DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. tyw«v«i Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno i0 Din, za ino-zemstvp mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malib oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo.
itev.	14.	Sobota 18. februarja 1928.	Leto III.
Veda, praksa in osemurni delavnik.
pa potrpežljivo in molči ter plačuje.
Leta 1919 je sprejela washington-konferenca dela osemurni delavnik kot obvezen za vse države, ki so
konvencijo podpisale. Tudi naša “ržava je med temi državami, toda Se do danes je ni ratificirala.
Socialna politika v naši državi se v_odi prav v nasprotnem duhu. Drobtina za drobtino se kruši že od veljavnih zakonov in uredb. — Priznati moramo, da je zakon o zabiti delavcev vsaj nekoliko modem, toda, kdo ga naj izvršuje, ko pa na drugi strani vlada z novimi ukrepi zopet jemlje, kar je v tem zakonu Zajamčenega. Imamo rudarski pravilnik, pravilnik o bratovskih zaupnikih, zabrano ženskega in otroškega dela v nočnih obratih, v železniške delavnice nameravajo celo uvajati kot vajence otroke od 12. leta dalje.
Pri vseh teh uredbah in odlokih dobiva delavstvo proti določbam zakona o zaščiti delavcev trde moralne in materijalne klofute, nasprotno pa raste buržuaziji močna opora za utrditev nje pozicije proti delavstvu. Kakor zavratni tuberkulozni bacil se zajedajo vse te stvari v kri in meso delovnih slojev.
Najnovejša ataka je ukinjenje o-semumega delavnika v trgovskih o* bratih. Vlada tipa na pritisk buržua-zije in ker nima zmisla za socialni in gospodarski napredek v takih vprašajih, bo skušala ustreči svojim Iju-crem —. buržuaziji — in poteptala jasno določbo o osemurnem delavniku, ki se nahaja v zakonu o zaščiti delavcev.
Zdi se nam potrebno, da tukaj poudarimo, da izgovor o premajhni produkciji nikakor ne velja. Sociologi, gospodarski teoretiki in praktiki priznavajo, da produkcija ni odvisna od dolgega delovnega časa. Vsi pravijo, da ob dolgem delovnem času produkcija kvantitativno in kvalitativno pada. Čim dlaljši je delovni čas, tem manjša je vrednost produkcije progresivno. Na podlagi izkušenj trdijo gospodarski teoretiki in praktiki pozitivno, da je produktivnost dela odvisna le od tega, če je kratek delovni čas, delavstvo neizmučeno in dobro hranjeno ter izobraženo in če se pri produkciji porabljajo času Primerni tehnični pomočki, to je, če 'O delavnice in tovarne tako opremljene, da so zmožne konkurence. Tak le zakon kapitalističnega gospodarstva, o katerem v naši državi menda
nna baje Jugoslavija. V proračunskem ekspozeju je finančni minister trdil, da znaša naš državni dolg 30.3 milijarde. Temu nasprotno je objavil gospodarski strokovnjak Kosi er v regiji »Bankarstvo« razpravo, ki je izšla tudi v posebni brošuri, v kateri dokazuje, da je ekspoze ‘finančnega ‘ninistra fiktiven, da znašai državni dolg še več ko enkrat toliko, to je 69 ln pol milijarde. Razlika postoji naj-yeč v tem, da vodi finančno ministrstvo predvojne in medvojne dolgove m obveznosti ter obveznosti, ki so se prevzele s priključitvijo bivših avstro-ogrskih pokrajin, večinoma v
obstoječi papirni valuti, medtem o so se ti dolgovi napravili na podžgi predvojne zlate valute in jih bo treba večinoma tudi v zlati valuti |>lačah. Kosier je mnenja, da je prekoračena že skrajna meja finančnih
Ne le, da ves sistem tlači mezde na najnižji nivo, ne le, da se prav malo stori za modernizacijo produktivnih pomočkov, hočejo sedaj produkcijo poslabšati še s podaljševanjem delavnika in s tem v svoji nevednosti dati še hujši udarec socialnemu položaju delavstva ter mu kopati grob fizičnega in moralnega propadanja.
Ljubljanska krajevna organizacija Socialistične stranke Jugoslavije se je bavila s tem vprašanjem na svojem sestanku in je sprejela naslednjo resolucijo:
Protest proti kršitvi osemurnega delavnika.
Med državami, ki so se obvezale s podpisom washingtonske konvencije o osemurnem delavniku leta 1919, je tudi država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki pa doslej te konvencije še ni ratificirala.
Zaradi tega izreka stranka najod-ločnejši protest proti zavlačevanju ratifikacije te konvencije.
Nasprotno, vlada se bavi s podaljševanjem delovnega oa&a na deset in več ur ter celo s pritegnitvijo mladine k obrtnemu delu od 12. leta dalje.
Osemurni delavnik je socialni in kulturni problem, ki ima dvigniti fizične ?ile in izobrazbo delovnega ljudstva ter mu dati priliko za razvedrilo.
Vsi modemi, tudi najstarejši gospodarski teoretiki in praktiki kakor tudi sociologi naglasa jo, da je za razvoj gospodarstva in izboljšanje socialnih razmer neobhodno potrebno dobro hranjeno, fizično neizmučeno in osebno inteligentno delavstvo ter najmodernejša tehniška izvršba produkcije. Ta načela veljajo v modemih kapitalističnih državah. Povsod uvi-devajo, da je fizično, socialno in kulturno zatiranje delavstva obenem; glavni vzrok kvalitativnega rn kvantitativnega propadanja produkcije ter socialnega propadanja človeštva.
Zaradi tega delavstvo najodločneje protestira proti barbarskemu reševanju socialnih in gospodarskih problemov s kršitvijo osemurnega delavnika, ki v naravi niti kapitalističnega gospodarskega razvoja ni utemeljeno ter zahteva, da se pri reševanju teh problemov upoštevajo u-spehj vede in prakse.
Naša zahteva je osem ur dela, osem ur počitka in osem za izobrazbo in razvedrilo.
možnosti in da bi država ne prenesla nobenega novega inozemskega posojila, in bi nameravano novo Markovičevo posojilo Angjije in Amerike v znesku 14 milijard pomenilo bankrot.
Z ozirom na ti dve nasprotujoči si tezi se je v časopisju razvila živahna polemika. Pristaši finančnega ministra prepričujejo javnost, da je njegov ekspoze pravilen, da ni povoda za pesimizem, da prenese država lahko še težja bremena in brez skrbi lahko zaključi Markovičevo in še več drugih posojil. Če prenese država 12 milijardni proračun, ne da bi se čutil proti temu kak upor, bi ravno tako potrpežljivo prenesla 15 ali 20 milijardni letni proračun. Tisti, ki posojila sklepajo uti dlržavne dolgove delajo, tega bremena itak ne bodo občutili, oni bodo dobivaji naprej visoke plače in provizije. Ljudstvo je
Le pri taki mentaliteti je mogel gosp. R. Matjašič napisati v »Slovencu«: »Meni ni znano, da bi kak resen človek v državi odklanjal plačilo ugotovljenih obvez napram inozemstvu.« Že mogoče^ da mu ni iznano, kajtjil kdor se z volkovi druži, mora ž njimi tuliti. Toda naj gre enkrat g. Matjašič med kmete, med delavce, med obrtnike, med nameščence in naj jim skuša dokazovati, kako smo lahko ponosni, da imamo toliko državnega dolga in kako ga bomo z lahkoto plačali; stavim, da bi tiste resne ljudi lahko seštel na gumbih svojega telovnika in da se mu bo zelo domov mu-
Sodrug Čobal je odgovoril na moj članek, ki sem ga objavil v »Delavski Politiki«, pred kongresom SSJ z dobrim namenom, da stvari koristim s svojim člankom, s katerim je z vrha dol zaklical: »Spametujte se!«
Neka prislovica pravi:	Kdor	je
brez greha, naj vrže prvi kamen! Sodrug Cobal je prijel za kamen in ga vrgel: »Spametujte se, sodr. Čobal!«
Sodr. Čobal pravi: Levica razume razredni boj, da je treba danes takoj z radikalno operacijo provesti organizem človeške družbe v socialistično in da so vse socialne pridobitve, povišanje mezd, skrajšanje delovnega časa itd. le škodljive za delavstvo.
