30. štev
V Ljubljani, dne 29. Julija 1922.
Leto III.
NOVA PRAVIH
Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče 7, levo. — Telefon št. 77. — Naročnina 3 din. na mesec. — Posamezna šu	—	Inserati
po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
.	,	-■	1	 l	■	.	■	■	’■	r	..	..	1..........L.----■	JJ..	f	,	»	.	'	1	.	 ■	—- _
•i
Vsebina:
Dolarsko posojilo in socijalni demokrati. — Kaj se godi v Bosni. — Fašistovski režit«.	ji.
„Jutro“ za drž. uslužbence — Rudarji in Trboveljska družba. — Razglas okrožnega urau„ za
zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Ljubljana, dne 27. julija 1922.
Pretekli teden je bilo v skupščini sprejeto takozvano ameriško posojilo. Naša vlada se je že dolgo časa pogajala z nekimi ameriškimi bankami za to posojilo. Posojilo znaša 100 milijonov dolarjev. Država pa ne bo dobila vseli 100 milijonov dolarjev, dobila jih bo le samo 72 milijonov. Vse druga gre za provizije, podkupovanje- in tako dalje. Vračala bo pa posojilo v takih obrokih, da bo v 40 letih vrnila za teh 72 milijonov .177 milijonov dolarjev. Seveda to ne bo plačevala vlada, to bodo plačevali davkoplačevalci. Pogoji pod katerimi je bilo posojilo sprejeto, so trdi, jako trdi. Pod takimi pogoji so se dajala včasih posojila le Turčiji, ker ji ni nihče zaupal. Danes se godi tako nam, tudi Beogradu nihče ne zaupa.
Za posojilo so morali zastaviti vse dohodke carinaren, železnic in drugih državnih podjetij. To se pravi, ako vlada ne bo pravočasno plačevala obrokov, bodo ameriške banke, ki so dale posojilo, enostavno pobrale vse dohodke naših carinam, železnic itd. Carina bo pri nas draga, draga bo železnica, ker vse to mora toliko nesti, da se morejo plačevati obroki posojila. Upanje, da bo pri nas kedaj postalo ceneje, je šlo s tem posojilom za vedno po vodi. Mi vsi smo postali robovi ameriških bank, delo in trud naših rok pojde od sedaj naprej v Ameriko. Za naše delo bodo bogatele ameriške banke. Tako so hoteli naši demokrati in samostoj-neži. In stranke, ki delajo tako, se imenujejo državotvorne stranke. Huje uničevati bi nas niti laški fašisti ne mogli, kakor to delajo naši demokrati in samostojneži.
In kaki glasovi krožijo o tem posojilu. En sam minister je dobil baje 24 milijonov podkupnine. Poslanec Benin je hotel podkupiti dva druga poslanca ter jima ponujal vsakemu i)o pol milijona kron, ako glasujeta za posojilo. Pri glasovanju so klicali pošteni poslanci, demokratom in samostojnežem: »Kakor izgleda ste vsi podkupljeni. Kje so vaše provizije?« Vse skupaj ni nič pomagalo, demokrati in samostojneži so glasovali, kakor en mož za posojilo. S tem posojilom smo postali, po zaslugi demokratov in samostojnežev, robovi in pozni rodovi bodo še kleli ljudske zastopnike«, ki so na tak nečuven način zasužnjili naš narod.
£*Iaš© državno posolilo.
Čudno obnašanje socijalnih demokratov.
Te dni je bil v narodni skupščini sprejet s pičlimi glasovi zakon o 100 milijonskem dolarskem posojilu. Ne da bi se hoteli spuščati v podrobno oceno tega posojila, rečemo danes samo to, da je to posojilo najeto pod skrajno slabimi pogoji in da nima namena, da popravi našo valuto, ka-fero nizko stanje tlači predvsem nase delavstvo, javne nameščence in sploh malega človeka, marveč da koristi gotovi bankirski kliki. Poleg tega nas to posojilo spravlja v gospodarsko sužnost tujega kapitala. V pogodbi je tudi ena točka, katera se protivi programu Narodne - socialistične stranke, v smislu katerega bi se na naši zemlji smele zaposliti samo domače delavske moči ne samo za nižja hlapčevska dela, marveč tudi za dela boljše vrste. Po tej pogodbi pa si tuja bankirska Blerova družba boljše moči lahko sama izbira in so tudi lahko tujci, inozemci. Že radi tega bi morali vsi pravi jugoslovanski delavski zastopniki
zavzeti protivno stališče. Glavno pa, kar nas sili. da zavzamemo proti tako ogromnemu posojilu, čegar obresti bodo znašale vsako leto milijarde, protivno stališče, jc dejstvo, da nimamo zaupanja v vlado, katera do sedaj ni pokazala ne volje ne sposobnosti, da bi uredila financijsko stanje naše države. V času, ko so naše finance neurejene vsled lahkomiselnosti vlade, si ne moremo misliti, da bi bilo bolje potem, ko dobimo posojilo. Vlada, katera se zanaša samo na tujo pomoč, a no na svojo lastno moč, bo, ko dobi 100 milijonsko, dolarsko posojilo, še bolj lahkomiselno postopala in zapravila še posojilo. Kam nas bo to dovedlo, to si lahko vsak sam predstavlja.
Čudno jc bilo ravnanje socijalnih demokratov ob priliki glasovanja za ta zakon. Dočim je vsa ostala opozicija v znak protesta zapustila skupščino, so ostali socijalni demokrati v dvorani in so celo podali neko izjavo, s katero se opravičujejo, da so sploh proti posojilu govorili, to so storili socijalni demokrati kljub temu, da je dan poprej radikalski disident poslanec Savič javno izjavil, da ga je hotel poslanec Benin podkupiti z 250.000 Din., ako glasuje za posojilo in kljub temu, da je cela opozicija nagovarjala socijalne demokrate, da tudi oni zapuste sejo narodne skupščine, kadar pride do glasovanja. Vladi je bilo veliko ležeče na tem, da ostane pri glasovanju vsaj ena opozicijonalna stranka, zato se je pogajala z socijalnimi demokrati. In kakor smo videli, dosegla je uspeli. Tako je bilo tudi, ko se je šlo za ustavo. Takrat so socijalni demokrati izjavili, da, ako bi bila ustava v nevarnosti, bodo celo oni zanjo glasovali.
Sedaj nastane vprašanje, ali to delajo socijalni demokrati iz ljubezni do države, ali iz lastnih interesov. Kdor pozna njihovo preteklost in kdor pozna njihovo materijali-stično naziranje, ta si je že davno ustvaril svojo sodbo.
Da pa se bodo oni v času, ko je bil v narodni skupščini govor o tem, da se kupujejo glasovi za Blerovo posojilo, da se bodo oni v času, ko se na račun Blerovega posojila popiva po beograjskih varijetejih, da šampanjec teče od miz. upali prevzeti pred svojimi volilci odgovornost za to, da sum pade tudi na nje, tega nihče ni pričakoval.
Pribijemo še enkrat: dočim je cela opozicija demonstrativno zapustila narodno skupščino, v kar je bila tembolj opravičena, ker vlada ni pristala v to, da se glasovanje odloži dotlej, dokler se ne raziščejo očitki poslanca Saviča, da se jc kupovalo glasove, dočim je torej cela opozicija v interesu svoje časti in tudi ugleda narodne skupščine zapu-stila skupščino, so socijalni demokrati na željo vlade ostali in se še celo opravičevali, da so sploh proti posojilu govorili. Sedaj ostane še samo vprašanje: Pod kakimi pogoji so to storili? Anton Kristanova afera je znana, sedaj lahko doživimo še kaj hujšega.
Materijalistično svetovno naziranje slavi svoje triumfe!
Naročajte „Novq Pravdo"!
Politične vesti.
Ministrski predsednik Pašič v Sloveniji. V ponedeljek je prispel na Bled ministrski predsednik g. Nikola Pašič. Prišel je, da poroča kralju o političnem položaju, o vseh polomi-jadali, ki jih je zakrivil, v prvi vrsti v zunanji politiki in o onih v notranji politiki. Zraven si je hotel menda tudi odpočiti od trudapolnega političnega dela, toda razdelitev dolarskega posojila mu je ukinila oddih.
Novi notranji minister. Vprašanje novega notranjega ministra še ni rešeno. Kdo bo tako srečen, da bo zasedel to korito, še do danes ni znano: znano je samo, da napenjajo vsi demokratski poslanci vse svoje moči, da bi prišli do njega.
Zopet pretep v skupščini. Pri oči-vidni nezmožnosti napraviti kaj koristnega za državo in narod, so se vrgli poslanci na medsebojne pretepe. Gospodje se pretepajo in klofutajo, kakor fantje na vaškem žegna-nju. Gospodje hočejo očividno pokazati, da vendar nekaj znajo. Tokrat sta se oklofutala mohamedanec Fe-Itein Kurbegovič in nadebudni demokrat Slavko Šečerov. Slavni častilec Allaha, Kurbegovič, je očital demokratu Šečerovu nepravilnosti. Kot pravi demokrat, je hotel Šečerov Kurbegoviču enostavno uiti. Toda Kurbegovič ga je potegnil za roko nazaj in mu povedal še par gorkih. To je Šečerova tako razkačilo, da je dal Kurbegoviču »zvenečo« zaušnico. Nato je popadel Kurbegovič Šečerova in ga treščil ob tla s tako silo, da je demokraček zavpil od bolečin in začel klicati na pomoč. Prišla je straža, ki je rešila Šečerova iz Kur-begovičevih rok. »Fletno« se imajo, ti gospodje poslanci.
Poslanec pijan kot kanon. Ameriško posojilo, bog mu daj dolgo življenje, kajti v marsikaterem žepu je dvignilo skokoma valuto, je prišlo pred skupščino, da je poslanci sprejmejo. Poslanec Benin, velik državo-tvornik in navdušen narodnjak, ni mogel prenesti sramote, da bi kdo glasoval proti nesrečnemu posojilu. Ja, šel je, da obudi državotvorno in narodno vest tudi pri drugih. Da bo uspeh bolj gotov, jc ponudil dvema poslancema vsakemu po pol milijona kron, ako glasujeta za posojilo. Ta dva gospoda pa nista bila tako državotvorna, kakor demokrat Benin, in sta to ponudbo odklonila, zraven pa sta še povedala, da jih je hotel Benin podkupiti. Sedaj je nastal seveda velik kraval. Utajiti Benin tega dejstva ni mogel, ker je bila na razpolago priča, rekel je torej, da je bil tedaj, ko je napravil to ponudbo, pijan »kot kanon« in da ni vedel, kaj je govoril. Posojilo pa je bilo kljub temu sprejeto. Za posojilo so glasovali iz »državotvornih in narodnih« ozirov radikali, demokrati in seveda tudi slovenski samostojneži.
Nova stranka. Glasovi o razpadu demokratske stranke postajajo vedno močnejši. Je res, da držijo demokratsko stranko samo banke na površju, toda v današnjem času, ko se banke same med seboj tepo, tudi ne bodo večno mogle izdržati dcmokra>-tov. Največje preglavice dela znani, samoobsebi umevno »veliki« državnik Pribičevič. On dela namreč vse kar na svojo roko. Kaj se to pravi, vedo naši demokrati, ki imajo v svo-
jih vrstah malo manjšega državnika, kakor je Pribičevič, namreč gospoda Žerjava. Ta je že vse razgnal. Pribičevič bo pa tudi kmalu tako napravil. Kakor se sliši, ustvarja Pribičevič že novo stranko, ki se bo imenovala narodna stranka. V to stranko bodo stopili njegovi ožji prijatelji in nekaj radikalov iz Pašičeve okolice.
Politične vesti iz Bosne. Najbolj nezadovoljni državljani so danes Bosanci. Kar dela takozvani srbski režim; v Bosni, to presega vse meje politične dostojnosti. Zakon in pravica sta pokopana, vlada samo nekaj ljubljencev beograjske vlade. Srbski uradniki, ki so prišli iz Beograda v Bosno širijo samo korupcijo in uničujejo bosansko gospodarstvo. Ob činske odbore, ki niso bili po godu beograjskim in sarajevskim Srbom, so enostavno razpustili. Novih volitev se ne razpiše. V Beogradu pravijo namreč, da je za ljudstvo bolje, ako vladajo v bosanskih občinah srbski uradniki, kakor da bi narod sam volil svoje občinske zastopnike. Ljudstvo je nezadovoljno do skrajnosti in komaj čaka novih volitev. Pravoslavni, katoliki in muslimani se med seboj nimajo posebno radi, toda kljub temu hočejo nastopiti pri prihodnjih volitvah skupno, da pokažejo, kako sovražijo skupno beograjsko politiko.
