1JJ. iteullha.
v Korani v četrtek. I mm mi
XUO. leto.
.Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta......., 12 —
četrt leta    .......   6 —
na mesec   ......   ,   2*—
velja:
v upravništvu prejemam
celo leto.......K 22*—
pol leta......., 11*—
Četrt leta.......550
na mesec......M 1*90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo), telefon St 34.
Iiha|a vsak dan ivećer iivmeaaift nedelfe u
Inserati veljajo: pete ros topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—
pol leta                           . 13*—
četrt leta....... 650
na mesec    ......   . 2*30
za Nemčijo:
celo leto .
K 28—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravntttvo: Knaflova nllca st 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85
Uztmjatl.
Dunaj, 1. avgusta.
Poslanec dr. Rvbar odgovarja včeraj prof. Masarvku na njegova izvajanja glede skupnega jugoslovanskega kluba. Dr. Rybaf hoče ovreči Masarvkovo sodbo (ki je bila od vsega začetka tudi naša), da so se primorski poslanci pred vsem prenaglili, ko so, ustanovivši svoj »Narodni klub«, stopili v zvezo s Susteršičevo »Zajednico«.
Zakaj je po mnenju tir. Kvbara ta sodba napačna ali vsaj preostra?
Prvič bi bilo grupiranje .Jugoslovanov v dve skupini »pomen ialo perpetuiranje in pooštrenje strankarskih nasprotstev« v največjo škodo Istri in Trstu. Morda. Toda to velja kot argument proti stari zvezi južnih Slovanov, ki bi stala v ostrem nasprotju napram Šusteršičcvi Zajednici, ne velja pa kot protidokaz. da je bilo združenje »Nar. k.« s »Zajednico« prenagljeno. Kajti med Toma dvema točkama je toliko možnosti uravnati vsaj provizorno medsebojna razmerja v jugoslovanski delegaciji, da ni bilo težko najti zlate srednje poti. Dr. Ryl> <f in tovariši so bili na podlagi >vojih parlamentarnih in političnih izkušenj in v interesu svojih okrajev ter trudi skupne jugoslovanske stvari unravičimi misliti na novo grupacijo. Če so prišli do spoznanja, da s staro »Zvezo« ne gre. nihče bi jim ne bil mogel očitati, da so >i ustanovili lastni »Narodni klnb« morda še s poudarjenim programom delava-ti za združenje vseh skupin. V tak klub bi bil tudi ljubljanski posla ime lahko vstopil, in pridružitev is+r^ki1! poslancev k Iveevičevi skupini, ki bi bila po prenričauju dr. Rvbara »dala signal za stranknrsk^ boje v Istri« bi bila preprečena, ne da hi nas'ale one konsekvence. ki so vzbudile toliko polemike in odpora ter v jugoslovanski delegaciji tako globoke diference.
Pridružitev »Nar. kl.« k Šusteršičcvi »Zajednici« pa je v resnici per-pertuirala in poostril^ s*ara na-sprotstva. kajti v starem parlamentu so ta obstojala med klerikalci in »Zvezo«, sedaj pa se raztezajo knr na tri skupine: Zajednica in Dalmatinci, Dalmatinci in Narodni klnb.
Razlika proti razmeram v sta-r* mi oarlamentu je seveda ta. da je
sedaj na Šusteršičevi strani še večja sila in baš radi tega še večja neizprosnost. Morda je res, da je »Narodni klub« vsled svoje akomodacije k Zajednici odvrnil ostrino teh nasprotstev baš od onih okrajev, katere zastopajo njega člani, toda s stališča jugoslovanske skupne uieje to ne more biti odločilno, ker bi konsekvence takega principa vedle končno tudi do pravila, da je oškodovanje celote dovoljeno, ako je to lokalnim težnjam koristno. Poudarjamo: to so le logične konsekvence ideje, ki je ostala pri dr. Rybafevi utemeljitvi neizrečena, četudi radi priznavamo, da narodni interesi Istre in Trsta niso morda lokalna vprašanja. Je karakteristično za mnenje, ki ga imajo neklerikalni jugoslovanski poslanci o dr. ŠusterŠiču: dr. Rvbar in njegovi tovariši so morali biti prepričani, da bi tudi samostojna organizacija »Narodnega kluba«, torej ločitev i d Ivčevičeve skupine, dr. Šusteršioa ne privedla do tega, da opusti svoje vsemu, kar ni klerikalno, sovražno stališče. Primorski poslan ei so iz strahu, da navzlic njihovi koncilijnnt?m-sti poseže klerikalni klub z brezobzirno roko v narodni razvoj naših primorskih dežel, napravili korak, ki jih je zvezal z »Zajednico«. Vraga so hoteli izgnati z belcebubom.
To je ono neizgovorjeno jedro, okoli katerega se je izvršila grupacija jugoslovanske delegacije. Zato si primorski poslanci ni^o u nali staviti pogojev, za katere bi bilo treba resnih morda dolgotrajnili medsebojnih pogajanj. Na oltar Trsta in Tstre so položili žrtev intelekta; da je bila ta žrtev izsiljena, to je oni greh. ki »fortzeuirruid  Boses  mnss  gebaren «
Namen primorskih poslancev, ki so hoteli biti v skupnem klubu kvar bodoče vso Jugoslovan-ko delegacijo obsegajoče enote, dan^s morda ni drugega več kakor v dja.ki je v danih okolnostih neizpolnjiva. Niti z eno besedico niso klerikalci reagirali na to. narobe: Hrvatsko - slovenski klub kaže s svojimi najnovejšimi akcijami, katerih se udeležuje na Hrvaškem in ki so direktno naperjene tudi proti Srbom, da v njegovih vrstah ni več prostora za skupno misel jugoslovansko. Verjamemo, da hočejo v zvezi z Zajednico ostali primorski poslanci »z vsemi silami delati ni to. da pride čim prej do združitve x ^eh« toda njih volja se bo kakor se bojimo razbila ob trdni skali neizprosneira
klerikalnega naziranja, ki vidi možnost skupnega dela le tam, kjer se mu pokorava vse. Skupen klub, ki bi programatično fiksiral skupne točke ter priznal neklerikalni skupini ravnopravnost, je klerikalcem organizacija, »ki je v sredi votla, ob straneh je pa nič ni.« To je. kakor zatrjuje Slovenec punetuni saliens. Jugoslovanski klub, kakor ga zahtevajo pravi jugoslovanski interesi, se zdi klerikalcem nemogoč.
Veliko nalogo si nalagajo dr. Rvbar in njegovi tovariši, ki hočejo premagati skoraj neprodirne težkoče. Ker je cilj visok in lep, treba pozdraviti pojav zdravega optimizma, ki veje iz dr. Rvbafevega pisma: vztrajajmo!
Vztrajajmo pri ideji, vztrajajmo pri delu za njo. Uspeh mora biti zadovoljiv, kajti le dvoje je mogoče: ali se dobri namen posreči in prava jugoslovanska enota ustvari — aH pa so dokaže ad oculos, da vsa prizanesljiva koncilijantnost in popustljivost primorskih poslancev ne premore klerikalne oholosti in strankarske zagrizenosti. Tudi sovražnike Ju-goslovanstva spoznati in razkrinkati je zadovoljiva cena vztrajnega na-daljnega dela za jugoslovansko enoto.
Mm J?8S,
ootflni mmm poslaseeo turškem umlsmento, o položaje v Turili! te AtalH poss&e.
Potovaje po Makedoniji in Stari Srbiji sem prišel tudi v mestece Vučitrn, kjer me je po posredovanju gosp. prof. Elezoviča iz Skopija sprejel H a s a n beg, vodilni arnavtski poslanec v turškem parlamentu.
Hasan heg jo simpatičen, moderno izobražen inož, star okrog 40 let. Ko sem ga prosil, naj mi odgovori na par vprašanj, je takoj rade vol je dovolil interview, a obenem pripomnil, da mu pač na nekatera vprašanja posebno kočljive narave iz lahko umljivih razlogov ne bo mogoče odgovoriti.
Nato se je razvil razgovor, katerega vsebino podajem v naslednjem :
»Gospod poslanec, kako sodite v splošnem o političnem   položaju na
Turškem?«
— »Položaj v Turčiji je, kar se tiče zunanje, kakor tudi notranje politike, izredno težaven, da, naravnost obupen. Kakšni so odnosa ji tu pri nas, vidite s svojimi očmi sami najbolje.«
»Kakšen je položaj v Malesiji 1 AH bo tudi ta vstaja udušena, ne da bi imela kakšnih resnejših posledic?«
— »Po mojem prepričanju je situacija v Albaniji, zlasti pa v Malesiji zelo resna. Kakšen bo konec seda nje<ra vsta^kega gibanja v Malesiji, seveda ne morem v naprej povedati, eno pa vem čisto gotovo, da bodo posledice te vstaje čisto drugačne, kakor so bile posledice prejšnjih insurekeij, katerim je nedostajalo vsake kulturne in nacijonalne ideje.«
»Kakšne bi naj bile posledice?«
— »Dovolite mi, da se o tem ne izrazim iz lahko umljivih razlogov.«
»Kakšni so medsebojni odnošaji med Arnavti raznih veroizpove-danj ?«
— »Arnavti niso bili nikdar verski fanatiki in tudi sedaj so v verskem oziru vseskozi tolerantni. Posebno dobri so bili vselej odnošaji med mohamedanskimi in katoliškimi Arnavti. Mi Albanci smatramo narodnost, rekel bi, za nekaj materijal-nega, vero pa za nekaj povsem duhovnega, kar mora v življenjskem boju ostati brezpogojno nedotaknjeno. Zato tudi ni bil verski moment pri nas nikdar tako močan, da bi lahko razdvajal med sabo posamna plemena. Sicer pa so se Arnavti vseh konfesij vsikdar zavedali, da so en narod in da je vsled tega treba strogo ločiti verske razlike od narodnosti. Razen tega vedo mohamedanski Arnavtje prav dobro, da so bili nekoč vsi kristjani in da so islam sprejeli šele pod turškim gospodstvom. Tudi meni je na primer znano, da so bili moji predniki katoliki in da so došli semkaj v Vučitrn iz Malesije. Zato ni izključeno, da bi se med bori-telji v Malesiji ne nahajal tudi kak oddaljeni moj sorodnik.
Često se tudi dogaja pri nas, da so rodni bratje različnih ver, a v kljub temu vlada med njimi najpopolnejše soglasje. Meni osebno so na primer znane rodbine, v katerih je eden izmed bratov mohamedanec, drugi pa katolik, a vendar žive vsi v najvzornejšem bratskem sporazum-Ijenju. Iz vsega tega lahko razvidite,
da verskih razprtij ne poznamo v našem narodu.«
»Ali se je narodna zavest šele sedaj prebudila med ljudstvom, ali je vznikla že preje?«
— »Narodna zavednost jel pri mohamedanskih in katoliških Arnav-tih že precej stara, pri pravoslavnih se je prebudila šele pred enim desetletjem, posebno živahno pa pred štirimi leti.«
»Ali je revolucijoiiarno gibanje v Malesiji nastalo med Malisori sa mirni, ali je bilo povzročeno od zunaj!«
— »Po mojem prepričanju je re-voJncijonarno gibanje nastalo spontano med Malisori samimi, povzroči le pa so ga neposredno turške oblasti.
Zbog tega sem tudi mnenja, da vstaje ne podpira nobena tuja država.
Z absolutno gotovostjo to lahko trdim glede prvega ustanku.
Pri sedanji vstaji igrajo morda vlogo tudi drugi momenti, zakaj povsem naravno je, da se vstaši sedaj Aede ali nevede bore tudi za interese onih, pri katerih so našli pomoč in zavetišče v trenotku največje svoje nesreče. Kaj hočem s tem reči, vam je gotovo jasno.«
»Ali je res, da vodijo sedanjo revolucijoiiarno gibanje ugledni albanski prvaki z otoka Krfa?«
— »Na otoku Krfu res prebiva nekaj uglednih mož naše narodnosti, vendar pa nimajo le-ti prav nobenega vpliva na tok dogodkov v Male-siji.«
»V kakšnem razmerju s*) Arnavti vobče, vstaši posebe s črno goro?«
— »Na to vprašanje iz tehtnih razlogov ne moreni odgovoriti.«
»Kiikšno stališče zavzema v narodu Isa beg Boljetinae?«
— »On je eden izmed najuglednejših mož našega naroda. Karkoli jaz ukrenem, storim to v najpopolnejšem soglasju ž njim.«
»Ali je res, da je Isa beg pripravljen, pod gotovimi pogoji položiti orožje?«
— »Vest, da bi bil Isa beg stavil Turkom gotove pogoje, ni resnična.
V sedanjih razmerah Isa beg ne bo odložil orožja.«
»Gospod poslanec, ali ste za uvedbo latinskega ali turškega pisma v albanski jezik?«
ClovefM; usa no
Priobčil  H a r a m b a š a.
V času. ko nam gnrzodejka kolera takorekoč trka na vrata, bi utegnilo marsikaterega čitatelja »Slovenskega Naroda« zanimati, če očrtamo, kako je gospodinjila DJ€ stokrat hujša posestrima — prednica, človeška kuga, ki jo tedanji pisatelj] nazivajo »črno smrt«, v prošlih vekih po naši ožji domovini.1)
V Evropo se je pritepla ta grozovita bolezen iz Jut rovih dežel. Naš historijograf Ivan Vajkart Valvazor omenja, da se je prvič pojavila na Kranjskem leta 792. — Leta 883« SO pri nas tako zelo mrli ljudje na njej, da so morali kar po dva mrliča za-grebati v eno jamo, nekaj povsem nenavadnega za tedanje čase, ko je bila Kranjska še zelo pičlo obljudena. L. 1006. je opustošila vso Ljubljano; pomrlo je tedaj baje 12.000 stanovni-kov.2) L. 1195. so jo zasejale kobili-
') Primeri Anton Koblarjev spis v »Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko«, L, 1891. 1., pag. 39. sq.
