ZA OTVORITEV SLOVENSKEGA DOMA V MELBOURNU
USPELI SMO — IN NE BREZ TRUDA, DA KOŠČEK TA JE NAŠA GRUDA,
DA, TO JE NASA SKUPNA STREHA,
TO KRONA NAŠEGA USPEHA.
JE RES PREPROST SLOVENSKI KROV,
A V NAS PRIŽGAL BO PLAMEN NOV.
POZDRAVLJEN, NAŠ SLOVENSKI DOM, LE BRŽ ODPRI NAM SVOJA VRATA, NAS ZDRUŽI V SVOJE ZAVETIŠČE!
NAJ V TEBI BRAT SPET NAJDE BRATA, TI — NAŠE NARODNO SVETIŠČE! POZDRAVLJEN, NAŠ SLOVENSKI DOM!
R«ai»šr«d •» th* S.P.O., Svdirav. 'or Uinimiuion by ,po»t ‘. «> • periodi««!.
(Iz deklamacije)
IX.	Oktober
LETO	Štev. 10.
i
i
A
I $ •I i
;:i A A
I i %
;♦; :♦: A
K
i >1
i
x
d
i i
MISLI
(Thought*)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljen leta 1952
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
Tel.: FA 7044 ★
Naročnina .£ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★
Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W.
*
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Bunvood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094
>'
I«F
at S
>: >:
* >' $ >; >; ♦i >: $ >: s
>:
9 >: >; >: i
	KOLEDAR
Oktober — Vinotok	
1 S Remigij	
* 2	N 17. pobinkoštna
3	P Mala Cvetka
4	T Frančišek Asiški
5	S Placid
6	č Bruno
7	P Rožni venec
8 S Brigita	
* 9	N 18. pobinkoštna
10	P Daniel
11	T Materinstvo Mar.
12	S Serafin, Maks
13	č Edvard, kralj
14	P Kalist
15 S Terezija Velika	
* 16	N 19. pobinkoštna
17 P Marjeta Alakok	
18 T Luka, evangelist	
19	S Peter Alkantarski
20	č Janez Kanci j
21	P Uršula
22	S Zorislava
■* 23 N Misijonska	
24	P Rafael nadangel
25	T Krizant in Darija
26	S Evarist
27 Č Frumencij	
28 P Simon in Juda, ap.	
29	S Narcis
* 30	N Kristus Kralj
31	P Krištof, Gorazd
o
P«
H
H
M
J
H
co
H
O,
H
w
H
>>♦; >; >;	>;	>;	>;	>:	>;	>;	>;	>;	J
*	i
£
>:
>'
>;
>;
♦;
>;
>:
♦ je
i >:
i £
l	1
Sr
.................  „	„	„	w	„	    „	u	w	„...»«'4
UREDNIK SPREJEMA PRISPEVKE ZA NOVEMBRSKO ŠTEVILKO DO 21. OKTOBRA
j*
8
KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H”
VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0.
Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo.
LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0.
To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo.
SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno. Tudi o tej knjigi je v februarju z veliko ljubeznijo napisala oceno ga. Pavla.
MOJ ČAS IN MOJ SVET. — £ 1-10-0.
Zbirka črtic pisatelja Ivana Preglja.
Le nekaj izvodov je še dobiti.
JUŽNI KRIŽ. — 12 šil.
Pesmi Neve Rudolfove.
JERČEVI GALJOTI — £ 1-0-0
Povest, spisal Karl Mauser.
DHAULAGIRI — velezanimiva zgodba prodiranj* v himalajske gore, opisuje gornik BertoB" celj. — £ 1-0-0.
LJUDJE, zbirka krasnih novel Narteja Vel*' konje. Smo dobili še nekaj izvodov. — £ 1-0-®'
IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. zvezek’ Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ 1-10"®’
NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0.
Kociprov roman Slovenskih Goric iz čas
nemškega navala. Velezanimivo!
DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, izda18 Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0
BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0.
Ves pomen Baragov in vse delo za njeg°v° oltarno čast je popisano v tej knjigi.
PO SVETLI POTI. Poučna knjiga dr. Franc* J*' kKca. £ 1-0-0.
ZA VSE JE SVET DOVOLJ BOGAT...
tako je pred desetletji zapisal PESNIK GREGORČIČ in beseda mu je prišla iz globoka prepričanja. Prav tako so mu pritekle iz glo-°keg-a prepričanja nadaljnje besede v verzih:
In srečni vsi bi bili, če vse delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.
Dandanes jih je mnogo, ki se ne strinjajo s Prepričanjem in trditvijo goriškega slavčka. Govo-
in pišejo, da je svet ubog, ne bogat. Kmalu , Wt z bratom” ne bo imel kaj deliti, pa naj bi '»»el §e toliko “srčnih čutil”, zakaj toliko ljudi bo »a svetu, da za vse ne bo hiti dovolj hrane, kajše-6 drugega bogastva... Zato učijo, da se morajo *°jstva novih človeških otrok zelo zelo omejiti. Najprej je treba, pravijo, preprečiti spočetja, če to ne pomaga, pobiti otročiče že v materinem ^lesu, da se ne pojavijo na svetu nova usta z že-°dcem vred...
Če bi Gregorčič še živel, ali bi ga bilo danes da je nekoč s takim prepričanjem zapisal 'v°je tako . lepe verze?
Mislim, da ne! Prav gotovo bi človekoljubni ®*snik potegnil s Cerkvijo, ki z božjo veljavo na-Potuje temu grdemu modernemu nauku in dokaze, da je svet še vedno in bo tudi ostal — za V|® dovolj bogat.
Prav v smislu Gregorčičeve pesmi je tudi naj-J°Vejse pastirsko pismo avstralskih katoliških ško-°v» ki so o njem govorile vse pridige po cerkvah Nedeljo 4. septembra letos, pa ga je tudi vsak
lahko kupil pri cerkvenih vratih za 6d in ga doma s premislekom prebral.
Avstralski škofje že skozi 20 let vsak september za tako imenovano nedeljo “Socialne pravičnosti” izdajo skupni pastirski list in ga podpišejo — 36 imen od kardinala do benediktinskega opata v W.A., ki ima škofovske pravice. Vsako leto obdelajo kako posebno poglavje iz cerkvenega nauka o socialni pravičnosti in podčrtavajo razliko v mišljenju nevernega in vernega sveta o perečih dnevnih vprašanjih med ljudmi.
Lahka in zabavna ta vprašanja niso, na žalost se vsakdanji ljudje le neradi potrudijo, da o njih razmišljajo. Za nas Slovence je ogromno večino teh vprašanj odlično obdelal rajni dr. Ahčin v svojih treh zvezkih SOCIOLOGIJE in v enem zvezku SOCIALNE EKONOMIJE — kdor pozna te knjigo, mu nobeno pastirsko pismo avstralskih škofov za nedeljo socialne pravičnosti ni španska vas. Ima celo vtis, da so škofje povzeli svojo razpravo prav po razlagah dr. Ahčina. Tako tudi letošnje, ki do-kazuje, da bo zemlja lahko prehranila še mnoge nadaljnje milijarde ljudi.
Vsak naš človek, ki v angleščini ni več popoln tujec, obenem pa vsaj nekoliko pozna pravi socialni nauk v slovenščini, naj bi s premislekom prebral škofovsko pismo.
Še vedno se drobna knjižica lahko dobi v vseh cerkvah za 6d. Naslov ji je: EPISCOPAL STATEMENT ON THE WORLD POPULATION PROBLEM.
KAKO JE RAZKOL NASTAL
V	avgustovi številki smo prinesli članek o ločenih vzhodnih kristjanih in nekoliko o razliki med miselnostjo Vzhoda in Zahoda. Vsi vemo, da je nam katoličanom med ločenimi kristjani najbližja vzhodna ali pravoslavna Cerkev. Ločitev med njo in med nami imenujemo “razkol”.
Zdaj si pokličimo v spomin, kdaj in kako je prišlo do tega, da se je krščanstvo “razklalo” v ti dve Cerkvi — katoliško in pravoslavno. Tudi te podatke posnemamo po pridigi prelata dr. Ukmarja, ki jo je najti v knjigi “Zadnja večerja”. — Ur.
NAJ LE BO MED KRISTJANI VELIKA RAZLIČNOST. naj bo pa tudi kar mogoče velika enotnost. Ta enotnost v raznoličnosti bo dajala krščanstvu neko posebno vzvišeno lepoto.
Naj le bo med Kritsusovimi verniki različnost ▼ plemenih, jezikih, političnem mišljenju, izobrazbi in socialnem stanju, vendar naj bodo edini ▼ veri in ljubezni, edini v življenju milosti.
K taki edinosti je poživljal sv. Pavel vernike v Mali Aziji, ko jim je pisal:
“Drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru. Saj tvorite eno samo skrivnostno telo Kristusovo, ki ga oživlja en sam Sv. Duh in ste vsi poklicani k istemu upanju večnega zveličanja. En sam je Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh”.
Ali je dalo krščanstvo res vedno tak zgled edinosti? Gotovo — prava Cerkev Kristusova je bila brezdvomno skozi vsa stoletja edina v učenju vere in morale, ker edina pod svojim najvišjim poglavarjem. Če pa vzamemo krščanstvo v širšem pomenu, moramo priznati, da žal ni ostalo enotno, temveč so se od prave Kristusove Cerkve v teku stoletij ločile razne večje in manjše skupine, ki so odrekle pokorščino zakonitim cerkvenim predstojnikom ter se organizirale pod svojimi poglavarji, ločenimi od Petrovega naslednika. Takim skupinam pravimo razkolniki, po grško shizmatiki. Da pa jih ne žalimo, jih imenujemo tudi “ločeni bratje”.
Najhujši razkol je izbruhnil v devetem stoletju, ki je povzročil ločitev vzhodne pravoslavne Cerkve od zahodne, katoliške. Kako to?
Med Vzhodom in Zahodom je vladala napetost že stoletja poprej. Na Vzhodu je bilo v prvih
stoletjih po Kristusu veliko verskih bojev in nM>°' ga krivih ver. Večkrat so morali kristjani na Vz' hodu čutiti nad seboj odločilno papeževo besed«’ To ni bilo všeč ondotnim cerkvenim prvakom, P°’ sebno ne carigrajskim patriarhom, ki bi hoteli prvi v vesoljni Cerkvi. Mnogo so zakrivili tud* vzhodni rimski cesarji v Carigradu, ki so žel«'1 vladati tudi v cerkvenih in verskih zadevah kot obsolutni vladarji. To pa ni bilo mogoče, dokI®r so škofje in verniki priznavali papeža v Rimu k0' vrhovnega poglavarja Cerkve.
Bližnji povod se je ponudil, ko je pobožni P8' triarh Ignacij javno grajal nenravno življenje 1,8 cesarskem dvoru. Tedaj je vlada Ignacija spodil® in na njegovo mesto postavila ošabnega Focija. T8 se ni več zmenil za papeža in je celo očital z8' hodni Cerkvi, da je Kristusov nauk popačila, & zaničuje oženjene duhovnike in uvaja soboto z8 postni dan. Trdil je tudi, da je vrhovna cerkven3 oblast prešla iz Rima v Carigrad, prav kakor r cesar prenesel svetno oblast iz Rima v Carigrad
Ta (Focijev) razkol se je sicer kmalu porav' nal, ko so leta 886. Focija spet odstavili, venda1, je rana ostala nezaceljena. Napetost med Vzh0' dom iz Zahodom je trajala dalje, vendar bolj P° površino. Usodno je pa bilo leto 1054, ko je v Carigradu za patriarha Mihael Cerularij. P0 vlado tega moža so vsa že omenjena nasprotja 1,1 novo izbruhnila, pa še nova so se pojavila in **' ko je Mihael samega sebe oklical za vrhovnega P°' glavarja vzhodne Cerkve — razkol je bil zdaj de' finitiven in traja še danes — že celih 900 let- • •
Poskusi za zopetno združenje so se sicer kn18' lu začeli, niso pa prinesli resnih uspehov. Za ca68 križarskih vojn se je Vzhod začasno, vendar |e deloma, zopet združil z Zahodom. Ne toliko lZ verkega prepričanja, kot zaradi turške nevarnost1’ ki sta morala Vzhod in Zahod zoper njo skupn° nastopati. Žal je bila ta enotnost bolj navidez118 kot resnična.
Pozneje je še dvakrat prišlo do pogoj*®*’ pa tudi do uspehov — vsaj na papirju. Leta M" so imeli razgovore o združenju na cerkvenem z^0 ru v Lionu na Francoskem. Podoba je bila, da Jc stvar uspela, ni pa dolgo držala. Pa so spet P° skusili 1.1439 na cerkvenem zboru v Florenci 1,8 Laškem. Zopet brez trajnega uspeha, dasi so dinjenje podpisali in razglasili. Stvar ni bila dol5 ro pripravljena, Vzhod je še vedno videl potreb0 združenja zaradi turške nevarnosti, ne toliko •*
vfirskih razlogov, preveč besede so imeli svetni oblastniki, predvsem seveda cesar, preprosti vei--^•ki so pa bili v teku stoletij že tako zastrupljeni s sovraštvom do Rima, da niso hoteli slišati o zedinjenju z njim...
Nekaj ločenih kristjanov se je pa vendar za stalno združilo s katoliško cerkvijo. Nekateri že v srednjem veku, drugi v poznejših stoletjih. Rim je z veseljem pustil njihov poseben obred, °bredne nelatinske jezike, oženjene duhovnike itd. Tako imamo v vzhodnih deželah združene Armenci Sirce in nekaj skupin v Egiptu in Indiji.
Na evropskih tleh je nekaj združenih Ukrajin-Cev, Romunov, Bolgarov, Grkov in Poljakov. Veliko Srbov, ki so v početku 17. stoletja izpod Tur-pribežali na avstrijska tla, je prestopilo h katoliški veri. Za te so leta 1777 ustanovili posebno skofijo v Križevcih, ki obsega vse katoličane Vhodnega obreda v Jugoslaviji.
Vseh teh nekdaj iočenih, razkolnih, zdaj pa ž Rimom združenih kristjanov v Aziji in Evropi so cenili še nedavno na kakih 8 milijonov. V drugi svetovni vojni so mnoge spet odtrgali od Rima komunisti pod silnim pritiskom, ali jim pa vsaj uničili duhovniško vodstvo, da je danes težko povedati približno natančno, koliko jih je še. Navadno jih poznamo pod besedo “uniati” — združenci.
Podobno kot tem uniatom iz preteklosti, so odprta vrata v katoliško Cerkev vsem številnim milijonom, ki pripadajo pravoslavnim Cerkvam v raznih deželah. Podoba je, da med njimi raste spozanje, kako potrebna bi bila edinost — raste sicer počasi, pa gotovo. Upajmo, da bo sedanji papež Janez XXIII. s svojimi napori za zedinjenje vsaj do neke mere uspel. Seveda pa mora biti spoznanje o potrebi zedinjenja globlje kot morda zgolj kak strah pred komunizmom — kot so se nekdaj zedinjevali iz strahu pred Turki...
Ob poti z Vršiča v Trento
(Poslal Ivan Gril)
TEL: 86 - 7787
■ ★ TAKO HITRO JE MESEC OKROG in z njim datum, ki ga p. Bernard napiše na drugi strani platnic kot zadnji dan za članke naslednje številke. Vselej ga pogledam, kadar koli dobim “Misli”, in vselej se mi zdi nekje daleč. Pa se tako hitro približa, da me je kar strah. Ne bi rad, da bi spet dobil urednikovo pismo s papirjem, na katerem je bila z velikimi črkami napisana ena sama beseda: PREPOZNO!
*	Dne 4. septembra smo imeli v Melbournu otvoritev SLOVENSKEGA DOMA. Vsa slovesnost je bila prijetno domača in številnim prisotnim kaj všeč. Program se je začel ob štirih popoldne pred zaprtimi vrati olepšane in z zastavo okrašene hiše, na kateri se je s pročelja blestel napis: Slovenski Dom — Slovene Centre. Program je vodil g. Marjan Lauko, ki je do zaključka imel na skrbi nabiralno akcijo. Po angleški in slovenski narodni himni je sledila prav za to slovesnost sestavljena deklamacija, ki sta jo izvedla Benkova Nina in Rovtarjev Srečko. Sledil je govor zastopnika petih zaupnikov (trustees) Doma, g. Marjana Oppelta, ki je ob koncu predal ključe predsedniku Sloven-
skega kluba Melbourne, g. Vinku Molanu. Nato smo slišali tople besede predsednika, ki so se končale s tem, da je odprl vrata našega kulturneg* svetišča. Ali boste verjeli, da sem pri nekaterih navzočih videl solze v očeh? Tudi zame je bil slovesen trenutek, ki ga ne bom pozabil. Naš triletni trud le ni bil zaman! Naslednja točka je bila venček narodnih. Iz doma je prikorakal Hartman<>v Stanko v narodni noši in s harmoniko ter nekaj poskočnih zaigral, štiri Slovenke v narodnih nošah (Rozina žižekova, Anica Sernčeva, Geni PivarJe' va in Sabina Gjorekova) pa so zapele nekaj narodnih. V šesti točki so nam slovenska mati (S8-Čarova), oče (g. Lauko st.), slovensko dekle (Anica Molanova) in fant (Jože Janežič) ter fantek in deklica vsak po svoje povedali, kaj jim Slovanski Dom pomeni. Nato sem novo odprti Dom bi*1'
goslovil, za kar me je naprosil SKM in sem 11,11 za njegovo gesto kot slovenski dušni pastir hvji. ležen. Prepričan sem, da bo sleherni izseljens
.	v	cC
narod ohranjal svojo tradicijo in kulturo le, ce bo trudil ohraniti tudi vero svojih očetov, ki Foto Mikulič	tej	kulturi	in	tradiciji	dajala	rast skozi stoletJ8’
Mnogo rojakov je ta pomembni dan stopilo v ftas Dom in, so bili prijetno presenečeni, kaj zrno-rejo pridne roke. Tudi razstava naših narodnih Predmetov jim je bila všeč. Ogledu hiše je sledil Večer prijetne domačnosti združen s prigrizkom.
* Žal je še marsikdo, Dom iskal, pa ga ni nasel. Sem že z mnogimi govoril, ki jih celo taksi 111 znal pripeljati. Park Street je presekana z železniško progo in je dohod do Doma samo s Syd-ney Road (oz. tam, kjer se trodelna Royal Para-
zlije v Sydney Road), dočim je treba na Ly-8°n St. najprej preko proge, po Brunswick Street Proti Sydney Road in šele od tu preskočiti na ^a»'k Street. Tudi sam sem v teh štirih letih večkrat zaman iskal naslove na tej cesti. Drugo je pa ^°> da kraj Princes Hill nima svoje pošte, ampak na mestnih zemljevidih kot North Carlton.
In žal je tudi tistim, ki so naši nabiralni ak-ClJi niso pridružili z izgovorom, da ne bo nič iz Našega truda. Hvala Bogu, da so se zmotili. Si-Cer se je pa zmotiti človeško in zmoto popraviti Prav nič nečastno. Vsakdo še lahko primakne svoj ^ar v naš skupni šparovček, tokrat še z večjo gotovostjo, ker Dom — dasi še neplačan — že st«ji.