Samostojneži so se zopet pobotali s Pašičcm. Pucelj je vtaknil meč zopet v nožnico in ukazal svojim vernim, da morajo kot državotvorna stranka glasovati za posojilo. Tako je prav. Dalje bodo govorili pri prihodnjih volitvah volilci.
Svetovni pregled.
Italija. Italijanska vlada je odstopila. Ni bila kos svoji nalogi, da bi napravila v deželi red in mir. Fašisti divjajo vedno hujše in ni je sile, ki bi jih mogla ukrotiti. Fašisti so danes v Italiji močnejši, kakor vlada. Prišlo je celo tako daleč, da ubogajo podrejeni uradniki pač fašiste, ne pa vlade. To niso več redne razmere, to meji že na revolucijo. Danes se še ne ve, kdo bo sestavil novo vlado in katere stranke jo bodo podpirale. Najmočnejše stranke so soci-ialisti in ljudska stranka (klerikalci). Ljudska stranka bi rada stopila v vlado, toda socijalisti se obotavljajo. Soci-jalisti imajo težko stališče* ker so komunisti precej močni. Z vstopom v vlado bi socijalisti izgubili najbrž mnogo pristašev, ki bi se pridružili komunistom. V italijanskih socijalističnih vrstah je revolucijonarni duh precej močan. Ta hoče priti do socijalističnega družabnega reda potom nasilnega preobrata, ne potom razvoja. Novo vlado čakajo vroči dnevi.
Čehoslovaška. Uspehi ljudskega štetja na Slovaškem so prinesli razveseljivi dokaz, da je število madžarskega prebivalstva prav malo. Celo v bratislavskem sodnem okrožju, kjer živi največ Madžarov ne dosega njihovo število 20 %. Tako Madžari na Slovaškem ne bodo imeli pravice, da hi se smeli posluževati pri državnih uradih madžarskega jezika. Cehoslovaška država jim je do sedaj to pravico dovoljevala, ker pa je ljudsko štetje dokazalo, da Madžarov ni 20 % vsega prebivalstva, se jim s 1. septembrom 1. 1. vzamejo pravice posluževati se madžarskega jezika pri državnih uradih.
Največje slovaško mesto Bratislava šteje 93.327 prebivalcev. Od teli je Če-hoslovakov 37.991, Nemcev 27.043, Mad žarov 21.111, Judov 4022 in družili narodnosti 3161. Košiče štejejo 52.299 duš: Cehoslovakov 31.811, Nemcev 2296. Madžarov 11.796, Judov 5596 in drugih narodnosti 776.
Francija. Znameniti francoski politik Caillaux se zopet oglaša. Med vojno so ga potisnili v kot in ga obtožili celo veleizdajalstva. Danes pa zopet vstaja iti pridobiva polagoma vedno več pristašev. Ker je sreča politikov najbolj nestanovitna, je lahko mogoče, posebno še na Francoskem, da padejo današnji politični velikani v nemilost in da pride Caillaux zopet do vse moči, ki jo je že enkrat ime!. Za sedaj piše pridno v časopisih. Pretekli teden je obelodanil v »Eve Nouvelle« članek pod naslovom »S prebivalstvom prenapolnjena Evropa«. Caillaux pravi v tem članku, da more s prebivalstvom prenapolnjena Evropa živeti le tedaj, če vlada v Evropi stalno mir. Po vojni so se postavile povsod carinske zatvornice, ki morajo Evropo s časom zadušiti. Srednja Evropa je bila potoni mirovnih pogodb balkanizirana, in povsod se vprašujejo s strahom, kako bo mogoče v bodočnosti živeti. Kljub agrarnemu značaju tudi Francija ne bo ušla splošnemu poginu. S tem, da Evropa propada, Francija ne bo imela koristi. Evropa se mora obnoviti, sicer se bo sesedla. Valutni polom srednjeevropskih držav naj bo svarilno znamenje. Caillaux razvija pozitivni program bodočnosti, ki naj obstoji v skupnem delu vseli narodov, da se reši vprašanje državnih dolgov in da se polagoma uvede evropsko ravnotežje, da se ustvari temelj evropskim združenim državam. Ce pa se bo sovraštvo še nadalje gojilo in bo gospodarska vojna razdivjala, potem mora Evropa poginiti. Polom Francije mora slediti, ako ostane še nadalje osamljena, ker je tudi drugim državam nemogoče doseči soglasje brez Francije.
Anglija. Angleži se imajo za poštene ljudi, vsaj tako sami: pravijo. Zna biti, da je bilo to enkrat res, danes pa odpirajo tudi oni korupciji vrata. Da, Angleži so dobri kramarji, pa so se vrgli za izpremembo tudi na trgovino z naslovi in »ordui«. Škoda, da pri nas nimamo grofov, baronov itd., pri tem bi se dalo nekaj zaslužiti! Nato je »veliki« državnik Pašič sigurno pozabil, drugače bi ne bil pustil te pečenke. — V angleški zbornici so imeli velik kraval. Vojvoda Nortlicumberland je prečital dvo pismi, ki sta vrlo zanimivi. V enem ponuja višji angleški uradnik nekemu Francozu naslov barona za 1,800.000 francoskih frankov, v drugem pismu pa drugemu Francozu najvišji angleški red bolj poceni, namreč samo za 600.000 francoskih frankov. Pa to še ni vse. Menda so na sledu tudi samemu L!oyd
V veliki vodi.
»Klop, klop, klop« zaklopoče štorklja ter zleti k veliki vodi, kjer čakajo nanjo mali otroci, da jih ponese ljudem. »Klop, klop, klop, klop, klop« . . . brska s kljunom po vodi, da bi vlovila malega kričaja. Toda vsakokrat, ko meni, da ga že ima, se ji izmuzne in pljuskne zopet v vodo. »Vraga,« si misli, »sem pa danes nerodna! Zdi se mi, da se že staram. — Ej, v pokoj pa še vseeno ne grem. ker še nimam naslednice za svoj posel !«
Zopet brodi s kljunom po vodi. »Kaj pa to? Glej ga spaka! Nekaj nezaslišnega! Že dovolj dolgo vršim poklic, toda kaj takega se mi še ni pripetilo!« — Od samega začudenja odpre svoj kljun na stežaj ter izpusti otroka, ki ga je naposled vendar vje-la, zopet v mlako. V zboru so ji namreč zazveneli tanki glaski iz dna vode:	»Ne	maramo	biti rojeni, ne
maramo, ne maramo!« In še posebej se oglasi mali paglavček: »Ne veseli nas živeti. Kar pusti nas tu v naši mirni, tihi vodi, pojdi v pokoj, odpo-čij si, ti stara štorklja!« — »No, ta je pa lepa,« si misli štorklja.
Na desni nogi stoje premišlja in premišlja, odkod naenkrat tak odpor proti življenju. Šele ko prestopi na levo nogo, se ji zasvetlika v glavi: »Da je zavladala taka zanikrnost v
Georgu, ki je baje prodajal časti članstva gornje zbornice. V to zbornico se namreč Člani imenujejo, ne volijo. Lloyd George jo pa neki tako mimogrede omenil, da so delali tako tudi drugi. Tudi na Angleškem pada morala.
Naseljevanje v Kanadi bo v kratkem dovoljeno. Kanadska vlada (Severna Amerika) je izpremenila naredbo, potom katere je zahtevala od vsakega naseljenca, da mora imeti 250 dolarjev v posesti, ko stopi na tla kanadske države. Kanadska vlada hoče v najkrajšem času ukiniti vse stroge predpise o naseljevanju in se obrniti s posebno proklamacijo na izseljence vseh držav, izvzemši Nemčijo in Rusijo, da pridejo v Kanado, kjer bodo dobili obilo dela.
Albanija. Albanci so si zaželeli mirit. Kako dolgo, tega za enkrat ne povedo. In tudi novega mbreta (kralja) bi radi. Voljni so sprejeti vsakega, ki si upa med nje in prinese dovolj denarja. V to svrlio so, kakor poročajo listi, provedli razoroževefnje. Ko bodo oddali vse orožje, mislijo provesti volitve in sicer popolnoma svobodne volitve za parlament. Albanci so s časom vendar le uvideli, da politika več nese, kakor puške. Vzgledov imajo na Balkanu dovolj. Ko bodo svobodne volitve v balkanski parlament končane, bodo, ker so že ravno pri tem delu, volili še dalje in izvoliti mislijo tudi kralja. Tudi:	ubeglega
Wieda bodo mogoče zopet izvolili, pra vijo, da nič nimajo proti temu, samo prinesti mora dolarje, za marke ne marajo. Tako vidimo, da se tudi Albanija kultivira.
Amerika. V Zedinjenih državah so izbruhnile velike stavke. Nad 1 milijon delavcev stoji v hudem boju s kapitalisti. S stavko so pričeli rudarji, ker so jim hoteli znižati mezde. Rudarjem so se priključili železničarji in transportni delavci. V nekaterih krajih je prišlo med policijo in delavstvom do krvavih spopadov, ki so zahtevali človeških žrtev. Člani izvrševalnega odbora delavske zveze ameriških Zedinjenih držav so izdali proklamacijo, v kateri poživljajo delavce, da podprejo stavkajoče rudarje in železničarje in da naj prenehajo z delom tam, kjer je bil odpuščen kak stavkajoči delavec. Obenem polaga proklamacija delavcem na srcc, naj se drže zakonov, da ne pride do nesoglasja z državno oblastjo.
Poljska. Na Poljskem je izbruhnila huda vladna kriza, ki je potegnila v vrtinec celo predsednika republike Pilsud-skega. Kakor povsod, se borita tudi na Poljskem napredek in reakcija. Reak cijonarji so močnejši, kakor napredne stranke, zato se jim je zahotelo po vladi s svojim ministrskim predsednikom Korfantyjem. Korfanty pa je slaba iz-bera. Mož ni samo hud reakcijonarec, menda ima tudi precej umazanosti na vesti. In predsednik republike mu ni hotel poveriti vlade, kljub temu, da ga
nebesih! Namesto, da bi bili ustvarili nove duše in jih vdihnili otrokom, ki naj bi bili rojeni, pa so, postopači, enostavno vzeli duše umrlih in jih dali malim!«
»Vidiš, tako je in nič drugače« se oglasi zopet nebogljenček iz vode. »Vsi smo že enkrat živeli in vemo predobro, kaj nam je pričakovati od življenja. Ne veseli nas prav nič več. da bi še enkrat postali ljudje. Za to dobroto se ti kar najlepše zahvaljujem; le pojdi, od koder si prišla, nas pa pusti lepo pri miru!«
Toda štorklja je stara, izkušena diplomatka, ki se ne da kar tako odpraviti. Zato poizveduje: »Kdo pa si bil prej v svojem življenju?«
»Ker si že tako radovedna, ti povem. Bil sem modrijan tam v stari Grčiji. Mnogo modrih rekov sem namislil. Najgloblja in najbolj trpka resnica, do katere sem prišel v svoji modrosti, pa je spoznanje, da je najbolje zanj, če človek sploh ni rojen. Sedaj naj se pa ravno meni pripeti v drugič ta nesreča in sicer samo zato, ker so v nebesih preleni, da bi vstva-rili nekaj novih duš?«
»Predragi moj 'modrijanček, pomisli vendar,« ga skuša pridobiti štorklja, da postaneš otrok, vesel, nedolžen otročiček! Kaj lepšega je vendar na svetu od otrok!«
»Kaj pomagajo najlepši in najboljši otroci, če pa le postanejo iz
je parlamentarna večina izvolila za ministrskega predsednika. Kako bo ta kriza končala, danes še ni mogoče presoditi.
Poročila z dežele.