2) Dolničar Epith. chron. pag. 35:   An. 1006*. Labaci lue grassante
ce, ki so v neštevilnih jatah priletele k nam. Po Kranjskem je potem morila v letih 1230. in 1348.; v 16. veku v letih 1511. 1529, 1542. 1543, 1553, 1554, 1503, 1564, 1576, 1578, 1579, 1582, 1586, 1598 in 1599. V Ljubljani sami je zadnje imenovanega leta pobrala 350 stanovalcev in je posebno šentpetersko predmestje trpelo pred njo. Istočasno je v Novem mestu zahtevala 800 žrtev in skoraj iztrebila vse mesto. Pojavila se je zopet v letih 1608, 1624, 1625, 1626 in 1631. Strahovito je divjala leta 1644. v Drav-Ijah pri Ljubljani, kjer so na en sam dat) imeli 80 mrličev. Skoraj vsa vas je izmrla. V odvrnitev kuge je sklenil ljubljanski kanonik Marko Doli nar, da postavi v imenovani vasi na čast sv. Roku, pripošnjiku zoper kugo, cerkev7, ki se je 1. 1646. res jela graditi z radovoljnimi prispevki"). Vsako leto posebej, dne 16. vel. srpana, ko se slavi spomin imenovanega ugod-nika božjega, so verni Ljubljančani prirejali svečane izprevode k dravelj-ski cerkvi, proseč sv. Roka, da jih obvaruje strašne šibe. Pri taki priliki je nekoč v Dravljah pod milim nebom pridigoval sloveči cerkveni govornik, slovenski pisatelj, kapucin o. Ivan Svetokriški. Ta govor se nam je ohranil do danes. Udomljeno vsakoletno romanje je sicer zatrl cesar Jožef II.
12.000 incolarum dolendum pere-unt.« Primeri tudi: Valvazor XI., pag. 709.
*) Valvazor VII., pag. 820.
že leta 1784., toda še danes živi nanje spomin v narodu. Na Velikega Šmarna dan, to je dan pred sv. Rokom, imajo Ljubljančani še vedno vsakoletni shod v Dravljah. Koliko teh po-setnikov je pač, ki bi poznali legendo svetuikovo in zgodovino o postanku njemu posvečene podružnice šentviške, ki stoji tu šele 265 let?
Kranjci smo imeli potem do leta 1691. pred kugo mir; tega leta nas je zopet nekoliko postrašila. Pač pa so v tem presledku veliko trpele sosednje obmejne dežele. Vzadnjič se je pojavila kuga v Ljubljani leta 1715. V lazaretu pri Sv. Petru je ležalo takrat kakih 400 bolnikov in marsikak dan je bilo po pet mrličev. Mrtveci so bili večinoma iz najnižjih slojev. Pokopavali so jih na običajnem, tedaj edinem javnem grobju pri Sv. Petru, toda globočje kot navadno, in posipali jih z živim apnom. K sreči je bolezen kmalu prenehala.
Omenjeni lazaret so zgradili mestni očetje ljubljanski najbrže leta 1586., ko je strašna morilka s podvojeno silo morila po rodnem našem mestu. Vsaj dotični sklep datira izza tega leta.4)Lazaret je mejil neposredno na šentpetersko pokopališče, ki se je raztezalo okolu cerkve; samo zid z vrati ju je ločil. Mrtvih okuženeev torej ni bilo treba daleč odnašati. To bolnico za kužne so leta 1749. adap-
4) Valvazor XV., pag. 506, in Vrhovec: Die Hauptstadt Laibach, pag. 180.
tirali za vojarno in istodobno prizi-dali severni traht. Leta 1779. so ji prizidali nadstropje. Ta zgradba je današnja šentpeterska vojarna5). Tu naj še pripomnim, da se je šentpetersko pokopališče opustilo 1. 1779. in otvorilo ono pri Sv. Krištofu, kjer stoji cerkev izza leta 1497.*).
Previdne oblastvene odredbe, na primer kordon ob mejah, strogo izvrševanje kontumaca itd., so imele dobrodejne posledice. »Črna smrt« od leta 1715. dalje ni več prekoračila kranjskih meja.
Kužna kosa je spravila po Slovenskem veliko več naroda pod zemljo nego turški meč. Že pred imenom »kuga« so trepetali in bledeli ljudje. In po vsej pravici! Vsaj niti naša da-dašnja moderna medicinska veda nima pravega usi>ešnega leka proti njej. Kako šele je moralo hiti v onih časih, ko so bili zdravniki po poklicu bele vrane, poleg nevedni, nepraktični, in ko jih jo nedostajalo celo po mestih. Zdravniški posel so izvrševali večinoma neuki ljudje, mazači, koujederci in takozvani »padarji«-brivci. Lahko si domnevamo, kako so »zdravili ti ljudje, če so še v 16. veku priporočali celo diplomirani zdravniki, da je kot sredstvo proti kugi na tešce piti lastno vodo7)! Kaj čislano sredstvo je bilo »Zlato« ali »kraljevo
5) Vrhovec 1. c. pag. 186. •)   Arhiv   f. d. Lamlcsgeseb ..., L, pag. 31.
7) Koblar 1. c. p. 42.
jajce«, takoimenovano, ker so ga uživale tudi kronane glave. Iz kurjega jajca so izsekali beljak, okoli rumenjaka skozi nastalo odprtino nasuli so žafrana, jajce spekli v gorkem pepelu, ga zmeli, primešali trjaka in druge drobnjadi — in »arcnija« proti kugi je bila gotova! Izborno je utegnilo učinkovati tole protikužno sredstvo, ki so ga priporočali zdravniki po poklieuK). Ko si dozna 1, da je okoli tebe zrak okužen, se pogosto drgni ob kozla, čem huje smrdi žival, tem-boljši lm) uspeh. Drugi so priporočali: Na stranišče se zateci in duhaj smrad! Čem hujši je smrad, tem uspešnejši je proti kugi! Ponavljam, da so taka protisredstva priporočali učeni zdravniki! Kakih sredstev šele se je moral posluževati neuki ljud! Je-li potem čudo, da je tako strašno gospodarila »črna smrt«!
Slovito sredstvo proti kugi so bile tudi krastače. Zdravniki so bili preverjeni, da to žival absorbira kuž ni strup. — Se danes je med narodom razširjena vera, ki pripisuje jajcem, znesenim med »šmarnimi mašami«, to je v dobi od 15. velikega srpana do 8. kimavca, neka posebna dobrost in vstrajnost. Takrat se je priznavalo krastačam, ki so bile ujete v uaziia-čenem roku, izredno, posebno zdravilno moč. Zdravniki in lajiki so se kosali za stavo, da jih, osobito med Velikim in Malim Šmarnom, nalove kar največ. Svoj plen so natikali na klin-
8) Koblar 1. c. pag. 43.
— »Jaz sem brezpogojni pristaš latiniee in prav radi tega sem zelo slabo zapisaii pri turški vladi.«
»Ali je res, da nima Tarentio Tocchi (Albanci izgovarjajo Toči, v italijanskem pravopisju bi torej to ime morali pisati Tocci. Opomba pisca.) prav nobenega vpliva med ljudstvom!«
—» »Sedaj dejansko nima posebnega vpliva, toda on je mlad in izredno inteligenten mož, zato ni izključeno, da bi v bodočnosti ne igral v našem narodu še velike vloge.«
»Ali je Tocchi identičen z Bib Dodo, kakor so zatrjevali nekateri listi 1«
— »Ne, ni identičen.«
— »AH uživa Bib Doda ugled med svojim narodom?«
— »Preje morebiti, sedaj gotovo ne, osobito ne od tistega časa, ko ga je Šefket Turgut paša imenoval za poveljujočega v Skadru.«
»Bib Doda je bil pred nekaj meseci baje v važni misiji tudi na Dunaju. Ali je bil tamkaj kot odposlanec in pooblaščenec svojega naroda!«
— »Mi ga nismo tjakaj poslali,
na čigav ukaz je torej potoval na Dunaj, si potem lahko mislite.«
»Vi torej smatrate, gospod poslanec, Bib Dodo za narodnega izdajico?«
— »Da, prav gotovo!«
S tem je bil razgovor končan, g. poslanec pa je bil toli prijazen, da mi je 'obljubil, da bo prav rad dajal v bodoče našemu listu vsa potrebna iKvjnsnila o aktualnih albanskih vprašanjih.   * R. P.
Politična Kronika.
Po današnji seji gosposke zbornice pojdejo — kakor se poroča iz čeških krogov — člani ministrstva na štirinajstdnevni dopust. Baron Gartlsch ostane na Dunaju in bo pripravljal za jesensko zasedanje. V petek pojde ministrski predsednik v Ischl, da predloži cesarju bančnj zakon v sankcijo in dobi pooblastila za uadaljna pogajanja, da se omogoči delozmožnost češkega deželnega zboru in državnega zbora.
* t?
m
Finančna komisija gosposke zbornice je imela včeraj posvetovanje o bančni predlogi, katerega sta se udeležila tudi ministrski predsednik baron Gautsch in finančni minister dr. Me ver. Po kratki razpravi je bila predloga z dodatnimi predlogi Ploj - Kuranda sprejeta. Za referenta je bil izvoljen Niebauer.
V nemški krščansko - socijalni stranki so še vedno velika nasprotja. Posebne preglavice dela štajerski državni poslanec Neunteufel. Po sklepih razsodišča, kateremu je predsedoval posl. prelat Scheicher, je bil sicer posl. Neunteufel sprejet v krščansko - socijalno drZavnozborsko /vezo zoper voljo konservativnih štajerskih poslancev pod vodstvom llagenhoferjevim in pa pod vodstvom Schraffla stoječih tirolskih krščanskih socijalistov — vendar pa pod gotovimi pogoji. Toda ti pogoji so baje taki, da jih posl. Neunteufel ne bo mogel in tudi ne hotel sprejeti. Jn tako posl. Neunteufel ne bo faktična sprejet v zvezo, ker bo zadnjo besedo imelo štajersko strankino vodstvo. Vendar pa ni posl. Neunteufel "-amijen. Predvčerajšnjim se je vršila v S t a i n a c h u volilna slavnost, pri kateri je prišlo do solidaritefnih izjav  poslancev P a n t z a, K e m e-
ee in ga sušili na solncu, potem pa stokli v prah. Tak prah je nosila >prosvitljena« gospoda in »zabiti« kmet na srčni jamici v svilnenih vrečicah. Nekateri so si obešali cele posušene krote okoli vratu, drugi jih jedli kuhane na mleku ali kisu, zopet drugi jih de vali na obližih na kužne rane. Za kužne bule so zdravniki za-pisavali obliže in priporočali bolnikom t r jakov in pod leskov čaj!9)
Cesarska vlada je z odlokom z dne 18. kimavca 1763. leta priporočala zoper kugo tako-le sredstvo: Vsemi rutice, mete, rožmarina, la-\ endJja in pelina, vsakega po eno pest na dva bokala dobrega vinskega kisa. Osem dni mora stati v posodi na solncu, ali ga pa se gre j v toplem pepelu. Potem ga precedi in mu daj dva lota kafre. S to tekočino si V6ak dau drgni senca in nosnice in si z njo izpiraj usta. — Drugo določilo pravi: Domov prišedši, se preobleči in nemudoma operi vrhnjo obleko ali si jo prezrači nad ognjem. Ne nosi volnene obleke, niti krzna. Ne jej govedine, sadja, kumar, sira in slaščic, pij pa staro vino. V sobi doma obesi kos ovsenega kruha, ki si ga namočil v ocet. Ko se je posušil, ga zameni z novim, starega pa vrzi v ogenj. Prav storiš, če si daš često puščati.10) No, taki nasveti bi se še prenesli.
9) Koblar 1. c.
10) Koblar 1. c.
Utalje prihodnji«.).
lerja in Neunteufla. Neki govornik je poudarjal, da je Gess-luannova stranka sicer z vso paro delovala zoper te tri poslance, ki so pa navzlic temu ostali zmagovalci, do-Čim je Gesamann s svojimi pristaši pogorel. Pobratimstvo teb treh poslancev so v Stainachu navdušeno pozdravljali.
V ogrsko - hrvaškem državnem
zboru navzlic velikanski vročini opozicija še vedno obstruira. Debata o branibni predlogi skoraj prav nič ne napreduje, večji del sej se vporabi za poimensko glasovanje o prošnjah za dopust. V torek so imeli izven strank stoječi poslanci posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo v debati o brambni reformi zasle<' vali isto taktiko, kakor jo zasleduje ti obe neodvisni stranki. V političnih krogih se govori, da bo mesec avgust za ob-strukcijo kritičen, posebno 18. avgust bo zelo kritičen. Grof Khuen-Hedervarj' je izjavil, da je slišal te govorice. Rekel je, da je mogoče, da bodo ti dnevi za dotičnike kritični; dobro pa ve, da zanj ne bodo. Njegov program ni navezan na kak dan in noben termin ne more vplivati na ta njegov program.
V ozemlju albanske vstaje se položaj ni prav nič izpremenil. Včeraj je bil zadnji dan, da se Malisori podvržejo. Kako se bo turška vlada odločila, se pač še ne ve. Vendar ji pa ne bo drugega preostajalo, nego priznati svojo slabost, kajti vsak nadalj-jii boj bi ne imel uspehov. Vendar se pa nekako dozdeva — ali pa je samo bahanje — da se je Turčija odločila, boj popolnoma iz voje vat i, kar je razvidno iz sklepa ininisirskega sveta, da lx>do »vstaše celo preko črnogorskih mej zasledovali.« Ta sklep je precej čuden, ker že kot tak vsebuje casus belil. Popoluoma naravno je torej, da črnogorsko prebivalstvo ne more mirno gledati tega provokato-ričnega obnašauja turške vlade. Dne 31. julija bi moral črnogorski vraže-grmski bataljon zapustiti svojo pozicijo na meji, da ga nadomesti drugi. Vojaki so pa na kratko izjavili, da tega ne store. Njihovi želji se je moralo ustreči. Vojno razpoloženje v Črni gori je veliko. — V Podgorico so prišli ruski polkovniki Pota-p o v , R a š č i n s k i j m Kolo-s e v, da dobe potrebne informacije. — Pleme Saljanov se že devet dni bojuje zoper turške čete, ki imajo težke izgube. Turki so v tem težkem boju izgubili že dva topa. Dne 31. julija so se celi dan bojevali okoli Broje nikačke. Turki so začetkoma prodrli do reke Cijevne, vendar so se morali kmalu z velikimi izgubami umakniti. Vstaši so v zadnjem času uporabljali tudi ročne bombe. — Turško vojaštvo je baje zelo nezadovoljno z novim najvišjim poveljnikom. Nekateri bataljoni so javno odrekli pokorščino Abdulahu paši. — S Cetinja poročajo, da namerava črnogorski kralj Nikola obiskati evropske dvore zaradi vstaje v Albaniji. — Be-rolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Turški poslanik na Ceti-nju, ki je včeraj sporočil vstašem zadnje koncesije, poroča, da so Malisori sprejeli razveu ene vse.Zadnjega MredlogaMalisorov niso rpav razumeli, vsled česar ga je porta na ugoden način interpretirala, tako da zdaj baje ni nikakih diferenc več. Če se pa Malisori navzlic temu ne povrnejo v svojo domovino, tedaj je pred V8em svetom dokazana krivdb Crue gore. Porta je popolnoma odločena, eventualno iz tega izvajati najskrajnejše konsekvence.