Takih reči še ni nikdar trdila nobena delavska levica in žal, jaz res ne vem, kje si je te dokaze sodrug Čobal nabral.. Ako očita levici netaktnost, obrekovanje in nestrpnost, ne smemo pa levici podtikati idej, nazorov in stvari, ki jih nima. To je kvarno in škoduje pri delu, ki gre za tem, da se ustvari med levico in desnico možnost sožitja, skupnega dela, vsaj tam, kjer je to mogoče, da koristimo stvari in poznejšim dogodkom.
Gibanje delavstva je seveda razredno, zavestno ali nezavestno, vendar pa razredno. To vprašanje nisem stavil ne sebi in ne drugim. Tudi nisem še! tako visoko, da bi razglablja! vprašanje taktike levičarjev in desničarjev. Predaleč bi me bilo napeljalo, Vendar ne morem odobravali, ako se noče razumeti vso važnost levice in njene kritike do sedanje taktike desnice, ki hoče pokazati kot plodonosen sad razrednega boja vsako malenkost, ki pade iz bogate mize in se odpoveduje morali razrednega boja.
Moja želja je bila, da bi začela socialistična stranka razmišljati ne le o tujih grehih, ampak tudi o eventualnih svojih napakah. Na to sodrug Čo-bnl ni odgovoril ničesar. Držal se je starega načela, da je druge lažje soditi — kakor sebe. Praktično je to načelo, če pa je pametno, in če to vodi k razčiščenju, je pa drugo vprašanje. Podtikati nasprotniku ideje, ki jih ni nikdar imel, ni lepo, zakaj, očitek, da levica širi naziranje »čim hujše, tem boljše«? To naziranje, ki so svojčas očitali meščanski politiki Marksu in prvim socialistom, ni bilo nikdar naziranje Marksa in ne levičarjev. Danes se ta očitek ne ponavlja več nikjer. Obratno pa smo prišli tako daleč, da so prišli celo mladi krščanski socialisti do spoznanja, da se s samimi socialnimi reformami ne da rešiti socialnega vprašanja v smislu delavstva. Prišli smo še dalje, tako
Marsikdo se bo ob tej priliki še globlje zamislil: za kako dobroto smo pa vendar te bajne nedosegljive svo-te inozemstvu dolžni? Skoraj dve tretjini državnega dolga je bilo narejenega za militarizem. Za vzdrževanje vojaštva, oboroževanje in neprestane vojne, srbsko - bolgarsko, balkansko, svetovno vojno in razne druge vojne konflikte so velesile posredno potom Srbije financirale in zato naj mi sedaj vzdihujemo pod nevzdržnimi davki. Ali vlade nič ne računajo z možnostjo, da bi se oktober 1917. 1. mogel ponoviti in' da bi zopet kje v kaki državi mogel narod izjaviti: dolgov bitvših vlad ne priznamo in ne plačamo!
daleč namreč, da razpust občinskih svetov očitamo proletarski levici, mesto reakcionarni vladi. Reakcijo nad delavstvom in njega brezštevilne žrtve, ki jih je povzročila v vrstah delavstva, očitamo drugim, mesto reakciji sami, ki naposled ni prizanesla niti zelo bledo-rožnatemu upravnemu odboru okrožnega urada v Ljubljani, niti nelevičarskemu občinskemu svetu v Rušah in drugih občinah in bo od same prevzetnosti lahko nastopila proti vsemu, ki ne bo trobilo v njen rog.
Moj vsega mogočni bog, kam pa pridemo z razrednim bojem, ako sc-bomo vsega plašili in sprejeli vse samo zato, ker bi radikalizem znal uničiti vsak boj?!
Delavstvo more socialne ustanove izrabiti v svojo korist le, če je močno po svoji organizaciji in po globokem prepričanju in po veri, da se vrši nad njim najhujše nasilje. Mora si torej zgraditi močne strokovne organizacije in mora biti prepojeno po socialističnih naukih. Ni res, da gre tu naš boj za tem, da priborimo delavcu malenkosti, marveč za tem, da odpravimo izkoriščanje in ustvarimo novo družbo brez možnosti izkoriščanja. Če smo to idejo izgubili izpred oči, nimamo več pravice, da se imenujemo socialisti.
Delavstvo razume razredni boj že pravilno in ne očitam delavstvu ničesar. Tudi ne iščem delavske hvaležnosti. Niti se ne postavljam za u-čitelja, vabeč druge: pričnite skupno delo. Pravim samo: pričnimo! Razčistimo, kar je treba. Vsak v svojih vrstah, smeti in navlaka škodujejo vsakemu stanovanju. Tudi socialistična stranka naj to stori, Ako pojde po naročilih sodr. Čobala, pojde direktno v solidarizem, ki pa nima, razume se, z razrednim bojem nič skupnega. Da ne govorim o socializmu.
Končam samo zato, ker ne morem vzeti listu preveč prostora, je pa članek s. Čobala principijelne važnosti in jaz se !e čudim, da se ni direktno iz socialističnih vrst proti njemu nihče oglasil.
Žalostna nam majka!
BBmmmmmmMmnmmsmMmmesNm
Protestni shod proti ukinitvi zaščite stanovanjskih najemnikov priredi ljubljansko delavstvo v nedeljo 19. febr. dopoldan. Neobhodno potrebno je, da delavstvo in stanovanjski najemniki sploh najodločneje protestirajo proti nameravanemu socialnemu zločinu.
'Uti ne sanjajo.
70 milijard državnega dolga
dilo.
Makuc:
K diskusiji.
BtSEPNOBELr ZOBJE DEHTEČA USTA
SARG-OV
Kratko je razdobje, ki nas deli od zadnje skupščine zbornice, ki se je vršila pred dvema mesecema in pol. Vendar je dobila zbornica v tem kratkem času priliko, da je zavzela stališče do velikega števila socialno političnih problemov. V svojem referatu bom na kratko poročal, na kakšno stališče se je pri tem zbornica v posameznih slučajih postavila.
V tem času so bili na dnevnem redu razni proračuni, državni proračun in oblastni proračuni. Nadalje je bil v razpravi v narodni skupščini zakon o izenačenju davkov, ki je istega značaja kot proračun.
Zbornica je posvečala vsemu temu največjo pažnjo.
S	statistično vsestransko podprto študijo je predočila, kako so naši delavci in nameščenci nesorazmerno visoko obdavčeni. Izvleček iz te študije je predložilo Centralno tajništvo delavskih zbornic vsem poslancem Narodne skupščine. Iz te bom navedel nekaj podatkov, iz katerih bo nad vsak dvom jasno, da so delavci in nameščenci pri nas res previsoko obdavčeni.
