestne ulice vanj vpisujejo sporočilo: življenje je enolično, ves svet je uperjen proti tebi ..., dokler nekega dne po naključju ne prepreči bančnega ropa. Takrat v Edov nabiralnik prispe prva igralna karta. As. Na njej je napisano skrivnostno ši- frirano sporočilo. Takrat se Ed poda na nevarno pot, na kateri reši nesrečen zakon, osreči osamljeno starejšo gospo, pomaga mladi tekačici, v lokalno cerkev pripelje nove vernike ter na koncu pomaga rešiti težavo svoje večne omahljivosti. A kdo mu pošilja ta skrivnostna sporočila? Čeprav je roman označen kot mladinski roman in je Zusak zanj dobil številne nagrade, je to zgodba, ki zadene tudi precej starejše bralce. Sama sem na koncu jokala kot avgustovska ploha. BGO »Če se lahko tip, kot si ti, dvigne in naredi, kar si naredil ti, morda to lahko naredi kdorkoli. Morda lahko vsak preseže svoje sposobnosti.« O avtorju Markus Zusak je avstralski avtor neavstralske-ga izvora, rojen očetu Avstrijcu in materi Nemki kot najmlajši od štirih otrok. Navdih za pisanje je dobil, ko je prebral knjigi Starec in morje ter Kaj žre Gilberta Grapa. Pisati je začel, ko je bil star 16 let, njegova prva knjiga je izšla sedem let kasneje. Za svoja literarna dela je prejel vrsto avstralskih in tudi mednarodnih literarnih nagrad. ALBUM S CELJSKEGA 8. razred osnovne šole na Vranskem, 1963 Prispevala: Polona Lipovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 426-17-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Ob osmošolcih vranske osnovne šole v prvi vrsti peti z desne sedi ravnatelj Mirko Cujnik. Ob njem na desni je učiteljica Marija Prek in na njegovi levi razredničarka razreda Marjanca Šmigoc (por. Klepac). MLADI ZA MLADE 43 Letos 147 najuspešnejših srednješolcev Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je čestital 147 najuspešnejšim maturantkam in maturantom, ki so letošnjo splošno in poklicno maturo opravili zelo uspešno in se uvrstili v sam vrh uspešnih slovenskih maturantov, najuspešnejšim dijakinjam in dijakom zaključnih letnikov poklicnih šol v mestni občini Celje ter dijakinjam in dijakom, ki so bili izjemno uspešni na mednarodnih tekmovanjih znanja - olim-pijadah. Župan je mladim med drugim povedal: »Vedno znova občudujem voljo, vztrajnost, delavnost in odgovornost, ki jo izkazujete na pragu odraslosti. To me navdaja s ponosom in z navdušenjem. Izbrali ste težjo pot, ampak ste si s tem odprli marsikatera vrata. V zadnjih letih ste dokazali, da ste odgovorni, vedoželjni, osredotočeni na cilj in pripravljeni zanj delati. To so lastnosti, ki jih ceni vsak delodajalec, in vrednote, ki vam bodo koristile vse življenje. S svojim trudom, delom, učenjem in raziskovanjem ste pridobili znanje, ki vam bo dalo krila. Bodite pogumni in jih široko razprite. Mladost ni z ničemer primerljiv kapital. Svet imate na dlani, kot ga morda nikoli več ne boste imeli. Poslušajte svoje srce in sledite svojim sanjam. Ne ustrašite se izzivov, bodite drzni in pogumni. Zdaj je čas, da uresničite svoje želje, da svojo energijo usmerite v doseganje srčnih ciljev. Skoraj nič ni nemogoče, če si to zares želite. Ob tem bodite preudarni in modri, vprašajte za pomoč, če jo potrebujete, in za nasvet, če se znajdete na razpotju. Ovinki in stranpoti so del življenja - včasih človek najde srečo prav takrat, ko zaide z začrtane poti. Iskreno vam želim, da bi znali čim bolje izkoristiti svoje potenciale in da bi vam notranji kompas kazal pravo smer. Zvezde so dosegljive, odločno in samozavestno sezite po njih. Iskreno vam čestitam in želim samo najboljše!