Čtanotn Jugosl. strokovne Zveze v Litiji. Gospodje »krščanski socijalci!« Ni navada na tak način dajati poduke, toda vam je potreben javen poduk in svarilo. V zadnjem času ste trosili po Litiji, da odbor NSZ pobrano članarino zapije itd. Vi sami dobro veste, da je to infamna laž, a vendar se te laži poslužujete, ne glede na vašo božjo zapoved, ki pravi »ne laži!«. Tudi so zadnji čas vaše članice Skuškovka in Zajčeva trosile neke lažnjive govorice o delitvi kotenine. Te dve bodo že dobile primerno nagrado za njihov obrekovalni jezik, a s tem še tudi ne bo končano. Ali bi vam radi dali dober poduk: glejte svoje delo in nas pustite v miru ter se vedno poslužujte le resnice, ne pa laži. Če imate kaj obtežilnega za člane NSS potem storite svojo dolžnost in javno to povejte, ne pa v obliki zahrbtnih laži. Poleg poduka pa še svarilo, da bomo odslej znali temeljito obračunati z vsakim takim »krščanskim« lažnikoni. »Krščanski« prijatelji pamet, da ne bo hujšega.
Maribor. — Katoliški shodi. — Pod to firmo poziva klerikalna stranka krščansko ljudstvo v- volilni boj proti korupciji, proti velekapitalistom in izkoriščevalcem. Kot bojno geslo ponavad-no proglaša: »Gre se za sv. kat. cerkev in vero Kristusovo.« Ako pogledamo v »Slovenskega gospodarja« z dne 1. junija t. 1., najdemo jako krasne beležke v uvodnem članku, ki pa se žal uiti najmanj ne skladajo z deli te gospode. Tako najdemo na primer v tem uvodniku, da se bo SLS borila proti onim, ki izkoriščajo druge, se bogate, razkošno oblačijo, pri tem ko drugi skupno stradajo, res zelo lepo povedano! Toda poglejmo si ravnanje teh hinavcev in našli bomo, da so to pridige samo prazne frazarske obljube, s katerimi love kaline. V podkrepitev svoje trditve navajam tu v kratkem nekaj dokazov. t. Samostan Admont je plačeval svojemu viničarju Florjanu Sevše-ku 4 krone dnine in pol hrane. Viničar je bil vsled lanske suše že januarja brez živil. Za 4 K si ni mogel kupiti niti Vz kg koruzne moke (za zajutrek in večerjo), ker je ista stala K 12.—; zaprosil je torej klerikalnega oskrbnika Kselmana za povišanje mezde na 10 K, kar je imelo za posledico, da je vrgel oskrbnik Sevšeka iz službe.
2. Šentpaulski samostan, ki ima nešteto viuičarij v mariborski okolici, plačuje viničarjem po predvojnem običaju in se noče odzvati pozivu SOV, da bi zvišal denarno plačo za 2/a od 1. 1913 naraslih vinskih cen, tako da viničarji
njih ljudje. bedasti, požrešni ljudje-----------.«
»Kaj, otrok naj zopet postanem?! Strašno!« zacvrči v globini druga dušica, ki je pripadala nekoč aristokratski samosta»ki. »Groza me že izpreletava. če pomislim na umazane otročje rokce! In da ne bi znala niti jesti, da bi si obleko pokapala z juho-------------brrrrr----------!«
»Še vse kaj drugega boš delala, kar je pri malih otrocih v navadi in
o	čemer takele plemenite nunce ne marajo nič slišati,« odvrne štorklja dobrodušno. »Nekaj strašnega, nekaj neznosnega je to!« jadikuje glasek
v	vodi. »Kaj naj bo to tako neznosno!« se oglasi modri Grk. »Najstrašnejše je to, da bi sc moralo znabiti meni, ki sem v svojem prejšnjem življenju natančno spoznal ničnost življenja, sedaj, ko pridem drugič na svet, življenje do-padati, da bi se moral celo veseliti nad njim!« »Da, da« pritrdi štorklja, »sigurno pride čas, da boš tako neumen in tako — srečen. Vesel boš, da sploh živiš, kajti ne boš več grški modrijan, temveč samo srečen človek. Se hvaležen mi boš, da sem te odnesla iz velike vode!«
»Opopoj, opopoj!« veka modrijan, kar se pravi v grščini: O joj, o joj!
»Izpametujte se vendar, otročiči,« opominja štorklja. »Menite le, da mi
doslovno stradajo. — 3. Mariborska knezoškofijstvo jo prejela od načelstva SOV interpelacije, v katerih se poziv-Ije, da zboljša viničarjem plače in vrne stroške, ki so jih imeli viničarji pri popravilih, katera je dolžno izvrševati veleposestvo. Toda vse te interpelacije so ostale brezplodne. Viničarjem se kar nadalje izplačujejo mezde 2—6 K, nji-ve in drugo kakor pred vojno in, če hočo viničar kuhati ali svinje rediti, mora si razdrapan štedilnik in hleve popraviti na lastne stroške. — 4. Gospod Janžekovič, cerkveni načelnik v Leitersbergu si je pred nekaj tedni izmislil, da bi bilo umestno odvzeti viničarjem najboljšo deputatno kravo, ki je dajala nad 10 litrov mleka na dan, kar je pobožni mož tudi storil, s tem prelomil sklenjeno pogodbo in pahnil viničarjevo družino med vrste kapitalističnih sužnjev. Takih slučajev se nahaja nešteto v arhivu SOV v Mariboru in če gospodje kršč. načel žele, lahko dobe vsak teden pristni materijal, kako znajo zagovorniki kršč. načel »krščansko« izkoriščati. Da pa ne boste hudi na pisca teli argumentov in da ne boste rekli, da imate vsekakor veliko poštenih ljudi, Vam hoče pisec tudi v tem oziru navesti točno števil« in sicer: Edini č. g. kaplan Erhalič od Sv. Jakoba v Slov. gor. se zamore pred Bogom in pred ljudmi pokazati, da odgovarja v tem oziru svojemu poklicu in da ne spada med vrste prej navedenih katoliških izkoriščevalcev. Zato ga blagovolite posnemati in plačajte svojim sužnjem K 50 dnine in mesto jesiha ali pokvarjene vode (pikale) dajajte piti viničarjem vino, kakor g. Er-hatič, potem se vam ne bo treba bati nečastno titulacije. Toliko v pojasnilo o katoliških shodih in hinavcem okrog »Slovenskega gospodarja«, kajti po vaših delih smo vas spoznali. — Za načelstvo SOV: K. Žnuderl, predsednik.
Marilx>r. (Izpred sodišča.) Znani morilec Karl Živko, ki je bil obsojen na smrt na vešalih, pozneje pomiloščon na 20 let ječe je koval v zaporu ovadbe proti obtežilnim pričam. Tako je ovadil zakonca Franca in Ivano Lešnik, da sta krivo pričala. Prišla sta pod obtožbo in sta se 21. t. m. zagovarjala pred mariborskim okrožnim sodiščem. Po daljši razpravi sta bila oba obtoženca popolnoma oproščena od obtožbe, ker ju prišel sodni dvor do prepričanja, da učin krivega pričevanja ni podan. Hvalevredno je omeniti, da je oba obtoženca izvrstno branil odvetnik dr. Rudolf Ravnik iz Maribora.
Ptuj. Čitali smo te dni v časopisju, da je izdalo češko naučilo ministrstvo vsem šolskim vodstvom nalog, naj učenci kolikor mogoče varčujejo s papirjem, ker izdatki za šolske potrebščine prehudo obremenjujejo njihove starše. Zlasti revnejši so občutno oško-
je v zabavo letati k vaši veliki mlaki ter vlačiti v kljunu ljudem otroke? Tudi to ni šala, da inoram vedno
uboge matere ščipati v nogo!-------------
Da, preje enkrat je bilo to vse lepše. Seveda sem bila takrat mlajša in sprejemali so me takrat ljudje vse drugače. Povsod je vladalo veliko veselje, kjerkoli sem- se prikazala. Niti vseh naročil nisem mogla več izvrševati------------toda danes!
Pogosto me sprejemajo s pritajeno kletvico-------------Kako redko
kdo prosi, da ga obiščem. — Toda vseeno opravljam vestno svojo dolžnost. Če bi bili ljudje tako delavni in vestni, kot je štorklja, bi kmalu izginile moreče skrbi. Še nikdar nisem stavkala, še nikdar zahtevala, da se mi zviša plača!«
»Zakaj pa vendar še izvršuješ svoj poklic,« vpraša modrijan, »ko vendar vidiš, da nas ne veseli, da bi bili rojeni, starši niso posebno zadovoljni, če nas dobe. ti se pa tudi s tem ne zabavaš, da nas prenašaš --------?«
»Ljubi bog!« vzdihuje štorklja, »je pač tako na svetu, da prinašam male otroke!«
Modrijan se zamisli. Naposled pravi: »Torej ti prinašaš otroke. Ne spominjam se več prav, že zelo dolgo je tega, tudi sem bil že jako star, ko sem umrl   pa vendar------------------
dovani. To na Češkem. — V ptujskem okraju je v nekaterih šolah ravno narobe. Učitelji zahtevajo, da puste učenci celo desno stran prazno za ev. popravke. Tako ostane polovica pisanke popolnoma neuporabljiva. V imenu revnih staršev poživljamo višji šolski svet, da takoj odpravi to. grdo navado.
Dan na dan se slišijo pritožbe, češ da delajo občinski odbori tako satno-stojnežev kakor klerikalcev vse v tajnih sejah in da ne izve noben občan, kaj se godi v občinskem svetu. Vse se vrši za kulisami. Za tajnosti ne izvedo niti nekateri odborniki manjšine, če. ni večini to po volji. — Opozarjamo vse občane, da imajo pravico prisostvovati vsaki občinski seji, ker se morajo seje vršiti javno. Nadalje imajo pravico vpogleda v vse sejne zapisnike, celo prepise si lahko dado napraviti. Še več. Vsak občan ima pravico pritožbe proti sklepom občinskega odbora, kadar se obravnava letni občinski proračun. Vsakdo, ki se mu tozadevno godi kaka krivica, naj se obrne na najbližjo krajevno organizacijo Narodnosocijalistič-ne stranke, katera bo v tem oziru ukrenila vse potrebno, da se nerednosti od-pravijo.
V	Zlatoličju, rodni vasi samostojnega poslanca Dobnika je nmogo revnih kočarjev, katere bi samostojni kmetje, ker ne trobijo v njihov rog, najraje vto-pili v žlici vode. Najbolj jih jezi to, ker bodo morali plačati v občinsko blagajno precej velik izkupiček za prodano travo na občinskih potih, katerega so si baje na papirju že med seboj razdelili. Tistim, ki se potegujejo za pravice teh revežev pa groze, da jih bodo nabili. Mi dobro razumemo jezo ošabnih samostojnežev, ker ne bodo mogli več izžemati siromakov in si polniti žepov s pomočjo krvavih žuljev kočarjev.
Ptuj, 23. julija. — V soboto zvečer, dne 22. t. m., je otvoril predsednik krajevne organizacije NSS tov. Lenarčič sestanek v »Narodnem domu«. Predstavil je okrož. strok, tajnika tovariša Žnuderla iz Maribora in zastopnika oblasti pol. komis. g. Kneza. Tovariš Mikuletič je poročal o uspehih revizije mestnega knjigovodstva in gospodarstva. Revizija se je uvedla na predlog obeh soc. strank izvoljenega mestnega sveta in bila poverjena po pokra j. upra-
vi	rač. nadsvetniku g. H. Peternelu iz Ljubljane in rač. revidentu g. M. Šviglju. Revizijsko poročilo je zelo obsežno in obsega 59 stranii ter ugotavlja pri vseh mestnih zavodih in podjetjih skrajni nered. Vse je pasivno, posebno to po preobratu, ko se je drugod vsak obrat rentiral. Proračun za leto 1919 je bil potvorjen, pa navzlic temu ga je odobril gerentski sosvet in za delo še nagradil mestnega upravitelja z 10.000 kron. Proračun za leto 1920 in 1921 sploh ni bil sestavljen. Poročilo pravi dobesedno: »V mestnem knjigovodstvu mrgoli nebroj vsemogočih napak, tako v blagajni in kakor tudi v glavni knjigi;
zdi se mi, da je šlo na Grškem vse nekako drugače!«
To je bilo štorklji vendar odveč. »Molči, otročaj!« se ujezi. »Tak otrok, kot si ti! Ta bi bila lepa, če nazadnje ne bi v me verovali niti ti, ki se še rodili niso! Kakor hitro pridejo otroci na svet, tega že tako ne
verjamejo več!--------------Sedaj mi je
pa že dovolj! Zablebetala sem se z vami, tako, da me že povsod pogrešajo. Po časopisih že razpravljajo na dolgo in široko o pojemanju porodov-------------Prvi prideš na vr-
sto ti, grški modrijan! S kljunom dobiš malo po svoji premodri glavici, da pozabiš svojo modrost in postaneš, kakor so vsi otroci«!