* Isti dan (4. septembra) beleži v Melbour-**u še drug pomemben dogodek: prvi dan SLO-
^NSKE ŠOLE! Kar lepo število otrok je ostalo P° maši v naši cerkvici, starši pa so imeli med-domač pomenek v dvoranici, kjer fantje na-’Jajo ping-pong, igrajo šah ter kuhajo klobase. VaPušinov Jože je otroke znal pritegniti. Bili so tako navdušeni nad šolo, da so rekli, da bi kar sleherni teden hodili. Vsekakor lep začetek, četu-sem se bal, da ne bomo uspeli. Zahvala našim ^aršem, v prvi vrsti pa našemu učitelju! Upamo, a bo število otrok še narastlo. Jože že misli na *1>vi otroški odrski nastop. Bog daj!
* Poročna knjiga ima zabeleženi dve poroki
to. s'cer (lne 10. septembra. Pri sv. Brigiti v North 'tzroyu sta stopila pred oltar Anton Valher in ^arija Ceglar. Ženin je doma iz Velikega Boča pri ‘ e‘nici ob Dravi, nevesta pa iz Hrušice pri Pod-gradu. Drugi par pa se je srečal pred oltarjem ®6ikve sv. Jakoba v North Richmondu:	Franc
r<Uh, rojen v Selah pri Gorici, je ta dan pre-j®nal biti vdovec. Roza Kulot, doma iz Vrtojbe, Postala njegova zakonska družica. — Obema roma želimo obilico božjega blagoslova!
* Prav tako izrekamo naše iskrene čestitke ai’šem in njihovim malčkom, ki so te tedne prišli
v krstno knjigo: Rosa Maria je ime hčerki pokojnega Alojza Poles in Albine r. Mezgec ter smo jo krstili dne 27. avgusta v Hawthornu. —- Dan kasneje je bil krst v Morwellu (Gippsland), kjer bo prvorojenki Borisa Sperne in Vande r. Bole odslej ime Ingrid Vida. — Družina Emila Hrvatina in Ivanke r. Fidel v Yarraville pa je dobila fantka, ki smo ga 3. septembra krstili za Ivana. — Isti dan so v Hawthorn pripeljali h krstu Aleksandro Marijo, prvorojenko Leopolda Bajt in Ivanke r. Meden, Ivanhoe. — Dne 10. septembra je v Newportu oblila krstna voda Roberta Jožefa, prvorojenca Jožeta Sluga in Margarite r. Cetin. — Dan 11. septembra pa beleži kar pet slovenskih krstov. Takole se vrstijo: Jernej je ime četrtemu fantu od fare, ki je zajokal v družini Alojza Klekarja in Ane r. Zorec v Richmondu ter smo ga krstili pri sv. Družini v Bell Parku (Gee-long). Tam je bil tudi krst prvorojenke Magdalene, rojene v družinci Marjana Hriba in Ivane r. Mavrič. Pri istem krstnem kamnu sta postali kristjani dvojčici Rudolfa Šenkinca in Elze r. Mo-lokobol: prvi je ime Patricija, drugi pa Kristina.
V cerkvi sv. Jožefa v Malvernu pa so prinesli h krstu Sonjo Marijo, hčerko dobro znanega delavca pri Slovenskem klubu, Martina Adamiča in Mare r. Zanin. •— Dne 17. septembra je bil slovenski krst v Clifton Hillu, kjer je družina Otona Kroj-sa in Zofije r. Gaberšnik dobila Igorja Daniela.
V cerkvi sv. Martina v Macleodu pa smo ta dan krščevali prvorojenca Silvana Bucaj in Ane r. Mejak: klicali ga bodo za Roberta Ivana.
Vidite, kako naše število raste tu v Viktoriji. Zadnji ima v moji krstni knjigi že številko 238. No, saj je knjiga debela in je v njej še dovolj prostora.
(Konec str. 295.)
♦*» »*•	.*• .*• .*♦	♦*«
£	 v
Katoliška karitativna ustanova Sv. Vincencija
V	z
v je odprla posebno pisarno za emigrante v
X	V
V
* MIGRANT ENQUIRY CENTRE |
na naslovu 585 Little Collins St., Melbourne X
Odprta je novim naseljencem v ponedeljkih *:*	v
y zvečer od 7. do 9. ure. Uradnik vam nudi
\ brezplačno nasvete in pomoč v vseh zadevah. £
V	Telefon: MB 2658
NA SVETIH VISARJAH LETA 1915
Župnik Josip Lavtižar
(Konec.)
PROTI VEČERU SMO SE ZBRALI BOŽJE,-POTNIKI v romarski hiši, sedeli pri dveh dolgih mizah in govorili o raznih stvareh. Bili so Slovenci in Kanalske in Ziljske doline ter iz Roža, vmes tudi nekaj Nemcev od gornje Drave. Najbolj me je zanimala družba štirih oseb iz Pontablja. Mati je imela v zibelki majnno dete, očeta pa se je držal deček, star kakih pet let. Zvedel sem, da je dete nevarno zbolelo. Njegova roditelja sta obljubila, da bosta otroka, ako ozdravi, z zibelko vred prinesla na Svete Višarje. To sta vestno izpolnila.
Drugo jutro smo imeli po opravljeni cerkveni pobožnosti krasen razgled z Višarske gore (1792 m). Po dolinah je bila sicer megla, gornještajer-ski, solnograški in tirolski snežniki so pa stali pred nami v vsem veličastvu s svojimi belimi glavami. Posebno jasno se je dvigala piramida Velikega Kleka (3673 m) v zračne višave.
Prodajalci, ki so imeli svoje predmete razstavljene pred cerkvijo, so nas vabili, naj kupimo spominke za doni. Cilka je izbrala najprej za mater leskeč rožnivenec, za starejšo sestro mašno knjigo, za druge pa raznovrstne podobe in svetinjice.
Okrog osme ure zjutraj je prišlo na goro nekaj Žabničanov, ki so nam povedali, da je vojna z Italijo dognana stvar in da morajo pobrati vse dragocenosti iz cerkve. Takoj jutri bodo vzeli Marijino podobo, 60 cm visok kip, iz velikega oltarja. Romarji smo šli še enkrat v cerkvev in se poslovili od višarske Kraljice, ki bo zapustila kot prva begunka svoj visoki prestol in šla v nižavo. Ginjeni smo stali v svetišču, odločenem v razdejanje. Mnogi so si brisali solze in kar niso mogli iz cerkve, čeprav človek v starejših letih ne živi več toliko s srcem kot z glavo, vendar zadenejo tudi njega taki prizori do dna duše.
“Kaj pa zvonovi?” smo vprašali.
“Tudi te bomo sneli iz zvonika”, so odgovorili možje.
Vsak romar se spominja blagoglasnega zvonjenja na Svetih Višarjah. Kakor bi jih slišal danes, tako živo mu donijo na ušesa klicarji iz ta-mošnjega zvonika, čeprav ne trdim, da čuti tudi mrtvi bron tisto veselje, ki navdaja božjepotnika ob prihodu na goro. Dolga in težavna je bila njih hoja, strmo je peljala pot navzgor, toda ko so se
zvonovi strinjali s srci romarjev v prijetnem soglasju, je bil pozabljen trud potovanja.
Vse to mi je hodilo na misel ob slovesu. Zato sem se želel posloviti tudi od zvonov, Cilki sel# pa naročil, naj sede na klop pred cerkvijo in me počaka.
Višarski zvonovi so peli z mehkim prizvokom es-ges-hes: prima, terca, kvinta. Ker ima mehk1 trizvok otožen in mil značaj, je vzbujalo zvonjenj«* v srcih romarjev enaka čustva.
Veliki zvon je vlil Andrej Roeder v Beljaku leta 1771. Krasile so ga štiri podobe in sicer: Kristus na križu, Marija z Jezusom v naročju, sv. Jožef in sv. Jakob z romarsko palico v roki. P°“ vsako podobo je bil primeren napis v latinskem jeziku. Poleg podob in napisov je imel zvon š* mnogo drugih okraskov, da je bil sijajno opremljen. Tehtal je 1064 kg.
Srednji zvon je vlil zvonar Matija Golner v Celovcu leta 1835. Teža 672 kg. Isti zvonar je vlil mali zvon istega leta s težo 336 kg.
Ko sem prišel iz zvonika, so spravljali tudi prodajalci svoje blago v zaboje. Spoznali smo, ^ bo svetišče popolnoma zapuščeno in da za daljšo dobo ne bo hodila tod božjepotnikova noga.
Toda kje je Cilka?
Pred	cerkvijo je ni bilo in tudi	ne v	bližini’
Vsi	klici	brezuspešni. Vpraševal sem	ljudi,	kar j'*1
je ostalo še na gori, pa nihče ni vedel povedat'
o	nji. Menda ni odšla sama domov? Ako pridem brez nje, v kakšnih ski’beh bo Bregarica! Pa saJ me je prav ona privedla do tega, da sem vzel Ci1'" ko s'sabo! Po dolgem iskanju sem odšel sam P1'0" ti dolini.	Kar priteče pogrešana z brega dol	za mano.	Nad	cerkvijo je namreč še neki	višji	hrib i"
tja gor je ^la deklica, da bi kaj več videla ko* se vidi od cerkve.
Nazaj grede smo srečavali prve topove, ki s° jih konji z velikim trudom vlekli proti vrhu. Za topovi je korakala dolga vrsta mul, otovorjenih z vsakovrstnim blagom, ob koncu grabna pa je stal11 vojaška straža, ki je zahtevala izkaznice. Na pojasnilo, da smo šli že včeraj na goro, ko še ni bi1-0 treba izkaznic, so nas pustili naprej.
Od tega dne dalje so avstrijski vojaki vS° ondotno okolico tako strogo zastražili, da ni bil° mogoče iti nikamor več. Milostno podobo Manjino so Žabničani rešili. Nekaj časa je bila shra-
njena v žabnicah, od tu so jo prenesli v frančiškansko cerkev v Beljak, iz Beljaka v cerkev Matere Milosti v Maribor in iz Maribora k Sv. Kri-Zu pri Spodnjem Dravogradu. Od St. Križa so jo Ponesli po končani vojni nazaj na Svete Višarje.
Zvonov pa niso mogii sneti iz zvonika, ker je kilo že prepozno. Začele so leteti laške granate v Kanalsko dolino in tamošnje ljudstvo je moralo bežati na vse strani. Poprej se je pripravljal Lah *ako dolgo, sedaj pa je izbruhnil vihar kar nena-
doma. štiri mesece pozneje (16. sept. 1914) je bilo porušeno vi.šarsko svetišče in zvonovi so se razstopili v ognju. Pričujoče vrstice naj jim bodo nagrobni spomenik.
Božja pot je trajala od svojega začetka 1360 do razsula cerkve v svetovni vojni 555 let. Bregarjeva desetletna Cilka je bila zadnja romarica na Svetih Višarjah.
Leta 1924 so Lahi višarsko cerkev toliko popravili, da se je začela v njej spet služba božja.
^ i p k a ...
(s str. 293)
* Zadnjič sem omenjal Dubrovičevega Franč-v Monvellu, ki hoče postati “p. Bazilij”, ko velik. Pri svojem zadnjem obisku Gippslanda
SeH pa zvedel še drugo poglavje te Frančkove °dločitve. Mama je zasačila Frančkovo malo starejšo sestrico s škarjami v rokah, ki je ravno dopovedovala bratcu: “Patri Baziliji nimajo nič las.
hočeš postati p. Bazilij, ti moram najprej pobiči lase...” če hočete zvedeti, kako se je to dl'Ugo poglavje Frančkove odločitve končalo, pa lasajte mamo. Vsekakor moram spet reči: Otro-e' so fletni!
* Prva nedelja v novembru se približuje in J njo naše vsakoletno romanje v Sunbury, združeno z obiskom naših grobov. Ker bi rad pravočasno vedel, koliko avtobusov naj najamem, bi že-e* čim prej število udeležencev, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. Odšli bomo kakor na-v#dno po slovenski službi božji izpred naše cerkvi-Ce v Burnley,kjer nas bodo čakali avtobusi. Okrog 'IfUge ure bi bili na keilorskem pokopališču, kjer
°>no okrasili grobove naših pokojnih ter pomolili
Pokoj njih duš. Nato bomo nadaljevali pot pro-
Sunbury, da se v skupini udeležimo procesije.
*“ljene so posebej vte naše narodne noše. — Ce-
t'a za avtobus tja is nazaj je za osebo 12 šilin-
®°v. Otroci, ki ne potrebujejo svojega sedeža, so
v°2nine prosti.
Prinesite s seboj na grobove cvetja in svečk. Turfi x
Idi če vam naši pokojni niso bili osebno pozna-
1	okrasite njihove grobove v spomin na svoje ,.1'a8'e, ki počivajo na daljnem domačem pokopališču.
Naši grobovi bodo letos le bolj za silo urejc-ni> videli pa boste, kam so šli doslej vaši darovi ^Pokopališče. Drugo leto bo slika našega “Nav-vse drugačna in lepša.
*	Kakor sem že omenil, bomo imeli letos pri °cesiji dva banderca, ker se bo banderu Marije
Pomagaj pridružilo tudi bandero svetogorske Kraljice. Naš slikar France Benko je naslikal iz podobice oljnato sliko te naše božjepotne Marijine podobe. — Zastava podgrajskih faranov pa, kakor izgleda, za letošnje romanje še ne bo izgotovljena. Vsekakor je zanjo oljnata slika podgrajske Matere božje naslikana (delo F. Benka), ostalo nakupljeno, le čč. sestre v Abbotsfordu imajo preveč dela in mi niso mogle nič obljubiti. Doslej je bilo nabranega med Podgrajci v Moonee Pondsu £ 17-10-0, za kar nabiralcem in darovalcem iskren boglonaj! Če bi se jim rad pridružil še kak Pod-grajec, bom	vesel. In rad	bi,	da bi	se še	drugi
ojunačili, če	vas je dovolj	iz	iste župnije.	Ali bi
nebilo lepo poslati domov sliko vseh okrog farne zastave ?
★ Na melbournškem velesejmu (Royal Show) smo se Slovenci spet postavili. Razstavljali smo v paviljonu, ki ga vsako leto najame za razstavo raznih narodnosti The Good Neighbour Council of Victoria.	Letos je bilo	laže, ker	smo	stvari
zbrali že za	razstavo v Domu	in jih	potem	samo
prenesli na velesejmske prostore. Posebno so tisoče obiskovalcev zanimale idrijske čipke, ki mi jih je za razstavo posodila gospa Kvedrova iz Ade-laide.
★ Z neko avstralsko gospo sem govoril, ki je bila s svojim možem na potovanju po Evropi. Prvikrat izven Avstralije. Ni mogla prehvaliti čudovitih cerkva, ki jih je videla po evropskih velemestih. Všeč ji je bil Rim, London, Pariz, Mona-kovo.. . saj je skoraj vse prestolice videla. Vse je bilo “wonderful”, samo ena stvar je bila za ubogo gospo, ki zna samo angleško, zelo “wrong”. Ko sem jo vprašal, kaj ji ni bilo všeč, je odgovorila, da se z ljudmi ni mogla sporazumeti zaradi jezika. Rekla je, da je v Evropi absolutno “too many New Australians”... — še njen mož se ji je smejal kot bi orehe stresal.
In še to: Dne 11. avg. sta se v cerkvi sv. Frančiška v Frankstonu poročila Vilko Pavlič in Petrina Vodopivec. Ženin je rojen v črničah pri Gorici, nevesta v Dornberku.
NOV PLEBISCIT NA KOROŠKEM?
Nt ZAVEDNEGA SLOVENCA na vsem svetu, ki se ne bo z bridkostjo v srcu ta mesec spomnil na izgubljeni prebiscit za slovenski Korotan pred 40 leti. Ni treba na široko ponavljati okoliščin prebiscita, le to naj osvežimo iz zgodovine: Dasi so Slovenci v enem od obeh pasov dobili večino, je odločila večina v drugem pasu in vsa Koroška je pripadla Avstriji.
V	teh 40 letih je bilo že veliko razpravljanja v govoru in tisku o vprašanju, zakaj so koroški Slovenci — in z njimi vsi Slovenci — tisti famozni plebiscit izgubili. Ni dvoma, da da bo tudi ta nevesela obletnica obnovila vprašanja in odgovore, take ali take.
Če bi hoteli na kratko povzeti odgovore, ki so se pojavljali v preteklosti, pa če ne odgovore, vsaj sodbe, obtožbe in gola mnenja, bi se po vsej verjetnosti bilo treba omejiti na naslednjo ugotovitev:
Plebiscit na Koroškem — ali za Jugoslavijo ali za Avstrijo — je bil od vsega začetka krivična zadeva in bi do njega sploh priti ne bilo smelo. Slovensko ljudstvo na Koroškem je bilo dobro stoletje poprej podvrženo sistematični germanizaciji, ponemčevanju v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu — kvečjemu so smeli biti “vindi-šarji”, Slovenci nikakor ne. še veliko manj seveda kaki Jugoslovani. Pa je prišla Jugoslavija tako nenadno, da so celo “kranjski” Slovenci bili na njen prihod vse prej kot zavestno pripravljeni
—	kako naj bi bili Korošci? In tem ljudem so dali v roke glasovnice, češ, sami odločite! Neglede na to, da je bilo še vse polno drugih neugodnih okoliščin in pritiska na ljudi, kako naj glasujejo, je bilo komaj kaj drugega pričakovati kot — poraz. Res so imeli koroški Slovenci kako leto časa za premislek, toda kako boš v enem letu popravil, kar so zagrešila dolga desetletja, če ne stoletja?
Kar prav imajo tisti, ki pravijo: Koroški Slovenci so potrebovali vsaj pol toliko časa za poslo-venjevannje, kot so ga jim prej dali za ponemčevanje. Ker jim pa to ni bilo dano, bi se plebiscit ne bil smel vršiti, saj ni mogel prinesti drugega kot poraz. V tem je bistvo vprašanja, vse drugo ugibanje,, kateri činitelji so izgubo zakrivili, je precej postranskega pomena, četudi morda ne popolnoma odveč.
Kljub izgubljenemu plebiscitu pred 40 letI Slovenci na Koroškem še žive. Avstrija sama se Je dovolj potrudila, da jih uniči, vmes je bila naci' stična doba, zavezniška okupacija jim je dala r>e' kaj sape, zdaj pa spet Avstrija. Toda glejte, ta blažena Avstrija, ki je sprejela po odhodu okU' patorjev prav posebne naloge in zaščitne dolžnost* do svojih manjšin, zlasti do Slovencev — naloga ki jih je sprejela s podpisi svojih najvišjih predstavnikov — je prav letos zamislila zanje nekak nov “plebiscit”!
Kakšen naj bi bil pa ta? Pred 40 leti je š'° za to, da vsak odgovori, če hoče Avstrijo ali Ju' goslavijo, zdaj pa naj samo pove, če je član sl®' venske manjšine ali ne...