« Tradicionalno župan nadarjenim mladim podari knjigo. Letos so najuspešnejši dijaki prejeli knjigo Anne Wambrechtsamer Danes grofje Celjski in nikdar več, najuspešnejši dijaki, ki so se udeležili olimpijad in svetovnih prvenstev znanja, pa knjigo Sergea Bramlya Leonardo da Vinci. MOC Foto: SHERPA Najboljši dijaki pri županu V ponedeljek, 16. septembra, je župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič sprejel najboljše dijake Šolskega centra Rogaška Slatina. Gre za ustanovo, ki s svojim izobraževalnim programom tako na lokalni kot tudi na regionalni in državni ravni predstavlja pomembno področje srednješolskega izobraževanja. Letos se je sprejema udeležilo osem dijakov, kar pomeni, da so ti dijaki vsa leta šolanja dosegli odličen uspeh in/ali bili zlati maturanti. V svojem nagovoru je župan izrazil posebno zadovoljstvo, da je v družbi uspešnih mladih, ki veliko obetajo. Zaključek srednje šole je zagotovo prelomnica in vsi tisti, ki so začasno odložili odločitev, kaj želijo v prihodnje početi, morajo zdaj končno izbrati. To je le eden od izzivov, ki jih čakajo v naslednjih letih izobraževanja do takrat, ko se bodo redno zaposlili. Ves ta čas je na voljo, da dokažejo svoje sposobnosti in se prihodnjim potencialnim delodajalcem predstavijo v najboljši luči. Z dosedanjimi dejavnostmi in dosežki so dokazali, da znajo prisluhniti drugim, da jih spoštujejo, da so delavni, vztrajni in da jih ni strah novih izzivov. Na uspešno delo posameznikov pomembno vpliva tudi okolje, v katerem bivajo in delajo, zato gre posebna zahvala ravnateljici Šolskega centra Rogaška Slatina mag. Dubravki Berc Prah in celotnemu kolektivu šolskega centra. Na koncu je župan vsem še enkrat čestital, jim zaželel uspešno nadaljnje šolanje ter izrazil upanje, da jim bosta šolski center in Rogaška Slatina ostala v lepem spominu. Izročil jim je praktična spominska darila. Sprejema so se udeležili Andrej Belcer, Tajana Gobec in Urša Podgoršek iz programa gimnazija ter Katja Brilej, Jonatan Cencelj, Niki Kodrič, Sara Leben in Manja Maček iz programa tehnik optik. Foto: Občina Rogaška Slatina 44 BRALCI POROČEVALCI Mini paleta 2019 osnovnošolce Zveza likovnih društev Slovenije (ZLDS) je lani na pobudo predsednice Klavdije Sitar vpeljala nov pilotni projekt, katerega cilj je v spoznavanje likovnega ustvarjanja in svet likovne umetnosti privabiti mlade, predvsem osnovnošolske otroke. Lani je v projektu sodelovalo 17 otrok. Letošnje Mini palete na Polzeli se je udeležilo 33 otrok iz vse Slovenije, ki so skupaj na ogled postavili 45 likovnih del na temo živali. ZLDL je dogodek tokrat organizirala v sodelovanju z likovno sekcijo KUD Polzela. Na odprtju razstave, ki bo na gradu Komenda na Polzeli na ogled