- -- 15ti E DETSKI DAN SlO\f[~Nl GRADEC 22. šr, 23„ oktobra 1982 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia , letnik 26, ljubljana, 1982 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ ,letnik 26,str. 133-178, ljubljana,oktober 1982, udk 528•863 Uredniški odbor: - predsednik - Vlado Kolman - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Boris Bregant Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.000 din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna narocnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke-poš,.iljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Tiska: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 1050 i?vodov Izdajo Geodetskeg~ vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov · 3 V S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM - Ob petnajstem jubilejnem geodetskem dnevu (Gojmir Mlakar) IZ ZNANOSTI IN STROKE - Stanje, izhodišča in naloge v razvoju enotne evidence nepremičnin v SR Sloveniji (Milan Naprudnik) - Knjižne pravice in kritična obravnava zemljiškoknjižnih načel glede na sistem enotne evidence nepremičnin (Marjan Bele) - Planiranje,evidence nepremičnin, skupne osnove družbenega sistema informiranja (Tomaž Banovec) - Kritično razmišljanje o količini in kvaliteti podatkov, ki naj se vodijo v evidencah o nepremičninah, o njihovem povezovanju in uporabnosti (Janez Kobilica) IZVLEČKI C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS 5 th ' b ' 1 d t ' d ( G ' ' Ml k ) - 1 JU 1 ee - geo e 1c ay oJmir a ar FROM SCIENCE AND PROFESSION - The state, the starting point and the tasks by the development of the unified real estate register in SR Slovenia (Milan Naprudnik) - The rights associated with real estate and principles of land register with reference to the uniform real estate register (Marjan Bele) - Planning, real estate registers, common basis for social information system (Tomaž Banovec) - Cri tical r1~flection on quanti ty and quali ty of data, included in real estate register, and on their combining with other data and their utility (Janez Kobilica) ABSTRACTS Stran 135 137 140 152 158 164 169 135 137 140 152 158 164 169 UREDNIŠTVO BRALCEM Zveza geodetov Slovenije v sodelovanju Zveze društev pravnikov Slove- nije in Medobčinsko društvo geodetov Maribor vabita na 15.geodetski dan, ki bo 22. in 23.oktobra 1982 v Slovenj Gradcu v prostorih umetnostnega paviljona. Program: Petek 22.10.1982 od 900 do 1040 od 1000 do 1130 od 1200 do 1500 od 1500 do 1600 od 1630 do 1900 : ob 2000 Sobota 23.10.1982 od 9°0 do 11°0 sprejem udeležencev otvoritev posveta, pozdravi strokovna tema PROBLEMATIKA EVIDENCE NEPREMIČNIN V SR SLOVENIJI odmor nadaljevanje strokovne teme - referati in razprave tovariško srečanje v restavraciji NAMA-Slovenj Gra- dec predstavitev raziskovalne dejavnosti s področja geo- dezije predstavitev aktivnega terminala "KOPA 2500" tovarne TRISO Slovenj Gradec; ali ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti mes- ta Slovenj Gradec - V razstavnih prostorih Umetnostnega paviljona bo v času od 21.10. do 27.10.1982 priložnostna strokovna razstava - 22.10.1982 bo v uporabi priložnostni poštni žig. SLOVENJ GRADEC - GOSTITELJ 15. GEODETSKEGA DNEVA Verjetno ni udeleženca 15.geodetskega dneva, ki ne bi poznal občine in mesta Slovenj Gradec. Če že ni bil v mestu samem ga pozna vsaj iz kart. Za boljšo informiranost udeležencev pa še nekaj podatkov. Občina Slovenj Gradec sodi m~d srednje velike občine v SR Sloveniji.Me- ri 28.596 ha in ima po popisu iz leta 1981 19.074 prebivalcev. Leži na obronkih Pohorja in Karavank. Med njiju se vriva Mislinjska dolina v kateri so vsa večja naselja v občini. Med njimi je tudi občinsko sredi- šče, mesto Slovenj Gradec, ki ima 5~668 prebivalcev (leta 1981). Arheološke najdbe v okolici mesta Slovenj Gradca dokazujejo, da so bili tod ljudje naseljeni že v ilirski, keltski in rimski dobi. Vesti o slo- venski poselitvi pa segajo v 10.stoletje. Kraj Slovenj Gradec (Windisch- graz) se prvič omenja kot trg leta 1251. Mestne pravice pa je dobil že leta 1267. Morda je geografski položaj in zgodovino mesta zgoščeno in najlepše opi- sal koroški pisatelj Ksaver Meško, ki je dejal: "Kakor otrok si, meste- ce med gorami, srečen otrok. In vendar koliko si doživel v teku stole- tij! Samotni popotniki in divje vojaške čete so korakale po tvojih uli- cah iz Korotana ali v Korotan. Pož~ri so divjali v tebi, kuga je kosila po tvojih hišah s vajo st~upeno koso. Zasedbo sovražnika si doživelo, GV 26(1982) 3 135 krvavi boji so se bili v tvoji bližini. Pa vse si pretrpelo, vse preži- velo ..• " Iz novejše zgodovine moramo podčrtati, da je imel med NOB Slovenj Gra- dec oziroma Mislinjska dolina z gozdnimi pobočji Pohorja, Paškega Koz- jaka, Razborja in Graške gore specifično vlogo. V grapah in temnih goz- dovih so v varstvu in oskrbi naših zavednih ljudi delovale bolnišnice, partizanske tehnike in TV postojanke. Bogato dokumentacijo iz teh let hrani muzej ljudske revolucije v Slovenj Gradcu. Slovenj Gradec je danes občinsko središče in središče nekaterih regio- ~alnih služb - bolnišnica. sodišče, banka, muzej, šolski center. Ima ve- like geografske možnosti za nadaljnjo rast. Zanimiva in pestra je struktura gospodarstva v Slovenj Gradcu. V zadnjih letih je gospodarstvo doživelo lep razmah. Nekatere industrijske veje, ki imajo skoraj stoletno tradicijo so našle svoj prostor v in ob mestu. Pestrost gospodarstva lahko razberemo tudi iz reklamnih oglasov slovenj- graških podjetij, ki so finančno podprle izvedbo 15.geodetskega dneva. Seveda pa ne smerno pozabiti izredne kulturne dejavnosti Slovenj Gradca. V organizaciji Umetnostnega paviljona, v katerem bo tudi 15.geodetski dan, so bile v Slovenj Gradcu po vsem svetu znane razstave na temo "Mir in prijateljstvo v svetu". Prvo tovrstno razstavo si je leta 1967 ogle- dal tudi častni občan občine Slovenj Gradec tovariš Tito. Več o Slovenj Gradcu pa lahko preberete v njegovi prelepi monografiji, ki jo je izdala Skupščina občine Slovenj Gradec v sodelovanju z Izobra- ževalno in kulturno skupnostjo Slovenj Gradec in založbo Spektar ! J. Rotar 136 GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 Gojmir MLAKAR* OB PETNAJSTEM - JUBILEJNEM GEODETSKEM DNEVU Tradicionalni geodetski dnevi so strokovna manifestacija Zveze geodetov Slovenije, ki odseva dejavnost širokega kroga geodetskih strokovnjakov, organiziranih v geodetskih društvih. Naj zato na tem mestu najprej na- vedem nekaj podatkov o društveni organiziranosti slovenskih geodetov. Društvena dejavnost geodetov ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Že leta 1911 je v Ljubljani delovala za takratno Kranjsko deželo podružni- ca osrednjega geodetskega društva, ki je imelo svoj sedež na Dunaju_.Po- družn~ca si je z leti priborila skoraj popolno avtonomijo in dobila slo- venski značaj. O tem priča tudi ime društva: Društvo slovenskih geome- trov. Pred prvo svetovno vojno je štelo trideset članov. Izdajalo je tudi že svoje strokovno glasilo. Ob ustanovitvi Jugoslavije l. 1918 se je aktivnost geodetskega društva v Ljubljani zelo povečala. Prizadevalo si je združiti vse slovenske geo- dete v enotni strokovni organizaciji, povezovalo se je z drugimi jugoslo- vanskimi geodetskimi društvi, stike pa je navezalo tudi s češkimi geode- ti. Likvidacijski