Precej let po podpisu pogodbe z zaveznik*
o	zaščiti narodnostnih manjšin se je Avstrija nanl' reč spomnila, da ji prav za prav niti znano nl’ kje naj bi Slovenci v Avstriji bili. Nekaj so sicer slišali gor na Dunaj, da bi utegnilo biti kaj Sl®' vencev v okrajih doli ob Dravi, toda kje so in k®' liko jih je? Na Dunaju sicer vedo, da marsikd® na Koroškam lahko odgovori na to vprašanja zlasti Narodni svet koroških Slovencev, toda ne bi' lo “pravično”, če bi Dunaj take izjave sprejel! P0 40 letih ljudem spet glasovnice v roke, vsak san1 naj pove, če se čuti Slovenca ali ne! Tako se b® ugotovilo, koliko “procentov” Slovencev je na K°' roškem v vsakem kraju, po teh “procentih” — 1,3 po celotnem številu! — se bo potem delila zaščit slovenski manjšini: šole, uradi, javni napisi in P®' dobno! “Procentna” pravičnost je slaba pravic' nost in v praksi neizvedljiva. Tega se zaveda tu«j avstrijska vlada, ki je zamislila ta novi “plebiscit pač zato, da se na videz nekaj stori, v resni®1 pa vse spet zavleče v nedogled.
Slovenski tisk in organizirani narod sta se' veda dvignila protestni glas zoper to namero »v' atrijske vlade. Saj bi se ta “plebiscit” zopet v°' dil pod takim pritiskom, da bi se mnogo našib ljudi ne upalo odločno zapisati: Slovenec sem, tfl' ko je mati d’jala... Za sedaj je to “poizvedova' nje” dunajske vlade šele v načrtu, če in kdaj bo izvedla, na to je treba počakati.
• zpod Tr \ g I a v a
Pismo iz domovine, ki ga tu objavljamo, je sicer v glavnem zahvala in ponovna prošnja, vendar je tudi drugače značilno za današnje razmere doma. Zato se mi zdi primerno, da pride v tisk na tem mestu. MISLI so že večkrat omenjale, kako v domovini popravljajo razne cerkve s pomočjo darov, ki jih dobivajo od rojakov v tujini, zlasti iz Amerike, tu imamo pa pač prvi primer, da je tudi iz Avstralije taka pomoč mogoča. Prav bo, če ta prvi primer sproži še kaj nadaljnjih. — Ur.
tako je vsa zadeva padla na naš hrbet. Upamo, da se bodo našli še dobri ljudje doma in v daljnih deželah, ki bodo priskočili na pomoč, da ohranimo, kar nam je sveto in dragoceno. Podružnica sv. Jakopa sama je pa zelo revna in nezmožna takega bremena.
pismo od svetega vida, notranjsko
Slovenski pregovor pravi: Prisrčna zahvala je naJ’boljša prošnja. V tem smislu se župljani fare ^v- Vida nad Cerknico po svojem dušnem pastirju Prav iskreno zahvaljujejo dobrotnikom v Avstraliji, ki so poslali primerno denarno pomoč za popravilo podružne cerkve v Štrukljevi vasi. Dog, dobro plačuje, naj jim po svoje stoterno po-Vrne! Za vse dobrotnike bomo molili in se jih tu-drugače hvaležno spominjali, posebno pri sv. »lašah.
Predvsem gre zahvala Slavku Štruklju in Vin-Molanu, oba v Melbournu, ki sta se zavzela *a nabirko. Doslej so darovali:
Slavko Štrukelj Julija Mrčun P.B.A.
Franc Arnuš Prane Stanjko Janez Lah Jože Novak Vinko Molan Prane Janežič
£ 20-0-0 £ 10-0-0 £ 2-0-0 £ 1-0-0 £ 0-10-0 £ 10-0-0 £	5-0-0
£	3-0-0
£ 1-0-0
Vse smo prejeli v redu preko državne banke *** Porabili smo izključno za cerkev sv. Jakopa v _ rukljevi vasi. Doslej nam je uspelo obnoviti le 2y°nik, treba je pa še velikih popravil. Med dru-moramo nadomestiti streho iz pločevine, kar andanes veliko stane. Ta podružna cerkev je ve-'ke kulturno-zgodovinske vrednosti, tako jo je ®hi ocenil Zavod za varstvo kulturnih spomeni-°v- Zlati oltarji so iz prve polovice 17. stoletja, c®rkev sama pa še mnogo starejša. Zavod ne more ***' prispevati k popravilom (ne sme pač — Ur.),
Štrukljeva vas
Dne 21. julija smo imeli v farni cerkvi sv. Vida sv. birmo. V svoji sredi smo pozdravili pre-vzv. škofa g. Antona Vovka, birmancev je bilo 56. G. škof se je zanimal za stanje vseh cerkva v fari in je toplo priporočal, naj poskrbimo za vse podružnice in jih ohranimo poznejšim rodovom.
Rojaki, ki ste si izbrali nekje v svetu novo domovino, nikar ne pozabite na svojo prvo, ki vas je rodila, če bi se kdo od teh, ki to berete, hotel še spomniti naše cerkvice, naj bo lepo naprošen, da svoj “spomin” pošlje na naslov:
Slavko Štrukelj, 13 Sha\v Street, Richmond,
Vic.
Lahko pa tudi direktno na župnijski urad Sv. Vida nad Cerknico preko banke.
Vsem še enkrat iskrena zahvala za dosedanjo in morebitno nadaljnjo pomoč. Bog Vam daj zdravje in vse dobro!
Kazimir Nastran,
župnik-pravitelj
Cerkev stoji na lepem griču, odkoder je krasen razgled na majhno dolino pri Cajnarjih. Je pa izpostavljena stalnim vremenskim neprilikam in kraški burji, ki že v teh krajih pokaže svojo moč. Streha mora biti iz pločevine, opeko bi viharji kmalu razmetali na vse strani. Dosedanja pločevina odpoveduje zavoljo rje in zamaka. Z obnovitvijo moramo pohiteti.
"MLADI TRŽAŠKI SLOVENEC" SPET PISE
Z zanimanjem smo brali v sept. številki njeg°v opis potovanja po Sloveniji. Zdaj nam poroča nekaj drugih zanimivosti, ki pa ne spadajo pod naslov: IZPOD TRIGLAVA. Zato poseben članek. — Ur.
PO OGLEDU SLOVENIJE SEM ŠEL v Miin-chen na evharistični kongres. Mesto je bilo polno ljudi, vendar ni bilo težko najti stanovanje. Slovencev nisem našel takoj, ker so imeli svojo pobožnost najprej v Altottingu, kjer je velika božja pot za Nemce. V Miinchen so prišli samo za zaključek kongresa v nedeljo.
Med Slovenci v Miinchenu
Poiskal sem naslov g. šeškarja, ki biva stalno v Miinchenu. Pri njem sem našel polno slovenskih duhovnikov, pa sem poznal samo dr. Janežiča iz Trsta, ki me je predstavil ostalim. Bilo jih je kakih 20 z vseh strani sveta. Pozneje je prišel tudi g-. Štuhec, ki je ravnatelj Marijanišča na Opčinah.
Udeležil sem se sestanka Slov. Izseljenske Zveze. V razpravi so vsi poudarjali potrebo, da se ustanovi neka osrednja organizacija, ki naj bi vezala vse slovenske skupine širom po svetu. Imeti bi morala lasten osrednji urad, ki bi urejeval stike in predstavljal Slovence v svetu. Za to bi bil potreben vsaj en človek, ki bi moral biti plačan. Omenjali so tudi potrebo, da bi se natisnilo več poljudnih knjig, ker se opaža pomanjkanje poljudnega čtiva. Slovenska Kulturna Akcija v Argentini izdaja kvalitetne knjige, ker je to pač njen smoter, ljudstvo pa želi poljudnih knjig. Sklenili so, da se vsekakor ustanovi čimprej omenjeni osrednji urad in poskrbi, da bodo Slovenci na raznih mednarodnih prireditvah bolje zastopani.
Vlak iz Altottinga je pripeljal 512 Slovencev, med njimi so bili večinoma Tržačani. Ostali so vso nedeljo v Munchenn in popoldne priredili koncert slovenskih pesmi v St. Andreas Kirche. Govoril je
g.	Kunstelj iz Londona, poprej pa predsedoval zborovanju Izselj. Zveze. Zvečer sem tudi jaz odšel s Slovenci v Altotting, naslednje jutro smo pa Tržačani odpotovali skozi Salzburg proti domu. Naj tu omenim, da je bilo na kongresu v Munchenu tržaških Italijanov samo 300.
Kongres je bil zelo dobro organiziran, le ta nedostatek je imel, da je bilo vse v nemščini. Za mednarodno prireditev to ni popolnoma v redu. Med kongresom je bil v mestu ogromen promet.
Policija je morala pešce zadrževati na pločnikih z vrmi.
Spet v Trstu
Iz Salzburg, kjer smo se ustavili za ves dai'i smo se vrnili v Trst. Poletje je zelo grdo in deževno, nič prave vročine. Ko sem se vrnil, sem dobil demokrščanski list LA PRORA v novi obliki in kot mesečnik. Njegov članek pod naslovom: CATALO" GO DIZIONARIO DEGLI SLOVENI je dvignil v slovenskih krogih mnogo prahu. To posebno zaradi karakteristik, ki so mnogokrat tetočne. NOVI LIST se je precej pozno oglasil, ker mu članek pripisuje filotitovstvo, ne pove pa, da je v članku še polno pomanjkljivosti. Manjka mnogo slovenskih imen, ki bi spadala vanj, saj niti ime*'3 msgr. Ukmarja nima. Tudi DEMOKRACIJA KATOLIŠKI GLAS napadata omenjeni članek >n prva dostavlja: Ni čudno, da s tolikimi netočnostmi napisani članek ne nosi podpisa nobenega domačega slovenskega sodelavca. Toliko manj se nam zdi potrebno, da ga je sopodpisal in zanj prev zel odgovornost Matteo Poštovan, ki je štajerski i-ojak in se je po vojni nastanil v Trstu.
Glede Munchena sem pozabil omeniti, da sei'1 tam zaman iskal — Avstralce. Na glavnem inf01' macijskem uradu mi niso vedeli nič točnega povedati. Poslali so me pa na Maxmilianeum, bavarsko deželno zbornico, kjerso bivali med kongresoi11 škofje. Tam se zvedel, da je škof iz Cairnsa 5 tajnikom vred pravkar odšel. Tako je moje upanje padlo v vodo. G. Kunstelj, ki je vodil skupino 700 Angležev iz Londona, mi je pravil, da je med koi>' gresom videl tri Avstralce z značko in jih hote' ustaviti, da bi zvedel, kje so nastanjeni. Toda v ogromni gneči jih je izgubil spred oči, preden Je mogel do njih.
Procesija na Opčinah
Po pravici povedano: naveličali smo se gledati cela dva tedna tekme po televiziji. Neka! časa je zanimivo, pa se naveličaš. Na zaključi1] dan 11. sept. sem tudi jaz rajši šel na procesijOi k* je običajna septembrska prireditev na Opčin8^' Bilo je ogromno ljudi, več ko druga leta, čeprav S° titovci in laški komunisti istočasno imeli shod v Bazovici. Govoril je msgr. Ukmar in kot običaj"0 napadel velike narode, ki z novim poganstvo111 tlačijo male. G. Ukmar je videti slaboten, pač pe mu poznajo leta.
darovani, je grupa Italijanov blizu mikrofonov začeli vpiti: Italia... Ladri... Sciavi... in to skandirala. Na igrišču je bilo več Jugoslovanov kot Italjanov, ki so razga rajali, kljub temu niso reagirali na izzivanje in tako je nacionalistični izpad fašistov izzvenel v prazno. Sledila je jugoslovanska himna — internacionala. Kakor hitro je končala, so Lahi blizu mikrofona začeli peti: Fra-telli d’Italia. Razumljivo je, da so takoj prekinili telereportažo, a nekaj izzivanja se je le slišalo v svet. Tako so Italijani na zaključni večer pokvarili dober vtis, ki ga je na splošno napravila letošnja olimpiada.
Na Opčinah sem spet srečal g. Janežiča, ki je 'etos zaključil študije in doktoriral v zavodu 1{USSICUM, pa prestopil v vzhodni obred. Sedaj Se bo vrnil v Mačkovlje, kjer je bil pred odhodom ^ Rim. Pri njem se upam naučiti ruščine. Tu mašuje po latinskem obredu. Poleti je pa bil dva meseca v Londonu pri g. Kunstlju in je maševal po Vhodnem obredu v londonski katedrali vpričo papeškega nuncija. Peli so ukrajinski zbori in prisotne so bile najvišje angleške katoliške osebnosti.
® tem je dr. Janežič napravil Slovencem v Londonu ogromno reklamo.
Rimska olimpiada
Čeprav sem zamudil	zaključek na	televiziji,	A	;«?
kislim, da je bil podoben začetku. Nasedel sem se	rpTJT	riVTTJTTVP	*
Pa med tekmami pred televizijo do take mere, da	J	1 rvl C-Ej 1XV11JN ilj	>;
Je odslej najmanj šest mesecev ne bom pogledal. £	JAVNEGA	PRIZNANJA	$
Igre so v celoti dobro uspele, le	da	so Itali-	J	A
Jani odnesli nekoliko preveč kolajn, Jugoslovani S*i	,,	, 1M	l , i	K
, ..	^	,	,	.	,	.	£	Prav toliko avne polivale 111 a
1)3 siso hoteli dati grdega zgleda — neutralmm A	•>	±
afro-azijskim državam in so se skupno s temi ZailVai,e.	A
Ustavili na zadnja mesta. No,	eno zlato in eno	$	rn •	i j	•	S
SiinL,	, J 1.1. rj	1	•	V	.111.	Celi l 111C	K 1 Ct	H /cl llcllill«
rebrno se le dobili. Zanimivo pa je, da se je sre- £	.	v	v	..	’’	.	v	.
rna med potjo iz Rima v Belgrad skupno s prtlja- A tl-1 cetltilie liai0Cllik0\ je 11<UOClll-e° zmagaica zgubila.	a	no	poravnalo — ena četrtina ■— J
Jugoslavija je prišla	v polfinale	z	Italijo v	A	odlaša..	.	p
Neaplju. Italijanska ekipa je čisto nova, sestavlje-	v , , . •	.	m-	j	£
iz mladih ljudi, ki pa se je v tem turnirju ze-	*	/	Dve	cetrtllll	Sta	Opravili cO	g
0 dobro izkazala. Ne more se meriti z ekipami	(liCprijCjtllO *) llčllOgO Y.Q (10 VOllKO	$
^rUgih narodov, na pr. z jugoslovansko ali ogrsko,	IlOČi, tretja Četrtina V naslednjih	v
Vendar je prišla z Jugoslavijo v polfinale. Seveda	J	mesecill do zdaj, potem Se je lista-	A
*	Pri tem mnogo pomagalo občinstvo s svojim na-	*	vi]() iu četrta Četftilia naročnikov	A
‘Janjem. Srečanje v Neaplju se ie zaključilo z A ,	v	.	, . v , , . . , ,	,	,	.	,	A
1	,	T	♦	bo v četrti eetrtnn leta kapliala, a
HZultatom 1:1. To se je zgodilo zato, ker so Ju-	1•>	>
Soslovani postavili na igrišče samo rezervo in dru-	J	kapljala, kapljala.. . Hvala JiOgll,	;♦!
igralce držali v počitku za finalo. S tem so	prvi dve cetl'l;illi SO pOllOVllO Ogla-
Sk°raj zapravili kolajno. Vendar so imeli srečo, da	A	šata Z darom Za SKLAD. To drži	H
J« žrebanju so iz sodnikovega klobuka potegnili	MISLI pri takem Življenju, kot SO	I
magc. in se potem lahko pomerili z Danci, ki so £	za5ele z novim letom	A
Polfinali premagali Ogre.	£	°
Tekma z Danci je bila zelo	lepa. Praktično so	£	četrta Četrtina — ali razilllies	>=
‘^ali Samo Jugoslovani in delali akademijo, če-	><	f0 tričetrtinsko ja V IlO priznanje,	£
,je skušal italiajsnski sodnik na vse načine	A	]d te])i _ U0 ^-9 pa })j |)ilf) tako	A
usoslovane ovirati. Parkrat je ustavil igro prav	j. v	v	w	,	.	,	.	.	v
vrati Danske brez pametnega razloga. Ker je jjj 8tl|'a^<)	<;e	,Jl	t,l,h	tebl	^1-	g
glavni napadalec Jugoslavije protestiral, so ga iz- jalo...	A
‘JUčili in tako je Jugoslavija izgubila najboljše- A	XT. v ,	,	,	,	v	L	,	,	A
igraje	a	c	Četrta	četrtma	leta	a
^ Občinstvo pri rimski olimpiadi se je vedlo ja- A	Se picd tabo Zgaili Se!	>•
0 nešportno. Kadarkoli so Italijani izgubili, je A	Upravnik	MISLI.	>;
^einstvo izžvižgalo — zmagovalce! Ko so po	ne-	>;	V
1 tekmi delili kolajne in so bili Jugoslovani	ob-
NAJVEČJI ČASOPIS - kje ga tiskajo?
LJUDJE VSEVPREK POSLUŠAJO RADIO in zmerom bolj zijajo v televizijo — ali časopisje ob teh dejstvih izgublja veljavo in zanimivost?
Nič takega! Kje najdejo ljudje čas za branje časnikov, je drugo vprašanje. Dejstvo je, da se je število časopisov, oziroma njih nnklp.da, podvolji-lo v zadnjih 20 letih, prav v letih, ko si televizija osvaja t-vet.
Statistika ve povedati da je danes na vsem svetu okoli 30,000 časopisov s pomembno naklado, med njimi kakih 8,000 dnevnikov. Vsi ti dnevniki skupaj natisnejo na dan 250 milijonov številk. Kje neki največ segajo po dnevnikih? Tudi na to imamo odgovor:
V Angliji pride na 1,000 prebivalcev 573 izvodov dnevnikov, na švedskem 462, na Finskem 420, na Japonskem 400, v Avstraliji 381.
Zanimivo je, da — čeprav bi človek drugače pričakoval — šele zdaj pridemo do severne Amerike, ki izkazuje število 347, torej toliki manj kot Avstralija. Sledi Irska s številko 269, Sovjetija s 107, Kina z 10 in Indija s 6.
Med tedniki ima največ bralcev in torej naj-večjo naklado THE NEWS OF THE WORLD v Angliji. Tiskajo tega tednika po 9 mlijonov izvodov. Največji obseg pa ima newyorški tednik NEW YORK SUNDAY TIMES, ki izhaja na 368 straneh — na tehtnici potegne 4 funte! Kljub temu stane izvod komaj (v našem denarju) šiling in pol! Ostale stroške pač krijejo ogromni oglasi.
V Jugoslaviji sta največja dnevnika POLITIKA in BORBA. Prva ima kakih 300,000 naklade, druga 250,000. Ljubljansko DELO doseže nekako
100,000	naklade, KOMUNIST (menda tednik) nekaj nad 200,000, ostali listi zaostajajo daleč za ne« vedenimi.
