matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 13 (1662) Čedad, četrtek, 1. aprila 2010 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Una scelta frequente a Trieste, Gorizia e da noi Bambini italiani nella scuola slovena Il figlio dell’assessore regionale Federica Seganti frequenta la scuola dell’infanzia con lingua d’insegnamento slovena di Prosecco. A settembre lo raggiungerà anche la sorellina più piccola. Entrambi frequenteranno anche la scuola dell’obbligo slovena. Le ragioni di tale scelta le ha spiegate la stessa Seganti nei giorni scorsi a Trieste durante un incontro, organizzato dalla SKGZ, dedicato ai genitori italiani nella scuola slovena. Lo sloveno è una delle lingue della comunità e consente di comunicare con una parte del retroterra storico-culturale di Trieste, ha detto. E importante inoltre la forma mentis bilingue che dà l’opportunità di impadronirsi più facilmente anche di altre lingue. Il suo è solo il caso più eclatante perché i genitori italiani che hanno iscritto i propri figli alla scuola slovena non sono pochi, come ha dimostrato un incontro analogo anche a Gorizia, e sono molto motivati e convinti. Pur non nascondendo le preoccupazioni iniziali e a volte anche l’incomprensione di parenti e amici, tutti si sono espressi positivamente rispetto a questa esperienza perché vedono i propri figli crescere ed apprendere sereni. Ed unanime è stata la constatazione che il frutto più prezioso di questo percorso scolastico sia l’apertura mentale. Sotto questo profilo è stata molto interessante anche la riunione con i genitori dei bambini e ragazzi che frequentano la scuola bilingue di S. Pietro, convocati giovedì scorso per esaminare la situazione creatasi in seguito allo sgombero dell’edificio di viale Azzida e soprattutto verificare quali scenari si aprano per il prossimo anno scolastico, (jn) segue a pagina 4 Zbrali so se v polifunkcjonalnem centru z vodstvom šuole an županom Dvojezična suola: starsi želijo, de ostane “ciela” an v Spietre Starši otruok, ki hodejo v dvojezično suolo v Špietar, so v četartak, 25. marca, zbrani v velikem številu v polifunkcjonalnem centru, kompaktno poviedal, de cjejo dvie stvari: parvo, de dvojezična šuola ostane ciela, od vartaca do srednje šuole, an drugo, de muora ostat v Spietre. Jasno so poviedal tudi, de nieso par-pravjeni sparjet alternativne poti. Šuola je kvalitetna, živa an raste, ker je takuo strukturirana, ima tak pedagoški model, ki tierja notranjo povezavo an ozmozo. Rodila se je v Špietre, ki bi muoru biti ponosan, dejo ima, an v Na-diške doline je parklicala tudi odzuna družine, ki so se odločile an vierjejo v dvojezičnost an interkulturo. An v Špietar na vozijo samuo otroke - doložimo mi -, pomagajo an njega ekonomiji. Zbrali so se v velikem številu tudi zaradi tega, ker jih puno skarbi, kaj bo jeseni, kar se po polietju šuola spet začne. Katere so perspektive? Postrojit staro šuolo ali pa iti v college, so jali. beri na strani 4 Mittelfest posloval z izgubo Po veliki noči bo znano, če bo Antonio Devetag še naprej predsednik združenja Mittel-fest, ki prireja znameniti istoimenski kulturni festival, ki se vsako leto odvija v Čedadu. Združenje, v upravnem odboru katerega so trije predstavniki Dežele FJK, in po eden za Pokrajino Videm, Občino Čedad, Deželno gledališko ustanovo, Čedajsko banko in Furlansko filološko društvo, je namreč v lanskem letu poslovanje zaključilo s skoraj 300.000 evri izgube in 216.000 evri dolga, ki ga zaradi pomanjkanja likvidnosti ne more poravnati Čedajski banki. Za Antonia Devetaga, ki je prevzel mesto Monija Ovadie, se torej prvo leto upravljanja združenja Mittelfesta ni zaključilo pozitivno. Vest o primanjkljaju pa je sprožila politični spor v desni sredini med predsednikom Pokrajine Videm Fontaninijem (Severna liga) in deželnim odbornikom Molinarom (Ude), kritični pa so bili tudi predstavniki opozicije v deželnem svetu. Zadevo na zahtevo Fontaninija, kije tudi sam član upravnega odbora Mittelfesta, že raziskuje deželno računsko sodišče. beri na strani 8 V Italiji sredi krize ni bilo Sarkozyjevega sindroma Bossijev voz bistven za uspeh desne sredine na deželnih volitvah Volilni izidi v trinajstih velikih italijanskih deželah so dokazali, da v Italiji gospodarska kriza ni igrala tistega pomena, kot ga je v Sarkozy-jevi Franciji. Italijani se vztrajno opredeljujejo za desno sredino. Res je, da je leva sredina zmagala v sedmih deželah, desna pa v šestih, vendar so levosredinske stranke prepričljivo zmagale tam, kjer zmagujejo od vedno: v srednji Italiji. Desna sredina je osvojila dve bistveni deželi: Piemont in Lacij. Kampanijo je zdavnaj zapravil Bassolino, v Kalabriji je leva sredina prejela klofuto. To so osnovna dejstva. Če ostanemo pri levi sredini, je svetla točka zmaga Nichija Vendole v Apuliji. Vendola je premagal škandale v lastni koaliciji in domačega nasprotnika: D’Alemo. Ko bi obveljala D’Alemova teza, bi desnica pridobila še eno deželo. Demokratska stranka se Živahno srečanje v Breginju V Breginju se je v petek 26. marca ponovilo srečanje med sosedi iz Benečije in Posočja. Poživili so ga pesem, beseda in igra. Župana Kavčič iz Kobarida in Berrà iz Tipane sta se spet zavzela za čezmejno sodelovanje. beri na strani 7 lahko tolaži s tem, da je prejela nekaj več glasov kot na prejšnjih volitvah. Ostaja pa pod tridesetimi odstotki, kar ne more biti obetavno za reformistično stranko, ki želi zmagati na vsedržavnih volitvah. Nemajhen premik je opaziti prav na desni, kjer je bila Severna liga pravi zmagovalec volitev. Podrobnejši pregled glasov kaže, da je Liga doživela triumf v Venetu. V Lombardiji je skoraj dohitela Berlusconijevo stranko, ki je imela tu svojo trdnjavo. V Piemontu je zmagal ligaš Roberto Cota. Bossijeva kreatura pa se širi v srednjo Italijo, kjer je v Emiliji prejela 13,7% glasov. To se mi zdi pomembnejše od Grilla. Podatek Lige nedvomno spreminja razmerje sil v desnosredinski koaliciji. Berlusconije šibkejši, a ostaja li-der. Fini mora nadalje razmišljati, kaj ga je privedlo do spojitve v PDL. Bossi lahko zahteva. Mimo morebitnih trenj pa je resnica ta, da ima desna sredina pred sabo tri leta miru in dovolj moči za izvajanje svojih namenov. Demokratska stranka in zavezniki bodo morali čakati in si za bodočo zmago izmisliti kaj močnega. (A.M.) A proposito di tabelle imbrattate Ferma condanna delle Liste civiche I recenti atti vandalici sulle tabelle bilingui nelle Valli del Natisone incontrano la ferma condanna del sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš e dei gruppi di minoranza nei consigli comunali di Drenchia, San Leonardo, San Pietro, Savogna e Stregna. E bene tuttavia considerare l’atto per ciò che ai più appare, scrivono gli amministratori in un comunicato stampa, ovvero “l’iniziativa isolata dei soliti personaggi che hanno sempre agito e agiscono vigliaccamente al solo fine di instaurare un clima di tensione e seminare odio e disprezzo nella comunità delle Valli del Natisone, creando forzatamente un nemico che non c’è, se non nelle cupe e malate ideologie degli imbrattatori.” “Fa poi riflettere - aggiungono - la straordinaria celerità con cui i sindaci di Stregna e San Leonardo prima, e il consigliere regionale Roberto Novelli subito dopo, si siano espressi sulla stampa indicando, di fatto, quelli che per loro - e solo per loro - risultano essere i colpevoli: lascino alle forze dell’ordine il delicato compito di individuarli.” segue a pagina 2 Minoranze: è involuzione La situazione della politica attuata dalla Giunta regionale in materia di tutela e promozione delle lingue minoritarie desta sconcerto e preoccupazione. Questa è la denuncia del Comitato 482 in una lettera al presidente Tondo ed all’assessore Molinaro. Il quadro, prosegue la nota, è il seguente: personale precario e sempre più risicato; strutture depotenziate; riduzione progressiva delle risorse; ritardi nell’attuazione delle leggi. Si tratta di un’involuzione che riteniamo contraria a quanto previsto dalle istituzioni europee, dalla Costituzione italiana, dallo Statuto di Autonomia della nostra Regione e dalle leggi statali e regionali di tutela e promozione delle lingue minoritarie. segue a pagina 5 PODERI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Križuova pot v cierkvi Device Marije na Krasu (Dreka) je lepo pričevanje o tem, kakuo so ljudje navezani na vierske an druge tradicije naše deželice Aktualno Le liste civiche delle Valli del Natisone sulle tabelle imbrattate “Si chieda scusa alla comunità slovena” Provincia di Udin^ Provincie di Udin Videnška pokrajina STRADA PROVINCIALE DEL NATISONE STRADE PROVINCIÀL DAL NADISON NEDIŠKA POKRAJINSKA CIESTa O arbitraži bodo odločali državljani na referendumu segue dalla prima “Si scusino inoltre con tutta la comunità slovena, allusivamente indicata quale responsabile degli imbrattamenti”, scrivono nella loro nota i rappresentanti delle Liste civiche delle Valli del Natisone. La comunità slovena non ha mai operato per la sostituzione dell'identità italiana con quella slovena, prosegue la nota, ma ha solo rivendicato, nelle forme più democratiche, il legittimo riconoscimento di diritti che la Costituzione italiana sancisce, e questo a sostegno della propria dignità, oltre che per la crescita socio-economica e culturale di tutta la comunità delle Valli del Natisone. La tutela è oggi assicurata da leggi nazionali e regionali, ci si chiede quindi che senso abbia continuare con lotte che provocano unicamente divisioni e fanno disperdere importanti energie a favore del conflitto anziché del confronto e della crescita. Gli amministratori di centro sinistra respingono inoltre la ventilata e sostenuta ipotesi di referendum, che defini- scono una “vergognosa ed inutile operazione di schedatura della popolazione”. “Tali proposte referendarie pensavamo non fossero sentite come necessarie, in questa Europa unita dei popoli, soprattutto da chi ha responsabilità di amministrare e dovrebbe favorire una vera integrazione: si sa, anche certi episodi portano consenso, e strumentalizzarli fa comodo alla causa, in par-ticolar modo quando latitano pesantemente le idee e le proposte di governo del nostro territorio.” Le Liste civiche - ora in opposizione - dei consigli comunali di Drenchia, San Leonardo, San Pietro, Savogna e Stregna assieme al sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš, conclude la nota, ritengono che oggi i cittadini delle Valli del Natisone, che vivono la montagna, legittimamente vogliono altro per riscattare la propria storia e proporsi per il proprio futuro economico, culturale e sociale, quindi se il consigliere regionale Novelli come altri consiglieri regionali e taluni sindaci si sentono in dovere di fare qualcosa di utile, questo è il momento e speriamo, come spesso succede, di non dover rimpiangere un domani il tempo perso oggi. Predsedniki vseh parlamentarnih strank so na sestanku, ki gaje prejšnji konec tedna sklical predsednik vlade Borut Pahor sprejeli sklep, da bodo glede arbitražnega sporazuma v zvezi z mejo med Hrvaško in Slovenijo v Piranskem zalivu odločali državljani na referendumu. Ta bo izveden potem, ko bodo dokument ratificirali poslanci, njegov izid pa bo zavezujoč. Na sestanku je predsednik parlamenta Pavel Gantar povedal, da bo parlament dokument ratificiral aprila, o večini, ki bo odločala v državnem zboru, pa so bila mnenja tako različna, da so to vprašanje pustili nerešeno. Borut Pahor je povedal, da bodo s pobudo za naknadni referendum seznanili poslance, ki so v parlament vložili pobudo za predhodni posvetovalni referendum in jih pozvali, naj svoj predlog umaknejo. Odločitev o naknadnem referendumu so predsedniki sprejeli brez zapletov, čeprav je Janez Janša povedal, da se SDS zavzema za posvetovalni referendum. »Mislim, da bi tudi Sloveniji bolj ustrezal. Sicer bo pot daljša in cena višja,« je dejal. Pri naknadnem referendumu sta vztrajali zlasti SLS in SNS, zato je bil sprejeti dogovor edina rešitev, da so se izognili dvema referendumoma o isti temi. Predsedniki strank so ocenili, daje najboljša odločitev, da imajo o tako pomembnem vprašanju, kot je določanje meje, zadnjo besedo državljani. »Vlada s tem prevzema še večjo odgovornost,« je ocenil Gregor Golobič (Zares), ki sicer meni, da ima Slovenija »dobre argumente« za uspešen zaključek arbitraže. Janez Janša (SDS), ki je prepričan, da arbitražni sporazum ne bo dobil podpore na referendumu, je opozoril na »neustavno stanje«, ki lahko nastopi po arbitraži. Obe državi bosta namreč zavezani spoštovati odločitev arbitražnega sodišča, toda sprememba meje bi bila v nasprotju s slovensko ustavo. »Naslednji parlament se bo zato znašel v nezavidljivem položaju,« svari Janša. Pravosodni minister Aleš Zalar (LDS) pa meni nasprotno: da bo moralo arbitražno sodišče upoštevati dejstvo, da lahko v Sloveniji nastanejo zapleti. »Ustavno sodišče je zelo jasno povedalo, kakšne omejitve bi arbitražni tribunal moral upoštevati, če ne bo izdal neke arbitražne razsodbe, s katero bi bile potem v nadaljevanju lahko velike težave pri implementaciji. Znano je namreč, da arbitražni sporazum vsebuje določbo, po kateri mora vsaka pogodbenica tega sporazuma prilagoditi nacionalni normativni sistem. Mislim pa, da bo to zelo težko, če bi Slovenija morala spremeniti ustavo.