do 28. septembra, je predsednica ZLDS Klavdija Sitar povedala, da je udeležba otrok dokaz, da je projekt na pravi poti. Če je bil lani začetek skromen in rahlo boječ, je letos projekt postal pogumen in suveren. Projekt Mini paleta ima zagotovo tudi noto za povezovanja generacij. Neprecenljivo je, da ne sodelujejo le otroci in starši, temveč tudi babice in dedki. Predsednica žirije izbora nagrajenih likovnih del je bila letos likovna pedagoginja Urška Juhart. Imela je zelo težko delo, oddana dela so bila namreč zelo kakovostna. Zlato mini paleto 2019 je prejela Lara Krajnc iz OŠ Livada Velenje, srebrno Lara Jezernik iz OŠ Tabor in bronasto Brina Habjan iz OŠ Prule Ljubljana Vsak sodelujoči likovni ustvarjalec je za svojo udeležbo prejel priznanje ZLDS, koruzno punčko, ki je nastala na osnovi zgodbe Neže Maurer z naslovom Rodila se je koruzna punčka. Simbolična darilca so prispevali Občina Polzela, Občina Žalec in Klavdija Sitar. Odprtje sta popestrili Eva Šekonja in Neža Cizej, učenki polzel-skega oddelka Glasbene šole Rista Savina Žalec. TT Z razstave na gradu Komenda na Polzeli —■— v , v ■ i ■ ■ Tece maraton življenja Ob koncu svoje politične poti je Ivan Jelen s Ponikve pri Žalcu, med drugim nekdanji poslanec v državnem zboru in podžupan Občine Žalec, napisal knjigo Tečem maraton življenja. Izdal jo je v samozaložbi. Predgovor h knjigi sta napisala Janko Kos, župan Občine Žalec, in Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec. V 115 poglavjih je avtor opisal svojo življenjsko pot od zgodnjega otroštva, službovanja v Premogovniku Velenje in političnega udejstvovanja do krvodajalstva in planinarjenja. Knjigo je oblikoval Jože Domjan, uredila jo je Jolanda Železnik, lektorirala Lea Felicijan. Prijateljem, znancem in sorodnikom je knjigo predstavil v ponedeljek, 16. septembra, v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Zbralo se je več kot sto ljudi, v kulturnem programu, ki ga je povezovala Jolanda Železnik, sta nastopila Moški pevski zbor Ponikva in citrarka Karmen Kos Zidar. Za posebno ganjenost na tudi sicer čustvenem dogodku je poskrbela žena Trezika, ki je ob pomoči sorodnice Lojzke ob koncu prireditve zapela pesem Lepi stari časi. TT Najlepše oblikovano rezano cvetje V Mozirskem gaju je bilo dvodnevno tekmovanje v oblikovanju kreacij rezanega cvetja. Na njem so sodelovali slovenski cvetličarji, profesorji slovenskih cvetličarskih šol in dijaki. Za dijake je bilo tekmovanje v Mozirskem gaju izbirno, saj je omogočilo sodelovanje na mednarodnem tekmovanju EuroSkills. Udeleženci so tekmovali v kategorijah fantazijska okrasitev stojnic, šopek vezan v roki in venček za pokal mozirski tulipan. V skupnem seštevku točk je zmagala Katja Vačovnik iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Na drugo mesto se je uvrstila Katja Ravnikar iz Biotehniškega centra Naklo ter na tretjega Tilen Lipnik prav tako iz celjske šole. Lipnik je tudi osvojil pokal mozirski tulipan za najlepše oblikovan ven-ček. BJ, foto: MAJA HORVAT BRALCI POROČEVALCI 45 Tudi drugih petdeset bodo osvojili Ob prazniku Občine Žalec so se srečali abra- hvalil za sodelovanje pri