* * *
O nemških zahtevah v maroškem vprašanju je sledeče znano: Nemčija zahteva gotov del francoske kolonijalne posesti, ne da bi pri tem žrtvovala le najmanjši del nemškega ozemlja. Nadalje želi Nemčija skleniti s Francijo gospodarske in trgovinsko - politične ]>ogodbe. Tretji pogoj, ki ga stavi Nemčija, je pa, da se ji zajamčijo gospodarske pravice v Maroku.
V angleških mornariških depo-
tih delajo z vso paro. V ladjedelnici v Devonportu dela 10.000 delavcev noč in dan.
Sialersko,
Štajerski Sokoli, dne 6. avgusta v Domžale! Predsedstvo celjske sokolske župe nam je poslalo sledeče vrstice: Da se oddolžimo kranjskim bratom Sokolom, ki so se lani v izvanredno častnem številu udeležili sokolskoga zleta v Celje, smo sklenili, da se udeleži celjska sokolska župa zleta v Domžale dne 6. avgusta. Bratje Sokoli! Naša naloga je dne 6. avgusta, da ne pokažemo le napredka našega dela v telovadnicah, temveč da okrepimo narodno zavednost in odporni duh Slovencev v ogroženih Domžalah. Zato vas prosimo, da pohitite vsi v Domžale! Odpeljemo . se v soboto zvečer z vlakom, ki odha-
ja iz Maribora ob 4. uri 58 min., Pra-gerskega ob 5. uri 20 min., Celja ob 6. uri 40 min., Zidanega mosta ob 7. uri 03 min., prenočimo v Ljubljani in se v nedeljo zjutraj odpeljemo v Domžale. Na veselo svidenje! Na zdar! — Predsedstvo celjske sokolske župe.
Hrastniške noviee. »Tagespost«, »TagblatU, »Štajerc« in razni drugi nemški listi prinašajo zadnje dni prav indijansko se glaseče dopise iz Hrastnika. Doba kislih kumar se je pričela in nič se ne čudimo, če so se pričele poglavarja A. kisa t i možgani tam doli pri nemški šoli, tako lepo obkroženi od raznih smrdečih, gorečih in okuženih objektov: na eni strani ogenj Rueklovih apnenic, na drugem koncu smrdeča, napol falirana kemična tvornica, zadaj čist hrastniški potok in spredaj nikdar prašna ali blatna cesta. Zraven pomaga letošnja vročina, da divji izrodki bolanih mož-gan zabavajo zmučeno prebivalstvo in mu pripravijo nekoliko razvedrila v tem vročem časn. Nek učitelj na slov. šoli je bil obdolžen, da je pretepel nekega otroka, kar mu je zapustilo vidne znake. Seveda A. ni zamudil prilike ter je hitro naščuval starše, da so poslali otroka k zdravniku, ki je radevolje kot vedno izdal obširen atest. Nesreča pa je hotela, da se je našlo premnogo prič, ki so videle, kako je tega otroka pretepal učenec nemške šole — in A. je sramotno pogorel s svojim naklepom. Denuncijantstvo je ena glavnih čednosti naših renegatov. Mimogrede bodi povedano, da je dotični g. nčitelj znan po svoji pridnosti, zmožnosti in ljubeznivosti nam*am otrokom. V nedeljo večer so se vračali hrastn. Sokoli z izleta v- Za gorje. V Trbovlja' so vstoTvli med divjim hajlanjem hra-tniški in celjski veteranei. Ko so v Hrastnikn izstordli. je prišlo vsled izzivanja nemškutarjev do renkon-tra med obema strankama, pri katerem tc dobil nek slov. gosood na roki precej težke poškodbe. O stvari bo govorico sodišče. Pri kemični tvornici je bil pripravljen velik nanad na Slovence — posredoval je redar R.. zato ga hočejo kemični gospodje spoditi ?z službe. Ker pa je občina še v slovenskih rokah, se to ne bo tako lahko izvršilo. Zdaj pa še eno novost, ki so jo imenovani nemški listi previdno zamolčali: Pred 14 dnevi je bil na nemški voli sklep. Da bi primerno proslavili mdHŽnoal dež šolskega sveta, ki je prisna! pravico javnosti nemški šoli, da bi pridobili za svojo jetično šolo čimveč lačnih otrok, so sklenili prire.'iti veselico ter pogostiti mladež zapeljanih slov. staršev. Razposlal] so okrožnice, da bi nabrali dovolj Judeže vin grošev — pri tem je bil udeležen tudi član slov. kram. šol. sveta, g. ravnatelj Ijfclter. Pa to je še vse prav in leno. Prišla je nedelja Ob preteči nevihti so vlekli mladino na hrib načelu hrastn.-rudniško godbo. Komaj so bili na hribu zbrani, ie izbruhu Ho grozno neurje — nebo je menda bolelo pokazati svojo nezadovoljnost nad tem početjem nemških priklntincn- in neznaoainost jo slov. staršev, hotelo je pr°r»rečiti, da bi se tu vršila grda kupčija za slovenske duše. - Strašno je razsaialo nebo. V velikem neredu so tirali ubogo deco v gostilno Mar. Logor. Kaj se je godilo tu, naj govore dejstva. Ko se je zvečer zvedrilo, smo vi.de'1 in slišali, kako so se vlekle v poltemi no hrastniški cesti tolne totalno o|U-janjenih otrok, vriskajoče, poječe in tuleče izzivalne nemške pesmi. Bil je to mučen, žalosten prizor. Uboga de-ca. ubogi zapel i a ni starši, ki prodajajo za tako ceno duže svojih otrok. — Upamo, da nride tole poročilo do dež. šol. sveta štajerskecra, ki ne prezre nobene zlagane notice v nemških listih, ki hlastno vodi najstrožje preiskave na v«sak neosnovan in neutemeljen migTjaj »Tagespošte« — prosimo, npravništvo »Slov. Naroda«, da pošlje to številko v Gradec. Baje kompetira nadueitelj Sohnen, pod kojega potronanco se je vse to godilo, za nadučitelisko mesto sedaj javne nemške šole v Hrastniku. Gotovo zelo priporočljiv mož.
Velika veselica šentpaveliskega »Sokola«, ki bi se imela vršiti v nedeljo, dne 6. avgusta, se preloži na nedeljo, dne 3. septembra. Bratska sokolska in narodna društva naj ta dan upoštevajo!
Drobne novice. Iz Celja. Novi predsednik celjskega okrožnega sodišča Bouvier je s 1. avgustom nastopil svojo službo. Od predsednika \Vurmserja se je v nedeljo uradni-štvo slovesno poslovilo. — Imenovana je za poštno oficijantinjo v Racah praktikantinja Marija Satt-ler. — Podpore za obrtno-nadaljevalne šole. Štajerska namestnija je nakazala nemškim obrtno - nadaljevalnim šolam na Sp. Štajerskem podpore za leto 1911, in sicer mariborski 2000 K, celjski 600 kron, ptujski 300 K, radgonski 400 K in brežiški 100 K. — Letovišče Rog. Slatino je obiskalo do dne 24. julija 1921 strank z 2938 osebami. — Iz Maribora. »Marburger Zeitung« piše:   Ker je v nekaterih
a
okoliških občinah razširjena kuga slinavka in grintavka, svarimo pred uživanjem surovega mleka. — Solneariea je zadela 60 letne ga Janeza Mesareca, posestnika v Gočo-vi, in sicer pri košnji na travniku. Domači so ga našli mrtvega ležati na hrbtu. — Toča je pobila vinograde v radgonski okolici. Škoda je precejšnja.
Koroiko.
Tatvina* Pri Sv. Janezu je vlomil v gostilno Stettnerjevo neznan tat in ukradel 80 K denarja, precej cigar, cigaret, tobaka in par steklenic slivovke.
Skozi okno je padel iz II. nadstropja v Št. Rupertu pri Celovcu delavec Jožef Heinisch. Zlomil si je obe roki in nogi, ter si močno pretresel možgane. Heinisch je bil malo vinjen in ne vedo, ali je skočil zanalašč skozi okno, ali je padel vsled neprevidnosti.
Prometne nesreče. V celovški okolici je povozil neki dunajski avtomobil ist mestno ubogo Ivano Fief-fenbacher. Obležala je mrtva na cesti. — Pri Starem Dvom je zadel vlak v nek prosto stoječ železniški voz. Navzoča sta bila dva železniška delavca, izmed katerih je enega ubilo na mestu, drugi pa je smrtno ranjen.
Umetnica v stradanju. Snoči oh 7. so zazidali v paviljon stradanja znano umetnico v stradanju G. Emilom Prvo šolo v stradanju je napravila Emilon povodom potresa v Me-sini, kjer je bila pokopana pod razvalinami 10 dni. V paviljonu hoče ostati 25 dni brez jedi.
Primorca
Porotna   razprava radi »Banke popolare« v Gorici. V sobotni razpravi je stavil    državni    pravdnik več predlogov o zaslišanju novih prič. Klicalo pa se bo samo   Bedona in prof. Žnideršiča.   Zadnji   bo moral dokazati, ali mu je res svetoval predsednik banke Lenassi,   naj dvigne svoj denar, ker ni v banki zadosti varno naložen. Nato se prečita anonimno pismo iz Rihemberka, kjer se poživlja državni pravdnik, naj nastopa kazensko proti krivcem. Orisana je v njem tudi situacija cele banke. — Nato pridejo na vrsto izvedenci. Sodni dvor sklene, da bo govoril o banki izvedenec prof. Vierthaler, o zadevi Confortija pa Marsiglio. Prof. Vierthaler   pojasni nato porotnikom bistvo dvojnega   knjigovodstva, gospodarskih in    drugih    računov. — Knjige so bile v začetku v redu. toda z leti se opaža Čim več izbrisov raznih postavk. Brisalo se je z nožem, popravljalo s črnilom in barvano vodo.   Zmešnjavo   je   grozna. Način knjigovodstva   je   bil   sicer dober, uradnik pa ni znal sestavljati bilance. Prvi fingiran račun je iz 1. 1903. Pri bilancah so tudi vedoma delali napake s tendenco, da bi se nerodnosti prikrile. Radi zmešnjav v knjigah so bili tudi revizorji opeharjeni. Vsa gniloba banke je obstojala v odpisih izgub. Na vsak način so morali biti dva ali trije, ki so vodili banko. Bilo je neštevilno računov, s katerimi so pokrivali falzifikacije. Pravi nadalje, da je bil organizem banke zgrešen, da bi moralo biti knjigovodstvo odvisno od izvrševalnega organa. Obstojati bi moralo razun tega še sumarično knjigovodstvo. Kontrola obeh bi bila banki prihranila kriva pota. Upravni svetniki niso imeli pravega vpogleda v poslovanje, ker jim niso nikoli pokazali došlih pisem. Banka je kupovala negotove akcije. O izgubah na igri manjkajo vpisi v knjigah,   zato so računi izvedencev negotovi. Pravi, da so v Italiji dobro vedeli, da banka igra, zato so tudi odbili v Milanu prošnjo za posojilo pol milijona kron. Sistem prikrivanja izgub je spravil v velik nered registre. Dolžniki so bili vpisani za upnike znatnih svot. Bilance — niti tehnično pravilno sestavljene — so bile napačne, ker je bil reeskont povsod prenizek    in    sicer za leto 1908 celih 975.419 kron!     Leta 1908 je kazala bilanca 4*2.000 kron fingiranega dobička in 5/<?  fingirane dividende, dasi je bila v pravcatem konkurzu. Bilanco so sestavili brez izvlečkov računov, bali so se pač, da pride na dan izguba 900.000 K. O natančni izgubi prihodnjič.
Letalni teden v Trstu. Včerajšnjih letalnih tekem, ki so bile jako ugodne in velezanimive, se je udeležila velika množica gledalcev. Pred poleti si je ogledalo občinstvo razne letalne stroje. Sestavo strojev sta razlagala gledalcem letalca Lega-gneut in Mamissero. Vidmarjev stroj že popravljajo in upajo, da bode v nedeljo zopet gotov. Ob pol 7. so se pričeli poleti avijatika Fischerja s pasažirji. Bil je to veličasten pogled ko se je dvignil Fiscberjev biplan v višino nad letalnim poljem, v čigar ozadju ga je čarobno rdeči 1 a zarja zahajajočega solnca. Kot prvi pasa-
žir se jc dvignil s Fischerjem poročevalec »Picoola« Nordio. Dvignila sta se v lahnih krogih 400 m visoko in ostala v ozračju 10 minut. Dalje so se dvignili s Fiseln rjem še Oskar Delvecchio, 450 m visoko, inženir Haag, C. Seravallo in dr. Gall. Vsi poleti so se izborno obnesli. Pasažirji so bili očarani od užitka poleta v višino, neprijeten je samo odlet. Posebno odlikoval se je včeraj letalec Manissero, ki je v krasnem in drznem poletu napravil v ozkih krogih zaporedoma šest osmič. Pri tem se mu je nagnil stroj večkrat tako silno na stran, da so gledalci neprestano mislili, da se preobrne in vrže predrznega letalca iz višine. Toda ti obrati so bili dobro proračunani in Manissero se je pokazal pravega mojstra v podobnih izvajanjih. Končno je ustavil Manissero v precejšnji višini motor in zdrčal s strojem v velikih lokih navzdol. Tik. nad zemljo je stroj ostro obrnil in se zopet dvignil. Žel je za to izborno presenečenje občinstva buren aplavz. S tem je bil končan drugi dan letalnih tekem. Za danes so se oglasili zopet štirje pasažirji, ki se dvignejo proti nagradi 200 kron s Fischerjevim biplanom.
