-J is
h
-V* K
Leto IX. - Štev. 142 (2452)
PBIHOBSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Požtnlna plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr.
TO JE STARA PRAKSA: PORIVAJO NAS V GORE IN PLANINE TODA MI NOČEMO V PLANINE. MI SMO BILI V PLANINAH 4 LETA, KO SMO OSVOBAJALI NASO DEŽELO. MI HOČEMO OSTATI OB NAŠEM MORJU. TO MORJE JE BILO SLOVENSKO IN MORA BITI SLOVENSKO, HRVATSKO IN JUGOSLOVANSKO MORJE, KER JE TO BILO STOLETJA NASE MORJE.
TRST, torek 16. junija 1953
Cena 20 lir
TiTO:	TOJE SLOVENSKO IN	BITI SLOVENSKO...
Be popuščam, nimam pravice popuščati, nihče od nas nima pravice popuščati!
Naj dobro vedo, da svoje besede ne bom prelomil pa naj delajo, kar hočejo - Tržaško vprašanje je ogromnega pomena, saj so tu naši nacionalni interesi, tu so interesi naših ljudi, ki tam žive in mi tu ne bomo popuščali
Kot podlaga za razgovore lahko služi predlog o skupni upravi s pravico Tržačanov, da si sami vladajo; oblast guvernerja pa bi bila kontrolnega in simboličnega značaja, da med Italijani m ovenci ne bi prišlo do diskriminacij in da bi vladal vsestranski demokratični sistem
Nad '100,000 Istranov je v nedeljo proslavilo 10 obletnico osvoboditve Istre, Glavni proslave je bilo zborovanje pri mali istrski vasi Be-lam, kjer se je rodil istrski Prvoborec in mučenec Vladi-•PirGortan.Zborovanje je otvo-r‘l tov. Dušan Diminič, član !zyršnega sveta Ljudske skupščine LR Hrvatske. Sledil je govor predsednika republike maršala Tita, ki je večji del svojega govora posvetil tržaškemu vprašanju. V začetku ?v°jega govora je maršal Tito čestital množicam ob deseti obletnici osvoboditve, ko je b>la Istra po 13 stoletjih osvobojena in priključena svoji matični domovini, v kateri si sedaj gradi svojo boljšo prihodnost. «Zdaj pa se spet pojavljajo skomine — je dejal maršal Tito — ne le po Trstu, Marveč tudi po Istri in celo P° Dalmaciji«. Nato je nadaljeval;
Tovariši in tovarišice! Danes obstaja vprašanje, ki stoji Pred nami in pred vsem sve-°m, ki je postalo splošno Mednarodno vprašanje — t.o Je vprašanje Trsta. Jaz kljub temu imam, da je to vprašanje nas in Italije. Vprašanje Trsta se pojavlja periodično, vcasih se več govori o njem, v'časih manj. glede na to kakšna je situacija; ali so v Italiji Molitve ali ne. Vi dobro veste ta stališče, ki smo ga zavzeli v vprašanju Trsta. Sprejeli 5Mo diktat mirovne pogodbe — jaz ga imam za diktat, ker sMo pod silo razmer morali Podpisati mirovno pogodbo, ca bi prispevali svoj delež za ohranitev miru.
S tem smo prispevali žrtev, toda to žrtev smo doprinesli ne samo zato, da se ohrani tbir, ampak tudi zato, da s svo. Je strani pokažemo, da tudi v vPrašanju Trsta ki je predam stvar Tržačanov, radi
Prispevamo žrtev' zato, da bodo mogli tržaški narodi, Stojnci in Italijani, vladati sa-?H sebi, to je, da bi bilo Svobodno tržaško ozemlje, ki bi tMelo svojega guvernerja, Ker vprašanje guvernerja med velesilami ni. moglo biti rešeno SMo se znašli v slepi ulici, iz katere vsi skupaj nismo našli laboda. Italija je postopoma u-spela s svojo propagando in diplomatskimi koraki pridobiti tahodne zaveznike, da so obja-tako imenovano tripartitno deklaracijo, po kateri naj bi vse svobodno ozemlje Trsta Pripadlo Italiji. Neverjetno bepravična stvar je bila s to gesto zaveznikov storjena nasi deželi. Nas se ni vprašalo, ali pristanemo na to ali ne. Vpra.
5ab nas niso iz razumljivega
razloga, ker bi rekli «ne», ker
to enostavno nemogoča stvar, ker je to absurd. Ce a,bo bili pripravljeni žrtvovati kes naše zemlje če smo bili Pripravljeni na to žrtev, zato 2,a hi moglo obstajati mesto >rst, da bi velik del naših bra-in sestra onstran meje ži-na svobodnem ozemlju Trsta, tedaj to ne pomeni, da ?°glašamo s tem, da bo to ne-2®6a dne priključeno republiki ali kraljevini Italiji ker ne M, kaj bo jutri.
. Kasneje smo dali sami do-
1 Pcene predloge, realnejše kot bili prejšnji — predlagali |rno kondominium, to je da bi ^obodno tržaško ozemlje obdajalo v mejah, ki 50 bile do-Jpcene v mirovni pogodbi, da .1 bilo avtonomno, da bi ime-0 guvernerja, ki bi se menjal V^aka tri leta tri leta bi bil 'alijanski tri leta naš. Med ■ M ko bi bil guverner italijanski. bi bi nas viceguverner ‘n obratno Ta predlog je bil P° našem mišljenju edini možat izhod iz položaja, v katerega je zašlo tržaško vprašanje, taka rešitev vprašanja — kondominij ne pomeni, da bi se-j.aj Italija ali Jugoslavija imeti Pravico vsiliti Trstu neki sitem ali neko upravo, ampak Pomeni pustiti pravico Tržača-j°M, da si vladajo, da imajo ceniokratični sistem. Razume :?• da ne bi dovolili da. v Trstu zavlada fašizem. — Oblast guvernerja bi bila kontrolnemu in simboličnega značaja. i° bi bil organ, ki bi pazil, da med narodi, ki žive v Tr-stu. to je med Italijani in Stori?*1^ ne bi prišlo do kakih diskriminacij. Skratka, da bi p ustvarila sicer res majhna f°.da složna celota, kjer ne bi jr.10 nacionalnega sovraštva, per ne bi bilo diskriminacije, * eno besedo — kjer bi vladal Vsestransko demokratični si-?tem. A Jugoslavija in Italija m imeli preko svojega guvernerja svoje obveznosti ter bi Pjorali jamčiti, da se bodo Pustovale pravice in volja trdega ljudstva.
Toda pri Italiji smo naletili ur odpor. Oni hočejo vse Svojino tržaško ozemlje. Dali bi
nam sicer neke hribe, s katerih' se kamenje ruši v dolino. Dali bi nam to in pokamnili linijo malo tja. Toda nam ni treba kamenja. Vse to ozemlje je naše. Tu žive naši ljudje, četudi žive tudi Italijani, toda 13 stoletij je od tega, odkar so naši ljudje prišli v Zavije in Skedenj.
Italijani so prišli tja šele 1918. oziroma 1920 leta. Nikoli ni bil Trst njihov. Tu so bili Bizantinci, Franki, Nemci in kaj vem kdo vse. Italijani nikdar niso imeli Trsta, čeprav je bito v njem precej Italijanov in čeprav se je italijanski živelj vedno bolj naseljeval.
Trst je del našega nacionalnega ozemlja. Zato ni govora o tem, da bi pristali na to, da bi kot baza za razgovore o rešitvi tržaškega vprašanja mogel služiti predlog De Ga-sperija in italijanske vlade.
Kot baza za razgovore lahko služi kondominium s takim sistemom. in postopkom, kakor sem malo prej rekel.
Italijanska vlada je v zadnjem času poudarjala tako imenovani etnični princip. To je takp_ imenovani nepretrgani etnični princip, po katerem je treba spregledati Slovence, ki žive med Tržičem in Trstom, da bi se tako ustvarila neprekinjena italijanska linija.	Ro tem italijanskem
predlogu se prav tako ne bi smelo razbijati ozemlje med Trstom in Miljami, čeprav so vmes Zavije in Skedenj, kjer žive Slovenci in tako bi radi šli dalje do Kopra, Izole, Rira-na in naprej in da bi ustvarili to strnjeno ozemlje, bi morali mi samo žrtvovati.
To je stara praksa. Porivajo nas v gore in planine, toda mi nočemo v planine. Mi smo bi-
li v planinah 4 leta, ko smo osvobojali našo deželo. Mi hočemo ostati ob našem morju. To morje je bito slovensko in mora biti slovensko, hrvatsko in jugoslovansko morje, ker je to bilo stoletja naše morje, brez ozira na to, da so naši predniki podlegli nadmočnim sovražnikom. Zgodovinsko dejstvo je; mi smo tu bili in bomo tu tudi ostali. Ne potrebujemo ničesar njihovega. Ce smo pripravljeni na neke žrtve, tedaj jih ne dajemo zato,, da se zadosti imperialističnemu apetitu, ampak za srečo našega naroda. Edino tedaj lahko nekaj žrtvujemo in nikakor drugače.
Torej vidite, tovariši in tovarišice, tudi ta italijanski predlog‘je za nas nesprejemljiv. Mi sprejemamo etnični princip, a ne — kakor oni pravijo — da se bojimo etničnega principa. Mi se ga ne bojimo,
toda sprejemamo ga tako-le: V Trstu je večina Italijanov. Vemo, da sedaj ne moremo priključiti Trsta Jugoslaviji, toda ne damo tistega dela od Trsta do Tržiča ne damo Skednja in Zavelj, ne damo gospodarskega zaledja.
Ce hočete, da se sprejme etnični princip, pravični, logični etnični princip, tedaj bomo to izsekali, tedaj bodo imeli 2-3 oazici. Ce jim je to všeč, naj bo. Nisem prišel sem. da licitiram, da popuščam, kakor so nekateri pričakovali, da bom v tem govoru nekaj popustil. Ne popuščam, nimam pravice popuščati in nihče od nas nima pravice popuščati.
Jaz sam kot vsi naši ljudje, ki so na odgovornih mestih, smo le del našega ljudstva in moramo delati le to, kar ljudstvo hoče. Zato ne moremo misliti na kakšne kompromise in trgovanja. Ce bi tu popu-
KITAJCI IN SEVERNI KOREJCI
skušajo z ofenzivo dvigniti svol prestiž
uiened se *a človeške žrtve so prav v trenutku, ko se bliža podpis premirja, začeli z močnimi napadi - J>ullesove izjave Združeno poveljstvo se ne bo oziralo na Singman Rijevo gonjo
renči podrobno opisal stališče, j iiko čvrsto vlado — sploh moki ga zavzemajo Združene dr- | goče sestaviti spričo novega zave do politične konference, | razmerja sil v parlamentu.
P° c , korejskega | Poleg ((monarhistične varian-premirja. Svaril_ je pred dom-! te» se za ostvaritev (isociali-nevo, da bi pnslo do premir- j stične Nennijeve variante« ja, še preden bi bil dogovor ! najbolj trudi voditelj PSDI Sa-dejansko podpisan. Dejal je,! "agat. ki ga podpirata tudi da bi se zaradi sedanje ofen- ■ Cucchi in Magnani. Saragat je žive severnih na Koreji lahko ; napisal za svoje glasilo «Giu-zavlekla določitev razmejitve-! stizia« članek, v katerem pra-ne črte in dodal, da se noče ’ vb da bodo «težnje njegovih spuščati v razpravljanja o tem, j volivcev .in tistih, ki so ga za-ali je to zavlačevanje namerno ' Pustili, zadovoljene le, če bo Združene države — je dejai ! šla PSDI skupaj z Nennijevo Dulles — so na stališču, da	v	'dado	z	demokristjani,
mora biti politična konferen-1 ki s° kot tudi Saragat sam ca, ki bo po premirju posve- i ~vedno spodbujali PSI, naj se čena prizadevanjem, ki naj za- i S-^Se .obve*_ do Togliattijeve
WASHIN GTON, 15. — Agencija Reuter poroča, da bo Združeno poveljstvo podpisalo in izvedlo sporazum o premirju na Koreji, ne glede na to, ali bo predsednik južnokorej-ske republike še naprej vodil svojo gonjo proti podpisanju sporazuma
Londonski «Sunday Times« piše o sporazumu o p.remirju na Koreji, da bo ta sporazum bržkone podpisan že ta teden, in sicer v torek ali sredo.
Poveljnik ameriške VIII. armade na Koreji general Max-well Taylor je opozoril svoje vojake, da premirje še ne pomeni miru, temveč samo prekinitev bojev. General Taylor ie poudaril, da bo morala biti osma armada ves čas premirja v pripravljenosti za boj v vsakem trenutku, posebno še, če bi politični razgovori doživeli neuspeh, ali pa če bi nasprotna stran prekršila odredbe o premirju.
Državni departma medtem uradno javlja, da je pet članov, ki so bili določeni, da sestavijo nevtralno repatria-cijsko komisijo, sprejelo zadevno vabilo.
Medtem so imeli v Panmun-jomu zvezni častniki obeh strank včeraj in danes nove
tresala vprašanje demarkacijske črte, druga pa dokončno sestavo dogovora o premirju. Pekinški radio javlja, da so danes pri tem delu precej napredovali.
Medtem se kitajsko-severno-korejske čete trudijo, da bi kljub velikim izgubam zavzele nekatere strateške višine na osrednjem in vzhodnem delu fronte. Neprestano mečejo v boj nove čete in ne gledajo na velike izgube. Preteklo noč so začele najmočnejši napad v zadnjih dveh letih, ki se še vedno nadaljuje Ofenzivo so začeli z več kot dvema divizijama. Zavezniški opazovalci izjavljajo, da povzroča ta o-fenziva največjo zaskrbljenost, odkar Se je leta 1951 fronta skoraj ustalila. Domnevajo, da se Kitajci in severni Korejci trudijo, da bi pred podpisom premirja dvignili svoj prestiž, ali pa bi opozorili Singmana Rija proti vsakemu njegovemu namenu, da bi napadel proti severu.
Zavezniško letalstvo je močno poseglo v borbe in je do sedaj izvršilo okoli 2000 poletov. Poveljnik osme armade je osebno prišel z letalom na bojišče, da si ogleda položaj.
Ameriški zunanji minister
sestanke. Ena skupina je pre- Dulles, je na tiskovni konfe-
Odgovor
na rimske komentarje
AmerišKi tisk o Titovem govoru
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — V. zvezi s komentarji italijanskega tiska o govoru maršala Tita, izjavo zastopnika palače Chigi, da bi rešitev tržaškega vprašanja v smislu Titovega predloga imela za posledico stalne spore med Italijani in Slovenci, in v zvezi s komentarjem Anse, da bi taka rešitev ne pripeljala do rešitve STO, ugotavlja današnja «Borba», da ti komentarji ne kažejo pripravljenosti italijanske vlade, da se loti reševanja tržaškega vprašanja.
«Borba» pobija neutemeljene argumente italijanskih komentatorjev ia ugotavlja, da bi bil s sprejemom jugoslovanskega predloga ustvarjen tak sporazum, kjer ne bi bito nacionalne mržnje in diskriminacij, ampak bi dejansko vladal demokratični režim. Dalje ugotavlja list, da_ Rim dvomi v sposobnost Tržačanov, da se sami upravljajo, in da se v tem dvomu skrivata rimska oblastnost in rimski režim. Ta režim pa so Slovenci spoznali že za časa Mussolinija, a v coni A tudi po italijanskih funkcionarjih. Tu je vir nevarnih sporov med Slovenci in Italijani. Nikakršnih sporov med Slovenci in Italijani bi ne bilo, če jih ne bi tlačil Rim prav po teh funkcionarjih.
Palača Chigi naj sprejme jugoslovanski predlog o skupni upravi. Jugoslavija je pripravljena na to žrtev samo zato ker želi sodelovanja z Italijo v interesu obeh narodov, čeprav sega njeno strnjeno’ narodno ozemlje vse do Tržiča.
Italija naj se odpove svojim imperialisiičnim apetitom, naj se odpove tistemu, kar ni' njeno, zaključuje svoj članek «Borba».
Vodilni newyorški, listi so objavili danes na prvih straneh obširna poročila o govoru maršala Tita. Newyorške radijske in televizijske postaje so posvetile največ prostora maršalovemu govoru. Listi poudarjajo, zlasti da pomeni predlog SZ za zamenjavo veleposlanikov veliko zmago Jugoslavije. Listi navajajo najvažnejše dele govora, ki se nanašajo na jugoslovansko-so-vjetske odnose. «New York Times« in «New Herald Tribune« poudarjata v naslovih, da je maršal Tito izjavil, da sovjetski «smehljaj» ne bo preslepil Jugoslavije. Newyorški listi prav tako omenjajo besede maršala Tita o Trstu in jugoslovanski predlog o skupni u-pravi.	1
Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve je danes sporočil, da je ameriška vlada odobrila Jugoslaviji posebno gospodarsko pomoč, v znesku 15 milijonov dolarjev. Ta vsota je iz sredstev programa MS A. ki jih je predsednic Ei-senhovver namenil za gospodarsko pomoč. Jugoslavija bo za to vsoto nabavila v ZDA: 1000 ton pšenice, 45.000 ton premoga, 4,5 ton bombaža, 2000 kož, 3000 ton loja in 2000 ton masti Skupno s to pomočjo je Jugoslavija od 1. julija '952 do 30 jun. 1953 prejela 121,750.000 dolarjev gospodarske pomoči.
e b.
gotovijo združitev Koreje, in je dodal, da Združene države podpirajo tudi združitev Nemčije in Avstrije. Izrazil je upanje, da bodo vse te tri cilje dosegli.