odsek društva si je prizadeval pridobiti z Dunaja ela- borate izmeritve, ki se nanašajo na naše ozemlje. Zaradi vsestranske aktivnosti zagrebških geodetov je bilo v Zagrebu us- tanovljeno centralno jugoslovansko geodetsko društvo, slovensko društvo pa je postalo njegova podružnica. Vseh geodetov je bilo tedaj v Jugosla- viji 500, slovensko društvo pa je štelo 41 članov. Leta 1932 so ustanovi- li lastno združenje ''civilni" geometri. Istega leta so bila sprejeta tu- di pravila Združenja geometrov in geodetov Kraljevine Jugoslavije, ki naj bi imelo svoje sekcije v banovinah. V tridesetih letih je začel vpliv združenja zelo pešati. Slovensko društvo je postalo nezadovoljno z njego- vim delom. To je razumljivo, če vemo, da je bilo zaradi splošne gospodar- ske in politične krize vedno več slovenskih geodetov nezaposlenih ali pa so morali iskati zaposlitev zunaj svoje ožje domovine v Srbiji, Črni go- ri ali Makedoniji, kjer so se izvajala večja dela pri izmerah za zemljiš- ki kataster. Zaradi takih razmer je sekcija slovenskih geodetov 1.1941 izstopila iz jugoslovanskega združenja. Po osvoboditvi je delo strokovne organizacije inženirjev in tehnikov oži- velo že l. 1946, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Republiško društvo inženirjev in tehnikov. V njegovem okviru je od 3.februarja 1947 delova- la tudi geodetska sekcija. Naloge, ki si jih je ob ustanovitvi zastavila geodetska sekcija, so se nanašale predvsem na sodelovanje geodetov pri obnovi in graditvi domovi- ne. Sekcija je sodelovala v razpravah o organizaciji geodetske uprave pri vladi SR Slovenije. Bila je pobudnik za ustanavljanje geodetskih šol in je pomagala pri organiziranju štiriinpolletnega študija na visoki teh- niški šoli, štiriletnega študija na srednji tehniški šoli in enoletnega risarskega tečaja. V geodetski sekciji se je dosti razpravljalo o geo- detskih kadrih. Iz opravljene analize je razvidno, da je imela geodetska služba na razpolago 130 geodetskih strokovnjakov, letne potrebe po novih kadrih pa so bile ocenjene na 20 geodetskih inženirjev, 50 geometrov in 60 risarjev. · * 63000,YU, Celje, Geodetska uprava dipl.ing.geod., predsednik predsedstva ZGS, načelnik Geodetske uprave Prispelo za objavo 1982-09-14. GV 2 6 {19 8 2 ) 3 137 V geodetski sekciji pri Društvu inženirjev in tehnikov Slovenije so bi- li geodeti organizirani do 1.1951, ko je bilo ustanovljeno samostojno Društvo geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. Nadaljnji razvoj stroke in povečanje števila geodetskih strokovnjakov sta terjala usta- novitev podružnic republiškega društva. V Mariboru in Celju sta bili ustanovljeni 1.1955, v Ljubljani pa 1.1958. V obdobju do 1.1954 je društvo sodelovalo v pripravah na prvi kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, ki je potekal od 6. do 10.decembra 1953 v Zagrebu. Na njem so razpravljali o organizacijskih vprašanjih geodetske dejavnosti, metodah dela in povezavah geodetskih društev v jugoslovanskem prostoru. Leta 1953 je začelo Društvo geodetskih 1nzenirjev in geometrov Sloveni- je izdajati svoje strokovno glasilo Vestnik, predhodnik Biltena in da- našnjega Geodetskega vestnika. Kvaliteta geodetskega strokovnega glasi- la, ki neprekinjeno izhaja že šestindvajseto leto, se stalno izboljšuje. Današnji Geodetski vestnik priobčuje znanstvene in strokovne prispevke ter informacije o delu geodetske službe, društev in Zveze geodetov. Iz- haja štirikrat na leto v nakladi 850 izvodov, z obsegom približno 16 avtorskih pol. Tudi v naslednjem obdobju je društvo pomagalo pri reševanju kadrovskih problemov. V društvu so razpravljali o pristojnosti vojaške in civilne geodetske službe, o smotrnosti uvedbe zasebne geodetske dejavnosti, o delih pri obnovi in vzdrževanju zemljiškega katastra itd. Leta 1961 se je Društvo geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije reorganiziralo v Zvezo geodetskih inženirjev in geometrov. Ta pa se je l. 1976 s sprejetjem novega statuta prilagodila določbam nove ustave in uskladila svoje delovanje z določbami Zakona o društvih. Odtlej po- sluje pod sedanjim imenom - Zveza geodetov Slovenije. Statut določa,da je Zveza geodetov strokovna prostovoljna zveza društev geodetov Slove- nije. Sedaj jo sestavljajo tale območna društva geodetov: Ljubljansko geodetsko društvo, Društvo geodetov Maribor, Medobčinsko geodetsko druš- tvo Celje, Dolenjsko geodetsko društvo (ustanovljeno 1.1977) in l. 1979 ustqnovljeno Primorsko geodetsko društvo. Slovenski geodeti so prek Zveze geodetov Slovenije tudi člani Zveze geo- detskih inženirjev in geometrov Jugoslavije. Na jugoslovanski ravni se aktivnost Zveze geodetov Slovenije oziroma njenih članov kaže v akcijah jugoslovanske zveze, zlasti na kongresih geodetskih inženirjev in geo- metrov Jugoslavije ter na strokovnih posvetovanjih in simpozijih, orga- niziranih na zvezni ravni. V društvenem delovanju slovenskih geodetov je zaslediti tudi občasne krize. Kriza je bila zlasti v letih 1958 do 1966, ko je preživljala kri- zo tudi geodetska stroka. Z namenom, da bi društveno delo poživili in hkrati poiskali izhod iz stagnacije v geodetski dejavnosti, je bilo l. 1968 v Ljubljani organizirano posvetovanje o nadaljnjem razvoju geodet- ske dejavnosti. Udeležilo se ga je več kot 200 geodetskih strokovnjakov, med gosti pa so bili tudi vidni družbenopolitični delavci. Smernice za nadaljnje delovanje geodetov, ki so bile ob tej priložnosti sprejete, so zato dobile široko družbeno verifikacijo. Takratni podpredsednik re- publiškega izvršnega sveta tov. Vinko Hafner je v svojem pozdravnem go- voru naglasil pomen takih strokovnih posvetovanj in svetoval, naj bi jih organizirali vsako leto. Porodila se je ideja za organizacijo geodetskih dnevov, ki se kot strokovna manifestacija geodetov odtlej redno organi- zirajo. Ob letošnjem petnajstem in zato jubilejnem geodetskem dnevu je prav,da širše ocenimo njihov pomen za razvoj geodetske dejavnosti in za popula- rizacijo geodetske stroke v Sloveniji. 138 GV 26(1982) 3 Geodetske dneve organizira Zveza geodetov Slovenije s pomočjo območnih društev geodetov. Vsako leto so v drugem kraju. Trajajo dva.dni in vsa- ko drugo leto je drugega dne skupščina zveze, v skladu z določili ~tatu- ta. Na geodetskih dnevih se obravnava tista strokovna tema, ki je naj- bolj aktualna v tekočem letu. V zadnjih petih letih so bili organizira- ni v Murski Soboti, Krškem, na Bledu, v Novi Gorici in Celju, obravna- vane teme pa so bile: geodezija in prostorsko planiranje, inženirska geodezija, register teritorialnih enot in evidenca hiš, avtomatizacija zemljiškega katastra in kartografska dejavnost. Lahko rečemo, da so bi- la v petnajstih letih prirejanja geodetskih dnevov obravnavana vsa pod- ročja geodetske dejavnosti, poleg navedenih še problematika katastra ko- munalnih naprav, prostorskih informacijskih sistemov, zakonodaja z geo- detskega področja in drugo. Zelo koristna je bila odločitev, naj se geodetski dnevi organizirajo v različnih krajih. Tako se popularizira geodetska dejavnost v kraju,kjer poteka manifestacije, z udeležbo predstavnikov družbenopolitičnih skup- nosti in družbenopolitičnip organizacij ter predstavnikov občinskih or- ganov in samoupravnih organizacij pa se sklepi, ki se sprejemajo ob teh priložnostih širše družbeno verificirajo. Geodetski