»Opopoj, opopoj!« joka modri-janček, »ne daj vsaj tega, da ne pozabim svoje grščine, sicer se je moram zopet učiti v gimnaziji jn padem celo radi nje!«
Toda štorklja se ne da več premotiti. Modrijan čuti, kako na vse pozablja, kar je bilo, celo aorista od »titemi« ne ve več — »Opopoj!« hoče še zaklicati, pa tudi ta besedica se izpremeni v kveee, kvee, kakor pač veka vsak otrok.
V	trenutku leži v beli posteljci, črezenj pa se sklanja ves blažen tetin obraz: »Jezus, na — — cel papa!«
bodisi pri seštevanju ali delitvah na konte, prenosih itd., kar nosi znake skrajne površnosti, malomarnosti ter nezanesljivosti uradništva. Glede inventarnih zaznamkov se je dognalo, da so skrajno pomanjkljivi in da so bili redko katero leto polni. Pri aktivih v bilanci za leto 1919 sploh ni izkazane vsote dolžnikov, kateri znesek je moral biti brezdvomno zelo izdaten.« Glede posojil, katerih je 9 vrst, se ugotavlja, da se ni skrbelo za obvezna letna odplačila, sploh se ni niti plačevalo za nje obresti. Jemalo se je denar za kritje potrebščin povsod, ne glede na to, če so to depoziti ali celo denar ubož-nega sklada. Povsem se je ravnalo, kakor svinja z mehom. Kritično poudarja poročilo dvamilijonsko posojilo, ki je bilo najeto leta 1920 in od vlade odobreno samo za aprovizacijske svr-lie. To posojilo se je prekoračilo za pol milijona kron, in uporabilo za aprovi-zacijo samo 262.403 kron. Med drugim pravi poročilo o tem: »Mestna občina se sedaj ne bavi več z aprovizacijo. Ker bi pa moral iti ves promet preko banke, z ozirom na tozadevne pogoje, bii bil vsakdo upravičenega mnenja, da iz tega posojila mestna občina ne dolguje banki nič več, ker je predmete, ki jih je faktično nabavila v aprov. svrhe, prodala z gotovim dobičkom, in da je posojilo z izkupičkom že popolnoma krito. Temu pa ni tako, marveč nasprotno, kajti stanje tega posojila znaša čez dva in pol milijona kron.« Knjige o aprovi-zaciji, v kolikor so se vodile, so izginile. Ne da se ugotoviti, kako se je uporabil dobiček. Poročevalec navaja povsem balkansko samopašnost mestnega upravitelja. Delil je iz aprovizacije svojim visokim pristašem in protektorjem, ne da bi skrbel za plačilo. Senčar, Šalamun, Sagadin, Molitar, min. samostan in drugi so dobivali kar po 15 do 20 kg sladkorja in moke, medtem ko so drugi ne IDSarji milostno dobivali in plačevali samo po pol kg teh živil. Automo-bilskiih stroškov je občini naprtil čez 100.000 kron, z računi pa obremenil razne mestne zavode, ki še auta videli niso, med temi ljudske šole in še celo otroški vrtec. Glede na to tukaj kratko omenjeno reviz. poročilo, odgovorila je pokrajinska vlada z dopisom, ki obsega 7 strani same ostre graje bivšega mestnega sosveta, oz. gerenta, ker ni vršil svoje dolžnosti in kontroliral oziroma uvedel protikontrole, in radi povsem zavoženega gospodarstva. Ako se pomisli nazaj, z kakšno sofistiko so hoteli na vsak način pregovoriti pristaše NSS, naj bi volili JDS — takozva-nega slovenskega župana, je naprani javnosti odpor NSS proti taki korupciji popolnoma upravičen. Ako bi se bilo JDS, ki je bila na občini od prevrata sem absolutni gospodar, posrečilo dobiti za župana bivšega gerenta, bi ta že v prihodnjih dveh letih popolnoma upropastil gospodarstvo mestne občine. Glede narodnosti JDS, ki glasujejo v mestnem svetu za podelitev koncesij v prilog Nemcem, namesto za Slovence, ki so pristaši NSS -~ ki sklepajo pogodbe (Panonia, etc.) v škodo mesta, namesto v korist »Dram. društva« — o teh svinčenih dušah prihodnjič. — Referent je žel za svoja lYe ure trajajoča izvajanja živahno zahvalo. Konečno je tov. Žnuderl obrazložil še politični položaj, priporočal ustanoviti NSZ, nakar je tov. predsednik ob 23. uri zaključil sestanek.
Tedenske novice.
Shod NSS v Krškem. V nedeljo 23. t. m. se je vršil v Krškem javen shod Nar. soc. stranke, ki je v vsakem oziru izborno uspel. Sliotla so se udeležili delavci, uradni-!u in okoliški kmetje v takem številu, da je bii prostrani vrt Jermanove gostilne nabito poln G. Juvan je poljudno razpravljal o programu NSS in dokazal navzočim nujno ptiirebo obstoja in nadaljnega razvoja Nar. soc. stranke. Orisal je delovanje nasprotnih političnih strank ter prešel končno na delovanje našega parlamenta. Obsodil je ostro skrajno krivično postopanje današnjih večinskih strank v vprašanju maksimiranja dravinjskih doklad državnim nameščencem in obrazložil veliko bedo javnih nameščencev sploh. — Kot drugi govornik je nastopil g. dr. Ribar, ki je v stvarnem in dobro premišljenem govoru poročal o političnem položaju v naši državi. Razkrinkal je pogu-
bonosno delovanje današnjih večinskih strank, ki je pritiralo našo državo na rob propada. Zelo obširno je razpravljal o va* lutnem vprašanju ,in končno podal izčrpno poročilo o ravnokar sprejetem dolarskem posojilu. Za svoja temeljita in stvarna izvajanja je tavno tako, kot predgovornik, žel burno odobravanje. — Peščica zbranih nasprotnikov je popolnoma onemela, ko je slišala resno in pošteno besedo. Tudi v Krškem je takozvanim žerjavoborcein odklenkalo. — Prejšnji večer se je ob lepi udeležbi obrtnikov, uradnikov in delavcev izvršilo konstituiranje krajevne organizacije za Krško in okolico.
Ustanovitev krajevne organizacije NSS v Krškem. V soboto, 22. t. m. se je vršilo ustanovno zborovanje krajevne organizacije NSS v gostilni tov. Omerza v Krškem. Na zborovanju sta poročala dr. Otokar Rybat in podnačelnik tov. K. Juvan. Članov ima krajevna organizacija že sedaj 84, Kar je lep dokaz požrtvovalnosti pripravljalnega odbora in splošnega zanimanja za našo stranko. Na občnem zboru je bil izvoljen predsednikom tov. Lojze Butkovič, v odbor pa sledeči tovariši:	Mihulj Anton,
Pirc Gustav, Mlakar Prane, Bizjak Janko, Auman Artur; v nadzorstvo tov. Cotič Lojze in Ravnik Lojze, 'l udi mesto Krško je postala močna narodno-socijaiistična trdnjava na Savi. Narodno-socijaiistična ideja nadaljuje kljub oviram svojo pot.
Uspehi demokratov. — Ker demokrati ne morejo pokazati nobenih uspehov, se šopirijo s pavovim perjem. »Jutro« je pisa-
lo,	da bodo profesorjem trgovskih šol izplačani honorarji za nadure na podlagi intervencije posl. Reisnerja. Te dni pa je minister za trgovino in industrijo sporočil poslancu tov. Brandnerju, da je na podlagi njegove interpelacije stavil amandman, katerega je finančni odbor te dni sprejel tako, da se bo honorar mogel sedaj izplačati. Z ozirom na to — pravi g. minister — da bi bilo brezpredmetno razpravljati o vloženi interpelaciji v nar. skupščini. Tov. Brandner pa je izrazil g. ministru željo, da kljub temu odgovori na interpelacijo, četudi je zadeva že rešena, to pa zato, ker je treba v skupščini razpravljati o tem, kdo je zakrivil, da se je kršila vladina naredba. Minister ie na to pristal in bo v svojem odgovoru navedel razloge, radi katerih so morali trg. profesorji tako dolgo čakati na izplačilo nadur. »Jutro« pa pravi, da ie uspeh Reisnerjev, istotako kot takrat, ko sta poslanec Brandner in Hohnjec dosegla najnujnejšo podporo za slov. bolnice. Tudi takrat se je reklo, da so demokrati dosegli uspeh. Posl. Brandner pa je to demokratsko nesramnost razkril javno v parlamentu vpričo finančnega ministra dr. Kumanudija in tudi vpričo dr. Kukovca, kateri se ni upal zagovarjati lažnjive pisave »Jutrove«. Taki so demokratski uspehi!
Nečedni poslovi. V »Delavske Novice« pisari tudi neki gospod, ki misli, da ie pohrustal vso učenost in hoče biti zadnje čase za vsako ceno tudi nekaki delavski »voditelj«. V zadnji štev. »Delavskih Novic« trdi, da so narodni »socijalistje« opravljali verižniški posel in da so dobili za plačilo ljubljansko »Jugoslavijo«. Čudimo se perfid-ni laži tega »novomeškega federalista«, ker sam prav dobro ve, da je prišla »Jugoslavija« v roke »Jug. nov. društva«, katero je »Jugoslavijo« tudi pošteno plačalo. Ako pa imamo tudi narodni socijal|isti pri listu nekoliko vpliva, ga to kaj malo briga. S svojo lažjo zakriva samo grdo zavist in prav nič drugega. Kdo da je izdal delavske interese, o tem se z g. »voditeljem« prav gotovo ne bomo prerekali, ker delavstvo danes samo dobro ve, kdo in kedaj ga je pustil na cedilu in vsled tega svojih »voditeljev« kakor je eden izmed njih federalist od »Delavskih Novic« kratko malo ne posluša več. In sedaj takile voditelji tožijo, da ni med bivšimi komunisti nobene discipline več! Ako pa hoče nadvse brihtni gospod vedeti, kaj so »nečedni poslovi«, mu lahko še o priliki pokličemo v spomin, kako je romal po Štajerskem in koliko tisočakov ie zahteval za to brezuspešno romanje.
te zopet teror! Gospodje, ki se zbirajo v socialdemokratskih vrstah, so morda že pozabili na boj, ki smo ga pred kratkim bili radi delavstva pivovarne »Union«, ko so hoteli brezvestni ljudje s terorjem prisiliti celokupno delavstvo, da mora biti včlanjeno pri »sodrugih«. Tu so se gospodje uverili, da ni več »moderno« bojevati se s terorjem. Vzlic temu se je v zadnjem času zopet pričel tak boj. V tovarni Samassa je nekaj nadutih »sodrugov«, ki se poslu-
žujejo terorističnih manir, da pridobijo novih članov. Obljubljajo, da bodo zleteli vsi oni, ki niso pri njih, enostavno na cesto.
V	zadnjem času so pričeli z gostilniškimi napadi na naše člane. Posebno goreč bojevnik je sodrug A. D k, katerega svarimo, naj opusti grožnje in taka nedopustna agitatorična sredstva. Gospod Svetek in Kajzer! Vpeljita red v imenovani tovarni in podučita svoje ljudi, da je le dostojen boj vreden organizacije. Povemo vam, da smo potrpežljivi, toda le do gotove meje. Torej, pamet in mir! Ce ne bo miru, pridemo brezobzirno z imeni in dejanji na dan!