različnih projektih v hamovke in abrahamovci občine, to so tisti, svojih krajih ter jim zaželel še veliko zdravih in ki so bili rojeni leta 1969. Srečanja pri fontani uspešnih let. piva se je udeležilo približno sto slavljencev Za program so poskrbeli mažoretke iz Liboj, od več kot tristo povabljenih. didžej Sandi in Saška Pukl. Jubilanti so za dari-Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki jim lo prejeli Kogojev vrček s čipom za pivo, vodo, je iz lastnih izkušenj dal nekaj nasvetov za lepo presto ter skupno fotografijo. in prijetno pot proti novim jubilejem, se jim za- T. TAVČAR Da se bolje poznajo Vaščani Kamenč in bližnjih za- so se podili po okolici in uživali v selkov v občini Braslovče so se druženju z vrstniki. Njihovi starši zbrali na že četrtem Kamenčeva- in ostali so se družili in sproščeno nju. klepetali ob obilici dobre hrane. Ob Tokrat so se zbrali na prireditve- koncu so se skupaj fotografirali in nem prostoru pod streho velikega si obljubili, da se bodo ob letu spet braslovškega kozolca, kjer so pre- zbrali. živeli nekaj prijetnih uric. Otroci T. TAVČAR 46 RAZVEDRILO Kdaj je moški copata? Ko mu daš 100 kg sliv in skuha marmelado namesto šnopsa! Lahko bi ... »Oprostite, povejte mi vsaj en razlog, zaradi katerega moram plačati naročnino na televizijo, čeprav nimam TV--aparata.« »Imate računalnik.« »Ampak jaz na računalniku ne gledam televizijskih programov!« »Ja, ampak računalnik je sredstvo, s katerim bi jih lahko gledali!« »V redu, potem mi pa nakažite tri otroške dodatke.« »Po naših podatkih nimate otrok.« »Nimam, imam pa sredstvo, s katerim bi jih lahko naredil!« Raje peš Deček se sam sprehaja po ulici. Naenkrat se na cesti zraven njega ustavi avto, v katerem sedi moški srednjih let, spusti steklo na vratih avtomobila in reče dečku: »Mali, če prideš v avto, ti dam 50 evrov.« Deček zardi, moškega prijazno zavrne in gre naprej. Čez 30 metrov voznik zopet ustavi avto poleg dečka in mu reče: »Kaj pa, če ti dam 50 evrov in eno veliko vrečko bonbonov?« Deček ga zopet zavrne in s hitrejšimi koraki odide naprej. Čez nekaj metrov moški zopet ustavi avto poleg dečka in ga ponovno vpraša: »Mali, tole je moja zadnja ponudba. Dam ti 100 evrov in toliko sladkarij, kolikor jih lahko poješ, samo prosim te, pridi v avto.« Deček se ustavi, se z rokama nasloni na vrata avtomo- Sosedom je bila tako všeč glasba, ki jo poslušam, da so poklicali policiste, da jo še oni slišijo ... Štiri tisoč let kasneje smo spet pri istem jeziku. Oven Tehtni ca КШ Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. bila, pogleda moškega v oči in mu potiho reče: »Lej, ati. Hotel si imet to grdo dacio, zdaj se pa sam vozi v njej!« Preveč vsega Janez je padel z motorjem in se cel polomil. V bolnišnici ga je obiskal brat. »Kaj se je zgodilo, kaj si si poškodoval?« ga vpraša. »Zdravnik pravi, da imam zlomljena rebra, počeno lobanjo, izpah kolka, zlom go-lenice in ključnice ...« našteva Janez. Brat: »Joj, vsega tega si ne morem zapomniti, mami bom rekel, da si umrl.« Likalnik Marija hodi po mestu in nosi v rokah likalnik. Sreča jo znanka in začudeno vpraša: »Zakaj pa hodiš okrog z likalnikom?