NAJVEČJI DNEVNIK NA SVETU
če hočemo zdaj v skladu z naslovom tega članka odgovoriti na sprašanje, kje tiskajo največji dnevnik, se začudimo, ko izvemo, da moramo iti — na Japonsko! Ime mu je ASAHI SH1M-BUN — Vzhajajoče sonce. Tiskajo ga istočano v petih velikih mestih — z isto vsebino! “Rokopise” razpošiljajo v tiskarne z elektronskimi stroji. Tiskarski stroji izmečejo vsak dan okoli 8 milijonov izvodov dnevnika, toda 113 krat na dan mu uredniki izločijo “zastarele” novice in jih nadomeste z novimi. Raznašalci dostavljajo časopis po veliki
Japonec bere največji dnevnik
večini na domove naročnikov, le kakih 5% izvode prodajo na stojnicah. Uredniški zbor šteje n®
1,000	ljudi.
Če pri vsem tem še pomislimo, da obsega )a' ponska abeceda okoli 4,000 “črk”, dočim naša k®, maj nekaj čez 20, moramo res strmeti nad skoi'*J neverjetnimi uspehi japonskih časnikarjev in ve’ doželjnostjo njihovih bralcev.
PESEM JESENSKEGA VETRA I. Burnik
Tako *em sam —
kot evkaliptus sredi goličave.
Jesenski veter mi krog glave nenehno poje: “Hej, drugam!
Za mano pridi v nove kraje, tja greva, kjer je večni maj!”
Izginja, a se vrača spet nazaj in znova me enako maje, maje —• kot da bi tudi on ne vedel ne kod ne kam.
PO OLIMPIADI — PA RALIMPIADA
LETOŠNJA OLIMPIADA V RIMU je za na-in njen potek je tako splošno znan, da ni o niej kaj novega povedati. Manj znano je — najbrž večini med nami sploh ne — da se je prav v Rimu po zaključku olimpiade vršila še Paralimpiada” — mednarodne tekme v raznih sPretnostih, ki jih zmorejo paralitiki, to se pravi 'judje z ohromelimi udi. Zato tekmeci v teh spret-n°stih nastopajo na svojih bolniških vozičkih. V Poštev pridejo le taki paralitiki, ki so jim hromi sPodnji udje, roke in ostalo gornje telo pa imajo
Zdravo.
Slika kaže kanadske “fičufajerje” — lokostrelce — ki se v Montrealu vežbajo za nastop 1,3 rimski paralimpiadi. Poleg' tega športa so ude-jsženci letošnje paralimpiade — prišli so skupaj !z 10 držav — tekmovali v košarki, tenisu, dviganju uteži, metanju palic in plavanju! čeprav so km plavačem noge mrtve, so nekateri tako spret-ttli da znajo s samimi rokami plavati celo — ritenski !
ttADLJNJI darovi za sklad
£ 3-0-0: Ivan Gerbec, Tone Jurše;
£ 2-0-0: Vinko Jug;
£ 1-10-0: Iva Drčar;
£ 1-0-0: Bernarda Cvetnič, Ivanka Bobek, Ig-> c Kotnik, Franc Horvat, Slavko Štrukelj, Jože °lfa, Anton Žagar, Tone Žitnik, Ana Fretze,
O rezultatih letošnje paralimpiade ob nastajanju teh vrstic še ni poročil, pa seveda tudi ne bodo s takim pompom oznanjeni kot slavne “zlate medalje” na olimpiadi. Toda ker je rečeno, dt je med udeleženci rimske paralimpiade tudi kak tucat Avstralcev iz Melbourna, bo Že tudi kaj poročanja o njihovih nastopih in uspehih.
Prav za prav je paralimpiada s človečanskega vidika veliko bolj pomembna kot olimpiada. Na tej tekmujejo sami krepki ljudje, ki zdravje kar prekipeva iz njih, na paralimpiadi pa siromaki, ki so prikovani na svoj voziček, pa se vežbajo v raznih spretnostih pač zato, da ne utegnejo misliti na to, kako nesrečni so.
Uspehi paralimpiade so dobro ogledalo mnogim popolnoma zdravim ljudem, starim in mladim, ki si kljub vsem svojim zdravim udom domišljajo da so nesrečni, in iščejo usmiljenja, ki jim ni kar nič potrebno.
Jože Čušin, Roman Reja, Anton Bogovič, Viljem Leskošek, Jožef Grilj;
£ 0-10-0: Ciril Škofič, Janko Menič, Vladimir Puc, Peter Arlič, Rozalija Veenstra, Jože Konšak, Pavel Dekleva, Henrik Vujiča, Angel Juriševič, Hilda Liubessi.
Iskren Bog povrni vsem vztrajnim darovalcem !
“DOCELA NEPRIPRAVLJENA” ZA ZAKON?
KO SMO LANI V AVGUSTOVI ŠTEVILKI pričeli prinašati poglavja o “fantu in dekletu” iz knjige “Med ljudmi”, ki jo se spisal dr. Anton Trstenjak, je bilo na uvodnem mestu brati naslednjo ugotovitev:
“Prečudno je, da imamo za vsako službo in vsak poklic šole in izpite, ki so neizogiben pogoj, da dobimo dostop do posameznih oblik življenja in dela — le za življenjski poklic, ki veže vse življenje, ki odloča o vsi prihodnjosti, Sreči ali nesreči dveh ali več ljudi v družini ali celo mnogih rodov, pa ni ne tečajev ne izpitov.
“Na vsako igro se morajo igralci s številnimi vajami pripravljati, samo za življenje v zakonu ni priprav, le v to življenje stopajo mladi ljudje brez izkušenj, docela nepripravljeni. Vsa priprava je prepuščena zgolj njim samim in njihovi osebni volji.”
Tako je zapisal dr. Trstenjak.
Nekaj podobnega beremo tudi v sestavku, ki ga v današnji številki na drugem mestu priobčuje iz “Ženske košarice” Mira Mar. Tam je rečeno:
“Večina deklet se omoži mladih. Lahkomiselno sklepajo zakonsko zvezo, na katero niso prav nič pripravljene. Nihče ni tem dekletom dal za dragoceno doto spoznanja, da je zakon visoka šola...”
— itd.
Če je bilo kdaj vse to dobesedno res, v naših dneh marsikje ne drži več. Do “izpitov” za zakon se svet pač res še ni povzpel, razen kar kak dušni pastir zahteva iz krščanskega nauka, tečajev za pripravo na zakon je pa po vsem svetu vedno več. Ker je to pisano za katoličane, se omejimo na tečaje za katoličane.
Vzemimo v roke letak, ki oznanja tak tečaj v Sydneyu na Elizabeth Streetu, kjer stoji znani CUSA HOUSE, številka 175. Naslov tečaja je: Preparation for Marriage — priprava na zakonski Stan. Prireja ga The Catholic Youth Organization
— Organizacija katoliške mladine. Tečaj se vrši pod patronanco g. kardinala-nadškofa Gilroya. Vrši se od 8. avgusta do 23. septembra in sicer vsak petek zvečer ob osmih — torej skozi 6 tednov. Prvih pet petkov je pouk posebej za fante, posebej za dekleta, zadnji petek za vse skupaj.
Kot govorniki in govornice nastopajo bogoslov-
ni profesorji, torej duhovniki, poleg njih zdravniki in zdravnice, izobraženi očetje in matere it“’ Obravnavajo zakonski poklic z vseh mogočih vid1' kov: Verskega, socialnega, zdravniškega, vzgojne' ga in podobno. Odgovarjajo na vsa vprašanja« ki jih tečajniki stavijo, da je pouk res lahko dovoljiv v vseh pogledih. Opozarjajo seveda tud1 na to, kje mladi ljudje lahko dobijo še bolj te' meljit pouk iz knjig, člankov in z osebnim s*1 kom s tem ali onim strokovnjakom.
Takih tečajev za pripravo na zakonski stan Je Sydneyu v teku vsakega leta nekaj, torej ne mo eden vsako leto. Beremo, da se jih udeležuje po več sto mladih ljudi — včasih do 700. Name njeni so v prvi vrsti zaročencem, vendar ima d<>' stop vsak, kdor se zanima za tak pouk in vzgoj0. Posamezni tečaji so objavljeni v tedenskem škofijskem listu THE CATHOLIC WEEKLY in s P°' sebnimi letaki, ki so istotako na ponudbo pri cerkvah kakor omenjeni list.
Tu smo omenjali samo te vrste dejavnost ' Sydneyu, podobno prirejajo take tečaje v drugij1 večjih mestih, kjer so sedeži katoliških škofU’ Povsod imajo tudi svoje lastne škofijske tednih in izdajajo letake, ki podajajo podroben progr8”1 tečajev.
Iz tega vidimo, da dandanes mladim Ijude1” po mnogih krajih ni več treba, da stopajo v z"' kon "docela nepripravljeni”.
Razume se pa, da se tečaji vrše v angleške11 jeziku in za slovenske fante in dekleta nimajo P° mena, dokler si ne osvojijo dovolj tega jezik*1' Kljub temu je prav, da jih opozorimo tudi na *° dobro plat avstralske katoliške dejavnosti. Je S<1 veliko takega v Avstraliji, kar bi lahko koristil® tudi našim mladim ljudem, če bi se le malo b0'-1 zanimali in se bolj potrudili z angleščino. Dokle’ si pa domišljajo, da jim angleščina ni potrebn8
—	razen nekaj najbolj navadnih fraz za tova1'110 in trgovino — pa ostanejo v deželi tujci in vidu® pač v deželi veliko slabega, kar se očem samo P®
nuja, skrito jim pa ostane mnogo dobrega,
k»r
je treba šele poiskati s ključem, ki je pač anfi'le;’ čina.
Nadomestek za tečaje
Kdor noče stopiti v zakonski stan “docela a®, pripravljen”, pa so mu pravkar omenjeni tečaJ1
zaradi jezika ali iz drugih razlogov zaprti, ima dosti dober nadomestek v knjigah.
Imamo namreč tudi Slovenci vsaj nekaj knjig, W se bavijo s pripravo na zakon. Naj bi mladi ljud je pridno segali po njih, preden se odločijo za Poklic, ki “ veže za vse življenje.”
Naj jih tu nekaj naštejemo:
Krščanki nauk — nekaj svetopisemskih zgodb ‘n katekizem.
Poročna knjižica — kratek pouk o zakonu.
Po svetli poti — obširno razpravljanje o daljni Pripravi na zakonski ali drugačen poklic.
Med ljudmi — spisal dr. Trstenjak, objavili smo že nekaj poglavij v MISLIH.
Pota do človeka — spisal isti dr. Trstenjak.
Sociologija — dr. Ahčin v njej podrobno razpravlja o družini in zakonskem poklicu.
Na ženi dom stoji — Hedvika Puntar napisala, izdala Mohorjeva v Celju.
Lahko bi jih našteli še več, pa naj to zadostuje. Vrhu tega tudi vsi listi — tedniki in mesečniki —■ ki izhajajo v slovenščini v zamejstvu in izseljenstvu, prinašajo skoraj redno koristne članke z opozorili na potrebno priprave na zakon Žal, da je mnogo naših fantov in deklet, ki se ne potrudijo, da bi dobili v roke te vrste literaturo in se vanjo poglobili. Žive v usodni zmoti, da je za pripravo na zakon dovolj neko ljubimkanje, vse drugo pride samo od sebe. Ni čudno, da jih je toliko, ki nekoč spoznajo, kako so se motili. Žal, navadno spoznajo to — prepozno!
TEMA NA RAZSTAVI G. RAPOTCA
Kraj: Macquarie Gallerie, Sydney Čas: September 14 — 26, 1960.
OGLEDALI SMO SI RAZSTAVO sicer pri belem dnevu — 18 slik — svetloba je pa pojemala in Se spreminjala v temo, bolj ko smo skušali na slikah nekaj razbrati. Barve veliko, skoraj na kupe, toda vsa črna — in še bolj črna — vmes sive poteze, da, celo skoraj bele — vtis imaš, da zato, ker je na čopiču trenutno zmanjkalo črne barve. Pardon, na eni sliki je bil vendar sredi temnine tudi nekak rdeč kvadrat, skoraj kakor jutranja *arja. Toda samo na eni!
“Navaden zemljan” ne ve, kaj bi pred takimi s'ikami počel. Vendar mu kaže ostati v spoštljivi d*'ži, posebno, če mu pride na misel, da je nedavno poznavalec umetnoti, Marijan Marolt, v argentinskem “Glasu Sl. Kult. Akcije” pisal (in po tem predaval) o “abstraktni umetnosti”. Če je to, kar nam kaže Rapotčeva razstava, abstraktna ^»letnost, ki ji Marolt napoveduje še veliko bodočnost — sklonimo glave “navadni zemljani” in molčimo!
Toda dokler ne izvemo, kaj ki rekel Marolt o ^apotčevih slikah, se drznemo napisati še nekaj stavkov. K sreči so imele slike tudi napise, ki so ftam vsaj nekateri nekaj povedali. Recimo napis “TENSION”, ki smo ga opazili kar na 6 slikah.
naše bi se to reklo “NAPETOST”, po ljubili, October, 1960.
ljansko pa najbolj verjetno “Naladanost”. Prav lahko bi vse slike imele tak napis. So res vse “naladane” s črnino, da kar prekipeva iz njih, “nabite” s temo, kakor bomba z eksplozivi, da imaš vtis: vsak hip bo nekaj eksplodiralo.
Pa vendar nič ne eksplodira. In prav to dejstvo — boli! Tako je vse vklenjeno v črnino, da je vsaka sproščenost nemogoča. Morda je hotel umetnik v slikah pokazati današnji mednarodni svet, ki je tudi silno “naladan”, pa si ne upa poiskati sproščenosti. Vendar je bolje, da boli “napetost”, kot da bi bolela — sproščenost v eksplozijah.
Mogoče je pa tudi, da umetnik hote ali nehote izraža napetost svoje lastne notranjosti, ki je tudi — v kolikor ga poznamo kot človeka — večinoma močno “naladana”. Če je tako, mu prav iz srca želimo, da bi se povzpel do neke mere sproščenosti in bi to prišlo do izraza tudi v njegovih slikah.
Vemo, da nam te opazke ne bo zameril, saj je splošno znano, da ima dobri mož veliko mero rešpekta do “starejših ljudi”, gotovo tudi do njihovega mnenja in celo želja.
Slovenci smo kljub vsemu ponosni na svojega rojaka -umetnika (čeprav se Avstraliji predstavlja le kot Jugoslovan), saj mu je avstralska kritika priznala eno: Njegove slike so edinstvene med umetninami tega kontinenta. — P. Bernard Ambrožič.
❖❖❖❖xk‘Xkkk-**X"X*,x**x**X“X~J“X~X“X“X'>x**x**X“X"X~x**:,<
t «
POD BOŽJO MISLIJO SMO
99
KSAVER MEŠKO: MIR BOŽJI
(Odlomek)
ZGRINJALE SO SE Ml NA DUŠO težke misli. Vsa okolica ob meni je bila nasičena mračnih in žalostnih misli. Stale so ob poti in prežale lokavo na mimogredoče. Približal sem se jim komaj in glej, že so se vsule trumoma name. Še globlje mi je klonila glava pod njihovo težo.
Ob vsem tem pa mi je trepetalo v srcu brez nehanja veliko koprnenje po končnem cilju. In ta cilj je bil: Mir!
A bilo ga ni nikjer... Tedaj se mi je porajal v srcu malodušen in grešen naklep:	v
stran vržem križ, sedem ob pot, zatisnem oči in zasanjam za vso večnost...
Zagledani pa nekoč ob teh malodušnih mislih in naklepih na samotni stezi pred seboj moža. Nesel je tudi križ, a še mnogo večjega in težjega, kakor je bil moj: globoko k zemlji je pripogibal obloženega s svojo težo. Blesteča svetloba žari od moža in od križa in lije na vse strani. Stopil sem hitreje in glej, krepak in varen je bil zdaj moj korak.
Ob levi je stalo znamenje, preprost, prastar križ s povsem vsakdanjim Zveličarjem. Dve brezi sta šušteli ob njem. Med vejevjem je trepetal na Odrešeniku srebrni svit lune, plavajoče nizko na obzorju. Zrl sem v trpečega Boga in vse misli »ni je pretreslo vprašanje:
“Glej, ali ni šel pred menoj in je nesel križ ta, ki je razpet na njem?”
Strmel sem ves zavzet v lice Odrešenikovo, en trenutek, dva, in sem se zgrudil kakor brez moči na rosno zemljo. Oklenil sem se križa in vzdihnil iz globočine srca:
“Povej, ali nisi šel ti pred menoj?”
In glej, prikimala mi je v odgovor s trnjem kronana glava.
“šel si pred menoj in križ si nesel?”
“Nesel! Iz ljubezni do tebe.”
“Iz ljubezni do mene! Da je lažji moj križ.” Premagan od večne ljubezni, ponižan v prah, ker je nisem umel in sem dvomil o nji do sedaj, sem dvignil, kakor odpuščenja proseč in kakor v zahvalno molitev, roke visoko h Križanemu:
“Gospod, verujem v tvojo vsevečno ljubezen.
Kakor bi vzhajalo za njim plameneče soneti se je zasvetil obraz Odrešenikov.
“Veruješ?”
“Verujem, z vsem srcem in vso dušo.”
Kakor bi gorelo tik za križem opoldanje sonce, so žarela lica Gospodova.
“In kaj naj ti dam za to?”
Usmiljenja in ljubezni je bil poln glas Gospodov.
“Mir, moj Bog, tvoj mir!”
še z večjo milino se je uprlo vame oko Go5*' podovo. še mileje, še bolj ljubeče je odgovoril v tihem šepetu:
“Pri meni ga najdeš vsekdar.
Moj Bog, ljubezni in usmiljenja poln, v kaj pač obračal v težkih dneh trudni svoj pogled, (e ne bi poznal tebe!
Kam bi stopala slabotna, nevedna moja nog#; če ne bi zagledal pred seboj tebe, nosečega težk' križ, kažočega z njim tudi meni mojo pot!
Ob kaj bi se opirala tresoča se moja rok#1 če ne bi ljubil, častil neznatnega znamenja, nek* daj sramotnega in zasramovanega križa, in se ne bi oklepal krepko in trdno!
In kje bi iskal tolažbe in moči, kje bi zaje* mal mir, ki sem hrepenel po njem vse dni svoje* ga življenja, če ne bi bil Ti, Močni in Veliki, nje* ga neusahljivi vir!
Danes umevam, česar nisem umel in spozna' dolgo: vsa sreča našega življenja je le v tem, ^# se križa ne branimo, ampak ga sprejemamo vdan0 in ga nosimo z ljubeznijo.
Iskal sem nekdaj tolažbe pri ljudeh, in srčni •'lir, sem sodil, da je doma v veselem smehu njih, ki hodijo z roko v roki tam po pravljičnih gajih •n logih, v toplem siju sonca in ljubezni. Zdaj spoznavam: varal sem sc v tem. Zato ne iščem Več miru in sreče med šumnim svetom.
A tudi ne obupavam več. Kadar sem od življenja ponižan, kadar sem od prevar in trpljenja uPognjen, poklekam v tihih nočeh pred znamenje
križa, da zaprosim Gospoda tolažbe in miru. In glej, ob nemirno trepetajoči svetlobi sveče se razjasni trpeče lice Zveličarjevo, oči se mu upro z veliko, vse odpuščajočo ljubeznijo vame, na ustih mu zatrepeta mehki izraz vse obsegajočega sočutja in usmiljenja, in kakor bi tolažil bolnega otroka, mi govori nežno in ljubeče: “Pax!”