V palači Chigi odklanjajo pogajanja
KRI, ki ovirajo sporazum z vlado na resnično demokratični polagi«
A. P.
ščali, bi se ustvarilo samo novo žarišče motenj in spopadov. Mi pa hočemo, da se po tej katastrofalni drugi svetovni vojni definitivno najde modus vivendi in da z našo sosedo Italijo živimo v miru.
Imamo mnogo skupnih problemov, ki zadevajo obe državi, posebno v trgovini in slično. Lahko bi živeli v dobrih medsebojnih odnosih, če se 0-ni ne bi zaletavali v ta košček naše zemlje in če bi enkrat že vendar prenehali hujskati s svojo propagando na imperialistične apetite po Istri, Pulju, Reki, Zadru, Dalmaciji, pa celo po Crni gori. Razumljivo. da se bomo težko dogovorili, dokler to ne preneha. Zato apeliram s tega mesta in povem, da smo vedno pripravljeni razgovarjati se in da najdemo neko realno rešitev. Poudarjam pa, da je moj prvi predlog najrealnejši, kar se jih po našem mišljenju sploh da zamisliti.
Toliko o Trstu, Dodal bi samo še to, da je italijanski tisk po mojem govoru v Slavonskem Brodu pisal, da sem tako govoril zaradi tega, ker smo se verjetno kaj dogovarjali na skrivaj z Rusi, pa hočemo na njihovo stran. Vendar sem takrat govoril o-primerjavi mirovne pogodbe v zvezi s. predlogom predsednika italijanske vlade o tako imenovanem neprekinjenem etničnem principu, ki je za nas še stokrat slabši od sprejema mirovne pogodbe, brez ozira na to, kdo bi bil guverner. Tedaj sem povedal, da je konec koncev bolje sprejeti mirovno pogodbo, če se postavlja vprašanje alternativno, a oni so iz-premenili smisel mojih besed, da bi nam s tem na kak način škodovali v inozemstvu. Ne bom razglabljal, kaj bi iz tega lahko nastalo, rečem samo to, da je vprašanje tega našega ozemlja, tržaško vprašanje, za nas ne samo majhno vprašanje, ampak ogromnega pomena, saj so to naši nacionalni interesi, tu so interesi naših ljudi, ki tam žive. in mi tu ne bomo popuščali. Naj dobro vedo, da svoje besede ne bom prelomil, in naj delajo, kar hočejo.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Predsednik FLRJ tov. Tito pred začetkom govora na častni tribuni. Za njim stojijo od desne proti levi podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, predsednik vlade LR Crne gore Blažo Jovanovič, predsednik vlade LRS Miha Marinko in predsednik vlade LRH
Vladimir Bakarič.
NAVDUŠEN SPREJEM GOSTOV IZ LJUBLJANE
Naše tržaško SNG je bilo dvakrat gost ljubljanskega ('.Mestnega gledališča», na čigar odru je odigralo za redni abonma najprej ((Dedinjo« in pred nedavnim «2ene na Ni-skavuoriju». Tako so se med obema mladina slovenskima gledališčema stvorile tesne prijateljske rezi, ki so končno privedle do tako zaželenega gostovanja «Mestnega gledališča», ki se je odzvalo povabilu tržaškega Dramatičnega društva in je skozi Koper, kjer je tudi gostovalo z isto predstavo, prispelo v Trst.
Naši gledališki igralci so se obiska ljubljanskih kolegov
Saragat nadaljuje z vabljenjem PSI v vlado
(Od našega dopisnika)
15- ~. K.r°Si iz Palače
Chigi komentirajo .Titov govor
v Bermu kot «nič novega» kar ne bi že bito rečeno v Slavonskem Brodu ali pa kar sta ze povedala Koča Popovič in. Aleš Bebler Ti krogi pravijo, da se (iv bistvu z jugo-
zimenn*6 Strani zahtevajo v
zameno za nedoločena in manjša popuščanja v coni B. vitalni deli cone A, ki zajemal
TrstUZn/ v dal samega mesta Trsta (okraj Skedenj), industrijsko cono v 2avljah in Milj-
mUjskim Polotokom ,? L kar naJ bi bilo vse vključeno v jugoslovansko za-ledje Gre za nesprejemljive predloge, ki bi - kot tisti predlog pred enim letom — dovedli do stalnih sporov med Italijani in Slovani, namesto do pomiritve, ali pa do absurdnega drobljenja ozemlja Mel drugim težijo ti predlogi k temu. da bi ustvarili iz cone A, ki je izven diskusije, predmet nedovoljenega mešetarjenja. Jasno je torej, da ti predlogi ne morejo predstavljati resne podlage za rešitev vpra šanja».	*
Kot se na prvi pogled vidi Je ta komentar palače Chigi cnak 26 znanemu odgovoru
Kralj Kambodže napoveduje odločno borbo za neodvisnost
od srca razveselili in so jih z odprtimi rokami sprejeli n go. ste. Vsakdo od našega ansambla si je štel v osebno čast, da je mogel sprejeti koga od dragih ljubljankih gostov pod svoje okrilje. Med ljubljanski-mi gosti je tudi več tržaških rojakov, naj omenim, kolikor mi je znano. Vladošo Simčičevo. Slavko Glavinovo in Angela Arčona.
Dvakrat polna dvorana v nedeljo pomeni dva triumfa ljubljanskega ((Mestnega gle-dališča» v Trstu. Videl sem večerno predstavo. Občinstvo je bilo pestro, srečal si znane m tudi nove obraze, ljudi različnih svetovnih nazorov. Vendar je vladala v dvorani le redkokdaj toliškna enodušnost, | le redkokdaj si občutil tako iskreno in vedno stopnjujoče se navdušenje, kot v nedeljo zvečer. In na koncu predstaue je bila prisrčna manijestacija bratstva med obema gledališkima kolektivoma in med tr-žaškim občinstvom, ko je v imenu tržaškega SNG pozdra
V,	v	* i i»	1	■	in	tuitcuu	1r4.uitK.vyu	oivuj-	požara-
soboto zvečer je kralj nenadoma odpotoval v Siam in namerava obiskati še | vil goste dr^ Andrej Budal, v druge države - Vprašanje neodvisnosti Kambodže pred OZN ? - Ameriški senator izjavlja, da mora trancija opustiti svoje kolonialne metode
SAIGON, 15. — Kralj Kam-!lja je izjavil, da se je kralj bodže Noro.dom Sihanuk je v; odločil odpotovati, ko se je soboto zvečer zapustil Kam-1 prepričal, da Francija ne bo bodžo in se zatekel v Siam. j dovolila neodvisnosti Kam-Preden je zapustil svojo drža- | bodži. Prišel je v Bangkok kot vo, je izročil oblast predsed- j prvo prestolnico mnogih dru-niku vlade Pen Nutu in izdal gih, ki jih misli obiskati. Neki
proklamacijo na prebivalstvo.
V proklamaciji, ki jo je včeraj zjutraj objavil radio, je kralj Kambodže sporočil svoj sklep, da odide v Siam zato
i jini razložil položaj in razme-| re v svoji domovini. Kralj Kambodže je ostro napadel francosko zavlačevanje glede statuta Kambodže. Kralj Kambodže trdi, da so predlogi Pariza v celoti nezadovoljivi. Kljub temu pa je Sihanu izjavil, da želi Kambodža ostati članica Fracoske unije vendar v istem položaju kot sta Indija ali Pakistan v Britanski skupnosti narodov.
Danes je radio v Bangkoku sporočil, da je kralj Kambodže prišel v tailandsko prestolnico. Radio je tudi pripomnil, da «potuje kralj v Francijo kjer se namerava pogajati da
’ sv°o%ŽedeIe°lm)ln0lz ne°dvisn0st
drugi predstavnik pa je izjavil: «Ce ne bomo dosegli neodvisnost na miren način, se bomo zanjo borili«.
Ministrski predsednik Kam-
da bi na ta način lahko v tu- bodže je danes izdal progas na urn ra7.ln7.1l noln7ai i1	_	•	•,
je bil dal nekoč sam De Ga-speri. Poleg tega pa gornji komentar ne vsebuje točne vsebine Titovih izjav, saj niti ne omenja slovenske obale od Trsta do Tržiča, niti posledice" razkosanja STO, ki jih je maršal Tito označil kot dve—tri italijanske «oazice» da zanikanja diskusije o coni A niti ne omenjamo. Zaradi rahlosti De Gasperijevih pozicij po volitvah je tudi sicer razumljivo da v Rimu negativno reagirajo na jugoslovansko pripravljenost za razgovore. Verjetno je, da bo takšno stanje trajalo vse dotlej, dokler se položaj ne bo ponovno normaliziral, kar se bo verjetno zgodilo po imenovanju nove vlade, v kolikor bo takšno — kolikor to.
oborožene sile in jih pozval, naj. ubogajo svoje sedanje poveljnike. Dalje pozdravlja častnike in vojake francoske voj-ske ,v službi v Kambodži in izraža upanje, da bodo lojalno sodelovali.
Francoski minister za pridružene države Letourneau je izjavil, da je presenečen nad odhodom kralja Kambodže. Nekateri funkcionarji ameriškega državnega departmaja pa so izrazili zaskrbljenost zaradi koraka kralja Norodoma.
Senator Mansfield, demokratični član ameriškega senatnega odbora za odnose s tujino je izjavil, da bo mogoče nevarni položaj, ki je sedaj nastal v Kambodži rešiti samo, če bo Francija ((priznala, da je doba kolonializma končana in bo z dejanji bolj kakor z besedami pokazala, da namerava ukiniti nadzorstvo, ki ga izvaja nad pridruženimi državami v Indokini«.
prestolnice Kambodže javljajo, da je tam mirno in da se je prebivalstvo odzvalo pozivu kralja, naj bo disciplinirano.
Poslaništvo Kambodže v Bangkoku pa je objavilo posebno sporočilo, v katerem javlja, da bodo posredovali pri siamski vladi, zato da se vprašanje neodvisnosti Kambodže postavi pred Združene narode, ker gre za vprašanje, «ki se tiče miru in varnosti Indoki-ne in Južnovzhodne Azije«.
Poročilo dodaja da kralj No-rodom ni politični begunec, pač pa da je zapustil domovino, ker ga je njegovo ljudstvo pooblastilo, da pridobi svetovno  ..................................   ne
S ,-Za stvar neodvisnosti i bo mogel pooblaščenec za’ se-Kambodze.	,	stavo vlade Andr^ Marje datj
Še vedno težave
za sestavo francoske vlade
PARIZ, 15. — Niti nocoj, kakor je bilo predvidevano, ne
Neki osebni predstavnik kra-1 predsedniku Auriolu dokonč.
nega odgovora, ali sprejme nalogo za sestavo vlade. Ta odgovor mu bo dal šele jutri popoldne, To pa zaradi tega, ker je bil sestanek s predstavniki posameznih parlamentarnih skupin, ki je bil določen za danes popoldne, odložen na jutri zjutraj. Na tem sestanku bo Andrč Marie obrazložil v velikih potezah svoj vladni program.
Danes zjutraj je Andre Marie poročal izvršilnemu odboru svoje stranke. Y Parizu domnevajo, da bo Marie, če bo sestavil vlado, pozval Bidaul-ta, naj obdrži zunanje ministrstvo. Ce bo Marie sprejel nalogo za sestavo vlade, bo razpravljanje o investituri v narodni skupščini v četrtek.
List «Le Monde« objavlja članek izvedenca o notranjepolitičnih vprašanjih Jacquesa Fauveta, ki pravi med drugim, da bo Auriol odstopil, če bo skupščina odrekla investituro tudi Marieu, Auriol je že pisal Herriotu, da v decembru ne bo spet kandidiral za predsed-ništvo republike. Ce bi Auriol sedaj odstopil, bi Herriot razen predsedništva skupščine začasno prevzel tudi posle predsednika republike in bi v tem svojstvu lahko pozval Au-riola, naj sestavi vlado javne blaginje in narodne enetnosti.
List ((Liberation« pa je danes objavil senzacionalno vest da je general De Gaulle pripravil načrt za vojaško zaroto, na podlagi katere naj bi poseben triumvirat s silo prevzel oblast, ki bi s tem prešla v roke degolistov.
V londonskih dobro obveščenih krogih domnevajo, da je vedno bolj verjetno, da bo zaradi francoske krize bermudska konferenca zopet odložena. Prvikrat je bila konferenca določena za 17. junija in nato odložena na 29.
imenu Društva dramskih u-metnikov in v imenu sindikata tržaških gledališčnikov Rado Nakrst in v imenu Dramatičnega društva Rado Rauber. Fes nastopajoči ansambel ((Mestnega gledališča» je bil obdarovan s cvetjem. venci in različnimi darili. Višek eno-dušnosti tržaških Slovencev z ljubljanskimi gosti pa je bil dosežen. ko se je v imenu ((Mestnega gledališča» z ginjeni m glasom zahvalil tržaškim kolegom in tržaškemu občinstvu mladi in simpatični direktor «Mestnega gledališča», režiser in igralec Jože Tiran.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Delavci iz ILVA pri maršalu Titu
Po proslavi pri Bermu se je maršal Tito udeležil svečanega kosila v Pazinu, ki se ga je udeležilo 200 istrskih borcev, v poslopju, kjer je pred 10 leti Pokrajinski narodnosvobo-dilni odbor za Istro sklenil pretrgati vse zveze z Italijo in priključiti Istro k Jugoslaviji. Maršal Tito je izrekel zdravico za čim krepkejše bratsvo in enotnost istrskega ljudstva, katerega so pozdravili tudi dr. Vladimir Bakarič, Miha Marinko. Blažo Jovanovič in dr. Aleš Bebler. Med navzočimi so bili iz Trsta tudi Franc Stoka, Eugenio Laurenti in dr. Jože Dekleva. Franc Stoka je kot predsednik OF za Tržaško o-zemlje pozdravil istrske borce ter poudaril, da je mogoče doseči enakopravnost tržaških Slovencev v Trstu le, če se uresniči predlog Jugoslavije glede ureditve Tržaškga vprašanja. Med drugim je dejal, ko je govoril o prenosu posmrtnih ostankov Vladimira Gor-tana v domačo grobnico v Bermu;
'«Tudi mi smo to storili že tedaj, ko so naše padle borce za osvoboditev kakor tudi vse
žrtve fašizma pokopali v grobnice vzdolž vse naše obale, kjer so danes na mrtvi straži vzdolž tiste obale, ki jo še danes ograža rimski imperializem. Te grobnice pa so hkrati naši spomeniki borbe za svobodo in bratstvo med slovanskim in italijanskim ljudstvom, ki je v skupnem boju obračunalo z italijanskim imperializmom na naši zemlji«.
Nato je tov. Stoka obtožil anglo-ameriško vojaško ' upravo, ki podpira italijansko iredento v Trstu in s tem italijanski imperializem. «Ta bahati imperializem pa se po drugi strani boji celo skromnega vzgajališča slpvenskih otrok v Trstu, otroškega vrtca, katerega ustanovitve ne dovoljuje. V senci te današnje »demokracije« v Trstu se še vedno preganjajo žrtve fašizma, naši šolniki še vedno ne uživajo vseh svojih pravic, ki jih imajo celo tisti njihovi kolegi, ki so bili nekoč fašisti, kar je primer tudi z drugimi nameščenci in delavci v javnih službah. Ta iredenta pa ima svojega zaveznika tudi v kominformovski politiki. Isto se dogaja tudi z našim ljudstvom v Italiji. Vse to pa škoduje ne samo nam v Trstu, temveč tudi delovnemu ljudstvu v Italiji. Zato si mora to ljudstvo ustanoviti zdravo socialistično gibanje, ki bo iz Trsta ustvarilo most sporazuma med obema državama, most miru in mirnega razvoja. Trdno smo prepričani, da bo nekoč do tega prišlo. Vse tržaško delovno ljudstvo pa ima v jugoslovanskih narodih in njihovih voditeljih svojega najboljšega zaveznika.
S tov. Titom se je nato pogovarjala tudi skupina delavcev iz tržaške ILVA. V imenu svojih tovarišev so sporočili maršalu Titu, da nikakor ne želijo priključitve svojega mesta k Italiji.
Vasilijllaljkov
novi ambasador SZ v FLRJ
BEOGRAD, 15. — Jugoslavija je pristala na predlog sovjetske vlade za zamenjavo poslanikov in izdala odobritev za Vasilja Aleksejeviča Valjkova za sovjetskega veleposlanika v Beogradu. Zamenjavo veleposlanikov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je predlagal sovjetski zunanji minister Molotov. Dne 6. t. m. je jugoslovanski odpravnik poslov v Moskvi Dragoljub Djurič v imenu jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta naprosil sovjetsko vlado za odobritev novega jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi.
PARIZ. 15. — Francosko zunanje ministrstvo javlja, da so v Rarizu v teku pogajanja med francoskimi in ruskimi funkcionarji za sklenitev trgovinske pogodbe. Ce bi prišlo do sklenitve pogodobe, bi Francija izvažala v Rusijo tekstilne proizvode, elektrotehnični material, žerjave in kotle v zameno za žito, les, kožuhe, antracit in amiant.