« Marija: »Ta presneti likal-nik! Vsak dan, ko grem od doma, razmišljam, ali sem ga izključila ali ne. Evo, našla sem rešitev.« Pomoč »S čim se ukvarja tvoja žena?« »S prostitucijo.« »Pa ti sploh veš, kaj je to?« »Nisem povsem prepričan, a ko ima veliko dela, ji še tvoja žena pomaga.« Motor Blondinka dela vozniški izpit. »Ali veste, kako dela motor?« jo vpraša komisija. »Lahko povem s svojimi besedami?« vpraša ona. »Seveda!« Ona: »Brm, brm, brm.« »Halo, Mici, me slišiš?« »Slišim te, Poldka. Kar govori, sem nabavila prostoročni telefon.« Policaj ustavi blondinkos 'ЧЕк mm Jj^L ВЖ^ - kk ш ''i % ^^ j Vaša vožnja je nemogoča,gospa. Kdo vam je sploh dal volan....?? Ja to pa ne vem. Je bil že v avtu, ko sem ga kupila. Nič še ni zamujenega, vzemite se v roke in glejte z optimizmom v prihodnost. V družbi ne smete preveč godrnjati in se pritoževati, prepustite se dogodkom. Vaš vladar v znamenju device ne vpliva ugodno na vaš občutljiv živčni sistem, težko izražate svojo energijo. Imate pa ugoden čas, da razrešite dileme glede delovnega področja. Kmalu boste napredovali. 3ik Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Zapleteni odnosi se bodo še stopnjevali, čas je, da na tem področju vzpostavite več reda in discipline. Potrebovali boste veliko mero potrpežljivosti, saj boste pod stresom zaradi preteklih naporov, ki ste jih vlagali v delovanje. Gostota planetov v vašem znamenju vam bo v odlično pomoč, zato boste napredovali lažje, kot ste si predstavljali v svojih mislih. Priznajte si končno svoja čustva in ne bežite neprestano pred resnico. Tako vam bo bistveno lažje. Skoncentriraj-te se na dejstva. Tako boste lažje sprejeli odločitev, kam sploh vlagati svojo energijo. Vaša vladarica močneje deluje v znamenju tehtnice, zato boste mimogrede uredili vsa nasprotja, ki izhajajo iz partnerskega in finančnega področja. Učinkoviti boste. škorpijon Dvojčka Čas večjih sprememb, ki je pri vas prisoten že nekaj časa, se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Včasih boste presenečeni še sami nad seboj. V tem času še najbolj potrebujete treznost, zato naj vas pri vsem vodi razum, čustva boste potisnili v ozadje in se pri tem prav dobro počutili. Počasi, korak za korakom si boste urejali posamezna področja življenja. Rak Svoj odnos s partnerjem boste morali razumsko ovrednotiti. Dobro se morate zavedati, da vas lahko zaletavost drago stane. Samo z očitki in s kritiko ne boste prišli nikamor. Uberite drugačno pot za razrešitev. Venera v znamenju tehtnice bo zbudila v vas željo po uravnoteženih ljubezenskih odnosih, zato boste v to področje vlagali več truda, kot ste ga do sedaj. Strel ec Delujte zmerno in preudarno. Na denarnem področju vam sijejo lepše zvezde, zato morate dobro premisliti in izkoristiti vse možnosti. Kar imate v načrtu, je zelo dobro, to pomeni, da morate nadaljevati svojo strategijo. Mimogrede boste dosegli tudi napredovanje na delovnem področju in želi uspeh tudi na finančnem. Zberite in aktivirajte vse svoje možne potenciale ter ne dovolite lastni kritiki, da vas ovira ali onemogoča. Vsega, kar ste si zamislili, res ne boste mogli narediti