« Vprašanje, s kakšno večino bo parlament ratificiral sporazum, so predsedniki parlamentarnih strank pustili odprto. Janez Janša, Radovan Žerjav (SLS) in Zmago Jelinčič (SNS) so prepričani, da bi tako pomemben akt morali sprejeti z dvetret-jinsko večino, kar seveda pomeni, da ne bi bil sprejet, saj mu nasprotujejo vse tri opozicijske stranke. Gregor Golobič pa je povzel besede predsednika državnega zbora: o večini, ki bo odločala, ne more biti nikakršnega političnega licitiranja. O tem bodo presodile pristojne službe parlamenta. Vladna koalicija sicer meni, da za odločitev zadostuje navadna večina. S trditvami nekaterih strokovnjakov za mednarodno pravo, da se z arbitražnim sporazumom v resnici posega v temeljno ustavno listino, se pri vladi ne strinjajo, ker so vse meje določene z mednarodnopravnimi pogodbami, in ne neposredno z ustavo. Kot so meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko urejene z mednarodnimi pogodbami, se lahko kopenska meja s Hrvaško uredi bodisi z neposredno pogodbo bodisi arbitražnim sporazumom, na kateri koli pravno veljaven način, pa tudi morska meja, saj izhodišča za morsko mejo ustavna listina ne vsebuje, (r.p.) Progetto europeo della Protezione civile di Friuli Venezia Giulia e Slovenia Le Protezioni civili di Friuli Venezia Giulia e Slovenia, in accordo con la società lussemburghese Hitec (specializzata in infrastrutture di comunicazione per servizi di emergenza), presenteranno alle autorità di Bruxelles la richiesta di finanziamento del progetto “ALPSAR-Alpine search and re-scue for Slovenia and Italy”. Si tratta di un progetto pienamente rientrante nei contenuti del Protocollo d'intesa, sottoscritto da Friuli Venezia Giulie e Slovenia agli inizi del 2006, “per la previsione, la prevenzione e l'assistenza reciproca in situazioni di emergenza”, allo scopo di migliorare l'efficienza degli interventi transfrontalieri di soccorso in condizioni e situazioni difficili, riscontrabili soprattutto nei territori montani, che negli ultimi anni si sono purtroppo verificati con una certa frequenza in particolare nelle aree di confine italiano-slovene. La spesa complessiva presunta del progetto è stimata in circa 400 mila euro, di cui 37 mila euro a carico della Regione Friuli Venezia Giulia. L’intervento finanziario dell’Unione europea è pari al 75 per cento del costo totale, mediante il Programma di azione comunitaria dedicato specificatamente agli interventi di protezione civile. ima \ Stojan Spetič Zmagala je desnica, res ni kaj slepomišiti. V gospodarski krizi se bohoti tudi rasizem, po katerem bi bilo treba Italijo etnično očistiti in zapoditi tuje delavce čez morje. Tudi naši manjšini se obetajo mračni časi. Italijani se pač enačijo v desnici, ki jim pusti delati, kar hočejo in jih ne terja za davke. Korupcija, plačane deklice, finančne usluge mafiji niso pomembni: ljudje nočejo sprememb, tudi zato, ker jih nihče resno ni predlagal. Zmaga desnice je namreč tudi poraz leve sredine, ki je šla na volitve kakor Brancaleonejeva armada na križarske vojne: razcepljena, nedosledna, prepirljiva. Pomembno vlogo so odigrale samonikle liste, kakor tista, ki jo je usmerjal komik Beppe Grillo in je, napri-mer, izročila desnici Piemont. Svoje je kajpak dodala tudi guvernerka Mercedes Bresso s svojo podporo hitri železnici skozi dolino Susa. Podobno kakor je Illy svoj čas izgubil zaradi megalomanskih načrtov o hitri železnici, elektrovodih in uplinjevalnikih. Na jugu je leva sredina plačala za slabo, skoraj kraljevsko vladanje Antonia Bassolina, v Laciju pa očitno niso utihnili odmevi škandaloznega vedenja guvernerja Marrazza s tran-seksualci in izsiljevalci. Svojevrstna izjema je Apulija, kjer je levičar Nichi Vendola zmagal samo zahvaljujoč se bivši misovski senatorki Adriani Poli Bortone, ki je desnici izmaknila skoraj desetino glasov. Leva sredina se mora resno zamisliti nad porazom, ki ga ni pričako- vala v tolikšni meri, saj je govorila celo o tem, daje Berlusconi na zatonu, po tihem pa je računala na Finija, ki je sedaj brez besed. Kaj ji manjka? Predvsem resne alternative, ki mora biti programska in politična. In enotnosti, brez nenehnih oklevanj in obotavljanja med skominami po dogovarjanju z desnico o spremembi ustave in popadki opozicijske ihte. Leva sredina ima sedaj tri leta časa, da se zbere, reorganizira, razčisti notranje odnose in se pripravi na spopad, ki ne bo kakor sprehod po plaži, pač pa bo bolj podoben vzponu na zahteven vrh v Alpah. Na levici se gnetejo majhne stranke in strančice, ki se morajo odločiti za združitev, sicer bodo izginile. Vsi skupaj pa se bodo morali vprašati, kaj pomeni množični bojkot volitev. Vsak tretji Italijan ni volil, ker ga politika več ne zanima ali pa iz protesta. Prisluhniti bo treba pojavu, ki ni enoglasen, niti vsem razumljiv. Kajti sedaj bo treba odgovoriti tudi tišini. kratke.si II 26 marzo l’area Schengen ha compiuto 15 anni Ad oggi l’area Schengen in cui è garantita la libera circolazione di persone, merci e servizi comprende un territorio di 4,3 milioni di metri quadri e ne fanno parte ben 25 paesi. Fra questi c’è anche la Slovenia. L’accesso ha portato numerosi vantaggi, tra i quali l'eliminazione delle code per il passaggio del confine e le proficue collaborazioni transfrontaliere. L’abolizione dei controlli inoltre non ha prodotto una diminuzione della sicurezza o un aumento della criminalità. Cresce il turismo in Slovenia: a febbraio più pernottamenti Rispetto a febbraio 2009 il numero di pernottamenti è cresciuto del 4%, il numero di arrivi invece dell’8%. Sono stati registrati infatti a febbraio gli arrivi di più di 153.000 turisti per un totale di 484.000 pernottamenti. Questi sono stati effettuati per il 37% da visitatori stranieri, provenienti per lo più dalFItalia, Austria, Croazia, Gran Bretagna, Serbia, Germania e Ungheria. Tra le mete preferite i luoghi termali e a seguire i paesi di montagna. Il ministero dell’agricoltura temporaneamente a Gjerkeš Sarà il ministro senza portafoglio Henrik Gjerkeš, responsabile dell’autogoverno locale e dello sviluppo regionale, a guidare temporaneamente il ministero dell’agricoltura finché il premier Borut Pahor non troverà il sostituto del dimissionario Milan Pogačnik. Dopo il rifiuto del sindaco di Kočevje Janko Veber, i candidati principali sarebbero ora Janez Hribar, prodecano della facoltà di biotecnologie di Ljubljana, e Igor Vojtic, direttore del Servizio veterinario territoriale di Maribor. Nel 2011 l’azienda svedese IKEA aprirà un negozio in Croazia H gigante dei mobili svedese IKEA attiva in Croazia. Il nuovo punto vendita dovrebbe essere terminato entro il 2011 nel centro commerciale di Rug-vica nella capitale croata. E previsto un investimento di 300 milioni di euro ed il nuovo negozio creerà 2750 nuovi posti di lavoro. L’azienda svedese intende aprire in futuro un proprio punto vendita anche in Dalmazia, nei pressi di Split (Spalato). La data dell’inaugurazione ufficiale sarà resa nota dopo che l’IKEA avrà ottenuto la documentazione necessaria. Cala in Slovenia la produttività industriale L’ufficio di statistica nazionale sloveno a gennaio ha registrato un calo del 6,1% della produttività dell’industria rispetto a dicembre dello scorso anno; la diminuzione rispetto allo stesso periodo nel 2009 invece è stata del 7,9%. Il calo più sostanzioso, addirittura del 20,8%, riguarda la produzione di generi di largo consumo. L’industria slovena aveva subito una forte riduzione della sua produttività (-8%) già nel 2009. Sodobna slovenska slovnica v italijanščini Pri Založništvu tržaškega tiska je pred kratkim izšla italijanska različica slovničnega priročnika “Osnove slovenskega jezika - Fondamenti della lingua slovena”. Avtorica delaje Rada Lečič, ki je bila dolga leta lektorica slovenskega jezika v Rimu, Vidmu, Padovi in v Trstu, kjer poučuje še danes. Objavila je vrsto jezikoslovnih člankov in več slovničnih priročnikov. Delo, ki je nastalo v slovenščini, je prevedla Martina Clerici, strokovno pa sta prevod pregledala Miran Košuta in Martina Ožbot. V uvodu avtorica obrazloži vsebino knjige. Gre za priročnik, ki povzema osnove slovenskega jezika v strnjeni obliki, obravnava pa fonetiko (glasoslovje), morfologijo (oblikoslovje), leksikologijo (besedoslovje) in sintakso (skladnjo). Dodana so še osnovna pravopisna pravila. Posebna pozornost je namenjena oblikoslovju, to je besedam, sklanjatvam, spregatvam itd., ki povzroča tujcem največ preglavic. Slovenski jezik je na tem področju še kar zapleten. Prav tako je pomembno poglavje o skladnji, ki ni problematična le za Italijane, ampak tudi za mnoge Slovence. Italijanski priročnik ima Rozajanska kultura tu-w Sežani W petak 19 dnuw marca tu-w bibljoteki tu-w Sežani, blizu Tàrsta, je bila pražantana Rezija, ta rozajanska kultura anu šitwacjun ka je našnji din. Za isò so bili invidani te rozajanski kulturski čirkolo “Rozajan-ski Dum” anu asočacjun ka skàrbi za muzeo. Saje pražantalu Rezijo z litrati skuza kompjutarjon: gòre, vasi, ekonomija, kultura, asočacjuni ka skarbijo za našo kulturo anu njeh dèlu. Sa jè pa mèlu okažjun lajat poezije od Silvane Paletti Bertulave. Judi so bili karjè intirišani anu ni so pa pobarali, da kaku bej to jè tu-w Reziji ka ni čiijajo da kaku tu-w tih zadnjih litah ni čert argomintavi so živi. Nejveč je skarbi ito da utruce anu ti mladi ni ni rumunijo po nas ma nejveč po laškin. Isò to jè na vilika škoda. Luigia Negro - prešident od taga rozajanskaga čir-kola - na je rakla, da to jè itaku zajtò, ka to ni več tej ninki nur ko utruce so mèli òkul sabe kòj naše rumu-ninjè (tu-w hiši jè bila mati, baba, tata, bratar, sastrà, ka so ròmunili kòj po nàs). Tu-w vase to se ròmunilu po nàs. So bili kòj naši jtidi. Našnji din tu-w hišah ru-muni karjè televižju anu na rumuni po laškin, tu-w šku-li cèl din se rumuni po laškin, tu-w vase so pa jiidi, ka to niso ti naši (to so njeveč iti, ka so se poračili ziz timi našimi) anu ni rumunijo po laškin. Wsè isò za ričet, da te laški jazek an kradè mèstu na-šamu rumuninju. Anu več bomo mèli òkul nàs te laški jazek, več bomo zgubili naše rumuninjè. Či marnò wòjo za prow wbranit našč rumuninjè, mòré nan pomagat mèt òkul nas te slavinski jazek, jii-di, ka rumunijo po slavinski anu ka ni nas kapijo. Pravejmò si pumišlit, či naše škule be bile bilingui (tej daje pošibilitat la laška lèè niimer 38/2001, ka na skarbi za to slavinsko minorančo, tu ka somò pa mi). Maeštre ni be téle kapet naše utručiče ni be téle pa jin pomagat. Isò to be téla bet na lipa rič. Anu znat te slavinski jazek to ni škodwa, anci, to pomaga pa našamo jaziku zajtò, ka marnò karjè bisid par anu največ gramatika j è par. Či na bomo naredili kej, naše rumuninjè če se zgubit. To jè ka injàn to ni tej ninki nur ka nlsamo mèli leči, injàn mamo leči ka ni morajo nan pomagat. To jè škoda, da ta nàSnja šitwacjun, ka jè tu-w Reziji na ni pomaga gledat na isi krej. Tej rudi jiidi so radè pošlišali anu to se vidlu, da kaku ni skarbijo za nas. Na vidanjé so bili pa litratavi od Santina Amedea, librinavi, ka rumunijo od Rezije anu artikulavi. Kazanjè èè ostàt na vidanjè dardu warh avrila. LN 24 strani več kot slovenski, ker ima dodatno poglavje o ločilih. Knjiga je sestavljena tako, da spremljajo besedila fotografije, teh je kar 181, ki ponazarjajo najrazličnejše znamenitosti in posebnosti, kijih obiskovalec najde v Sloveniji. Avtorica se je odločila, da slike oštevilči, nato pa jih opredeli v posebnem oddelku za opombe na zaključku knjige. Potrebno je pojasniti, da je slovnični priročnik Rade Lečič sintetičen, obenem pa sestavljen po kriterijih sodobnega slovenskega jezikoslovja. V italijanščini slične knjige ni, saj so raz- položljivi priročniki starejši in ne upoštevajo korenitih novosti, ki jih je uvedlo sodobno slovensko jezikoslovje. Dejstvo, da je priročnik nastal v slovenski obliki in bil tak tudi izdan, pomeni, da so tudi Slovenci in slovenski učitelji ter profesorji potrebovali slovnico, ki bi bila manj zapletena in praktično uporabnejša. To velja toliko bolj za Italijane, ki se učijo slovenščine in seveda za njihove profesorje. Knjiga Fondamenti della lingua slovena zahteva seveda nekaj osnovnega slovničnega znanja nasploh in v materinem jeziku. Ned- vomno pa bo to bistveni pripomoček za učenje slovenščine. ZTT in avtorica napovedujeta še knjigo vaj, ki bi dopolnila slovnična pravila. Vsekakor imamo sedaj na razpolago sodobno, sistematično in sintetično slovensko slovnico v Znanje jezikov odpira nova vrata italijanskem jeziku, ki upošteva tako razvoj jezika kot tudi razvoj samega jezikoslovja in slovnične znanosti. Knjiga stane 20 evrov in jo je možno naročiti. Nujno je, da bo na razpolago tudi v videnski pokrajini. V Podbonescu zbirajo prijave za 7. mednarodni pesniški natečaj Kal v poeziji Poezija bo združila čezmejni prostor Rok za oddajo pesmi zapade 10. maja - Ob slovenščini in italijanščini še španščina Občina Podbonesec prireja letos že sedmi mednarodni pesniški natečaj »Kal v poeziji - umetnost brez me-ja/Calla in Poesia - arte senza confini«, ki je namenjen odraslim, predvsem pa otrokom in učencem osnovnih in nižjih srednjih šol, ki bi se radi preizkusili v pisanju pesmi. Tema letošnjega natečaja je »magija besed -la magia delle parole«. Rok za oddajo prispevkov zapade 10. maja ob 12. uri, nagrajevanje pa bo 6. junija v Kalu. Podboneška občinska u-prava j e prireditev Kal v poeziji prvič organizirala leta 2004, da bi s tem primerno proslavila vstop Slovenije v Evropsko unijo. Cilj natečaja je že od samega začetka krepitev povezovanja med različnimi narodi in širjenje, tudi s pomočjo pesniškega ustvarjanja, skupnih občutkov in emocij, ki presegajo jezikovne ovire. Zato je možno na njem sodelovati s pesmijo (do 15 verzov), ki je napisana v italijanskem ali slovenskem jeziku (in njegovi narečni različici), od leta 2005 dalje pa še v tretjem jeziku, ki ga vsakič posebej določijo. V Podbonescu so se za to odločili, da bi se tako poklonili vsem rojakom, ki so se morali izseliti in so si zdaj ustvarili Arhivski posnetek s 5. izvedbe natečaja Kal v poeziji družino drugje po svetu. Leta 2005 je