Če se računa, da je povprečen narodni dohodek v naši držiavi obdavčen z 2 odstotkoma, je obdavčen dohodek privatnega nameščenca v najnižji stopnji 3.3, potem pa raste in se stopnjuje do 10 in več. Že to nam kaže, da je bilo dosedaj obdavčenje delavcev in nameščencev absolutno krivično.
Poglejmo, v kakem razmerju so davki, ki jih plačujejo posamezne poklicne panoge v Sloveniji leta 1926 z onimi, ki so jih plačevale leta 1912. Na glavo je odpadlo v Sloveniji leta 1912 državnih in samoupravnih davkov 211.6 Din, leta 1926 pa 226 Din. Od te vsote je odpadlo: Na kmečko
posest leta 1912 81.9 Din, leta 1926 pa 79.8 Din. Na mestne hiše in pridobitna podjetja leta 1912 119.9 Din, leta 1926 pa 88.3 Din. Na službene prejemke leta 1912 9.8 Din, leta 1926 pa 24.8 Din. Poslovni davek v iznosu 34.1 Din, se ni računal v nobeno skupino, ker se prevaljevanje ne da ugotoviti. Verjetno pa je, da se ta davek prevaljuje in zadeva predvsem širše mase konsumentov.
Značilno je tudi, v koliko so opravičene tožbe o neznosnih davkih, ki se slišijo od takozvanih gospodarskih slojev. Zato naj tu poročam, kakšne so odgovarjajoče številke za posamezne davke:
Obča pridobnina na glavo leta 1912 (drž. in samouprav, davki) 27.3, leta 1926 (samo državni davki) 4.5.
Posebna pridobnina leta j 1912 (državni in samoupravni davki) 34.5 leta 1926 (samo državni davki) 25.5
Mislim, da je bilo potrebno, da smo v času, ko je bil nov davčni zakon v razpravi, pokazali vse te stvari s številkami. Zakaj, slikanje dejstev, ki se je slišalo ob tej priliki v naši javnosti, je bilo daleč od tega, da bi bilo resnično. Največjo škodo od tega pa imajo baš delavci in nameščenci, na katerih ramena se nalaga to, kar se drugim odjemlje.
Naše pritožbe so se tudi delno u-pošte-vale pri sprejetju novega davčnega zakona. Čeprav se obdavčenje delavcev in nameščencev tudi v tem zakonu ni tako uredilo, kakor bi bilo potrebno, vendar vsebuje ta zakon nekaj olajšav. Tako se je eksistenčni minimum vendar le za nekaj povišal, davčna postavka pa znižala. Ugodno je, da se odbija eksistenčni minimum po 400 Dim ma mesec od vseh plač, tudi od višjih. S tem prihaja šele prav do veljave. Prej ni pri-
Iz plenarne skupščine Delavske zbornice
za Slovenijo.
Poročilo tajnika.
hajal do veljave, ker ni imel nihče tako nizke plače, da bi mogel biti davkov oproščen. Nov eksistenčni minimum pa za nižje plače vendar nekoliko znižuje davčno stopnjo, čeprav ne dovolj. Zato se tudi borba zoper preveliko obdavčenje delavstva ne sme pustiti iz vidika, čeprav je nov zakon ustvaril v tem oziru za enkrat dovršena dejstva. Ob priliki proračunske razprave smo opozorili na to, da bi se vstavila v proračun postavka tičoča se odškodnine prisedni-kom obrtnih sodišč. V tem pravcu je treba brezpogojno nekaj storiti, ker je sicer obstoj te institucije v nevarnosti.
Ob priliki razprave o proračunu ljubljanske oblasti se je obrnila zbornica na predsedstvo in nekatere poslance skupščine s prošnjo, da zavzamejo stališče proti obdavčenju na produkcijo premoga. Prvoten predlog oblastnega odbora je bil, da se obdavči ves premog, ki se v naših rudnikih nalaga. Če bi se to zgodilo, bi skušala premogovna podjetja prevaliti vsa bremena, izvirajoča iz tega obdavčenja, na rudarsko delavstvo, ki živi že itak v neznosnih razmerah. Posledica naše intervencije je bila, da se bo pobiral ta davek od tistih, ki bodo premog trošili, ne od podjetij, ki ga proizvajajo. S tem je postala nevarnost za prevalitev davka na delavstvo manjša.
Proti taksam, ki se pobirajo v iznosu 50 para na izplačane mezde, je zavzela zbornica tudi stališče. Dos. daj pa še nima obvestil, da bi se njena tozadevna intervencija vpošte-vala.
0 nesolidnih temeljih rudarskega zavarovanja smo že večkrat govorili. Pri tem smo vedno povdarjali, da morajo sodelovati pri sanaciji rudarskega zavarovanja vsi faktorji, ki so krizo povzročili in se z njo okoristili, to je predvsem država in podjetja. Vse to pa se dosedaj ni upoštevalo, nasprotno, osnutek za reorganizacijo rudarskega zavarovanja ni prišel še niti pred ministrski svet. Medtem pa se je zlasti pri naši bratovski sklad-nici pokazalo, da več izdajo, kot dobijo vplačil. Z ozirom na to je ministrstvo za šume in rude naročilo, da se mora vstvariti v gospodarstvu na vsak način ravnotežje. Z ozirom na
j ta nalog, pa tudi z ozirom na finance v bratovski skladnici je odbor Glavne Bratovske Skladnice to storil na ta način, da je znižal rente in zvišal prispevke. Delavska zbornica tu ni odločala, pri celi akciji pa je zagovarjala najodločneje rudarske interese. Zato moramo na tem mestu najodločneje ugovarjati, da se meče z agitacijo od moža do moža pa tudi na shodih krivdo za znižanje rent na Delavsko zbornico. Zbornica je storila tu vse. Ni njena krivda, če pri nas država svojih socialnih dolžnosti n« vrši in če pri tem položaju odbor bratovskih sltladnic ni mogel iz bratovskih skJadnic več izdajati, kakor prejema.
Pokojninski zavod za nameščene« je izdal nov predlog za izboljšanj starostnega zavarovanja privatnih nS' meščencev. Ta predlog je v razpra^vi Zbornica napram njemu dosedaj U ni zavzela svojega stališča. Storila p3 bo to pravočasno.
Tudi vprašanje starostnega zavarovanja delavcev postaja aktualno. S kolektivnimi pogodbami se je delavstvu v nekaterih tovarnah že posrečilo, da je doseglo, da se zbirajo v njih posebni fondi za starostno zavarovanje. Tako na primer v Združenih steklarnah v Hrastniku in Zagorju in v Kemični tovarni v Celju. Ta razvoj se mora z vsemi silami podpreti. Treba je začeti s sistematičnim delom v tem pravcu. Zbornica smatra za svojo nalogo, da da inicijativo za tako sistematično delo. Dokler se to vprašanje zakonito ne uredi, naj se skuša ustvariti podlago za starostno zavarovanje s kolektivnimi pogodbami. Naloga zbornice bo morala biti tudi, da skrbi, da se ustvari med temi fondi nekaka medsebojna vez. To je potrebno, ker se delavstvo ene tovarne seli v drugo. Naša naloga bo, da se prične v tem oziru s krepko inicijativo, katero bo treba podpreti z vsemi sredstvi tako materi jelnimi kot idejnimi. V ta namen smo zbrali v naših proračunih precejšnjo vsoto, ki je bila zbrana pod postavko: Za delavske pomožne blagajne. S tem tudi pojasnjujem, v kako svrho je ta postavka zbrana, kar je potrebno, ker čitamo v časopisju domnevo, da se zbirajo pod to postavko nedovoljeni dispozicijski fondi.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne novice.