In v moje srce tolažilno lije tih mir... MIR BOŽJI.
KRISTUS KRALJ
Kristus Kralj vseh večnih časov, Kralj neba in Kralj sveta! Himne večnih slavospevov večnega slave Boga.
Kristus vsemu gospoduješ,
Kristus večno ti kraljuješ:
Vladaj, Kristus Kralj!
Kristus, Kralj ti veličastva, Kralj moči in Kralj časti! Kar živi, naj tebe hvali, tebe moli in slavi!
Tvojo čast naj vse oznanja, tvoji moči naj se klanja: Vladaj, Kristus Kralj!
PISMO 0 BOŽJI PREVIDNOSTI
Dr. Alojzij Odar v Duh. življenju
“KAJ PA TRPLJENJE?”
Spomniti se moramo najprej na človekovo svobodo. Bog jo spoštuje absolutno, človek pa more svojo svobodo zlorabiti. Tako si nakoplje mnogo trpljenja. Kaj pogosto je razno trpljenje, žalost, ločini itd. posledica osebnih grehov. Koliko otrok
h,pi zaradi grehov staršev in koliko staršev zaradi greha otrok!
Ni pa vsako trpljenje posledica osebnih grehov. Judje so mislili, da je. Zato so vprašali Učenci Jezusa, ko so šli mimo človeka, ki je bil slep od rojstva:
“Učenik, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je slep rodil?
Jezus je odgovoril:
“Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak zgodilo se je, da se razodevajo na njem božja dela.”
Trpljenje je sicer v zemeljskem redu zlo, to da za duhovno nadnaravni red je zelo koristno in Naravnost — velik kozji dar. Za grešnika je trpljenje zdravilna kazen, ki ga more očistiti greha.
vsakogar je pa preizkušnja za višjo krepost. Naredi nas podobne križanemu Jezusu in z njim
moremo reševati druge. Resnično, lahko je velika milost — prav nič v nasprotju z ljubeznivo božjo previdnostjo.
“Toda nisem bil uslišan, ko sem v trpljenju molil!”
Tudi Kristusa Oče ni uslišal, ko ga je na Oljski gori prosil: Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene. Toda dostavil je k prošnji: zgodi se tvoja volja! Očetova volja pa je bila, da nas odreši s trpljenjem. Zato ga ni uslišal po črki, vendar ga ni zapustil.
Bog je tako mogočen, da more tudi posledice greha komu obrniti v dobro. Ljudje smo kakor muhe enodnevnice, zato tega vedno ne doživimo na zemlji, šele ob koncu človeške zgodovine bomo mogli videti, kako je božja previdnost vedno vse vodila in zmagovala nad grehom in peklom.
Z Adamovim grehom se je zdelo za človeštvo vse izgubljeno. Bilo je prekleto. S Kristusom pa nam je Bog več vrnil, kot smo z Adamovim grehom izgubili. To je metoda božje previdnosti. Greh si podreja: ko ga dopušča, še lepše razodeva svojo dobroto, božansko potrpežljivost in usmiljenje, iznajdljivo ljubezen in vsemogočnost.
TONČEK IZ POTOKA
Povest
Spisal p. Bazilij, ilustriral Fr. Gorše
★
Je pa zato drugikrat na poti iz Stične zagodel očetu tako, da se je dolgo spominjal.
Pravkar je Potokarjev Blaž z Mrzlega polja pripeljal nekaj vreč. Bil je dober prijatelj Pin-tarčkovega očeta in je navadno vselej, kadar je pripeljal v mlin ali prišel po moko, malo posedel na klopi pred hišo.
“Vroče je danes, kaj?” si je tistikrat brisal potno čelo.
“če kmalu ne bo dežja, bo slaba, še mlin bom moral ustaviti, ker bo v žlebu zmanjkalo vode.”
“Ha, ha! Potok bo kmalu suh, moje grlo je pa že! Imate morda kaj mokrega pri hiši?”
“Sadjevca še nimamo, z mlekom pa menda ne boš zadovoljen,” se je zasmejal mlinar.
“Mar sem otrok? — Za vroče dneve se prileže pivo,” se je namrdnil pol za šalo pol zares Blaž.
“No, saj lahko Tonček steče v Stično. Ti pa ta čas posediš v senci.” In oče je že klical Tončka, ki se je motovilil nekje za hišo. “Hoj, k Bol-tiču pojdeš!”
Blaž je otroku naštel nekaj drobiža in mu naročil, na prinese dva vrčka, da bo v tej vročini še oče enega zvrnil. “Pa mrzel mora biti kot led!”
Deček je stekel po preljubi cesti proti Stični...
“Kaj pa bi rad, Tonček?” se je gostilničar široko razkoračil pred malčkom. Dobro ga je poznal kakor vse Pintarčkove iz Potoka. Saj sta si bila z očetom dobra še iz šolskih klopi in menda celo v sorodstvu nekje v devetem kolenu.
“Dva vrčka piva, pa mrzla kot led!” je povedal Tonček, kakor mu je naročil Potokarjev Blaž.
“Viš ga, kako ti pove! Saj menda ne bo zate?” se je šalil gostilničar.
“Potokarjev in naš oča sta žejna.”
Debeli možak mu je že točil dva vrčka, da so bele pene na debelo silile preko roba in cmokale po tleh. “Kar gre čez rob, je pa tvoje,” se je še zasmejal in Tonček jo je z vrčkoma v naročju mahnil proti domu.
Vroče je, presneto nazaj! Saj cesta žari, da te peče v podplate in se ti srajca prijemlje hrbta. Res je prijetno takole pritiskati mrzla vrča na
prsi. Ah, kako hladi! Kako bo šele pohladilo, bo steklo po grlu.. . Dobro mora deti mrzla ka-pljica v tako vročini!
Tonček je modroval in modroval. Ni smel prc' več hiteti, ker bi sicer pene ušle preko roba. Hop-Saj že tako kipe in polže po zunanji strani vrčev, da bo imel vso srajco mokro. Prepolno mero dajo v Boltičevi gostilni! Da bi se polivalo, je pa vseeno škoda!
Kaj je rekel, preden sem odšel? — Aha! D8 je moje, kar gre čez rob... Toda takrat je Vre' pozno, ko ti pene že polže po vrčku in srajci. •• Bog se usmili, prav vse bodo šle v nič! In to Je menda najboljše pri pivu...
Tonček je gledal vrčka in ugibal, koliko bi se do doma polilo. Pene gotovo vse. In tudi pivo b° pljuskalo čez rob, če ga ne bo pravočasno rešil' Takole za en prst ga bo prav gotovo polil. In to je njegovo, kakor mu je rekel gostilničar.
Nak! Ne sme v škodo! Rajši ga prej reši...
Malček je nedolžno srknil pene iz prvega vrča-Ah, kako se prileže! Vročina pa taka... Ni vedel, da je pivo tako dobro. Mmmm...
Nato je prišel na vrsto drugi vrček. Tudi ten'" je pobožno “rešil” pene in še malo več. TakoJ je opazil, da je v prvem za spoznanje več pijače-To pa ne gre, saj sta oba enako stala! Torej se je moral zopet spraviti nad prvega, “da se izenači”...
Tonček je nadaljeval s svojim modrovanje**1-Mimogrede, da sam ni vedel kdaj, je njegova ^e' vica segla po žitno slamico, ki se je s celim s°' pom vred ujela na grmovju ob cesti. Voz je o* preveč naložen s snopi, pa so ga posmukale vs' je. Z zobmi jo je primerno skrajšal in vtaknil v vrč piva. Prav nedolžno je nagnil svojo zmršeno
glavico na desno, se jezil na prehudo vročino in
— srkal...
Saj bi se smejal, ko bi imel prosta usta, tako mu je všeč: Kadar napravi korak z levo nogo, pihne v pivo, da se zapeni in završi kot čebelni Panj, če dregneš vanj s slamico; ko pa stopi z desno, potegne požirek mrzle pijače vase, da ga zareže v grlu.. .
Ena — dve, ena — dve.. .
Mora še drugi vrček poskusiti, kako se bo ta Penil in šumel.------------
Šele ob pogledu na domačo hišo in Potokarjev voz pred mlinom se je zavedel. Bog pomagaj grešniku! En vrček je bil čisto prazen, drugi skoraj do polovice.. .
Tonček je nekaj časa ves prepaden buljil v Vrčka, potem pa je vrgel slamico — zapeljivko iz Ust, da je odletela na cesto. Trenutek je stal na niestu, kot bi se ne mogel prav odločiti. Nato je prelil del preostalega piva v prazni vrč, se sklonil k potoku in v oba zajel vode. V eni sapi je pritekel do mize pod orehom, postavil komaj rahlo Pobarvano vodo pred žejnega Potokarja in jo ubral
— kar so ga nesle noge — za hlev. Ah, zvečer bo pela.. .
Blaž je sprva samo gledal in oče tudi. Potem Pa sta se oba na ves glas zasmejala.
“Vrčka sta Boltičeva, pivo pa potoško: kamne ti žene, Miha!” se je tolkel ob kolena Blaž. "Da imaš tako žejnega fanta, si pa nisem mislil!”
Nato je morala Nežika ponovno v Stično, a Tončka ves dan ni bilo na spregled. Kot tistikrat, ko je razbil steklenico z oljem.
★
T)a, bela cesta, ki se vije ob potoku proti Stični! Koliko spominov je pustila Tončku! Zlasti iz dni, ko je začel hoditi v šolo.
Nčitelj Kovač je namreč tisto jesen vendarlo sPrejel Pintarčkova najmlajša med svoje učence. Sicer se nista dosti potegnila od preteklega leta, ko ju je oče vdrugič pripeljal “na prodaj”, a stara sta bila že zdavnaj dovolj. Tako so se za Tončka začele šolske skrbi, ki pa jih je vselej pustil °b strani, kadar koli jo je mahal po preljubi poti.
Vsakdanja pot v šolo ga je seznanila s starim župnikom Hudovernikom, ki je v Stični užival svoj zasluženi pokoj. Z Nežiko sta ga skoraj Vsak dan srečala na njegovem jutranjem sprehodu. A v šoli so se učili, da morajo pridni otroci gospodom poljubovati roko. Zakaj je torej ne bi tudi častitljivemu gospodu Hudoverniku, ki je
imel pri vsem tem še lepo navado, da je vsakikrat segel v žep in otroku stisnil v roko krajcar?... Jej, krajcar!
Toda otroci so kmalu opazili, da gospod zelo slabo vidijo. Očala nosijo na nosu, pa ti še vselej, kadar jim v žepu zmanjka za otroke pripravljenih krajcarjev, pogledajo prav od blizu v denarnico in izbirajo med denarjem. “Torej bodo tem manj ločili obraze, ki jih vidijo vsak dan pred sabo,” je iztuhal Tonček. Saj sam ni vedel, kdaj mu je padlo v glavo. Spomnil se je, da bi lahko zaslužil več kot en sam denarček. Saj gospod dajejo krajcarje kot plačilo za poljub roke...
Tako se je deček lepo zahvalil za prvi krajcar, potem pa jo odkuril pred Nežiko, zavil v gozd in se izza ovinka zopet prav ponižno bližal dobremu gospodu. Lepo ga je pozdravil — kakor prvič — mu pritisnil na roko slinasta usta. Vidiš, zopet je padel na drobno dlan krajcar!...
Ko je Tonček dohitel sestrico, je ves iz sebe od veselja pokazal svoj zaslužek: “Jaz imam pa dva... ”
Tako sta odslej često podvojila Hudovernikov dar. Prepričana sta bila, da gospod nikoli ne opazi, kako se sklanja po večkrat ista glavica nad njegovo desnico. Sicer ne bi imela z denarjem več takega veselja. V tem so si pač vsi otroci enaki in naj bi bila potoška dva častni izjemi? Ni mogoče!
Se je jezil nad vročino in — srkal...
MOJ OBISK V TASMANIJI
P. BAZILIJ
Proti Hobartu
PONOČI JE BIL TAK VETER, da je queens-to\vnsko župnišče kar škripalo in sem se bal, da se bo streha porušila na nas. Kadar v tem kotlu med gorami vleče, zares vleče. Nič čudnega, ko je vse golo okrog in okrog. — Vendar je vstal krasen dan, a samo za trenutek, nato se je zme-glilo in tak je potem ostal dan in vsa dolga pot. Konjiček je z mano in p. Rokom drvel po serpentinah že znane poti prav do naselja Bronte na južnem delu planote (Central Plateau). Ovinkov nisva več poskušala šteti, a krajšala sva si čas s tem, da sva goram dajala domača imena. Bilo je dosti smeha na ta račun.
Od Bronteja sva zavila po precej slabi cesti, ki se je spuščala v dolino in iz planinskega sveta prehajala v šumo. Pot je peljala mimo Tarraleah, kjer so nas ogromne cevi in stolpi visoke napeto sti spomnili, da tu silo vodnega padca spreminjajo v elektriko. Pozneje sem zvedel, da je tudi v taborišču teh elektrarn vedno kaj naših fantov. Nato pa skozi Ouse dalje proti Ne\v Norfolku po dolini (Derwent Valley), ki je prišla komaj nekaj mesecev prej na prve strani časopisov zaradi poplave. Naravnost strašen je bil pogled na posledice povodnji, ki sem jih ujel tudi na filmski trak: porušeni mostovi, plotovi, vozovi in deli hiš visoko na dravesih ob strugi, opustošeni sadovnjaki, porušena poslopja... Drevesa so imela še vedno dračja tudi do dvanajst stopal nad cesto, tako visoko je segala voda. Še vedno so na več mestih popravljali razdrto cesto, a moj konjiček je brez težav drvel svojo pot. Mimo ene največjih papirnic v Avstraliji (tu dela več Slovencev) in mimo nenavadnega mostu čez Derwent Iliver pri Gran-tonu, sva zavozila skozi hobartska predmestja: Claremont, Glenorchy, Moonah, Ne\v Town...
Hobart.
Glavno mesto Tasmanije s 103.570 prebivalci. Leži na podnožju Mt. Wellingtona (41G5 stopal) ob izlivu reke Denvent v morje. Ima eno najboljših globokovodnih pristanišč na svetu. Največ prometa gre skozi njega od februarja do maja, ko prihajajo prekomorske ladje in nalagajo vsakoletno izvozno zalogo tasmanskih hrušk in jabolk. Mesto samo je lepo in njegova čudovita lega mu daje svojstven značaj.
Odkrito povem, da sem mesto komaj videl, čin1 sem uredil vse potrebno v stolnici in mi je bilo prenošišče obljubljeno v claremontskem župnišču, se mi je zdel ogled mesta samo izguba časa. Tako tudi nisem imel prilike videti Tasmanskega polotoka (Tasman Peninsula) z znamenitim Port Arthurjem, četudi je to eden najlepših delov Avstralije in poln zgodovinskih ostankov prvih priseljencev. Port Arthur je bila namreč od 1830 do 1877 kaznjenska kolonija ter so mnoga zanimiva prvotna poslopja še ohranjena. Pri dohodu na polotok (Eaglehawk Neck), kjer so takrat stale čuvajnice in so s psi stražili, da kaznjenci niso utekli s polotoka, stoji danes krasen hotel. Zgodovinsko zanimiv kraj je Dunalley, ki spaja Tasmanski polotok s celino. Tu so dne 2. decembra 1642 kot prvi pristali holandski mornarji pod vodstvom Akela Tasmana. Tasman je novoodkrito zemljo imenoval Van Dieman’s Land v čast Antonu Van Diemanu, tedaj governerju Holandske Indije. Danes ime Tasmanija spominja na neustrašenega raziskovalca Tasmana.
Vseh teh zanimivosti nisem videl. Saj je bi* to moj prvi obisk in nisem mogel izgubljati časa. P. Rok se je ustavil v Moonah, jaz pa sem se “všotoril” v claremontskem župnišču, četudi seni bil prav malo tam. Hoteti videti čim več Slovencev, pa pri vsem tem imeti komaj nekaj naslovov, ni malenkost. In ker sem imel večino naslovov prav iz Claremonta, sem to predmestje izbral za izhodiščno točko. Tu sem pa res našel kar vse rojake na kupu. Vatovčeva družina in Slanova, Novakova, Umekova in Volkova. Vsi so bili veseli mojega obiska in kar kosali so se, kdo mi bo bolje postregel. Tu sem srečal tudi Urbančevega Ivana, ki si je v Ne\v Norfolku postavil v rebri štajersko hišico, pa Gorjupovega Ignaca in Sironičevega Albina, ki imata že hišici v Brighton Junction, pa si morata še vedno sama kuhati. Kamor sem prišel, sem vprašal po drugih in beležil imena ter naslove, če so jih le imeli, čez dan sem potem skakal sam iz predmestja v predmestje ter iskal rojake, po delu in seveda v soboto ter nedeljo Pa mi je pomagal Šajnov Stanko. Ne bom pozabil) kako sva potrkala na napačna vrata in namesto Slovenca nama je odprl — Poljak. Pa kar prijazen, še preveč! Za mizo naju je posadil in —' ukradel pol ure dragocenega časa. Končno sva Pa le našla pravi naslov, kajne Stanko?
Queenstown v Tasmaniji
V Glenorchy sem našel Stuparjevo družino, v Moonah I vana Repovža, Mileno Skevin... pa saj je nemogoče naštevati vse. četudi nisem dobil točnega naslova, da so mi le opisali hišo — pa sem Jo nekako našel, a časa je vzelo precej.
V Springfieldu sem našel kar osem naših družin, dve čisto po naključju. In skoraj vsaka hiša *>ie je napotila na novo iskanje. Salmičeva mama, ki ni še dolgo tukaj, me je čez nekaj časa plaho Povprašala: “Ja pa ste vi katoliški?” Ni mogla verjeti, da je dobila obisk domačega duhovnika, 111 se je začela bati, da bi bil kak “jehovec” ali kaj podobnega. Bila je vsa vesela, ko sem ji zagotovil, da sem “ta pravšni”.
Tako je naenkrat prišla nedelja. Za prvič je bilo nemogoče organizirati slovensko mašo za vse, Pač pa sem vsaj claremontske rojake zbral v farsi cerkvici. Prva slovenska maša v Tasmaniji! še «elo malo zapeli smo. Med mašo pa so peli otroci s svojim jokom in smehom, kakor je naneslo. In kobacali so prav do oltarja, da sem se moral na tihem muzati. “Pustite otročiče k meni!” je rekel Jezus. Gotovo je iz tabernaklja z veseljem gledal fta te zdrave in vesele malčke, ki jih matere pač Siso mogle pustiti doma, če so hotele na slovensko ^našo. Prav je bilo tako. Bog blagoslovi starše in živi drobiž!
Na nedeljski večer smo se zbrali pri Umeko-v*h k domači filmski predstavi, pri kateri so vsi z Užitkom gledali zlasti melbournske narodne noše. ^il je prijetno domač večer, obilica smeha in dob-re volje.