PRIMORSKI DNEVNIK
E S 3
16. junija 19»
SFO)ll\vKI DUEVI
Na današnji dan se je leta 1942 pričela močna italijanska ofenziva na Medved jak.
Danes, torek, 16. Junija
Franc, Dragomir Sonce vzide ob 4.14 ini zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 9.00 in zatone??. 23.1*. Jiltri, sreda 17. junija Adolf. Bodin
Nobenega znaka ublažitve hrize v ladjedelništvu in kovinarstvu
Postopno odpuščanje starih delavcev in uradniKov pri čemer pa ne sprejemajo enaKega števila vajencev
Doslej nič' ne kaže, da se bo kriza ladjedelniške industrije kaj ublažila. Ladjama Tržaškega Lloyda za progo v Kongo še niso položili gredlja, drugih naročil pa ni od nikoder. Za to se je tudi zelo skrčilo število nadur in s tem možnost zaslužka za slabo plačane delavce, Zelo malo je tudi dela v Tovarni strojev, kjer le še zelo pičel odstotek delavcev naredi kako naduro.
V Tržaškem arzenalu pričakujejo neka nova popravila ladij, toda do sedaj ni še nič gotovega. Kljub temu pa odpustijo te dni še 20 mizarjev poleg 40, ki so jih pred kratkim odpustili. V CRDA sicer ni bilo v zadnjem času večjih odpustov, toda začeli so redno odpuščati delavce in uradnike, ki dosežejo 60 let starosti in gredo v pokoj. Tako so nedavno odpustili 3 uradnike ladjedelnice Sv. Marka, 1 delavca v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah ter po enega delavca in uradnika v Tovarni strojev. Res je, da so jim poleg redne dali še izredno odpravnino, kakršno so dobili stari delavci, odpuščeni v preteklem januarju, toda spričo nizkih pokojnin je vse to premalo.
Ob postopnem odpuščanju starih delavcev pa ne najemajo enakega števila vajencev, da bi s tem poskrbeli za nov; strokovno usposobljen naraščaj. Prav v Tovarni strojev je precejšnje število vajencev končalo svojo učno dobo in bi morali sedaj polagati izpite. Ravnateljstvo pa je pripustilo k izpitom samo 4 vajence in šele po protestu sindikalnih organizacij nadaljnjih sedem, tako da jih je skupno polagalo izpite 11. Pri izpitih pa so jih 7 vrgli ter so izdelali samo 4, ker je bila komisija prestroga.	.
Tudi v manjših kovinarskih podjetjih ni položaj nič boljši. Tovarna ključavnic Fonda je dokončno zaprla svoj obrat in je v likvidaciji, za 10 odpustov v FOMT pa tudi ne kaže, da bi jih podjetje preklicalo. Res gre v teh primerih za odpuste malega števila delavcev, toda ob tej krizi, ko odpuščeni nimajo nobene možnosti zaposlitve drugod, je stvar zelo resna. Krizo priznavajo tudi sami industrijoi. kakor smo videli ob skupščinah malih in velikih industrijcev, toda nočejo priznati njenih pravih vzrokov. Sindikati, ki bi morali prvi odločno nastopiti, da se kriza reši, pa se prepirajo med seboj, namesto da bi se složno borili proti odpustom, vodstvo Delavske zbornice pa celo pripisuje krizi iste vzroke kot industrijci ter jih s tem posredno podpira. Kakor je ob enotnosti delavstva možno najti izhod iz vseh težkoč, tako bi lahko prebrodili tudi to krizo. Za to pa je potrebno meniati dosedanjo taktiko, se združiti in najti vsaj v obrambi dela in zaposlitve skupno pot.
PRI SPLOVITVI LADJE kMIRELLA D’AMICO»
Za ministra Gappo ni nobene krize,.
V nedeljo ob 12. dopoldan so v ladjedelnici CRDA v Tržiču splovili 32.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki nosi ime žene bodočega lastnika »Mirella d’Amico» in ki je največja v
Evropi. Novo petrolejsko ladjo bo poganjala parna turbina. Ladjo grade za družbo «FrateIIi d’Amico», za katero grade sedaj še dve 32.000-tonski petrolejski ladji; prvo v Tržiču in drugo v Trstu, o-be v ladjedelnicah CRDA.
Na svečanosti so bile prisotne vse visoke osebnosti italijanske uprave iz Gorice in Vidma pa tudi iz Trsta. Častni gost pa je bil italijanski minister za trgovsko mornarico Cappa.
Po splovitvi so na čast italijanskega ministra za trgovsko mornarico priredili v Trstu posebno svečano kosilo, na katerem so bili prisotni vsi italijanski funkcionarji v Trstu poleg vodstva CRDA itd.. Tudi to priliko so vneti ireden. tisti s tržaškim županom n?, čelu uporabili za dokaj neokusne hvalnice italijanskega režima, ki menda zelo skrbi za tržaško pomorstvo in za tržaške ladjedelnice. Te izjave pa je omajal treznejši govor dr. ing. Smeraldija. direktorja
CRDA, ki je ob šampanjcu vnovič opozoril na težaven položaj tržaških ladjedelnic in izrazil željo po novih ukrepih za rešitev naraščajočih težav. Minister Cappa je v svojem odgovoru ponovno zagotovil, da so ladjedelnice v Trstu in Tržiču «stalen predmet ži-vahnil skrbi vlade«, da pa ni nikakega vzroka skrbeti za u-sodo teh ladjedelnic, ker je v njih menda položaj dober, Če že ne naravnost odličen. Ce diplomatski odgovor italijanskega ministra prevedemo v bolj razumljiv jezik, pridemo do logičnega zaključka, da italijanska vlada ne misli v bodoče posebej podpirati tržaških ladjedelnic in so zaradi tega skrbi direktorja CRDA (še bolj pa tržaških delavcev) še toliko bolj utemljene. Znano je namreč, da tržaške ladjedelnice ne morejo dobiti tujih naročil zaradi previsokih Straškov proizvodnje, za kar je kriv predrag italijanski material in so zato navezane na pomoč proračuna.
i veieseiE zaključen šele 28.1. m.!
V brk vsem dogovorom bo- j do padovanski velesejem zaključili šele 28. in ne 25. t. m„ kot je bilo dogovorjeno. Ker { se tržaški velesejem začne 28., bo marsikateremu razstavljavcu onemogočena udeležba* ali pa bo razno blago razstavljeno z občutno zamudo. To se bo močno poznalo pri pravočasni ureditvi razstavnih prostorov ter zna še bolj omajati ugled, ki ga uživa tržaški velesejem.
Danes ob 18.30 se bo sestal izvršni odbor velesejemske u-prave, kjer bodo razpravljali o novo nastalem položaju.
LJUBLJANSKO «MESTNO GLEDALIŠČE> V AVDITORIJU
Zdravniški pregledi otrok
za počitniške kolonije
Danes: v Sv. Križu ob 17. uri, v Nabrežini ob 17.30, na Kontovelu ob 18. uri.
V sredo 17. t. m.: v Lonjerju ob 16. uri. za Dolino in Boršt v Dolini ob 17 uri, na Plavjah ob 17.30.
V četrtek 18. t. m.: za Gropa-do in Bazovici ob 18. uri, na Opčinah ob 19. uri.
Mestni rajoni (okraji) imajo zdravniške preglede v torek in sredo od 10. do 12. ure.
Brez zdravniškega pregleda otrok ne bo mogel odpotovati!
Dve predstavi ((Srečnih dni)
Nihče od gledalcev se ni mogel izogniti čaru in svežini uprizoritve - Igralci so bili zopet in zopet klicani pred zastor
D
(Nadaljevanje s i. strani)
eMestno gledališčen je imelo z izborom Pugetove komedije «Srečni dnevi« za svoje gostovanje v Trstu dvakrat srečno roko. Prvič že zaradi Pugetove komedije same, ki ima v sebi čudoviti čar prve mladosti, in drugič zaradi režije, scene in zasedbe, ki so to občutje prve mladosti z vso prisrčnostjo u-resničile.
Najprej nekaj besed o Puge-tovi komediji sami. To je v resnici visoka pesem prvih ljubezenskih utripov mladih src, njihove radosti in tesnob, njihovih prvih tipanj v skrivnostni svet življenja in spoznanja. Tu nastopa šestorica mladih ljudi, od katerih je vsak po svoje enkraten in čudovito pogoden, naslikan jasno v vsej svoji mladostni nejasnosti, kar je ena najtežjih nalog za pisatelja. Tu so dialogi, ki jim redko najdeš v psihološki pogodljivosti enakih. Tu je
Prihod komisije
Socialistične internacionale
Včeraj popoldne je prispela iz Pariza v Trst komisija Socialistične internacionale, ki bo proučila vprašanje STO. V komisiji so tajnik mednarodnega urada angleške laburistične stranke Saul Rose, Ca-mille Huysmans in Henri Ri-bičre, člana glavnih vodstev belgijske in francoske socialistične stranke.
Kakor poroča agencija Ansa, je Camille Huysmans izjavil novinarjem, da bo komisija, ki je bila ustanovljena za proučevanje tržaškega vprašanja, upoštevajoč pri tem vse faktorje, posebno pa svobodno izraženo voljo prebivalstva, na podlagi poizvedovanj pripravila poročilo. Razne plati vprašanja bodo predložili v obširni in izpopolnjeni, toda rezervirani obliki konferenci Socialistične internacionale, ki bo od 15. do 20. julija v Stokhol-mu.
Za časa svojega bivanja v Trstu bodo delegati stopili v stik s krajevnimi civilnimi in vojaškimi oblastmi, z zastopniki političnih gibanj in predstavniki gospodarstva v coni A. Sestali se bodo tudi z zastopniki istrskega CLN. Danes bodo komisijo sprejeli angleški, ameriški in italijanski svetovalec pri ZVU.
Komisija pa ne pojde v cono B, ker niso, kakor je dejal tov. Dedijer na svojem predavanju v Ljubljani, vprašali za mnenje, če je treba ustanoviti tako komisijo, niti Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije niti Zvezo komunistov Jugoslavije. Ze sam u-krep Socialistične internacionale o imenovanju omenjene komisije je napravil zelo negativen vtis na jugoslovansko javno mnenje, ker se je Socialistična internacionala lotila tega meddržavnega vprašanja med Jugoslavijo in Italijo zelo enostransko izključno ob upo-I števanju koristi ene svoje čla-1 nice, Saragatove italijanske socialno demokratske stranke.
ZAPRTA CESTA
Občina javlja, da bo zaradi gradnje javnih kopališč in pralnice na Opčinah transverzala Ul. Alpini na odseku med številkama 119 in 135 od 18. t. m. do zaključka del zaprta za promet.
V ZNAMENJU PRIPRAV ZA IZVEDBO PLEBISCITA?
ODKRITJE ZALOGE CLN - ovskega orožfa
4 brzostrelke, 2 puški in 28 šaržerjev italijanskega izvora in avtomatična pištola nemškega izvora, vse v uporabnem stanju
Sinoči okoli 20. ure so v našem mestu slučajno odkrili večjo količino orožja v zelo dobro ohranjenem stanju, ki je bilo po vsej verjetnosti spravljeno za primer «potre-
perspektivni plan za gradnjo novih šolskih objektov.
Na seji so še sklenili, da bodo nagradili 13 učiteljev in 13 profesorjev iz slovenskih ter italijanskih osnovnih in sred-
be» od kakšnih bombašev s | njih šol.
Na Ul. Giusti, in sicer pred Grad Socerb obnavljajo
hišami označenimi s st. od 2 j	1	■
do 12, so se igrali otroci z žo- ; Pred kratkim so začeli ob-go ko je ta nenadoma v loku I navijati slikovito izletniško zletela čez cesto ter izginila. | točko Socerb, kjer stoji na pe-Njen lastnik 16-letni Edoardo j čini grad. Obnavljajo tudi ce-Marchi iz iste ulice št. 6, je ! sto do gradu. Za vsa ta dela pričel žogo iskati, pri čemer j ju dal okrajni gospodarski je na nasprotni strani ceste
UPRflŽANlE ROLJUN§KEGA KAMNOLOMA ŠE NI RfcŠENO
Protesti Boljunčanov
zaradi eksplozij v kamnolomu
Ob zadnjem razstreljevanju je dobila neka domačinka živčni napad - Kominformistična občinska uprava ni storila ničesar, da bi odstranila nevzdržno stanje
v četrtek dopoldne je Bo-1 jo povzroča razstreljevanje v ljuntane, ki so sicer vajeni I kamnolomu. ZVU je odgovori-
vsakodnevnih razstreljevanj v bližnjem kamnolomu, prestrašila močna eksplozija. Neka ženska je dobila od strahu živčni napad in so morali klicati avto RK, medtem ko so se ljudje zbrali v bližini kamnoloma ter ostro protestirali proti nedopustnim metodam, ki jih uporabljalo v kamnolomu, ko razstreljujejo skale.
Eksplozijo, ki je močno pretresla bližnje hiše, je tamre-povzročila mina, ki so jo razstrelili v spodnjem delu oo-ljunškega kamnoloma. Čeprav je naš dnevnik že večkrat pisal o problemu tega kamnoloma in je glasilo kominform:-stične občinske uprave pred več kot sedmimi meseci pisalo da bo problem rešen v splošno zadovoljstvo prebivalstva, se to do danes ni zgodilo ter je ostalo vse po starem. Ropotanje, ki ga povzročajo drobilci kamenja, je isto kot prej, prahu je toliko, da morajo biti ckna bližnjih pa tudi oddaljenejših hiš tudi v, najhujši vročini zaprta, življenja vaščanov, predvsem pa otrok, so zaradi ob eksplozijah le^" čega kamenja v nevarnosti, da ne govorimo o škodi na vrtovih itd. Precejšnjo materialno škodo trpijo lastniki bližnjih hiš, saj so njihove hiše že popolnoma razmajane, po stropih in v zidovju so razpoke, ki jih sicer sproti popravljajo, a ne pomaga dosti.
Pred časom so vaščani poslali vlogo na ZVU, ki jo je podpisalo 120 gospodarjev, v ■kateri so zahtevali, naj posebna komisija ugotovi škodo, ki
la, da je razčiščenje te zadeve v kompetenci občine in so se vaščani zaradi tega ponovno obrnili na občino. Zupan je izjavil, da bo lastnik kamnoloma predelal vse naprave ter da bodo v bodoče vse nevšečnosti odpravljene. Kot vidimo, je ostalo le pri obljubi.
Menimo, da je skrajni čas, da občinska uprava podvzame
kjer je tovarna likerjev «Ba ker», odkril med zidom in cesto približno 60 cm širok in 4 do 5 m globok vmesni prostor. Na dnu tega prostora je videl večji zavoj in ker mu je postala stvar sumljiva, je o najdbi obvestil druge ljudi. Nekdo je telefonično poklical policijo, ki je kmalu nato prišla na mesto. Zaradi prevelike globine se policisti niso mogli spustiti do skrivnostnega zavoja in so poklicali na pomoč gasilce. Ti so prišli z lestvo, po kateri so se spustili v globino ter iz nje prinesli težak, v papir zaviti zavoj. Seveda so ga takoj odprli in presenečeni obstali; v zavoju so bile namreč 4 italijanske brzostrelke znamke «Beretta» kal. 9, 2 puški kal. 6,5, prav tako italijanskega izvora modela «91», nemška avtomatična pištola kal. 9, 28 šaržerjev za puško ka. 6,5, od katerih je imel vsak po 6 patronov ter še dva izstrelka.
Po prvi preiskavi so ugotovili, da je orožje v dobro ohranjenem stanju in po ovoju sodeč, ni moglo ležati v skrivališču več kot nekaj dni. Orožje so odnesli na glavno policijsko postajo, medtem ko je policija uvedla preiskavo. Upamo, da se ne bo končala tako,-kot so se končale vse tovrstne preiskave do sedaj.
Vsekakor pa bilo prav in koristno, da bi organizatorji gibanja komisije «Socialistične internacionale* za preiskovanje tržaškega vprašanja okrog PSVG in okrog ezulskega CLN, ki bodo komisiji dostavljali, ((dokaze o terorju* v Istri — o tej najdbi orožja in o vseh prejšnjih, kakor tudi o raznih atentatih na demokratične sedeže in ljudi obvestili komisijo, da se bo pri svojem delu laže orientirala.
Predsednik cone
obiskuje okoliške občine
Včeraj dopoldne je predsednik cone dr. Miceli obiskal de-vinsko-nabrežinsko in zgoniško občino, ter tako vrnil nedavna vljudnostna obiska obeh županov. Popoldne je obiskal tudi miljsko občino.
svet na razpolago tri in pol milijona dinarjev. S Socerba je krasen razgled na Trst iri okolico in bo ta kraj nedvomno izredno privlačna točka za tuje in domače izletnike.
V gradu bo gostom na razpolago tudi udobna restavracija. Gradbena dela, ki jih opravlja podjetje «Prvi maj* iz Kopra s približno 25 delavci, bodo končana konec tega meseca.
Pod tramvaj iz sentimentalnih razlogov
52-letni uslužbenec pri Ace-gat Silvio Centa iz Ul. Biaso-letto je v ponedeljek okoli 1. ure ponoči vozil tramvaj št. 3 proti remizi v Ul. Margherita, ko je opazil mlado dekle, ki se je s pločnika skokoma pognalo pred vozilo. Sprevodnik je takoj zavrl, vendar je tramvaj zaradi bližine dekle oplazil in je odletela na tla.