Izstradanje. Skoro misliti si ne smemo, kam je privedla beda naše nižje državne uslužbence. Kako žalostno je njih stanje, nam kaže sledeči žalostni slučaj, katerega bomo o svojem času podprli s potrebnimi dokazi. Neki pismonoša je pred kratkim zbolel in zaprosil zdravniške pomoči. Zatekel se je k zdravniku, ki ga je po natančni preiskavi odslovil z besedami: »Vam itak nič ne manjka, samo izstradani ste tako.« Žalostno, toda resnično! V bogati državi, kot je naša, mora državni uslužbenec zboleti na izstradanju. Prepričani smo, da bo zopet vik in krik, češ, da uganjamo demagogijo. — Toda predno zaženete hrušč, gospoda, ki imate usodo trpinov v roki, preiščite stvar in našli boste celo kopico bolnikov z diagnozo — nezadostna prehrana. Sramota!
Državni nameščenci, pozor! — Iz jutrove dežele prihajajo pomirljive vesti za državne uslužbence. V najkrajšem času bo konec vseh težav in državni uslužbenci bodo uživali potem pravi raj v »demokratski Jugoslaviji. Saj pa so demokrati in nihče drugi »izsilili od vlade« (ki demokratom seveda vselej in povsod nasprotuje), da pride takoj po zaključku proračunske debate na dnevni red službena pragmatika, ki bo na mah napravila konec vsem krivicam, ki jih je zagrešila vlada, ta grda vlada (ki demokratom vselej in povsod nasprotuje)! Sedaj ji (seveda vladi) bodo stopili demokrati pošteno na prste! Kako pa naj tudi izhaja ubogi uslužbenec, ko je draginja od
1.	1914 sem narasla za 100% fpa samo pri Jutrovcih, ki so si valuto »dvignili s svincem« in nežigosanimi kronami? Za nas druge je vse lOOkrat dražje)! Vsega je kriv seveda mrcina, finančni minister, zagrizeni sovražnik demokratov, ki zahteva vsak izdatek (namreč za neobhodno potrebne izdatke, za nepotrebne ne!) kritje; »a najti tako kritje spričo naših partizanskih razmer, ni lahko«, trdi »Jutro« v svojem uvod-bo posrečilo predsedniku skupščine premagati tehnične težkoče, ki jih bo imel z rešitvijo pragmatike pred počitnicami. — Doslej je odpomoč državnim uslužbencem še vedno zadela na tehnične ovire. Edina tehnična ovira pa je bila vedno demokratsko-radikalna vlada, ki je tudi dr. Ribar ne bo odstranil, če tega ne storimo sami! Tovariši, čuvajte se pred demagoškim jutrov-skim nastopom, ne dajte si trositi peska v oči, temveč zaženite jim v obraz popra in soli, da bodo dali vsaj nekaj časa mir.
Še premalo Wranglovcev imamo! »Temps« poroča, da je sklenila Zveza narodov okroglo 15.000 Wranglovcev, ki bivajo v Carigradu, razdeliti na Bolgarijo, Rumunijo in Jugoslavijo. —■ Zakaj jih pa ne vzame njihova velika prijateljica in za-ščitnica Francija? Lahko je izkazovali dobrote na račun drugih! Ne bo dolgo, pa bo sklenila Zveza narodov, da morajo vsi Jugoslovani v Rusije, ker bo sicer v Jugoslaviji zmanjkalo za Wrangloyce prostora.
Trboveljska dražba in delavstvo. Med trboveljsko družbo in delavskimi zastopniki se je vršila 25. in 26. t. m. razprava o povišanju delavskih mezd. Razpravi je priso-stovala vladna komisija. Delavski zastopniki so zahtevali, naj se pred razpravo ugotovi eksistenčni minimum delavca in naj se na podlagi tega potem sklepa o povišku mezd. Tej	zahtevi so se zastopniki TPD
uprli z vso silo. Vseeno se ie pa pozneje ugotovilo, koliko povprečno rabi za življen-ske potrebščine vsak delavec. Ta ugotovitev se je	izvršila sporazumno in je bila
sprejeta obojestransko. Na podlagi te ugotovitve so potem delavski zastopniki stavili svoje zahteve, ki bi znašale 70% poviška na dosedanje mezde in ki bi omogočile delavcu vsaj stanu primerno življenje. Tej zahtevi je	T.P.D. na vso moč nasproto-
vala in ponujala na mezdo 12 kronski odu. 12% povišek. Vladna komisija je posredovala in stavila svoj predlog, ki je bil nekoliko boljši kot družbin, vsekakor pa za
delavstvo nesprejemljiv. Delavski zastopniki so odločno branili delavstvo in vztrajali na svoji zahtevi. Pri vsej debati in dvodnevni razpravi je TPD pokazala prav malo resne volje usoditi upravičenim zahtevam delavstva, zato so delavski zastopniki podali izjavo, da odlagajo mandate, odklanjajo odgovornost za event. posjlediee in prepuSčajo družbi, naj se pogaja z masami delavstva. Obenem so sklenili, da se s posebno spomenico obrnejo na vladne kroge in poslaniške klube, da se rudarsko vprašanje enkrat definitivno in ugodno reši. Omeniti moram hvalevredno dejstvo, da so se vse delavske organizacije pokazale ves čas enotne in da so enotno in disciplinirano nastopale. Mi v tej enotnosti vidimo spas rudarjev in prepričani smo, da se bo to vprašanje konečno moralo rešiti tako, da bo bedni delavec imel vsaj toliko zaslužka, kolikor mu je najobhodnejše potrebno za najpotrebnejšo preskrbo. Da je rudar danes pod eksistenčnim minimumom plačan, so priznali sami zastopniki vlade in T.P.D. Odločno zahtevamo pravično rešitev tega vprašanja in kličemo delavstvu, naj vztraja v enotni fronti. V slogi je moč!
Stavbni delavec. — Iz vrst stavbnih delavcev smo prejeli:	Bilo je še v mirni
dobi, ko smo hlapčevali pod mačeho Avstrijo, da smo bili stavbinski delavci najbolj zapostavljeni, ker se je iz vseh mogočih krajev priteplo med nas zaslužka lačnih tujcev, ki so nam domačim izpodjedali kruh. Dandanes, ko smo svobodni sinovi matere Jugoslavije, bi nam moralo biti vsaj nekoliko bolje. Toda žalibog tudi danes ni nobena stroka tako zapostavljena kot naša, da je naša stroka popolnoma brezpravna. Ni se nam treba povpraševati po vzroku. Še vedno tavamo okrog kot ovce brez pastirja, še vedno nismo prišli do prepričanja, da je le v močni organizaciji odpomoč-In če pogledamo naokrog, vidimo ravno isto sliko kot pred vojno. Tujci tu in tujci tam. Ti domačin pa čakaj milostno, da se ti vrže kak ostanek. Prijatelji stavbinski delavci! Kdor hoče, da uredimo tudi ini stavbinski delavci svojo stroko in da pridemo vsaj do kake male pravice in zaščite, ta pridi in se* organiziraj v strokovno društvo »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani«. V tem društvu mora biti vsak zidarski in tesarski delavec. Društvo uraduje v svojem prostoru Streliška ul. 24 vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Tovariši zidarji in stavbinski delavci, vsi v našo sredo! V združenju je moč. Brezpravni in zatirani, pridite med nas in z nami vred se bojujte za zboljšanje našega položaja. Vsi v naše — v svoje društvo!
Važno za delavce in delojemalce sploli! — Kakor že znano, je s 1. julijem t. I. stopil v veljavo novi zakon o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in nezgode. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja, da seznani vse delojemalce z najvažnejšimi določbami tega zakona, v našem današnjem listu razglas, na katerega opozarjamo s pozivom, da ga vsi natančno prouče, številko lista pa shranijo. Delojemalcem bo razglas še posebej dostavljen i vsemi potrebnimi tiskovinami za priglas In odglas, dobil se bo pa tudi pri vseh poslovalnicah okrožnega urada. Da se bodo lahko prav vsi interesenti seznanili z vsebino razglasa, bo tudi afiširan mesec dni na vseli občinskih deskah in pri vseh političnih oblastvih v Sloveniji.
Stavka grafičnega osobja »Jugoslovanske tiskarne« v Ljubljani je izbruhnila iz solidarnosti napram knjigovežkemu osob-ju, ki mu baje to »socijalizirano« podjetje noče ugoditi v stavljenih zahtevah. I o ie zares značilno za ljudi, ki imajo drugače polna usta fraz, s katerimi kažejo delavstvu svojo naklonjenost in socijalni čut.
-	Je pač ta krščanski socijalizem samo lim za zbegano ljudstvo.
Iz Korotana. — Z velikanskim zanimanjem smo čitali razne težke obtožbe v ljubljanskih dnevnikih proti demokratom mla-dinoni, proti njenim voditeljem, proti osebam, kakor je minister dr. Žerjav in drugi. Posebno nas je zanimala afera s koroškim svincem. Pričakovali smo še hujšega, ker se je vsaj tako v listih namigavalo, priča-
kovali smo jasnosti! — Ker pa ie g. Ka-menarovič utihnil in ker g. mladini postajajo nekako oholi ter v »Jutru« od 16. 7. vašega urednika g. Kravosa, zaradi citiranja očitkov, ki jih je proti mladinom podal g. Kamenarovič, javno imenuje obrekovalca, si v zadevi nismo na jasnem. Prosimo pojasnila:	1.	Ali je g. Kamenarovič zlezel
pred mladini pod klop; 2. Ali pa so mladini zares čistih rok? — Ako ni ne eno ne drugo, pa nam povejte, kaj se z zadevo pravzaprav počne in v kakem štadiju se nahaja.
Hudo prizadeti Korošci.
Boj muham! — Mala muha je ena izmed največjih sovražnic človeštva. Njena lastnost, da pokuša prav vse, kar ji je dostopno, ter okolnost, da se neizrečeno hitro množi, jo dela tako nevarno. Ona ne sreblje samo sladkega soka, se ne opaja samo na ostankih vina in piva, ampak poseda tudi po raznih izmečkih in odpadkih, ki vsebujejo pogosto najstrašnejše bolezenske kali. Muhe torej prenašajo bacile ter s tein okužujejo ljudi. — Mesto Wilmington (v deželi Arkansas v Sev. Ameriki) je zelo ti pelo vsled epidemij, ki so jih zavlačevale in razširjale muhe. Zdravniki so izjavili, da more temu odpomoči le sistematični boj proti muham. Mestni očetje so takoj sklenili vse muhe uničiti. VVilmingtonsko prebivalstvo se je smehljalo temu odločnemu sklepu. Toda niso se smejali dolgo. Po nasvetu veščega zdravnika so škropili štirikrat na dan vse ulice in trge z lesno kislino, okoli mesta ležeče mlake so zasuli ali pa vlili vanje petroleja in karbolineja, tako da se je napravila ob bregovih trdna, debela, oljnata plast. V enem tednu so izginile vse muhe iz mesta, z njimi pa skoro istočasno vse epidemije. Tifus (vročinska bolezen), ki je bil stalni gost revnejših mestnih delov, je v kratkem popolnoma izginil. Tako po-končavanje muh, ki niti drago ni, se ponavlja v VVilmingtonu vsako leto, tako da uživa sedaj sloves najbolj zdravega mesta v Sev. Ameriki. — Tudi pri nas bi se v tem oziru lahko marsikaj storilo; če se že zdravstvena oblast zato ne briga, naj vsaj vsak posameznik skuša pokončati čim največ muh.
Avtomobilisti sc pritožujejo, da jim je ljudstvo še vedno sovražno- Pravijo, da kaže to našo kulturo v slabi luči. — Vprašamo pa to jaro gospodo, ko drvi po cestah, skozi vasi, trga in mesta kot nora ter pušča za seboj poleg peklenskega smradu še goste oblake prahu, ki se poleže v gosti plasti do pol kilometra na okrog, to gospodo vprašamo, v kakšni luči se blešči njena kultura, ko drvi v avtomobilu po blatni cesti ter oškropi od nog do glavo ubogega zemljana, ki nima »toliko kulture«, da bi se vozil v avtomobilu, ter niti skvari edino obleko, ki jo ima?! tliperkul-turni posestniki avtomobilov, ki ste pred petimf leti še preklinjali avto, za katerim ste požirali prah ali kateri vas je pošteno oblatil, prinašajte sami kulturo ljudstvu, ne pa, da ga s svojini divjaštvom Izzivate, povrhu pa še od njega zahtevate kulture!