dnevi so tudi priložnost za obravnavanje ožjih strokovnih področij geodezije, za katera so v sklopu Zveze ustanovljene strokovne sekcije ali komisije. Sekcije delujejo za področje zemljiškega katastra, katastra komunalnih naprav, inženirske geodezije in kartografije. Letošnji geodetski dan bo po sklepu predsedstva Zveze geodetov Sloveni- je posvečen problematiki evidence nepremičnin. Izdelava sodobne enotne evidence nepremičnin je zdaj najbolj aktualna akcija jugoslovanskih geo- detov, zaposlenih v upravni službi in pravnikov, ki delujejo na področ­ ju evidentiranja pravic na nepremičninah. Za izdelavo sodobne elektron- sko vodene evidence nepremičnin se je izrekel V.kongres geodetskih in- ženirjev in geometrov Jugoslavije l. 1975, strokovna izhodišča pa so bi- la dana v prispevkih s posvetovanja o tej problematiki, ki sta ga orga- nizirala Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije in Zveza geodetov BiH. Posvetovanje o tej temi na geodetskem dnevu naj bi pris- pevalo k razjasnitvi nekaterih specifičnih problemov, ki se porajajo ob razmišljanju o uvedbi evidence nepremičnin v Sloveniji, hkrati pa naj bi s poznavanjem dogajanj v drugih republikah prispevalo k zagotovitvi tiste minimalne enotnosti, ki je v jugoslovanskem prostoru na tem pod- ročju nedvorrwo potrebna. Tematika letošnjega geodetskega dneva pa presega geodetsko dejavnost. Evidentiranje stvarnih pravic na nepremičninah terja predvsem pravne rešitve, zato je Zveza geodetov pozvala k sodelovanju tudi Zvezo druš- tev pravnikov Slovenije. Ta je zagotovila sodelovanje svojih članov - strokovnjakov s tega področja. Geodetski dnevi naj bi bili od letos dalje tudi priložnost, ko bi raz- iskovalne ustanove predstavile raziskave, s področja geodetske dejavno- sti, ki jih opravljajo v tekočem letu. Te predstavitve so potrebne, da bi se seznanili z dogajanji na raziskovalnem področju in zagotovili vpliv uporabnikov na raziskovalno dejavnost. Med raziskavami iz letoš- njega leta nekatere obravnavajo problematiko evidence nepremičnin; tako se bo predstavitev tudi vsebinsko ujemala z osnovno tematiko geodetskega dneva. Kot prejšnji geodetski dnevi bo gotovo tudi letošnji, ki prvič poteka v središču koroške regije, mnogo prispeval k napredku geodetske stroke, želimo pa tudi, da bi prispeval k nadaljnjemu razvoju geodetske dejav- nosti in njenemu vključevanju v družbene tokove v tem prostoru. GV 26(1982) 3 139 IZ ZNANOSnlN STROKC Milan NAPRUDNIK* STANJE, IZHODIŠČA IN NALOGE V RAZVOJU ENOTNE EVIDENCE NEPREMIČNIN V SR SLOVENIJI l. Uvodnik 2. Stanje evidence nepremičnin 3. Izhodišča zs razvoj enotne evidence nepremičnin 3.1. Družbeni sistem informiranja 3.2. Politika gospodarjenja s prostorom 3.3. zemljiška politika in problematika rente 3.4. Politika obdavčenja kmečkih gospodarstev 3.5. Preobrazba državne uprave 4. Izkušnje drugih 5. Naloge v razvoju evidence nepremičnin l. V skladu z ustavno pravico, da republika ureja zadeve zemljiškega ka- tastra, lastninskih, zemljiških in drugih stvarno pravnih razmerij, promet z nepremičninami in evidenco družbenega premoženja ter sistem zbiranja in obdelave evidenčnih podatkov, potekajo v SR Sloveniji or- ganizirana prizadevanja za povezovanje evidenc o nepremičninah v enot- ni sistem. * Za evidenco nepremičnin je na nivoju republike ustanovljena posebna komisija. Raziskovalne naloge s področja evidence nepremičnin sovk- ljučene v srednjeročni program Raziskovalne skupnosti Slovenije. Po- samezne občine že uvajajo večjo ali manjšo stopnjo avtomatizacije zemljiškega katastra, raziskovalci pa preizkušajo možnosti za uvaja- nje računalništva v poslovanje zemljiške knjige. Ne le v Sloveniji, tudi v drugih republikah v Jugoslaviji in tujini, v državah s podob- nim sistemom zemljiškega katastra in zemljiške knjige, si prizadeva- jo posodobiti nepremičninske evidence, bodisi pod nasl.ovom "evidenca nepremičnin", "kataster nepremičnin" ali enostavno "modernizacija zemljiške knjige in zemljiškega katastra". Ponekod pa si postavljajo za cilj vzpostavitev celovitega "prostorskega in~ormacijskega siste- ma". Poti za posodobitev tovrstnih evidenc pa so s~veda v posameznih državah in republikah zelo različne, odvisne od specifičnosti obsto- ječih evidenc, od materialnih in drugih možnosti, kot tudi od ciljev, ki jih želijo uresničiti. 61000, YU, Ljubljana, predsednik začasne komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za evidenco nepremičnin direktor Republiške geodetske uprave Prispelo za objavo 1982-09-27. 140 GV 2 6 ( 19 8 2) 3 2. Stanje evidence nepremičnin Poleg zemljiške knjige in zemljiškega katastra, ·ki predstavljata te- meljni evidenci nepremičnin in pravnih razmerij (do njih), lahko med evidence nepremičnin štejemo še prejšnjo evidenco nepremičnin sploš- nega ljudskega premoženja ter evidence o stavbah. Obstoječa zemljiška knjiga in zemljiški kataster sta organizacijsko in lokacijsko ločeni, čeprav sta po podatkih, ki jih vodita, poveza- ni in soodvisni. Ocenjujemo, da je medsebojna usklajenost obeh evi- denc v SR Sloveniji zelo visoka - preko 90 %. Obe evidenci neposred- no ali posredno uporabljata isti dokument za vpis podatkov o lastni- kih oziroma uporabnikih, temeljita na zajemanju istih podatkov in vo- dita iste podatke o številki parcele, o njeni površini in vrsti rabe. Medsebojna povezanost in zahtevana skladnost obeh evidenc sta vzrok in posledica podvajanju podatkov na eni strani in nenehnim usklajeva- njem na drugi strani. Usklajenost zemljiške knjige in zemljiškega katastra z dejanskim sta- njem pa je po oceni le 70 %. Razlogi za to so zlasti v veljavnem prav- nem pravilu, da se vpisi opravljajo le na predlog strank in na podla- gi listin, za neusklajenost zemljiškega katastra pa se temu razlogu pridružuje še razlog, da se predpisane občasne revizije zemljiškega stanja ne izvajajo dosledno. Najbolj neugodno je stanje evidence o stavbah in zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja. Glede na predlagano načelo za vpis v zemljiško knjigo se občani ne čutijo dolžne predlagati vknjižbo lastninske pravice. Vknjižb etažne last- nine je izredno malo, čeprav so bili v letu 1976 za to področje spre- jeti novi zakonski predpisi. Oči t_no gre za nezainteresiranost obča­ nov, morda pa tudi za prikrivanje premoženja zaradi lastninskega mak- simuma. Temu je treba dodati še zapletenost postopka za pridobitev listin za vpis in tudi dejstvo, da se še ne vodi kataster stavb. Pri takem stanju se kaj lahko dogaja, da se prenašajo nepremičnine tudi mimo davčnih uprav in odmere davkov. Poseben problem predstavlja tudi vknjižba družbene lastnine na nepre- mičninah. Posledice nevpisane družbene lastnine v zemljiško knjigo se kažejo v ne zakoni tih poseqih obč.anov na ta zemljišča, o prepočas­ nem pridobivanju stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in drugje. Zemljiška knjiga se po sodnem poslovniku za redna sodišča lahko usta- novi kot posebna organizacijska enota pri enoti Temeljnega sodišča. Danes se v Sloveniji zemljiška knjiga vodi pri 43 enotah temeljnih sodišč, v katerih je bilo po podatkih iz leta 1980 zaposlenih 125 de- lavcev. S tehnološkega vidika zemljiška knjiga od nastavitve v letu 1874 ni doživela nobenega napredka. Še vedno se vodi ročno, po siste- mu vezanih knjig. V uporabi sb še marsikje knjige, ki so bile