Z rešilnim avtom so dekle, identificirano za 20-letno Lu-ciano Obram iz Lonjerske ceste 22, odpeljali v bolnico, kjer so jo zaradi ran na rokah in prask po rokah sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na I. kirurškem oddelku.
Obramova je v bolnici izjavila, da je hotela iz sentimentalnih razlogov v smrt. Kratka preiskava je ugotovila, da je Obramova stala s svojim zaročencem v Drevoredu R. Sanzio nasproti športnega igrišča pri Sv. Ivanu. Ko je dekle opazilo tramvaj, se je pognalo proti tračnicam v upanju, da se ji bo naklep posrečil.
pripeljali v bolnico z rešilnim avtom RK.
Zdravniki so ji ugotovili za-strupljenje zaradi prevelikega zaužitja uspevalnih praškov. Ker Airoldova ne govori, so zaslišali 65-letno Marijo Fonta-not por. Pasi iz UL dello Sco-glio, pri kateri je Airoldova bivala zadnje tri dni. Pasijeva je izjavila, da je Airoldova zaužila veliko število tablet «Medolina», da bi pregnala nespečnost. Doza je bila prevelika in je žensko ne le omamila, temveč spravila v resno Življenjsko nevarnost
Grussich podlegel
V noči med soboto in nedeljo je na II. kirurškem oddelku podlegel poškodbam Gio-vanni Crussich, katerega je bratov tovornik na Trgu Li-berta stisnil k zidu.
preprosta, a neskončno ganljiva zgodba mladih src, ki iščejo izhoda iz svojih pubertetnih stisk.
Prevod, ki ga je oskrbel pisatelj Ciril Kosmač, učinkuje pristno, lahko govorljivo in psihološko precizno.
Mladi režiser Mirko Mahnič, ki je obenem lektor pri ljubljanski Drami, je v gledališkem listu zapisal v svojih ((Zapiskih med delom» nekaj pogumnih in za nas tudi novih misli o gledališki umetnosti nasploh in o režiji posebej. Rad bi nekatere njegove točne opazke navedel, a mi stiska s prostorom tega ne dopušča. Vsekakor sem mu hvaležen za lepe in pravilne besede, ki jih je šzapisal o pokojnem slovenskem igralcu Franu Lipahu, besede, ki so mi ponoven dokaz, da se mora prej ali slej uveljaviti vse, 'kar je bilo pozitivnega ustvarjenega, pa čeprav po smrti.
Mahničeva režija se ne drži nobenih šablon. Mahniču gre za čim večjo neposrednost, pristnost in sproščenost igralčevega izraza. Dosegel je v veliki meri tisto neposrednost in prisrčnost, o kateri govori v svojih «Zapiskih med delom«.
Okusno in sveže učinkujejo scene in kostumi mladega slikarja in scenografa Milana Butine,
Med igralkami in igralci, med to šestorico živih, pristnih ljudi — komu bi dal prednost? Vsa njihova igra je naravnost postavljena na čim večjo prisrčnost, pristnost in neposrednost. Med seboj učinkujejo dobro vigrano, njihovi dialogi so živi, pri njih zares občutiš, da govorijo drug drugemu, da reagirajo med seboj tako, kot bi reagirali v življenju in ne na odru.
Tu je očarljiva šestnajstletna Pernette, ki ji je dala Julka Staričeva dušo in podobo. Pri njej si čutil, da na odru živi, da bi bila lahko prav taka tudi v življenju.
Tu je osemnajstletna Ma-rianne, ki jo je na odru oživila z vsem mladostnim žarom Iva Zupančičeva.
Tu je že nekoliko resnobnej-ša Francine, ki jo je z veliko diskretnostjo in samoobvlada-nostjo podala naša rojakinja iz Lonjerja Slavka Glavinova.
V vlogi Oliviera se nam je po več letih ponovno predstavil, ves mladosten in ognjevit, nekdanji član našega ansambla, sedaj direktor «Mestnega gledališča«, Jože Tiran.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Z UKRADENIM AVTOM
vozil proti predpisom
Le pol ure po tatvini je policija prijela tatu v trenutku, ko je vozil v prepovedani smeri
22. aprila tega leta okoli 1.30 I da Bassija, ki je bil ukraden
ponoči je neki avto z veliko I kake pol ure prej.
Zaradi uspavalnih praškov v Življenjski nevarnosti
Zgodaj zjutraj so že v resnem stanju sprejeli na I. zdravniškem oddelku 47-letno zaužitja uspavalnih praškov, di iz Ul. de Amicis, katero so
hitrostjo švignil mimo policijskega avtomobila, ki je vozil po Ul. U.dine. policijskim agentom, ki so bili že obveščeni o tatvini nekega avta, se je velika hitrost zazdela sumljiva in ker je neznani avto vozil po enosmerni cesti v prepovedani smeri, so se agenti pognali za hitrim vozilom in obenem z raznimi signali opozarjali šoferja naj se ustavi. Toda vsa znamenja so bila bob v steno; šofer je nemoteno^ nadaljeval svojo drzno vožnjo. Tedaj so se agenti razjezili in policijski šofer je z vso silo pognal svoje vozilo po cesti,
Bassi je namreč okoli 1. ure ponoči pustil svoj avto na Ul. Carducci in ko se je vrnil ponj, ga ni bilo več. Tatvino je takoj prijavil policiji, ki je o zadevi obvestila vse patrulje v službi.
Na policiji je Comparini priznal tatvino, vendar se je izgovarjal, da je bil pijan in da si je zaželel izleta. Isto je seveda potrdil tudi pred sodiščem, medtem ko je Rossi izjavil," da je tistega večera že spal v ljudskem prenočišču, ko je ga Comparini prebudil in ga povabil na izlet z vozilom, o katerem pa ni vedel da
Zaspanost pubertetnika je z očarljivo pristnostjo mladostne nebogljenosti podal mladi igralec Milan Kalan.
Letalca Michela nam je notranje doživeto in s simpatično toplino v nastopu, ki je bil kdaj morda nekoliko čez mero zadržan, predstavil naš rojak in igralec «Mestnega gledališča« Angel Arčon.
Nihče od gledalcev se ni mogel izogniti čaru in svežini u-prizoritve te tople in prisrčne francoske komedije. Igralci so bili zopet in zopet klicani pred zastor.
Za zaključek naj poudarim: Avditorij nima primernega odra za gledališke nastope. Slovenci v Trstu krvavo potrebujemo gledališko dvorano, ki bo naša tast. Ko jo bomo imeli, bodo podobna za nas nenavadno dragocena gostovanja lahko čim bolj pogosta. Potrebujemo jih, želimo si jih. S to željo kličemo simpatičnim umetnikom ((Mestnega gledališčan: Na svidenje!
VLADIMIR BARTOL (kbitirk ra ptaočiEI)
Komorni koncert Glasbene Matice
V četrtek 11. t. m. je bil v mali dvorani v Ulici R. Manna intimen koncert, na katerem so nam pianisti Damijana Bratuževa, Gabrijel Devetak in dr. Gojmir Demšar ter klarinetist Sergij Volpi prikazali nekaj stvaritev ;z nemške literature. Čeprav je bil koncert po svojem zunanjem videzu v skromnih oblikah, je vendarle predstavljal za tržaške Slovence nekaj — upoštevajoč razmere — svojevrstnega. Tako smo uvodoma slišali Mozartovo sonato za dva klavirja v D-duru, ki sta nam jo podala Bratuževa in dr. Demšar. Prozorna Mozartova melodika je našla v obeh izvajalcih tehnično dobro pripravljena in klasično glasbo razumevajoča interpreta. Skupna igra — oz. dvogovor obeh klavirjev — je bila, če izvzamemo morda nekaj začetnih kolebanj, vseskozi zlita in enotna. Oba pianista poznamo Iz številnih koncertov v dvoranah in radiu in zdi se mi odveč spuščati se še v njihove individualne pianistične vrline.
Goriški rojak Gabrijel Devetak nam je podal Beethovnovo sonato v d-moiu s prav beethovensko dramatičnostjo. Posebno nas je prevzela bogastvo barv, ki jih zna izvabljati iz instrumenta. Njegova igra je bila res doživeta.
Končno se nam je predstavil — prvič na koncertu — mladi in marljivi klarinetist Sergej Volpi z Brahmsovo sonato v F-duru za klarinet in klavir. Skladba ni pisana več na stari način za solista ob «spremljevanju» klavirja, temveč je to pravzaprav duet. kjer sta Si oba instrumenta enakovredna; saj ima celo klarinet mestoma čisto dopolnilno vlogo medtem ko ima glavno besedo klavir. Klari-| netist je pokazal s svojim igranjem lepo tehniko in primerno glasbeno razumevanje. Pri klavirju je sodeloval dr. Demšar, ki je s klarinetistom ustvarjal skladno celoto.
Čeprav spored res ni bil tak, da bi izvabljal v večjo dvorano široko publiko ter ga more uživati le tisti, ki ima za seboj ze dolgoletno tradicijo obiskovanja koncertov, so bile vendarle skladbe izvedene tako, da bi zaslužile širši okvir. V mali dvorani se je zbralo vseeno lepo število ljubiteljev in — kar je važno — odraslih gojencev šole Glasbene Matice, ki so cel spored hvaležno sprejemali. In glede tega je ta koncert tudi prispeval svoj delež v graditvi slovenske glasbene kulture v Trstu in izobrazbi našega glasbenega naraščaja. Glasbeni Matici bi le priporočal, da bi v prihodnji sezoni še večkrat priredila take koncerte.
vu
Prosvetno društvo VOJKA SMUC
prireja 27., 28., 29. junija 1953
izlet v
LJUBLJANO
na obisk Opere in Drame
Vpisovanje od ponedeljka 15. junija do vključno 19. Junija 1953
11. in 12. julija 1953 izlet s parnikom na
FESTIVAL V PULI
Predstava v areni; Gounod; FAUST
Vpisovanje od 24. junija do vključno 2. julija dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul.
Roma-II
Naročnino najlaže poravnaš na upravi
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 20-III Tel. 73-38
dokler ni prehitel drvečega je ukradeno avta in mu zaprl pot. Iz ustav- | Sodišče pa ni hotelo upošte-ljenega avta sta izstopila 23- j vati Comparinijevih izgovorov, letni Gino Comparini in 22- | še posebno ne, ker so ga obtožili letni Armando Rossi, katera j poleg tatvine tudi, da je vozil
so naravno odpeljali na policijo, še posebno ko so agenti opazili, da sta se mladeniča vozila na avtu, last Ferdinan-
potrebne ukrepe, ki naj prisi-	 ____________   _^T\
lij o lastnika kamnoloma, da	(|J JUGOSLOVANSKE CONE STOJ
spoštuje najemninsko pogod- ;	»--------—-------------
bo. Prav tako bi bilo prav, da si položaj ogleda komisija ZVU, in sicer na podlagi policijskih zapisnikov, ki jih ne manjka iz zadnje dobe obratovanja koninoloma. Ce pa ne pomaga noben ukrep, tedaj mora občina v interesu vaščanov ukiniti najemninsko pogodbo, saj je škoda, ki jo povzroča obratovanje kamnoloma, dosti večja od tistih 100.000 lir. ki jih dobiva občina za enoletno najemnino.
Smrtna nesreča britanskega vojaka
TRST. 15. (PR-BETFOR) —
Ponesrečeni britanski vojak ki ga je preteklo soboto ponoči do smrti povozil avto, je bil 22-letni saper Arthur Railton, doma iz Edgeleya, Stockport, v grofiji Chčshire.
AVTO PODRL
4-letnega otroka
Fantek je bil sam na cesti, ki nima pločnikov. Njegovo stanje je resno
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAlabarda, ul. dellTstria 7; De Leltenburg, Trg S. Giovannl 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren-dini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Ha-rabaglla v Barkovljah in Nlcoli v Skednju.
V trenutku ko je 32-letni Giovanni Rolli od Sv. M.M. Sp. včeraj ob 18.50 za volanom ^	„|	svojega avta privozil iz Ul.
Učiteljišče IZ rortoroza Ronchetto v Ul. De Marchi je I	„	nepričakovano	podrl	na	tla
bodo preselili v Koper
Na zadnji seji sveta, za kulturo in prosveto pri Okrajnem ljudskem odboru so razpravljali o materialnih vprašanjih šolstva Med drugim so sklenili preseliti učiteljišče iz Portoroža v prostore koprskega liceja. To nerekuje potreba, da bo učiteljišče v, središču, kjer bodo gojenci lahko praktično vadili v osnovnih šolah. Poleg tega bosta s preselitvijo sproščeni v Portorožu dve stavbi, ki bosta lahko služili turizmu.
Sklep bodo predložili v potrditev še zasedanju okrajnega ljudskega odbora.
Za potrebe učiteljišča pa bo čimprej potrebna nova zgradba V ta namen bodo predlagali naj bi dal okrajni ljudski ’ odbor čimprej potrebna denarna sredstva.
Na seji so tudi govorili o planu investicij za šolstvo v letu 1954, potem pa so pooblastili odbor za materialna vprašanja, da bo izdelal večletni
nepričakovano podrl nekega otroka, ki je obležal nezavesten na mestu.
Rolli je takoj ustavil vozilo, naložil otroka in ga z vso hitrostjo odpeljal v bolnico, kjer so ga identificirali za 4-letnega Ferdinanda Ambrosia-na iz Ul. Roncheto 13.
Fantka, ki so mu ugotovili veliko podplutbo na sencih glave z verjetnimi lobanjskimi poškodbami so zdravniki takoj poslali na II. kirurški oddelek, kjer so ga tudi pridržali.
Njegovo stanje je zelo resno, vendar bodo zdravniki poskusili vse, da mu rešijo življenje. V trenutku nesreče je bil mali Ambrosid brez spremstva na cesti, ki nima niti pločnikov.
S «ToDOlinom» v obcestne kamne /
Med vožnjo s svojim topo-linom po cesti, ki z Opčin pelje proti obmejnemu bloku, je
25-letna Mara Visalli z Opčin hotela preprečiti trčenje z nekim kolesarjem ter je zato zavila proti levi strani ceste. Toda zavoj je bil preoster in je pri tem podrla kar tri obcestne kamne, nakar se je avto zvrnil na levo stran. Sunek je bil tako močan, da je Visal-lijevo vrglo iz avta na cesto, kjer je obležala, dokler je niso odpeljali z rešilnim avtonv v bolnico. Tu pa so ji ugotovili le lažje praske na rokah in ranč na nosu, zakar so ji samo nudili prvo pomoč in jo nato poslali domov, kjer se bo morala sama zdraviti kakih 7 dni.
avto pijan in brez šoferskega dovoljenja. Zaradi tega so ga obsodili za tatvino na 1 leto in 6 mesecev zapora ter na 18.000 lir denarne kazni, za ostala dva prekrška pa na 7 mesecev pripora in na 10.000 lir globe. Rossija pa je sodišče oprostilo.
Preds. - Zulmin, tož. - Pasco-li, zapis. - Magliacca, obramba - odv. Sferco.
Na prijatelja je skoči'
Nekaj minut pred 12. uro so včeraj z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 17-letnega Gianantonia Alzetto iz Ul. sv. Frančiška 4. katerega so zaradi izpaha desnega ramena sprejeli na ortopedskem oddelku.
Alzetta je zdravnikom izjavil, da je med plavanjem v kopališču Ausonia padel nanj njegov prijatelj, ki je trenutek prej skočil s skakalnega stolpa Okreval bo v 6 dneh.
IZPRED
KAZENSKEGA SODISCA
Za zaprtimi vrati
Včeraj se je za zaprtimi vrati zagovarjala 23-letna Romana Plahuta iz Ul. Laghi št. 2, katero so obtožili nenravnih dejanj s komaj 6-letnim otrokom. Ob koncu razprave je sodišče obsodilo dekle na 2 leti in 2 meseca zapora.
Preds. - Zulmin, tož. - Pa-scoli, zapis. - Magliacca, obramba. odv. Berton.
Uradne objave
OBNOVITEV IN UVEDBA KONCESIJ ZA ZAČASNI UVOZ
Zavezniška vojaška uprava je obnovila In uvedla razne koncesije za začasni uvoz različnega blaga, vključno odpadke svile, bombažni linters, volnene Izdelke, stavbni les, surovo in obdelano bakreno, bronasto In medeninasto žico, na anglo-amerlško področje Svobodnega tržaškega ozemlja. O tem govori ukaz ZVU št. 85, ki je bil podpisan 9. junija 1953 In bo v veljavi od dneva objave v Uradnem listu.
UREDBE O LEKARNAH «DI DIRITTO REALE« Zavezniška vojaška uprava je podaljšala rok o odpravi pravice do obratovanja lekarn iidi dlritto reale«, (privilegiranih za 30 let) na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. V ta namen je bil 12. Junija 1953 podpisan ukaz ZVU št. 86.
«PEPELKA»
v Avditoriju
Včerajšnja šolska prireditev v Avditoriju je bila za malčke pravi praznik. Slovenska sve-toivanska osnovna šola je pokazala, da njenim učencem ne primanjkuje igralskega talenta; zato ni čudo, da so dosegli s ' pravljično igro «Pepelka» velik uspeh. Avditorij sam je bil natrpan, tako da sta na marsikaterem sedežu sedela kar po dva otroka. Prireditve se je udeležilo tudi veliko število mamic, ki se niso nič manj zabavale kakor njihovi otroci. Ze ob začetku je glasnik (Marko Kravos iz 4. razreda) s svojim lepim nastopom vzbudil pozornost občinstva, ki je z vedno večjo napetostjo sledilo poteku pravljične igre. Se posebej naj omenimo Pe-pelko, Nedo Mjot iz 4. razreda in Norčka. Aljošo Coka iz 3. razreda, ki sta se res odrezala. Q nastopu Norčka smo čuli še po končani prireditvi med občinstvom izraze pohvale. Sicer pa so se odlikovali vsi nastopajoči.