Ponedeljek je še ves potekel v iskanju rojakov. Nekaterih pa žal pri najboljši volji nisem
mogel najti. Sreča mi je bila mila v South Ho-bartu, kjer sem prav zato, ker sem se zmotil v hišnih številkah, našel družinico Humarjevega Oskarja. In kaj vse bi še lahko našteval!
V	torek sem moral dati Hobartu slovo. Škoda, da ni bilo več časa: koliko bi še našel raztresenih rojakov! Kar pa sem jih, se jim zahvaljujem za gostoljubnost. Bog daj, da bi se še videli!
(Konec prihodnjič.)
VINOTOK SPOMLADI
Pavla Miladinovič
Dvanajst pomladi občutila nisem, dvanajst jeseni je mimo me šlo, dvanajst božičeV sem zrla z boljo v leta rastoča ob zbiranju pisem.
Včeraj — zamišljeni v sever sinjine — z letom čebele bleščeč kolobar v vteho poslal mi je dobri Vrtnar, dal mi je videti pesem tišine.
Jutranjo roso sem srečna vsrknila (vrtnica v barve razprla je cvet), tik mojih ustnic so v vigredni svet brenkala sladko čebelina krila
budnico novo v podnožju ravnika, skladno s pomladjo, ki v njej vinotok trtinim žilam spočne rujni sok — dar nam dobrotnega vsem Oskrbnika.
PLATIPUS KLJUNAŠ
M. Oppelt
OGLEJMO SI ŠE ENO AVSTRALSKO POSEBNOST v živalstvu — kljunaša. Taka posebnost je to, da jo naravoslovci že 150 let študirajo, pa ji še niso prišli do dna. Ob njej so imeli toliko presenečenj, da so ji nekoč dali ime: paradoxus. To ime bi ji bilo še danes prikladno. Zakaj?
Platipus ali kljunaš ni plazilec, ni ptič, ni sesalec — je pa vse to skupaj, živi ob rekah, ki se skrivajo med gostim rastlinjem, in v lagunah vse od Tasmanije do Cjuenslanda.
Pokrit je s kožuhovino, ki je podobna vidrini ali bobrovi. Je pa ta njegov kožuh za več ‘številk’ večji kot kljunaševo telo. Če žival pograbiš, držiš v rokah le kožo, nekako vrečo, ki na svojem dnu skriva kljunaša. Barva kožuha se spreminja od rjave na hrbtu do sive na trebuhu in ima čuden blesk, ki živali in človeka premoti, da pogosto ne vedo, kaj imajo pred seboj.
Platipus ima kljun kot raca, rep kot veslo, ki z njim krmari. Od kljuna do konca repa je dolg do pol metra. Zob nima, le nekako koščeno rezilo. Tace ima močne in pripravne za plavanje, prste mu veže plavalna mrena. Sprednje noge imajo močne kremplje, da si žival lahko izkoplje potrebne rove.
Pod vodo kljunaš lahko vztraja samo nekaj minut. Preden plane v vodo, zapre oči in ušesa, pa vendar vso svojo hrano dobiva z lovom pod vodo. Kar ujame, začasno shrani v ustnih mošnjicah, šele po dvigu iz vode zdrobi plen z močnim kljunom in ga požre. Prednji del kljuna je obrobljen z občutljivo kožico, ki kljunaš z njo otiplje živalce v blatu, ker jih ne more videti. Oči ima majhne, uhljev sploh nima, ker bi mu bili v vodi le v oviro, pod vodo zapira ušesni odprtini z zaklop-ci. Srce ima kakor razni sesalci (n. pr. opice), rodilne organe pa kakor plezalci (reptile). Sploh je ves eno samo protislovje — resničen parado-xus.
Ko se samica odloči, da je čas zgraditi gnezdo, začne kopati dolg tunel, ki ima obliko njenega telesa: spodaj ploščat, zgoraj v obliki polkroga.
V	skranjem koncu tunela si priredi okroglo sobo, ki jo nastelje s suhim rastlinjem. Premer sobe je nekako 30 cm.
V	tako pripravljenem gnezdu kljunaška izleže okroglo jajce z zelo nežno lupino. Podobno je to
jajce jajcu velikih kuščarjev, če izleže dvoje ah troje jajc, jih poveže z nekako vrvico, ker se za-veda, da bi se drugače utegnila izgubiti med razno navlako v podzemeljski kamrici. Nato vse izhode v svet hermetično zapre s stenami, ki jih postavi v primenih presledkih v rovu. Včasih so debele po 20 cm.
Zdaj postane kljunaška koklja — sedi na jajcih in jih vali. Sedeč na jajcih se potopi v nekako nirvano, zadremlje in otopi. Tudi če jo dobro streseš, se ne bo zbudila! Ko se pa mladiči izležejo, niso piščančki. Sesalci so, saj jih stara pit14 z mlekom, ki ga izloča iz znojnic v koži. Resnic-no: ne ptič ne miš!
Ko so prvi narovoslovci zalotili kljunaša v Avstraliji in poslali opis te čudne živali v London, so tam mislili, da gre za veliko potegavščino, šele ko so dobili tja žival samo, so morali verjeti-Sprva so se najbolj čudili kljunaševemu račjemu kljunu. Kmalu so pa uvideli, da je to še najmanjše čudo — vse na kljunašu je “drugače”.
V	prosti naravi kljunaša težko zalotiš. ln1il izboren vid in sluh, nevarnosti se zna umakniti-Iz svojega rova ima en izhod v vodo, drugega na suho — zbeži pred zasledovalci po enem ali drugem. Vendar ima samec tudi nekaj orožja, ne rešuje se vedno samo z begom. Na eni zadnjih noC mu je zrasel nekak kavelj, ki je napolnjen s strupom.
ZIVCNA VOJNA V AMERIKI
KAK DVOJNA ŽIVČNA VOJNA divja v Združenih Državah Amerike — notranja, “civilna” ta-korekoč — in zunanja, mednarodna.
Zadnji mesec pred predsedniškimi volitvami Poteka. V globoki resnobi in mirnem premisleku b* bilo treba odločiti, katerega od obeh kandidatov bodo volilci poslali v Belo hišo v Washingto-**u. Saj Amerikanci nič radi ne volijo stranke, volijo moža, ki se zdi boljši. Pa so zagrizenci spet dvignili silno gonjo zoper Kennedyja, kandidata-katoličana. Bilo je že podobno, da je Amerika Pustila za seboj čase, ko se ji je zdel predsednik 'katoličan “nemogoč”. Pa se je izkazalo, da jih še preživela. Vsi stari predsodki so spet oživeli in tudi umazanega blatenja ne manjka. Videti je, da Se mnogim vse to gabi do take mere, da se bodo odtegnili volitvam, ki v Ameriki niso obvezne za Poedine volilne upravičence. Utegne se zgoditi, da bo eden ali drugi kandidat zmagal bolj zato, ker ljudje ne bodo volili, kot zato, ker ga je narod hotel imeti v Beli hiši.
Zunanjo — mednarodno — živčno vojno je kot Nalašč prav v teh časih prinesel v Ameriko Hruš-cev, ki je s svojo osebno udeležbo na zborovanju Združenih Narodov (UN) pognal v New York še °elo trumo drugih državnih glav. Med drugimi so
se celo Titu odprla zadnja vrata v Ameriko, ko se mu ni obnesla davna želja, da bi prišel tja skozi sprednja.
In je Hruščev s svojimi nastopi — burkastimi in resnimi — razvnel živce Amerikancev — in ostalega sveta — do skrajne napetosti. Ko gredo te vrstice v tisk, je še vse prezgodaj kaj reči, kako se bo to najnovejše poglavje živčne vojne zaključilo. če pa videz popolnoma ne vara, ima Hruščev v mislih nekaj zelo zelo poraznega za ves svet, posebno za Ameriko: Obrniti hrbet organizaciji Združenih Narodov, potegniti s seboj seveda vse satelistke države, z njimi vred pa kolikor mogoče veliko “neutralnih”, zlasti novih, ki so nastale v Afriki, pa jih organizirati v nekako lastno organizacijo — Združene Narode Vzhoda? — in tako končnoveljavno razklati svet na dvoje. Položaj bi postal od sile resen in kdo bi si upal reči, kaj nas tedaj vse skupaj čaka...
Vsekako preživlja Amerika enega najbolj kritičnih mesecev svoje zgodovine. Kar čudno je, da se še najdejo možje, ki se potegujejo za — Belo hišo in silno odgovornost, ki jih v njej čaka. Daj Bog, da pride vanjo pravi mož čeprav ne ravno Kennedy!
ZANIMIVO PISMO IZ MOSKVE
JOŽE GRDINA, kulturni delavec v Clevelandu, je znan tudi kot pisatelj po svojih knjigah: Štiri leta v ruskem ujetništvu in Po Vzhodu in zahodu. Rad potuje. Letos ga je potegnilo na potovanje — v Rusijo. Njegovo pismo od tam beremo v Amerikanskem Slovencu. Zaradi redkosti takih pisem ga tu ponatiskujemo. — Ur.
Moskva, 25. julija 1960. — Danes sem v Mosk-Vl. kamor sem prišel iz Leningrada. Lepo je! Veliko sem videl. Tu je na obisku mnogo Amerikan-Cev, Angležev, Nemcev, Italijanov in Madžarov, da s° vsi hoteli polni.
Imamo se, hvala Bogu, kar dobro. Danes in V(;eraj sem si ogledal Kremelj, glavno točko Mosk-
ve. Z ogledovanjem nadaljujem sam. Drugi hodijo v skupinah s tolmačem, meni ga ni treba.
Rusi so še vedno stari Rusi — dobri in prijazni. Sem že imel z njimi živahne i-azgovore. Novic mnogo. V Leningradu (nekdaj Petrogradu) sem marsikaj videl in slišal. Ruščina mi ni še nikdar tako dobro služila kot zdaj. Sem kar nekam domač, domačnost pa odpre tudi take ključavnice, ki jih drugi ključi ne odprejo.
Kar na dom so me povabili nekateri, ko sem povedal, kdaj in kje sem bil v Rusiji (v vjetni-štvu po prvi svetovni vojni), in mi prijateljsko postregli. Katoliško cerkev sem našel prvi dan v Moskvi. Včeraj sem bil v nji pri sv. maši.
Pozdrav, itd. — Jože Grdina.
^ CL) d e k etrov
V	AKADEMSKEM DRUŠTVU SAVA so se organizirali slovenski visokošolci in visokošolke s številnih univerz Amerike in Kanade. Prav lepo število jih je in se pripravljajo na zelo različne akademske poklice. Po enkrat na leto se zberejo na skupno zborovanje v Clevelandu, da se pomenijo v skupnih ciljih in se predstavijo širši slovenski javnosti v Ameriki. Tudi letos v prvih dneh septembra so se tako sestali. Na programu so imeli poleg razgovorv tudi kulturne točke, med drugim uprizoritev moderne drame, ki so jo naštudirali kanadski visokošolci iz Toronta.
Č. G. ANTON MRKUN, do konca svetovne vojne župnik v Dobrepoljah, je slavil v Clevelandu svojo biserno mašo — 60 let duhovnik! Odpel jo je v cerkvi Marije Vnebovzete v predmestju Collinwood, kjer župnikuje njegov nečak g. Matija Jager. Clevelandski in drugi ameriški Slovenci so mu priredili lepo slavnost v cerkvi in dvorani, častilcem povsod znanega kulturnega delavca, zdaj bisernomašnika, se pridružujejo tudi MISLI z vsemi svojimi naročniki in bralci.
SLOVENSKA GIMNAZIJA V CELOVCU je v preteklem šolskem letu štela nekaj manj kot 200 dijakov in dijakinj in to v 5 razredih. Letošnjo jesen je odprla že tudi šesti razred in je zdaj skupno število dijaštva spet poskočilo. Da more toliko slovenske mladine posečati lastno gimnazijo, je v prvi vrsti zasluga slavno znane Družbe sv. Mohorja, ki vzdržuje v Celovcu dva internata, enega za fante, drugega za dekleta. Brez teh zavodov bi dijaki s kmetov komaj mogli živeti v mestu. Mohorjeva si je s tem naprtila veliko finančno breme, zato pa tudi zasluži vse priznanje, saj s tem rešuje koroško slovenstvo in mu zagotavlja nadaljnje kulturno življenje. Zelo je hvaležna, če dobi tudi od drugod kaj denarne pomoči. Slovenci v Clevelandu so letos v avgustu zamislili veliko skupno prireditev pod imenom SLOVENSKI DAN ter del dobička poslali Mohorjevi za vzdrževanje dijaških internatov. Vsega posnemanja vredno!
IGOR ŠENTJURC je še mlad Slovenec, ki pridno suče pero. Kot pisatelj se je po zadnji vojni nekaj časa pojavljal v raznih slovenskih listih v domovini ter se že precej uveljavil. Razočaran nad razmerami pod komunizmom je šel v begunstvo in se nastanil v Muenchenu. Tam je postal
—	nemški pisatelj. V svojem prvem romanu: Em Gebet fiir den Morder, ki je doživel med Nemci jako dobro oceno, obdeluje vprašanje upravičenosti ali neupravičenosti političnih umorov. Drug njegov roman nosi naslov: Bumerang in tudi v tej knjigi igra človekova vest glavno vlogo. Po tem romanu so Nemci napravili tudi film, ki s svoji' mi napetimi prizori privablja v kino lepo število občinstva.
BEGUNSKO LETO je uradno že poteklo, njegov uspeh — ali pa tudi neuspeh — se šele p°' časi kaže. Nabrali so za begunce prav čedne vsote denarja, to je gotovo lep uspeh. Kako bo denar uporabljen, ni bilo sproti razvidno. Eden namenov begunskega leta je pač bil — izpraznjenje be-gunskih kampov širom po Evropi. Nekaj tega se je že zgodilo, preko morja niso “izvažali” beguncev v dosti večjem številu kot doslej, seveda P3 tudi pripravljanje življenja izven kampov s pri* merno zaposlitvijo vzame svoj čas. Baje je to še najhitreje mogoče v Nemčiji, ki ji kljub navalu nemškega elementa iz Vzhodne Nemčije manjka delavcev. Dosti teže je v Italiji, ki ima sama pi'e' cejšnjo mero nezaposlenosti. Privatno poročilo iz Rima nam pove na kratko: Begunsko leto se je tu poznalo v toliko, da sta Avstralija in Kanada nekoliko odrinili zapahe in sprejeli nekaj težjih primerov, ki zavoljo kake pomanjkljivosti doslej nikakor niso mogli emigrirati. Zdaj jih je precej sprejela tudi švedska komisija, pride pa še norveška. Italija sama ni mogla kaj posebnega storiti. Po večini begunci v Italiji niso še občutil* kakih posebnih dobrot in uspehov begunskega le' ta. Upamo pa, da do tega še pride.
SLOVENSKA HIŠA V RIMU na via dei Coll»
8	je gotovo znana domala vsakemu našemu begu*1' cu, ki je šel skozi Italijo, čeprav morda niti ne skozi Rim. V njej je bil sedež karitativne org«" nizacije za slovenske begunce vsa povojna leta m je zaenkrat še. V načrtu je, da to tudi ostane vsaj do neke mere, dokler se bo nadaljeval dotok beguncev iz Slovenije pod komunisti. Za bodočnost ima pa hiša namen, da postane zavetišč3 slovenskim duhovnikom, ki bi po končanih bogoslovnih študijah nadaljevali strokovno izobrazbo na rimskih univerzah. Take zavode imajo v Rim^ mnoge narodnosti, na primer tudi Hrvatje (zavo sv. Jeronima), naj bi se do tega povzpeli tud* Slovenci.
KOROŠKI DEŽELNI GLAVAR Wedenig je sicer že po svoji uradni dolžnosti velik nemški na-c'ionalec, vendar ne skriva, da zna dobro slovenski, in to tudi pokaže, kadar se mu zaradi teg/i bati prevelike zamere pri nemških zagrizencih. Dobrodošlo mu je bilo znanje slovenščine o priliki obiska Hruščeva, ki si je na potovanju po Avstriji prišel ogledat tudi Koroško. Že na meji ga Je glavar po slovensko pozdravil pa tudi potem sta se pomenkovala po domače: Wedenig po slo-vensko, Nikita po rusko, baje sta se kar dobro Razumela. Vsaj v tem primeru se gospod glavar Nienda niso zamerili na višjih mestih v ultra nemški Avstriji. Blagor jim!
Mruščcu u flustriji
Iz “Demokracije”
V	BROKEN HILL-U, rudniškem kraju zahodnega N.S.W., so postavili in blagoslovili novo katedralo za škofijo Forbes-Wilcania. Imeli so kajpada tudi banket, na katerem so nastopali razni govorniki. Med njimi je bil tudi neki Mr. Bes-ton, kmet iz West Darlinga, ki je začel svoj go-v°r tako: V čigavem imenu naj govorim? Zastopam mesto West Darling, in okolico, ki imata 300 'judi in dva milijona koštrunov. Pač avstralska Značilnost za nekatere predele!
BENEŠKA SLOVENIJA vsaj v nekem pogledu uživa večjo naklonjenost laške vlade kot vse di'Uge province v Italiji. V slovenskih vaseh nani-*eč oblasti vzdržujejo več otroških “azilov” — Podobnih ustanov kot so v Titovini “jasli” — kot kjerkoli drugod. Imajo jih že 19, pa jih bodo še dobili, drugod po Italiji so pa jako redki. V teh
azilih žive otroci od 3. do 6. leta, torej v predšolski dobi. Dobivajo zastonj hrano in vse potrebno. Poglavitno pa je, da staršem v domači hiši niso v breme, ko je Beneška Slovenija kaj uboga deželica. Zato so starši kar zadovoljni, da oblasti toliko skrbe za njihove otroke. Seveda imajo oblasti pred očmi glavni namen: Slovenske otroke čim prej poitalijančiti! To dobro vedo tudi slovenski starši, pa si mislijo — in te njihove misli je “izdal” njihov list, glasilo beneških Slovencev, MATAJUR, ki piše: Sto let se že trudite, da bi nas poitalijančili, mi pa kar naprej ostajamo Slovenci in bomo še. Zakaj pa tudi ne, ko se oblasti prav zato toliko pobrigajo za nas, ker smo Slovenci! Izplača se biti Slovenec! Devetdeset od sto laških otrok nima azilov, mi jih pa imamo. Nikar ne postanimo Italijani, izgubili bomo azile in naši otroci ne bodo ničesar več dobili — zastonj-•— Gut gebriillt, bi rekel Nemec.
S Y D N E Y ! g
S Y D N E Y !
Vabilo na
ZABAVO
PADDINGTONU
v soboto 29. oktobra
Dvorana St. Francis cerkve na Oxford St.
Začetek ob 7, zaključek 11.45
Dar pri vratih: Moški 10/-, ženske 5/-
Odlična godba in postrežba
Caritas in Slov. društvo
V ASHFIELD NAS VABIJO
Iz Slovenske
w
Duhovniške
Pisarne
Mesec oktober
Zavednim katoličanom tudi oktober — kakor maj — velja za Marijin mesec. Posvečen ji je kot Kraljici presv. rožnega venca. Pod tem naslovom obhaja Cerkev poseben praznik na dan 7. oktobra.