vpelja- ne še v preteklem stoletju. Tudi po izdaji zakona o zemljiških knji- gah 1931 leta pa vse do danes se zemljiška knjiga ni spremenila niti po obliki niti po načelih. Zadeve zemljiškega katastra opravljajo pristojni občinski geodetski organi, ki so organizirani kot samostojni upravni organi oziroma or- ganizaciJe vecinoma v vsaki občini. V 45 geodetskih upravah, od te- ga 9 medobčinskih je bllo 1980 leta na nalogah zemljiškega katastra zaposlenih 360 delavcev. Do leta 1978 so vse občinske geodetske uprave prešle na letno paket- no obdelavo sprememb, ki se opravlja na elektronskih računalnikih v petih računskih centrih. V zadnjem času pa si mnogo občin prizadeva za nadaljnjo avtomatizacijo zemljiškega katastra s ciljem ažurnega vzdrževanja podatkov in njihovega izdajanja preko terminalov. Evidenca nepremičnin splošnega ljudskega premoženja se je vodila pri občinskih organih, pristojnih za premoženjsko-pravne zadeve do 1974 leta, ko je bilo z zakonom o zemljiškem katastru vodenje evidence o zemljiščih in zgradbah v družbeni lastnini naloženo občinskim geo- GV 26 (1982) 3 141 142 detskim organom. Kljub temu se v nekaterih občinah ta evidenca še vedno vzdržuje ločeno. Evidenca o stavbah v SR Sloveniji ni enotna; obstajajo ločene eviden- ce pri raznih službah in organizacijah, ki jih redno ali občasno vzdr- žujejo po lastni metodologiji in za lastne potrebe. Tako se dodaja, da se celo najbolj osnovni podatki večkrat zajemajo in da kompleksna in računalniška obdelava podatkov o stavbah ni možna. V skladu z materialnimi predpisi se v SR Sloveniji vodijo še druge evidence, katastri in registri s tehničnimi podatki o nepremičninah. To so zlasti: kataster komunalnih naprav, evidenca o tehničnih in drugih podatkih o cestah, evidehca gozdnih zemljišč, evidenca in ka- taster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov (v rudarstvu), regi- ster kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti. Nekatere teh evidenc se uporabljajo pri vzdrževanju in programiranju investicij, nekatere predstavljajo evidenco družbenega potenciala, nekatere dobrine splošnega pomena. Zamisel o združitvi zemljiške knjige in zemljiškega katastra v enot- no evidenco se je pri pristojnih organih v SR Sloveniji že večkrat pojavila. Podpirajo jo tudi dokumenti, ki se nanašajo na ustavno pre- obrazbo pravosodja in dolgoročnega razvoja geodetske službe. Na pos- vetovanju v organizaciji Republiškega sekretariata za pravosodje,up- ravo in proračun v letu 1972 pa je bila ugotovljena potreba po zakon- ski ureditvi zemljiške knjige in dana pobuda za proučitev prehoda na računalniško obdelavo. Sedanja prizadevanja za posodobitev evidence nepremičnin imajo podla- go v temeljnih izhodiščih za nadaljnje delo na področju evidence ne- premičnin, ki jih je v juniju 1980 sprejel Izvršni svet Skupščine SR Slovenije,po obravnavi obširne informacije o problematiki evidence nepremičnin. V letu 1981 pa je začela z delom posebna republiška ko- misija kot začasno delovno telo Izvršnega sveta z nalogo, da usmerja raziskovalno delo in pripravi ustrezne podlage za sodobno evidenco nepremičnin. Komisija usmerja in spremlja raziskave s tega področja, proučila je delo na evidenci nepremičnin v drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah ter v nekaterih drugih državah, dala je pobude za obravna- vo te problematike na ustreznih organih v občinah, v republiških pra- vosodnih organih ter v organih Skupnosti slovenskih občin, pripravila Dogovor za enotno računalniško programsko opremo, ter usmerja raziska- ve s tega področja. Podrobnejši rezultati dela komisije s predlogi za nadaljnje delo so bili objavljeni v letošnjem letu kot Informacija v glasilu Zveze geodetov Slovenije in v Pravosodnem biltenu, ki ga iz- daja Republiški sekretariat za pravosodje in upravo. Ob intenzivnem delu zadnjih dveh let pa smo odkrili vrsto odprtih vprašanj, med katerimi so najbolj pomembna naslednja: - katere nepremičnine naj bi se vodile v enotni evidenci (poleg zem- ljišč in stavb), kakšno stopnjo enotnosti bi bilo treba doseči na nivoju federacije, ali lahko bistveno posežemo v sedanja temeljna načela zemljiške knjige, kakšne so pravne in.tehnično-tehnološke ovire za združitev podat- kov o nepremičninah v enotno računalniško bazo, in končno, kakšne so zakonske ovire za organizacijsko združitev pri- zadetih upravnih organov in organizacijskih enot. Da ne bi bilo preveč ovinkov pri reševanju naštetih vprašanj, je tre- ba najprej jasno in odločno povedati, da sistem evidentiranja nepre- mičnin in pravnih razmerij do njih lahko temelji le na že doseženi stopnji ekonomskega razvoja ter na načrtih za nadaljnji družbeni raz- GV 26(1982) 3 voj. Osvestiti se moramo ob 4ejstvu, da sta obe evidenci - zemljiška knjiga in zemljiški-kataster - ki se dnevno uporabljata v vrsti uprav- nih postopkov in v druge namene, obremenjeni z dediščino preteklosti. Obe evidenci sta bili vzpostavljeni v prejšnjem stoletju kot izraz takratnih potreb državne oblasti, kot proizvod zgodovinskih pogojev iz obdobja hitrega ravzoja kapitalističnega sistema; zemljiški kata- ster zato, da bi se pridobile tehnične osnove za zajemanje davkov s področja kmetijstva, zemljiška knjiga pa kot instrum~nt izvajanja zaščite privatne lastnine. Njun skupni cilj je bil zavarovati intere- se tistega dela buržuazije, ki se je ukvarjala s financiranjem in tr- govino z zemljišči in stavbami. Za premostitev te zgodovinske resnice pa je potrebno brezkompromisno v vsakem prizadetem okolju uveljavljati že sprejete in zapisane dru- žbene usmeritve v ustavi, v stališčih ZK, v stališčih SR Slovenije in končno v zakonskih določilih, ki zadevajo to področje. 3. Izhodišča za razvoj enotne evidence nepremičnin 3.1. Družbeni sistem informiranja Kot izhodišče razmišljanj o družbenem s·istemu informiranja naj citi- ram besede tov. Kardelja iz "Smeri razvoja političnega sistema socia- lističnega samoupravljanja". Citiram: "Naša ustava je predvidela avto- nomen, demokratičen integriran sistem informatike. Toda doslej smo bolj malo storili za uresničevanje teh ustavnih načel, zato moramo tudi ta splet problemov vnesti v okvir našega dela pri nadaljnji gra- ditvi političnega sistema". Tovariš Kardelj dodaja, da potrebuje si- stem socialističnega samoupravljanja avtonomno organizacijo informa- tike od občine do federacije, ki bi bila odgovorna samo skup~činam družbenopolitičnih skupnotti. Z Dogovorom o temeljih družbenega plana za obdobje 1981-1985 smo se obvezali, da bomo po načelih družbenega sistema informiranja v plan- skih aktih določili konkretne obveznosti pri izgradnji tega sistema, kamor uvrščamo kot vidik družbene reprodukcije tudi prostor - zemljiš- ča in objekte. Po dveh letih uresničevanja planskih dokumentov smo ugotovili, da te obveze prepočasi uresničujemo in da smo se lotili nalog preveč načelno. Zato se Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v osn~tku sprememb Dogovora o temeljih družbenega plana, ki bo v krat- kem pred delegati v zborih republiške skupščine, zavzema za konkret- ne naloge, ki se izražajo v obveznosti, da je treba sicer postopoma, pa vendarle preseči večkratno zajemanje in zbiranje istih podatkov in ponavljanje postopkov njihove obdelave, shranjevanja in izkazova- nja, da je treba določiti skupne evidence in registre in jih uvesti kot