Mnogo so pripomogla k pemu uspehu primerna oblačila in učinkovita osvetljava. Seveda ne smemo pozabiti, da gre zasluga za uspeh tudi učiteljem in staršem. Qb tem lepem nastopu želimo, da bi naši otroci lahko še večkrat preživeli tak lep večer, kot je bil sinoči v Avditoriju.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. In 15. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 13 oseb, poroki pa sta bili dve.
POROČILI SO SE: uradnik Tulilo Salonicchio in gospodinja Lu-cia Israel, učitelj dr. Adolfo Steindler in uradnica Nerea Zuc-cheri.
UMRLI SO: 76-letna Marianna Kalusa, 59-letnl Sergio Regglo, 75-letni Enrico Spagnoletti, 66-letni Vittorio Cozzl, 60-letni Ar-turo Flnazzer, 72-1 etn i Giuseppe Meton, 77-letni Antonio Sigulin, 42-letna Lucia Pugliese por. Fop-da, 71-letnl Giovannl Severi, 55-letni Giovanni Antoninl, 71-letna Teresa Gemmata por. Palmalun-go, 76-letna Elisa Trevisan por. Peressini, 32-letni Giovannl Kru-sicb.
Ljudska prosveta
Občni zbor
Glasbene Matice v Trstu
bo v nedeljo 21. junija ob 8.30
v Ul. Roma 15-11 s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora
3. Poročila a) predsednika
b) tajnika
c) blagajnika č) ravnatelja šole
d) nadz. odbora
4. Volitve novega odbora
5. Razno
Ako ob napovedani uri ne bo navzočih toliko članov, kolikor je potrebno, da je občni zbor sklepčen, se bo ta vršil pol ure pozneje ob vsakem številu prisotnih.
IZLET PDT
na Porezen in Crno prst dne 28 in 29. t. m. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli I-II, tel. 94-61, med 18. in 19. uro do 18. t. m.
MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE
organizira 28. in 29. t. m. dvodnevni izlet v Opatijo. Vpisovanj^ na sedežu od 19. do 21. ure do vključno 18. t. m.
MOTOKLUB (SKEDENJ«
organizira 28. in 29. t. m. izlet v Ljubljano in na Bled s povratkom skozi Sv. Lucijo in Vipavo. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 19. do 20. ure do 18. t. m.
PD ((SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi dvodnevni izlet 28. in 29. junija fp izviru Soče v dolino Trente. Vpisovanje pn Mirku Švabu samo še danes. Pohitite z vpisi zaradi omejenega števila mest.
MOTOKLUB nAMATORI«
organizira motociklistične izlete v dneh 28. in 29 junija v Poreč-Pulj, Ljubljano in na Blejsko jezero ter na Reko in v Crikvenico. Vpisovanje samo za člane na sedežu od 17. do 19. ure do srede 17. t. m.
IZLET V NOVO GOR9CO
Motoklub «Mladost» Nabrežina organizira 28. t. m. enodnevni izlet v Novo Gorico. Vpisovanje na sedežu motokluba v jredah in pet. kih v večernih urah in se zaključi 20. t. m.
MOTOKLUB ((ADRIA«
IZ DOLINE
organizira 28. t. m. izlet z motornimi vozili v Opatijo ob priliki internacionalnih motornih dirk. Vpisovanje vsak dan v večernih urah na sedežu v Dolini do 18. t. m. Vabljeni vsi člani motokluba, da se izleta udeležijo.
IZLET V CERKNO
ASI2Z III. okraja obvešča, da je zaradi tehničnih ovir izlet v Cerkno, ki je imel biti 21. t. m., preložen na 26. julija t. 1. Cas vpisovanja bomo javili naknadno.
Razna obvestila
PEDAGOŠKI ODSEK ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV
prireja v velikih počitnicah pedagoški tečaj v Ljubljani, za katerega je na razpolago 15 mest. Vabljeni so zlasti mlajši učitelji, ki še niso bili na tečaju in tisti, ki so obiskovali italijanska učiteljišča.
Prijave se sprejemajo na sedežu ZPD, Ul. Roma 15-11 do 15. junija.
OBVESTILO
Vse one, ki si želijo udeležiti natečaja za mesta suplentk v občinskih otroških vrtcih, morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir opremljeno z diplomo in drugimi potrebnimi listinami do 12. ure 27. Junija t. 1. v sobi štev. 32 mestne palače.
Podrobnejše informacije dobite na tajništvu v sobi štev. 100 v drugem nadstropju tržakega županstva.
POSTNE VESTI
Uprava tržaške pošte sporoča, da bodo po 16. juniju obnovljene mednarodne poštne nakaznice za Madžarsko. Vrednost vsote mora biti nakazana na obeh straneh v italijanščini. Najvišji dovoljeni znesek znaša 20.000 lir.
POSEBNE ZNAMKE
ZA TRANSPORT PAKETOV
Od prvega julija dalje bodo za Plačevanje takse za transport paketov, ki pripada poštni upravi, uvedene posebe znamke, ki jih bo dobiti pri vseh poštnih uradih.
Arcobaleno. 16.30: “^f^pfeVre
ka», Eric Von Sroheim, F‘«r
Astra° Rojan. 16.30: «P°£ftrl“ vrača*. Jolly Gray. B Campbell.	irralli-
Grattacielo. 16.00: <lDan^ronanju
ca», barvni film o kronanju
Elizabete II.	, i# Gi-
Alabarda. 16.30: »Drugi «as‘”’ anil na Lollobrigida, Elisa CeB Amedeo Nazzari. V. De srceJ) Ariston. 16.00:	»Samotni0	,
Ronald Reagan, Patricia ■ p. Armonia. 14.30:	“Kapit:al' bjven
Laurie, R. Hudson. barvni film.	... „h«,ja»,
Aurora. 16.30: «Svet jih °Miadi-Alida Valli, A. Nazzari- m ni izpod 16 let prepoveo«» Garibaldi. 15.00: «Morsk 15 Wallace Beery, C. Morris- ^ Impero. 16.15:	“Nesmrtne j
d i j e», Pierre Cressoy, Caria Poggio. Glasbeni film- Mveru», Ideale. 16.00: «Ovira na =ev A. Nazzari, L. Trenker. ivKa*, Italia. 16.00: (Nagajiva. » Ma. Viale. 16.00: «Tretja z desnem j. ria Litto. Sodeluje balet ou ske Opere.
Kino ob morju. Danes zah Ar(s, Massimo. 16.00: «Mata Harij.
ta Garbo, Ramon Novarro. ^ Moderno. 16.00: ((Jekleni wi,]j)i« volki*, Nancy Olson.
Holden, VVilliam Bendi*, m, Savona. 15.00:	«Nebeška
Van Johnson, J. Wym»- uto Secolo. 17.00: «0 sole ml» Gobbi.	.	aab<»!
Azzurro. 16.00: «Sin Ali -.rvtil Tony Curtis, P. Laurie. * film.	.	ijilS'
Belvedere. 16.00:	((Visoko...
stvo», R. Taylor, E Tay Marconi. 16.00: “Obsojen*,, Ford, Broderich Cravvfor0'-,,,,, Novo cine. 16.00: ((Priprto Barbara Hale, R. R001?1?.« Ma‘ Odeon 16.00: «Lovrač», ATU Gior-ria Ferrero, F. Maf»' 16 gio Albertazzi. Mladini let prepovedano. . ^,nec*> Radio. 16.00: ((Sijajni ftotk Robert Ryan. Claire ^ Barvni film.
KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.45: “^va y ga kliče oče*, Clifton vvenu, Crai-n, Myrna Loy. inhezni Grad Sv. Just. 21.00: “K^jcel.
nimam, toda toda*. R- ,rce», Ponzlana. 20.30: «Moje P.m/s.
Susan Hayward, D. An?r orel*, Paradlso. 20.30:	«Morski
Gary Cooper.	r.u5tu»,
Rojam. 20.30: ((Legenda o Nelly Corradi, G. Matter
TOREK, 16. junija
1953
5.30
JIIHOSbOVASS/15 CON K TK»7»
254,6 m ali 178 KC
poro«11,?
Poročila. 7.00
h’. I-1', A1 razgleda
7.10 Jutranja glasba. 13.30^P°^ 49
la. 14.30 Kulturni razgledu., it Slovenski oktet 17.30 Mel<» *j£i-filmov. 18.15 Vesele minut« >n. ne volje. 20.00 Puccini: « “ (j, dot* — opera v treh dejanj n> in 2. dejanje). 21.25 G1 lauK0 medigra. 23.10 Glasba » noč. 23.30 Zadnja poročna.
Titsr 11.
306.1 m ali 980 kC-seK
11.30 Lahki orkestri. I2:1, po vsakega nekaj. 13.00	-jas-željah. 14.15 Južnoameriška Sim-ba. 17.30 Plesna glasba. 18J3 l9.9> ski Korsakov: Šeherezada- 5 pe Tehnika in gospodarstvo. 1*- p3 stra glasba. 20.00 Pestra oP«‘0<5 glasba. 20.30 Aktualnosti- vf. Lahke melodije. 21.00 8er, jej-Dopust v Franciji, igra
23.00 Večerni ples. 23.32 P°* glasba.
T K S T I.	0(.
11.30 Operna glasba. 32-1 „ jptii ister A. Strappinija. 14-a.a .,irSi(0
kester A. Strappinija. virsi in pesmi. 19.20 Sodobno kia^, glasbo izvaja pianist N. D ger 20.25 Melodičen orkester .“-^oti-golija. 20.50 Irske pesmi ln vi. 23.30 Plesna glasba,
»LOVKNžJA
327.1 m. 202,1 m. 212.4 m
12.00 Pester opoldanski *{£ in slovenskih zborovskih skiu ^40 samospevov. 12.30 Poročim- \i Pojeta pionirska pevska ga-Trbovelj in Hrastnika m- . prebavni zvoki. 15.30 Kulturo cert gled. 16.10 Popoldanski kuj7.l° hrvatske simfonične gl35Pc: vaja-Slovenske narodne pesm1 ^-ncerj jo zbor in solisti 18.40' K ,5,18 violinista Uroša Prevorška- nti Zabavna glasba. 20.00 ,fr jgl*«' iz opere «Rop Lukrecije* . pj Z telje Benjamina Britten*- ‘^VetU-veselo pesmiio doma in P°
22.00 Poročila.
Rossetti. 16.30: «Upornik s črno krinko*, Philip Friend, VVanda Hendrix, Charles Coburn.
Excelsior 16.00: «Krila v vetru*, Esther Wililams, John Evans, Vivian Blaine. Barvni film.
Naztonale. 16.30: «Mož stoterih o-brazov*. Herbert Lorn, Mai Zet-terling.
Fllodrammatico. 16.30: »Ognjena skala*, Lew Ayres, M. Haxwell. Barvni film.
PLANINSKO
LETOVANJE
Tudi letos priredi ninsko društvo v svoje letovanje na BUB ^ v tedenskih izmenah
času od 12. julij*
6. septembra.
Pojasnila in vpis°van^ na sedežu PD v ^rstu,ei.
Ul. Machiavelli 13 ' 6491, vsak delavnik od do 19. ure.
ADEX iZLjjJ
28. in 29. junija l9*3
IZLET v
LJUBLJANO na BLED REKO PIVKO v OPATIJO POSTOJNO
ILIRSKO
BISTRICO n
Vpisovanje do 3®
,1 jn 12- JullJa 1953
IZLET y
PRIMORSKI dnevnik
— 3 —
16. junija
GOVOR PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE REPUBLIKE NA PROSLAVI OSVOBODITVE ISTRE
Besedam ne, delanjem verjamemo
. ie?Aiiisii2iiii
..
-
^ ~   , *:
(Nadaljevanje s I. strani)
ca xS- Zraven obelis.ka Pe<* Bermom, kjer počivajo zemeljski ostanki ljudskega bor-Vladimira Gortana iz Berma pri Pazinu, ki je 17. oktobra 1929 žrtvoval življenje za
svobodo Istre
Častna tribuna, s katere Je tov. Tito govori! množici ob odkritju spomenika
Vladimiru Gortanu
pl.	•	7---*
Maršal Tito se rokuje s tov. Deklevo in s tov. Štoko, ki se mu zahvaljujeta za njegove odločne besede, ki jih je izrekel o tržaškem vprašanju
Glede njihovega govoričenja, da se približujemo Rusom, mi dovolite, tovariši, da danes o tem malo več spregovorim, zato, ker ne le v Italiji, marveč tudi v ostalem svetu, zlonamerno, ponekod pa tudi s strahom in obotavljanjem izražajo dvome o tem, kako bomo zdaj reagirali na sovjetske mirovne geste, in ne verjamejo, da Sovjetska zveza res želi, da bi se odnošaji normalizirali. Drži, da se nam je Sovjetska zveza že malo nasmehnila, toda po tem smehljaju je ostala še nadalje namrgodena. Naš odpravnik poslov je bil pri Molotovu. To je protokolarni obisk, kakršne delajo predstavniki vseh dežel. Dalje, naše košarkarje so v Moskvi dokaj dobro sprejeli..In Sovjetska zveza je te dni izrazila željo, da bi poslanika spet izmenjali, to se pravi, da bi poslala svojega poslanika k nam, mi pa svojega v Moskvo. Vse to, tovariši, je dobro. To je v skladu z našimi težnjami in z našo politiko. Mi nikoli od leta 1948 do danes nismo rekli, da nikdar več ne bomo z njimi ničesar imeli, da ne želimo vsaj normalnih diplomatskih stikov. Mi smo rekli, da bi želeli, da bi prišlo v tem delu sveta vsaj do malo bolj normalnega stanja. In zdaj, če bi to ponudili, jim ne bomo odklonili. Mi bomo sprejeli ponudbo, da bi poslali poslanika k nam, mi pa v Moskvo, toda izmenjava poslanikov še ne pomeni normalizacije stikov, še ne pomeni zboljšanja stikov, v nobenem primeru. Tudi dežele, ki so naj večje sovražnice, imajo poslanike druga v drugi. To se zgodi pogosto, zlasti pa zadnje čase. Pod normalizacijo stikov razumemo nekaj drugega. Njim pa bo težko popraviti vse tisto, kar so nam storili. Ne verjamen, da bi kdajkoli mogli to popraviti, je pa marsikaj, česar do zdaj niso popravili, a bili bi lahko. N. pr. po Stalinovi smrti so se na naših mejah pomnožile agresivne akcije in incidenti. Od Stalinove smrti do danes jih je bilo 860.
Incidenti so se pomnožili
Pomnožili so se torej za polovico primerjavi z lanskim letom ko je bil Stalin še živ. Kaj to pomeni, tovariši? Mar naj jim, če se nam iz Moskve malo nasmehnejo, razprostrtih rok pohitimo naproti, v tem ko sami prek svojih satelitov še nadalje provocirajo našo deželo? Ne, tovariši, s tem nas ne bodo prevarili, ne bodo nas spravili v dobro voljo in zaslepili, da bi jim zdaj verjeli. Prav te dni sem rekel nekemu tujcu da osebno mislim, verujem pa, da misli tudi večina naših tovarišev in velikanska večina naših narodov, da jim po vsem tem, kar so nam v teh zadnjih štirih letih storili, nikoli več ne bomo mogli stoodstotno verjeti.
Tovariši in tovarišice! Številčno sem vam navedel incidente na mejah, pokazal sem vam, kako je s tem »zboljšanjem« stikov. Toda to »zboljšanje« se ne zrcali samo v tem, marveč tudi v pošiljanju vohunov in diverzantov v našo deželo. Vse to se ni zmanjšalo marveč ponekod iz nekaterih drugih držav še povečalo, in zato bomo mi vse to, kar so doslej počeli — in kar bodo morda še nadalje počeli — sprejemali kakor pravi latinski pregovor «Cum grano salis« (Z zrnom soli). Mi jim ne moremo stoodstotno verjeti Mar nam morejo povrniti vso škodo, ki so nam jo storili v gmotnem in m 'ralnem pogledu? Kako so nas obrekovali! Se zdaj smo v njihovih očeh fašistična dežela. Popačili so vso zgodovino te vojne, češ da se nismo borili in da so nam Nemci plačali, da bi se borili proti njim. Te neverjetne stvari so napisane v njihovih enciklopedijah. Iz starih enciklopedij so vrgli zgodovinska dejstva, v nove pa vpisali falzi-
fikate. K takšnim ljudem je treba pristopati z odprtimi očmi in dobro paziti, da spet ne bi nasedli in da se bi znašli v še težavnejšem položaju, v kakršnem smo. Nam so potrebni normalni stiki. Naj bodo formalni, toda nam so potrebni. Toda mi zdaj pričakujemo od njih da v dejanjih dokažejo, kako bodo te odnose normalizirali. Njihovim besedam ne verjamem, verjamem samo dejanjem.