Gledališka podpora tržaškega mesta. V zadnji seji občinskega sveta v Trstu se je dovolilo za Verdijevo gledališče v Trstu 60.000 kron podpore. Gledališče je na jako slabem financijelnem stališču in je imelo lansko sezijo veliko izgubo. Predlog je bil sprejet samo z enim glasom večine.
Štefetova glava — najdena v Trstu. Snoči ob 11. so našli na stopnicah nekega pomola temnomodro vrečico, lično zavezano z vrvico.. Ko so jo odprli, so izmotali iz nje dvojni papirnati ovoj, ki je obstajal iz časniških listov, pa menda iz »Slo-venčevih«, človeško glavo. Glava je Že popolnoma razjedena, spodnja ljust manjka, na vratu in za ušesi so priraščene že povodne rastline. Vrečica pa in ovoj sta bila popolnoma suha. Glava je morala biti po izreku izvedencev že najmanj kakih šest tednov v vodi. Po okostju in posebno po zobeh v zgornji čeljusti sodijo, da je to glava 20 do 40 starega moškega. Sumnjo pač, da je to glava od priliki tržaškega orkana ponesrečenega ribiča Štefeta. Zagonetno pa je, kako je prišla glava v tak ličen zavoj in kdo jo je položil na stopnice pomola. Mogoče je, da so ribiči položili glavo tja, ker so se zbali, da jim oblasti zaplenijo ves ribji plen, če naznanijo, da so našli med vjetimi ribami tudi človeško glavo.
Nezgode. Vročinska kap je zadela v Trstu 241etnega zasebnega uradnika D. Vakarelija. — V apne-nico je padel 61 letni zidar Racman i7 Ricmanj in se smrtno nevarno opekel. — Iz visokega odra je padel sobni slikar Ivan Debenjak in si nevarno pretresel možgane. — Nenadoma je umrla včeraj zasebni ca Pavlina Marčič. Truplo se odpeljali v mrtvašnico. Obdukcija je pokazala, da je umrla radi neke bolezni v možganih, ki se je pojavila vsled silne vročine.
Aretiran mornariški begunec. Na Karlovem pomolu v Trstu so aretirali nekega 251etnega mladeniča, ki ^e je izdal za mizarja Josipa Zacki. Natančna preiskava pa je dognala, da je aretiranec mornariški begunec Imdovik Trubič, ki je pobegnil iz parnika »Admiral Spaun«. Begunca so izročili mornariškemu poveljstvu.
Uradne goljufije. Pod tem naslovom prinaša včerajšna »Edinost« vest, da je bil poklican v ponedeljek k namestništvenemn svetovalcu v Trstu neki Josip Lojk, ki stanuje v ulici Irenco št. 3. Tam so mu pokazali njegovo nazuanilnico glede ljudskega štetja. Na naznanilnici je bil prečrtan slovenski in z rdečilom vpisan italijanski občevalni jezik.
Garibaldinci podpirajo Albance. Včeraj so aretirali na parniku »Gautsch«, ki je bil namenjen v Dalmacijo, deset mladeničev, ki so st napotili prostovoljno k albanskim vstašem. V prtljagi teh laških junakov so našli popolno garibaldinsko opravo za celo družbo. Policija jc aretirala radi tega več oseb. Uvedli so tudi več hišnih preiskav in dobili Še več garibaldinskih oprav ter precejšno množino orožja.
Carinska odprava prtljage v Trstu. Trgovska zbornica v Trstu je dosegla jako ugodne olajšave glede carinske odprave prtljage v Trstu. Inozemskim potnikom, ki pošljejo prtljago naravnost v Trst čez Solno-grad ali Tesinj ob Labi, se vrši carinska preiskava te prtljage v Trstu. Ce pa ]>ošljejo svojo prtHago po drugi mejoprehodni poti v Trst, se vrši carinska preiskava te prtljage, pri obmejnem carinskem uradu le takrat, če je lastnik prtljage navzoč. Cc ga pa ni, mu pošlje carinski urad s prihodnjim vlakom prtljago v Trst, kpr se vrši naknadno carinska preiskava.
Dvojen samomor. Pred par dnevi sta se pripeljala v Opatijo navidez dva novoporočenca in se nastanila v nekem hotelu. Včeraj sta si izposodila čoln in se odpeljala sama na prosto morje. Ko se zvečer nista vr-
nila, so naznanili hotelski uslužbenci celo stvar policiji. Preiskali so njihovo prtljago in dobili v nekem kovčku pismo, ki se glasi: Midva sva iz Češkega. Ker nama branijo zakon, greva skupno v smrt. — Dosedaj še niso dobili niti čolna, niti utopljencev.
Vročina v Reki. V Reki vlada že tri tedne neprenehoma silna vročina, Zbolelo in umrlo je že več oseb, posebno delavcev na prostem. V skladiščih so prenehali I opoldanskim delom, ki ga nadomeste z delavnimi urami v ranem jutru in zvečer. Tudi se je pokazalo že silno pomanjkanje vode, posebno v predmestjih, kamor ni izpeljan mestni vodovod. Ce ne bode v kratkem dežja, bode mesto prisiljeno zalagati z vodo iz mestnega vodovoda za kuho in pitje tudi predmestja.
Kolera v Trsta.
Včeraj je obiskal za kolero obolele bolnike v infekcijski bolnici na-mestniški podpredsednik grof At-tems v spremstvu deželnega sanitetnega referenta dr. Celebrinija. V bolnici so sprejeli gosta župan dr.Va-lerio, mestni fizik dr. Constantini in vodja bolnice dr. Markovič. Ogledali so si bolnike in se pohvalno izrekli o vzornem vodstvu bolnice. Bolnikov je sedaj 14. Včeraj je nenadoma obolela lastnica neke tolerančne hiše, 231etna R. Colognati. Bakte-rijologična preiskava je dognala, da ima azijsko kolero. Dalje sta na novo obolela 131etna deklica Marija Cib-ron in neki pomočnik v izdelovalnici za rokavice Paul Hoček. Pri obeh so dognali azijsko kolero, t"mrl ni izmed novih bolnikov še nobeden. Najslabša je 171etna Udina, ki se bori s smrtjo in zasebni uradnik Kohn. Pri vseh drugih je opažati izboljšanje. Poleg teh pa je v bolnici veliko oseb, ki so obolele le za gastro-enteritis, ki pa ni identična s kolero. Vse te slučaje obolenja je povzročilo po mnenju zdravnikov zauživanje surovega sadja in sočivja. Radi tega je izdal mestni magistrat stroge odredbe glede prodaje sadja, posebno pa glede prodaje smokev. Prodajati jih smejo >amo na trgu za živila in na Barri-era Vecchia in Ponterosso. Takoj po solnčem zahodu pa morajo prodajalci takoj izprazniti svoje šotore in je vsaka nadrJjna prodaja strogo kazniva. Prebivalstvo gre sicer kolikor mogoče iz mesta na deželo, v obče pa je ljudstvo mirno in ni opažati nevarnega razburjenja, ki se ob podohnih prilikah rado dogaja. Da celo hudo-mošneže se najde v mestu, ki se iz kolere celo norčujejo. Snoči ob 9. je poklical neki neznanec telefonično mestni fisikat in javil, da se je pripetil pri neki družini na cesti Colo-gna slučaj kolere. Ta rodbina pa hoče to obolenje prikriti. Neznanec, ki si je dovolil to neumestno šalo, jc prosil službujoče zdravnike, naj takoj zadevo preiščejo. Peljala sta se dva zdravnika z avtomobilom v dotično hišo, kjer sta se prepričala, da jih je neznanec prav neljubo in brezobzirno potegnil. Mestni fizikat je radi tega sklenil, da se bode oziral na relefonična poročila, le če se bode dotični,   ki kliče, zadostno legitimiral.
Dnevne vesti.
4- Kdo je proti kmetu? »Slovenec« piše, da smo naprednjaki sovražniki kmeta zato, ker obsojamo klerikalno gonjo proti uvozu argentinskega mesa in živine iz Srbije. Po zatrjevanju »Slovenca« in njegovih somišljenikov je namreč prepoved uvoza argentinskega mesa in klavne živine iz Srbije baje velike koristi tudi za slovenskega kmeta. Toda nepristranski vešcaki v kmetijski stroki so s statističnimi podatki dokazali, da je prepoved uvoza mesa iz Argen-tinije in živine koristna samo za velike posestnike, ki imajo po več sto repov živine, dočim povzroča velikansko škodo malim kmetom zlasti v planinskih deželah. Ker na Slovenskem sploh nimamo takih velikih posestnikov, ki bi imeli več sto glav živine, je jasno, da zatvoritev meje proti Srbiji in prepoved za uvoz argentinskega mesa čisto nič ne koristi slovenskemu kmetu, marveč mu celo občutno škoduje. Edino korist od te odredbe imajo madžarski grofi, baroni in Židje pa tisti redki veleposestniki v Avstriji, ki razpolagajo s stoglavimi čredami živine. Tisti poslanci, ki so glasovali v državnem zboru za prepoved uvoza mesa iz Ar-gentinije in živine iz Srbije, so se zavzemali samo za koristi madžarskih Židov in grofov ter nemških veleposestnikov, a so pri tem občutno oškodovali interese ne samo slovenskega delavca, obrtnika in meščana, marveč pred vsem interese našega ubogega slovenskega kmeta. S svojim glasovanjem so klerikalni poslanci napolnili žepe madžarskim Židom, grofom in baronom ter nemškim našim veleposestnikom z milijoni, ubogo slovensko paro, v prvi vrsti sloven-
skega kmeta pa bodo spravili na be-raško palico. Sedaj pa vprašamo: Kdo je proti kmetu, tisti, ki se mu vedno laska in mu obljublja modrino izpod nebes, v resnici pa krade milijone ir kmetskih žepov ter jih žrtvuje madžarskim grofom in nemškim veleposestnikom, ali tisti, ki si upa tudi kmetu povedati resnico v obraz ter mu pokazati v pravi luči navidezne njegove prijatelje. Slovenski kmet, ki misli s svojimi možgani, bo pač vedel, kje ima iskati prave svoje prijatelje — med hinavskimi klerikalci ali med odkritosrčnimi naprednjaki!
-f- Ljubljanski škof in gostilničarji. Ljubljanski škof je začel ljuto vojsko proti gostilničarjem. Njegov očitni namen je, gostilničarje ^ vsaj oskoditi kolikor se da, če jih že^ ne more popolnoma uničiti. Gostilničarji so vendar veliki davkoplačevalci in že zaradi tega bi jih vlada morala ščititi. Vlada ima dolžnost, varovati stan gostilničarjev, kakor varuje vsak drugi stan. A te dolžnosti ne izpolnjuje. Škof oznanja vojsko gostilničarjem in jim bo brez dvorno pro-vzročil veliko škodo, a vlada se ne gane. To je napotilo gostilniško zadrugo za ljubljansko okolico, da je na svojem izredno dobro obiskanem občnem zboru sklenila resolucijo, s katero protestira proti škofu in njegovemu preganjanju gostilničarjev in poživlja vlado, naj gostilničarje ščiti. Ce še omenimo, da imajo v gostilničar-ski zadrugi za ljubljansko okolico veliko večino klerikalni gostilničarji, potem smo pač zadostno osvetlili značaj te, proti škofu naperjene resolucije.
-f- Imenovanje pri drž. železnici.
Oosp. Julij vitez Ohm - Januschow-sky je imenovan za inšpektorja v 6. činovnem razredu.
— Vslcd preteče kolere se občinstvo nujno opozarja, da ima vsakega priseljenca nemudoma, to je še tisti dan, policijsko zglasiti, kajti le tako je mogoče pravilno nadzorovanje tujcev iz okuženih krajev. Malomarnosti v tem oziru bi lahko imele nedogled-ne posledice, ker bi se bolezen tudi po naših krajih lahko razširila. V interesu nas vseh je tedaj, da vsakega tujca takoj zglasimo ter obenem naznanimo policijski oblasti, odkod je prišel.
— Rimski grob v Jvomenskega ulici. Na stavbišu gospoda primarija dr. Derganea v Komenskega ulici so dne 15. julija t. 1. pri izkopavanju zadeli ob okostje, ki je ležalo tik zahodnega roba stavbišca Kot prilogi so našli dvoje rimskih nagrobnih sve-tiljk; večja nosi znano tvorniško znamko »Fortis«, pri manjši, ki je videti zelo obrabljena, je znamka nejasna; najbrž smemo brati Frus-cu (s). Okostje se je našlo le 40 m pod sedanjo površino, kar je izredno nizko. 2 dni pozneje so zadeli ob zahodnem robu parcele še ob človeško čeljust. Veliko, deloma znanstveno preiskano rimsko grobišče se je razprostiralo, kakor znano, na ob^b st^-^^eh Dunajske ceste. M. P.
— Pozor! Gospodi kegljaoi ne pozabite, da r>ri*-eja »Napredno politično in izobraževalno drnštvo za Kolizejski okraj« ta in prihodnji teden — kegljanje na dobitke. Prieetek vsak večer ob 7. v vrtnem salonu restavracije pri »Levu« na Marije Terezije cesti št. 11.
Litijske novice. Za zidavo Sokolske telovadnice se že dovaža materijal, kar gotovo veseli vsakega rodoljuba, zlasti Sokole - telovadce, ki bodo gotovo še z večjim veseljen telovadili na svojih tleh. Tudi bo stavba olepšala tisti prostor, ki zdaj služi za odlaganje smeti in cestnega blata, kamor vse te nesnage gotovo ne spadajo, zlasti, ker gredo mimo ceste, ena na Šmartno in druga k novemu, lepemu sodniiskemu in šolskemu poslopju. — Včeraj 2. avgusta je storil obljubo novi župan Kobil carjev Jur-če, pek, ker ga baje državno pravd-ništvo ni obtožilo radi znane »ponoč-ne posode«. Za to čast naj se lepo zahvali svoji materi, ki je vse na-se vzela.