sočasno, postopno pa bo bistveno lažje. Prevzemala vas bodo sentimentalna čustva in želja po skladnosti v medsebojnih razmerjih. Naredili boste korak naprej v komunikaciji z osebami, ki vam jemljejo energijo. Kozorog Imeli boste občutek, da so se vsi zarotili proti vam, kar vsekakor ni res. Desetkrat morate premisliti, preden karkoli rečete. Tako bo najbolje za vas, pa tudi ostali bodo zadovoljni, če ne boste ustvarjali konfliktnih situacij. Na delovnem področju ne boste zadovoljni z rezultati, zato se boste trudili za določene spremembe. Saturn vam povzroča lekcije in onemogoča napredovanje. Nihali boste med optimizmom in depresivnim stanjem, vendar bo zmagala pozitivna plat. Ne upirajte se tistemu, kar morate storiti. Takoj ko se boste odločili, boste občutili tudi olajšanje. Vaš vladar v tehtnici vam bo prinašal veliko diplomacije, ki jo boste nujno potrebovali, da uskladite probleme, ki vam že dalj časa ležijo na duši. Vodnar Devica Naj bo vaša koncentracija usmerjena samo na eno področje. V nasprotnem primeru vam grozi, da boste vse naredili samo na pol. Ne odstopajte sedaj, ko ste že tako daleč, pri tem vas podpira vaš vladar, ki biva v znamenju tehtnice. Pri delovanju boste uporabili spretnost v komunikaciji in obilo diplomacije, ki vam lahko v danih situacijah še kako koristi. Odločali se boste za pot. novi tednik Vedm £ илтој/ Opazili boste, da se lahko marsikatera težava reši sama od sebe, le pravilen odnos morate imeti. Iz preteklih grenkih izkušenj se lahko marsikaj naučite. Zaskrbljenost ne vodi nikamor, zato vzemite življenje v svoje roke, le tako boste napredovali in ustvarili prijetne vibracije v sebi in v okolju, v katerem delujete. Odpravili se boste na pomembno srečanje. Ribi Ne smete si dovoliti, da vas imajo drugi v oblasti. Partner bo želel od vas na vsak način pojasnilo, vam pa ne bo do dolgega pogovora. Pomislite, če je res nujno potrebno, da delate dramo iz malenkosti. Raje se prepustite življenju in ustvarjajte pozitivne vibracije, verjemite, v zelo kratkem času se vam bo vse to močno obrestovalo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ZAOSTALOST V RASTI IN RAZVOJU Draga, ali bomo danes jedli solato? Ne slišim. RIŽAM E SLOVENSKA & ROCK UGAH E SKUPINA MOŠKI, ŽENSKI, SREDNJI DEL TELESA Z DOLOČENO FUNKCIJO KARL ERJAVEC KRAJŠE POJASNILO K TEKSTU PRIPADNIK TIBETANSKE VERE NEKDANJI UGANDSKI PREDSED-NIKAMIN m ii SNOV IZ FENOLNE SMOLE LADO LESKOVAR DRUGO VRATNO VRETENCE NASEDE PRI TOLMINU KRAJ Z NAVPIČNO SPUŠČA-JOČO SE STRMINO POVZROČITELJ TEŽAV NASPROTJE DNEVA PREBIVALKA NEKDANJE GALIJE ZAVORNI SISTEM OLGA GRAD ZGODNOST (STAR.) ČLAN OMIZJA 19 IGRALEC NA LAJNO FREZAR ROČNO TKANA STENSKA SLIKA VISEČ SNEŽNI ZAMET KATOLIŠKI RED, USTANOVLJEN LETA 1084 ROBERT REDFORD SLAB, SKRIVEN NAMEN NEKDANJE IME TOKIA HRVAŠKA GORSKA POKRAJINA SVINEC UGLA-ŠEVALNIK KAVBOJSKA VRV Z ZANKO NEMŠKA PEVKA HAGEN NATEGNITEV LASTNIK PROIZVAJALNIH SREDSTEV IMITATORKA IVAN JEZERNIK 20 NOVOZELANDSKI PTIČ JAREM (REDKO) FIATOV AVTO TISA (LJUD.) PREUŽITKAR (STAR.) POVRŠINSKA MERA STARA PLOŠČIN-SKA MERA UŽIVALEC KOKAINA NATRIJ SLADKOVODNA PLOŠČATA RIBA GOTOVINA (ŽARG.) GORSKE