Zakaj smo zmagali
Se nekaj. Tu je vendar neka stvar, ki je za nas z moralnega stališča dokaj razve-selj iva:
V tem štiri leta trajajočem boju smo zmagali. Mi smo ostali tu, resnica je zmagala! Vsemu svetu je zdaj jasno, v čem je stvar, jasno mu je, da ni res tisto, kar o nas govore, marveč tisto, kar mi govorimo. To je velika, lahko bi rekli, ena največjih dosedanjih zmag. Da smo jo izbojevali, se moramo zahvaliti samo enotnosti naših narodov in naše Partije.
Tovariši in tovarišice, to dokazuje, kako lahko mali narod, narod 17 milijonov, izbojuje zmago, če je enoten, če se zaveda svojih pravic in svoje moči, če je neomajen, če ne dopušča, da bi ga razni udarci in nezgode omajale. Mar bi bila minula vojna, ta strašna vojna v naši deželi, za nas uspešna, da nismo polagoma in čedalje bolj preraščali v enotno, monolitno celoto, ki je hotela izgnati okupatorja, ki ga je izgnala in upostavila svoj novi sistem? Mar bi mi v štirih le tih pod istim strašnim pritiskom in osamljeni od celega sveta, osamljeni kot oaza, vzdržali, da nismo bili enotni in odločeni, rajši izginiti kakor da bi se dali znova zasužnjiti? To enotnost, tovariši, čuvajte kot zenico svojega očesa! Jaz pa vam pravim, da bo to prineslo veliko srečo in blaginjo našim narodom, da bo naša dežela zgled mnogim narodom na svetu, kako se lahko narod, enoten in pripravljen na največje tegobe in žrtve postavi vsemu po robu in gre po poti napredka.
Nato je maršal Tito govoril o balkanskem paktu in poudaril, da gre za zvezo izključno obrambnega značaja in da bi bilo smešno misliti, da bi Turčija, Grčija in Jugoslavija hotele napasti SZ, ki ima 200 milijonov prebivalcev in najmočnejšo vojsko na svetu. Ta pakt more ovirati le onega, ki ima dejansko napadalne namene. Nato je nadaljeval:
Zato s tega mesta danes pravim, da so iluzorne razne propagandistične in zlonamerne spletke, katerih namen je, odvrniti nas od sporazuma, ki smo ga že sklenili. Ne, mi o-stanemo pri tem sporazumu, in napačno mislijo na Zahodu, da se mu bomo izneverili zato, ker želimo normalne diplomatske stike z Rusi. Normalni stiki niso odvisni od nas, marveč od Rusov, od Sovjetske zveze in njenih satelitov. Formalno so odvisno tudi od nas, toda normalizirati jih morajo oni, ne pa mi. Ce mislijo, da bo to spremenilo našo politiko do Zahoda, se motijo. Tisti, ki zlonamerno to delajo in ki bi nas radi izolirali od dosedanjih zaveznikov na Zahodu, se bodo v svojih računih zmotili. Tistim, ki grade svoje dvome na nepoučenosti, pa priporočamo, naj malo bolj verjamejo našim narodom.
Zvestoba zaveznikom
Naši narodi ne zaslužijo, da bi o njih dvomili. Naši narodi so dokazali, tako v najnovejši, kakor tudi v prejšnji zgodovini, da so vdani svojim zaveznikom. Mi ne obračamo plašča po vetru. Mi znamo svojo besedo držati. Mi smo zmeraj govorili resnico in vsakomur povedali v obraz, do kam lahko gremo in od kod naprej ne moremo.
Mi menimo, da nam atlantski pakt ni potreben. Tudi danes pravimo, da nam zaradi naših specifičnih pogojev ni
potreben m da bi nam več škodoval, kot koristil in da tudi oni od tega ne bi imeli več koristi, ali, če bi šlo za kaj drugega, bi še manj mogli pristopiti. toda mi lahko sodelujemo. Mi smo rekli, da smo na strani vseh, ki se bore proti agresiji, ki čuvajo mir na svetu. Ce se oni oborožujejo, ni-mamo_ nič' proti temu, ker se oborožujejo za ohranitev miru. Nikoli pa ne bomo na strani tistih, ki bi začeli agresivno ali preventivno vojno. Mi bomo na strani tistih, ki branijo mir, ki se bore proti agresorjem. Mi smo član svetovne skupnosti, mi imamo v Združenih narodih svoje predstavnike, mi bomo svoje obveznosti in dolžnosti vestno izpolnjevali, več Pa od nas ni treba pričakovati.
Ohraniti mirne živce
Zahodu lahko sporočim, naj ne bo nervozen. Sovjetska zveza zdaj malo popušča. Rekel bi, da vse to ni manever, kar ne more biti vse manever, marveč potreba, ker je prišla Sovjetska zveza v zagato. Potrebno je, da nekoliko spremeni svojo zunanjo politiko, da opusti tisto togo stalinsko linijo, ko se je hotel polastiti vsega sveta, ko sploh nobenemu malemu narodu ni priznaval pravice do obstoja, marveč je mislil, da lahko samo on s svojimi rdečimi bajoneti prinese svobodo narodu. Verjamem, da Sovjetska zveza res želi nekako popraviti svoje metode v zunanji politiki, nastopati nekoliko drugače. Skratka nekoliko popustiti, pozneje pa najbrž še bolj popustiti. Razume se. da ne morem verjeti, da se bo odrekla cilju, v tem oziru pač nimamo nobenih iluzij. Morda pa bo zadovoljna z manjšim. Velika dežela, ki je po drugi svetovni vojni krenila popolnoma po stopinjah imperializma, se svojemu cilju težko odpove. Dokler smatrajo silo za vodilni činitelj na svetu, ne verjamem, da bi se odrekli cilju, Naša’ dolžnost pa je storiti vse, kar je v naših močeh, da z vsemi deželami, tudi s Sovjetsko zvezo, vzpostavimo kolikor toliko dobre odnose, da na svojih mejah s satelitskimi deželami ne bomo imeli toliko težav, kakor jih imamo zdaj. Mi teh narodov ne sovražimo. Nam je žal. da je stalinska politika razbila tisto, kar smo gradili po 1945. letu, da bi nekako približali te narode drugega drugemu in dosegli -boljše sodelovanje med vsemi nami.^2al nam je, mislim pa, da je še bolj žal mnogim izmed njih, ki še niso izgubili glave, da niso hodili po lastni poti lastnega upravljanja na lastnih tleh. Tedaj bi bilo tudi prijateljstvo s Sovjetsko zvezo zares realna stvar.
To sem vam hotel povedati, tovariši in tovarišice. 2jelim, da bi bilo ljudstvo tega dela Istre prepričano, da je prišlo v skupnost s svojimi brati, ki ga ne smatrajo za nekaj postranskega, marveč za svoj del, ki je nam vsem pri srcu. Mi vsi želimo temu ljudstvu pomagati. Tu, v Istri, je treba se marsikaj storiti. Nekaj smo že storili in to sami veste. Toda v tem času, po vojni, v teh nekaj letih, ker smo podedovali strašno opustošen0 deželo smo morali storiti za zdai več’ za tiste kraje, kjer je bilo to najbolj potrebno. Naše gospodarstvo je bilo tako rekoč opu-stoseno. Industrije nismo imeli. Zdaj smo industrijo skorajda že zgradili. Letos zaključujemo glavno, težko industrijo. Zdaj začenjamo proizvajati.če-dalje_ več za potrebe ljudi, za zboljšanje življenjskega standarda. In lahko vam rečem, da bo imela Istra v prihodnje
ZA KAJ SO SE BORILI IN PADLI
Kot gost tržaške »Socialistične stranke deUa Venezia Giulia« se v Trstu mudi mednarodna socialistična komisija, ki naj prouči tržaško vprašanje. Prepričani smo, da Jih njihovi gostitelji ne bodo peljali ogledati si tudi tiste kraje, ki so za tržaško prebivalstvo zgodovinski. Zato jim bomo mj nudili nekaj kratkih toda izredno važnih pojasnil. Naša slika prikazuje strahoten nacifašistični zločin v Ul. Ghega, kjer so nacisti 23. aprila leta 1944 obesili 51 talcev, antifašistov, ki se niso spuščali v razna plebiscitarna reševanja tržaškega vprašanja, ampak so s svojo borbo odločno povedali, da hočejo živeti svobodno na svojih tleh
LEP USPEH DRAMSKE DRUŽIM OPENSKEGA PR0SVE1MGA KROŽKA
vaški svetniki«
prednost, ko bo treba tu kaj zgraditi ali kaj storiti, ker je Istra nam vsem draga tudi zdaj, ko smo jo iztrgali iz krempljev italijanskega faši zm®- Draga nam je po svoji mučeniški zgodovini, draga nam je po tem, ker so narodi Istre toliko stoletij znali u-braniti svojo nacionalnost, svoje nacionalno obeležje, svoje nacionalno lice.
Naj živi Istra!
Naj živi naša Federativna ljudska republika Jugoslavija!
Istrsl« ljudstvo posluša Mifir,	*;uu	XM»	PD	smtmm	kraju	.viadiniira	Gortana
Nove velike mlekarne v Jugoslaviji
Mednarodna organizacija U-NJCEF bo nudila Jugoslaviji podporo 205.000 dolarjev za zgraditev velikih mlekarn, in .sicer v Ljubljani za predelavo 80-000 litrov mleka na dan, v Novem mestu za 30.000 litrov in prav tako velike v Murski Soboti, razen tega pa bodo gradili mlekarne še v Prilepu, Zemunu, Nišu, Banjaluki in na Reki
* * *
Na jesenskem zagrebškem velesejmu bo razstavljalo osem držav kolektivno. Ze doslej se je priglasilo nad 150 razstavljavcev iz Zahodne Nemčije in prav toliko iz Avstrije, nad 60 iz Italije, okrog 20 iz Švice dn približno 100 iz Anglije. Kolektivno bodo razstavljale Avstrija, Belgija, Francija, Grčija, Nizozemska, Švica, Velika Britanija in ZDA. Letos bodo prvič razstavljali tudi mnogi novi razstavljavci iz ZDA, Turčije, Izraela, Švedske in Perzije.
* * *
Tudi v križevskem okraju iščejo nafto. Strokovnjaki geo-fizičnega zavoda iz Zagreba raziskujejo področje, ki obsega okrog 500 kv. km. Računajo da je na tem področju veliko ležišče nafte, ki ima zvezo z ležiščem v Medjimurju in pri Sumečatrih.
V petek zvečer so se člani dramske družine Prosvetnega krožka z Opčin predstavili do | mačemu, občinstvu s komedijo v treh dejanjih ((Trije vaški svetniki». Igra, ki jo je napisal Ivan Cesar, zajema snov iz kmečkega življenja in se dogaja v sobi potoškega župana Porente, ki je istočasno predsednik moralne komisije. V tej komisiji so tudi kolarski mojster Blaž Simec, pekovski mojster Peter Bavdek, učitelj Tine Štempihar in domači župni/c Janez Hrastar, ki na eni izmed sej v županovem stanovanju sporoči, da bodo prišla na dan 20 let stara ljubezenska pisma, ki naj bi jih pisal neki potošld vaščan. Zupan, ki je imel pred tisto dobo ljubezensko razmerje z neko Reziko, se napovedanih pisem ustraši, ker je prepričan, da so pisma njegova. Toda tudi pekovski in kolarski mojster nimata čiste vesti, in ta-ko pride na dan. da so vsi trije imeli razmerje z Reziko ter da so ji skozi dvajset let plačevali alimente, ki jih je Rezika od vsakega zahtevala kot posledico _ mladostne ljubezni. Trije vaški «svetniki» si ne vedo pomagati iz zagate, iz katere jih «reši» šele domači u-čitelj.
Učitelj je zaljubljen v župa. novo hčerko Fani ki mu ljubezen vrača, toda županja Urška noče o tem nič slišati. Nasprotuje Fanici, da bi vzela tistega, ki si ga je v srcu izbrala ter ji napove prihod bogatega ženina. ki ga ji je ona izbrala: Jakca, sina Bar. bare Laharnar, vdove z onkraj hribov. Toda Fani zaupa svojo srčno bolečino Marjanci, svoji najboljši prijateljici, ki namesto nje sprejme Jakca in se potem tudi zagleda va-nj. Tudi Jakcu je Marjanca všeč, ter je prepričan, da je to nevesta, ki mu jo je mati Barbara izbrala v dogovoru z županjo.
Toda učitelj ne zgubi poguma. Pride k županu in mu pokaže pisma, ki naj bi prispela po pošti in o katerih bi morali razpravljati na prihodnji se. ji moralne komisije. Zupan mu obljubi, da ne bo nasprotoval ženitvi svoje hčerke z njim, če pisma uniči. Učitelj pisma res sežge, toda župan prelomi svojo obljubo. Toda tudi učitelj ni od muh in mu pokaže drugi šop pisem ter pove, da je iz previdnosti sežgal le prazne kuverte, ki jih je kupil v trgovini. Zupan in ostala dva ((svetnika« sta zopet v škripcih, posebno še, ker je prišla Jakčeva mati Barbara, da pod. pišejo ženitveno pogodbo. Takrat pa pride na dan, da se je Jakec zagledal v Marjanco in ne v Fani, kar povzroči pre. p ir in mati Barbara, ki ji gre predvsem za sinovo srečo, zapusti ogorčena županovo hišo, seveda skupno z Jakcem in Marjanco.
Med razpletom igre se tudi zve, da Rezika sploh ni imela nobenega sina, ter da so ji vsi trije «svetniki» plačevali alimente prav po nepotrebnem. Učitelj tudi prizna, da kom-promitiranih pisem' sploh nikoli ni imel, kajti njegov prijatelj jih je pred časom uni-
Clani dramske družine Prosvetnega krožka z Opčin so pretekli petek z velikim uspehom predvajali komedijo v treh dejanjih «Trije vaški svetniki«
čil. da ne bi povzročila škandala. Tako se vse zgodba konča veselo, saj končno tudi mati županja pristanejo na poroko med Fanico in revnim učiteljem.
To je kratka vsebina komedije «Trije vaški svetniki», ki jo je režiral Milan Jereb. Vloge so bile precej zahtevne, toda lahko rečemo, da so se igralci vanje dobro vživeli ter prikazali dobro uigrano celoto. Morda je bilo v prvem dejanju pri nekaterih opaziti nekoliko negotovosti, toda to je več kot opravičljivo, posebno še če pomislimo, da so igralci prišli prvič na oder šele tri ure pred začetkom igre. Toda v naslednjih dveh dejanji h je tudi občutek negotovosti izginil.
Vlogo potoškega župana je preprečljivo in gotovo igral Anton Kalc, pri čemer mu je bila v vlogi ždpanje ustrezna partnerica Ivanka Dolenc. Ir-ma Škabar, v vlogi njune hčerke Fani, je pokazala zelo lepo igro, pri čemer je bilo videti, da ji odrske deske niso španska vas. Isto velja tudi za Marjanco, ki jo je igrala Neva
Kalin in za učitelja, ki ga je I oblikoval Viktor Furlan. Lika I
ostalih dveh ((svetnikov« sta zelo dobro podala Aleks Jerič in Pave) Ferluga, prav tako tudi Karel Boštjančič, ki je igral vlogo Jakca V krajših, a zato nič manj zahtevnih vlogah, so se prav dobro odrezali tudi Marcel Malalan kot župnik, Danilo Stubelj kot okraj-ni zdravnik, Ljudmila Sošič potovka in Jadranka Ferluga kot dekla Micka.
Najboljšo oceno o igri sami je med predstavo dalo občinstvo, ki je s sproščenim smehom in z največjim zanima, njem sledilo zapletenim dogajanjem. Prav zaradi tega je uspeh dramske družine toliko večji, pri čemer gre seveda v prvi vrsti zasluga režiserju Milanu Jerebu ,ki je znal kljub slabim pogojem predstaviti na splošno zelo posrečene kreacije.
Ob zaključku ne moremo mi. mo tega, da ne bi poudarili ve. lik odziv domačega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno kino dvora, no na Opčinah. Želeti bi bilo, da bi igro še ponovili, vendar ne samo na Opčinah, temveč tudi po drugih odrih našega a 1 področja in izven njega.
Mestno gledališče iz Ljubljane je gostovalo v nedeljo v Avditoriju
Predstavniki SNG in Dramatičnega društva se zahvaljujejo in čestitajo ansamblu Mestnega gledališča
Prizor iz zadnjega dejanja Pugetove komedije »Srečni dnevi« *
v uertUJu v
uprizoritvi Mestnega
VREME
Vremenska napoved za danes: napoveduje spremenljivo oblačno vreme. Proti večeru nekoliko večja oblačnost. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 22.6 stopinje; najnižja 16.9 stopinje.
TRST, torek 16. j oni) a 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas	na	sledeče
oddaje Jug. cone	Trsta,: 14.40
Slovenski oktet. --	Trst	II.: 18.15	Rimski	Korsaknv.	ben
rezada. — Trst I.:	19.20	Sodobno	klavirsko	glasbo	izv	1
pianist N. Ribalo. - Slovenija:	14.40 Pojeta pioni
pevska zbora iz Trbovelj in Hrastnika.