Kresnice. 1. t. m. smo imeli občinske volitve. Prišlo je veliko število volilcev, a župnik je zmagal le v Tli. razredu, v I. in II. pa kmečka stranka. Tudi pri nas se dela dan! Seveda bo »Slovenec« poročal, da je zmagala S. L. S., pa ni res.
Nova orožniška postaja. V Št. Pavlu v litijskem okraju so ustanovili novo orožniško postajo.
Sestanek absolventov kmetijske šole na Grmu dne 20. avgusta 1911. Iz Št. Petra na Krasu. Danes se nas je sestala — na poziv v časopisih — sedmorica absolventov grmske šole v Št. Petru, in sicer 4 Notranjci in 3 Istrani. En Notranjec je odsotnost brzojavno opravičil. Glede skupnega odhoda iz Ljubljane, se je določilo: Vsi udeleženci, ki so navezani iti v Novo mesto čez Ljubljano, se sesta-nemo točno opoldne v restavraciji na južnem kolodvoru (g. Scbrev), in sicer na vrtu, kjer naj bi imeli skupen obed. Za obed naj se prijavi posa-mičnik potom dopisnice od 18. avgu-
sta naravnost restavraterju gosp. Schrevju, kateri je o tem že obveščen. Nato se je prečitalo in pretresalo v časopisih po pripravljalnem odboru objavljeni program, ter o njem otvorila debata, ki je prinesla sledeče zaključke, katere se tudi predloži pripravljalnemu odboru v vpoš te vanje in objavi v časopisih, da kolegi o njih razmišljujejo. Sprejem na kolodvoru v Novem mestu bi bil lahko takoj ob dohodu vlaka in ne skoro celo uro kasneje, da se pridobi časa, za ogled državne kleti in poleg ležečega, kar bo zlasti Nedolenjce zanimalo. Ravno radi tega tudi naj bi bil prijateljski sestanek pri Šteniburju v Kandiji ob 8. (mesto ob 7.). Tradici-jonalen »Kres na Grmu« bi lahko odpadel. Pripravljalni odbor naj bi pre-skrbel dovoljenje za ogled državne kleti. Odkazanje prenočišč se lahko opravi takoj ob sprejemu na kolodvoru. Dne 20. avgusta: S točkama: sv. maša pri Božjem grobu in pozdrav v šolski dvorani, se strinjamo vsi, kakor tudi z ogledovanjem zavoda. Obed naj bi bil točno opoldne, da pridobimo Časa za zadnjo in glavno točko: »Zborovanje absolventov v svrho stanovske organizacije, ki naj bi se začelo že ob 2. popoldne, zlasti z ozi-rom na to, da odide vlak iz Novega mesta še pred 6. uro zvečer. Točke četrte naj bi se smeli udeležiti ne-le absolventi grmske kmetijske šole, temveč tudi slovenski absolventi drugih kmetijskih šol, bodisi nižjih, srednjih in višjih. V namen stanovske organizacije naj se osnuje: »Društvo absolventov kmetijskih šol«, ki naj bi bilo strogo stanovska organizacija. Ta organizacija naj bi imela namen: Stik absolventov med seboj. Skrb za naraščaj: a) predvsem za umno gospodarstvo na domačih kmetijah; b) za službe, v prvi vrsti v domačih krajih in deželah. Skrbelo naj bi se za strokovna predavanja, posebno, da bi se ta temeljiteje, pogosteje in v večjem obsegu vršila. Nabavljanje članom strokovnih knjig, časopisov in drugega potrebnega. Pospeševanje razpečavanja pridelkov iz nabave potrebščin, posebno potom perij od ičnega stanovskega glasila. Pospeševanje samopomoči kmetijstva v vsakem oziru. — Sv. Peter, dne 29. julija 1911.
Kruha se boje ljudje okoli Trebnjega. Janez Kruh, delavec iz Vač pri Medvodah, okoli 30 let star, je delal leta 1907 pri zgradbi šentjanške železnice in je izvršil nebroj tatvin in vlomov, in sicer pri Francetu Bi-škopu, Božo Biskupoviču, Jožefu Novaku, Tomo Perlicu, Andreja Skočir-ju in še drugje. Radi tega je bil obsojen na triinpol leta ječe, katero kazen je presedel v Gradiški, odkoder je bil izpuščen menda letos meseca maja. Napotil se je takoj tja, kamor so ga najbolj vlekli spomini na izvršene tatvine, to je v trebanjsko okolico. Že v začetku junija t. 1. se je oglasil nekega večera pri Matiji Hočevarju v Dulah, kjer je bil pred tremi leti na stanovanju. Že dne 25. junija je nekdo vlomil v hišo Franceta Greznika v Lipniku ter mu odnesel za 10 K denarja in nekaj perila. — Vlomljeno je bilo v nedeljo med 6. in 7. uro zjutraj. Dne 16. julija prav tako med 6. in 7. uro zjutraj je izvil nekdo pri zadnjem oknu mrežo iz okna in se splazil v hišo Matije Hočevarja, kjer je pobral za 18 K denarja in nekaj drobnarije. Desetletna domača hči Rozalija je pa zalotila vlomilca ravno, ko je po škrinji brskal ter je dobro spoznala v njem Janeza Kruha, ki je pa otroka šiloma zapodil stran in kradel naprej. Potem je seveda izginil kakor kafra, orožniki ga pa iščejo. — Janez Kruh je rdeče-ličen, okroglega obraza, srednje velik, ima rjave oči, lase in brke ter je temno in priprosto oblečen. Varujte se ga!
Mednarodna plavalna tekma na
Bledo. Zdraviška komisija na Bledu priredi v kopališču »Luisenbad« dne 20. avgusta mednarodno plavalno tekmo. Program je sledeči: Dopoldne ob 10.: Prvenstvo Bleda 2800 m. Vloga 10 K. Častna nagrada in 3 častni znaki. (Eventualni pred plavi in medplavi k popoldne se vršeči tekmi.) Popoldne ob 3.: 1. Deško plavanje 50 m. Za dečke, ki do sklepa prijav še niso dovršili 15. leta. 2. Dekliško plavanje 50 m. Za deklice, ki do sklepa prijav še niso dovršile 15. leta. 3. Novinsko plavanje 50 m. Za plavače, ki še niso tekmovali pri nobeni javni plavalni tekmi. Vloga 2 K.
4. Hrbtno plavanje 100 m. Vloga 3 K.
5. Glavno plavanje 500 m. Vloga 5 K.
6. Damsko plavanje 100 m. Vloga 2 kroni. 7. Skakanje novincev. Za skakače, ki se še niso udeležili nobenega javnega tekmovalnega skakanja. Vloga 3 K. 5 prostih skokov. 8. Prsno plavanje 100 m. Vloga 3 K. 9. Plavanje mlajših 50 m. Vloga 3 K. 10. Glavni skoki: 6 predpisanih skokov in 3 prosti skoki. Vloga 5 K. Predpisani skoki: l.Odskok vznak v prirooe-nju. 2. Salto vznak. Z naletom: 3. Plovni skok. 4. Salto naprej. 5. Skok ria glavo s priročenjem. 6. Auerba-chov skok. 7. Trije prostovoljni skoki iz poljubnih pozicij, pri čemer se bo
pozicija vpoš te vala. 11. Bočno plavanje 50 m. Vloga 3 K. 12. Hitro plavanje 100 m. Vloga 4 K. Ob 8. zvečer razdelitev nagrad in sestanek v zdra-viškem domu. Konkurence se vrše slično pravilom zveze avstrijskih plavalnih društev in se jih udeleže lahko vsi amaterji. Start za vsa tekmovanja izvzemši št. 5. je kopališče »Louisenbad« na Bledu. Prosta plavalna proga brez obrata, označena z hojami. Deske normalne, nalet 3 m. — Nagrade: Pri vseh mednarodnih konkurencah dobe zmagovalci srebrne častne znake; razen tega dobe zmagovalci v mednarodnih tekmah dragocena častna darila. — Prijave z vlogami na zdraviško komisijo na Bledu. — Sklep prijav: Dne 15. avgusta ob 12. opoldne. — Prijave brez vlog so neveljavne. — Javno izžreba-nje prijav in štartnih prostorov dne 15. avgusta ob 6. zvečer v hotelu »Louisenbad« na Bledu; pristop imajo člani prijavljenih društev.
Huda žena. Ko je snoči nek mož potem, ko se je doma z ženo spri, šel s svojim prijateljem po Poljanskem nasipu, je za njim prihitela njegova boljša j>olovica in mu velela, da ima iti takoj domov. Ker se on za to ni zmenil, ga je na ves glas zmerjala z raznimi psovkami. Nabralo se je precejšnje število gledalcev. Konec zabave pa je naredila s tem, da mu je vzela slamnik, ga vrgla v Ljubljanico in mu dala še par zaušnic. Ko jo je stražnik opozoril, naj se na ulici dostojno obnaša, je bila tudi proti njemu surova.
S ceste. Ko je včeraj popoldne na Dunajski cesti hlapec Alojzij Ar-zevšek pustil pred neko trgovino stati konja brez nadzorstva, je konj sam šel naprej in zadel v voz izvoščeka Kvstahija Lipca. Jzvoščekov voz je bil od sunka poškodovan. Arzevšek bode moral plačati škodo, poleg tega se bode tudi moral zagovarjati pred sodiščem.
Kolo ukradeno. V Spodnji Šiški je nek čevljarski pomočnik ukradel gostilničarju Antonu Štirnu kolo -Ornikon-Helikal«. Kolo ima tovarniško št. 113.565, je črno barvano, ima navzgor zakrivljeno balanco, je prostega teka s celo ploščo, prednja pnevmatika je zakrpana, sedlo pa je z rjavo kožubovino preoblečeno. Kolo ima tablico 243, rdečo na črnem polju in je vredno 140 K. Tat je odnesel tudi 35 parov pripravljenih gornjih delov za čevlje in 600 komadov razglednic »Restavracija pri Zvezdi« v Spod. Šiški. Pozor pred nakupom!
Zaradi prepovedanega povratka
je bila včeraj aretovana na Slovenskem trgu 29Ietna Marija Jakovec, rodom iz Št Jurja pri Kranju. Izročili so jo okrajnemu sodišče, i>o prestani kazni jo bodo pa odposlali od-gonskim potom v domovno občino.
Nesreča. Ko je včeraj popoldne mizarski pomočnik Ivan Kovačič Žagal nek les, mu je pri tem spodletelo ter mu je žaga na levi roki obrezala razun palca vse prste. Kovači en se je takoj roka obvezala in se je podal peš v bolnico. Na poti je vsled bolečin onemogel in se zgrudil. O tem je bila obveščena rešilna postaja, ki je ponesrečenca prepeljala z rešilnim vozom v bolnico.
Raco ustrelila sta dva šolska učenca s flobert puško gostilničarju Ivanu Grilu in se je pri tem eden v dlan leve roke obstrelil.
Izgubljeno in najdeno. Ključar Anton Jurkovič je izgubil 170 K v bankovcih po 20 in 1 zlat za 10 K, zavitih v robcu. Zasebnica Katarina Neumaver je izgubila črn svilnat dežnik. Vdova Adela Cinauer je izgubila rjavo usnja to denarnico z vsebino 4 K. Zasebnica Frančiška Me-der je izgubila rjavo denarnico s srednjo vsoto denarja. Posestnica Marija Škerjanc je izgubila na Vodnikovem trgu denarnico s 2 K denarja. Ključavničarski pomočnik Teodor Slanovec je našel žogo.
Izgubljeno. Anton Jurkovič, stanujoč v Spodnji Šiški v Kamniški ulici št. 186 je izgubil 1. t. m. ob V4IO. zvečer na poti iz Kamniške ulice do Kolodvorske ulice 170 K. Pošteni» najditelj naj prinese denar ključavničarju državne železnice Antonu Jurkoviču v Spodnji Šiški, Kolodvorska ulica 186. — Izgubila se je v ponedeljek 31. jnlija. od 4.—7. ure popoldne iz Podbrezja do Posavca (Gorenjsko) knjižica, v katero se vpisuje mleko, z vsebino 300 K denarja. Pošteni najditelj se prosi, da nroti nagradi odda na naslov Franca Vidica v Mošnjah pri Radovljici, ali na na si. c. kr. orožniško postajo v Pod brez ju.
»Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jntri pri večernih predstavah Blektroradiografa »Ideal« od 8. zvečer na vrtn hotela »Malic«. V park hotelu »Tivoli« igra salon - orkester, kakor običajno od 7. zvečer. Vstopnina prosta.
Narodna obramba.
V prid družbe sv. Cirila in Metoda se vrši 13. avgusta na Prevojih
pri g. Rusu velika vrtna veselica. Predpriprav so se poprijel i s čilo silo domači rodoljubi, tako, da bosta zabava in uspeh daleko nadkriljevala lansko veselico, ki je — kakor je splošno znano — uspela izborno. Natančnejše poročilo sledi.
Litija. 30. julija imeli smo občni zbor Ciril - Metodove podružnice za Litijo in okolico. Udeležba je bila še precej povoljna, vendar so izostali marsikateri, ki hi bili pač lahko prišli. Posebno Šmarčani se vedno odtegujejo takega zborovanja. — V odbor so bili voljeni: gg. Jakob Roglič, prvomestnikoni; Luka Svetec, tajnikom in Vinko Watzak, blagajnikom, kateri posel že več let prav marljivo opravlja. Za namestnike pa gg. Fr. Slane, Iv. Demšar in Iv. Hočevar; za odposlance k vel. skui>ščini, za katero se še zdaj ne ve, kje bo: gospica Pavla Mešek, gospa Josipina Steiner, gg. dr. Iv. Prem rov in Fr. Slane, vsi iz Litije. — Udov je izkazala podruž niča za 1. 1911 — 166, med temi 45 pokroviteljev.
Društvena naznanila.