Pravi, pravcati medved se izprehaja po pašnikih in senožetih med Mokercem in Kureščkom nad Igom pri Ljubljani. Do sedaj še ni popadel nikogar, ampak je vsakomur, ki ga je srečal, obrnil prezirljivo hrbet. — Čudno, kje so vsi lovci? Se H bojite mrcine ali čakate nesrečne žrtve, predno se lotite kosmatega strica?
Velikega planinskega orla ie ustrelil graščinski oskrbnik v bizeljskih gozdovih. Z razpetimi perutnicami meri 2'A m, težek pa je bil 12 kg.
Eva pod ključem. — Londonski magistrat sc je pečal že v več sejah z vprašanjem, kaj se naj zgodi s soho, ki predstavlja našo mater Evo, katero je dobilo mesto v dar. Krasiti bi namreč morala novo mestno hišo. — Eva je bila last neke vdove, ki je bivala nekje na severnem Angleškem, in ki je stala v njeni vili. Vdova pa je prodala hišo ter Evo ponudila mestu Londonu kot darilo v novo mestno hišo. Fotografija, ki jo je poslala s ponudbo1, ni vzbujala pomisleka, se naj li sprejme darilo ali ne. Toda, ko so Evo dobili, se je izkazalo, da ie popolnoma naga, sigurno pred izvirnim gre-
hom portretirana, kajti manjka ji celo figovo pero. Seveda so začeli pomišljati mestni očetje, smejo li soho1 namestiti v mestni palači ali- ne. Odločili so, da tega za enkrat ne store, pa ne iz sramežljivosti, temveč radi tega, ker ne soglaša z drugimi okraski. — Eva ostane še nadalje pod ključem.
Narodno - socijalna zveza.
Izredni občni zbor NSZ v Litiji.
V	sredo 26. t. ni. sc je vršil v Litiji izreden občni zbor Narodno-soc jalne Zveze. Občnega zbora sc je udeležil tajnik tov. Kravos iz Ljubljane, ki je žigosal v glavnem one »Krščanske-So-cijalce«, ki delajo neprestano razdor med delavstvom. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik tov. Janes Prebil, tajn k Andrej Zupančič, blagajnik Lojze Kristan, odborniki:	Franc	Lisjak,	Anton	Osolnik,
Pavle Muzga, Beti Jošt, Josipina Dimeč, Marija Muzga in Josipina Mandl.
Na občnem zboru se je konstatiralo, da se poslužujejo člani Jugoslov. strok, zveze raznih lažnjivih govoric proti odbornikom NSZ. Tako so na primer govoričili, da se zapravlja za pijačo članski denar. Občni zbor je na izvajanja tov. Kravosa soglasno konstatiral, da je društvena blagajna v polnem redu in da se ni po nepotrebnem izdal ni en vinar. Sklenilo se je, da sc dva slučaja obrekovanja izročita ravnateljstvu, ki naj stvar preišče in krivce primerno kaznuje. Tudi se je sklenilo, da se v bodoče nastopi proti obrekovalcem neodpustljivo.
Novi odbor pozdravljamo in mu želimo obilo uspeha.
Sokolstvo.
' Naraščajevi dnevi 22. in 23. julija. Že v petek so se pričele zbirati čete našega sokolskega naraščaja v Ljubljani. V soboto dopoldne so ljubljanski bratci priredili sijajen sprejem češkim Sokoličem. Češki Sokoliči so upravičeno priznavali, da sc takega sprejema niso nadejali. V soboto se je vršil pozdravni večer pod Tivolijem. Ob vsaki priliki in povsod se je iskreno dokumentiralo pravo bratstvo med našimi in češkimi Sokoliči. V nedeljo je bil za naraščaj triumfalen dan. Rano zjutraj so se pričele tekme, ki so pokazale uspehe dela in vstraj-nosti naših Sokoličev. Kaj je pokazal i prevod Sokoličev, ve povedati samo oni, ki ga je gledal in opazoval. Ni skoraj najti pravih besedi, da bi se pravilno opisalo ta triumf. Cela Ljubljana je pri sprevodu pozdravljala Sokoliče. Lahko ponovim besede sokolskega nasprotnika, ki je gledal prizor in priznal: da, to je pa res bilo treba dela in požrtvovalnosti. — JSS zasluži največje priznanje in zahvalo, da nam je vzgojil tak naraščaj, ki nam je lahko v ponos in upanje, da se nam bliža boljša bodočnost. — Popoldne se je vršila na zletnem telovadišču, ob navzočnosti preko 10.000 ljudi javna telovadba. Tudi telovadba je uspela v vsakem oziru izborno in nas je nad vse pričakovanje presenetila. Naraščaj in vaditelji so lahko na uspehe ponosni. — Naj omenimo še dokaz bratske vzajemnosti med Cehi in Jugoslovani, ki se je tako lepo pokazala ob priliki izročitve prapora s strani češkega naraščaja našemu naraščaju. Bil te to prizor, ki ostane vsem prisotnim, posebno pa našemu naraščaju, neizbrisno v spominu.
—	Naraščaj je pokazal, da plodonosno deluje. Iskreno čestitamo malim bratcem in sestricam, ki so izpolnile svojo nalogo nadvse izborno. Pojdite naprej po tej poti in ostanite zvesti Sokolskemu praporu, ki so Vam ga poklonili češki bratci. — Naš naraščaj naj živi! Uvel češko-jugoslovenski sokolski naraščaj! Zdravo!
Vsem udeležnikom vsesokolskega zletu. — V dnevih I. jugoslovenskega vsesokolskega zleta bo prihitelo v Ljubljano od blizu in daleč veliko število Sokolstva in
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisniku iz Korotana! — Na Vaše pismo, ki ga objavljamo v današnji številki Vam naznanjamo, da Kamenarovičeve afere z mladini po naših informacijah, ki so precej točne, niso končane. Da bi bil g. Kn-menarovič zlezel pred mladini pod klop, o tem ni misliti. Kakor moža poznamo, bo pričeti boj nadaljeval in izvojeval. Kar se tiče drugega vprašanja, pa je škoda govoriti, ker pri nas vedo že vrabci na strehi, kaj so mladini delali in dosegli v »obče« koristne jutrovske namene. —• S celo zadevo se peča sedaj sodišče in bo, tako vsaj upamo, prišlo do jasnosti. Kajti vsaj na ta del našega državnega krmila se še zanašamo in računamo na njegovo nepristranost.
gostov. Poleg Sokolstva pridejo v Ljubljano tudi zastopniki drugih narodov, ki se udeleže mednarodne tekme. Pri toliki množici ljudi je neobliodno potrebno, da vlada povsod red in disciplina, da se izogne vsakim neprilikairi. Da bo to mogoče, prosimo vse udeležnike zleta že sedaj, da se drže strogo navodil sokolskih rediteljev, ki bodo imeli na levi roki rdeč trak z napisom. Njihovim navodilom se je brezpogojno pokoravati, četudi so med njimi mlajši člani. Razven tega, opozarjamo na sledeče odredbe: Pri sprejemu gostov na kolodvoru se mora občinstvo tako postaviti, da ne bo oviran, dohod in izhod s kolodvora. Na zlet-nem telovadišču naj se opusti vsako prerivanje in beganje, vstop na telovadišče samo pa je najstrožje zabranjen. Pri vstopih na tribune naj se ravna občinstvo strogo po navodilih rediteljev, razven tega bodo izdani glede dohodov za posamezne tribune posebni predpisi, po katerili se naj vsakdo ravna. Kajenje na telovadišču je pod policijsko kaznijo najstrožje prepovedano. Na tribunah mora biti mir in red. Pri gostilniških prostorih na slavnostni cesti telovadišča je najstrožje prepovedano vsako kričanje in nedostojno obnašanje. Zletni znak mora nositi članstvo vidno. Sokoli v kroju ne smejo biti na ulici ali v gostilni in kavarni po 2. uri po polnoči. Reditelji imajo nalogo vsakega člana po tej uri odstraniti iz javnih lokalov. Med povorko je Sokolstvu najstrožje prepovedano kajenje, občinstvo pa prosimo, da se ravna strogo po navodilih rediteljev ter ne ovira povorke s tekanjem po ulicah, koder se pomika iz-prevod. •— Prosimo, da se po teh navodilih ravna vsakdo, kajti le tedaj je mogoče, da bodo minuli zletni dnevi dostojno in v redu. Za sokolstvo so izdana navodila v posebni brošuri. Društva, zlasti načelniki društev, morajo pred odhodom svoje članstvo podučiti o vseh podrobnostih.
Sokol I. poziva brate netelovadce v kroju ali brez kroja, da se javijo v društveni pisarni na taboru za rediteljsko služ-i«i v zletnih dneh. Bratje, storite svojo dolžnost, brez rediteljev ni redu, a red je ue-obhodno potreben. Prijavite se! Odbor.
Sokol I. vabi članstvo, naj čhnpreje poravna članarino za drugo polovico leta, Zamudniki, ki sploh še niso poravnali članarine za prvo polletje, naj to čimpi c) store, da ne izgube članstva.
Kuštrin
Uubliana.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilslce pneumatike. Glavno zastopstvo poinogumi-jastih obročev iz tovarne „Walter Martlnjr" Na razpolago je hydravlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev.
Centrala: Uubljana. Rimska cesta štev. 2.
Telefon št. 588. Brzojavi: Kuštrin Uubliana.
Podružnice:
Uubliana. Dunajska cesta 20. Teleton št. 470 Maribor. Durčlčeva ulica 9. Telefon št. 133 Beograd, Knez Mlhallova ulica Stev. 3.
lastnega izdelka
Okrožni urad zavarovanje delavcev v Ljubljani.
RAZGLAS vsem delodajalcem v Sloveniji.
Dno 1. julija 1922 se je začel izvajati Zakon o zavarovanju delavcev (okrajšava: ZZD) od M- maja 1922. Zakon je bil objavljen v Službenih novinali od 20. maja 1922, št. 117, iu v Uradnem listu od 13. junija 1922, št- 62. Po tem zakonu je postala Olnajna bolniška blaga/na v Ljubljani z dnem I. julija 1922 Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradovičeva utica št. 44 II (hrvatsko: Središni ured za osiguranje radnika u Zagrebu, Preradovičeva ulica br. 44/11), ki je edini nositelj obveznega zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgode na vsem področju kraljevine Srbov, Hrvatov iti Slovencev. Organizacija poslovalnic iu ekspozitur bivše Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani ostane do nadaljnega tako v stvarnem kakor v krajevnem oziru neizpretnenjena iu se vsaka posebej imenuje: Poslovalnica ljubljanskega okrožnega uradu za zavarovanje delavcev v (na) itd. Seznam poslovalnic z označbo njih okolišev se nahaja na koncu tega razglasa.
V naslednjem se opozarjajo delodajalci v njih luštnem interesu in v interesu njih delavcev (uslužbencev, nameščencev) na najvažnejše določbe lega zakonu, po katerih se le ravnati.
\. Dolžnost prijave delavcev (uslužbencev, nameščencev).
Na podstavi naredbe ministra za soci-atuo politiko od 3. junija 1922, št. 1077, o izvedbi citiranega zakona, priobčene v Službenih novlnah od 24. junija 1922, št. 137, in v Uradnem listu od 30. junija 1922, št. 70, morajo vsi delodajalci prijaviti najpozneje v zakonitem roku 8 dni po prejemu tega razglasa pri pristojnih poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na prijavnih tiskovinah vse svoje delojemalce, ki so jih imeli dne I- julija 1922 zaposlene, ne glede na to, če so jili že imeli prijavljene ali ne. Prijaviti je tudi vse one delojemalce, ki so bili do sedaj oproščeni dolžnosti zavarovanja za slučaj bolezni, ker novi zakon takih izjem ne dopušča.
One delojemalce, ki so bili zavarovani te po prejšnjem bolniško-zavarovalnem zakonu, je obenem z novo prijavo z dnem 30. junija 1922 odjavili na tiskovinah (odglas-nicah), ki jih imajo delodajalci že od prej v rokah. Duplikati za morebiti izgubljene od-glasne tiskovine se dobe pri vseh poslovalnicah.