ZAKLJUČEN JE MEDNARODNI ŽENSKI KOŠARKARSKI TURNIR V BEOGRADU I z lahkoatletskih tekmovanj i PREOZflDNJa	JlJtiDSI.OI//IIUSKEGU\MiUUrr\Klll
Jugoslovanke SO Si osvojile prvo mesto 'Jugoslovanski lahkoatleti po dramatični borbi z italijansko ekipo so zopet dosegli lepe rezultate
Jugoslovanska športna publika je s ploskanjem pozdravljala lepe akcije italijanskih košarkaric - Na tretjem mestu je Belgija, ki ji sledita Avstrija in Švica
BEOGRAD, 15. — Zadnji dve tekmi na ženskem košarkarskem turnirju za pokal Beograda sta se končali z naslednjima rezultatoma:
Belgija - Švica 42 22 (11:16)
Jugoslavija-Italija 45:43 (17:25) po podaljšku 5’.
Z današnjo zmago nad odlično ekipo italijanskih košarkaric je jugoslovanska ženska ko- j Se tekmuje Btankers - Koen
irVnrclra rpnrP7Pntanra nsvn-
italijanski prvak Borletti, BSK iz Beograda, Padovasport in SAL iz Lugana.
Rezultati:	Borletti - BSK
61:59 (28:23); Padova,šport - Lu-gano 78:47 (32:23); BSK - Lu-gano 107:62; Borletti - Padovasport 58:56 (29:29)..
šarkarska reprezentanca osvojila pokal mesta Beograda, ki je bil razpisan za prvo mesto na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju. Zmaga je bila dosežena v hudi borbi, kjer je na koncu odločila borbenost in volja do zmage, ki je nadvladala tehniko in hitrost. Kljub sicer zasluženi emagi jugoslovanske ekipe pa moramo priznati, da je italijanska ženska reprezentanca pokazala na tem turnirju najboljšo igro in najdovršenejšo tehniko. Jugoslovanska športna publika je s številnimi a-plavzi pozdravljala lepe poteze italijanskih košarkaric. Seveda pa je tudi z navdušenim a-plavzom nagrajevala domače igralke, ki so v drugem polčasu prevzele iniciativo in z neverjetnim elanom zmanjševale razliko in končno dosegle neodločen rezultat. Potreben je bil še podaljšek 5 minut, v katerem so Jugoslovanke dosegle zmago.
Zmaga na mednarodnem turnirju v hudi konkurenci z izvrstnima ekipama Italijank in Belgijk je eden največjih u-spehov še mlade jugoslovanske košarke.
KONČNA LESTVICA
Jugoslavija
Italija
Belgija
Avstrija
Švica
199:133
233:131
151:151
95:170
99:192
V Abanu Borletti
V Abanu je bil košarkarski turnir, katerega se je udeležil
WASHER uspešni belgijski igralec
HILVERSUM, 15. — Holandska «leteča mati« Fanny Blan-krs-Koen je zmagala v teku na 80 m z zaprekami v času
11.4. Druga je bila Nemka Sander z 11.7, tretja Holandka Lust.
* * *
NFa slovenskem republiškem prvenstvu mladincev v atletiki je Celjanka Slamnikova v teku na 600 m dosegla čas 1.41.5, ki je nov državni rekord, pa tudi rezultat evropske vrednosti.
* * H<
Gordien premagal lnesa. Ameriški atlet Gordien je v metu diska premagal olimpijskega prvaka lnesa. Prvi je vrgel disk 56.74, drugi pa 54,98 m. Shelton je na istem tekmovanju preskočil 204 cm.
* * *
Češkoslovaški rekorder v metu krogle Jiri Skobla je spet izboljšal državni rekord z metom 17,31 m.
* * *
GLASGOW, 1/ — Nemec K. Haas je postavil nov evropski rekord na 440 yardov s ča_ som 47.2; prejšnji rekord je bil
47.4. Vendar pa v tej tekmi Haas ni zmagal, pač pa Ameri. čan Washburn, ki je tekel 47 sek.
V Camptonu v Kaliforniji je dosegel ameriški atlet Parry 0’Brien, olimpijski zmagovalec iz Helsinkov, nov svetovni rekord v metu krogle z rezultatom 18.04 m. Dosedanji rekord je pripadal prav tako 0’Brie-nu s točno 18 m, uradni svetovni rekord pa drži še vedno Fuchs s 17.95 m.
Lestvica najboljših metalcev krogle vseh časov izgleda sedaj takole:
18.04 0’Brien ZDA 1935 17.95 Fuchs ZDA 1950 1 17-68 Fonville ZDA 1948 17.48 Chandler ZDA 1950 17.41 Hooper ZDA 1952 17.40 Torrance ZDA 1934 17.39 Blozis ZDA 1952 17.32 Lampret ZDA 1949 17.31 Skobla CSR 1953 17.26 Maer ZDA 1952 17.28 Thompson ZDA 1948
Astrua zmagal v Romagni
V nedeljo je bila dirka po Romagni, v katera je zmagal Astrua. Sledili so mu Benedet-ti, Barozzi, Zuliani, Coletto, Scudellaro, Maggini, Conte, Ri-vola, Brasola E. itd. Dirke so se udeležili tudi Coppi, Bartali, Magni in drugi asi.
ZUERICH, 1?. — Švicarska kolesarska zveza je naložila Kublerju 500 frankov globe za.
Še Francija in Belgija
semifinalista evropske cone
Poleg Italije in Danske, ki *ta se kvalificirali v polfinale že po igrah dvojic, sta si zagotovili vstop v polfinale še Belgija in Francija. Zanimivo je, da so se vsa štiri srečanja končala z enakim rezultatom: 4:1. Za Švedsko je dobil eno točko Davidson, ker Gardini sploh ni igral. Belgijci so si na superioren način osvojili nadaljnji dve točki. Ampon je dosegel točko za Filipince, medtem ko se je stari Von Cramm pustil poraziti po Francozu Haillettu. Tehnični rezultati: v Turinu: Davidson - Gardini w. o; Merlo - Stockemberg 6:4, 6:0, 6:2;
v Bruslju: Brichant - Mot-tram 7:5, 6:4, 6:0; Washer -Paish 6:2. 6:2, 6:2;
v Kopenhagnu: Nielsen- Dey-xo 6:2, 6:3, 6:4; Ampon - Ulrich 6:4, 6:2, 6:3;
v Parizu:	Haillet - Von
Cramm 1:6, 2:6, 6:1, 7:5, 6:4; Remy - Koch 6:2, 6:4, 6:2. *
* * *
S ALT LAKE CITY, 15. — Tony Trabert si je osvojil a meriško teniško prvenstvo na steptanih igriščih. Premagal je Toma Browna s 6:4, 11:9, 6:4. # * *
BRISTOL, 12. — Tukajšnji teniški turnir se je končal z zmago Vica Seixasa nad Mo-reo (Argent.) 6:1, 6:1, 8:6. Na
turnirju za prvenstvo Kenta pa je Worthington (Nova Zeland.) premagal Američana št. 1. Mulloya s 6:4, 4:6, 6:3. Con-nolly (ZDA) je premagal Sampsonovo .(ZDA) s 6:2, 6:3.
SVEN DAVIDSON
radi njegovega neupravičene-nega odstopa v prvi etapi ita. lijanskega «Gira». Njegov tra. bant bo zaradi istega prekrška plačal 100 frankov.
* * *
TOKIO, 15. — Hiroshi Suzuki, ki je bil na olimpiadi v Helsinkih drugi na progi 100 m prosto, je v troboju med tremi japonskimi univerzami zmagal pa 200 m prosto s časom 2:10.2.
BOKS
NEW YORK, 13. — Svetovni prvak lahke kategorije Jimmy Carter je ohranil naslov v bor. bi proti Georgieju Arauju, A-raujo se je dobro boril, vendar ga je Carter pognal trikrat na tla in končno v 13. krogu zmagal s k. o.
Še smučarske tekme
V nedeljo je bil na V elikem Kleku v Avstriji veleslalom, katerega se je udeležilo 41 tekmovalcev, med temi 6 Jugoslovanov. Favoriti so bili Avstrijci, ki so zares zasedli prva štiri mesta, šesti pa je bil Jugoslovan Stefe. Rezultati:
1. Prawda 2:00.1; 2. Molterer 2:01.7;	3. Senger 2:03.1;	4.
Schneider Q, (vsi štirje A)
2:04.5; 5. Boullieu (Fr.) 2:05.5; 6. Janko Stefe (J.) 2:07.1; 7. De Huertas (Fr.) 2:Q7.5; 8. Nogler (A.) 2:09.8; 9. Tine Mulej (J.) 2:10,0; 10. Mrak (A.) 2.11.0;...31. Zdravko Križaj 2:40.3;	32.
Slavko Lukane 2:42;...38. Janko Krmelj 2:56;....40. Peter Križaj (vsi J.) 3:21.6.
Zenske:	1.	Mahringer (A.)
1:34; 2. Plattel 1:42.9; 3. Amort (obe Nemčija) 1:43.
Zmaga Partizana v
tekmovanju
Muenchenu
VON CRAMM je uspel v tekmovanju s Francijo za Datvisov pokal priboriti za svoje barve samo eno zmago
Na atletskem Crvene zvezde, v nedeljo je bilo doseženih več odličnih rezultatov, med katerimi so štirje boljši kot dosedanji državni rekordi, eden pa je izenačen.
V metu krogle je Sarčevič že s prvim metom posekal dosedanji državni rekord (15-71), ki ga je dosegel pred nekaj dnevi. Kroglo je vrgel 15,76 m. V naslednjih metih je rekord še izboljšal na 15,81 m.
Mugoša je v teku na 1CO0 m dosegel nov državni rekord z rezultatom 2.25,9. Dosedanji rekord v tej disciplini je imel Ottenheimer (2.26,1).
Po izrednem uspehu na 100 m, kjer je s časom 10,5 dosegel nov jugoslovanski rekord, je Jovančič poskušal izboljšati tudi rekord na 200 m. Dasi je tekel zelo dobro, mu ni uspelo. Za 200 m je rabil 21,7 sek-, torej je izenačil rekord, ki ga ima Sabolovič še iz leta 1949.
V teku na 100 m je zmagal Višnjič z rezultatom 11.1 v metu kopja Dangubič (63,66 m), v skoku v višino pa Kovačeva 145 cm.
* * *
Čeprav so muenchenski lahkoatleti prvi dan dvoboja z beograjskim Partizanom vodili z 20 točkami, je vendar u-spelo Beograjčanom v nedeljo izenačit; in celo zmagati z eno točko.
Od Jugoslovanov je Sabolo-
BEOGRAJSKA GKVEA1A ZVEZKA 01/1 II it Z U \ I BRVAR
yič v teku na ICO m delil drugo in tretje mesto. V teku 110 m ovire je Rebula prispel na cilj hkrati z zmagovalcem Dor-flerjem. Pri metu kopja je Pavlovič zmagal s 60,79 m. Partizanovi lahkoatleti so zmagali v skoko v višino, in sicer Di-mitrijevič s 184 in Marjanovič s 181 cm. V teku na 1500 m je zmagal Zdravko Ceraj v času 3,55.6, Sabolovič pa na 400 m. kljub temu dosegel 14.58,2. j
Drugi dan je bil v teku na 800 metrov Hočevar prvi, Krstič tretji, Ceraj pa četrti. Gu-bijan in Lazarevič sta zavzela prvi mesti v metu kladiva (Gubijan 52.2 m, Lazarevič 50,2 m). V teku na 5000 metrov je zmagal Mihalič, čeprav je na progi težko padel, a je kljub temu dosegel zelo dober čas 14:58,2.
V teku na 400 m z zaprekami je zmagal Nemec Mayer v času 56,5, Radulovič je bil drugi, tretji Keresevič. Krnjačič je dosegel drugo mesto v metu diska (44.67 m) Slepčevič je bil peti. Rebula šesti. Prvo mesto pa so Beograjčani izgubili v štafeti 4x100 m. tako da je postalo vprašanje zmage spet negotovo.
Toda v skoku s palico je prijetno iznenaail Dušanovič, ki je po triurnem boju dosegel prvo mesto in skočil 3.65 m.
Konnčni rezultat v točkah 158:157 (prvi dan 98:78).
Partizan se s Hajdukom bori za drugo mesto, medtem ko bosta izpadla iz prve lige Veles in Kagee
Crvena zvezda - BSK 3:1 (2:0) Hajduk - Zagreb 6:3 (4:1) Sarajevo - Partizan 2:1 (1:1) Lokomotiva - Vardar 1:1 (1:1) Vojvodina - Dinamo 1:0 (1:0) Velež - Spartak	2:0	(2:0)
Crv. zvezda
Hajduk
Partizan
Sarajevo
Vojvodina
BSK
Lokomotiva
Spartak
Dinamo
Vardar
Velež
Zagreb
21 12 21 10 21 11 21 9
21
21
21
20
20
21
21
21
8 25 10 32 12 28 12 23
:26 29 33 27 32 25 32 22 :36 22 :37 21 :36 21 :37 19 27 18 44 17 :46 15 36 14
Vprašanje jugoslovanskega nogometnega prvaka je rešeno. Z včerajšnjim porazom je Partizan izpadel iz kombinacije, Hajduk pa tudi ne more več odvzeti prvega mesta Crve-ni zvezdi; če bi jo namreč še lahko dohitel po točkah, pa ni verjetno, da bi lahko izboljšal
Nekaj rezultatov nedeljskih nogometnih tekem: v Rimu: Inter - Lazio 4:1; v Laziu je igral Vivolo, nova pridobitev rimskega kluba: v Novari: Legnano: Novara 2:0; v Neaplju: Napoli - Genoa 1:1.
razmerje golov. Potemtakem lahko mirno že danes proglasimo Crveno zvezdo za novega prvaka. Crvena zvezda se je zavedala važnosti nedeljske tekme in zaigrala tako, da je "sedaj lahko mirna. Hajduk je sicer lepo zmagal, toda ta zmaga bi bila zares koristna samo če bi Crvena zvezda izgubila, kar se pa ni zgodilo. Izgubil pa je partizan, ki mu je s tem splahnela tudi teoretična možnost za osvojitev državnega prvenstva. Zdaj gre le še za drugo mesto, ki si ga bo Partizan osvojil, če prihodnjo nedeljo zmaga in Hajduk izgubi.
Tudi na dnu lestvice je dokončno odločeno, prvi ligi bosta dala slovo Velež in Zagreb. Veležu niti nedeljska zmaga ni mogla več pomagati. Gotovo pa je, da bi bila stvar nekoliko drugačna, če bi ta mostarski klub igral ves čas tako, kot je igral v zadnjem času ko si je začel kar resno nabirati točke. Dinamo je ostal nerazumljivo blizu zadnjih, čeprav mu ne preti več nevarnost hujših posledic. V novi sezoni pa upamo, da bo zopet zasedel mesto, ki se zanj spodobi.
Ostalim klubom se ni bilo treba v nedeljo ničesar bati,
kakor tudi niso mogli ničP° sebnega več doseči. Prihodnja nedelja torej ne skriva vec p sebnih neznak in nima mikavnosti.
........  m
		
OB ŠTEVILNI UDELEŽBI MLADINE IN ODRASLIH
USPEL MLADINSKI PRAZNIK
v tast šotnim češnjam v Števerianu
Veliko zanimanje za tekmo v namiznem tenisu, tek v vrečah in razbijanje loncev - Doberdobska godba na pihala je izvedla kulturni del - Zabava gledalcev pri gledanju veseloigre «Dva jezičneža»
Prelepa briška vas Steverjan je bila v nedeljo popoldne zbirališče Goričanov, posebno pa mladine. Dosti ljudi je pri. šlo tudi iz ostalih krajev Fur-lanije in s Tržaškega, proslavi, li so «praznik češenj«, pozdra. vili sočni bsiški sadež. Na praznik se je števerjanska mladina prav dobro pripravila. Istočasno so Doberdobci vrni-li obisk. Pripeljali so se kar v treh avtobusih, in če bi bilo še več prevoznih sredstev, bi prišli še vsi tisti, ki so se že-leli odzvati povabilu prijaznih Bricev.
Kljub slabemu vremenu, ki je trajalo ves teden, in težkim oblakom, ki so krožili nad go-riško pokrajino posebno ob prvih popoldanskih urah, je bilo v Steverjanu že ob 15. uri zelo živahno. Privozili so prvi avtobusi in začel se je polniti prostor «Mcd borovci«, ki je zaradi lepega razgleda na Go-rico in njeno okolico postal priljubljena izletna točka številnih meščanov in okoličanov.
Za otvoritev so bili dvoboji v namiznem tenisu, katerih se je udeležilo lepo število *ek-movalcev. Največ tekmovalcev je bilo srednješolcev iz Gorice. Zmagal je igralec iz Stan-dreža. Tekma v namiznem te-nisu je bila posebno všeč vaškim mladincem, ki so sklenili, da bodo čimprej pričeli gojiti v domači vasi ta šport.
Za šaljive tekme je vladalo vliko zanimanje. Posbno raz-veseljiva je bila igra v teku fantov, ki so bili oblečeni v vreče, 'udeležili so se je predvsem nedorasli mladeniči, ki so hitrih nog; pomerili sta se dve skupini. Iz finalne tekme pa je izšel kot zmagovalec srednješolski dijak iz Dober, doba
Najbolj zanimivo je bilo razbijanje loncev. Za to tekmo so Steverjanci pripravili poseben drog, na katerega so obesili 6 loncev, napolnjenih z različni, mi rečmi. Tekmovalcu so za. vezali oči in ga peljali pod lonec. V roko so mu dali dol. go palico, s katero je lahko trikrat zamahnil. Seveda je bilo pri tem dovolj zabave za vse. Prvi je bil zelo pogumen. Uda. rij je močno, toda sreče ni imel, ker se je nanj vlila voda. Vendar ni popustil. Kupil je še dva listka, ki naj bi zmanj. šala prvi neuspeh. Tako so se vrstili tekmovalci in razbijali viseče lonce, v katerih je bilo kurje perje, ki je kmalu okra. silo tekmovalce in navdušene gledalce. Največ sreče je imei tisti, ki je odnesel nagrado, katera je bila v predzadnjem loncu
Zanimanje posebno moškega spola je privabilo tekmovanje v vlečenju vrvi, pri čemur so skupine po pot mož pokazale1 svojo moč. Tu so se najprej odrezali gosti iz Nabrežine, ki so z zelo hitrim povlekom vrvi prvič premagali prvo skupino Steverjancev. Druga skupina, katero so sestavljali mladinci iz Steverjana, jim je prizadejala dosti dela in jih končno premagala. Zmagovalci so odnesli veliko salamo in precejšnjo količino dobrega vina.