»Sokolski zlet v   Domžalah«, ki
ga priredi ljubljanska sokolska župa s sodelovanjem Gorenjske, ter Sokolske župe Ljubljana L, katerega pa se udeleže tudi ostale oddaljenejše župe po deputacijah, zaključil bode dobo slovenskih sokolskih zletov za tekače leto. Drugič že prireja slovensko So-kolstvo zlet v Domžale. Prvič je bil tam 1. 1907. Dosti manjše je bilo tedaj slovensko Sokolstvo in temu pri-mena tudi udeležba na tedanjem domžalskem zletu. V štirih letih se je naše Sokolstvo znamenito razvilo; letošnji zlet v Domžalah bo pokazal brez dvoma napredek slov. Sokolstva izza prvega domžalskega zleta, pokazal ga bo v številu in v kakovosti. Sokolski zlet pa bo obenem spojen s slavnostjo otvoritve »Sokolskega doma« istotam; mlad v neugodnih razmerah, boreč se z mnogimi ovirami, je domžalski Sokol vendar pokazni toliko silo, udejstvil toliko vztrajnost in energijo, da mu po malolet-nein društvenem obstoju že stoji lasten dom, ponosen in lep, nova trdnjava sokolska. Glede na pomembnost te prilike in važnost te postojanke, ki jo zavzema domžalski Sokol, pričakovati je sijajne udeležbe, zatorej So vene i pohitite 6. avgusta v Domžale.
»Sokol I.« se udeleži II. hrvaškega zleta v Zagrebu v dneh 13., 14. in 15. avgusta. Brate člane, ki se nameravajo udeležiti tega zleta vljudno prosimo, da prijavijo svojo udeležbo. Prijave za udeležbo prejema brat Vidmar, Pred škofijo. Tudi drugi nečlani se zglasijo lahko istotam. Vsakemu, ki se zglasi je plačati takoj 4 K za legitimacijo, s katero bo imel na zletu pristop k vsem prireditvam in pravico do brezplačnega prenočišča. Ker je do konca tegn tedna prijave odposlati in se na poznejše glede prenočišč in skupnih obedov ne bo ozirati, se vse udeležni-k opozarja, da se do sobote zanesljivo zglase.
Domžalski Sokol vljudno naznanja bratom Sokolom in članom društva ter cenj. občin>tvn. da ne razpošilja za velik sokolski zlet v Domžalah, ki bo v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. nikakih ročnih vabil, ker vabi javno po vseh časopisih in s plakati ves zaveden slovenski svet, da pride v nedeljo v Domžale!
Ljudska veselica oh velikem so-kolskem zletu v Domžalah, ki bo v nedeljo 6. avgusta t. 1., bo gotovo nekaj posebnega. Igrali bosta dve godbi. Zunaj na veseličnem prostoru bo preskrbljeno za razne jestvine in pijačo. Stregle bodo domače narodne gospe in gospodične. Tz posebne prijaznosti do društva, so prevzele sodelovanje tudi cenj. narodne dame kamniške. Prostorna telovadnica v Sokolskem domu, bo pa služila ta dan plesu. Za vsak ples se plača 10 vin. Pri plesu bo igral domači orkester.
Društvo jugoslovanskih uradnikov, nam naznanja, da se vrši njegov izredni občni zbor v nedeljo, dne 6. avgusta že ob 11. uri dopoldne in ne šele po ustanovnem občnem zboru »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, kakor je bilo to pomotoma objavljeno v »Jugoslovanskem železničarju«.
Obrtna zadruga na Bledu priredi 27. avgusta t. 1. preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu. Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti pre-izknšnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je koleka prosta. Prošnjo ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 17. avgusta t. 1. doposlati. Vajenci, kateri 60 člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo obenem s prošnjo znesek 5 K kot pristojbino; vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa imajo v poslat i 12 K kot pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri še nimajo te preizkušnje in imajo že učno šprice-
valo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju so pristojbine enake ter se ima učno spričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca zaradi tega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtnega lista za samostojnost mojstra brez ozira na to, ali se je učenec učil v takem kraju, kjer obstoji obrtna zadruga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrt. šolo, priložiti se ima prošnji tudi izpričevalo obrtne Šole.
Slov. planinskega društva podružnica v Radovljici priredi veliko vrtno veselico na obsežnem vrtu znane gostilne »Triglav« v "Lescah dne 6. avgusta t. 1. Novi posestnik te gostilne g. Kmet iz Ljubljane je prenovil vse gostilniške prostore in vrt spremenil v pravi park. — Po pripravah soditi bo veselica nekaj posebnega. Ljubitelje naše lepe Gorenjske pričakujemo v najobilnejšem številu.
Sokolsko slavje v Škoeijanu pri Mokronogu. V nedeljo, dne 23. julija je bil v Škocijanu pravi praznik sokolske misli. Došlo Sokolstvo iz Novega mesta, Sv. Križ - Kostanjevice, Mokronoga in Trebnjega je pozdravil škocijanski župan g. Činkole. V vznesenem govoru se mu je zahvalil br. starosta novomeškega »Sokola«, nakar je sledil sprevod ob izvrstnem sviranju novomeške godbe ter izvrstne fanfar kostanjeviške. Sprejemu in vsem nadaljnim točkam je z navdušenjem prisostvovala čez dvati-sočglava množica po veČini domačega ljudstva. Pripomniti moram, da se je izletu priklopilo častno število meščanov, oziroma tržanov iz Novega mesta, Kostanjevice, Mokronoga, Št. Jerneja itd. Po obhodu je sledila telovadba, in sicer v nrvo zagrebške proste vaje pod vodstvom br. načelnika Gregorea. Ka/.atelj br. Perdan. Nastopilo je osem čveterostopov. Izvajanje je bilo dobro. Kritje bi bilo lahko še boljše. Počep v II. vaji se je menda radi preveliko trave deloma ponesrečil. Sicer pa malenkostne hibe niso kvarile celotnega nastopa. Na orodju. Prva vrsta na bradlji vzorna. Druga vrsta dobra v skupinah. Po zamenjavi prvn na drogu, druga na bradlji z izvrstnmi uspehom. Telovadba je ljudsko maso kar omamila. Od samega občudovanja so oni frenetični aplavzi, ki so obični razvajenej-ši družbi, odpadli, a navdušenje je masa izražala z vsako besedo, z vsakim pogledom. Trdemu delu je sledila prisrčna zabava, nepretiraua in neprisiljena, dasi tujec, brez kroja so-kolskt th, sem dihal prosto ter užival bratsko ljubav dolenjskih bratov. Dan je mineval in v svesti si vel i k e ga moraličnega uspeha, smo se poslavljali. Precej pozno v noč pa je še rajala mladina na, v. lampijončki okrašenem prostora ob brebrnih zvokih gardne godbe. Neoporečnih zasluor u» tej prireditvi tudi je pripisati vrlim Škocjancem. posebno vrlim damam. Postrežba v paviljonih je bila dobra in cena. V ^\osti si, da nepristranska kritika more le koristiti, pripomnim še, da če bi se bratje držali veleselič-nega prostora ter ne posedali gosti-len, posebno taki}}, ki so Sokolom neprijazne, bi izostal neprijeten dogodek v Globevnikovi gostilni. V danih razmerah je sokolski kroj prevzvišen za družbo, na kakoršno je naletel v omenjeni sohi. Mar ni prišel kaplan z namenom zdražbaritil Čemu se mu je posrečilo? Vi pa, vrli dolenjski mladeniči iz Škocjana in Št. Jerneja, posnemajtr Sokolstvo! Niste li občudovali teh zdravih, marmornih teles telovadcev? Niste li občudovali te vtelesene duševne sile sokolske? Sledite ji! Ne zapravito lepo mladosti brez boja za ljubo ocotn.ja.vo! In vi, starši, podpirajte jih! Dober član sokolske družbe, je tudi dober sin. Dober, discipliniran telovadec — dober delavec. Na delo torej s sokolskim rekom : »Ne časti — ne slave!«
Krmežllirtefi pred sodiščem.
»Tralala« sicer ni rekel, ko je zagledal pred seboj visoko sodiš«V, pač pa si je mislil »Šen'aj, sedaj pa ne bo nič dobrega!« ko je zagledal resno obraze sodnikov, nadsvetruka Voder-njaka, sodnikov. Peršeta, dr. Papeža in državnega pravdnika Kremžarja. Pa je to tudi nekaj nenavadne^, Krmežljavček zaplenjen, kakor oni Cankarjev poštenjak! Vendar se Krmežljavček ni tako udal. Vsaj pritožil se je in si vzel za zagovornika dr. Kokalja. § 516. j*' visel nad njim kot Damoklejev meč in državni pravdnik je videl posebno v nastopu županove hčerke nekaj strašno nespodobnega. Posebno v besedah — stoj! teh no smemo povedati! — v eni sami besedi je bila vsa nespodobnost sveta. Dr. Kokalj kot zagovornik zločinca je razmotriva) objektivni dejanski stan S 510, ki nikakor ni podan v inkrirniniranih besedah, ker zahteva, da se nravnost ali sramežljivost hudo žali, česar pa dotični odstavki »Krmežljavčka« niso storili. Pesem, ki je bila z dotičnim i odstavki vred
konfiscirana, je treba vxeti v celoti, ne sme se pa pasti v isti pregrešek, ki ga je storil komponist te pesmi, da bi jo napravil bolj blagodonečo in jo razkosati na zloge. Ce bi bila pesem napisana tako suhoparno brez komponistove umetnosti, bi gotovo nobenemu ne prišlo na misel, najti v tej pesmi kaj spodtakljivega, kaj šele prestopek po § 516. Tedaj samo oni nerodni organist je kriv konfiskacije. Sploh pa tudi v tej obliki, kakor je pesem napisana, nima nikake sposobnosti žaliti nravnega čuta. Tako delajo tudi narodne pesmi če pojo:
»Men' ga je Kra —
men* ga je Kra —
men' ga je Kranjica dala itd.
in vendar se noben človek nad tako pesmijo ne spodtika. če tedaj vzamemo konfiscirani del »Krmežljavč-ka« v celoti, moramo priznati, da nravnost ali sramežljivost ne trpi ničesar, še veliko manj pa da bi dali ti odstavki povod k očitanju pohujšanja. Ce dotični škof ni hotel poslušati tega petja, tudi to ni noben argument, zakaj škof ima svoje nazore, mi pa svoje. Da se je oni škof spodti-kal nad to pesmijo ne more biti podlaga, zasežen ju po § 516. Škof v onih besedah tudi ni videl ničesar nravnosti in sramežljivosti škodljivega, marveč samo jeza ga je trla, ker je mislil, da hočejo dekleta zafrkavati njegovo cerkveno dostojanstvo. Vedenje deklet je bilo le karikirano in gotovo dobro karikirano v vsej nerodnosti, pa tudi v drugih osebah ne najdemo prav ničesar drugega, kakor dobro uspelo karikaturi) nekega višjega cerkvenega dostojanstvenika. Karikatura pa ne obsega prav ničesar nenravnega. prav ničesar, kar bi Spadalo pod ^ 516., ker v ceU karikaturi ne najdemo niti enega mesta, ki bi utegnilo škodovati nravnosti. Tu manjka tedaj za dejanski stan § 516. vse, kar mora biti predpogoj vsaki obsodbi. Vprašamo le, kje vzbuja kaj v eeli tej karikaturi nekega visokega eerkveneg-i dostojanst venika pohot-nost"? V eeli I jnbljani ga ni človeka, ki bi to našel, vsi so videli v tem delu ^Krmezljaveka« le dobro pogođeno zafrkaeijo nekern -isokega cerkvenega dostojans*^ ttika. In če bi se čutil on užaljenega I bilo to nekaj naravnega, ker se je karikatura res taborno obnesla. Nesmisel pa je trditi, da žali povest aH ta del nravstveni čut. Stojim na stališču, da je bila za-seira neopravičena in ugovor proti 7asegi popolnoma opravičen in lahko trdim, da me je ta zasega hudo presenetila in to tembolj, ker ni bil zasežen neki drugi spfs, ki je vzbujal nepopisno pohujšanje in na najgrši način žalil sramežljivost in moralo, ker ni bila zasežena ona škandalozna rdeča brošura našega ljubljanskega škofa, ki bije v obraz morali in kulturi. Oglejmo si pa še druge proizvode trga, poglejmo -Bombo«. »Karikature«, »Pshiit«, »Kleines Witzblatt«, v vseh teh listih je mnogo opolzkega, kar bi nravstveno manj trdnemu lahko vzbujalo pohotne misli in vendar ne pride nobenemu državnemu pravdniku na misel, da bi zasegel te liste. Kar pa beremo v ^Krmežljave-ku« niti opolzko ni, ker karikira le nerodnost ljudstva in zafrkuje nekega višjega dostojanstvenika. Ali borne morda videli v tem nekaj .nenravnega, ee se županova hci usekne ali pa ee zapoje: »Trajala«? Tu ni mogoče najti objektivnega čina § 516., užaljenega M se mogel čutiti edinole oni karikirani visoki cerkveni dostojanstvenik, kar pa ne spada pod sankcijo tega paragrafa, marveč je samo stvar zasebnega obtožitelja. Predlagam tedaj razveljavljanje zasege. — Po kratkem posvetovanju je razglasil sodni dvor sklep, da so ugovor proti zaplembi zavrne v celem obsegu ter utemeljuje to sodbo s tem, češ, da je pisan ves odstavek v nelepem tonu ter dokazuje iz nezaplenjenega dela, da mora vsebovati zaplenjeni del dejanski stan po § 516., ker »so zaman prigovarjali duhovniki škofu, da naj ostane, zaman so poskušali raztolma-čiti mu njegovo zmoto.« Seveda se je zagovornik dr. Kokalj proti tej razsodbi pritožil.
izpred sodita.
Kazenske  razpravo  pred okrajnim sodiščem. Klerikalna blamaža v Šiški.