večnamenske baze podatkov, da je treba preiti na uporabo sodobnih dosežkov informatike tako, da bodo subjekti družbenega sistema infor- miranja lahko.iz njih pridobivali tiste podatke in informacije, ki jih potrebujejo za hitro, enostavno in racionalno delovanje. Ta dokument pa hkrati zavezuje udeležence - med-te sodijo tudi prizadeti organi uprave in pravosodni organi - da določijo konkretne medsebojne obvez- nosti pri izgradnji, vzdrževanju in uporabi posameznih skupnih in enot- nih informacijskih sistemov za posamezne vidike družbene reprodukcije. Politično utemeljitev daje naštetim obveznostim resolucija 12.kongresa ZK Jugoslavije s stališčem, da ni samoupravljanja brez informiranega samoupravljalca in da se delegatski sistem ne more razvijati in uvelja- vljati v praksi, če delovni ljudje in občani niso obveščeni o vsem,kar je pogoj za njihovo sodelovanje v procesih družbenega odločanja. Izhodišča za oblikovanje zakonskih osnov družbenega sistema informira- nja smo dobili pred pol leta v Zveznem zakonu o temeljih družbenega sistema informiranja in o informacijskem sistemu federacije, v osnut- ku republiškega zakona pa smo "predstavili" vsebino - skupne osnove, GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 143 med katere sodi tudi register nepremičnin, načela za organiziranje in izvajanje družbenega sistema informiranja ter naloge družbenopolitič­ nih skupnosti. 3.2. Politika gospodarjenja s prostorom Značilnost dosedanjega prostorskega razvoja v naši republiki je eksten- zivno gospodarjenje z zemljišči, ki se kaže v gradnji na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih, v disperznem širjenju naselij in v slabo orga- nizirani graditvi mestnih naselij. Premajhna prisotnost spoznanja o trajnem pomenu racionalnega gospodarjenja s prostorom in o nujnosti obvladovanja stihijskega delovanja materialnega razvoja družbe, so eden od vzrokov za ne dovolj premišljeno, dostikrat tudi nezakonito in z družbenega vidika škodljivo poseganje v prostor, njegovo strukturo in kvaliteto. Sistematično varstvo rodovitnih kmetijskih površin in trajnih funkcij varovalnih in drugih gozdov v prostorskih dokumentih večine občin ni bilo dovolj ,poudarjeno. Razvojni načrti posameznih panog gospodarstva še nimajo svoje prostorske podlage in še niso prostorsko medsebojno usklajeni. To vse omejuje možnosti za smotrno in dolgoročno zasnovano medsebojno usklajeno razporeditev dejavnosti v prostoru in usmerja k začasnim,samo delnim rešitvam, ki lahko zadovoljujejo le kratkoročne interese posameznih delovnih organizacij in družbenopolitičnih skup- nosti. Tudi varstvo dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja postaja vse bolj problematično. Zahteva najresnejšo zavzetost vseh družbenih dejavnikov, saj so bili prav problemi okolja v preteklosti preveč zapostavljeni. Sedanje stanje na tem področju prepričevalno opozarja, da se bodo v nadaljnjem družbenem·razvoju še bolj zaostrila osnovna vprašanja okolja. Da bi v naši republiki hitreje in uspešneje rešev~li te nakopičene probleme, je Skupščina SR Slovenije v letu 1978 sprejela Stališča, sklepe in priporočila s tega področja. Eden od sklepov zadolžuje Iz- vršni svet SR Slovenije naj predloži Skupščini SR Slovenije: Citiram: "Zasnovo informacijskega sistema za potrebe prostorskega planiranja, zlasti za tiste dele sistema, ki so prostorsko bolj pomembni, med nji- mi register stanovanj in zgradb, ter register fizičnih danosti, in si- cer do 31.oktobra 1978". Hkrati pa je Skupščina SR Slovenije priporočila Skupščinam občin, da zagotovijo evidenco o obsegu in lokaciji kmetijskih zemljišč v druž- beni lastnini. Do danes to nismo opravili. 144 3.3. Zemljiška politika in problematika rente Problemi, vezani na rento oziroma na dohodek iz izjemnih ugodnosti od zemljišč, se pojavljajo tako na mestnih kot na podeželskih območjih, najbolj pogosti in intenzivni pa so na obrobju mest. Gozdarstvo in kmetijstvo sta ponogi dejavnosti, kjer je tvorec,udele- žen pri proizvodnji, tudi zemlja in za identifikacijo rente na teh področjih veljajo vse značilnosti, s katerimi opredeljujemo zemljiš- ko rento - vsa razčiščevanja pa se leta in leta zaustavljajo na raz- ličnih tolmačenjih Marxove metode geneze absolutne rente. V gozdarstvu se za zasebni sektor sprašujemo, kaj je lahko merild za določanje deleža v prodajni ceni lesa: ali lastnina, ali vlože- no delo. V družbenem sektorju pa se srecuJemo s prelivanjem dohod- ka iz donosnejših v manj donosne gozdove, kar je pri opredeljeva- GV 26(1982) 3 nju tistega dela dohodka, ki ima svoj izvor v renti, nova neznan- ka, itd. V kmetijskem sektorju se ustavljamo ob dilemi, v kakšni meri ima naše zasebno kmetijstvo še značilnosti parcelnega kmetijstva - po Marxu renta v takšnih razmerah ne obstoja - in ob vprašanju ali v realnem sistemu prihaja do krepitve zasebnega monopola, in če, v kakšnih oblikah. V družbenem kmetijstvu pa nas še vedno obremenju- jejo teoretične razprave o tem, kako se v-takem produkcijskem nači­ nu odraža omejenost kmetijskih zemljišč, kakšna je razlika v organ- ski sestavi kapitala v kmetijstvu in indus'trij i t_cr ali obstoja presežek presežne vrednosti nad povprečnim dohoakorn. Morda najbolj prepričljivo ponazarjajo odprte probleme na tem področju dileme raz- iskovalcev o tem, kako ovrednotiti kmetijsko zemljo: ali z zakupni- no, ali na osnovi katastrskega dohodka, ali v obliki dogovorjene rente. Problem rente se pojavlja v rudarstvu, energetiki, posebej je aktu- alen v stanovanjskem gospodarstvu, na mestnih in primestnih zemljiš- čih, kjer srno skoraj nemočni, ko gre za špekulacije s cenami zemljišč, za prisvajanje rente ob prometu z zemljišči bodisi po zasebnikih bo- disi po družbenopravnih osebah. Pri tem gre tudi za prisvajanje rente, ki jo bo zemljišče šele pridobilo z vključitvijo v mestno okolje ali s komunalno opremljenostjo. Nemočni srno, ko gre za nezakonite grad- nje kljub ustavnemu načelu, da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja nihče ne more imeti lastninske pravice. Nemočni srno tudi v primerih, ko si zemljiški lastnik prisvaja določeno rento s pravično odškodnino za razlaščeno zemljišče, ko se izkorišča etažna lastnina opremljenih stanovanj z dobičkonosnimi najemninami, ko nas- topa diferenciacija med organizacijami združenega dela glede na dos- topnost bolj ali manj opremljenih in urejenih zemljišč, kar tudi vp- liva na produktivnost in doseganje posebnega dohodka, ko se prisvaja renta preko zakupov, itd. Našteti in drugi problemi že vrsto let opozarjajo na to, da predstav- lja renta, posebej urbanska, vse vecJ1 družbeni in socialni problem in jo označujemo kot dohodek, pridobljen brez dela, kar je v nasprot- ju z osnovnimi načeli naše samoupravne socialistične skupnosti. Na nujnost ugotavljanja in zajemanja rente je opozoril tudi X.kongres Zveze komunistov Jugoslavije, nujnost hitrejšega reševanja te proble- matike pa je poudarjena tudi v pravkar objavljenem "Dolgoročnem pro- gramu gospodarske stabilizacije stanovanjskega in komunalnega gospo- darstva'' Komisije zveznih družbenih svetov za probleme gospodarske stabilizacije. Raziskovalci so medtem opozorili na inštrumente za zajemanje rente na mestnih območjih, ustavljamo pa se na prvi stopnici, ker nimamo takš- ne evidence stavbnih zemljišč, ki bi dajala tudi podatke za ugotavlja- nje in zajemanje rente. Nimamo službe o cenah stavbnih zemljišč, evi- dence - v predlogu zakona o stavbnih zemljiščih jo uvajamo - ki bi služila kot osnova za vzpostavitev učinkovitega sistema zemljiške po- litike v mestih. 