bila tretji jezik francoščina, v naslednjih dveh letih angleščina, leta 2008 nemščina in lani fur-lanščina. Letos so organizatorji izbrali španščino, saj se je veliko beneških emigrantov izselilo prav v države Južne Amerike. Kdor se želi udeležiti natečaja, mora svoj prispevek oziroma prispevka oddati preko interneta (spletna stran občine Podbonesec je www.comune.pulfero.ud.it) ali pa po navadni pošti oziroma osebno na sedežu Občine Podbonesec (Ul. Nazionale 92, Podbonesec) skupaj z vpisno polo in potrdilom o plačilu vpisnine, ki za pol- noletne znaša 15 evrov. Za mladoletne je vpis brezplačen. Vsak lahko pošlje največ dve pesmi, glede na to, daje komisija večjezična, pa organizatorji svetujejo, naj bodo izdelki v španščini in slovenščini prevedeni tudi v italijanščino. V vseh teh letih je na natečaju sodelovalo veliko otrok in odraslih, prijavljenih pesmi pa je bilo že skoraj 1800. Nekateri med odraslimi so vsako leto predstavili novo pesem. Izredno zanimanje pa je tekmovanje »Kal v poeziji« poželo tudi v šolah, saj se ga je udeležilo že kakih štirideset šol iz Na-diških dolin, celotne Furlanije Julijske krajine, a tudi iz Italije in tujine. Lani je na primer med mladimi prvo nagrado osvojil učenec šole iz Sesta S. Giovanni pri Milanu, drugo pa fant iz Rovi-ga (njuni pesmi sta bili seveda napisani v italijanščini). Iz Slovenije, točneje iz Idrije, pa je bila lanska zmagovalka v kategoriji odraslih, Ana Balantič. Nagrajena je bila tudi osnovna šola iz Njivic v občini Bardo v Terski dolini. Posebno nagrado za pesem v slovenščini pa v Kalu vsako leto podeljuje tudi slovensko kulturno društvo Don Eugenio Bianchini iz Čedada. Lani jo je prejel Zlatko Smrekar iz Kobarida. centru v Špetru, na pobudo Inštituta za slovensko kulturo, poteka enkrat tedensko tečaj teatra mlajših otrok, ki se pripravljajo na letošnje mladinsko gledališko srečanje Mittelteatro. Vodijo ga Manuela Cicigoi, Cecilia Blasutig in Vida Škvor, ki posebno pozornost namenja jeziku, nad celotno pobudo pa bdi režiser Marjan Bevk. Svojim vrstnikom v Čedadu bodo otroci predstavili predelano sodobno Sneguljčico z naslovom Sneguljčica in pet palčkov. Četrtek, 1. aprila 2010 FONDAMENTI DELLA LINGUA SLOVENA MANUALE DI GRAMMATICA RADA LEČIČ V V slovenskem kulturnem centru v Spetru se že pripravljajo na letošnji Mittelteatro v Čedadu V slovenskem kulturnem Na tečaju teatra s Cecilio Blasutig Aktualno Questa la richiesta dei genitori nell’assemblea del 25 marzo La scuola bilingue deve rimanere a S. Pietro unita Giorgio Banchig, Michele Coren, Tiziano Manzini e Živa Gruden durante l’incontro con i genitori Krščanstvo in sprejemanje drugega Pur permanendo una grande incertezza, in mancanza di informazioni essenziali relative all’impegno delle Istituzioni, a cominciare dalla Regione, ed alla fattibilità di interventi volti ad assicurare la sicurezza antisismica della vecchia scuola, che il sindaco Tiziano Manzini non aveva e non ha potuto dare, l’affollata assemblea dei genitori dei bambini e ragazzi della scuola bilingue di San Pietro al Natisone, giovedì 25 marzo nel centro polifunzionale, si è conclusa con alcuni punti condivisi. Il primo riguarda la ferma volontà dei genitori di mantenere unita la scuola. È una necessità, ha spiegato la dirigente scolastica Živa Gruden, perché l’organizzazione didattica è complessa, i docenti lavorano su più classi e su diversi livelli. Lo hanno ribadito tutti i genitori intervenuti a cominciare da Elena Domeniš che ha anche incalzato il sindaco perché si impegnasse davanti a tutti ad agire per mantenere la scuola a San Pietro al Natisone. E questo è stato il secondo aspetto sul quale i genitori si sono schierati compattamente. “Sono qui ad ascoltare le vostre proposte”, “faremo tutti i passi che possiamo fare” e “se lavoriamo tutti nella stessa direzione, otterremo risultati” sono state le risposte del sindaco. Se l’Istituto comprensivo bilingue venisse smembrato, la scuola, certo, ne soffrirebbe, ma sarebbe anche impossibile per i Comuni, già ora in grande difficoltà, gestire i trasporti, ha sotto-lineato Claudio Garbaz aggiungendo che inoltre non si può pensare che un bambino di tre anni possa partire da casa addirittura prima delle ore 7, come accade ora. L’assembea, che ha visto una grande partecipazione, non solo segno dell’attaccamento alla scuola ma anche spia della preoccupazione per il prossimo anno scolastico, è stata indetta dall’Istituto comprensivo con insegnamento bilingue e introdotta dal presidente del Consiglio d’istituto Michele Coren, dal sindaco Tiziano Manzini, dalla dirigente scolastica Živa Gruden e da Giorgio Banchig, presidente dell’Istituto per l’istruzione slovena - Zavod za slovensko izobraževanje che ha fondato la scuola bilingue e che ora la affianca con alcuni servizi come quello della mensa e dei trasporti. L’architetto Renzo Rudi, intervenuto per primo, ha letto quella parte della relazione tecnica sull’edificio scolastico sgomberato in cui si afferma che dal punto statico la struttura non ha problemi. Al contrario è molto carente dal punto di vista sismico. Ma con criteri anti- sismici a S. Pietro sono stati costruiti solo il college e la scuola dell’infanzia di Azzi-da, entrambi realizzati in base alla normativa successiva al terremoto del 1976. Per il resto, qui come in altri centri della regione, si sono resi necessari interventi di miglioramento antisismico. Chiarito questo aspetto, tutta la discussione successiva si è orientata sulle possibili soluzioni per il futuro che sono due: messa in sicurezza antisismica del vecchio edificio o, se questo non fosse possibile, adeguamento funzionale del college che è di proprietà comunale. Di fronte all’emergenza, è stato suggerito, il Comune può rivedere i termini della convenzione con la Provincia e con il Convitto Paolo Diacono di Cividale. Marginalmente è stato fatto anche cenno alla mancata ospitalità della media bilingue da parte di quella monolingue sanpietrina, un fatto che ha destato stupore, come è stato sottolineato, e che è stato giudicato gravissimo dai genitori, perché ad una parte dei bambini si è assicurata la continuità dell’attività didattica ad altri no, mentre il sindaco che avrebbe potuto impugnare l’atto, come ha riconosciuto, ha dichiarato di non voler entrare nel merito di quella decisione. L’incontro si è concluso con la decisione di predisporre un documento e costituire un comitato di genitori perché si facciano tutti i passi a livello istituzionale al fine di trovare al più presto le soluzioni migliori e soprattutto una risposta rapida per l’inizio del nuovo anno scolastico, (jn) V svetih pismih stare in nove zaveze kot tudi v drugih besedilih, ki jih je cerkev kanonizirala s Tridentinskim koncilom, so neprenehoma prisotni spori med različnimi etničnimi skupinami tako na ozemlju Bližnjega vzhoda oziroma Sv. Dežele kot v širšem sredozemskem loku. Posledica sporov so bile številne vojne in nato pravi civilizacijski spori. Naj tu omenimo helenizem, ko se je grška kultura srečala z judovskim izročilom ter razširitev rimskega imperija na območje Azije, Afrike, Palestine in Jeruzalema. Krščanstvo je z zadnjim evangelistom Janezom, s Petrom in Pavlom pričelo zavestno preraščati spore oziroma si je kot cilj zastavilo za tiste čase univerzalno poslanstvo in s tem preraslo etnično določenost. Kristus je deloval na območju judovske dežele, Janez in Peter sta preraščala judovski o-kvir, Pavel je bil svetovni potnik. Janez je poznal Pavlova prizadevanja (Pavel je imel svoje adepte in pomočnike) in izrecno omenja nove verske skupnosti v Apokalipsi, ki je posvečena sedmim cerkvam v azijski rimski provinci, ki jih je ustanovil Pavel. Naj s primeri navedem pričetke cerkvene univerzalnosti in posledično pre- seganje etničnih pregrad. V začetku Janezovega evangelija se Jezus sreča s Samari-janko ob Jakobovem vodnjaku. Med Judi in Samarijani je vladal oster spor. Zena je zajemala vodo, Jezus pa jo je prosil, naj mu da piti. Žena se je začudila, kako je mogoče, da Jud prosi njo, Samarijanko, za vodo. Jezus ji je odgovoril:" Ko bi ti poznala Božji dar in tistega, ki te je vprašal: ‘daj mi piti’, bi ga ti vprašala isto in on bi ti dal živo vodo ”. Tu se prične daljši razgovor med Jezusom in žensko, kjer se Jezus razkrije kot Mesija, to je Kristus. Svoj nauk prične širiti med Samarijani. V Apostolskih delih se Peter odpravi na dom stotnika Kornelija, ki je bil rim-sko-italskega porekla. Kornelij je bil prvi tujec, to je ne judovskega porekla, ki je bil krščen. Peter je prišel na njegov dom, ko še ni prišlo do odločilnega dogodka. V stotnikovi hiši je dejal prisotnim:" Vi veste, da Judu niso dovoljena srečanja z ljudmi drugih narodov. Meni pa je Bog rekel, da se ne sme imenovati kot svetoskrunskega ali nečistega nobenega človeka.” Nadalje pravi Peter: “V resnici vem, da Bog ne dela razlik med ljudmi. On ve za tistega, ki se ga boji in je pravičen. Ta je Njemu ljub neglede na ljudstvo, kateremu pripada.” Poglavje se zaključi s Kornelijevim krstom. V epilogu Pisma Rimljanom Pavel pove, da je širil Kristusov nauk od Jeruzalema do Ilirskih provinc ter je učil Evangelij povsod, “kamor še ni prišlo Kristusovo ime”. Nato napove rimski skupnosti svoja nadaljnja potovanja ter izraža voljo, da bo obiskal Rimljane na svoji poti v Španijo. Univerzalnost krščanstva je bila novost monoteistične vere, kot je bila novost širjenje Evangelija med tujimi in tudi “barbarskimi” ljudstvi. Posredovanje lastnega znanja med “barbari” je bilo npr. tuje grškim modrecem. Samim Judom, ki niso sprejemali Kristusovega nauka, je bil koncept prehajanja mej nepoznan, saj so bili oni “izvoljeno ljudstvo”. Krščanstvo je naredilo preobrat in seje obrnilo do drugih ljudstev, do “poganov” in do tistih, ki niso poznali ne stare in ne nove zaveze. Skratka, v ospredje svojega nauka je postavilo človeka, kot je razvidno iz gornjih citatov. Ker smo pred veliko nočjo, to je pred največjim krščanskim praznikom, velja morda opozoriti na to toliko vernih katoličanov, ki pa so še vedno v zadregi, ko se srečajo z ljudmi drugačne barve kože, drugačne kulture in jezika. Zadrega je včasih že sovraštvo. Bi vsak kristjan ali, ožje, katoličan, vprašal, kot je to naredil Jezus, vodo tujca, črnca ali pa samo bližnjega Slovenca? Če bi te vode ne vprašal, katera je njegova živa voda, kaj mu sploh pomeni vera? Zakaj ločuje na način, ki ga Bog odvrača? Svetniško vprašanje čedajskega deželnega svetnika desne sredine Genitori italiani e scuola slovena segue dalla prima Con la loro ampia partecipazione, i genitori dei ragazzi che frequentano la scuola bilingue hanno dato una prova esemplare di compattezza e di attaccamento alla scuola, ma è stata significativa soprattutto la testimonianza delle ragioni per le quali hanno scelto il modello educativo bilingue e di quanto ne siano soddisfatti per la sua qualità e perché offre ai ragazzi maggiori prospettive in futuro. Una scuola che è stata definita da diversi genitori un fiore all'occhiello ed una risorsa non solo per San Pietro al Natisone e per la regione Friuli Venezia Giulia, ma per l'Italia intera. Ma ciò che è emerso con altrettanta chiarezza è che, soprattutto da quando è stata statalizzata, la scuola bilingue sanpietrina non è, o non è solo, una scuola della minoranza slovena. E una scuola del territorio che copre un bacino molto ampio e dove iscrivono i propri figli molte famiglie italiane del Cividalese e dintorni, trasferitesi anche da altre regioni italiane, che nulla hanno a che fare con la minoranza slovena, ma hanno scelto per i propri figli il plurilinguismo e l’interculturalità. Ed erano lì a difendere la scuola nella sua unitarietà e con il suo modello didattico. Anche questo è un aspetto che devono tenere in debito conto quanti dovranno decidere sul suo immediato futuro, per l'inizio del prossimo anno scolastico.