REŠEVALNE SANI NAJVIŠJI VRH KARAVANK DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI 18 DARIO VARGA PRIPOMOČEK ZA POKRIVANJE 13 GORSKA SKUPINA V CENTRALNIH ALPAH PRIOČESNA LEČA ČLOVEKU PODOBNA OPICA IBSENOVA DRAMA SARDELE, KONZERVIRANE V OLJU 12 AFRIŠKA DRŽAVA Povsod z vami CELOTNA VSOTA KRAJ PRI VODICAH MREŽASTA TKANINA AMERIŠKI TEDNIK KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH 16. IN 11. ČRKA 15 NAPOR-NEJŠA POT ŠRILANŠKO LJUDSTVO SILVO TERŠEK ANGLEŠKA ROCK KNJIŽEVNIK SKUPINA 16 17 Ženin mora vreči torto v nevesto? Jaz pa sem mislil, da ... 14 SLOVENSKA IGRALKA LEVAR ANDRAŽ ŠALAMUN AMERIŠKI IGRALEC (MICHAEL) ZGORNJI DEL STOPALA ORIENTALSKO SUKNO LJUDSTVO V ZAMBIJI 10 ŽELJKO IVANEK RUDOLF ČAČINOVIČ REČNA ŽENSKA, ŠKOLJKA KI KRADE SUDOKU 380 5 7 4 6 5 6 7 3 4 3 1 3 1 7 9 7 9 2 6 2 9 5 8 3 9 7 3 1 SUDOKU 71 7 9 6 8 4 7 9 4 5 7 8 2 8 5 7 6 4 1 7 6 3 2 1 1 9 8 REŠITEV SUDOKU 379 REŠITEV SUDOKU 70 5 3 2 7 1 6 4 8 9 9 4 6 5 2 8 1 7 3 1 8 7 4 3 9 2 6 5 2 9 3 8 4 7 6 5 1 7 6 4 1 5 3 8 9 2 8 5 1 9 6 2 7 3 4 6 1 8 3 9 4 5 2 7 4 7 9 2 8 5 3 1 6 3 2 5 6 7 1 9 4 8 4 9 6 5 1 7 2 3 8 8 3 5 2 6 4 1 7 9 1 7 2 3 8 9 6 4 5 2 1 7 9 3 5 8 6 4 3 4 8 6 7 1 9 5 2 6 5 9 4 2 8 3 1 7 7 8 3 1 4 2 5 9 6 9 6 4 8 5 3 7 2 1 5 2 1 7 9 6 4 8 3 2 9 8 3 4 6 OGNITEV NIKELJ 5 7 novi tednik Nagradni razpis 1. nagrada: kupon za enkratni obisk fitnesa ali skupinske \lddm г (ллтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Naslov: vadbe v Top-Fitu Celje in kuponi za štiri kave v Caffe Štenga v Celju 2. nagrada: darilni bon za Studio Lotus v Vojniku in kupona za dve kavi v Caffe Štenga v Celju 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 1. oktobra. Geslo iz številke 38: Radio Celje ima rojstni dan. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, in knjigo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, prejme: Marjanca Blatnik iz Celja. 2. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, in kupone za štiri kave v Caffe Štenga v Celju, prejme: Ivan Gračnar s Planine pri Sevnici. 3. nagrado, darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, prejme: Marija Stanko iz Prebolda. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 RUMENA STRAN Kako bi novo zreško pridobitev »po-nucali« tudi v svojih občinah? Odgovore so iskali konjiški župan Darko Ratajc (levo), poslanec državnega zbora iz Slovenskih Konjic Bojan Podkrajšek (na sredini) in vitanjski svetnik ter direktor podjetja GKN Driveline v Zrečah Andrej Poklič (desno). Sproščeno med krošnjami Na Rogli so slovesno odprli novo turistično zanimivost Pot med krošnjami, s pomočjo katere se lahko dvignete nad krošnje pohorskih smrek. Foto: GrupA Več kot odprtje trgovskega središča Tudi estradni umetniki očitno znajo dobro polaskati. Na slavnostnem dogodku v Bukovžlaku je goste zabaval Marko Vozelj, nekdanji pevec skupine Čuki, ki je zablestel tudi samostojno. Preden je zapel eno od svojih uspešnic, je povedal, da sam še kako dobro ve, kako je delati v takem okolju in kaj takšen center pomeni za mesto. »Ta dogodek je več kot odprtje kakšnega trgovskega središča,« je poudaril. Direktorju Simbia Marku Zidanšku