3.4. Politika obdavčenja kmečkih gospodarstev Dejstvo, da sta sistem in politika obdavčenja kmečkih gospodarstev sestavina urejanja družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in s tem tudi eden od inštrumentov uravnavanja družbenoekonomskega razvoja va- si, ostaja neizpodbitno. kljub dilemam v javni razpravi ob oblikovanju kriterijev za drug način obdavčenja. Temeljna slabost obstoječega načina obdavčenja je, kot pravi Edvard Kardelj v knjigi "Problemi socialistične politike na vasi", v tem, da je ''vendarle usmerjen na nespremenljivost privatno lastniškega gospodarstva, ki ne upošteva v zadostni meri, da se to gospodarstvo GV 26(1982) 3 145 146 spreminja, da stopa v nove ekonomske odnose, da se postopoma vključu­ je v moderni družbeni proizvodni proces". Sedanji sistem torej ne vsebuje elementov, ki bi stimulirali vključevanje zasebnih kmetov v družbeno organizirane oblike kmetijske proizvodnje in kooperacijske odnose. Veljavni sistem nizkega obdavčenja dohodka iz kmetijstva, ki temelji na nizkem dohodku zaradi majhne produktivnosti dela, po eni strani dopušča, da tudi višji dohodek dosežen zaradi družbenih oziroma zaseb- nih vlaganj ter zaradi ugodnih tržnih pogojev, ni ustrezno obdavčen, kar je nedvomno eden od vzrokov za nastajanje novih socialnih razlik na vasi. Tako neustrezen davčni sistem kot prelivanje družbenih sredstev na področje kmetijstva pomembno prispevata k ohranjanju obstoječega načina kmetijske proizvodnje. Večinoma majhna in razdrobljena kmečka posest ter neusmerjena kmetijska proizvodnja, ki zaradi nizke produk- tivnosti ne zagotavlja ustreznega dohodka, vplivata tudi na iskanje dodatnih virov dohodka izven kmetijstva (postranski dohodki ali redna zaposlitev družinskih članov). To ima za posledico, da se obseg kme- tijske proizvodnje še manjša in pogosto omeji na zadovoljevanje last- nih potreb po kmetijskih proizvodih. Med posledice takšnega stanja sodijo vedno večja dohodkovna diferenciacija na vasi, opuščanje kme- tijske proizvodnje ter večanje obsega neobdelanih ali slabo obdela- nih zemljišč. Spremembe in razvoj na področju kmetijstva oziroma načina kmetijske proizvodnje, predvsem pa naloge in cilji nadaljnjega razvoja kmetij- stva, bodo terjale tudi ustreznejši sistem obdavčenja dohodkov iz kmetijstva. Od vrste okolnosti je odvisno, v kakšnem času ga bomo iz- delali in uvaljavili, vendar je nedvoumno, da bodo te spremembe bist- veno posegle v sistem in vsebino naših evidenc. 3.5. Preobrazba državne uprave Izvršni svet SR Slovenije nas je v zvezi z izvajanjem letos sprejetih zakonskih določil zavezal, da je treba sprejete usmeritve začeti izva- jati takoj, da bi tako hitreje izboljšali učinkovitost in kvaliteto dela organov uprave. Katere so ključne naloge, ki smo jih dolžni ovrednotiti z vidika evi- dence nepremičnin? Podvajanje strokovnih opravil. Najpomembnejša med nJimi je prepreči­ tev nepotrebnega podvajanja strokovnih opravil. Z drugimi besedami, enake in podobne naloge je potrebno opravljati na enem mestu. Pri te~ ne gre zgolj za poenotenje opravil upravnih in pravosodnih organov, temveč gre tudi za razmejitev in racionalizacijo opravljanja stro- kovnih nalog za samoupravne interesne skupnosti. Brez olepšavanja to pomeni, da bo treba zakonsko poseči v poenotenje opravil med zemljiš- kim katastrom in zemljiško knjigo in da se bo treba o takšnem poeno- tenju sporazumeti tudi z zemljiškimi, stavbnimi in komunalnimi inte- resnimi skupnostmi. Prepočasno reševanje organizacijskih vprašanj. Izvršni svet SR Slove- nije v posebni Informaciji Skupščini SR Slovenije opozarja, da v nas- protju z zakonskimi in družbenimi normami prepočasi urejamo organiza- cijska vprašanja občinskih upravnih organov, kjer prevladujejo težnje po ristanavljanju velikega števila samostojnih občinskih upravnih or- ganov z majhnim številom zaposlenih, v katerih ni mogoče uveljaviti racionalne organizacije, metod ter delitve dela, pa tudi ne zagotovi- ti ustrezne strokovnosti pri opravljanju nalog. V takih upravnih or- ganih tudi ni mogoče zagotoviti popolnega, učinkovitega in smotrnega GiJ 26 (1982) 3 izvrševanja funkcij, del in nalog, ki jim jih nalagajo ustava in za- koni. Pri določanju organizacijske sheme teh organov niso izkoriščene možnosti za združevanje upravnih področij, ne možnosti za ustanavlja- nje skupnih medobčinskih organov. Neustrezna metoda dela. Očitno je, da kasnima pri uvajanju sodobnej- ših metod dela. Ob dejstvu, da se tako v republiki kot v občinah op- remljamo z računalniki večjih zmogljivosti, spoznavamo, da uvajanje parcialnih in lokalnih rešitev avtomatske obdelave podatkov posamez- nih evidenc dolgoročno ne prinaša pravih učinkov. S širjenjem raču­ nalniške opreme in obdelav se obseg-posameznih rešitev za iste naloge veča, pri tem pa ostajajo nerešena vprašanja povezav med različnimi evidencami, vzdrževanje programov in paketov programov za obdelavo po- datkov kot tudi vprašanja nadaljnjega razvijanja in smotrne preobraz- be evidenc tako z vsebinskega kot z normativnega vidika. Z dogovorom med vsemi prizadetimi organi in organizacijami bomo morali preprečiti nadaljnje širjenje neracionalnosti pri uvajanju sicer družbeno spre- jemljivih rešitev avtomatskih obdelav, ter doseči optimalen razvoj evidenc o zemljiščih in objektih izključujoč nepotrebna podvajanja, upoštevajoč maksimalno specifiko opreme in zagotoviti optimalen raz- voj v smislu usklajevanja in povezovanja posameznih evidenc. Ustrezne organizacijske in tehnološke rešitve so eden od pogojev za smotrno organizacijo in delo ter za učinkovito opravljanje funkcij, del in nalog upravnih organov. Te lahko bistveno vplivajo tudi na število in kadrovsko sestavo delavcev v upravnih organih, kar je tu- di ena skupnih obvez v okviru družbene akcije za odpravljanje nepo- trebnih administrativnih in strokovnih opravil ter racionalnejšo or- ganizacijo upravnih organov in strokovnih služb. 4. Izkušnje drugih Že v uvodu sem omenil, da oblikujejo evidence nepremicnin tudi drugod v Jugoslaviji in Evropi, ponekod so jih že uveljavili. Njihove izkuš- nje so za nas dragocene, saj lahko pripomorejo k temu, da bomo z manj sredstvi in z manjšimi napori uvajali novosti v našem družbenem pro- storu. Oglejmo si na kratko ambicije, programe in realizacijo n~katerih že zastavljenih in izpeljanih akcij! V Avstriji so prehod davčnega na mejni kataster, njegova mehanograf- ska nastavitev, vodenje večine podatkov tako v zemljiškem katastru kot v zemljiški knjigi, potreba po popolni uskladitvi obeh evidenc, neažurnost in počasno reševanje zadev ter možnosti izrabe računalniš­ ke tehnologije porodile zamisel o vzpostavitvi skupne banke podatkov o parcelah. Uvedba skupne banke podatkov o parcelah je odpravila večkratno vo- denje identičnih podatkov in omogočila njihovo ažurno izdajanje inte- resentom. Vsi podatki se shranjujejo v centralni banki podatkov v Zveznem računskem centru, povezavo z izmeritvenimi uradi in zemljiško- knjižnimi uradi, sodiš~i ter drugimi uporabniki pa omogočajo linije za posredovanje podatkov. Večji in pogosti uporabniki so namestili