(jn) Spet predlog o preštevanju manjšine Povod so tokrat sredstva za manjšine in premajhno financiranje Furlanov Obisk Rezije in Naborjeta Trbiž, Sv. Višarje, Ovčja vas, Ukve, Solbica in Naborjet so bile glavne postojanke obiska deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca v Kanalski dolini in v Reziji, kjer se je srečal z ljudmi, ki si dan za dnem prizadevajo za narodni obstoj slovenske skupnosti in gospodarski razvoj območja. V Kanalski dolini seje srečal s predsednikom SKS Planika Rudijem Bartalothom in priznanim gostincem na Sv. Višarjah Juretom Pre-schernom. Popoldne seje odpravil v dolino Rezije, kjer so ga na Solbici sprejeli predsednica Ro-zajanskega duma Luigia Negro, nekdanji župan Luigi Paletti, opozicijska občinska svetnika Pamela Pielich in Nevio Madotto ter še drugi mladi domačini. Zvečer se je udeležil koncerta šole GM v Naborjetu. V Furlaniji Julijski krajini se v najbolj negativnih trenutkih za Slovence redno pojavi predlog o preštevanju manjšine. Tokrat se je s podobnim predlogom oglasil deželni svetnik PDL Roberto Novelli. Povod za preštevanje manjšin v naši deželi j e našel v domnevno krivični razporeditvi sredstev manjšinam iz zakona št. 482, ki ščiti zgodovinske manjšine v Italiji in torej furlansko, slovensko in nemško v naši deželi. Krivico je Novelli prevedel v svetniško vprašanje odborniku za kulturo Robertu Molinaru. Teza pa je naslednja: Leta 2009 je država dodelila dvanajstim jezikovnim manjšinam v Italiji 2.274.425 evrov za njihovo zaščito. FJK je dodelila 425 tisoč evrov, od teh 300.672 za Furlane, 135.703 za Slovence in 16.227 za Nemce. Po Novellijevem mnenju je porazdelitev krivična, saj ne upošteva realnega števila pripadnikov omenjenih manjšin. Cedajski deželni svetnik citira predsednika Slovenije Danila Tùrka, ki naj bi nekemu krajevnemu časopisu dejal, da je v FJK 80.000 Slovencev. Novelli pravi, da je število slovensko govorečih skoraj desetkrat manjše od tistih, ki govorijo furlanščino. Le teh naj bi bilo 600.000. V svojem svetniškem vprašanju se nanaša tudi na teze profesorja javnega prava na Univerzi Videm Guglielma Cevolina, kije potožil, da imajo Slovenci mamo, Furlani pa mačeho. Profesor, sicer član PDL, ki je že kritično nastopil do slovenske manjšine in se postavil na stran društva Tutela e identità iz Rezije, ki ne priznava slovenskega porekla rezijanskega dialekta, je ugotovil, da so se od leta 1999 sredstva iz zakona št. 482 znižala od 20 na 2 milijona evrov. Nato je ugotovil, da imajo Slovenci tudi zakon št. 38, po katerem prejemajo 5 milijonov evrov. Berlusconijeva vladaje sicer odščipni-la milijon, po nastopu Slovenije pa so ta milijon v Rimu vrnili. To je seveda privilegij. Zato Novelli predlaga preštevanje vseh jezikovnih manjšin v naši deželi in posledično ukrepanje, ki pomeni pravičnejšo porazdelitev sredstev, beri: manj Slovencem. Svetnik je seveda zamolčal dejstvo, da če je Furlanov vsaj 600 tisoč, imajo vso možnost, da si izborijo na Deželi Furlaniji Julijski krajini večino in sebi določijo nekaj več kot kak milijon evrov. To se v resnici dogaja, le da ima večina Furlanov, predvsem v desnosredinskih strankah napako: ko so v Deželnem svetu postanejo Italijani in ne morejo več biti jezikovna manjšina. Skratka, izpadejo iz zakona št. 482. Il Comitato 482 scrive a Tondo: è involuzione Četrtek, 1. aprila 2010 segue dalla prima Nell’ambito delle riduzioni al personale sarebbe intenzione della Giunta regionale non rinnovare i contratti a tempo determinato che riguardano tre giornalisti con conoscenza della lingua slovena e/o tedesca che lavorano presso le redazioni di ARC e ACON. Prende le mosse da qui la lettera del Comitato 482 al presidente Tondo e all’assessore Molinaro in cui si esprime preoccupazione in particolare per la situazione del giornalista cui è affidata l’informazione in sloveno e in tedesco all’interno di Agenzia Regione Cronache (ARC). Tra i suoi compiti, infatti, vi è la redazione delle notizie in lingua slovena e in lingua tedesca (Novize / Nachrichten) presenti sul sito Internet della Regione. Il mancato rinnovo del suo contratto e un’eventuale sostituzione con un lavoratore interinale con contratto trimestrale non solo determinerebbe, di fatto, la fine delle notizie in sloveno e in tedesco presenti sul sito Internet regionale, afferma il comitato, ma, a quanto è dato sapere, anche di quelle in friulano (per ragioni, così ci è stato detto, di reciprocità). In tal modo verrebbero a cessare del tutto le comunicazioni giornalistiche regionali nelle tre lingue mi-norizzate del Friuli Venezia Giulia. Come cittadini del Friuli Venezia Giuba condividiamo la necessità di una ristrutturazione della Regione in grado di renderla più “snella” ed efficiente, ma crediamo che l’annientamento delle strutture che si occupano delle lingue “minoritarie” vada esattamente nella direzione opposta: se non altro perché colpisce personale in grado di utilizzare con professionalità più lingue parlate sia in Friuli Venezia Giulia che nelle regioni vicine. Non si tratta, purtroppo, di un caso isolato, prosegue la nota del Comitato 482 che sottolinea la mancata conferma del personale in servizio presso il Servizio identità linguistiche, culturali e corregionali all’estero, alla successiva decapitazione dello stesso Servizio e alla riduzione progressiva del personale in servizio presso l’Ag-jenzie Regjonàl pe Lenghe Furlane. Nel ricordare che è attesa in regione la visita del Comitato del Consiglio d’Europa incaricato di supervisio-nare il rispetto della Convenzione quadro per la protezione delle minoranze nazionali, il Comitato 482 aggiunge di avere la consapevolezza che attuare politiche linguistiche efficaci non sia un compito facile. È possibile, tuttavia, intervenire già da subito con alcuni provvedimenti concreti: garantire con personale adeguato i servizi regionali (Silce; ARLeF; giornalisti plurilingue presso l’ARC; ecc.); ristabilire per tali servizi almeno le risorse stanziate negli anni precedenti; predisporre i regolamenti mancanti per la L.R. 29/07 e iniziarne l’attuazione. V torek, 30. marca, v slovenskem državnem svetu o beneških Slovencih Manjšina še vedno tarča hudih pritiskov Za ohranitev jezika nujen stik s Slovenijo V torek, 30. marca, je v državnem svetu v Ljubljani potekalo zanimivo srečanje o težkem položaju Slovencev v Rezijanski, Terski in Nadiških dolinah. Ob državnem sekretarju v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisu Jesihu sta predavala kulturna delavca iz Rezije oziroma Barda v Terski dolini Luigia Negro in Viljem Čemo. Beseda je tekla o problemu izseljevanja iz Benečije, pa tudi o pomenu stikov med pripadniki manj-šine in Slovenijo, ki so v vebko pomoč pri ohranjanju jezika in kulture beneških Slovencev. Boris Jesih je povedal, daje v Evropi vsak peti prebivalec pripadnik manjšine. Ta pa brez svojih pripadnikov ne more obstajati in ob tem je državni sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po Boris Jesih svetu izpostavil problem izseljevanja in praznjenja prostora v Benečiji. Po Jesihovem mnenju položaj slovenskih manjšin še vedno ni najbolje urejen, zato bi bilo treba raz-misbti o pravno sankcioniranih normah na področju varstva manjšin, Slovenija pa bi lahko f Luigia Negro na tem področju prevzela pobudo. Viljem Cerno je predstavil svoje izkušnje z napadi itah-janskih nacionabstov v preteklih 50 letih. Slovensko jezikovno skupnost v Italiji so izničevali na vseh področjih. Slovence je kontrohrala vojska, Ustanovljeno posebno gospodarsko omizje Odslej bodo Slovenija in slovenske manjšine veliko bolj aktivno sodelovale na gospodarskem področju in stremeli k skupnemu razvoju. V torek, 30. marca, je potekala namreč ustanovna seja delovne skupine za pripravo strategije o sodelovanju med Slovenijo in zamejstvom na področju gospodarstva. Takšne strategije doslej še nismo imeli, kljub temu pa so vedno večje potrebe po opredelitvi dejavnosti v smeri skupnega cilja povezovanja različnih akterjev, od državnih inštitucij do manjšinskih gospodarskih organizacij. Na seji so ustanovili ožje omizje, v katerem zaenkrat sodelujejo po en predstavnik gospodarskih organizacij iz vsake zamejske države, v kasnejši fazi pa bodo v širšo debato povabljeni tudi drugi de- javniki iz zamejstva in Slovenije. Trenutno ožje omizje sestavljajo predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Službe Vlade za razvoj in evropske zadeve, Službe Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, Obrtno-podjetniške zbornice, Gospodarske zbornice Slovenije, Razvojne agencije Slovenska krajina ter Urada za Evropo, slovensko manjšino v Italiji pa zastopa Slovensko deželno gospodarsko združenje. Predsednica omenjenega omizja je dr. Breda Mulec iz Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Že na prvi seji so se dogovorili, kako naj bi potekalo delo delovne skupine, in katere so točke, ki naj bi jih vsebovala strategija. niso se mogh zaposhti in tako so bih pravzaprav prisiljeni zapustiti svoj domači kraj. Režijanka Luigia Negro, ki je tudi predsednica SKGZ v Videnški pokrajini, je spregovorila o pomenu slovenskega jezika in narečja. Negrova, kije s svojimi sodelavci dosegla, da se v osnovni šob v Reziji dve uri na teden učijo slovenščine, je bila lani žrtev številnih groženj in žabtev s strani skupine, ki nasprotuje dvojezičnosti in uveljavljanju zaščitnega zakona, češ, da nima režij anščina nič skupnega s slovenščino. Kulturna delavka iz Rezije je še pojasnila, da v Ita-bji še vedno vlada močna propaganda proti Slovencem in vsemu, kar je slovensko. Za ohranjevanje jezika, navad, kulture in duše pa so po njenem mnenju ključni stalni stiki s Slovenci iz matične države. To bi tudi mladim omogočilo večjo perspektivo in bi rešilo problem demografskega padca. Otrok se v Reziji na primer rodi zelo malo, zato je nujno, da se mladim nudi možnost zaposbtve in se jih na tak način zadrži v dohni. L’intervento Esercitazioni di nazionalismo e xenofobia Nei giorni scorsi due fatti, per la verità diversi tra di loro ed in modo diverso, hanno segnalato la tensione interetnica nella Slavia friulana. Il primo è avvenuto in sintonia con le leggi e la volontà della maggioranza, tuttavia suscita perplessità e dubbi, il secondo è un atto vandalico se non addirittura l’effetto di un’iniziativa ostile organizzata. La scuola bilingue si è dovuta trasferire perché lo stabile in cui operava non rispondeva ai criteri di sicurezza ed è positivo che ciò sia avvenuto prima che accadesse una disgrazia provocata da eventi naturali. Il primo segnale sgradevole che tra determinate f ostie di popolazione, sotto la cenere, covino ancora vecchi sospetti, lo ha dato il Consiglio d’istituto della Scuola media che ha respinto la possibilità di ospitare la scuola bilingue nel suo stesso stabile. La possibilità che italiano, sloveno e dialetto sloveno si possano incontrare evidentemente di-strurba ancora alcuni genitori e docenti. L’atto vandalico riguarda l’imbrattamento dei cartelli stradali bilingui sui quali i so- liti ignoti hanno cancellato i nomi di località italiani e in alcuni casi scritto su di essi quelli in sloveno. Ed è giusto che le organizzazioni slovene abbiano sporto denuncia contro ignoti cercando di evitare che gruppi di persone o singoli avviassero la solita campagna antislovena. Detto questo, mi pongo un interrogativo molto semplice: perché in provincia di Udine, nella Slavia e a Resia si è così radicata l’ostilità antislovena? La domanda non è retorica. Se si prende in considerazione il caso di Trieste, si possono mettere in luce diverse ragioni. Trieste è stata sotto l’Austria fino alla prima guerra mondiale. A Trieste e nei dintorni vivevano gli Sloveni, ma in città erano forti le comunità croata, ceca e serba. Negli anni del risveglio nazionale e del risorgimento, Trieste ha vissuto un doppio risveglio nazionale. Da una parte c’è stato un forte movimento degli Sloveni e degli Slavi in generale, dall’altra si è sollevata la Trieste italiana che voleva staccarsi dall’Austria e passare all'Italia unita. Tra i due movimenti nazionali e nazionalistici si sono verificati molti conflitti. A ciò ha contribuito anche la politica austriaca che ha sostenuto l’affermarsi degli Slavi in funzione antiitaliana per frenarne la supremazia e la carica irredentista. Il fascismo si è attribuito il compito di “bonificare” Trieste ed il territorio circostante ed ha costretto gli avversari Sloveni e Croati al silenzio lungo tutto il confine stabilito dal trattato di Rapallo. Gli sloveni hanno dato vita alla resistenza antifascista. Seguirono la guerra, la lotta antifascista e gli avvenimenti del dopoguerra che hanno contribuito alla pacificazione. In questo contesto si può comprendere che sia rimasta l’ostilità che è stata ulteriormente acuita dalla questione degli esuli. Pur essendo oggi l’ostilità tra Italiani e Sloveni un’assurdità dal punto di vista umano e storico, tuttavia questa a Trieste e Gorizia ha delle motivazioni storiche (al di là del fatto di ciò che sia giusto o sbagliato). Nella Slavia queste motivazioni non ci sono, o meglio sono solo da una parte. La Slavia è entrata nello Stato italiano nel 1866. Le persone che parlavano dialetti sloveni erano per lo più semplici contadini e artigiani. Non si può dire che fossero coinvolti nel movimento di risveglio nazionale sloveno e slavo. Non c’erano scuole slovene e nemmeno attività culturali organizzate e tanto meno politiche. Nella Slavia friulana insomma gli Sloveni non godevano dell’appoggio dell’Austria, non si erano messi in competizione con gli Italiani, non sapevano che cosa fosse lo sviluppo economico, nessuno aveva espresso una qualche posizione di superiorità. Da parte slovena non c’è stato alcun fatto che potesse in qualsiasi modo prefigurare un qualche “pericolo slavo”. Anche durante la seconda guerra mondiale non sono stati molti quelli che hanno imbracciato il fucile e sono andati a combattere nei boschi. La gente ha continuato a vivere del proprio lavoro di contadini, a parlare la propria lingua, rimanendo legata alle proprie tradizioni e oggettivamente non ha dato alcun se- gnale di conflitto con i vicini. Prima per lo Stato italiano e poi durante il fascismo è stato sufficiente che gli Sloveni esistessero, l’ostilità si è manifestata come pura volontà di eliminare il diverso. Il fascismo ha avviato le sue iniziative persecutorie nella Slavia dove nel 1933 ha vietato l’uso dello sloveno in chiesa. Non si trattava della lingua letteraria, i sacerdoti usavano la lingua che poteva essere compresa da semplici fedeli. E non mi è noto che le altre sfere della Chiesa si siano opposte alla proibizione. Quale rivoluzione, quale antiitalianità poteva crescere nelle chiese dove si raccoglievano umili fedeli? Se per lo sloveno di Trieste e Gorizia la campagna antislovena era un atto squisitamente politico e vi si opponeva, che cosa poteva comprendere il povero contadino sloveno della Bene-eia che non era mai stato in conflitto né con gli Italiani né con i Friulani? Altrettanto folli sono stati gli anni del dopoguerra. A causa della miseria i Beneciani se ne sono dovuti andare per il mondo con la valigia in mano. L’Italia li ha inviati nelle miniere del Belgio, nelle fabbriche dell’Italia del Nord e altrove. Contemporaneamente i tricoloristi diffondevano slogan antisloveni, muovevano accuse di “titini”e “spie tifine” ed i servizi segreti italiani avevano organizzato la struttura “difensiva” Gladio che si è accanita sugli Sloveni che non erano andati all’estero. Che pericolo potevano rappresentare