One delavce (uslužbence, nameščenec), ki so po 1. juliju 1922 izstopili iz dela, je nrav tako na prijavni tiskovini prijaviti, obe nem jih pa na odjavni odjaviti. Na ta način bo vsaki poslovalnici okrožnega urada mogoče ugotoviti število dne I. julija 1922 pri vsakem delodajalcu zaposlenih delavcev, število na dan odziva temu razglasu in število od 1. julija 1922 do dneva odziva temu razglasu iz dela stopivših delavcev (uslužbencev, nameščencev).
Te prijave so potrebne radi uvrstitve delojemalcev v nove mezdne razrede, katerih je 17 (do sedaj jih je bilo 13) in po katerih se ravnajo zavarovalni prispevki, ki jih imajo plačevati delodajalci in njih delojemalci, ter boLniške podporne dajatve (podpore) članom in njih svojcem. Na odredbo osrednjega urada se vse one člane, ki do 31. julija 1922 ne bi bili na novo prijavljeni, uradno uvrsti iz sedanje 13. mezdne stopnje v novi najvišji, t. j. 17. mezdni razred, ker bo okrožni urad (poslovalnica) smatral, da da ta mezdni razred odgovarja mezdam (plačam oz. službenim prejemkom) dotičnih delavcev, uslužbencev, nameščencev Razen tega bo zamudne delodajalce kaznovala pristojna politična oblast radi kršitve S 194., odst. 1.. oz- § 193.. odst. /., 7.7.1) z občutnimi globami.
V pojasnilo za pravilno izpolnitev tiskovin so na njih hrbtni strani natisnjena potrebna navodila, po katerih se je ravnati, da se omeji morebitno nepotrebno dopisovanje in odvrnejo nepotrebni stroški. Posebno važno je, da je pravilno navedena plača (v gotovini, v naravi ali v blagu, dajatve tretjih oseb itd.) ter opravilo, značaj ali aačln zaposlenosti delojemalca. Označba »delavec« ne zadostuje, temveč je navesti n. pr., »nakladalec lesa«, »kopač«, »žagar«, »voznik«, »strojni ključavničar«, »stavbni ključavničar«, »kurjač«, »tiskarski strojnik«, »stavec«, »strojni stavec«, »faktor«, »tiskar-nlškl hlapec«, »krojač«, »krojaški prikrojevale««, »trgovski pisarniški uradnik« itd.
Ce obsega podjetje več panog obratovanja ali več obratov, je navesti poleg vrste zaposlenosti delojemalca (značaja, opravila) tudi oddelek obrata ali obrat, v katerem je prijavljenec zaposlen, ker je to važno za uvrstitev v nevarnostni razred iti odstotek ter za predpis prispevkov za nezgodno zavarovanje. Delodajalci, ki imajo svoje obrate že priglašene pri Izpostavi 1. osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (bivši Začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani), naj navedejo poleg obrata tudi obratno soštevilko, ki je razvidna iz svoje-časno jim vročenega odloka imenovane zavarovalnice. Poslej se bo vodil izvid članov tudi v bolniško-zavarovalnem oddelku ločeno po posameznih obratih.
Ako bi obstojal o zavarovalni obveznosti posameznih delojemalcev dvom, jih je vkljub temu prijaviti, dvom pa naj se na prijavnicah primerno označi. Ako bo urad ugotovil, da kak delojemalec ni zavezan zavarovanju, ga kljub prijavi ne bo uvrstil med svoje člane in bo o tem delodajalca obvestil.
Način prijavljanja.
Zavarovanju zavezane osebe mora vsak delodajalec prijavljati na predpisanih tiskovinah. Podjetjem, ki redno zaposlujejo več nego 20 delavcev (uslužbencev, nameščencev), sme okrožni urad dovoliti, da prijavljajo svoje uslužbence z mezdnimi zapiski.
Izpremetnbe v stanju ali razmerju družine delojemalca (če se oženi ali omoži, loči, če ovdovi itd.) ter izprernembe v zaslužku, opravilu, značaju ali načinu njegove zaposlenosti (n. pr. če vajenec postane pomočnik, delavec preddelavec ali delovodja, kovinski strugar livar, črkostavec faktor itd.) je prijavljati na posebni tiskovini »Prijavnica o izpremembi pri članu«.
Pripominja se, da je po zakonu izključno in edino le delodajalec odgovoren za pravilno izvedbo prijav, odjav ter prijav izpre-memb. V slučaju neprijave, zakesnele prijave ali nepravilne prijave ga zadenejo občutni stroški v zmislu § 11. ZZD in znatna globa, ki jo naloži pristojna politična oblast.
V	pojasnilo
Skupni prispevek za bolniško zavarovanje (prispevek delodajalca in delojemalca skupaj) znaša 5 odstotkov zavarovane mezde (plače, zaslužka).
Ako ni zaslužek določen na dan, nego za drug čas, se višina dnevnega zaslužka računa s šestinko tedenskega, s petindvaj-setlnko mesečnega ali tristotinko letnega zaslužka.
Ako zaslužek ni določen po času (akordna plača, plača od kosa, dajatve tretjih oseb, napitnina itd.), se določi zaslužek po znes-
ktlo je zavezan zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode, naj služijo naslednja navodila:
Zavarovanju so zavezane vse osebe, ki dajejo na podlagi kakršnegakoli službenega razmerju svojo telesno ali duševno moč v najem. Posebe se opozarja, da so od I. juliju 1922 dalje zavarovanju obvezani tudi vsi hišni posli (dekle, služkinje, pestunje, dojilje, sobarice, kuharice, hlapci itd.), vajenci, praktikanti, volonterji ter učenci v delavnicah javnih učnih zavodov itd. Zavarovanju zavezani so tudi tkzv. hišni delavci, t. j. osebe, ki se bavijo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ali na svojem lastnem stanovanju po naročilu in na račun drugih oseb, katere se bavijo z obrtom, trgovino ali industrijo, tudi če nabavljajo sirovine in pomožni materijal sami in čeprav postransko delajo tudi na svoj lastni račun.
Zavarovanju za slučaj bolezni so dalje zavezani državni in javni nameščenci, ki so bili po zakonu do sedaj zavarovani (provizorični in pomožni sluge), in oni, ki na podstavi službenih predpisov v slučaju bolezni ne dobivajo plače celih 26 tednov (pol leta), računajoč od dneva njih obolenja, četudi dobivajo stalno mesečno plačo, za slučaj nezgode pa se zavarujejo državni in javni nameščenci, če nimajo sami in njih rodbina pravice do pokojnine, ki ustreza odškodnini v zmislu XI. poglavja ZZD.
Zavarovanju so zavezani tudi delavci (uslužbenci, nameščenci), naši državljani, ki so stalno zaposleni v inozemstvu na račun tuzemskih podjetij, razen, če so že zavarovani na podstavi zakona dotične države-
Izvzeti od zavarovanja so začasno le poljski delavci in poljedelski posli, ki niso zaposleni pri strojili, dalje delavci v kaznilnicah ter nestalni hišni posli, najeti za nestalna hišna dela, kakor je pranje, žaganje drv itd.
Rok za prijavo in odjavo delojemalcev ter prijavo izprememb v njih zaslužku in drugih razmer je 8 dni, računajoč od dneva, ko je delojemalec stopil v delo, oz. izstopil iz dela, oz. se je vršila v višini njegovih
ku, ki povprečno pripada ali običajno pripada na dan, teden ali mesec.
Kot zaslužek veljajo tudi vse vrste dra-ginjskih, družinskih in drugih doklad, dnevnice, nabavni prispevki, naturalni prejemki
i.	t. d.
Osebe, ki ne dobivajo za svoje delo nobene nagrade ali plače, se uvrščajo v najnižji mezdni razred.
Zavarovalne prispevke obračunava okrožnemu uradu delodajalec v celoti. Od prispevka za bolniško zavarovanje, navede-
prejemkov, v značaju ali načinu njegove zaposlenosti itd. izprememba.
Osebe, ki so najete za manj nego 8 dni, se mora prijaviti takoj pri njih vstopu v delo. S prijavo takili oseb se lahko obenem izvrši tudi njih odjava.
B. Dolžnost prijave obratov.
Po ZZD vrši okrožni urad za zavarovanje delavcev vse krajevne posle nezgodnega zavarovanja.
Vsak delodajalec, ki zaposluje v svojem obratu več kakor 5 delavcev, zavezanih zavarovanju, ali ki obratuje s stroji, ki jih goni elementarna sila (para, elektrika, plin. voda, živina, veter itd.), mora v svrho uvrstitve obratov v nove varnostne razrede nal-kesneje tekom 14 dni po dostavitvi tega razglasa prijaviti polom pristojne poslovalnice Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani svoj obrat (ali več obratov istega podjetja) na predpisani tiskovini »Prijavnica obrata«, in sicer v dveh izvodih. Prijave obrata (obrta, podjetja) ni treba Izvršiti onim, ki so imeli že doslej vse svoje obrate (obrata, podjetja) zavarovane pri Začasni delavski zavarovalnici za slučaj nezgode v Ljubljani. Po novem zakonu so vsi, ki so zavezani zavarovanju za slučaj bolezni, podvrženi tudi zavarovanju za slučaj nezgode: zato mora vsakdo, ki zavaruje delojemalce, za slučaj bolezni, iste zavarovati tudi za slučaj nezgode.'
V roku 14 dni se mora prijaviti tudi vsako izpremembo v obratu (namestitev uovtti strojev in slično) na predpisani tiskovini »Prijavnica o izpremembi o obratu«.
V roku 14 dni je prijaviti vsako prenehanje ali ustavitev obrata.
O uvrstitvi obrata v nevarnostni razred in o določitvi nevarnostnega odstotka bo Okrožni urad obvestil vsakega delodajalca s posebnim odlokom.
Pri onih delodajalcih, ki bi ne izpolnili svoje prijavne dolžnosti, bo okrožni urad sam na licu mesta in na stroške delodajalca zbral vse za uvrstitev obrata v nevarnostni razred iu odstotek potrebne podatke.
nega v gorenji razpredelnici, sme delodajalec polovico odtegniti od delojemalčevega zaslužka (mezde, plače).
Ako delodajalec prispevka ni odtegnil takoj pri izplačilu zaslužka (mezde, plače), ga sme odtegniti naknadno le tekom enega meseca po izplačilu zaslužka, od katerega bi moral prispevek odtegniti, odnosno tekom dveh mesecev, če prejema delojemalec mesečno plačo. Za osebe brez zaslužka, oz. če znaša zaslužek manj nego 2 Din na dan, mora plačevati cel prispevek delodajalec sam.
C. Prispevki za zavarovanje.
1. Prispevki za bolniško zavarovanje.
Na podstavi § 21. ZZD se vsi zavarovanci uvrste po višini njih zaslužka s- 17 mezdnih raziedov po sledeči razpredelnici:
j Mezdni i razred		Višina mezde		(zaslužka) na			Zavarovana mezda	Skupni dnevni prispevek delodajalca in delojemalca za bolniško zavarovanje
	dan		teden		mesec			
	nad	do	nad	do	nad	do		
	dinarjev							
i		2 50		15 -	.	6250	2—	-MO
n.	250	3—	15'—	18—	62 50	75—	250	-13
m.	3 —	3 60	18'—	21 60	75—	90 -	3—	■ —15
IV.	3 60	440		 21 60	2640	90 —	110 —	360	—•18
v.	440	540	26 40	3240	110 —	135 —	440	—•22
VI.	540	660	3240	39 60	135 —	165 —	5'40	— 27
VII	660	8—	39 60	48 —	165 —	200,—	660	-33
Vlil	8 —	960	48—		 5760	200’ -	240 —	8 —	— 40
IX.	960	11-60	57 60	69 60	240 —	290—	9-60	-•48
X.	11-60	14-	69-60	84—	290 —	350—	11-60	—•53
XI.	14-	16 80	84—	10080	350—	420	14—	70
XII	1680	20—	100 80	120 —	420—	500 -	16-80	- 84
XIII.	20—	24-	120 —	144-—	500 -	600—	20—	1 —
XIV.	24 —	28 80	144'—	172 80	600—	720 —	24—	1 20
XV.	28 80	34-	172-80	204 -	720—	850- -	2880	1 44
XVI.	34 -	40—	204 - • 1	240 -	850—	iooo- -	34—	1-70
XVII.	40-		240—		1000—		40—	2'	
Delodajalca, ki odteguje svojim delavcem (uslužbencem, nameščencem) višje prispevke, nego so predpisani za dotični mezdni razred, ali ki sklene s svojimi delojemalci delovno pogodbo, poslabšujočo določbe zakona o zavarovanju delavcev, zadene globa od 100 do 2000 Din, v ponovnem slučaju do 5000 Din.