tu- di lastne terminale. Z združitvijo podatkov v skupni banki podatkov o parcelah zemljiške knjige v klasičnem pomenu ni več. Vpogled vanjo je še vedno javen, vendar le na zaslonu terminala. Tako imenovani "zgo- dovinski podatki", prejšnji vpisi, se shranjujejo ločeno v računalniš­ kem mediju. V ZR Nemčiji je ideja benke podatkov o zemljiščih nastajala postopo- ma in po večletnih raziskavah. V tej visoko razviti državi so začeli urejati in usmerjati vse več zadev, povezanih z zemljišči in drugimi GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 147 148 nepremičninami. Obdavčenju in ugotavljanju lastninskih razmerij so se pridružile naloge, vezane na bolj sistematično urejanje prostora, na vzpodbujanje večjih gradenj, na pomoč kmetijstvu za povečanje pro- izvodr.je, na oblikovanje širših sistemov regionalnega urejanja ter vars':·ra okolja. Planiranje in izvajanje teh nalog je terjalo vse bolj popclre in natančne evidence o zemljiščih in objektih. Zemljiški ka- taster je skupaj z zemljiško knjigo edina evidenca, ki je že v celo- ti pokrival nemški prostor z razmeroma bogatimi podatki. Da ne bi služil le obdavčenju in urejanju lastninskih razmerij, je bilo zem- ljiški kataster nujno dopolniti z dodatnimi podatki o zemljiščih. Prišlo je do ideje o večnamenskem katastru, hkrati pa se je pričelo z izpopolnjevanjem nekaterih drugih evidenc o nepremičninah, zlasti evidence o zgradbah, ki so prvotno služile predvsem za njihovo obvez- no zavarovanje. Ker so se v procesu planiranja pojavile potrebe po medsebojnem povezovanju posameznih evidenc je prišlo do zamisli o banki podatkov o zemljiščih, ki naj bi združevala večje število evi- denc o zemljiščih in objektih. Takšno banko podatkov uvajajo kot in- formacijski sistem, preko katerega bodo dosegljivi podatki, ki se nanašajo na zemljišča in objekte, pa naj gre pri tem za potrebe zako- nodaje, uprave, planiranja, statistike ali gospodarstva. Ob prehodu na avtomatsko obdelavo podatkov ne predvidevajo spreminja- nja zakonskih pristojnosti samih služb in bo združitev zemljiškega katastra in zemljiške knjige le podatkovna in tehnična, ne pa tudi organizacijska. Ena pomembnih utemeljitev za takšno združevanje po- datkov je bil ekonomski izračun. V LR Madžarski je leta 1970 vlada sprejela sklep o združitvi "Držav- ne evidence zemljišč" in "Zemljiške knjige". Ti dve inštituciji so združili v novo organizacijo, imenovano "Zemljiški urad", ki je v se- stavu državne uprave za zemljišča in kartografijo. Združevanje so izvajali 8 let in v tem obdobju so vodili še obe evi- denci. Enotna evidenca je bila nastavljena leta 1980 za celotno ob- močje Madžarske. Novi podatki so obdelani mehanografsko, spremembe zemljiški uradi me- sečno sporočajo centralnemu računskemu centru, ki jih sproti obdeluje. Nova evidenca vsebuje poleg osnovnih podatkov o lastništvu, površini in kulturi tudi podatke o območjih zazidave, o posebnih režimih in obremenjenosti. Vanjo pa so vključeni tudi podatki o lastnikih etaž- nih stanovanj, vikendov, ohišnic in vinogradov v privatni lastnini. Da bi dosegli večjo ažurnost so prenos lastništva po pogodbah zelo poenostavili. Pogodbo podpišejo zastopane stranke in priče in za iz- dajo odločbe o prenosu lastništva ni potrebna registracija na sodiš- ču. Začeli so tudi že s povezovanjem parc~l in matičnih številk. v Jugoslaviji smo zaradi specifičnih pogojev v posameznih republikah in pokrajinah integralno evidenco o zemljiščih in objektih različno zastavili. Vendar so se vse republike in obe pokrajini obvezali, da do izteka tega srednjeročnega obdobja pripravijo vsebinsko zasnovo, pa tudi zakonske, orgenizacijske in metodološke rešitve za nastavi- tev takšne evidence. SR Srbija in SR Bosna in Hercegovina bosta že v letošnjem letu predložili delegatom osnutek zakona o evidenci nepre- mičnin. Ta naj bi urejal fizično izmero zemljišč in stavb in vse prav- ne vidike lastnine. Tako združeno evidenco naj bi vodili organi geo- detske službe. V drugih republikah pa so začele z delom posebne ko- misije. Podrobnejši podatki o evidencah zemljišč in objektov v sosednjih dr- žavah so objavljeni v posebnih poročilih Republiške geodetske uprave v letih 1980-1982, prizadevanja v Jugoslaviji pa v glasilu Zveze geo- GV 2 6 ( 19 82) 3 detskih inženirjev in geometrov Jugoslavije ob priliki letošnjega zveznega posvetovanja na to temo. 5. Naloge v razvoju evidence nepremičnin Namesto zaključne ocene lastnih dosežkov na področju evidence nepre- mičnin se moramo vprašati, kakšne so ovire na naši strani, da na tem pomembnem področju nismo storili več. Vedno se lahko najdejo izgovori kot so druge obveznosti, pomanjkanje zakonskih osnov, težave s kadri in podobno. Kot odgovorni organi za to področje se s takšnimi izgovori ne smerno zadovoljiti, temveč moramo kritično oceniti, kje srno odpoveda- li. Raziskovalci stojijo danes na razpotju: ali se bodo intenzivneje vk- ljučili v proučevanje nakopičenih kriznih problemov in s tem dali po- memben prispevek k nj ihovernu reševanju, ali pa bodo sami med prvimi, katerih delovanje bo spoznano kot odvečno. Potrebujemo konkretne raz- iskave usmerjene na tista vprašanja, katerih rešitev bodisi posredno, bodisi neposredno prispeva k razvoju. Raziskovalci z tega področja bodo morali odgovoriti na nedvoumna vprašanja o pravno-ustavnih in pravno-tehničnih pogojih za vzpostavitev enotne baze podatkov na ra- čunalnikih, bolj racionalni organiziranosti na tem področju in odru- gih vprašanjih. Če ne borno dobili odgovorov na ta vprašanja borno tudi mi prispevali k bilanci, da se povečuje prostor za subjektivizrne in omogoča obli- kovanje različnih monopolov na račun širših družbenih interesov. Zato se bodo morali raziskovalci v prihodnje bolj odzivati na kritične pripombe tistih, ki delujejo v praksi, pri tem mislim na pripombe, da raziskave ostajajo preveč odmaknjene od konkretnih problemov, lah- ko bi rekli, da so učbeniške. Delavci v organih državne uprave pa se moramo vprašati, zakaj uresni- čevanje sprejetih usmeritev in ciljev poteka prepočasi, v kakšni meri srno vsak v svojem delovnem okolju obremenjeni z lastno dediščino. Na zadnjih kongresih Zveze komunistov srno dodobra razčlenili, zakaj de- lavski razred v pogojih socialističnega samoupravljanja potrebuje dr- žavo. Da pa bi org2ni države na vseh teritorialnih ravneh lahko iz- vajali svoje zahtevne funkcije, moramo v okviru naših pravic in dolž- nosti prevzeti odgovornost za njihovo uresničevanje. Zato pa se mora- mo najprej usposobiti, saj uveljavljanje socialističnega samoupravlja- nja ter še posebej pravic in odgovornosti delavcev in delovnih ljudi zahteva učinkovito,visoko strokovno in dobro organizirano delo orga- nov državne uprave, pravosodnih organov in strokovnih služb. Pred nami je obveza, da ustavni jezik in družbenpolitična izhodišča prenesemo v operativno izvedbo. V postopnosti realizacije si moramo zastaviti dva cilja. Prvi cilj j~ kratoročen. Odločiti se moramo za tehnično posodobitev obeh osnovnih evidenc in za ustreznejšo organiziranost, da borno lahko s podatki, ki jih vodimo hitreje in bolj kvalitetno zadovoljevali potrebe občanov ter samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij združenega dela v upravnih postpkih, ki zadevajo reguliranje davčnih, pravno-lastninskih, urbanistično-lokacijskih, zavarovalnih