Reducirajte nepotrebne resore.
Zadnja leta se iz Beograda doli vsevprek reducira. Na to, da bi reducirali vlado kot čisto nepotreben in silno drag balast, pa ni nihče prišel. Zadnje čase smo že nekaj tednov brez vlade, pa vidimo, da se presrečnim jugoslovanskim državljanom ne godi nič boljše in nič slaJbše kot prej. Znači tedaj, da je vlada čisto nepo-treba, absolutno odveč, pravi prav-
cati luksus, in predlagamo zato, da se jo enkrat za vselej od predsednika do izadnjega ministra in corpore reducira in primemo zniža letne izdatke v državnem proračunu. Če bi ministri zaraditega zapadli bedi, naj zaprosijo za brezposelno podporo.
Situacija v ljubljanskem občinskem : svetu. Ljubljanski občinski svet je na j svoji zadnji, seji izvolil odseke in hra-nilnični odbor. Ker so pogajanja med
ANOELO CERKVENIK:
Očiščenje,
10
križeva pot mnogih, ki so verjeli v lepoto in ljubezen, tragedija v šestih scenah.
Žena: Ne vein, kaj je greh; ne veni kakšen je in zdi se mi, da nič ne jemljem nase... Le nekaj vem ... komaj slutim ... Slutim, da je v tvoji duši pekel, gorje, strahotno trpljenje, vidim črva, ki kakor sveder z neštetimi kremplji rije po tvojih možganih ... Tedaj j:e vselej uzre tnpred teboj: vsa sem razgaljena. Na telesu se rdečijo zverinski odtisi zob, umazane, ostudne lise, na telesu mi vidiš odtise tisočerih ust prešestnikov, zakono-lomcev, vidiš razmesarjeno truplo, lastnino vseh in vsakogar, vidiš sveže, rdeče, toplo meso, ki ga nosijo na belih krožnikih in prodajajo: kdo da več, kdo da več... Vidiš me, vso opljuvano, osuvano, tisočkrat preprodano... O, Boris! (se zgrudi.)
Mož (se zdrzne, kakor v snu): Valja... Ti moja, ti zlata (jo boža, poljublja; s trepetajočim glasom, zatajujoč jok in bolečino) Valja, videla si vame in si me obdolžila. Valja, ali naj te ubijem, kakor sem ti bil svečano obljubil, ali naj ubijem raje sebe, ki nisem vreden, da živim? (Zena ne sliši nič.) Valja, (poklekne), strašno je, a moram ti razodeti... (Zena odpre oči in privzdigne glavo.): Bili so trenutki, ko sem mrzlično iskal mesta, kjer bi te udaril, da bi te ubil... Valja, zgodilo se je nekaterikrat, da je moja roka iskala pripravnega mesta na tvojem vratu, da bi ga
stisnila, da bi ga stisnila, takole (s prsti se dotakne njenega vratu), da bi te zadavila... (Z oljema rokama ji pritisne na vrat, glava ji omahne .. J Takole, vidiš ... takole ...
Žena (zelo težko): Moj Boris!
Mož (se zave): Valja, kaj delam: ali sem zblaznel? (Odskoči in si preplašeno gleda v roke.)
Žena: Umrla bom, kmalu bom umrla! Obljubil si mi, da me boš! Ubij me! Tako sladko mi bo umreti od tvoje roke,' Boris ... Sedi semkaj k meni! (Mož sede.) Umreti: otresti se umazanega telesa! Kakšna nepopisna* sreča ... Oprostiti se verig, železa, splavati v brezmejno, brezdanjo večnost, popolnost... Kako bi bila srečna, ko bi mi tvoja roka odprla vrata v neizmernost. (Tiho, tujtnstveno.) Zvečer, veš, zvečer, ko bo dan spal na dnu morja, ko se bo morje kakor ogromna zibelka gugalo, noseč v naročju ves svet, zvečer, ko bova šepetala v najinem čolniču, ki bo ležal tam daleč v objemu temnega morja ... tedaj, Boris, ko bo morje stezalo svoje ža-metastomehke roke, ko me bo kiicalo k večni sreči... tedaj, Boris, ko ne bom mogla od tebe, ljubljeni, tedaj se me boš usmilil... Samo kapljico strupa mi boš kanil v usta ... zaprla bom trudne oči... Tedaj me boš položil v širno zibel... Boš?
Mož: V širno zibel...
Žena: Ali boš, Boris?
Mož (se ji je izdrl iz objema): To pomeni, da sem se precenjeval, da mi je družba položila peto na glavo, da mi je strlo možgane, to pomeni, Valja ... to ...
Valja (hitro): To pomeni?
Mož: ... da si ti vedela, česar jaz niti slutil nisem, da si ti bila in si močnejša od mene.
Žena (ga privleče zopet k sebi in ga poljubi): Boris, jaz verujem vate.
Mož: Žena, moja — žena!
(Zastor pade.)
IV. scena.
Prihodnji dan proti večeru. Sprejemnica na policijskem ravnateljstvu. V izbo stopita ravnatelj in žena.
Ravnatelj: Izvolite, sedite! (Žena sede, ravnatelj primakne svoj fotelj bliže k njenemu.) Saj radi sedite v moji družbi? Ne ...?
Žena: Ne razumem vas! Kako to mislite?
Ravnateli (se smeje): Kako mislim? Saj ste i>red-včerajšnjim zvečer poželeli si, zavrteti se najprej z menoj! Ali me niste cenili in precenili kot najtežjo ribo?
Žena: Ali ste me zato povabili semkaj, da mi boste to povedali?
Ravnatelj: O ne! Povedati sem vam hotel le, da sem policijski ravnatelj! Menda vendar ne boste mislili, da se bom dal kar tako klofutati od podrejenega mi uradnika!
Žena: To se mene ne tiče; ž njim opravite!
Ravnatelj: Popolnoma dobro ste razumeli! Z njim bom vso zadevo temeljito uredil, le da bom tudi vas rabil...
Žena: Mene?
Ravnatelj: Vas, kajti klofutal me je z mojo ženo in jaz bom njega z njegovo.
(Dalje prihodnjič.)
demokrati in klerikalci ostala brezuspešna, so klerikalci zapustili sejo in se ne udeležujejo sej odsekov, revizijske komisije in hranilničnega odbora. Kujajo se kakor otroci. Klerikalci sedaj trdijo, da so se volitve v odseke in v mestno hranilnico izvršile na nezakonit način. To pa ni res. Te volitve so se izvršile strogo po predpisih mestnega statuta. Res pa so demokrat je v svoji prirojeni požrešnosti izkoristili odsotnost klerikalcev in so izvolili več svojih pristašev, kakor pa jim je šlo po njihovi moči. Tega pa so klerikalci samj krivi. Čemu pa so zapustili sejo! Klerikalci skušajo sedaj doseči, da bi veliki župan razveljavil te volitve, Ščujejo torej državno oblast zoper samoupravno občino. Kako se to sklada z njihovimi demokratičnimi in avtonomističnimi načeli? Tudi v mestni hranilnici se brani njihov gerent izročiti upravo novoizvoljenemu odboru. Ce bodo s to igro nadaljevali, bo pač treba predlagati, da občina odtegne svoje jamstvo pri mestni hranilnici. Naj pa sedanji gerent in veliki župan prevzameta jamstvo za hranilnične vloge! Klerikalna taktika v ljubljanskem občinskem svetu je tako neresna in otročja, da je že naravnost smešna. Prej ali slej se bodo vendarle vrnili v občinski svet in bo njihova sedanja taktika doživela neizogiben fiasko. Pa nič zato, Svojim backom bodo že dopovedali, da so s svojo smešno taktiko izvršili velepolitično potezo.