Prispevke plačuje delodajalec na podlagi pismenega plačilnega naloga Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani po poštni položnici mesečno z;t nazaj v roku dospelosti.
2. Prispevki za nezgodno zavarovanje.
Kot osnova za odmero prispevkov za zavarovanje zoper nezgode (prispevna tarifa) je določen za čas od 1. julija 1922 do 31. dec. 1923 prispevek po 8 Din za 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde, plače) in za nevarnostni odstotek 100. Torci se za vsa-
K zgoraj navedenim dajatvam (podporam) se pripominja:
Oboleli zavarovanci imajo pravico do brezplačnega zdravljenja (zdravnika zdravil, bolnišnice, babiške pomoči in podpore, pomožnih priprav itd.) ter do podpore v denarju a) hranarine ali boleznine, b) porod-nine, c) podpore za opremo rojenca, č) doj-nine itd.) V slučaju smrti zavarovanca gre njegovim svojcem pogrebnina.
a) Hranarina (boleznina) znaša na Jan dve tretjini zavarovalne mezde (zaslužka, plače).
Izplačuje se, ako je bolezen združena s pridobitno nesposobnostjo in ako traja dlje tiego 3 dni, za čas pridobitne nesposobnosti za delo, ako pa ne bi pridobitna nesposobnost prestala prej, 26 tednov.
b) Porodnim znaša na dan tri četrtine zavarovane mezde.
c) Podpora za opremo rojenca znaša Hkratno zavarovano mezdo, v katerem je član (ica) včlanjen (a).
č) Dojnina znaša polovico zavarovane mezde, največ po tri dinarje na dan; pri družinskih članih 1.50 Din brez ozira na mezdni razred.
kih 100 Din zavarovanega zaslužka pobira tolikokrat po 8 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen.
Prispevana tarifa sc dobi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in vseh njegovih poslovalnicah. Vsak delodajalec bo obveščen s posebnim odlokom, v kateri nevarnostni razred in odstotek ie bil njegov obrat (če ima več obratov, za vsak obrat posebej) uvrščen.
Prispevke za nezgodno zavarovanje plačuje izključno le delodajalec sam.
D. Predpisovanje prispevkov.
Prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje sc predpisujejo hkrati s posebnim plačilnim nalogom, ki ima značaj javne izvršilne listine.
Zoper plačilni nalog je dopustna pritožba tekom 8 dni po prejemu naloga na
Porodniška podpora pripada dankam le, če so bile tekom leta pred porodom vsaj 3 mesece v zavarovanju zavezanem poslu ali če se je porod pripetil po neprekinjenem trimesečnem članstvu.
Pogrebnina znaša 30kratno zavarovano mezdo umrlega.
Tudi družinski člani zavarovanca imajo pravico do brezplačnega zdravljenja, porodniške in dojilne podpore.
Pravico do zvišanih dajatev po novem zakonu imajo le člani, ki so oboleli po I. juliju 1922 in so bili zanje predpisani ali plačani prispevki po določbah tega zakona.
Ako biva član ob obolenju izven območja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, mu mora izplačevati podporo po zakonu njegov delodajalec ter Ima pravico do povračila dejansko izplačanih zakonito dovoljenih podpor, ki jih pristojni okrožni urad povrne, ako ga je delodajalec takoj obvestil (§ 61. ZZD).
Članstvo in s tem pravica do podpore v slučaju obolenja preneha takoj po izstopu člana iz dela. Clan, ki je bil v enem letu vsaj 6 mesecev zavarovan in ki zato, ker nima zaslužka, ne more plačevati zavaro-
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pritožba mora biti podprta s potrebnimi dokazili (kuponom prijave ali odjave itd.)
Po odredbi ZZD vloženi ugovor nima odložilne moči; delodajalec mora torej plačati predpisane mu prispevke brez ozira na to, da je vložil ugovor.
Ako je vloženi ugovor upravičen, rnc urad delodajalcu takoj preveč plačane prispevke, oziroma mu razliko všteje v dobro pri predpisu prispevkov za prihodnji mesec.
'/.a neplačane prispevke se zaračunavajo a odstotne zamudne obresti od dneva dospelosti do dneva plačila s stroški za izterjanje vred.
Neplačani prispevki se izterjajo administrativnim ali sodno-izvršilnim potem.
Predpisani prispevki zastarajo v S. letih (§S 42 do 44 ZZD).
valnih prispevkov, uživa	pravico	do najmanjših	zakonitih	dajatev	(podpor)	po § 45.
ZZD še 3 tedne po izstopu iz dela; če ra je bil zavarovan v dveh letih najmanj 12 mesecev, uživa pravico do teh najmanjših dajatev še 6 tednov po izstopu iz dela.
2. Dajatve v slučaju obratne nezgode.
Vsak član, Iti je utrpel obratno nezgodo, t. j. nezgodo, ki je v neposredni ali posredni zvezi z zavarovanju zvezanim delom, in ima za	posledico	telesno	poškodbo	in s to
spojeno	popolno	ali delno izgubo	sposob-
nosti za delo (opravljanja službe), ima pravico:
a) do brezplačnega zdravljenja:
b) do hranarine (boleznine) do največ 10 tednov po nezgodi;
c) do rente, katere višina se ravna po mezdnem razredu in po višini invaliditete (nesposobnosti za delo).
Pri popolni nesposobnosti za delo znaša renta popolno zavarovano mezdo.
Simulacije in drugačna izkoriščanja urada se tako radi izkoriščanja bolniško-ka-kor nezgodnozavarovalnlh podpor po zakonu kaznujejo poleg drugega še z globo od 50 do 1000 Din.
F. Razno.
Vsa nadaljna pojasnila se dobe pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in vseh njegovih poslovalnicah. Poslovalnice ljubljanskega Okrožnega orada se nahajajo v sledečih krajih:
1. Brežicah (za sodni okraj Brežice);
2. v Celju (za politična okraja Celje-tite-sto in Celje-okolica, izvzemši sodni okraj Laško);
3. v Gornji Radgoni (za politični okraj Ljutomer);
•J. na Jesenicah (za politični okraj Radovljica):
5. v Kamniku (za politični okrai Kamnik);
o. v Kočevju (za politični okraj Kočevje);
7. v Konjicah (za politični okraj Konjice:
8. v Kranju (za politični okrai Kranj, izvzemši sodni okraj Tržič);
9. v Krškem (za politični okraj Krško);
10. v Laškem (za sodni okraj Laško);
11. v Ljubljani (za politični okraj Ljub-Ijana-mesto in sodni okraj Litibljana-okc-lica):
12. v tobačni tovarni v Ljubljani (za tobačno tovarno v Ljubljani);
13. v Logatcu (za politični okraj Logatec);
14. v Marenberku (za sodni okraj M.i-renberk):
15. v Mariboru (za politična okraja Ma-ribor-mesto in okolica, izvzemši sodni okraj Slov. Bistrica);
lf>. v Murski Soboti (za politični okrai Prekmurje);
17. v Novem mestu (za politični okraj Novo mesto iti Črnomelj);
18. v Ormožu (za sodni okraj Ormož);
19. v Ptuju (za političen okraj Ptuj-me-sto in okolico, izvzemši sodna okraja Ormož in Rogatec);
20. v Rogaški Slatini (za sodni okraj Rogatec);
21. v Sevnici (za sodna okraja Sevnica In Kozje);
22. v Slovenjgradcu (za sodni okraj Slovenigradec in politični okraj Prevalje);
23. v Slovenski Bistrici (za sodni okraj Slovenska Bistrica);
24. v Šoštanju (za sodni okraj Šoštanj);
25. v Tržiču (za sodni okraj Tržič);
26. na Vrhniki (za sodni okraj Vrhnika);
27. v '/.agorln (za politični okraj Litija).
Morebitne pritožbe je nasloviti neposredno na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Turjaški trg št. 4/1 medkrajevnega telefona št. 279).
Vloge so kolka proste.
Tiskovine. Vse v tem razglasu omenjene tiskovine se dobe po nabavni ceni pri vseh poslovalnicah okrožnega urada, pozneje se bodo dobivale pa tudi v občinskih uradih ter prodajalnah tobaka, papirja itd. Na vsaki tiskovini je označena cena.
V	Ljubljani, dne 12. julija 1922. Ivan Kocmur s. r., ravnatelj
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domafo tvrdko
Tone Malsef
pleskar in ličar
Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 6.
E. Dajatve (podpore zavarovancem).
/. Dajatve v slučaju bolezni.
Zavarovanci imajo v danem slučaju pravico do dajatev (podpor) po naslednji razpredelnici:
—	—- ■o 1 “ i N ! 2 |	] Hranarina (bolez- | nina (§ 45., t. 3, ZZD		_ Porodnina (45., t 4, ZZD) 1		N « • f\ N t. m Cj r, Cl rr M 2 O NI O , Q. u	Dojnina (§ 45 , t. 4-č, ZZD)		R (§ podpora j za dečjo opremo	odbinskl člani 45., t. 5. ZZD) pedpoia za porodnice		^		 ! Pogrebnina i (§ 45., t. 6, ZZD) 1
c N 0) £	na dan	i na teden ;	na dan	na teden	O tv P O. "O ■*-*	na dan j na teden			na dan	na teden	
						lina	r j e v				!
l. 1	133	9-3?	1:50	10-50	n 28— t —		7- j	28-	|		i 6(.i —
II.	1-66	11-66	1 87	1312 j	35-- |	1-25	8 "5 j	35 —	j	|	75-- 1 . j
III.		 2‘-	14-	2-25	15-75 1	42-	l 50	10-50 !	42 —	1 1		90— i 	t
IV.	240	16 80 ,	2-70	1890 i	50 40 '	1 80	12 60 |	50 40	1		1 108— j
V. ji 2-93		20 53	330	2310	6160	2-20	15 40	61-60	1 j		132- |
VI.	3-60	2520	4 05 \	28 35	75-60 |	2-70	18 0	7560	i 1 1		162— ;
VII.	440	3080	/,'95	3465	92 40			9240	1 i		) 98— ! j
Vlil	5-33	37 33	6 —	42 —	112 —			112 —	•		240 — I
IX.	640	44 80	7 20	50'40	134 40			134 40	i 1-50 j	10*50	288 —
X.	7 73	5413 ;	870	60 90	16240			162 40	* I		348 - 1
XI.	9 33	65-33	1050	7350	196'—			196 —			420 —
XII.	11-20	7840	1260	88-20	235-20	3 —	21 —	235 20 					504-—
XIII.	13-33	9333	15*—	105 —	280-			280 —			600'— j
XIV.	16 —	112 —	18-—	126 —	336 —			336 —			720-— J 	j
XV.	19 20	134 'lO	21*60	15120	403-20			40320			864-— 	 I
XVI.	2266	158 66	25 50	17850	476—			476—		*	1020"— j
XVII.	26 66	186 66	30-	210—	550—	/		560-			| 120C-— i
^^pmmbs9hbh^——m—iiiiMFPiHi.i —uj.1 «0 mhbbbs ©e	iissmmmmsnBB ———i a
I Kreditni zavod za trgovino in industrijo I
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju).
| Brzojavke: Kredit Liubljana	Telefon štev. 40, 457 in štev. 548
■ Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna I naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v
I	|inmnniiiiinHtiimiimimnitiinuininHHiitiiumiiiiimuinnnniiimiiiiiiHiiniiiiiiiiuiiiiiiiiunim tu- in inozemstvo, Safe-depOSitS itd. i!!ttt!itfltfiUii!iiiitii[iiutiiuimiiiimiiiitt«iiJiHtiirmttiiiiBittiHiffinDiuiiiii!tmjiiiuutonBnm«iM