persone impegnate a guadagnarsi il pane quotidiano? Chi poteva sentirsi minacciato da famiglie per lo più religiose che per la maggior parte hanno votato per la Democrazia cristiana? Gli Sloveni della Benecia insomma hanno subito l’ostilità etnica nella sua forma più pura. Su di loro si è riversata, senza ragione, la più brutale ostilità che si nutre semplicemente del fatto che qualcuno parli diversamente, abbia la pelle di un altro colore, abbia disturbi fisici o mentali, sia su una sedia a rotelle. Nella Benecia gli Sloveni sono stati (e in parte lo sono ancora), la sacca da box per esercitazioni di nazionalismo e xenofobia. Ace Mermolja Viljem Cerno novi matajur Četrtek, 1. aprila 2010 6 Andreina Trusgnach je paršla trecja v kategoriji te velikih Misu (za me an za te mlade, za naše sinuove) Za no rieč al za to drugo, bit ocja an bit mat nie bluo, nie an na bo nikdar lahko. (An takuo k’ gre sviet se zdi, de bo šele tejš). Zatuo muormo, na uso vižo, ušafat kiek za dat kura-žo te mladin, muormo gledat jin pustit, pru upičeno notar, kar je trieba za se na-vast, de pred težavami an dužnuosti se muora vsak za-vihnit rokave, an de utiekat an se skrivat nie obednemu pru nič hnucu. Kikrat se zgreši, mi an oni, pa je trieba zastopit, de so ne miere, so ne graje, so ‘ne meje, k’ nie glih preskočit an dol vriec. Za tiste: pomajmo stuort zastopit našin snuovan, de se morejo čut dobro an brez iti uoz glave na uso silo; Navadmo naše otroke, ka pride ree se trostat ‘no rieč an preživiet čelih se jo na naglo doseže; Navadmo naše snuove se veselit usak dan, posebno za tiste minene reči ki, če se na navadeš od majhanega le-puo ahtat, jih na boš znu obrajtat an kar zraseš; Navadmo jih, de je glih an lepuo bit usi drugač, an de usi se morejo kiek navast od te druzega; Navadmo naše te mlade na zaničavat nič an obed-nega; Navadmo jih se na špo-dielat an na parjemat po rit tiste, ki se ušafajo, za kar eje naj, u težavah; Navadmo jih, ka pride ree spoštovanje za usakega človieka, za tel sviet an za use reči, posebno tiste, k’ nieso njih. Pomajmo jin ušafat svojo pot an, čelih je težkuo, pustimo par kraju naše želje an naše sanje, takuo an če oni na ratajo, kar smo se troštal za nje, dopoviejmo jin usedno, de jih mamo radi an de je glih, de gredo na-pri po tisti pot, k’ so jo ve-bral. Navadmo jih, de je lepuo sanjat, an če si prepričan de toji sanji, malomanj za Sigurno na bojo mogli ratat resnica. Navadmo jih, de u življenju je hnucu imiet an paš- ET jon, ‘no rieč, de te takuo za-grabe, de more ratat ražon tojga življenja, posebno kaj-šinkrat, kar use te drugo se zdi, de se je zgubilo tu nič. San prepričana, de usi dielamo, kar na sviete mor-mo za naše snuove, usi gledamo jih lepuo učit. Tuole je ries, pa zaki usak dan rata-vajo take strašne reči? Se zdi, de vic ku kajšan na vie, ka je pošteno an ka je šleutasto; ka je dobro an ka je slavo; ka se more an ka se muora; ka je dužnuost an ka so pravice! Kar poslušaš tele nasrec-je, ka ti na pride za študie-rat: Al jin je kajšan stuoru zastopit, de če niemajo ki die-lat an na vedo, kanjo vriec, nie normal oblit ‘nega buo-zega saromaka an ga par-žgat? Al pa poluožt debele ka-mane na binarje an posnet use, takuo za na Internetu pokazat, ka je ratalo kar vlak je trieščnu? Al jin je kajšan stuoru zastopit, de če so sami al v skupini, nie normal veder-bat za nimar te parvo čečo al te parvega otroka, k’ ma nasreejo naleti et tu nje? Al jin je stuoru kajšan zastopit, de če ti na dopade an učitelj al ti nie šlo dobro ‘no spraševanje, nie normal arz-tuc uso šuolo? Al jin je stuoru kajšan zastopit, de če te muroza al žena pusti, nie normal ubit njo an, magar, še snuove blizu? Al vedo, naši otroc, de na svietu nie moc bit ušec Andreina Trusgnach usian? An zatuole je trieba nucat nimar batico? Zastopejo, de če kajšan te ima rad zavoj torbe, jeans al čerjeuje, kijih noseš, niema zaries rad tebe? Vedo, de čelih na piješ an kadiš an na lietaš ku te na-umni, moreš pokazat na druge viže, de si velik? So zastopil, de je trieba nucat batico nimar an posebno, kar te druz ti prave-jo, de use se more? Znajo, te mladi, ree »ne«, »tuole nie pru, tuolega na stuojmo narest«? An kar je more bit nar-buj težkuo: znajo prašat po-muoc? Vedo, de kar se ušafajo u težavah, venč krat bi bluo zadost se veguorit s kajšnin an mu zaupat, tkaj za prenest tist slap planet? Vedo, de za dažan pride nimar sonce, de za nočjo pride nimar dan, de težave morejo ratat s cajtan samuo bledi spomini? Za šigurno usi poznajo tarpljenje, na porčem de ne, pa zastopejo, de smart nie na rešitev an na lože pru nič na mest? Donašnji dan se zvestuo učmo guorit usake sort Šprahe, tuole je ‘na velika bogatija. Pa obedan, pari, nas na zna učit se ustavt nomalo an lepuo poslušat. Takuo je, de na žalost učasih na znamo, alpa nec-jemo, še sami sebè se poslušat. Andreina Trusgnach Naš domači jezik — Za odnat špjerte hudičjave, ki se skriuajo tu dušico Nazadnje t star so pejal Paulo tieu Klaužet Lo abbiamo già scritto: il concorso dialettale Naš domači izik, indetto dalPamministrazione comunale di San Pietro al Natisone, ha avuto quest’anno un bel successo sia per il numero dei partecipanti, - anche di giovani e bambini, a riprova di quanto sia prezioso il ruolo della scuola bilingue per la conservazione del dialetto sloveno -, sia per la qualità dei testi proposti. Abbiamo sentito canti, monologhi teatrali, vere e proprie novelle, riflessioni ed interrogativi sul presente, racconti che ci hanno permesso di tuffarci nel passato. Uno degli interventi più apprezzati è stato quello di Emma Scubla, maestra di Subit, che pur vivendo in provincia di Sondrio e nonostante l’età avanzata ha voluto partecipare con questo racconto molto toccante nel dialetto sloveno del suo paese (tersko narečje). Emma Scubla Simpr se nàordan za to zemlju, tk se son ródila an son pàsala me lieta ubi lje-pe. Vidn Snjè tu mickanu uas or na ore, našu staru hišu, plaču tk smo gijal d bidace, mikane zvjezde po noč an buskalce po zvečer; diši tuok se kuha, j udje djelajo zlo an so zlo boz. Po večerje se poje Rožar-jo, se čenta Ljitanje, zat se posluša pravce, se prav za dno težko zivlenje an za te dušice. Nona vič krat nan povje za Paulo, kje šla tieu Klaužet. Nona je mjela dnu botru, k je hodila uon od zat, ne vien če taz Loah al tas Kobarida. Botra je bla dna žena velika, debela an zlo lje-pa. Kr je pršla nas ledat nan je prnesla pouno koranja, nona Tarezija je paj napo-unla nje košič z buorian an liesnikan. Mi jo smo klical “Priesaka”, zatuo k tako se kliče ta ora, k muore prehodit za prit tu našo uas. Nuna Priesaka an ora Priesaka za nas so ble tej usa na rieč. Tudi ora Priesaka ie ljepa tej naša botra. Po zime snieg jo pokrje z dno bielo koutro, poljete oblječe dno kotlu zelenu an rožastu, host daje sienco an počiuanje. Z nin krajan merka dou na Laško, s tin družin na tu staru Jugožlavijo. Dan troič peja judje naprej an nazaj. Botra Priesaka je bla žalostna za nje Paulo. Paula je bla dna mlada hči, čudna žej od douo časa. Vič krat je ue-kala, klela na las tej dan človek, k je uon z lave, je pokala, se je smejala an uaja-la dou po tlu. Miedh ni mu obriest zdravila za njo. Usa so provai nardit t hišn. Nazadnje t star so pensai pejat Paulo tieu Klaužet, dna uas deleč od naših an blizo Pordenona. Etu, tu dn cierkvice hra-nejo tri kapje krv našaa Jezusa Kristusa tu dne sčiate ourene. Pride pouno juda piet za odnat špjerte hudičjave, k se skriuajo tu kaku dušico. Ospuodje poženajo vič krat te boe jude, k so strašn j eh čut an vidat. Duarkat po ljete je pročesi-ja s tu svetu relikujo. Se naprav dna liepa kom-panja zajet tieu Klaužet. Redo z njem naša mama an ku-žina Nuta. Zuoda se začne hodit, pouno kruha so mame spekle an napravele; se je pilo uo-du pr kacemu zvieralu, spat malo an tk je pršlo, piet ni-mr an hodit naprej. Paula za nomor časa mouči, zat se ne kapi, kuo die kej k ueče. Fin k tej dna stara žena pametna prav z nje očjan za dielo k majo nardit tu hiše an tu njuah. Naša mama je uprašala Paulo, ke človek je je ukra-du soude dan bot, kr so pruodalseno. Paula je je ja-la nazaj: - Ni pokradu te, k jupaš ti! Je bla dna baba, dna baba! - An je blo ries. Klaužet je blizo. Paula je ustrašena nejče hodit naprej. Pred cierkvice sedne t na te prv šcelin an obrne hrbat cierkue, štufa tu judje k so uoku nje, ueče na las, pdada, kaže jezk, se premlaja. Muorjo se upriet za jo pejat nuotr zatuo, k ma pouno fuarče. Nejče merkat Tabernaku-la an nejče pit uode te žena-ne, kje ponujajo. Tas korna pride dou še dan ospuod za jen pomat piet. Še tuo ne po-maa. Nč ne veja! So vse žalostne. Pouna časa re naprej tuo- la. Tje n kada Paula se tej zbudi, poleda uoku an poča-so, počaso, se obrne an po-merka ou outar. Je usa dna drua hči, tihna, ljepa tej dan bot. Se ne naorda za nč. Druu dan je kontenta se spovjedat an komunjat. Buog se je usmilu! Kak človek joče potiham. Liepa se so uornile damou an za Paulo se prpravja nouo živlenje. Mormo se posmejat, če ne vjeriemo, ma tek pozna an hodi po te pravi pot k naše te stare nan su pokazale, je šuran k tas nebesah Buog nas vid, nas pošluša, nas ma rado, an kr je pru za dušico lahneje naše težave. Tieu Klaužede je šnje ta cierku an judje nuotr pojejo. Buog dejte, de bi mole še one se uarnit damou zdrave an vesele tej naša Paula. Emma Scubla Licitra (Sondrio) ble, de Benečija je Venezia an de živin v Benetkah -Venezii. Druga pa je bla, de Benečija je v Sloveniji an ne v Italiji. Ko san lepuo po-viedu, kje je Benečija, kje živin, kere vasice imamo blizu, še ankrat čudne an smiešne reči so me prašal. So me prašal, če san Slo-vinj, če moj tata al moja mama so iz Slovenije, če imam slovensko žlahto an še zadnjo po kerem jeziku guorin doma. Jest san nimar j al, de nobedan v moji družini se ni rodil v Sloveniji, de niemam slovenske žlahte. Poviedu san, de ime Benečija je ostalo ku spomin od tistega cajta, kadar smo bli autonomi 400 liet pod Repubblico di Venezia. San še poviedu, de v Benečiji imamo an liep brieg, ki ga kličemo Matajur, sla-čine dobre, ku gubanco an štrukje, beneški pust, dan Emigranta, grob Ivana Trinka, veliko an bogato kulturo an puno puno naših starih navad. Ko pa so me prašali, po kerem jeziku guorta v Benečiji, san nimar odguoril: “Mi Benečani v Benečiji ne guormo po italijansko, ne guormo po sloviensko, ma v našem slovenskem dialektu. Guormo v našem domačem jeziku”. Mattia Cendou Kar me prašajo, duo san, pravim, de san Benečan Ze an par liet študjan tan v Ljubljani an vičkrat je ratalo, de kajšan parja-telj me je vprašu, od kod priden. Jest san nimar poviedu, de san Benečan an de živin v Benečiji. San nimar takuo poviedu, zaki san bil previč šiguran, de vsi vedo, kje je Benečija an de jo vsi lepuo poznajo. Če jest bi j al, de priha-jan iz Mašere, bi ne vied-li, zaki je previč mikana vasica. Če bi jal pa, de prihajan iz Italije, bi bluo pa previč za zastopit an bi me še prašali, od kerega miesta san. Ja ben, nobedan al malo puobu so viedli, kje je an kaj je tela Benečija. Ponavadi, v šuolah, na diele, vsi stari ljudje, gospodarji an profesorji vedo lepuo, kje je Benečija. Mladi pa ne. Zatuo puno mladih me je prašalo, kje je Benečija, druži pa, ki so tiel reč, de vedo, so me poviedal vse narobe. San jih ču take, de prav san se smejal! Tiste buj smiešne so Mattia Cendou Kultura Poklon Schumannu in Chopinu v Naborjetu V veliki dvorani Beneške Palače v Naborjetu se je v petek, 26. marca, od-vij al lep in doživet koncert v poklon Robertu Schumannu in Fredericu Chopinu ob dvestoletnici njunega rojstva. Srečanje je bilo obenem priložnost za nastop gojencev Glasbene matice - šole Tomaž Hol-mar v Kanalski dolini. Številno občinstvo si je pred koncertom ogledalo razstavo dragocenih starin dveh umetnikov, rokopise, slike in pisma. Večer se je začel s kratkim nastopom treh naj mlajših gojencev, Nicole Melherja, Eleonore Coianiz in Massimiliana Gregoruttija. Nato sta napovedovalca Anna Wedam in Luciano Lister vpeljala publiko v 19. stoletje in opisala glavne stebre romantike, zatem pa še poglavitne dogodke, ki so zaznamovali Schumannovo življenje. Ob branem tekstu v slovenskem in italijanskem jeziku so Laura Pezzetta, Simone Melcher, Rossella Lupieri, Elisabetta Trosso-lo in Simone Vuerich zaigrali Schumannove melodije iz knjige “Album za otroke” Op. 68. Med temi sta se izkazala osemletna Rossella Lupieri in Simone Vuerich, kije zelo intimno podal skladbo Mignon. Koncert se je nadaljeval v znamenju poljskega skladatelja Chopina. Na flavto je izvrstno zaigrala njegove variacije na Rossinijevo temo in Fantasie Impromptou Op.66 Valentina Nanut, iz razreda prof. Olge Sosič, iz goriške podružnice Glasbene matice, ob klavirski spremljavi prof. Manuela Fighelija. Med opisovanjem poglavitnih dogodkov, ki so zaznamovali Chopinovo življenje, sta v drugem delu koncerta nastopali Elisa Kandutsch, kije zelo nežno podala Valček Op. 69 št. 1 in Giulia Lister, ki je zaigrala Valček Op. 69 št. 2 in tako zaključila koncert. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili Rudi Merljak iz Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, deželni svetnik Igor Gabrovec in izredni komisar Gorske skupnosti Verona. Za Glasbeno matico je prisotne pozdravil Rudi Barta-loth. Zupan Aleksander Oman je prisotne pozdravil v slovenskem krajevnem narečju ter v italijanščini v imenu občine Naborjet - Ovčja vas in Gorske skupnosti, kije bila z Glasbeno matico tudi soprirediteljica koncertnega večera. Čestital je gojencem in odgovornim glasbene šole ter jih pozval, naj vztrajajo s svojim delom. R.B. Tudi letos lepo uspela predstavitev Trinkovega koledarja v šoli v Breginju procesijah in zvonenju. Lepo predstavitev svoje pesniške zbirke je pripravil Aldo Klodič. Breginjci so prisluhnili njegovi posebej lepo zveneči poeziji, ki jo je brala Margherita Trus-gnach. Aldove pesmi so nam obudile veliko spominov. Zenska vokalna skupina Breginj je nato pod vodstvom Vere Clemente Kojič lepo zapela, vse je navdušila in čustveno razgibala pesem “Slovenci mejmo se radi”, ki sta jo skupaj zapela oba zbora, David pa ju je spremljal na klavirju. Dvorana jih je iskreno nagradila z močnim aplavzom. Ob zaključku je vse nagovoril tudi župan Tipane Elio Berrà, kije tudi tokrat izrazil željo po še boljšem sodelovanju tudi na drugih področjih. Vzdušje je bilo res prijetno in mnogo ljudi se je tokrat zadržalo na družabnem srečanju, kjer so se pogovorili Prosnjani in Sejani ter ob Borisovi skuti in krompirju spregovorili v dialektih še o Plestiščih, Borjani in Viskorši. (V.Š.) Pevska zbora iz Tipane in Breginja sta s skupnim petjem dodatno “segrela” številno publiko Osrednji del programa je bila predstavitev Trinkovega koledarja, ob urednici Lucii Trusgnach so spregovorili tudi avtorji iz Posočja Trinkov koledar se je predstavil pred kotarsko publiko v petek, 26. marca, v avli šole Breginj. Nastopili so otroci vrtca in šole Breginj, članice etno igralske skupine Vika Podgorska, Pevski zbor Naše vasi iz Tipane, Zenska vokalna skupina iz Breginja ter snovalci Trinkovega koledarja in pesnik Aldo Klodič, ki so večer obogatili z veselim in zanimivim kulturnim programom. Najmlajši so številnim domačinom predstavili svojo raziskavo o poteh na Stol in o muzeju Breginj. Bili so prepričljivi v besedi in pesmi o kuhanju dobre polente. Seveda so jim čestitali starši in celo župan za prejeto priznanje v Postojni, kjer so tekmovali na območni prireditvi Turizmu pomaga lastna glava in prejeli zlato priznanje za stojnico in srebrno za raziskovalno nalogo. Njihove mentorice Tatjana Sok Lavrenčič, Tatjana Terlikar in Bojana Baskar Močnik so bile upravičeno ponosne. V pomladno prireditev so nas popeljali vrtičkarji, Župana in prefekt Po živahni kulturni prireditvi še prijetno druženje med sosedi Na 13. festivalu pravljice v Ljubljani so poslušali tudi glas iz Nadiških dolin V Cankarjevem domu in Sloven- skem etnografskem muzeju v Ljubljani je od 9. do 21. marca potekal 13. Pripovedovalski festival Pravljice danes. Novost letošnjega festivala je, da so se ga udeležili tudi predstavniki slovenskih manjšin in sicer Korošec Gabrijel Lipuš iz Celovca, Ada Tomasetig, Giovanni Coren in Marina Cernetig iz Benečije. Ada Tomasetig, ki že več kot 25 let v Nadiških dolinah in okolici zbira in ra- Giovannj Coren in Ada Tomasetig v Cankarjevem ziskuje slovenske ljudske pravljice, domu v Ljubljani legende in tudi stare navade, je za to priložnost zbrala in pripovedovala pravljice Krivapet in Tork. Giovanni Coren, ki ga vsi poznamo kot prijetnega pripovedovalca in poznavalca našega teritorija in starih navad, je posodobil zgodbo tašče in osoljene kuhinje, ki je že postala pravljica. Za uvod v Benečijo in Nadiške doline je poskrbela Marina Cernetig, kije ob tej priložnosti predstavila namene, delovanje in načrte Inštituta za slovensko kulturo. V pomladno prireditev so nas popeljali najmlajši mive lokalne in širše teme, ki so skupne tudi nam v Breginju, Kobaridu ali Tolminu. Urednica Lucia Trusgnach je na zanimiv in poljuden način predstavila letošnjo vsebino. Zdravko Likarje spregovoril o novoletnih srečanjih med Slovenci iz Posočja in Benečije in poudaril pomen takšnih pristnih druženj in preto- kov. Pisma očeta hčerki Pavli, ki jih je iz arhiva spisala Marta Mazora, so bila zelo zanimiva in ljudem so obudila dragocene spomine na stare čase, ko je Breginj še cvetel ali pa se dajal z mizerjo. Vida Škvor je predstavila članek Zvonovi ob Nadiži še vedno pojo, v katerem se je dotaknila pritr-kovanja in starih navad ob Za dobro voljo sta poskrbeli igralki iz Sedla ki so čestitali materam za praznik s pesmicami... in šopki zvončkov. Igralke iz Sedla so z veliko mero zdravega humorja povezovale program in mimogrede še kaj težkega povprašale gospoda župana Roberta Kavčiča in gospoda Zdravka Likarja ter se zahvalile ravnateljici Alenki Raspet za prireditveni prostor. Prikazale so tudi, kako se pripravlja kotarska “žegnca” in kako se speče dobra guban-ca. Nastopali sta Marija Bombardier in Sandra Žagar. Župan Robert Kavčič je nato spregovoril o načrtih občine Kobarid za poglobljeno sodelovanje z zamejskim prostorom. Ljudje zelo radi prisluhnejo zboru Naše vasi, ki je lepo sledil Davidu Klodiču in zapel lepe domače pesmi. Osrednji del programa je bila predstavitev Trinkovega koledarja, za katerega je predsednica KD Stol Breginj, Vida Skvor povedala, da postaja iskana knjiga, saj so nekatere stare že pol stoletja in vsebujejo zani- Četrtek, 1. aprila 2010 Četrtek, 1. aprila 2010 8 Lansko poslovanje se je zaključilo z obsežno izgubo Kakšna bo prihodnost čedajskega Mittelfesta? s prve strani Antonio Devetag je v zadnjih dneh dejal, da je pripravljen odstopiti, če bi to od njega zahtevali člani združenja. Pred tem pa je na srečanju s predstavniki Dežele Furlanije Julijske krajine, ki vsako leto namenja visok prispevek za organizacijo odmevne prireditve (lani približno 1.200.000 evrov, letos pa naj bi bil prispevek približno 100.000 evrov nižji) obrazložil, zakaj je nastala taka izguba in kako nameravajo bilanco uravnovesiti. Združenje Mittelfest mora po statutu takoj izničiti pasiv, tako da bo letošnja izvedba festivala gotovo nekoliko okrnjena. Lani se je Devetagov odbor odločil, da prireditev podaljša od devet na štirinajst dni, več je bilo tudi predstav (za katere pa kritiki novega vodstva pravijo, da so bile manj kvalitetne) in drugih spremnih prireditev, tako da so bili stroški večji kot običajno. Predstavniki združenja Mittelfest pa so pričakovali, da bodo dodatna sredstva pridobili z gostovanji in večjim inkasom, računali pa so tudi, da bodo z drugačnim načinom upravljanja tehnične opreme precej prihranili. Pri tem so se močno ušteli in so se morali tako sprijazniti z veliko izgubo (približno 17% budžeta). Po Devetagovem načrtu za sanacijo bilance v tekočem letu naj bi 50.000 evrov pridobili z zmanjšanjem dotacijskega sklada, 40.000 evrov izgube nameravaj o pokriti s presežki iz prejšnjih let, preostalo, torej skoraj 200.000 evrov, pa naj bi pokrila Dežela. Brez težav naj bi v kratkem s pomočjo Dežele poravnali tudi dolg do Čedajske banke. Da bi zmanjšali stroške (za približno 130.000 evrov), bo letos prireditev spet trajala 9 dni (od 17. do 25. julija). Umetniški izdatki bodo omejeni na 300.000 evrov, za tehnično opremo pa bodo porabili največ 260.000 evrov. Nov program ne bo več 1 razdeljen na sekcije, več bo tudi predstav, ki bodo sad sinergije med prozo, plesom, glasbo in lutkarstvom. Posebna pozornost bo namenjena tudi umetnikom iz naše dežele. Nekaj predstav naj bi bilo letos tudi v Gorici, od koder prihaja Devetag, medtem ko je bil doslej festival v izključni domeni Čedada in okolice, večje predstave pa so včasih bile tudi v gledališču v Vidmu. Predsednik Mittelfesta je tudi izpostavil pomen sodelovanj z raznimi gledališči in ustanovami iz Italije in tujine v sklopu evropskih projektov in drugih festivalov. Predsedništvo bo skušalo tudi pridobiti nekaj sredstev iz evropskih skladov za mednarodne koprodukcije. Odbornik za kulturo Roberto Molinaro je poudaril, da je Dežela FJK (in tako tudi večina članov upravnega sveta) odobrila bilanco združenja Mittelfest predvsem zato, ker sicer ne bi mogli začeti s pripravami za novo izvedbo. Poleg tega pa je prepričan, da ima festival pred sabo lepo bodočnost, Devetag pa je na transparenten način prikazal razloge za lanski primanjkljaj in konkretne predloge za njegovo izničenje. Nekatere točke večletnega plana za razvoj Mittelfesta so bile že udejanjene, kot na primer evropski projekti in sodelovanja, potrebno pa je še povečati število članov združenja. Med člani upravnega od- Predsednik Mittelfesta Antonio Devetag bora Mittelfesta in iz vrst desnosredinske večine pa je takoj zahteval Devetagov odstop predsednik Pokrajine Videm Piero Fontanini (Severna liga), kije združenje tudi prijavil deželnemu računskemu sodišču ter ostro kritiziral tudi Molina-ra. Računsko sodišče je med tem ugotovilo, da načrt za sanacijo nastalega primanjkljaja ni v skladu z zakonom, saj za to ni mogoče uporabiti rednih prispevkov javnih uprav, ker so ti dodeljeni s točno določenim namenom. Neobičajno in neprimerno pa je po mnenju računskega sodišča že to, da so javne uprave ustanoviteljice in članice nekega privatnega združenja. Če bi vsekakor statut združenja predvideval, da morajo morebitne primanjkljaje kriti člani, med katerimi so tudi javne uprave, bi bil že to jasen primer povzročitve škode erarju. Kot je bilo pričakovati, je bila zelo kritična do uprave Mittelfesta tudi opozicija v deželnem svetu. Svetnik Italije vrednot Piero Colus-si se sprašuje, kako bo organizatorjem uspelo sestaviti primeren program z neprimerno manjšimi sredstvi in tudi upoštevajoč, da ne bo na razpolago gledališča Ristori, kjer potekajo obnovitvena dela. Bivši odbornik za kulturo Antonaz pa je šel še dlje in je odgovornost za nastalo situacijo, ki škodi ugledu festivala, naprtil celotni Tondovi vladi. T.G. Grande confusione sulla riforma degli enti locali montani Ambito o Unione dei comuni? Circola un nuovo schema di disegno di legge regionale inerente la riforma degli Enti locali in territorio montano. A questo punto, la strategia della Regione in materia appare evidente: disorientare i sindaci, per non dar loro nemmeno la possibilità di opporsi, protestare, reclamare. Si tratta, infatti, dell’ennesimo schema di legge senza carattere di ufficialità e “riservatissimo”. In questo nuovo schema si abbandona la precedente sud-divisione del territorio in “ambiti”, in quanto nelle zone omogenee della Regione FVG, si vorrebbe istituire, imposte dall’alto, una serie di Unioni di comuni montani. Secondo la bozza, i Comuni di Bardo e Tipana saranno accorpati a Nimis, Faedis, Atti-mis, Povoletto e Tarcento. Lo schema di legge conferma la soppressione delle Comunità montane, le cui funzioni e competenze saranno attribuite alle nuove Unioni di comuni. Nella prospettata riforma, l’organo di indirizzo politico-amministrativo dell’Unione sarà l’Assemblea, composta dai sindaci dei Comuni inclusi a forza nel nuovo ente. Questo organo svolgerà, in ogni caso, funzioni modestissime, in quanto delibererà su: modifiche allo statuto e regolamenti; bilanci annuali e pluriennali; piano esecutivo di gestione e atti di programmazione; programma triennale ed elenco annuale dei lavori pubblici; nomina e revoca del presidente e del vicepresidente dell’Unione; nomina e revoca dei rappresentanti dell’Unione presso enti, aziende. Que- sta Assemblea delibererà con il metodo del voto ponderato. Ad ogni sindaco sarà attribuita una quantità di punti voto ragguagliata per il 70% alla popolazione rappresentata e per il 30% all’estensione del territorio del Comune rappresentato. Si prevede, ancora, la presenza di un presidente che rappresenti l’Unione e quella di un direttore, cui affidare la gestione dell’ente. E i nostri sindaci? Che ruolo avranno in tutto ciò? I nostri sindaci saranno dei bei manichini su cui appendere la fascia tricolore. Altro che attuazione dei principi di sussidiarità e differenziazione! L’unico obiettivo che emerge chiaramente dalle ventilate riforme degli enti locali in territorio montano è quello di spazzare via i comuni più piccoli, ultimi presidi di tali territori. Le popolazioni della montagna saranno spogliate di ogni rappresentanza democratica. Con il sistema del voto ponderato la presenza in Assemblea del sindaco di Lusevera o Taipa-na o Drenchia o Stregna avrà un valore puramente simbolico. Così, si allontaneranno i cittadini delle aree montane dalla gestione della cosa pubblica. Così la gestione dei comuni della montagna sarà affidata a centri di potere che sono lontani e completamente slegati dai reali bisogni della popolazione e del territorio. Eppoi, mi chiedo, cosa può interessare ad uno di Povoletto o Tarcento la difesa e valorizzazione dell’identità, cultura, lingua degli sclavats di Lusevera e Taipana? (I.C.) Contro l’ergastolo Oggi, giovedì 1 aprile, alle ore 18, presso il Comitato elettorale del PD, in piazza Foro Giulio Cesare 12, a Civida-le, verrà presentato il libro “Contro l’ergastolo -Il carcere a vita, la rieducazione e la dignità della persona”. Parteciperanno Franco Corleone che è uno degli autori e gli avvocati Rino B attoeletti e Michele Mellano. Coordina l’incontro Massimo Brianese. Sabato 10 aprile, alle ore 21, nella chiesa di San Francesco a Cividale del Friuli ci sarà la prima di un evento culturale che, attraverso la metafora del viaggio, mette in luce l’estrema complessità della nostra regione, la sua natura multiculturale ed i processi innescati dai grandi eventi del XX secolo e dalle ferite che hanno provocato. Si tratta di un atto unico in tre quadri, messo in scena dal regista ed etnomusi-cologo Giovanni Floreani che prende spunto dal romanzo di Franco Fornasaro In scena II Viaggio Il 10 aprile nella chiesa S. Francesco “Frammenti di una lezione”, pubblicato da Roberto Vat-tori nel 1998. Nel primo quadro si compie un viaggio nell’uomo, su testi di Magda Minotti, etnologa friulana che presenterà le significative testimonianze di anziani che lei stessa ha raccolto nelle case di riposo. Protagonista del secondo quadro è Daniella Gattorno, attrice del teatro La Contrada di Trieste, che reciterà un brano ispirato dal libro di Fornasaro. Dopo le letture di Stefano Fornasaro, nel terzo quadro, interverrà lo stesso farmacista e scrittore civi-dalese con un commento su aspetti e momenti significativi del Novecento. Ad