Rožni venec naj bi bil vsakemu katoličanu pogostna, najbolje vsakdanja molitev. Vsaj za eno desetko naj bi se našel čas res vsak dan. Cerkev te molitve ne more dovolj priporočati, pa jo naroča tudi Mati božja sama — na pr. ob svojem prikazanju otrokom v Fatimi leta 1917. Naravnost je povedala, da bo od tega, če bomo molili ali ne molili rožni venec, odvisen mir na svetu ali— uničenje sveta.
Da bi katoličani ne pozabili na rožni venec, je Cerkev ustanovila poseben praznik in posvetila ves mesec oktober pobožnosti rožnega venca.
Na žalost mnogi katoličani niti nimajo več rožnega venca (po starem: paternoštra) za v žep, kajšele, da bi ga kdaj molili, če ga sploh še znajo. č,e si ti med temi, nabavi si ta mesec svoj “paternošter” in ga začni moliti — vsaj včasih!
Službe božje
Blacktown — Sydney — Leichhardt — kakor vsak mesec.
VVOLLONGONG: Oktober ima spet pet nedelj
—	zadnja je vaša! Tisto nedeljo slavi Cerkev praznik Kristusa Kralja.
Sv. maša v katedrali ob morju ob 5. popoldne kot po navadi. Pred mašo spovedovanje.
Komu niso znani misijonarji lazaristi že iz domovine? V Grobljah pri Domžalah so imeli misijonski zavod s tiskarno, v Ljubljani cerkev in samostan Srca Jezusovega, pa še več postojank križem Slovenije.
Duhovniki in bratje istega reda so v Ash-fieldu. Letos praznujejo lazaristi SOOletnico smrti svojega ustanovitelja, sv. Vincencija, ki je poleg misijonarjev ustanovil tudi usmiljene sestre, dovolj znane nam od doma.
Skupina vernikov v njihovi župniji, Ashfield. vzdržuje vsako prvo soboto v mesecu ves dan neprestano molitev za molčečo cerkev onstran železne zavese. Vabijo k tej molitvi tudi vernike iz drugih župnij in posebej narodnostne skupine i* onih dežel. Vabilom prilagajo letak, kot ga kaže slika. Pogled na ta letak človeka zaboli. Kolik0 sveta je že preplavilo tiranstvo komunizma!
Vabilu se bomo odzvali vsaj s tem, da se bom0 v nedeljo 16. oktobra v velikem številu udeležil* romanja v Ashfield.
Pa prav zares prosimo: V velikem številu!
CHINA
latvia
>0^
i.V
north korea
n
SKLADATELJ ANTON LAJOVIC UMRL
i	3
* PRIDITE, MOLIMO!!:;	. \ nekd,eljo 28'f aJ?u,sta sc I™-1’0, *žl?,.bolcao
:J 111 v Ljubljani izteku dnevi — doživel je blizu 8.3 ;J;	>i	let. Rodil se je bil na Vačah pri Litij i, po šolanju
i*j	Vse nedelje v oktobru in novembru (ra-	£:	v (]omovjnj je odšel na Dunaj študirat pravo, pa
zen romarske 16. okt.) bomo še imeli skupno	se je kmalu posvetil glasbi, ki je postala njegov
molitev popoldne ob 4. v znani kapelici St.	življenjski poklic. Kot skladatelj je zaslovel po
•Ji	Francis cerkve v Paddingtonu. Molili bomo	glasbenem glasilu Novi akordi, ki so odprli pot
za molčečo cerkev v domovini in svetovni	jjs	slovenski glasbeni umetnosti na evropsko raven.
!♦' mir. Vsi iskreno vabljeni!	Lajovčeve skladbe so zelo številne, moderne, vse-
ji!	ij;	splošno priznane, ne morejo zastareti. Rajni je bil
^Vivvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv* član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v
Ljubljani.
Antonov mlajši brat Milivoj je prišel pred NENADNA SMR1	ROJAKA	kakimi	tremi	leti	v	Avstralijo	za	sinovoma	Milivojem	in	Dušanom	—	vsem	trem	iskreno	sožalje!
Cardiff-Newcastle. — V petek zvečer 27, av-SUsta se je Franc Dekleva vrnil iz Newcastla do-hiov v Cardiff. Pri večerji so ga napadle silne bolečine. Zdravnik je odredil prevoz v bolnico, toda bilo je že prepozno, bolnik je podlegel težkemu krvnemu pritisku, ki je razgnal srce. Rajni Frane Je bil star 32 let, doma iz Bitnja pri Ilirski Bistrici. Pogreb	je bil 30. avgusta	s sv. mašo	ob	obil-
udeležbi	žalujočih rojakov,	zlasti mož	in	fan-
tov, ki so ga spremljali do groba na Sandgates.
G. Franc Klopčič je izrekel poslovilne besede v 'nienu društva “Tivoli” in položil venec na sveži j?rob. Spregovoril je tudi g. dr. Mikula iz Sydneya ■n opozoril na odloke božje previdnosti, ki vodi nas vse skozi življenje in je vsakemu odločila tudi Ul'o odhoda s tega sveta, zato moramo vsak dan svojega življenja posvečavati Bogu.
.♦	*.**.***•*V«,*» ♦	MV*,♦ M*,♦ V*,♦ ♦.*
• • • • ♦ ♦ • * ♦ *	• • ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ • * ♦ • ♦ • • ♦ ♦ * • • ♦ *	♦	♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦* ♦♦ H ♦« ♦♦	♦
:?
ROMANJE V ASHFIELD
♦v
Cerkev sv. Vinka Pavelskega, Bland St. (Pet minut od postaje, daleč vidna)
V nedeljo 16. oktobra popoldne
S P O R K I)
::
Od 2 — 2:30 zbiranje za procesijo ob cerkvi •i* Ob 2:30 procesija z molitvijo rožnega venca $ Ob 3. pridiga v cerkvi, pete litanije M.B. in $	blagoslov.
Vsi iskreno vabljeni!
Za rajnim Francetom žaluje vdova Ana z dve-•tta majhnima otrokoma. Društvo “Tivoli” je takoj Uvedlo zbirko med rojaki za prvo pomoč težko Prizadeti družini.
V* •• •• •• «« •• •• •• • M •• •*	M	*,*	♦,*	*.♦	♦,*	♦,*	•
.*♦ *•. ♦*« *•» ♦'* *'• •• ♦♦ ♦♦ ♦« •• ♦♦ •• ♦♦ *♦ • IZ MATIČNIH KNJIG NSW.
Poroka
Z A II V A L A
Ob nenadni izgubi našega blagega moža, očeta, ra ta in svaka, g. Franca Dekleva, smo bili delež-I" vsesplošnega sožalja in pomoči. Vsem rojakom >skrena zahvala za pozornost in molitve. Posebej Se zahvaljujemo slov. župniku iz Sydneya za °Pravljene pogrebne obrede in društvu “Tivoli” za Vso izkazano pomoč. Bog povrni vsem, rajnika pa °hi'animo v blagem spominu in molitvah.
Cardiff, N.S.W., v sept. 1960
Ančka Dekleva, r. štefe, vdeva Franci in Rudi, sinčka, Edvard, brat, Draga Meze,
»estra.
V 1‘addington sta prišla pred poročni oltar iz Botany dne 17. sept. Lino Canzutti, doma iz Vrtojbe pri Gorici, in Marija Grubiša iz Nun v Istri.
—	Želimo veliko blagoslova na njuno zakramentalno zvezo!
Krsti
V Ashfieldu je bil 17. sept. krščen na ime Francis drugi sinček iz družine Marijana Prinčiča in žene Gine r. Pinna. Botrovala sta Ivan Maurič in Giacchina de Lombardo.
Iz Newtowna sta poslala h krstu v St. Patricki cerkev dne 13. sept. prvorojenčka Vladimir Puc in Lidija in mu dala ime Frank Vladimir.
Iskrene čestitke!
NEW SOUTH WALES
Fairfield. — Malo se je treba po dolgem času spet oglasiti, da ne boste rekli: V Fairfieldu so sami zaspanci. Ker pa novic nič ne vem, pošiljam rešitev ugank in pohvalo mislim. Pa ta pohvala ne velja mojim mislim, ker te ne znajo kaj tako lepega iztuhtati kot te velike MISLI, ki leže zmerom pred mano na mizi, da jih spet in spet po gledam. Vsak mesec me razveselijo in razvedrijo, imajo samo to napako, da jih prehitro prečitam. Vendar je morda ta napaka na meni, ne na MISLIH. Sem menda predolgo v šolo hodila in se naučila strašno hitro brati. Te napake ne morem opustiti, čeprav je že dolgo, odkar ne hodim več v šolo. Vsem rojakom in rojakinjam prav lep pozdrav. — Karla Twrdy.
Glebe, Sydney. — V zadnjih MISLIH je stalo, da sem zapustil Brisbančane in šel v Sydney “s trebuhom za kruhom”. To je že res, da sem šel za kruhom, trebuh sem pa pustil v Brisbanu (drži se srca in je z njim vred ostal gori). Bi mi tudi bil preveč v napotje, ker ne bi rad delal konkurence Trebušniku in Vampcu, ki križarita nekje po N.S.W. Z njima ni varno zobati češnje. Kmalu mi je pa postalo dolgčas po Brisbanu in oni dan sem jo mahnil tja gor na obisk. Srce sem hitro našel, pa tudi trebuh mi je zelo prav prišel. Našel sem namreč našega misijonarja dr. Mikulo, ki me je povabil, da naj ga spremljam od krsta do krsta. Seveda tudi do krstitk. Bilo nama je dobro in meni se je zgodilo, da sem bil mimogrede nekje za botra. Pri slovenski službi božji so me pevci povabili na kor. Očividno zato, da bi jih tlačil meh pri orglah, ker je motor trenutno odpovedal. Poskusil sem, pa mi ni uspelo. Sem pa zato toliko bolj basiral, ko smo morali “na suho” peti. Je bilo kar prav, tako so vsaj naši lepi glasovi prišli pošteno do izraza. Seveda bi se utegnil oglasiti kak hudomušnež, ki bi ravno nasprotno trdil. Nikar ne verjemite! Sem že sam nekaj takega slišal, pa tudi to, da je bilo malo ljudi pri tej službi božji. Eh, naj vam povem na uho: tu v Sydneya t as največkrat še toliko ni, pa pravijo, da je na tisoče Slovencev tu. Tudi takega pevskega zbora še
nimamo kot v Brisbanu. Pa bi človek jemal srce s seboj, ko zapusti Brisbane! Naj še to povem, da naju je, misijonarja in mene. zaneslo tudi v Carino. Prisostvoval sem blagoslavljanju velikega le' pega novega doma, ki ga je g. Janez Primožič P° trudapolnem delu postavil za svojo družino. Iskre ne čestitke gredo g. Janezu na tem lepem uspehu. Naj uživa veliko di’užinske sreče pod lastno streho Veliko je žrtvoval, da si jo je postavil, pa vendar je zmerom našel še čas za slovensko skupnost in društvene zadeve. Njemu in njegovim, kakor tudi vsem ostalim rojakom v Brisbanu, iskrene pozdrave do naslednjega snidenja. — Lojze Košorok.
VICTORIA
E. Bentleigh: — Ko pošiljam rešitev ugank, želim tudi povedati, kako se mi zde MISLI od m®' seca do meseca bolj zanimive. Z veseljem smo bra'
li	poročilo o Slovenskem domu v Melbournu. Žal se pa nismo mogli odzvati vabilu k otvoritvi. I'1 kako lepo nam p. Bazilij opisuje svoj obisk v Tasmaniji! Kako me je presenetilo, ko je prišel do tistih dveh premskih bratov. Jožeta smo prav dobro poznali. Meni se je pa tu blizu oni dan pripetilo nekaj špasnega. šla sem obiskat svojo znanko* ki ima na stanovanju tri slovenske fante. Eden od njih mi je začuden rekel: “Kaj, vi ste tista Štibi-lova Francka, ki pošilja v MISLI rešitev ugank in druge dopise? Mi smo se tolikokrat pogovarjali, kakšna mora neki biti to mlado dekle, in sni® poizvedovali, kje stanuje in kdo jo pozna. Nikakor nismo mogli zvedeti.” Veste, do solz sem nasmejala. (Ni lepo, da ste fante tako razočarala,potem se pa še smejala... Ur.) Prisrčno pozdravlja Z vso družino Frančiška Štibilj.
QUEENSLAND
Brisbane. — V družini Slavka in Kristine šič je imel pogum pridružiti se dvema sestricama bratec, ki je dobil pri krstu ime John Andrej-Botroval je naš pevovodja g. Stanko Sivec. Na krstitkah je bilo prav veselo. Le žel, da je morala mamica ostati v postelji, ji je želodec priredij sabotažo. Iskrene čestitke Uršičevi družini, mami*1 pa željo za hitro popolno okrevanje! -- Nekaj
“veselega” je obiskalo tudi družino Jožeta in Loj-2ke Košorok in sicer v obliki sinčka, ki ga je g. dr. Mikula krstil v farni cerkvi sv. Rozalije na ••ne Edvard Lojze. Stric boter je za to slavnost Prifrčal iz Sydneya. Tudi Košorokovim iskrene čestitke! — Poročeval ec.
Brisbane. — Bog plačaj g. dr. Mikuli za obisk v septembru. Zelo smo ga veseli, kadar pride med sas. Zbirka za Marijino bandero se nadaljuje in ^po napreduje. Nabrali smo spet £ 12 in se še Priporočamo dobrim srcem. Vsem dosedanjim darovalcem pa Bog povrni! — Rojakinja Kristina.
Brisbane. .— Prisrčna hvala g. dr. Mikuli za °bisk in opravljeno sv. mašo z molitvami za mojega rajnega očeta, ki se je poslovil od sveta pred
4	meseci. Hvala tudi vsem rojakom, ki so se udeležili sv. maše, zlasti pevskemu zboru za lepo petje. Ko omenjam pevski zbor, moram pripomniti, da bomo s slovenskim petjem pri “avstralskih” službah božjih prenehali, vsaj dokler se ne pozdravi ga. Gizela Vuga. Upamo, da najkasneje za božič. Ga. Gizela in g. Franc Lulik sta pela nekoč y Gorici na Travniku — taki pevci so v Avstraliji zelo važni. Zelo bomo pogrešali našo vrlo pevko na koncertni prireditvi, ki jo ima v načrtu naš Pevski zbor v novembru. Vsi tukajšnji rojaki že 2daj vljudno vabljeni. Dobiček prireditve je namenjen kot prispevek za kritje dolga na našem cerkvenem banderu. Na svidenje! — Stanko Sivec.
Brisbane. — V. družiniciSlavka in Danice Pe-k°l se je 21. 5. oglasila prvorojenka, ki je pri krstu v Wavel Hights dobila ime Suzana. Botrovala sta Viktor Živec in Betty Miller, čestitke! — Prijatelj.
SOUTH AUSTKALIA
Whyalla. — Tudi v tem mestu je našlo bivališče in zaposlitev nekaj naših rojakov. Whyalla 1,0 še mlada naselbina. Pred vojno je štela komaj dobrih tisoč ljudi. Ko je izbruhnila vojna, je tudi Avstralija pohitela s produkcijo jekla in med družni kraji je bila Whyalla izbrana za ta namen. Podjetje (rudniško) v Broken Hillu, N.S.W., je gradilo v tem kraju topilnico za jeklo in iskalo delavcev. Poleg topilnice je nastalo tu tudi podrtje podjetje za izdelovanje ladij. Ta podjetnost Je pritegnila v naš kraj mnogo delavstva in mesteci, October, 11)00.
ce je hitro raslo. Že do konca vojne je štelo blizu 8,000, po vojni pa produkcija ni prenehala, še razširila se je. Broken Hill Company, ki izkorišča ondotne rudnike, je poleg New Castle in Wollon-gonga obdržala v svoji službi tudi Whyallo, ki se je razvila v lepo mesto, po primernem načrtu zgrajeno, dosti ugodno za prebivalce. Danes šteje že nad 10,000 prebivalcev in bo gotovo še rasla. Med delavci, ki so zaposleni v tukajšnji jekleni industriji, je menda kakih 20% novodošlih različnih narodnosti. MISLI poznamo tudi tu in jih radi beremo. Pozdrav vsem naročnikom! — Ivan Mokar.
WESTERN AUSTKALIA
Perth. — V prvem tednu meseca avgusta smo imeli pomemben obisk iz Canberre. Med nas je prišel zvezsi minister za imigracijo (Mr. Downar) in to z namenom, da se pospeši dotok novih pre-komorksih naseljencev v našo državo. Oblasti se namreč bavijo z načrtom, da mora Western Aus-tralia postati bolj izgrazita industrijska država. Kakšna podjetja mislijo ustanavljati, doslej še niso veliko povedali. Tudi ne, odkod bo prišel kapital. Gotovo pa je, da v preteklosti naša država ni sprejemala priseljencev v takem številu kot vzhodne države, pa jih tudi ne bi mogla zaposliti, ako se ne vrže bolj zares v nova podjetja, ali pa vsaj v razširjenje dosedanjih. Statistika kaže, da je pa vendar prihajalo in ostajalo med nami kakih 7,000 ljudi na leto preko morja. To se za tako obširno ozemlje, kot ga ima naša država, res jako malo pozna. O priliki ministrovega obiska so se razgovarjali o zadevi in delali načrte. Minister je poudaril, da bo sjegov urad v Canberri tesno sodeloval z vlado Western Australije in ministrstvom za delo v Canberri, in tako upajo, da bodo mogli kmalu vse bolj na široko odpreti vrata naše države novim priseljencem in jih tudi primerno zaposliti. Poudarjajo dvoje: Država naj bi v prvi vrsti sprejemala družine, ker baje za stanovanja tod ne bo posebnih težav. Država ne bo čakala, da posamezni sponsorji pokličejo ljudi
v državo, kot se je po večini godilo doslej. Vlada sama bo poslala uradnike v Evropo, ki bodo izbrali doseljence, zlasti take, ki so zmožni v posebnih strokah industrije. Prihajati bodo mogli v takem številu, kot bo država sproti ustanavljala industrijska podjetja in mogla garantirati zaposlitev. Tako upajo, da bo naša država v doglednem času živahno tekmovala z drugimi avstralskimi kraji v podjetnosti in naraščanju prebivalstva. — Jože Perthič.
IA VAS, GOSPOD VAMPEC!
Pišem na prošnjo p. urednika. Povedati moram javnosti, da se med njim in g. \' ampcem že dolge mesece bije ljuta “mrzla vojna”, pa nobeden noče odnehati, G. Vampec zahteva, da morajo biti MISLI “špasen” list, da se ljudje ob branju nasmejejo. Urednik pa mu odgovarja: Časi so resni, zelo resni, nekaj smeha je že dobro, preveč pa ne. Kar je zadnjič napisal g. Vampec, je urednik le s težko vestjo objavil. Pa je naprosil mene, da napišem kaj v obrambo žensk, ki nas je g. Vampec po mnenju urednika “obrekoval.” Pater mi piše, da MISLI nimajo namena fante strašiti pred ženitvijo... Jaz bi ne vedela, kaj naj nr.pi-šem, pa sem k sreči našla v AMERIŠKI DOMOVINI v “Ženski košarici” nekaj, kar se mi zdi primerno za ponatis v MISLIH, Naj bo v odgovor g. Vampcu in p. uredniku v olajšanje “težke vesti”. — MIRA MAR.