Povodom ponesrečenega klerikalnega javnega shoda v Zg. Šiški so povzročili klerikalni kolovodje tudi nekaj rabuk, ki nam značijo vedno le klerikalce, in katere rabuke sedaj izrabljajo ti možakarji v svoje umazane in maščevalne namene. Na to so bili seveda ti črnuhi že pripravljeni, imeli so za slučaj ponesrečenega javnega shoda že pripravljeno dvo-1 jen je od glavarstva, da smejo sklicati zaupni shod \\o <> 2. Ker so bili šišenski napredni kro;;i radovedni, kaj bodo čvekali in kvasili ti klerikalni očetje svojim vernim ovčicam, se je zbralo na shodu veliko naprednega elementa. Tega so se klerikalci zbali in se hoteli poslužiti dovoljenja
I
za shod po $ 2. Napredni zborovale! pa s tem niso bili zadovoljni in so zahtevali javen shod, češ, pravica se lahko javno oznanja. Nastal je prepir med katerim so hoteli klerikalci naprednjake s silo odstraniti. Vsaka sila pa povzroča odpor. In tega so občutili seveda tudi klerikalci, katere je razburjena množica osramotila in marsikakega črnuha spravila v neljubo dotiko g pestjo in palico. Kratko, ker so predrzno napadli, so bili tepeni. Vsled tega so napravili več kazenskih ovadb. Janko Babnik, uradnik tobačne tovarne in c. kr. kadet v rezervi, toži posestnika Josipa Seidla v Spod, Šiški, češ, da mu je ta jako neprijetno otipal glavo in ga podil iz veže s silnim glasom, ki mu je baje strašansko pretresel živce: »Vun ž njim!« Podobno je ravnal baje neusmiljeni g. Seidl tudi s slavnim klerikalnim priganjačem Orehkom, čigar glava je baje po njegovi trditvi, kateri pa ne moremo popolnoma verjeti, tudi neprevidno žogala po klerikalni veži in se končno znašla vsa brneča v zaklenjeni sobi za te junake usodne klerik, gostilne. Klerikalne priče so seveda to potrdile in sodišče je obsodilo Seidla, ne oziraje se na novo predlagane toženčeve priče, na 40 kron globe. Tožil pa je tudi Seidl Babnika. Ta ga je vlekel za lase in ga z drugimi klerikalnimi gla-dijatorji, ki so ga obsipali kot strupeni breneelji, tolkel s palico po glavi in povsod, kamor je zadela sveta rok-ca šišenskih klerikalcev. Da se je obojestransko teplo, to je popolnoma gotovo. Zaslišalo je sodišče tudi glede tega več prič, toda te niso mogle zanesljivo označiti imenoma onih bo-jaželjnih rok, ki so se tako preteče stegale po Seidlu. Zato je bil klerikalni junak Babnik seveda oproščen. G. Seidl se je proti tej razsodbi takoj pritožil, in morda se v prvem nadstropje justične palače le še dožene, kdo so bili oni klerikalni junaki, ki bi zaslužili, da se jim pušča in iztisne iz njih klerikalnih mošnjičkov kljub tej silni suši, tudi par klerikalnih krone.
Književnost
Razne stvori
* Bivši poslanik Zjedinjenih držav v Trstu J. M. Hotschik je umrl v Cikagi. Hotschik je bil v Trstu jako priljubljen. Posloval je tam 4 leta in odšel pred kratkem v Cikago radi bolezni.
* 400   oseb   zastrupljenih. V
Montpelieru na Francoskem se je zastrupilo s strupenimi kanditi, ki jih je napravil tamošnji pek, 400 oseb. Umrl še ni nihče. Pek taji odločno, da bi bil vmešal v pecivo kako škodljivo in strupeno snov. Mogoče je, da se je pecivo res le radi *ilne vročine tako hitro pokvarilo.
* Strela udarila v cerkev. V občini Balza blizo Budimpešte je udarila strela med mašo v cerkev, v kateri je bilo polno ljudi. Nastala je grozna panika, prestrašeni so begali ljudje po cerkvi in se gnetli in trli pri izhodih, kjer so se odigravali zelo mučni prizori. Več oseb je bilo ranjenih. Ko se je cerkev izpraznila so našli na tleh 5 žensk,ki so bile že mrtve, tri pa zelo nevarno poškodovane.
* Odkritje spomenika HavHefeu. V ČUkagi so odkrili spomenik češkemu pesniku Havličku. Slavnost je trajala tri dni. Udeležilo se je posebno veliko Cehov ameriških, prišle pa so tudi deputacije iz Evrope. Havli-ček je umrl v Cikagi 1. 1856. Spomenik, ki ga je izdelal Jožef Strahov-sky v Pragi stoji v D^rglasparku. Pri odkritju so govorili guverner Deneeu, župan Harrison in profesor Zmrhal.
* Prebrisani milijonar. Amerikanski milijonar Brown, ki stanuje že kakih 20 let na svoji jahti ob obrežju Essexa ter doslej še nikdar ni plačal osebne dohodarine, je bil te dni obsojen, da mora naknadno plačati velikansko svoto, ki se je tekom tega časa nabrala in vrhu tega še veliko globo. Brown se je pred sodni jo skliceval na to, da ne živi na Angleškem, marveč na svoji jahti, ki je angleški zakoniki ne priznavajo kot stanovanje. Takoj po razglasitvi obsodbe se je podal na svojo jahto in bo najbrže pred eksekucijo pobegnil.
* Kolera, iz Carigrada poroča poročevalec lista „ Lokalanzeiger ■: Vrhovni poveljnik turških vojev v Albaniji Abdullah paša zahteva v svojih poročilih na vlado, da mu pošlje vojaštvo samo iz Soluna, ker tam kolera med vojaki še ni tako strahovito razširjena, kakor v Carigradu. Turška vlada namreč taji, da bi se bila kolera v Carigradu tako hudo razširila. Vendar pa je gotovo, da je Carigrad popolnoma okužen. Vojašnico Taksim so morali zaradi kolere obkoliti in noben vojak ne sme iz vojašnice. V mestu samem zboli na dan najmanj šestkrat toliko ljudi kakor priznavajo uradi. Več kot 100 ljudi na dan zgrabi ta strašna bolezen in gotovo več kot polovica bolnikov tudi umre. Uradno priznavajo, da je v Carigradu zbolelo zopet 21 oseb in 10 oseb umrlo za kolero.
— »Slovenski Sokol« ima v št. 7. naslednjo vsebino: 1. K domžalskemu sletn. 2. Navodila za domžalski ziet. 3. V Zagreb. 4. Natečaj. 5. Bratom naročnikom!
Telefonska m brzojavnu nontiln.
Obsojeni Sokoli na Koroškem.
Borovi je, 3. avgusta. V znani zadevi glede udeležbe boro vel jskih Sokolov na sokolskem zletu v Školjk Loki je bil starosta Mišic obsojen cel sodišča na globo v znesku 20 kron in sicer radi tega, ker se je udeležil zb.;-ta v kroju vkljub oblastveni prepo vedi. Sokole je zastopal odvetnik 'dr. Kušar iz Kranja.
Sestanek članov »Nationalver*. banda«.
Celovec, 3. avgusta. Ob ririHki razstave se vrši tu od 12. do 1J5. avgusta tudi shod članov nemškega »Nationalverbanda«, na katenem bo govoril tudi predsednik zborirtce Svl-vester. Nemški poslanci se bodo posvetovali o politični situaciji in v stališču, katero naj zavzamejo nasproti jesenskemu prograir\n parlamenta.
Gospodarska zbornicu. Dunaj, 3. avgusta. Gosposka zbornica je pričela danes ob 1. popoldan sejo, v kateri bodo redili vse one zakonske predloge, ki jih je sklenila poslanska zbornica.
Novi kurator avstrijskega muzeja za umetnost.
Dunaj, 3« avgusta- Za kurs tor ja avstrijskega muzeja za umetnost je imenoval cesar z lastnoročnim pismom grofa Oudenusa.
Vročina se povrne.
Dunaj, 3. avgusta. Meteorologi f-na postaja razgleša, da je. trebn računati s tem, da se v prihodnjih dneh vročina zopet povrne in celo naraste. V Belgiji je moralo mnogo tovaren ustavilo delo, mnogo oseb je tndi vsled vročine umrlo.
Argentinsko meso. Budimpešta, 3. avgusta. Danes popoldan se vrši tu ministrski svet, ki se bo bavil z avstrijsko zahtevo glede uvoza argentinskega mesa. Kolera.
Budimpešta, 3. avgusta. Iz Velikega Va rad i na noročajo, da je zbolela tam za sumljivimi znaki kolore žena blagajnika nekega cirkusa. Polet Pariz - Budimpešta - Carigrad.
Budimpešta, 3. avgusta. Ogrski letalni klub je dobil iz Pariza obvestilo, da se je sestavil tam komite za tekmovalni polet iz Pariza čez Budimpešto v Carigrad, tedaj progo 6000 km.
Turki in Malisori. Carigrad, 3. avgusta. vTanin^ vstraja na staišču, češ, da je razmerje med Turčijo in Orno goro zelo resno. Zunanje ministrstvo je baje izjavilo, da Turčija ne povrne Črni gori niti vinarja onega denarja, ki ga je Crna gora razdala za podpore Mali-sorom.
Carigrad, 3. avgusta. Med turško vlado in Malisori je po zatrdilu turške vlade sklenjen mir. Pogoj, ki ga stavi turška vlada je, da se Malisori. ki so pobegli čez mejo takoj vrnejo domov. Listi poročajo, da bodo izpolnili Malisori tekom 4 do 5 dni to zahtevo turške vlade.
Dunaj, 3. avgusta. Uradna poročila prinašajo vest, da se v Crni gori kolera strahovito širi ter da kolera zlasti ogroža vojaštvo. Tudi v naselbinah nbeglih Malisorov se je začela širiti kolera, vsled česar Malisori trnmoma bože domov. Črnogorska vlada se temu povratku Malisorostudi nič več ne upira.
Čedne podpore Albancev.
Rim, 3. avgusta. General Gari-baldi, ki je pripravljal ekspedicijo v Albanijo, da reši Albance turškega jarma, dolži komite, ki se je svoj čas sestavil, da nabira doneske za podporo Albancev, da je ta komite ves denar defravdiral. Mnogo denarja itak ni bilo zbranega, pravijo da kakih 6000 lir, od tega pa je dobil komite za ekspedicijo v Albanijo celih 58 lir 75 centov in neki drngi albanski komite 151 lir.
Kolera v Tnrelji.
Carigrad, 3. avgusta. Kolera se v Turčiji strahovito Siri. Uradna poročila poročajo, da je v zadnjih dneh zbolelo v Smirni 27 oseb, umrlo pa je 16 oseb za kolero. Skupaj je zbolelo v Smimi za kolero 251 oseb, umrlo pa 156 oseb. V Bagdadu je zbolelo 76, umrlo pa 48 oseb. V Carigradu so zbolele od 21. maja do L avgusta 203 osebe in umrlo pa* je 105 oseb. V Albaniji se kolera med turškim vojaštvom strahovito širi. Dijaki zažgali univerzo.
Petroffrad, 3. avgusta. Dijaki vseučilišča v Tomsku, ki so bili iz ključeni,  so   zažgali vseučiliško po
skipje% ki je popolnoma -zgorelo. Zorela ie tudi knjižnica in vse znanstvena zbirke.
Mouaj-histične demonstracije na Por. tu^alskem.
L iza ho na, 3. avgusta. Včeraj so bile pred parlamentom velike monarhi j&iične demonstracije. Ljudstvo je >/piio, proč z vlados proč s parlament 'urui. Vojaštvo je moralo demonstrante z orožjem v roki razgnati.
Revolucija na Kitajskem. New York, 3. avgusta. Na otoku Haiti je revolucija zmagovita. Predsednik Simon je s svojo družino pobegnil. Med begom je izvršil na njega nekdo atentat. En Simonov sluga je bil pri tem usmrčen, njegova hčerka je bila lahko ranjena. Simonu samem n se ni zgodilo nič.
ttmtta
— Mestna hranilnica ljubljanska.
Meseca julija 1911 vložilo je 1585 strafik 1,311.603 K 49 v, 2015 str pa dvignilo 1,358.033 K 73 v. Stanje vlog koncem meseca julija 1911 je 41,482.259 K 17 v. Stanje vložnih knjižic 28.701.
— Srečke italijanskega rdečega križa. Glavni dobitek 15.000 lir dobi srečka serija 2244 št. 10, drugi dobitek 2000 lir serija 9396 štev. 28, tretji dobitek 1000 lir serija 11281 št. 18, četrti dobitek 500 lir pa s i 3323 Št. 37.
— Srečke Sachsen-Meiningen. Pri srečkanju premij je odpadel glavni dobitek 10.000 fl. južnonemskeg^ kova na serijo 23 štev. 39, drugi dobitek 2000 fl. na serijo 7160 štev. 23, po 300 fl. pa na serijo 7539 štev. 3 in štev. 25 ter na serijo 9929 štev. 10.
— Turške srečke. Pri srečkanju turških srečk dobi glavni dobitek 400.000 frankov Št. 395.428, drugi dobitek 30.000 frankov št. 1,13 4
po 10.000 frankov pa št. 323.922 in št. 1,987.858.
TeiovadRO dmštvsjoter v Ljgiii
Bratje!
V nedeljo, 6, &vf?. bo * Domžalah . > s*. *vi tamo&s&fega *ch9ls} doma1   sokolski Klel,
ki ga priredi Ljubljanska sokolska župa s sodelovanjem bratskih žup Gorenjske in Ljubljana 1. ter oddelkov drugih oddaljenih žup.
Dolžnost našega društva kot osrednjega društva Ljubljanske sokolske župe je, da se tega važnega zleta udeleži v kolikor mogoče velikem številu.
Vabimo Vas torej, bratje, da se v nedeljo ob 9. uri 15 min. zberete kar najmnogobrojneje v društvenem kroju na državnem kolodvoru za odhod s posebnim vlakom v Donuale
Redovne vaje ?a člane v kroju bodo v pele k, 4. a v g. ob 9. zvečer v društveni telovadnici v »Nar. domu« Na zdar !
Odbor telov. društva „Sokol" v Ljubljani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustošiemšek.
Najboljša ustna voda svete:.
i
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
RDITA kolesa.
KajtiiiniHe jamstvo. H&stritfMi ceniki impatno.
K. Čamernik
Ljubljana, Danajska cesta 9.
Ipitiil. trsnia: IMa mol (tli.
Izposojeva nje koles.
Mnenje gospoda dr. G, Stamatova
Slivno. Gospod J. Serravallo
Trst.