Na prostoru določenem za kulturni program se je ob 18. uri zbralo polno ljudi, ki so s ploskanjem sprejeli	začetek
glasbenega sporeda, katerega je izvajala doberdobska godba na pihala, znana po svoji ka-kovosti. Poslušalci so s ploska, njem pozdravili dobro izvede, ne komade klasične in lahke glasbe. Med odmorom so igrali veselo enodejanko Cervantesa «Dva jezičneža«, katero je poslušalcem predvajala	majhna
gledališka skupina goriških srednješolcev. Cervantesova igra je vzbudila predvsem ve. selo razpoloženje in	pohvalo
poslušalcev nad krasno izvedbo slovenskih srednješolcev, ki so doživeli pravi uspeh.
Vmes so se udleženci spozna, li z dobro briško kapljico, ki je tudi to pot potrdila sloves Brd, in pa s števerjanskimi češnjami, nad katerimi so bili posebno navdušeni	Dober-
dobci.
Po 20. uri je začel igrati plesni orkester iz Gorice. Na plesišču pod okriljem košatih borovcev se je plesalo pozno v noč. Ro gričih naokoli in v dolino pa je bilo slišati pesem mladine.
Obvestilo
Zveze goriških trgovcev
Zveza goriških trgovcev opozarja svoje člane na sledeče; Kakor je bilo javljeno na oglasni deski meseca aprila, opominjamo naše člane, da člen 137 zakona o taksah na predmete potrošnje predpisuje vsakemu trgovcu obvezno prijavo teh predmetov. Vsak posameznik je dolžan na sedežu urada za pobiranje taks na predmete potrošnje dvigniti potrebni obrazec za prijavo predmetov te vrste. Prijava predmetov potrošnje bi morala biti izvedena do 2. maja t. L, in je rok bil na izrecno prošnjo Zveze goriških trgovcev podaljšan do vključno 20. t. m.. Priporočamo vsem tistim članom, ki do sedaj niso izpolnili obrazca, oziroma pri-
javili predmete za potrošnjo, katere imajo na zalogi, da to čimprej storijo. V primeru neizpolnjevanja predpisanega u-krepa, jih bo urad za pobiranje taks prijavil sodnim oblastem.
Smrtna nesreča pri Madonnini
Motociklist je pri padcu z glavo ob drevo
trčil
Včeraj zjutraj. okrog 7.50 se je v pri Madonnini zgodila cestna nesreča, ki je zahteva, la smrt. Žrtev nesreče je bil 32-letni Felatti Ivan iz Ločni, ka Ul. Campagna bassa 12-Mladenič je privozil s svojim motornim vozilom GO 6257 iz Majnice proti Gorici. Ko je prišel na križišče pri Madonnini vsled prenagle vožnje ni zmagal velikega ovinka in je zašel s poti ter trčil v neko drevo. Pri trčenju je zadel z glavo ob drevo ter ostal ta. koj mrtev. Smrtne ostanke po. nesrečenca so odpeljali v mr. tvašnico v Ločnik.
zil zadenski. Pri tem pa ni opa. zil, da je bila pot za njegovim hrbtom vedno bolj ozka. Voz je zdrknil s poti in vojak je padel v skoraj 50 m globok prepad, medtem ko je voz u-stavilo grmovje. Vpitje vojaka so slišali domačini, ki so prišli takoj na pomoč in mu nekateri pomagali v kolikor so mo-gli, drugi pa so poskrbeli, da je takoj prihitel rešilni avto Zelenega križa, ki je odpeljal ponesrečenega vojaka v voja. ko bolnico Ul. Duca d’Aosta. Zdravnik, ki mu je nudil takojšnjo pomoč, je ugotovil da si je zlomil levo roko ter se poškodoval tudi po drugih de. lih telesa. Ozdravel bo v 20 dneh.
Upokojeni starček si je pretresel možgane
V nedeljo zjutraj je na svojem domu nesrečno padel upo. kojeni 72-letni poročnik Cava. doni Richard iz Gorice, Ul. Se-minario 3 Okrog 10.30 se je odpravljal iz stanovanja. Vendar je nesrečno stopil in padel ter pri padcu hudo udaril z glavo ob cementna tla. Z re. šilnim avtom Zelenega križa je bil takoj odpeljan v bolnico Brigata Pavia, pri zdravniškem pregledu so ugotovili, da si je zlomil nosne kosti, se močno udaril po glavi ter si pretresel možgane. Njegovo zdravstveno stanje, ki se je prvi čas zdelo zelo reSno se je proti večeru zboljšalo.
Vojak z vozom padel v
Zlomil si je levo roko in se poškodoval po telesu
Prejšnji dan se je vojak 22 letni Rosario Campino peljal iz St. Mavra proti Sabotinu nekim vozom. Ko se je že nekaj časa vozil po hribu, je uvi del, da je zgrešil Pot- Zato se je hotel vrniti. Toda poti, ki pe ljejo na vrh hriba so precej ozke in zaradi tega ni mogel voza obrniti. Hotel je zato pri-ti do prave poti tako, da bi vo.
Smrt zaradi srčne kapi
V soboto se je na domu 44. letne Marije Cumar iz Ulice Monache štev. 3 zglasil urad-nik občinskega podpornega društva, ki bi moral stanoval, ki izročiti mesečno potrdilo za dvig podpore. Dosti časa je trkal na vrata, toda zaman. Končno jih je poskušal odpreti. Ker se mu je zdela stvar sumljiva in so bila vrata ne. zaklenjena, je vstopil v stanovanje. V spalnici je našel že mrzlo truplo podpornice nje. gove ustanove. Takoj je prišel na kraj sam zdravnik in ugo. tovil smrt Cumarjeve zaradi srčne kapi.
Nogo si je zlomil
33-letni Ivan Lampe iz Gorice Ul. Lunga 66 je v nedeljo okrog 14.30 padel s svojega kolesa v bližini bolnice Rdeča hiša in si zlomil levo nogo. Rešilni avto Zelenega križa, ki je prišel ponesrečencu takoj na pomoč, ga je odpeljal v bol. nico Brigata Pavia, kjer se bo zdravil 15 dni.
Spanje, ki je znak bolezni
Te dni so bili stanovalci hiše št. 14. v Ulici sv. Antona presenečeni zaradi odsotnosti 48-letne vdove Frančiške Dru-fovke, katero so prej videvali vsako jutro. Vedeli so namreč, da je nekaj dni bila zelo slaba. Sli so v njeno stanovanje, da ugotovijo, kaj je z njo. Po vstopu v stanovanje so ženo našli v postelji, toda niso je mogli prebuditi. Nekdo je mislil da je uboga vdova, ki je na stara leta ostala sama, že izdihnila. Toda v bolnico pri Rdeči hiši, kamor so jo odpeljali, so zdravniki ugotovili, da žena močno spi.
POSEBEN ODBOR INPS
proučuje družinske doklade
V poštev pridejo starši, ki jih vzdržujejo delavci in ki se preživljajo s starostno podporo - Dosedanja mesečna doklada se ho za enega člana zvižala od 7.000 na 10.000 lir, za oba pa od 12.000 na 15.000 lir
KONČANO V HRVATSKI-SLOVENSKI LIGI
Odred in Branik
v borbi za višji razre
Šibenik - ‘Železničar 5:1 <*, Metalac - »Rudar Branik - Tekstilac Kvarner - Odred Slavija - Proleter
Proleter
Odred
Šibenik
Tekstilac
Kvarner
Branik
Metalac
Slavija
Železničar
Rudar
18 13 2 18 12 1 18 10 3 9 3
18
18
18
18
18
18
18 3 1
5:2 <*» 3:1 <2:J 2:2 11 2:0 <2:()
3 50:1* f 5 46:21 S
5 42:26 2
6	31;27	H
6	30:2*	20
7	29:3*	J*
9 22:31
4	4	tO	23:38	2
4	4	10	23:4	I*
14 22:53
8 4 8 3 4 5
Mogoče bodo prihodnjo ^ zono prihajali klubi PrVjpt,.
tildi V
se-
ju-
do*#-
goslovanske lige tudi v ljano; to se bo namreč jalo, ako se kvalifikacijske me ljubljanskega Odreda vstop v prvo ligo uspešno čajo. Odred si je osvojil go mesto na lestvici sloven8 a. hrvatske lige in se s tem lificiral za nadaljnje tekmoV^ nje za vstop v prvo	r;i
deli'
ska neodločena tekma na ki ni mogla več k temu ko stiti. Pač pa dokazuje. , r. ljubljanski klub v dobri mi. kar daje upati na usp v kvalifikacijskih tekmah.
Tudi Proleterjev PoraZveč Karlovcu prvaku ni mogd 'j škoditi, pač pa si je z
dar si je to možnost Pri^°ZJ. Odred že prej in torej ne
Poseben odbor za družinske doklade pri “Državnem institu-tu za socialno skrbstvo (INPS) je pred kratkim proučil predlog za povišanje družinske doklade staršem, ki so v breme delavcem in ki nimajo drugih dohodkov razen starostne podpore. Po tej proučitvi je zgo. raj navedeni odbor sklenil, da se dosedanja mesečna doklada 17.000 lir za enega izmed staršev in 12 000 lir za oba po. viša na 10.000 odnosno 15.000 lir.
Ministrstvo za delo je v pričakovanju, da bodo objavljeni potrebni formalni ukrepi, pooblastilo, da vnaprej izvršuje, jo omenjeni odborov sklep, ka. teri je stopil v veljavo 21. avgusta 1953, ko je pričel veljati o izenačenju penzij. Nobene spremembe ni v dokladah za tiste osebe, ki imajo dohodke, ki ne izvirajo iz penzij, ali pa ki imajo mešane dohodke.
Sedeži INPS so že prejeli po. trebna navodila za proučevanje prošenj, ki so bile že predložene, kakor tiste, ki bodo še predložene.
Uradi za oskrbo pri delav-skih sindikatih so na razpola-go delavcem za izpopolnitev potrebnih dokumentov. %
Delavci, ki imajo starše, ka. teri nimajo drugih dohodkov, kakor je zgoraj navedeno, ima. jo pravico do bolniške oskrbe za starše.
.Dejflica je prišla iz hotela «Evropa» in hotela prekoračiti cesto ko je ravno privozila po cesti Jambreta in deklico povozila. Z zasebnim avtom so jo takoj odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kajti pri nesreči si je ranila levo lice, zgornjo ustnico ter si op^skala levo roko in nogo.
opomogla Slavija, ki Je prehitela ljubljanskega ničarja, ki je dovolil prenr
etlj>'
Si-
vo visoko zmago gostom 1Z 1 benika. Skoraj enaka je 7'n?3®,, zagrebškega Metalca V T1®0 ljah nad Rudarjem.
Tekma Izola - Krifl1 veljavna
Ze odigrana tekma zah°dl^ skupine slovenske lige med lo in Krimom je bila P°n
registrirana z doseZ'
eni®
rezultatom 7:3, nakar je ni odbor NZS pritožbo zavrnil.
izvrs-
Kri®3
Vojaški dopust
za delo na polju
Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje s sedežem v Gorici sporoča, da je ministrstvo za vojsko že poslalo potrebna navodila vojaškim uradom, ki bodo preskrbeli za pravočasen dopust vojakov iz kmečkih družin. Za časa žetve in mlač-ve bodo dobili 10-dnevni dopust. Vožnja tu ni všteta.
Padec s kolesa
Na sedež Zelenega križa v Gorici je prišel v nedeljo zvečer okrog 20.30 26.1etni Mario Montina iz Koprive, da bi mu nudili takojšnjo pomoč, ker je padel s kolesa. Ranil si je vrhnjo ustnico, in ker je bila rana precej huda, so ga odpe ljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Ozdravel bo v nekaj dneh
Motociklist ori padcu zlomil desno roko
. Rešilni avto Zelenega Križa je včeraj popoldne okrog 14.50 prišel na pomoč 54-letnemu Mezzoranu Mariu iz Gorice, Ul. Giustiniani, kateri je v isti ulici nesrečno padel z motoci-klom in si zlomil desno roko. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia,
V juliju v Gorici
mednarodne tekme v košarki
V zadnjih dneh tega tedna je bila seja izvršnega odbora U.G.G., ki je razpravljal o možnostih organiziranja mednarodnega srečanja v košarki v Gorici Prišlo je do sklepa, da bi bilo srečanje v juliju in bi se med drugimi na to srečanje povabilo tudi neko nemško ko. šarkarsko ekipo.
Za predsednika mednarodnega srečanja in organizatorja je bil izbran dr. Busolini, ki je poznan po delovanju v ko-šarkarskem športu. Dr. Bu:,o-lini je izjavil, da bo na eni prihodnjih sej obrazložil svoje mišljenje o sestavi programa mednarodnega košarkarskega srečanja. Vsekakor priporoča, mo organizatorju, da se poslu-ži iniciative gradiščanskega košarkarskega kluba pri nje. gcvem mednarodnem košarkarskem srečanju, ki se je ža kij učil z lepim uspehom žara-di posrečene sestave programa in udeležbe avstrijskega kakor slovenskega košarkarskega moštva
CSR • Romunija 2:0
, med
Deklica pod lambreto
Z lambreto GO 5179, Katero je vozil 28.letni Alojz Busatta iz Goric, Ul. Sil 8, je včeraj v Ul. N. Sauro, povozil 4.1etno Danijelo Giudici iz Gorice, Ul. N. Sauro 6.
DEŽURNA LEKARNA
Mantovan - Ulica Corso Verdi št, 17, tel. 28-79.
KINO
VERDI:	16.30,	«Pravica	brez
procesa« M. Maurice. MODERNO: 15. «Mandy» P.
Calvert, J. Havvkins.
KINO STANDREz: (na prostem) 21, ((Pozdravljena gospa Miniver« G. Gerson, W. Pidgeen.
CENTRALE: 17, «De.set let našega življenja«.
VITTORIA: 17, «Sin Texasa» G. Robertson.
Pred 45.000 gieaai'--, . * katerimi je bil tudi ZaP0*°etp3 je češkoslovaška nogo® ^ reprezentanca premagal3 ja munijo z 2:0 (0:0). To le t£|V. eliminacijska tekma za sv no prvenstvo.
* * *	eSe
V Luksemburgu je ud'nflj. premagal francoski klub ^ rondins iz Bordeauxa s ]g (0:2). V Grenoblu je gosto ^ Bologna in zmagala s . ’nS)ci rino pa je premagal SP klub Real Santander z 2. .
* * * rlu-
SAO PAOLO, 15. " £žiVel galski klub Sporting ic .vUgn-poraz v tekmi s Cor® ^ ^l, som; Brazilci so zmagah jrii (1:0). Tekma je bila v °^egi mednarodnega nogo®e turnirja, ki je v Sao Pa°
Riu
* * * Anglež
NEW YORK, 15. — AnSsVoJ> moštvo Liverpool je
turneji
po Ameriki svojo zadnjo tekmo v ne škem Yankee Stadium ^ carskim klubom Young ^ Tekmi, ki se je končala n ji
čeno 1:1, je prisostvova ?J,
tisoč ljudi. Liverpool .Snei0
ključil svojo ameriško ^oAl0‘
z 9 zmagami m enim cenim rezultatom.
S A H
šahovska zVeZ>8,ie®
jS'
Danska	-	v
sporočila, da bo na s' ^ _
mladinskem prvenstvu c hu. ki bo prihodnj.J^ J
tek®°;v
sodelova®
l tel
ca so prijavili: Aregntin3
Kopenhagenu, igralcev. Po enega
nada Izrael, Belgija,
Ang
d')3
Finska, Nizozemska, !■nI.veŠKi" Italija, Jugoslavija. Is^vedsk8' Saar, Španija, Švica, > vStrU ZDA, Zah. Nemčija, / j{0f' in Danska. Nobena Ko" c„o
vila
-ve-
ndskih držav ni Prlja, v
jega zastopnika. blas prva*3 tovnega mladinskega
bo branil juSoslo^j nans*e , • Bora ivkov. Nanj„g0v b8
ihOf pros
se zelo zanimajo za ga
stop in so se obrn s pi--,ko
njo, naj jim fotografijo in ši podatke iz nJ ske kariere
93-808 In 94-638.	—	PoStm
30 In od 15 • 18	—	Tel.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka or«lai 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.:
73-38 — Ceiie oglasov: Za vsak mm vtSine v Strini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 ltr — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- dtn. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — t»odružn. Gorica Ul. S. Pelllco 1*11. Tek 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija:	Izvod	■	10.	'^^pskega	t,sK(
PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 1(1 p zoZ •TrS Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tlsl<a