Ljubljanski klerikalci se še vedno kujajo in ne prihajajo k sejam občinskega sveta in k sejam občinskih odsekov. 'Pravijo, da so se klerikalni občinski svetniki preselili na Goiovec in da tam zborujejo.
Klerikalna »socialna politika«. Neverjetna požrešnost se je oprijela klerikalne stranke. Polastiti se hoče vseb javnih institucij in jih vladati čisto po svoje. Najprej je prišel na vrsto Okrožni urad, ki so si ga z imenovanjem enostavno prisvojili. Kmalu nato so sklenili tam z demokrati »Burgfrieden« in danes nastopajo v najboljši harmoniji na Okrožnem uradu demokrati in klerikalci proti socialističnim predlogom. Na zadnji seji bi se bila morala imenovati dva člana v odbor za Borze dela, ki jih bo odslej vodil poseben 6. članski odbor. Delavska zbornica je morala že po pravilniku prepustiti eno mesto klerikalcem, medtem ko je Okrožni urad brez vsake seje imenoval v ta odbor samo klerikalce. Isto bo storil seveda tudi oblastni odbor. V tem se zgovorno zrcali stremljenje klerikalcev po absolutni nadoblasti na vseh koncih in krajih.
Neenaka praksa v pravosodju. Sedaj veljavni stanovanjski zakon določa, da spadajo vsi spori o odpovedi stanovanj zaščitenim osebam pred redna okrajna sodišča in da nosi vsaka stranka svoje stroške (za koleke, zastopnika itd.) ne glede na to, ali pravdo dobi ali izgubi. Ta določba je za človeka z navadno pametjo precej jasna. Ljubljansko sodišče je pa v tej stvari drugega mnenja in je že v več slučajih naložilo plačilo vseh stroškov najemniku, ki je vložil zoper odpoved ugovore. Marsikateri najemnik je vložil zoper odpoved-ugovore, ker se boji, da bi mu za slučaj, da bo stanovanjski zakon podaljšan, utegnilo škodovati, ako ne bi zoper odpoved vložil ugovora. Vsi ti najemniki bodo morali sedaj plačevati svojim gospodarjem vse stroške sodne odpovedi, ki znašajo samo na kolekih od 325 do 335 Din. Ker o pravdnih stroških deželno sodišče končnoveljavno odloča, ni mogoča nobena nadaljna pritožba. Zanimivo pa je, da mariborsko sodišče v takih stanovanjskih sporih razsoja tako, da vsaka stranka trpi svoje stroške, kakor je sicer tudi izrecno zapisano v stanovanjskem zakonu. Tako smo prišli v čuden položaj, da je drugača pravica v Ljubljani in. drugača v Mariboru. V interesu pravosodja bi bilo, da bi se taka nesoglasja odstranila.
Obsodbe v komunističnem procesu. V četrtek je sodišče izreklo razsodbo v komunističnem procesu. Kot olajševalno je smatralo sodišče dobro vedenje, priznanje in mladoletnost nekaterih. Obtožbe za dejanja po čl. 1. zakona o zaščiti države so bili vsi
obtoženci oproščeni. Zaradi dejanj po čl. 2. tega zakona pa so bili obsojeni na 5 let ječe: Ivan Brijaček, Josip Čazi, Nikola Kotur, Pavle Kovačevič, Josip Radobolja; na 6 mesecev ječe: Obren Nikolič, Koca Mitič, Luka Marušič, Otokar Kerševan, Gojko Sa-mardžič, Aleksander Zdravkovič, Bo-guslav Todorovič, Gjorgje Prastelo Petrovič; na 3 mesece ječe: Vasilije Stajkič, Svetislav Stefanovič, Danilo Guja in Luka Madžaras. Oproščeni so bili Sava Medan, dr. Sima Markovič, Lazar Stefanovič, Grgur Vujovič, Nikola Boljevič, Milosav Oroševič in Vukota Četkovič. Razsodba je bila sprejeta od obtožencev in publike docela mimo. Le neka dama med občinstvom je zaklicala: »Tovariši, na vas mislimo,« nakar je eden izmed sodnikov vprašal:	»Kdo je to bu-
dalo?« Res lepo vprašanje. Ta drakonska obsodba je pisan dokaz političnih razmer, v katerih živi naše delavstvo. Zato glave pokonci in v organizacije!	>
Vatikanu gre predvsem za premoženje duhovščine v Mehiki, zato je po svojem ameriškem poslaniku Morrissu potrkal na vrata Callesove vlade in ponudil pogajanja ter v to določil papeškega nuncija Burkeja. Torej tisti mehiški antikrist, krvav morilec, kandidat pekla, Calles, kakor ga ima navado nazivati naš »Slovenec«, pa vendarle ne more biti tako strašen, da si bo upal celo papeški odposlanec sedeti z njim pri isti mizi.
Delavska zbornica za zadružništvo. Med drugimi važnimi zadevami je zadnja plenarna seja Delavske zbornice obravnavala tudi razmerje Delavske zbornice do delavskega zadružništva. Na predlog s. Svetka je bilo sklenjeno, da se ustanovi pri centrali Delavske zbornice Zadružni odsek DZ. Ta odsek bo imel nalogo navezati stike z vsemi delavskimi zadrugami in jim po Svojih močeh pomagati na širjenju zadružne ideje med delavnim ljudstvom. Vodil bo statistiko o delovanju delavskih zadrug ter ustanovil urad za kontroliranje cen življenjskih potrebščin, cen stanovanj itd. Kakor je razvidno iz tega predloga, bo posegla Delavska zbornica zopet v nov važen delokrog in bo od izpeljave te naloge pridobilo zadružništvo kakor tudi delavstvo, novih koristi. Delovanju odseka bom posvetili vso pozornost.
Skioptična predavanja v Delavskem domu na Glincah. Odkar je prevzela s 1. decembrom 1927 Stavbna in gostilniška zadruga »Delavski dom« na Glincah v najem zadružno gostilno in restavracijo v Delavskem zadružnem domu na Glincah ter gospodarstvo v njem, je postalo tu novo življenje. Zadružna predavanja,' sestanki in shodi se vrše skoro vsak teden. Zabavni večeri se vrše tudi večkrat. Vse je polno in delavstvo "se je začelo zavedati, da ni zanj mesta drugod kot v svojem lastnem domu. Da se nudi delavstvu tudi izobrazba, se bodo vršila odslej v Zadružnem domu tudi skioptična predavanja. Prvo se je vršilo v soboto 11. t. m. o »Kitajski revoluciji«. Predaval je lepo in nažomo s, Berdajs. Prihodnjo soboto se vrši skioptično predavanje za madino in sicer »Sne-gulčica«. Nato se vrše predavanja »Francoska revolucija«, »Novi Dunaj« itd. Eno soboto se bodo vršila predavanja za odrasle, drugo za mladino. Za odrasle se pričenjajo ob pol 8. uri zvečer, za madino ob 4. uri popoldne. Udeležujte se predavanj vsi, ki si hočete razširiti duševno obzorje in se seznaniti z dogodki, ki so se vršili in se vrše po širnem svetu. Starš. Vi pa pošiljajte svoje otroke na mladinska predavanja, da se tudi oni raz-vedre in obenem uče.