ŽENSKA ENAKOPRAVNOST
ŽENSKI SVET je dandanes podoben tistim novim državam, ki so nastale po vojni. Ženska svoboda je tako nova, da je ne znamo prav uporabljati. Silijo nas, da bi v svetu zavzele prostor, ki nam pritiče, a obenem naj bi ne zapustile domačega ognjišča. Hvalijo nas zaradi naše moralne moči, a v isti sapi nas objokujejo, ker te moči nimamo. Če smo matere številnih otrok, nas obtožujejo, da bomo svet prenapolnile; če pa otrok nimamo, nas obtožujejo, da smo pozabile na naš glavni namen.
Razmere nas silijo v zaposlitev izven doma, a čestokrat moramo poslušati opomine in grajo, češ da smo me krive, če moški zaradi nas manj delajo. Zato ni čuda, če ženske večkrat zavidamo naše babice in prababice, ki sicer niso imele nobenih modernih hišnih strojev in ne volilne pravice, vedele pa so, kakšno je njihovo mesto v svetu. Vedele so, da so ženske, in to je bil zanje častni naslov.
Danes pa nosimo na svojih ramah težko breme enakopravnosti. Ta pa je za nas le prazna in lažna beseda. Me smo enake moškim le v odgovornosti. Nismo ne bolj vzvišene ne manj vredne od njih; z eno besedo — ženske smo.
Morda je bila že naša prva vzgoja zgrešena-Od otroškega vrtca pa do univerze ima dekle isto vzgojo kot njeni bratje. V tem je enakopravnost Če pa se dekle, diplomirana doktorica, hoče P>-e' riti naprej do odgovornih mest v medicini, v vodstvu velikih industrijskih podjetij in podobno, J1 bodo ponudili morda mesto tajnice, na stežaj Pa bodo odprli vrata moškim z isto izobrazbo, kot JO ima ona.
Res je, da marsikatera ženska doseže v svetu zavidljive uspehe, a največkrat mora to svojo emancipacijo plačati s ceno svoje ženskosti, ki jo pri tem izgubi.
Vendar ostane še vedno najpogostejša P0^ ženske — zakon in družina. Večina deklet se omoži mladih. Lahkomiselno sklepajo zakonske zvezo, na katero niso prav nič pripravljene. Nihče ni ten’ dekletom dal za doto dragocenega spoznanja, d» je zakon visoka šola potrpežljivosti, odpuščanj8’ brezmejne velikodušnosti in skoro nadčloveške n>°' či in volje, da bo svoje osebne zahteve in t°^' pravice žrtvovala za dobrobit družine. NajsreČneJ" Šim ženskam je ta čut že prirojen, druge si g8 nikdar ne znajo pridobiti. Tako se v zakonu p°" kažejo nesoglasja, žena zavzame stališče žrtve, ob njej hitro tudi mož začuti, da je žrtev svoje žene
—	in zakon doživi brodolom.
Družinska sreča je v glavnem odvisna od zenske. Zakonska zveza ne temelji na enakopravnosti, kakor si to reč navadno zamišljamo. Že star pregovor pravi, da žena podpira tri vogle pri hisj-To je znamenje, da o enakopravnosti ne more biti govora. Kako naj popravimo zagrešeni pojen1 premnogih, ki mislijo, da zakon sloni na enak°' pravnosti?
Začnimo najprej vsak v lastni družini — Prl naših dekletih. Naučimo jih, da ni glavno to, d8 dosežejo enakopravnost in da sc v zunanjem 151 ljenju uveljavijo, ampak da je njihova čast 1,1 ponos v tem, da so ženske, ženske, ki se priprav' ljajo na žrtev in odpoved samim sebi. Take zenske bodo znale ravnati z možem, bodo pa tud* sprejemale otroke iz rok božjih kot največji dar> kot največjo nagrado za njihovo ženskost. Bodo pa znale tudi otroke vzgajati v tem duhu. To je pravo in veliko poslanstvo žene v družini.
1.	Križanka
Srečko Gajšek
		/	i	3	4	*		&—	7	6-		w~		
	//							Iz						
u							"					■	IS	H,
/7				,	1	JS					■	/s		
io											r			
			■							fl				
		■	r				L							
							■	r						
	JO					m							U	
h					©	34					■			34
47				■	H					1	*			
<0									■	*				
<3		■	*					■						
	«	47					■							
		49						so						
	V 0	d	o r	a v	n	D								
1 prisiljen sem
6 sozvok, tudi “norma” (v tovarni)
H cvetlici podobna morska žival
12 razjedajo obleko
13 stopinje
14 kopalna kad
15 polovica rože
17 hrabro indijansko pleme v ZDA
18 prepevanje
19 začimba
20 vozilo v snegu
21 naziv otroka japonskih staršev, rojenega v ZDA
22 gozdne živali z dragim krznom
23 očka
24 prehlad v glavi in prsih
25 gumbnica (oslec) v angleščini
26 muslimanska verska knjiga 2? grenka rastlina
28 brezsnežen, nad vodo dvignjen
29 mešam mleko za surovo maslo **0 lahek motor, v Kopru izdelan 31 tih, miroljuben
^3 ime predsednika Naserja ^4 rojstno mesto sv. Cirila in Metoda 35 kratica teroristične org. v ZDA
37 obdelovalec zemlje, ratar
38 prepojen z vodo
izdeluje “časomere”
ga delajo iz mleka
domače ime majskega hrošča
mesto v južni Turčiji
zadnja in predz. črka iz 12 vodoravno
predsednik današnje Madžarske
ocenjevalec knjig, spisov itd
delaven, gibčen, ognjevit
skočim, pohitim
se poslavlja od življenja
domek za en .. . ek
Navpično
staroslovanska boginja smrti
obdelovalci zemlje (ratarji)
potočne živali
... sem zelo skrit?
angl. kratica za vojno akademijo
nepoklicni (športnik ali umetnik)
domače živali (jezdne, vprežne)
se pridobiva iz oljk in sončnic
razjeda železo
ime 5. črke (angl.)
delati jamo
blagajna (po nemškem izrazu) jezen razdražen (srbohrv.) tiščim, porivam dolgoušna domača žival rejen, odebeljen zamenjam za denar pripravljen, gotov moten, nečist te umije po vsem telesu poleten
človek, ki koplje (jamo) najvišji bog starih Slovanov nadležen mrčes
mož od Marilyn Monroe (po naše zapisan)
zelo sveto žensko ime
pameten, tudi plav, sinji
prevarim, ogoljufam
gagajoče domače živali
velika soba
ni dolg
žabja noga
ni meglen, jasen
mesto v Furlaniji (ital.)
klice, poganjki
Arabec (angl.)
filmska igralka v ZDA (Čehinja) tri črke iz klopotače 8. in 22. črka
črki, izgovarjamo ju z ustnicami
39
40
41
42
43
44
45
46
48
49
50
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
13
14
15
16
18
19
21
22
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
38
39
41
42
44
45
47
48
GOTOVO VAM JE ZNANO, DA ROJAKI PO ŠIRNI AVSTRALIJI
z največjim zaupanjem naročajo
13 A R I L NE P O Š I L J K E
živil in tehničnih predmetov (bicikli, mo tocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski aparati, fridžideri itd)
ZA SVOJCE V DOMOVINI
pri tvrdki
STANISLAV FRANK
CITRITS A«CI
68 ROSEWATER TERRACE O T T O W A Y, S. A.
Telefon: J 2777	Telefon:	J	2777	•'
NAROČAJTE TUDI VI IN S POSTREŽBO BOSTE PRAV GOTOVO ZADOVOLJNI VI KOT TUDI OBDAROVANCI.
Vaša naročila izvršuje slovenska tvrdka CITRUS, Import-Export, lastnik Aleksander Golje-všček, Trst, Via Torrebianea 27, ki uživa svetovni sloves pri naših rojakih križem kražem po vseh kontinentih prav zaradi solidnih cen, najhitrejše odprave pošiljk in dobave najboljšega blaga.
ZAHTEVAJTE CENIKE, POJASNILA IN PONUDBE.
Naročite lahko po veljavnih cenikih katerekoli tvrdke z darilnimi pošiljkami.
POŠTNE MONEY ORDERE na ime S. FRANK, P.O. Adelaide, je poslati skupno z naročilom.
ZA VSAKO NAROČILO VAM DAJEMO POPOLNO JAMSTVO.
DARILNA POŠILJKA je še vedno najboljša pomoč Vašim dragim doma, mnogo boljša, kot pošiljanje denarja po bankah v Jugoslaviji.
BREZ CARINE: ŽITO, RIŽ, MOKA VSEH VRST, SADJE, ČOKOLADA, MARGARIN, MAST, OLJE, ZDRAVILA PO RECEPTU, PRALNO MILO, RIBE, POLENOVKA (štokfiš), POLJEDELSKI STROJI in TRAKTORI, PAR OBLEKE itd, na ostalo se plača carina.
KLJUB CARINI še vedno bolj ustreza pošiljati darilne pošiljke kot denar.
Posredujemo tudi v vseh pravnih in trgovinskih poslih, napravljamo rojakom oporoke (testamente) in slično.
V	vseh potrebah se obračajte na tvrdko
VAŠEGA ZAUPANJA:
STANISLAV FRANK
68 Rosewater Terrace, Ottoway, S.A. ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji.
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — so značilnosti našega poslovanja.
BLIŽAJO SE BOŽIČNI PRAZNIKI!
STANDARD
PAKETI
slovenske tvrdke: Dr. J. KOCE, G. P. O. Box 670, PERTH W. A.
NASA TVRTKA JE NAJSTAREJSA, NAJVECJA IN VODILNA SLOVENSKA TVRTKA V AfSTRALIJI.
Iz izkušnje vemo, da je boljše poslati dovom paket kot pa denar. Posebno za Božic napravi doma paket veliko večje veselje kot pa denarna pošiljka.
V	Jugoslaviji se ne plača carine na: moko, mast, olje, riž, meso in mesne proizvode, makarone, špagete, čokolado, polenovko, sardine, marmelado, sadje idt.
Carino pa je treba plačati na: kavo, sladkor, kakao, čaj, poper, cimet, toaletno milo itd.
Pod ceno vsakega paketa je navedeno, kolika je carina in taksa za doticni paket. Denar za carino in takso lahko pošljete sami domov preko banke, a ce želite, dodajte k ceni paketa se denar za carino in takso, pa bomo mi poslali Vašim domov denar.
Poleg hrane pošiljam v domovino tudi vsa zdravila, tkanine (štofe), radio aparate, kolesa (bicikle) kakor tudi ostale tehnične predmete in to po najnižjih cenah.
Vsem onim, ki naročajo pakete pri moji tvrdki, dajem brezplačno informacije glede poziva zaročenk, sorodnikov itd. v Avstralija. Ravno tako dajem brezplačno informacije za potovanje z letali in ladjami po vsem svetu.
Packet st. 1.
1 kg kave Minas Prima
2 kg sladkorja v kockah h kg caja Ceylon
200 gr toalet, mila Palmollve
Paket st. 4.
2 kg kave Santos Prima
3 kg sladkorja kristal 5 kg svinjske masti
7 kg riza Carolina Ardizzone 1 kg rozin
4.45 kg ...................... £2/0/0
(Carinia in taksa £1/6/0
Paket St. 2.
1 kg kave Sanitoe Prima
2 kg sladkorja v kockah
3 kg riza Zlato Zrno
3	kg makaranov/spagetov, finih
9	kg ....................... £3/0/0
Carina in taksa £1/2/0)
Paket st. 3.
1 kg kave Minas Prima 5 kg sladkorja kristal
5 kg maikaronov/spagetov, finih
2 kg riza ZZiato Zrno J kg i>opra v zrnju
5 kg caja Ceylon
18	kg .  ................. £6/16/0
(Carina in taksa £1/10/0)
Paket st. 5.
1 kg kave Santos Prima
3 kg sladkorja kristal
5 kg makaronov/špagetov, finih 2J kg (5 lbs ) svinjske masti 5 kg riza Zlato Zrno 1 kg olivnega olja
4 kg čokolade, mlečne 150 gr popra v zrnju 200 gr caja Ceylon
5 kg bele moke 00
1 kg olivegna olja
25 kg (5 lbs.) svinjske masti
J, kg rozin
100 gr caja CeyIon
2 kom. vanilije 100 gr cimeta
13’2 kg ............  ,	£4/10/0
(Carina in taksa £1/10/0)
18.10	kg .................. £6/8/0
(Carinia in taksa £1/6/0
Paket st. 6.
1	kg kave Santos Prima 5 kg makaronov/špagetov, finih G kg sladkorja kristal 5 kg riza Zlato Zrno
25.10	kg  ................   £7/9/0
(Carina in taksa £1/11/0)
Paket st. 7.
d kg kave Minas Prima 5 kg sladkorja kristal 10 kg 'bele moke 00 1 kg rozin
10 kg riza Carolina Ardizzone 5 kg makaronov/špagetov, finih
1	kg olja olivnega
1	kg mila za pranje 5 kg mila Palmonive J kg popra v zrnju
1	kg caja Ceylon
35 kg ........................ £8/6/0
(Carina in taksa £1/12/0)
Paket st. 8.
2	kg kave Santos Prima 10 kg sladkorja kristal 5 kg bele moke 00
1	kg rozin
5 kg makaronov/špagetov, finih 5 kg riza Zlato Zrno
1 kg sira Parmezan, starega
2 kg olivnega olja 100 gr popra v zrnju 100 gr cimeta v prahu 100 gr caja Ceylon
200 gr toalet, mila Palmolive
31% kg ..................... £10/16/0
(Carina in taksa £2/2/0) Paket st. 9.
45 kg (vreča) bele moke 00 10 kg siadkorja kristal 17 kg svinjske mas i (kanta)
3	kg kave Santos Prima
5 kg riza Zlato Zrno
5 kg makaronov/špagetov, finih
1	kg rozin
J kg čokolade mlečne
200 gr popra v zrnju
200 gr caja Ceylon
100 gr cimeta v iprahu
87 kg ....................   £15/15/0
(Carina in taksa £3/3/0)
Paket st. 10.
10 kg bele moke 00
0 kg sladkorja kristal 5 kg riza Zlato Zrno
2	kg makaronov/špagetov, finih
2	kg kave Santos Prima
2	kg holand. sira
1 kg olivnega olja
1 kg rozin
2 kg mila za pranje
J kg toalet, mila Palmolive j kg caja Ceylon J kg popra v zrnju
34 kg ........................ £10/2/0
(Carina in taksa £2/2/0) Paket st. 11.
45 kg bele moke 00
17 kg svinjske masti (kanta)
62	kg	................ £9/12/0
(Carina prost, taksa 16/0)
Paket st. 12.
90	kg	(2	vreče)	bele	moke 00
 .................. £8/8/0
(Carina prost, taksa 16/0)
Paket st. 13.
17 kg svinjske masti (kanta)
..................   £5/0/0
(Carine prost, taksa 8/0)
Zastopnik za Vic.:
Mr.	J.	VAH
2 KODRE STREET ST. ALBANS, VICTORIA TEL. 65-9378
Paket st. 14.
45 kg (vreča) foele moke 00
....................... £4/4/0
(Carine prost, taksa 8/0;
Paket st. 15.
4 kg svezili pomorane (ali limon)
     £2/0/0
(Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 16.
5 kg svežih pomorane (ali limon)
....................... £4/2/0
(Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 17.
3	kg kave Santos Prima
3	kg riza Zlato Zrno
3	kg sladkorja kristal
3	kg špagetov Fedelini
3	kg bele moke 00
3	kj svinjske masti
   ____________________ £7/4/0
(Carina in taksa £1/10/0) Paket ®t.	18.
100 lbs. (dvojni reci) bele moke 00
3	kg kave Santos Prima 5 kg riza Carolina Ardizzone 10 kg sladkorja kristal
 ’  £10/10/0
(Carina in taksa £2/8/0)
Paket st. 19.
5 kg riza Zlato Zrno 5 kg bele moke 00 5 kg špagetov/makaronov, finih 1 kg čokolade mlečne 1 kg finih bonbonov
  .................... £4/18/0
(Carine prost, taksa 8/0)
Paket st. 20
10 kg bele moke 00
10 kg špagetov/makaronov, finih
10 kg riza Zlaito Zrno
1 kg rozin
2 kg olivnega olja
1	kg čokolade, mlečne
34 kg ......................  £7/14/0
(Carine prost, taksa 8/0)
Paket st. 21.
10 kg bdle moke 00
10 kg svinjske masti
10 kg riza Zlato Zrno
10	kg špagetov/makaronov, finih
40 kg .......................  £9/7/0
(Carine prost, taksa 8/0)
Paket st. 22.
5 kg bele moke 00
2	kg špagetov/makaronov, finih 1 kg olivnega olja
1 kg holand, sira
2 kg riza Zlato Zrno
1 kg čokolade, mlečne 1 kg bonbonov karamelnih 1 kg fnih keksov 1 kg mila za pranje 1 kg marmelade fine
1	kg rozin (sultan)
17 kg ......................... £6/2/0
(Carine prost, taksa 8/0)
Paket st. 23.
5 kg poletiovke (orig. norveški Stockfish)
2	kg olivnega olja
5	kg bele moke 00
12	kg ..................... £6/6/0
(Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 24.
1 kg čokolade 1 kg luksuznih bonbonov 1 kg dai eljnov J kg mandeljev, oluščenih 1 kg rozin, grških 1 kg fig
1 kg olivnega olja i kg medu
1 leg sira, holandskega 1 kg sunke, kuhane, v konz.
S	kg ......................   £8/2/0
(Carine prost, taksa 8/0)
Paket st. 25
7 kg bele moke' 00
21 kg svinjake masti (kanta)
il	kg čokolade
1 kg luksuznih bonbonov
1 kg dateljnov
J kg mandeljev, oluščenih
1 kg rozin, grških
1 kg fig
1 kg olivnega olja J kg medu
1 kg sira, holandskega
1	kg sunke, kuhane, v konz
18% kg .................. £10/12/0
(Carine prost, taksa 8/0) Paket st. 26.
10 kg bele moke 00 10 kg sladkorja kristal 10 kg špagetov/makaronov, finih 10 U>® svinjske masti (2 kanti)
5	kg riza Carolina Ardizzone
2	kg k<we Santos Prima 1 kg mila za pranje
1	kg toalet mila
43% kg .................... £10/9/0
(Carina in taksa £1/15/0)
Zastopnik za NS.W.:
Mr. R. OLIP
65 MONCUR STREET, WOOLLAHRA, SYDNEY, N.S.W. TEL.: FB 4806
SEPTEMBRSKE UGANKE REŠENE
1. Muzikantje	Silvester	Porenta,
Harmonika, klarinet, piščalka	™čno	“	Ploza
nebeška trobenta.
2. Nagrobni napi.	Reiitev	poslali:	Frančiška	Štibilj,	Lojze	Ko8°'
Tu mirno počiva	rok,	Anica	Marinček,	Karla	Twrdy