arricchire l’evento teatrale, che avrà naturalmente anche un commento musicale, sarà un video con la testimonianza, delicata e toccante, ma davvero impressionante, di Telesporo Sepiacci nel 1942 sommergibilista, immerso a 160 metri di profondità a Gibilterra sotto le bombe. Dopo la prima cividalese, l’evento verrà presentato in collaborazione con l’Eraple quest’anno in Belgio e a Parigi per poi proseguire il suo cammino tra i nostri corregionali all’estero. L’iniziativa è nata nell’ambito della progettazione dell’Ente regionale dell’Acli per i lavoratori emigrati per approfondire le conoscenze storiche in particolari fra le giovani generazioni dei nostri corregionali emigrati ed è il frutto della collaborazione con l’Associazione culturale Fùr-clap e il Comitato Partenti Ospiti IGA Onlus. L’ingresso è libero. Istituire ilGECT La realizzazione di progetti transfrontalieri non è cosa facile. Uno dei compiti della Comunità montana è, o meglio era, quello di promuovere e gestire progetti in tale ambito. Il verbo al passato l’ho aggiunto perché dagli ultimi schemi di legge appare la chiara volontà di sopprimere tali enti sovraccomunali. Ho sentito spesso i nostri sindaci, esperti, politici locali sostenere che la Regione non può farlo, che la legge non lo consente. Non è vero. La disciplina in materia rientra nella competenza esclusiva della Regione che può decidere di costituire e, altresì, di sopprimere le Comunità montane con provvedimento del presidente della Giunta regionale. Nemmeno le prospettate nuove Unioni di comuni montani saranno in grado di gestire questi progetti europei che sono di difficile attuazione e richiedono personale competente. Cade, pertanto, a fagiolo l’idea di istituire un GECT tra i comuni della Benečija e del Posočje, una struttura che ha come obiettivo quello di facilitare e promuovere la cooperazione transfrontaliera. Il prefetto di Tolmino, Zdravko Likar, ha già fissato un appuntamento con i comuni sloveni per discutere l’idea. Il sindaco di Bardo, Guido Marchiol, ha inviato una lettera al Prefetto manifestando il proprio interesse alla storica iniziativa. È stato il primo, anzi l’unico Sindaco della Benečija a fare un gesto concreto. E gli altri? Likar ha dichiarato che si spenderà per interessare anche i sonnec-chiosi sindaci della Benečija. Tanto per parafrasare un noto motivetto, per fortuna che Zdravko c’è. (I.C.) Na Kaninu s Planinsko družino Stier nedieje na sniegu za se navast smučat, pa ne samuo Še ankrat je Planinska družina Benečije lepuo spe-jala do konca tečaj smučanja (corso di sci) za otroke an odrasle. Do lan tečaj je biu v Pod-kloštru (Arnoldstein). Ker lietos je padla meja, konfin, med smučišči (campi da sci) na Kaninu an Nevejskem sedlom (Sello Neveo), Planinska je poštudierala, de bi bluo lepuo iti gor an videt, kuo teče tela stvar. An teče pru lepuo. Otroc an odrasli, ki so hodil se učit, pru takuo tisti, ki so bli kupe z njim so se lahko premikali iz progah (piste) na slovenskim kraju “Ho saputo quasi per caso del corso di sci sul Kanin, ma si è rivelata una bella esperienza, sia per genitori che figli! Il gruppo degli istruttori ha realizzato un buon percorso e niente è più rilassante per una madre che vedere la propria figlia apprendere divertendosi... è una bella esperienza che ha rafforzato anche la parte linguistica dello sloveno, importante per chi non parla la lingua in famiglia. Fare “scuola bilingue” è anche questo: offrire occasioni per applicare la lingua in modi diversi e malgrado le difficoltà che quest'anno tutti noi abbiamo vissuto nel mese di marzo 2010”, così ha scritto una mamma a proposito del corso di sci della Planinska družina Benečije. Parole davvero belle che di certo faranno piacere a chi ha lavorato per l’organizzazione e la buona riuscita del corso na italijanskih an vsi so bli pru veseli tega. Igor, Tina, Vasja, Miha an Mattia so bli tisti, ki so učil 32 tečajniku (corsisti), Germano pa je dau no roko, kjer je ko rio. Tate, mame, noni so nam jal, de jih muormo pohvalit an zahvalit za dielo, ki so ga opravli. Nieso samuo učil, so tudi potroštal, kar je bluo za potroštat, dal ku-ražo, kar kajšan seje teu podat. “Nieso bli samuo učitelji, so bli kiek vič”, so j al. An takuo, ki je j ala adna mama, tel tečaj smučanja je tudi adna liepa parložnost za čut našo sloviensko besiedo, za jo guorit ne samuo v suoli. An je zaries takuo, saj tečaj, kors, teče po sloviensko. Od 7. do 28. marca, štier nedieje na sniegu s soncam, z vietram, z magio an s snie-gam, pa lepe zak vsi tisti, ki so hodil gor za se učit al za šijat, al za družbo (vsako ne-diejo se je zbralo nih 80/90 ljudi!), so imiel cajt tudi kupe kiek pojest, popit, se po-menat an posmejat. Zadnjo nediejo, kar so se pozdravili ob kozarcu vina an z dobruotami, ki so jih parpravle mame an none so že študieral, kuo bo druge lieto! Jal so nam za na diet na Novi Matajur samuo fotografije od tistih, ki se učijo! Francesca doji Giulio, priet ko se varne na pisto s Sabrino (dol zdol na čeparni), kjer so se učile šijat s Tino. Tle zdol, s čeparne, Tina, Ginevra, nje mama Carolina, Marzia z nono Rosino an mamo Claudio. Tu sred: kar si trudan, tela je rešitev! Dol za krajan: po velikim trudu je trieba se odpočit! Tuole so pomislile družine Coren (na pravi roki) an Podorieszach (na čeparni). Kupe z njim tudi Eros an Stefano, ki so sin an mož od Sabrine V Sport Gianmarco, a tutto sprint sopra i 4.000 Oltre a partecipare ai campionati italiani militari di sci, anche una medaglia d’oro Gianmarco Laurencig è un giovane di Savogna, per la precisione di Podar. Capitano degli alpini, è in procinto di passare Maggiore. Ha iniziato la carriera militare frequentando l’Accademia di Modena nell’or-mai lontano 1994 e si è laureato a Torino in Scienze politiche nel 1999. Ha ricoperto vari incarichi nei reparti delle truppe alpine, con cui ha preso parte a numerose missioni al- l’estero. Dopo aver frequentato un master in Scienze strategiche, sempre presso l’università di Torino, è stato chiamato a prestare servizio allo Stato Maggiore dell’Esercito a Roma. Nonostante la distanza con le piste da sci e le Alpi, ha sempre cercato di conservare il richiamo per la montagna ed è riuscito non solo a partecipare ai campionati italiani militari di sci, che anche quest’anno si sono svolti ad inizio febbraio a San Candido in Alto Adige, ma anche a vincere la medaglia d’oro nella gara di sci alpinismo (foto a fianco). La passione per questo sport lo ha portato anche a gareggiare nella competizione più affascinante e difficoltosa, il Trofeo Mezzala-ma, gara a squadre che quasi per la sua interezza si corre sopra i 4000 metri (foto sotto a sinistra). Impresa non da poco e non da tutti. Bravo Gianmarco, oltre a essere motivo di orgoglio per i tuoi genitori Luciano e Gabriella, per i tuoi fratelli Anna e Michele e per tutta la tua famiglia, lo sei per tutti noi delle Valli del Natiso-ne che, vogliamo dirlo ad alta voce, abbiamo tanti giovani che si distinguono e si affermano non soltanto nella professione, ma anche in altre situazioni. i VEC YKK CECO Sopra, Gianmarco sul podio più alto. A destra foto-ricordo del Trofeo Mezzalama, del quale si vede una parte del percorso qui a sinistra V Sport Risultati Juniores Valnatisone - Arteniese rinv. Allievi Valnatisone - 013 4:0 Moimacco - Cormonese 5:0 Giovanissimi Ancona - Moimacco 0:0 Chiavris - Valnatisone 0:2 Moimacco - Ancona 2:2 Amatori Sos Putiferio - Extrem ree. 1:0 Tramonti - Sos Putiferio 2:3 Pizzeria Le Valli - Carrozzeria Tarando 4:1 Turkey pub - Savognese ree. 3:1 Savognese - Pizzeria Moby Dick sosp. Over Gunners - Polisp. Valnatisone 1:1 Calcetto Essiccatoio Dorbolò - Fagagna 4:2 Santa Klaus @ Nevelandia - Merenderos 1:5 Pura Vida Cafè - Essiccatoio Dorbolò 7:5 I campionati di calcio dilettanti e giovanili, degli amatori e di calcio a cinque effettueranno la prevista sosta per le festività pasquali. Riprenderanno regolarmente il loro cammino da venerdì 10 aprile. Buona Pasqua a tutti. Classifiche 1. Categoria Valnatisone 53; Reanese 49; Caporiacco 48; Lavarian Mortean 38; Bujese 36;Tarcentina 35; Riviera, Ancona 34; Pagnacco 32; Risanese 31 ; Torreanese 30; Santamaria 28; Paviese 27; Cas-sacco 25; Rive d’Arcano 24; Moraro 12. Juniores (Provinciali - Girone C) Azzurra* 50; OI3* 49; Forum Julii 41 ; Valnatisone* 39; Serenissima 38; Riviera* 33; Reanese 29; Chiavris* 28; Arteniese*** 25; Tarcentina* 20; S. Gottardo* 17;Venzone 16; Prog&T* 7; Fortissimi* 1. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 60; Donatello 53; Sacilese 51 ; Muggia* 43; Tolmezzo Carnia 38; Manza-nese* 37; Moimacco 34; Nuova Sandanie-lese 30; Sangiorgina*, Futuro Giovani 29; Trieste calcio 25; Pro Romans* 12; Cormonese 10; I Falchi 4. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona 55; Pordenone* 51 ; S. Luigi, Bru-gnera 50; Valnatisone 49; S. Giovanni 47; Union '91 34; Bearzi, Virtus Corno 29; Pro Gorizia 18; Sesto Bagnarola 16; Fiume Veneto Bannia* 12; Pro Cervignano 8; OI3 7. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona 64; S. Luigi 54; Moimacco 52; Fiume Veneto Bannia 49; Sanvitese 48; Azzanese 38; Bearzi 34; San Canzian* 32; Virtus Corno* 28; Maniago*, Union ‘91* 25; Opicina 16; Monfalcone* 15; Rangers* 7; Pro Romans 1. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) OI3 51 **; Lib. Atl. Rizzi* 38; Forum Julii *, S. Gottardo* 36; Esperia ‘97** 31 ; Centro Sedia**, Serenissima* 29; Valnatisone* 25; Buttrio* 12; Reanese/A** 9; Chiavris** 7; Fortissimi 4. Giovanissimi (Sperimentali ■ Gir. C) Ancona 43; Pagnacco, Virtus Corno 38;Tolmezzo Carnia 35; Bearzi 34; Nuova San-danielese 28; Moimacco*, Spilimbergo*, Rangers 10; S. Gottardo -1. Amatori (1. Categoria - Gir. A) Sos Putiferio, Latteria Tricesimo, Amaranto 23; Extrem, 22; Warriors21; Pizzeria Le Valli 20; Anni ‘80, Carpacco 16; Carrozzeria Tarando 15; Ciconicco Villalta, Tramontii 14; Bar Al Gambero Amaro 7. Amatori (2. Categoria - Gir. D) Turkey Pub 29; Campeglio 27; Beivars 26; Chiasiellis, Pizzeria Moby Dick 22; Dinamo Korda 20; Savognese 19; Adorgnano 16; Trattoria da Raffaele* 10; Pizzeria al sole due, Sammardenchia, Gabbiano* 7. Amatori (3. Categoria - Gir. B) Over Gunners* 29; Poi. Valnatisone 24; Orzano 20; Friuldean* 19; Tuttomeccanica* 18; Racchiuso 17; Montegnacco* 14; Pingalonga-long* 11 ; Collettivo Savio*, Enoteca Sandi* 10; Paura & Delirio a Collosomano 4. Le classifiche amatori sono aggiornate al turno precedente. * Una partita in meno. umHMMD SPORT PO SLOVENSKO ■MOTOCIKUZČM- REZ ERVoAR ROČKA SEP&Z- V02NIK IZPUŠNA CEV STOJALO BlATNiK 'TELESKOPSKE- V/liCE (6)yV\ olcr~ Nella seconda gara di ritorno della Coppa Friuli, sconfitta della Polisportiva S. Leonardo a Latisana ospite dalla Basiliano Low West volley per 3:1 (25:14, 19:25, 25:15, 25:17). In occasione delle feste pasquali il torneo prevede una pausa. Riprenderà venerdì 9 aprile alle ore 18.30 Chjam Mofeglg . Under u nella palestra di Merso di Sopra con la gara interna con la Libertas Orvi. Questa la classifica attuale del girone I: Polisportiva San Leonardo 16; Libertas Orvi* 15; Basiliano Low West volley 13; Futura Palmanova 9; Pu.Ma.Coop. Pulizie manut. 7; CSI Tarcento* 0. Grazie al successo di misura ottenuto nel recupero interno con la Extrem e la vittoria di sabato a Tramonti di sotto La Sos Putiferio dì Savogna sale in vetta Gli Allievi regionali della Valnatisone travolgono V013, il Moimacco rifila una cinquina alla Cormonese malcapitata Cormonese. Ottima prova dei Giovanissimi regionali del Moimacco che in trasferta hanno fermato sul nulla di fatto la corrazzata Ancona. Sono ritornati al successo i provinciali della Valnatisone che sul campo udinese del Chiavris sono andati a segno con una rete per tempo, di David Vuk e Francesco Bel-loccchio. Gli sperimentali del Moimacco hanno costretto al pari la capolista Ancona in una gara ricca di gol. Nel campionato amatori di Prima categoria con le due meritate vittorie conquistate rispettivamente nel recupero con la Extrem ed a Tramonti, la Sos Putiferio si è portata in testa alla classifica. La formazione guidata da Walter Petricig, ha giocato martedì 23 a Merso di Sopra, dove ha battuto la squadra di Lusevera grazie alla rete messa a segno da Andrea Dugaro. Nella successiva trasferta di sabato a Tramonti di Sottola Sos putiferio è andata a segno con Daniele Saccavini, Luca Mottes, che ha trasformato un calcio di rigore, ed Andrea Dugaro. La formazione della Pizzeria le Valli è ritornata alla vittoria ospitando la Carrozzeria Tarando. I padroni di casa sono partiti subito all' attacco e dopo avere sprecato due occasioni con Panebianco al 15’ passavano in vantaggio con la rete di Rossi che di testa insaccava. Al 20’ Antonio Dugaro firmava il raddoppio. Al 30’ e al 35’ due reti di Kirn Smrekar arrotondavano il bottino. Nel secondo tempo gli ospiti si procuravano alcune occasioni e al 20’ segnavano su punizione dal limite la rete della bandiera. In più occasioni il portiere avversario negava alla squadra di mister Caia-ti il quinto sigillo. In Seconda categoria partita sospesa al 20’ del primo tempo tra la Savognese e la Pizzeria Moby Dick, a causa di un infortunio riportato da un calciatore della squadra ospite. In Terza categoria si è chiusa con un risultato di parità la sfida al vertice tra gli Over Gunners e la Polisportiva Valnatisone. La formazione ducale sotto di un gol è stata brava a recuperare lo La formazione dei Pulcini dell’Audace di San Leonardo Gli Juniores della Valnatisone dovevano affrontare l’Arteniese. Purtroppo con le squadre già pronte all’impe-gno, a mezz’ora dall’inizio si è scaricata sul terreno di gioco una eccezionale grandinata accompagnata da una copiosa