Išče se nujno brusač stekla. Javiti se je pni Borzi dela v Mariboru.
Samski brivec se išče za lastno obrt. Javiti se je pri Borzi dela v Mariboru.
Vestnik „Svobode«.
Seja odbora podružnice »Svobode« Ljubljana. — Sklicujem sejo odbora ljubljanske podružnice »Svobode« v pondeljek 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Delavskem domu z naslednjim dnevnim redom: Načrt za poživitev dela v podružnici. — Franjo Aleš.
Za rudarie in šumske delavce!
Govor poslanca s. Petejana v lin. odboru dne 20. jan. tl. ob priliki debate o proračunu ministrstva za šume in rude.
da je tovarna tega delavca odpustila samo zato, ker je agitiral Za organizacijo delavstva.
Žandarji so v službi podjetij, ne pa zakona
in ti preganjajo delavce in izganjajo iz kraja v kraj po naročilih tujega in domačega kapitala, brez ozira na to, ali se je delavec v resnici pregrešil ali ne. Predvsem treba konstatirati, da se krši zakon o zaščiti delavcev, da se ne upoštevajo predpisi o delovnem času, o varnostnih i odredbah itd. Najboljši dokaz za to so oni veliki boji, ki so jih vodili delavci v zadnjih Jetih v šumskih podjetjih Bosne in Hrvatske, ne za zboljšanje svojega položaja, aftnpak za ohranitev tega, kar so imeli in za vpoštevanje zakonskih predpisov.
Podjetja imajo edini interes, da delavce slabo plačajo in čim bolj izmozgajo, da imajo čim večji dobiček.
To vse se dogaja pred očmi državnih organov, ki to mirno gledajo in dopuščajo.
Zadnji čas so se dogodili tudi drugi slučaji, ki jasno kažejo, da je bosanski proletariat izven zakona. Kot dokaz za to dejstvo naj vam služi sledeča uredba srerkega poglavarja v Višegradu:
»Pošto se medju radništvom raznih industrijskih preduzeča cesto nalaze i razna sumljiva Hca, koja su naklonjena kriminalnim djelima ili prevratničkim ciljevima, te na temelju naredjenja Velikega ' župana sarajevske oblasti od 21. juna 1927., pov. br. 964-27, da morajo vsa industrijska podjetja pri sprejemu ali odpustu delavca, razen sarajevskih, kateri morajo imeti v delavskih knjižicah lastne fotografije, naznaniti njihova imena žandarmerijski oblasti, da morajo v delavsko knjižico napisati vse podatke o zanesljivosti dotičnega delavca, da mora vsak delavec imeti potrdilo, ki se mora vsakih
6	mesecev obnoviti itd.«
Tudi poštene delavce, ki nimajo druge napake kakor to, da skušajo svoje tovariše organizirati, da si zboljšajo košček kruha, se odpušča ter izganja iz dotičnih krajev, kjer so bili zaposleni. Dogodil se je v Zavi-doviču slučaj delavca Juriča, zaposlenega pri firmi Krivaja d. d.,
Ko ga je pa delavstvo samo namestilo za svojega funkcionarja in ga plačevalo iz lastnih sredstev, sreskemu poglavarstvu to ni bilo po volji in je sresko poglavarstvo na poziv podjetja Juriča izgnalo iz tega kraja, tako da je izgubil ob enem službo v tovarni in službo kot delavski zastopnik. Isto se degaja v Srbiji.
Konstatirati moram pri vsem tem, da, če mi nismo zadovoljni s sedanjimi razmerami rudarskega delavstva v Sloveniji v primeri z onimi, ki so vladale pred vojno in takoj po vojni, potem ima rudar v Srbiji še manj povoda biti zadovoljen, ker je tamkaj še mnogo slabše. Reči moram, da je v resnici
kulturen Škandal za našo vlado, da brez sramu trpi to stanje, v katerem se danes nahajajo naši rudarji v Srbiji, kjer znašajo plače od 20—30 Din na dan, higijenske in stanovanjske razmere so pa pod vsako kritiko, Ta stanovanja so bolj primerna za svinje nego za ljudi.
Zato bi prosil gospoda ministra, naj pošlje na lice mesta svoje inšpektorje, da si ogledajo to stanje in se na lastne oči prepričajo, v kaki bedi živijo ti rudarji. Toda ne sme ostati samo pri tem, nego je treba z energičnimi ukrepi odpraviti vse te nedo-statke in protizakonitosti in delavske razmere urediti tako, da, bodo vsaj bolj človeške, kakor so to danes.
Ako pa vi sami nimate one moralne moči, da bi nastopili z vso energijo proti temu zlu, kakor zahteva interes delavstva, države in sploš-nost, potem
omogočite delavcem samim možnost, da si sami priborijo ono, kar jim vi nečete dati
in kar so si delavci drugod sami v dolgoletnih borbah priborili.
(Dalje prihodnjič.)
Negujte zobe s
PEBECO",
poslužujte se mNIVEA* za kožo
Maribor.
Blato jc v Mariboru tako imenitno in tako obilno, da bi se izplačalo ga izvažati. Mestna občina mariborska, ki se jc začela zadnja leta kc-mercializirati. bi lahko ustanovila posebno občinsko družbo za eksport pristnega mariborskega biaca kot la. blago brez navlake in škodljivih primesi. Taka kupčija bi bila gotovo rentabilna, saj je na gotovih krajih tega blata toliko kot žita v avgustu. Na primer na Ruški cesti. Tam bi se ga v enem dnevu nabralo najmanj 5 vagonov tistega lepega, gostega in črnega, da se čevlji kar sami udirajo vanj. Pa je še več takih plodonosnih ulic v Mariboru, zato priporočamo občini, da ne pusti propasti to narodno in mestno premoženje, ker bi bila velika škoda za občino in občane. _
Občni zbor živilskih delavcev podružnica Maribor se bo vršil v nedeljo dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj v prostorih Delavskega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika; 2. poročilo predsednika, blagajnika in kontrole; 3. strokovno; 4. raznoterosti. Dolžnost vseh živilskih delavcev je, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.	Odbor.