je takšna izjava kajpak lahko le godila. Ali sta se dva Marka v sproščenem pomenku dogovorila, da bo pojoči Marko morda tudi napisal in uglasbil kakšno pesmico na temo centra v Bukovžlaku, bo pokazal čas. Če jo bo, ne dvomimo, da bo postala takšna uspešnica, kot je celjski Rcero. Foto: GrupA Skromnost, a ni razlogov zanjo Na nedavni predstavitvi nove tehnologije za izločanje reciklabilnih odpadkov v Regionalnem centru za ravnanje za odpadki (Rcero) je celjski župan Bojan Šrot pri razvoju centra še posebej izpostavil vlogo inženirke Milke Leskovšek. Premišljeno je zasnovala razvoj centra in ravnanja z odpadki v Celju in regiji, tako da je danes center, kljub temu da je najstarejši, še vedno tudi najsodobnejši v državi. Milko Leskovšek so komplimenti župana, ki ima tudi sam veliko zaslug za razvoj centra, očitno prijetno presenetili, saj najbrž ni pričakovala takšne pozornosti. A skromnost je pri tako velikem dosežku kar odveč, knežje mesto je namreč na svoje »smetišče«, kot mu radi rečemo, lahko upravičeno ponosno. Foto: GrupA ram Po dolgem poletju Vodja odnosov z javnostmi v podjetju Unitur Tina Tinta Kovačič je bila po koncu slovesnosti vidno navdušena, da se je vse izteklo po načrtih. Vreme je bilo jasno, pogostitev okusna in obiskovalci nasmejani. Rada imata umetnost Odprtja razstave Možiček in Princesa Vrtoglavka v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju sta se udeležila pravnica in ustvarjalka Kvi-rina Martina Zupanc in ravnatelj Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek. Velikokrat ju srečamo, ko imata v rokah fotoaparat. Oba imata rada tudi umetnost. Kviri-na jo ustvarja, Robert jo občuduje. Tokrat ga je ob tem zagotovo prežemal še ponos, saj so stene galerije krasila tudi dela njegove hčere Katje Gajšek. Foto: SHERPA Celjski mestni svetniki (z leve) Miran Gracer ml. (CNL), Samo Seničar (Levica) in Matevž Jug (SMC) so se zelo razveselili ponovnega snidenja v mestnem svetu ter si imeli veliko povedati o poletnih dogodivščinah. Včasih smo se po poletju tako prisrčno veselili vrnitve v šolske klopi, česar se danes spominjamo z nostalgijo, a tudi vrnitev v svetniške klopi očitno ni kar tako. Če bo to za koga od njih tudi nostalgija, bodo pokazale že naslednje volitve. Foto: SHERPA ШМЖШђ jMiiMLi пг ■ Razstava z manjkajočimi podatki Preveč ljudi se je čudilo in zmrdovalo ob gledanju razstave o celjski nogometni zgodovini, da bi lahko vse skupaj zaobšli. Najbolj presenečajo podpisi k fotografijam, ki so nastale po slovenski osamosvojitvi in ne pred petimi, šestimi ali več desetletji. Pod ekipo NK Publikum Celje je za tri nogometaše napisano »ni podatka«. Vsak od igralcev, ki so na sliki, ve, da sta med pozabljenimi tudi Mirza Golubica, tedaj najdražji nogometaš moštva, in Mitja Pirc, ki je bil leta 1993 med strelci v polfinalu pokala NZS v Novem mestu, kjer si je celjski klub prvič zagotovil nastop v evropskem tekmovanju. »Piro« je bil med najboljšimi pri Publikumu v finalu proti Olimpiji. »Kamberović je napisan kot Kamerović, Safet Hadžić le kot Safet ...« so še negodovali mimoidoči, ne le nogometni poznavalci. Čez sto let bo bolje ...