precipitazione che ha reso impraticabile il terreno di gioco costringendo l’arbitro al rinvio a “tempi migliori”! Gli Allievi regionali della Valnatisone e del Moimacco hanno proseguito la loro serie positiva: i primi rifilando un poker alla 013 con la doppietta di Michele Oviszach e le reti di Biagio Capizzi e Michele Sibau. Il Moimacco ha rifilato una cinquina alla Prosegue la serie degli incontri nei play off di calcetto Uisp con un pareggio ed un turno di riposo per il Paradiso dei golosi, mentre i Merenderos hanno impattato con la Simpri Kei da Moreale. Classifiche amatori aggiornate al turno precedente. Uisp Girone X: Paradiso dei golosi 7 ; La Viarte** 3; Boca Juniors Risano, Santa Maria** 2; Pilutti’s Pub* 0. Girone Y: Engaged in show biz 7; Simpri Kei da Moreale* 3; Merende-ras** 2; Diavoli volanti***, Santa Klaus @ Nevelandia** 0. Nel Campionato amatori del Friuli collinare l’Essiccatoio Dorbolò di San Pietro al Natisone, si mantiene in testa alla classifica assieme alla Paulin/Tex Grill. Girone C: Essiccatoio Dorbolò, Paulin/Tex Grill 16; Pizzeria Al Baffo 14; Fagagna 9; Rivignanese, Dlf Cervignano, Arte-gna 8; DLF Energia & Natura, Pitrans Bicinic-co, Cdu calcio, Pura Vida Cafè 6; Pizzeria Cantina fredda 5. Fermi i campionati dilettanti, si sono effettuati nelle categorie Juniores, Allievi e Giovanissimi i recuperi. Una proficua galoppata di allenamento per la Valnatisone a Palmanova dove sono stati schierati diversi giovani del vivaio, che hanno fornito buone prestazioni. Il risultato finale 3:2 a favore dei valligiani è stato firmato dalle reti realizzate da Gabriele Miano, Giovanni Tropina e Marco Sittaro. Luigi Caporale - giov. provinciali svantaggio, con la rete de- da Thomas Petrizzo. terminante siglata nel finale Paolo Caffi Ad Almenno San Salvatore (Bg) ha avuto luogo la 4. Sky-race del monte Linzone, una delle gare che apre la stagione delle corse in alta quota, specialità della corsa in montagna, le Skyrace appunto. Alla partenza 260 corridori per un percorso di 22 km con 2.700 metri di dislivello tra mulattiere, sentieri, ghiaioni e nevai. Nel gruppo, atleti provenienti da tutto il mondo, tra questi anche i nostri del Gsa Pulfero Amedeo Sturam - Moz (sopra) e Flavio Mhnz (sotto) che pur confrontandosi con i campioni della specialità si sono piazzati alla 54. e 58. posizione assoluta! Bravi! — Kronaka--------------------------------- Kar naše čeče so hodile za dikle po sviete Četrtek, 1. aprila 2010 Ble so ku današnje “badanti” ki bodejo tle h nam Ka se tarkaj kumra-mo, de tle par nas je previč juških ljudi? De je previč “ekstrakomu-nitarju”, ki nam kradejo dielo, ki parnašajo boliezni, ki kradejo an ubivajo... an sam buog vie še ki. Ka smo že pozabil na tiste lieta, kar naši ljudje so bli parsiljeni iti dol po Italiji an po sviete, tudi oni za “krast” dielo drugim. Al se zmisleta na tiste cajte, kar naše čeče so hodile za dikle an so varvarle otroke an sta- re judi bogatih družin, so frigale, čedle, kuhale? Kar srečamo kako “badante”, ki peje pod paško al v kaki karoce-li kakega našega starega tata al mamo, al pa kar jih videmo po vič kupe, ki guore v njih jeziku, miseu gre na naše dikle. So ble malomanj šele čičice an so muor-le zapustit vse, kar so imiele tle doma, kajšan krat an otroke, pru ku današnje badanti. Na fotografijah, ki jih videta tle, so pru naše dikle. So iz Čenebole, fotografije so ble narete tista gor na varh lieta 1929, tista, tle par kraj, pa lieta 1934, dol v Rime. “Tekrat je bla velika kriza tle par nas. Nie bluo nič ku napravt valižo an iti”, nam je j ala Elena, ki nam je posodila tele lepe fotografije. Za se parstavt pred fotografsko makino, so naše dikle ušafale tudi alpine! An puob an na čiča lieta 1952 Med našimi ljudmi, ki nam pišejo, je tudi Michelina Blasutig - Lukcova iz Sa-uodnje, ki živi blizu miesta Varese. Kar prebieramo nje pisma, “čujemo”, kakuo ji manjkajo nje kraji, nje ljudje. Tudi v telim pisme, ki je predvsem namenjen navuodi Cecilii, pride tuole uon... “Una foto in risposta alla mia nipote Cecilia Blasutig della quale, con piacere, ho letto ultimamente, un suo scritto. Voglio risponderle per congratularmi con lei... per dirle che... “Ankrat sta bla an puob an ‘na čiča...” La foto risale al 1952, era il mese di giugno... Paolo e Michelina... Michelina Lukcova” Paolo je nono, ki Cecilia ga nie spoznala, če ne skuoze besiede an fotografije, ki jih je poviedu an pokazu tata Luca al kajšan drug od družine. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT25Z 0504063740000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m (us Včlanjen v USPI Associato aU'USPI V saboto 17. obrila bojo pobieral oblieke za Caritas Po dugi zimi, ki pari, de niema še konca, parhaja vse-glih počaso počaso pomlad, an tuole se pozna še posebno če pogledamo drievja, saj se na njih viejah se že vide-jo popi. Kar parhaja puomlad se po navadi pregleda an ar-marone, se dene h kraju zimske oblieke an se vetegne uon tiste buj lahne. An tiste, ki se jih na nuca vič? Skra-nita jih v tistih armenih žakjah, ki pru tele dni tisti od Caritas naših kraju jih ar- AFFITTASI Cividale centro storico casa 3 camere, 2 bagni, mansarda, taverna, garage. Tel. 333 4367437 zdajajo po vaseh. Ce na bota imiel zadost telih žakju, denita žihar tu druge žakje, muorejo pa bit čedni an le-puo zaparti. Tele žakje jih v saboto 17. aprila poneseta, kamar vam porčejo vaši ga-spuodi nunci par maš al pa žene, ki so odgovorne za Caritas v vaši fari. Blaguo, ki ga Caritas pobere, ga predajo fabrikam, ki ga potle prerunajo. Kar s tuolim zaslužejo, poskarbe za pomagat te potriebnim. Sabato 17 aprile avrà luogo l’ormai tradizionale raccolta degli indumenti usati da parte della Caritas diocesana. Maggiori dettagli vi verranno forniti dalle referenti foraniali della vostra parrocchia. V Podobniescu so se rodil tri puobči an dvie čičice Vsako lieto štiejemo, ki dost nas je po Nediških dolinah, an vsako lieto videmo, de na rasemo pru nič. Nas je nimar manj. An če lieta nazaj, kar je bla ujska na Balkanu, nieso bli paršli živet tle h nam bo-sanci, nas je bluo še manj an za šigurno, na žalost, vič ku kajšna šuola je bla že za-parta. V Podboniescu, kije kupe s Spietram an Podutano med narguoršimi kamunu v Nediških dolinah, je bluo na parvi dan ženarja 2009 1.094 ljudi, od telih 556 so bli možje, 530 pa žene. V cielim liete se je rodilo pet otruok: dva puobčja an tri čičice. Umarlo je pa sedamnajst ljudi: deset moških an sedam žensk. V kamun je paršlo živet štiernajst moških an šestnajst žen, vsieh kupe trideset. Proč jih je šlo pa na petantrideset: sedamnajst moških an osemnajst žen. Na zadnji dan lieta 2009 je podbunieški kamun šteu 1.077 ljudi: 545 moških an 532 žen. V adnim liete je podbo-nieški kamun “zgubu” 17 (sedamnajst) kamunjanu. (na fotografiji gor na vah: pogled na vas Log) Planinska družina Benečije Mala gora v Vipavski dolini Lahek, primeren za družine Passeggiata nella valle del Vipacco adatta alle famiglie 5. aprila, velikonočni ponedeljek Info: Giampaolo 348 2299255 L Cai - sottosezione Val Natisone domenica 11 aprile Colovrat (Prealpi Giulie), 1192 Escursione con sezione di Cividale m Itinerario 1: tempo di percorrenza in salita 4 h, dislivello 1.000 m - Difficoltà: escursionistico, per partecipanti con discreto grado di allenamento. Abbigliamento: normale da montagna Itinerario 2: tempo di percorrenza in salita 3 h, dislivello in salita 750 m - Difficoltà: escursionistico. Abbigliamento: normale da montagna. Ore 7.00: ritrovo e partenza S. Pietro al Nat. (scuole) Per motivi assicurativi i non soci del Cai sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente aE’uscita (0432/727428) Info: Gregorio (0432/727530), Giorgio Pro loco Vartača - Savogna Corso di yoga integrale per adulti otto lezioni con Loredana Cassan presso palestra scuole elementari di Savogna Dal 6 aprile ogni martedì dalle 18.30 alle 20.00 Info: Loredana 331 8449628 - Iscrizioni: Sandra 331 3698558 - Muoj dragi - je jala žena nje možu - posluši kuo cvilejo tele vrata, al jih postroješ? - Nu, nu, moja draga, nisem migu an marin-gon ist! Drugi dan žena je nazaj jala možu: - Al čuješ v stranišču, kuo teče pipa (rubinet), al jo moreš postrojit? - Nu, nu, nisem migu an hidraulik ist! Kajšan dan potle, žena je še jala možu: - Al si videu, ki v frizerje (frigoriferju), seje zažgala žarnica (lampadina), ka jo na moreš preluošt z adno novo? - Nu, nu, nisem migu an električist ist! Nomalo dni potle, možje paršu iz diela an ku je odparu vrata, je zamerku, de na cvilejo vič. Je šu v Stranišče an ušafu pipo, ki nie kapa-la vič. Nomalo radovie-dan je pomerku tudi v frizerje, kjer je luč pravo goriela. Ničku je poklicu hitro ženo an jo poprašu: - Moja draga, kuo j’ tiste, de je vse na mest? Kuo si nardila? - Al vieš tist mladi puob, ki stoji tle na vre-dič? Je zlo ročan za vsake sort diela, an se je sam ponudu za vse postrojit. - Mislem, de si ga plačala. _ Sem mu ponudla kiek sudu, pa on mi je jau, de za Ion mu muo-rem narest adno sladko torto al pa iti spat z njim! - Se troštam, de si mu nardila torto! - Nu, nu, muoj dragi, nisem migu slaščičarka (pasticciera) ist! ★ ★ ★ Adnemu možu je bluo takuo všeč iti ribe lovit, de je ustu vsako nediejo že priet, ku se je naredu dan za iti ribe lovit. Tuole je šlo napri puno an puno liet. Adno nediejo, ku se je začelo zorit, seje pobrau v njega navadno rieko, pa ku je vargu te parvi tarnak, je začeu tajšan vietar an tajšan velik daž, de seje muoru varnit nazaj da-mu. Kuje paršu na njega duom vas mokar an zmarznjen, se je ničku naglo preoblieku an šu v kambro, kjer njega žena je šele spala. Tiho tiho se je parbližu h pa-stieji an brez paržgat luči za jo na zbudit, se je parlegnu h nji, an ona mu je pošepetala: - Al si ti? -Ja, moja draga. Če ti vieš kajšna huda ura je tam uone! - Al ja? Pomisli, de tist kaštron od mojega moža je šu vseglih ribe lovit! 12 ------------------------------Kronaka Kuo je že ratu velik Christian! Christian priet... an potlè! Ljuba Petricig an Claudio Dorboiò iz Špietra, kar sta šele čakala njih otroka sta študierala, kajšan bo, kake oči an lase bo imeu, kamu bo podoban... Adna njih parjateljca jim ga je lepuo narisala... an kak dan potle, na 20. ženarja, Christian je paršu med nas an vsi so vidli, de je biu pru an liep an močan puobič! Od tekrat je šlo napri dva miesca an še kak dan, an puobič je seda takale. Liep, šimpatik, pridan... an nomalo “birikinast”, pru takuo, ki ga je imiela mama Ljuba narisanega! Kamu je pa podoban? Pari, de oči so ku tiste od njega tata... pa obraz je tist od mame! Za šigurno je an liep, frišan puobič, ki ga vsi zvestuo varjejo, tudi noni Loretta, Donatella an Giampiero. Christian, rasi le takuo napri, zdrav, srečan an veseu! V Sauodnji so šli na manj za pet Ki dost ljudi živi v Sauodnji? Nimar manj, takuo, ki pišemo že lieta an lieta. Parvi dan lieta 2009 je v kamunu živielo 526 ljudi: 278 moških an 248 žensk. Rodil so se tri otroc, an puobič an dvie čičice. Umarli so na devet: sedam moških an dvie žene. V kamun je paršlo živet pet moških an šest žensk, vsieh kupe danajst. Proč jih je šlo pa na deset: šest moških an štier žene. Na 31.12.2009 je v Sauodnji živielo 521 ljudi: 271 moških an 250 žen. Še tarkaj slavo nie šlo ne, saj se je šlo na manj “samuo” za pet. Čeglih tudi v sauonjskem kamunu nie vio puno ljudi ku ankrat, vasnjani darže živo viersko navado rogacjonu svetega Marka na 25. obrila. Vsako lieto se zbere puno ljudi Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 4. APRILA (VELIKA NOČ) Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) 5. APRILA (VELIKONOČNI PONEDELJEK) Esso Čedad (na poti pruoti Vidnu) Tamoil v Karariji Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. APRILA Čedad (Fornasaro) 0432 731264 - Prapotno 713022 Špeter 727023 - Ukve 0428/60395 VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Zaradi območja nizkega pritiska nad srednjo Evropo bodo k nam pritekali nestabilni jugozahodni tokovi. V četrtek popoldne bo našo deželo prešla hitra hladna fronta. 000 jie 00» * Četrtek, 1. aprila V jutranjih urah bo rahlo oblačno do spremenljivo. Podnevi se bo vreme poslabšalo, zlasti v nižinah in goratih predelih. Oblačno bo, z zmernimi do obsežnimi padavinami in nevihtami. Snežna meja bo nad 800 m, sneg pa bi se lahko pojavil tudi nižje. Petek, 2. aprila Zjutraj bi lahko bilo ob obali in na vzhodu še oblačno, čez dan pa bo povsod spremenljivo. Popoldne bi se lahko pojavila kaka ploha ali nevihta. Pihala bo burja, ki bo ob obali zjutraj močnejša, kasneje pa bo ošibela. Ob obali bo spremenljivo, pihal bo južni veter. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 5/8 7/10 Najnižja temperatura (°C) 2/5 5/8 Najvišja temperatura (°C) 11/14 12/15 Najvišja temperatura (°C) 12/15 11/14 Srednja temperatura na 1000 m: 3°C Srednja temperatura na 1000 m: 3°C OBETI V soboto bo rahlo oblačno do spremenljivo. V nedeljo bo spremenljiva oblačnost, zvečer pa se bo vreme verjetno poslabšalo. Srednja temperatura na 2000 m: -4°C Srednja temperatura na 2000 m: -6°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. - , Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) oc?0>£^£> = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Miedihi v Benečiji v torak an petak od 17. do 18. doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 petak od 15.00 do 15.30 doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico”(tel. 708614). Pri- doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 dejo oni na vaš duom. Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi- doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. stenziale (Ospedale di Cividale) 0432 708455 Centralino dell’ Ospedale di Cividale 0432 7081