Olepševalno društvo za magda-lensko predmestje je lani rešilo prvi del svojega programa, ki si ga je odbor začrtal, ko je društvo prevzel. Magdaleaski park je izvršen v največjo zadovoljstvo vsega občinstva, zlasti magdalenskega predmestja, ki ga poseča v tako velikem številu, da je kljub temu, da je skoro za polovico večji kakor popreje, še vedno premajhen. Ker se mesto na desnem bregu Drave vedno bolj širi in šteje ta del mesta danes že skoro tretjino vsega mestnega prebivalstva, je jasno, da sedanji park ne bo zado-
stoval in da moramo že danes misliti na razširjenje istega do skrajne možnosti. Ko se bo pa izpeljala nova projektirana cesta na Ptujsko cesto, odpade sedanje otroško igrišče, brez katerega ne bo mogoče izhajati, ako nočemo parka uničiti. — Olepševalno društvo je torej stavilo mestnemu magistratu predlog, da se park podaljša preko Jezdanske ulice ter poleg Jezdarske ulice ležeča njiva spremeni v nov modem park. Upamo, da bo mestna občina umestnost našega predloga uvidela in skrbela zato, da se da društvu možnost, da se to čimpreje izvrši. S tem pa program društva še daleko ni izčrpan. Tudi desno mostišče poleg glavnega mostu ne bo moglo ostati v stanju, v katerem se danes nahaja in bo treba v doglednem času tudi ta del spraviti v sklad z levim mostiščem, ki je bilo lani prav lepo preurejeno. Najvažnejši izmed vseh projektov pa, ki jih je društvo izdelalo, je gotovo zveza mesta s pokopališčem na Pobrežju. Slika, ki jo danes nudi desni breg Drave, ni ravno prikup-ljivu in v okras mesta. Cesta, ki vodi na pokopališče, pa je poleti polna prahu, po zimi pa blata. Odkar se je otvoril na Pobrežje avtomobilski •promet, se je situacija izdatno poslabšala. Vsled tega moramo nujno misliti na to, kako bi to jako fre-kventirano cesto razbremenili in občinstvu nudili drugo ugodnejšo zvezo s pokopališčem. Društvo se je odločilo, iz teh razlogov za zgradbo promenade na desnem bregu Drave od glavnega mostu do broda. Ta promenada bi občinstvu ne samo dobro služila, ker bi mu omogočila, da se izogne prašni ali blatni cesti, na drugi strani bi bila pa tudi v okras mesta samega. Izvedba vseh načrtov bo pa zahtevala ogromna denarna
4. veliki vsedelavski izlet v Celju gSssSsišs
sredstva., ki jih ni mogoče kriti z malenkostno članarino. Mestna občina sama bo sicer morala to akcijo izdatno podpreti, da pa bo mogoče že v doglednem času dovršiti načrt, se bo pobiralo tudi prispevke od vseh, ki so interesirani na promenadi ob Dravi, to so pa skoraj vsi someščani brez razlike. Zato upamo, da ne bo nikogar, ki bi odslovil našega odposlanca, ki bo v kratkem začel zbirati sredstva, praznih rok. Ako najdemo količkaj umevanja za naše dlelo, ki ga vršimo z vso požrtvovalnostjo, bomo lahko v najkrajšem času začeli z zgradbo promenade.
Maškerada.
V soboto, dne 18. februarja tl. se vrši v »Ljudskem domu« maškerada, katero priredi Pevski odsek »Svoboda«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina Din 5.— za osebo, za podporne' člane Din 3.—. Preskrbljeno bo za raznovrstno zabavo. Vabimo vse naše prijatelje in znance, da nas na tej prireditvi v obilnem številu posetijo. Posebnih vabil se sedaj ne bo izdalo. Zato naj vsakdo smatra to objavo za povabilo. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Celle.
GuStnnJ.
Domače hranilnike izposoja hranilnica Splošne gospodarske zadruge »Delavski dom« starišem, katerih o-troci žele varčevati. Vsa tozadevna pojasnila daje pisarna in konzumna prodajalna v Gaberju št. 52.
Kje naložim svoj prihranjeni denar, povprašujejo posamezni sodrugi, delavci, kmetje itd. Odgovor je kratek. V hranilnici Splošne gospodarske zadruge »Delavski dom« v Gaberju št. 52, ali pa v hranilni oddelek na Kr. Petra c. »Delavski Dom« ob-»Konzumnega društva za Slovenijo« restuje hranilne vloge po 7 °/„, vloge na trimesečno odpoved pa po 8°/0.
V nedeljo, dne 4. marca, ob 9. uri predpoldne se bo vršil občni zbor
Eodružnice »Saveza metalskih radni-a Jugoslavije« v Celju pri »Jugoslovanu« v Gaberju.
Dobrodelno društvo »Ljudski dom« v Celju priredi dne 1. julija t. 1. veliko javno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen »Ljudski kuhinji«, ki je humanitarna ustanova za celjsko delavstvo, kjer bo mogoče v doglednem času vsem slabše situiranim dobiti zdravo in tečno hrano, ne da bi se pri tem oziralo na politično, versko ali narodnostno prepričanje. Društvo »Ljudski dom« ima pripravljenih tudi celo vrsto lepih dobitkov. Delavstvu priporočamo, da seže po kartah in tkko samo sebe podpre.
K članku v »Jutru« z dne 10. II. t. 1., šit. 35, pripominjamo, da niso bili povzročitelji škandala in zapletve socialisti ali njih stranka (ker nanje se sploh ne misli), marveč nekateri člani nekega tukajšnjega pevskega društva, ki so na venčku rokodelskih pomočnikov dne 2. febr. t. 1. prvi povzročili škandal. — Društvo rokodelskih pomočnikov v Guštanju je nepolitično in nestrankarsko, člani pa so lahko socijalisti^ iftd., vsi so nam dobrodošli! Nasprotnikom polagamo na srce, da nas pustijo, v izogib posledic, že enkrat pri miru. Odbor.
Tržič.
Naš glas prihaja v javnost 'bolj poredko. Ali kadarkoli prihaja, gotovo ne prihaja iz malenkostnih vzrokov, dasi razmere v posameznih tržiških tovarnah zahtevajo, da bi javnosti sporočili večkrat svoje težnje. Ali delavstvo gotovo ni tisti faktor, ki bi moral na ljubo nekaterim prav vse pogoltniti. Zaenkrat se moramo dotakniti razmer v predilnici. Tokrat se oglašamo zato, da ščitimo zaupnike pred izpadi nekaterih političnih pre-napetežev. Nam je zelo žal, da moramo napasti na tem mestu klerikalno stranko in njene eksponente, ki je odgovorna za svoje ljudi, ker jih je vzgojila v takem političnem žargonu, da se človeku gabi, ko tu in tam sliši marsikatero krepko na njihov naslov. Klerikalni stranici in njenim strokovnim organizacijam je mnogo na tem, da uniči razredne strokovne organizacije. In kako jih je lažje ugonobiti, kakor če uniči njihove zaupnike. Mi nočemo napadati na tem mestu predilnico kot podjetja. Ali ugotoviti moramo, da je podjetje tem intrigam klerikalnih eksponentov nasedlo. Preganjanje in šikaniranje naših zaupnikov je na dnevnem redu in delavstvo ne more pra.v nič več molčati. Upravičeno se vprašujemo danes delavci, ali je gospodar v predilnici podjetnik sam ali klerikalni eksponenti? Mi zaenkrat ne bomo navajali imen, ker smatramo še vedno, da bo podjetje prenehalo nasedati intrigam in da bo tudi za naše zaupnike veljalo pravilo: merodajno je delo in kvalifikacija, ne pa politično nazira-nje in udejstvovanje. Mi smo iahko ponosni na naše zaupnike, ki niso samo borci za delavske pravice, temveč tudi kvalificirani za delo v tovarni. Upravičeno pričakujemo, da bodo ši-kane naših zaupnikov v najkrajšem času prenehale, sicer bomo z dejstvi dokazali, da znamo brezpogojno ščititi slehernega našega zaupnika. Od podjetja upravičeno pričakujemo, da bo z energično preiskavo napravilo v
SAMO V TRGOVINI
JOS. KARNIČNIK
MARIBOR,GLAVNI TRG 11
kupite moderne samoveznice, ovratnike, srajce, klobuke, Čevlje, gotove obleke In vse druge modne In oblaCilne predmete, po Izredno niških reklamnih cenah (da se trgovina vpelje.)