Med poizknsi, izvršenimi z Vašim Serravallo kina - vinom z železom, je nekaj slučajev, ki so vredni, da jih objavim. Zapisal sem Serra-
vallovo kina - vino z železom gospe, iti je trpela na malokrvnosti, ki je T ožila za glavobolom in breztežnostjo. Posledice eo bile: probu jen je teka, izginjanje bolečin v giavi in splošno zboljšanje. Drugi slučaj se tiče dekli-ca sedmih let, šibke rekonvalescentne po difteriji in malokrvne. Posledice so bile: splošno izboljšanje, probuja-rrje toka, povrnitev rdečice na ustni-mh, ki so bile poprej blede. Na splošno so dosežejo s Serravallovim kina-vinom z železom jako lepi uspehi in jaz sem z njim popolnoma zadovoljen.
Slivno, 12, oktobra 1908.
Dr. G. Sta matov.
Meteorologi™ poročilo.
Visina nad morjem 300*2.      Srednji zračni tlak 730*0 ran
«j I            Stanje i £,
i opazo-' ba:°- i i.:
S?   vanj.   T*" 8 S
ca i          i ¥ mm t— —
o
o >
Nebo
2. 2. pop. j 737 8 9. zv.   738 3
280
3.
7. z j. j 738 1     17 1
si. jjvzh. j jasno brezvetr.!
si. jjvzh. „
norm.
Štednja   včerajšnja   temperatura 21*8°,
1073  Padavina v 24 urah 00 mm.
t
V globoki žalosti naznanjam v lastnem imenu in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijate!'em in znancem pre'žalostno vest o smrti iskreno ljubljene tete, gospodične
Antonije Černe
zasebnice
ki je včeraj, po dolgi mučni bolezni, previđena s sv zakramenti za umirajoče, ob pol 10. uri dopoludne v 63. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage in ljube rajnice se bo v petek, dne 4 avgusta t. L ob pol 4 popodne po slovesnem blagos ovljenju prepeljalo iz bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. 2046
Ljubljana, 3. avgusta 1911.
Frančiška Novak,
posestmca.
lepo stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo, shrambo, nekaj vrta   in   nritildinamt   se  Odda  Od 1.
septembra naprej v Bohoričevi
ulici 16- — Poizve se istotam 2643
Moderno solin SfBllOVanje
s 3 sobami in pritiklinarm, 2639
se za novembrov termin odda.
Pojasnila v Slomškovi ulici štev. 7, I. nadstr.  od 11,—12. ure dopoldne.
za slovenski, nemški in hrvatski jezik
z večletno pisarniško prakso išče mesta.
Nastop takoj, event. po dogovoru. Blagohotne ponudbe se prosijo pod „Kore-spondent" na upravništvo „Slov. Naroda".
2 učenca
po-tenih kmetskih staršev,
za ekovsko obrt išče
.s
Jean Schrev, pekovski mojster v Ljubljani, Gradišče. 2642
s 2 sobama in pritikhnami na Dolenjski cesti štev. 14, 2637
se za novembrov termin odda.
Več se izve ravno tam.
Naprodaj je v Ljubljani
pod zelo ugodn mi pogoji majhna, šele 4 leta stara
ki je še 14 let davka prosta in obstoji iz dveh stanovanj po 3 sobe m pritiklin. Pri hiši je obširen vrt s sadnim dreviem in za ze leniavo. — Ponudbe pod šitro »1. S « poste restante, glavna pošta Ljubljana 2641
CN
Stanovanja
v prijazni, mirni, in hladni Novi ulici St. 3, tu, s 3, 2 in 1 sobo in pritiklinami,
le »Mati tok»| aU za ■•vnafear.
se
za glavno tobačno zalogo in loterijo. 2618
Kje, pove upravništvo »Slov Naroda«
Vdova srednje starosti, zdrava in krepka (diplom, babica) z odraslo hčerko
ište mesta hišnice.
Ponudbe pod „Sava 102" na upravništvo ^Slovenskega Naroda". 2625
Elegantno
meblovana 5UUd
s posebnim vhodom, -645
se išče v bližini pošte.
Ponudbe na upravništvo  »Siov Nar.«
v Marmontovi ulici št. 18
s 3 sobami v moderno zidani  vili z vsemi pritiklinami,
se  odda  za november.
Ona 540 K 2640 Več pove lastnik na Zaloški cesti št 3.
tO
00
tO cm
star 27 let, vešč slovenščine in nemščine, dober in hiter prodajalec, želi svojo službo premeniti
v mešano trgovino ali pa v samo špecerijsko. Vstop 1. septembra poprej sni vstop po dogovoru. Dopisinaj sepo-šiljajo pod naslov ,dober prodajalec1
na upravništvo „Slovenskega Naroda"
Proda se iz proste roke 2009
I iopli posestvo
na Trški gori pri Krhkem, obstoječe iz lepe zidane hiše z gospodarskim poslopjem in kletmi, dalje več oralov I vinograda, travnikov, njiv in gozda, in to vse v eni parceli. — Proda se vse skupaj ali  tudi   na  drobno.   Cena po
dogovoru. — Jože Krieger, lastnik.
50 hektolitrov
najboljšega  belega  in rdečega
vina
s: izvrstnega letnika 1903 :i
iz vinorodnega okraja Sromlje pri Bre žicah in sicer belo vino liter po 56 v ::    in rdeče vino liter po 52 vin. ::
ima na proda] 2475
Ivan Zechner, Brežice na Štajerskem.
1 m mm
m nft i tmitfzn&iii Man«,
najraje na deželi. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »SI. Naroda«.
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 4220
L SEBEMK11 V Spol MU.
Jako zanimiv, zabaven in poučen
list s slikami
ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 1*80 K.
Zahtevajte ga povsod! Naročite *?a in inseriraite v njem!  Naslov: Ilustro-vani tednik, Ljubljana. 763
V novozgrajeni hiši na Poljanski cesti 71
se oddajo za novembrov termin
stanovanje
s 3 oziroma 4 sobami in pritiklinami, dalie 244r>
velika, na novo urejena
prodajalna.
Natančneje se izve istotam. Janko Predovič v Ljubljani.
LTV
Ženitna ponudba
Orožniški stražmojster s 60 K mesečne pokojnine, 33 let star, Slovenec, prej trgovski pomočnik, sedaj privatni uradnik z nekoliko prihranjenega premoženja v gotovini, vedno trezen, vendar ne abstinent in ne ošaben, vešč več jezikov, se želi vsled pomanjkanja znanja v svrho ženitve seznaniti z gdč. učiteljico, ki služi na Kranjskem, ali poštno uradnico, dobro šiviljo, kakor tudi gospodično, ki je vajena prodajne obrti, krčme, prodaje tobaka ali pa samostojno prevzame gotovo v kratkem eno imenovanih obrti in naj si bode iz dežele ali mesta, revnega ali bogatega stanu. - Ponudnica ne sme biti Čez 162 cm visoka, mora biti Slovenka in ne starejša kot 30 let, belo-lične imajo prednost, tudi mlada vdova ni izključena. — Priloži se naj sliko, ki se na zahtevo vrne Na eventualni dopis najrajši odgovarjam naravnost in ne na poste restante. — Pisma, v katerih naj se označi popis osebe, se naj pošljejo pod šifro „Ne zamudimo" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Vse to se zahteva edino le za sigurni obstanek in nikakor iz lakomnosti ali mržnje do dela in ker imam namreč veselje postati samostojen. - O vsem tem   le   stroga   tajnost zajamčena
Zahvala..
Ob bridki izgubi naše preljubljene soproge Oziroma mamice,
tašče, sestre in stare mamice, gospe
Uršule Majcen
hišne posestnlce
došlo nam je vsestransko toliko izrazov srčnega sožalja, da nam je nemogoče vsakemu posebej izrekati zahvalo. Storimo to tem
potom in se vsem skupaj prav iskreno zahvaljujemo. Istotako pa izrekamo srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
za spremstvo nepozabne rajnice Še posebej se pa zahvaljujemo preČastitemu gospodu Janko Barletu za tolažilne obiske med boleznijo in vsem darovalcem prelepih vencev in mnogobrojnih šopkov. Iskrena hvala vsem!
V Ljubljani 3. avgusta 1911. 2644
Žalujoči rodbini Majcen tat Leveč.
I Mii IfJi, u Nzftii irtn ti jtiii Meniti
2626    se odda za november
dvoje stanovanj
ki obstoje iz dveb velikih sob, predsobe, balkona, kopalne sobe, pritiklin in porabe vrta. Lepa zračna lega. Več se izve v unravništvu »Slov. Naroda«
v III. nadstropju, z vogalnim balkonom, obstoječe iz 4 sob in pritiklin,
se odda za november na Bleiweiiovi cesti 22.
Več se izve v stavbni pisarni J. Su-pančiča, Šubiceva ulica 5. 2621
Prva največja eksportna tvrdka ur. zlatnine in Anine
. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna........., „ 9*70 „
14 kar. zlata   M     „     .   .   .   „ „44-— „
Nikelnasta damska „ z verižico   N „ 8*50 „
Prava srebrna...... M      „ „ 9-50 „
14 kar. zlata  „     „     .   .   .   „ „20-— „
Uhani zlato na srebro..... „  1-80 „
14 kar. zlati uhani.....m m 4-50 „
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,Jko".
slelon št. 273.
Telefon št. 273.
Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanje in razširjanje vseh nalez
ljiviL bolezni in znano dejstvo je, da
škrlatinka, ošpice, tifus, koze v poletnih mesecih močneje nast pa j o nego v drugih letnih Časih Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkuževalno sredstvo. Priznano najzanesljivejše razkuževalno
sredstvo sedanjosti
je brez duha, brez nevarnosti in po nizki ceni ter se v vsaki lekarni in drogerijah dobi v originalni steklenici za 80 h. Učinkuje hitro in zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze  (na rane in otekline) in
za obvarovanje pred nalezenj m.
je fino, nežno toaletno milo s s *ridejanim lysofor/iom in je antiseptičnega učinka Lysoformovo milo se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt jo dela nežno in dehteČo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo.  Komad stane 1 K.
je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstran* hitro in zanesljivo neprijetni duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa lysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarja v požiralniku,  vnetju vratu,  nahodu.  — Nekaj kapljic  zadostuje z*
pol steklenice vode. — Originalna steklenica stane K 160.
Vsi izdelki z lysoformom se dobivajo po vseh lekarnicah in drogerijah.
Zanimivo knjigo
„Gesundheit und Desinfektion"
pošlje na zahtevo vsakomur kemik
fi. C. Jfabmann, Dunaj, XX. petraschgasse 4.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
slasti   je   ugodno   zavarovanje na doživetje  in smrt z manjšajočimi se .04 vplačili.
■ ■
m
• .-.  vzajemno zavarovalna banka v Pragi« ■eiervnl fondi 1 ISJIUtMl - Iiplaćan* oiinodUne in kapltali|t ■ 115,300.603*1
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nafte države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Gemnlio lasttitln
V.. po|«MI
čigat pisarne so v lastne i bančne j hifti
v taroki ilid stiv. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
847990
80
23
8
JF
SLF
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kabineta, kopal« niče in pritiklin, zračna lega, 20 minut 2614 od glavne pošte,
M oMa ta novembrov termin.
Ponudbe pod »Zračno stanovanje« na upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dal-
matinsko vino
KQč
233
najboljše sredstvo.
4 steklenice (5 kg) franko K 4-50.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
PjuBUfina
bogato založeno
240
trgovino
z oalanterijsklm in vseh vrsi kramarskim blagom in pleteninami.
354 Devocionallje
in vse vrste blasjo za. božja pota.
IvornisKd zaloga kranisKiu oiavmiiov.
jffnton Škof
Ernest Jevnikarjev naslednik
Dunajska testa, v hiš: gostilne št. 6.
Veletrgovina % manufak* s farnim Blagom. =
^vornišha %alogt> $nkna. Slajoečja zaloga preprog. S*opolne opreme %a neveste. <3prave %a hotele in stanovanja.
Slajniije cene/
Strogo solidna postrežba/
1741
Star o dno podjetje i
Najboljše za želodec.
Lekarnarja Sc ha u man na
o > n
MM solne
so sredstvo, ki se 2e skoro 30 let kaže kot jako dobro proti   želodčnim   bolečinam,   motenju   prebave  in hujšanju.
Schaumannova želodčna sol
— 3 jiuffjica K 1*50, želerJčno sohne par : K 1'5Q škatijica.  : z  -  -   Pošilja se po povzetju od 2 ttatijic uprej. Lekarna Sohaumann, Stockerau pri Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah.
CD
Br. Ivan Jenko
m_Cj) ' Kaaaf?
Papa je dovolil! Saj je Jacobi —
2638
Neprimeren učinek.
je odpotoval do 8. septembra.
<5
Telefon štev. 237.
rZafec & Horn
1   Ljubljana,  Dunajska cesta 73.
Beton in železo-beton.
IFundamenti. Stropovi. *>8 Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi.
Ksilolit, nmetni kamen: okraski za fasade,
obisaiilne mize, isalustrade.
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
nnnuji si. p. n. občinstvu, di si nataji ijtfti
cvetlični salon
Pod Trančo.
Vel zalaga sikih rdi
Izdelovanje šopkov, vt«tv, trakov iti f
Okusno delo in zmerne cene. Zunanje naročila točne.
i
Tvornice Triumph, dr. z om. z. Wels, Gor. Avstr. i8i3
Katalogi zastonj in  poštnine prosto.
Pristne samo v cigaretam zaboj-čku    z imenom
Jati!
601
^Jcpl©jt©    SI ■   veiiko zalogo koles z originalno znamko
..Puch 1911"
pri fr. Čuinu, ^ v £jubljani
Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve.
Baznih znamk kolesa od E 110-— naprej vedno ▼ zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschijf.
Pouk za vezenje s strojen) brezplačno. 9»
Ceniki   zastonj  in  poštnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
Prvi slovenski fotografski atelje
D. R0V5EK
33
v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a.
Ustanovljen leta 1890.
ANTON ŠARC, LJUBLJANA
Izdelovanje perila, pralnica in sveilolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
TETRH*
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo, s
Vzorci na razpolago.
1977
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
53
94
75
6