Nikdo naj ne opusti poizkušal
Nabirajte nove naroCnike!
predilnici red. — V kratkem bodo v predilnici izvedene volitve obratnih zaupnikov in se že vrše tozadevne predpriprave. — Tovarno čevljev Peko je prevzel nek bančni konzorcij in je tovarna zopet v popolnem obratu. Vsled hude konkurence se ima podjetje boriti z velikimi težavami. Mi bi že danes opozarjali podjetje, da bi se s kakim prikrajševanjem delavskih mezd in pravic podjetje prav gotovo ne izognilo tej konkurenci in gospodarski krizi. — »Svoboda« prireja skupno s strokovno organizacijo vsak četrtek za otroke in odrasle ski-optična predavanja s slikami. Prei-davanja so mnogoštevilno (obiskana in kaže delavstvo precej zanimanja.
Studenci ptl Mariboru.
Dne 4. t. m. je sklicala krajevna organizacija v gostilni Majhenič četrtletni članski shod, ki je bil izredno dobro obiskan, akoravno smo večje število najagilnejših sodrugov pogrešali. Poročal je sodrug Petejan iz Maribora o splošnem političnem položaju v državi, o sistemu ogromnih direktnih in indirektnih davkov. Navzoči so sodruga Petejana mirno poslušali in njegovo nastopanje v parlamentu odobravali. Nadalje je poročal predsednik socialističnega kluba so-drug Leskošek o razmerah in delovanju kluba v občinskem odboru. Poročal je, da je postalo vprašanje odplačila dolga, katerega je napravil prejšnji cerkveni konkurenčni odbor, zopet akutno. Ampak ne samo to, pritiska se vnovič od raznovrstnih strani za popravilo cerkve Sv. Jožefa in zvonika na račun davkoplačevalcev. Povdarjal je, da se bo socialistični klub v občinskem odboru kot dosedaj, tudi v prihodnjosti temu vprašanju upiral in skušal se tega davčnega bremena otresti, katero bi biio za današnje finančne razmere neznosno. Dotični ljudje pa, ki se za imenovano popravilo toliko zanimajo, naj poskrbijo za to potrebna sredstva in naj se pobrigajo zato, da se ugotovijo in najdejo mnogoštevilna in deloma tudi znatna darila, ki so bila darovana v ta namen, v kakšnem in čigavem žepu se nahajajo. Povdarjal je nadalje tudi to, da ne za-dostuie imeti v občinskem odboru
dvetretjinsko večino, ko pa na višjih merodajnih mestih nimamo zadostne zaslombe. Govorili so nadalje še sodrugi Haberl, Brenčič in Valenčak o pomenu organizacije in socializma, za kar so želj burno in splošno odobravanje. Vrinil se je na shod tudi neki politični praktikant, ki pa je bil nekoliko nepreviden; da bi imel več poguma, si je najprej privoščil par kozarčkov, delal na to raznovrstne medklice in bil vsled tega postavljen na sveži zrak, kjer si je njegove živce ohladil. Ker se ni nihče več k besedi javil, .je predsednik sodrug Haberl zaključil ta impozanten shod.
DTE »Svoboda« Studenci je priredila dne 12. II. prvič skioptično predavanje v lastni telovadnici o »Novem Dunaju« pri zelo številni udeležbi. Predaval je naš vrli s. £eh, ki nam je natančno razložil napredek Dunaja pod vodstvom socialistov. Po slikah smo lahko uvideli, da Dunaj pod takozv. »Wienersystem« močno napreduje, kar še najbolje dokazujejo številne lepe stanovanjske hiše, ki jih je zgradila socialistična občina. In pri nas? Sodrugi, strnimo naše vrste, da pridemo tudi mi do »Wienersyste-ma«, katerga naši slavni klerikalci tako radi obrekujejo. Nadalje apeliramo na Studenčane, da se v bodoče takih predavanj polnoštevilno udeleže.	Odbor.
Naznanilo.
Ottnl zbor Splošne Del. zveze
se vrši v nedeljo, dne 19. februarja ob pol 10. uri dopoldne v Ljudskem domu s sledem dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo blagajnika in tajnika. 3. Volitev novega cdhora. 4. Poročilo centralnega predsednika. 5. Slučajnosti,
Vabilo na
MAŠKARADO,
katero priredi delavstvo iz Tezna dne 18. februarja v gostilni »Messto Ptuj« (Lešnik) na Tržaški cesti. Igra priljubljena godba. Vstopnina Din 5.—. Ker je čisti dobiček namenjen za pocPposro bolnim delavcem iz »Splošne«, vabi k obilni udeležbi
odbor.
Kolesarji, pozor!
Prihaja In, ko bo treba Vaia kolesa popraviti-emajlirati ln ponlklati. — Vse to Vam izvrfl po jako nliki ceni tvrdka
Justin Gustinčič
trgovina In mahanllna delavnica
Maribor, Tattenbachova ulica It. 14 nasproti Narodnega doma.
Brezkonkurenčne cehe!	Breskonkureofne	ceae	*
Glavno zastopstvo Hvalnih strojev „Dflrkopp“. — Veliko 6kladift£e plalčev Id zračnic avatovne znamk« »Mlcnelln**« — Za*top»tvo koUs MWuffenrad »teyrM, »Penacot'1,	In	več
drugih znamk koles. — Zastopstvo moiornik kolt* „PnchM. — Bogata zaloga vseh nadomantnih rialov za iste, kakor tudi za vse druge znamke kolea v ntžih krajih. — Specljalna delavnica za popravila Šivalnih in pisalnih strojev ter njih vseh nadomestnih delov. Vedno v zalogi igle in olj« prvovrtsn« znamk«
NAZNANILO!
Cenj. občinstvu mojim stalnim gostom in potnikom vljudno naznanjam, da sem zopet prevzela kuhinjo v hotelu
„KOSOVO“, Maribor, Grajski trg 1.
Za dobro In izvrstno štajersko, primorsko in dunajsko kuhinjo bodem skrbela. Abonenti se sprejemajo na hrano — Za obilen obisk se priporoča	Anica	Ljubi.
„Diirkopp“ Šivalni stroji,
bodisi za čevljarje, krojače. Šivilje ali za domačo porabo, so bili in ostanejo vedno najboljSi. — Posebno pa opozarjam čevljarje, da Imam v zalogi lavICna Stroja (Linksarm), najboljše kakovosti in po brezkonkurenčnih cenah, proti 10 letnemu jamstvu — Se priporoča JUSTIN flUSTINlli, trgovina In mehan. delavnica Mari n or, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma.
,JUNIPER“
zeleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd,
"JUNIPER" PRSNE KARAMELE
so edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah dicgerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj cr.gros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerije, kosmetike, kemikalij in galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
Pristno slivovko, drolanko, brlnjavac, konjak rum, vsa vrsta llkarjav, sadnih sokov, iplrlta.
JAKOB PERHAVEC
MARIBOR, Gosposka ulica St«. 19
vir
»a*
< a J v a a v 11 k I h In odprt dobita po ugodnih canah v trgovini
na drobno iw na dabaio Tovarna aa izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov Postraiba toua m solidna §
iSiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiJiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN^
Tiakar: Ljudska tiskarna d, A v Maribora, predstavnik Josip Oilak v Mariboru, — Za pokrajiasko načelstvo SSJ ra Slovenijo izdaja ia urejuje Viktor Eriča v Mariboru.