in drugih razmeri], vezanih na zemljišča in objekte. Toda ne samo to! V naši republiki ne bi smelo biti nobenih ovir za zagotovitev tekoče eviden- ce, ki jo potrebujemo za varovanje kmetijskih zemljišč, za spremljanje kmetijskega maksimuma, maksimuma za nekmete na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter za spremljanje lastninskega stanovanjskega maksimuma. Pred nami je vrsta nalog, ki jih borno morali realizirati, da bi doseg- li tako zastavljene cilje. Ena najbolj pomembnih pa je preoblikovanje sedanje zemljiške knjige na osnovi načela o obveznosti vpisov privat- ne in družbene lastnine na zemljiščih in objektih. GV 2 6 ( 19 8 2) 3 149 Čim hitreje moramo preseči dejstvo, da postaja predvsem zemljiška knji- ga kot tipična evidenca zasebno-lastninskih odnosov vse bolj zaviralni element nadaljnjega razvoja premoženjsko pravnega urejanja odnosov v družbi. Drugi cilj je dolgoročen in vsebuje elemente razvoja. Tako kot smo na področju družbenega planiranja uvedli sistem integralnosti v hkratnem obravnavanju ekonomskih, socialnih in fizičnih vidikov, je potrebno tudi v osnovah za tak sistem planiranja izgraditi celovit sistem po- datkov, to v našem konkretnem primeru pomeni, da moramo zemljišče ozi- roma objekt obravnavati kot enoto, opredeljeno iz vseh vidikov, ki jih potrebujemo pri upravljanju in odločanju. Z združevanjem podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige ter z uvajanjem katastra zgradb, odpiramo povezovanje fizično-tehničnega in pravnega vidika. S povezovanjem tako združenih podatkov 150 z matično številko občana odpiramo povezovanje s socialno dimenzijo, hkrati pa je potrebno izgrajevati še tretjo, to je ekonomsko. Osnovne evidence bomo morali vsebinsko obogatiti, da bomo sposobni prispevati naš delež k uresničevanju sprejetih načel o zemljiški po- litiki. Pred nami so torej pomembne obveznosti, ene najpomembnejših v noveJsi zgodovini našega delovanja. Zato je prav, da se ob njih mobiliziramo vsi - delavci v geodetskih delovnih organizacijah, raziskovalci, de- lavci v državni upravi, na sodiščih in v zemljiški knjigi. Realiza- cijo nalog s prikazanimi družbenimi dimenzijami pa bomo lahko uspeš- no izvedli le v samoupravni in delovni povezavi z najširšim krogom uporabnikov na vseh področjih in na vseh nivojih. Največja odgovor- nost pa zadeva občine, kajti podatki načrtovane evidence bodo prav njim omogočili boljše delovanje in hitrejše zadovoljevanje zakonskih in ustavnih pravic občanov ter samoupravnih organizacij ter skupnosti. S strokovnim pogumom in politično zrelostjo moramo sami prema- gati razmišljanja, da je možno probleme reševati parcialno, z dopol- nitvijo oziroma novelacijo posameznih predpisov s področja zemljiške- ga katastra in zemljiške knjige. Takšne pobude je treba soočiti z dej- stvom, da vendarle gre za podvajanje podatkov, da podatki niso uskla- jeni, in končno, da je uporabnik zaradi tega obremenjen z večjo izgu- bo časa. Osnovno enotnost sistema nepremičninskih evidenc bomo morali zagoto- viti tudi za vso Jugoslavijo, kar narekujeta zlasti naslednja razlo- ga: - zagotavljanje pogojev za enakopraven položaj vseh občanov, samoup- ravnih organizacij in skupnosti pri reguliranju premoženjskopravnih razmerij glede nepremičnin v Jugoslaviji, ter - zagotavljanje pogojev za spremljanje lastninskega in zemljiškega maksimuma na območju celotne Jugoslavije. Na koncu predlagam, da se zavzamemo za takojšnjo izdelavo operativne- ga programa za vzpostavitev evidence o nepremičninah in sprejmemo ob- veze: - za oblikovanje novega sistema in pripravo enotnega zakona za eviden- co nepremičnin ter ustreznih podzakonskih aktov, - za sklenitev družbenega dogovora o enotni računalniški opremi, - za sprejem stališč glede nabave enotne strojne opreme in formiranja regionalnih računalniških centrov, - za organizacijo eksperimentalnega preizkusa sistema, ter - za sprejem ukrepov za izdelavo in nastavitev katastra zgradb GV 26(1982)3 J ; J l t ; ' 1 1 S temi predlogi, ki zadevajo vse vrste priprav za enotno evidenco, se moramo vključiti v spremembe družbenega plana za obdobje 1981-1985 SR Slovenije, v naslednji srednjeročni plan pa s predlogi za vzpostavi- tev celotnega sistema. VIRI: l. Informacija o delu začasne komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za leto 1981 s predlogi za nadaljnje delo (Republ~ška geodetska uprava in Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, december 1981). 2. Dosedanje delo in izkušnje na evidenci nepremičnin v SR Sloveniji (Andolšek Lidija, Banja Luka, junij 1982). 3. Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85. (Odbor podpisnikov dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985, sep- tember 1982). 4. Stališča, sklepi in priporočila za oblikovanje in izvajanje prostor- ske, urbanistične in zemljiške politike v SR Sloveniji. (Skupščina SR Slovenije, februar 1978). 5. Interna gradiva Marksističnega centra pri Centralnem komiteju ZK Slovenije, 1981. 6. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o siste- mu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih z osnutkom zakona ter Informacija o ure- sničevanju zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skup- ščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, 1982. 7. Poročilo o problematiki obdavčenja kmečkih gospodarstev (Uprava za družbene prihodke, Ljubljana 1981). 8. Poročila Republiške geodetske uprave o obiskih v Avstriji, ZR Nem- čiji in Madžarski, 1981, 1982. GV 26(1982) 3 151 Marjan BELE* KNJIŽNE PRAVICE IN KRITIČNA OBRAVNAVA ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH NAČEL GLEDE NA SISTEM ENOTNE EVIDENCE NEPREMIČNIN Prizadevanja za poenotenje vodenja in modernizacijo nekaterih evidenc nepremičnin v SR Sloveniji narekujejo tesno sodelovanje katastrskih in zemljiškoknjižnih služb, saj problematika evidence določenih nepremič­ nin neposredno zadeva delavce geodetske službe na eni in zemljiškoknjiž- ne delavce ter sodnike na drugi strani. Slednji smo ob načrtovani avto- matizaciji vodenja zemljiške knjige in zemljiškega katastra še dokaj skeptični, verjetno zaradi nezadostnega poznavanja zmožnosti računalni­ ka ter z njim povezanih načinov in metod delovanja. Pri raziskavah pro- blematike v zvezi z evidenco nepremičnin je torej zaradi izmenjave iz- kušenj in poenotenja stališč nujno še konstantno sodelovanje z računal­ niškimi strokovnjaki, kot smo ga npr. že vzpostavili v Celju. Uvodoma je treba opozoriti na pravni pojem nepremičnine, saj to ni le zemljišče oziroma zgradba na njem. Nepremičnine so tudi plinovodi, naf- tovori, električni daljnovodi, železnice, rudna bogastva v zemlji, mor- sko dno itd. Zato govorimo o možnostih poenotenja nekaterih nepremičnin­ skih evidenc, ko imamo v mislih le evidenco nepremičnin, ki jo vodi zem- ljiški kataster in zemljiškoknjižno evidentiranje pravnih razmerij v zvezi s temi nepremičninami. Ideja o možnosti tehnične in organizacijske združitve zemljiške knjige in zemljiškega katastra, ki je v zadnjem času dobila že oprijemljive variantne predloge, narekuje zares temeljito analizo vseh aktivnosti ter vsebine dela dveh organov, ki se po namenu delovanja in funkcijah bistveno razlikujeta. Stično točko dejansko pomenijo nepremičnine s podatki o njihovih lastnikih in uporabnikih, ki so evidentirani tako v katastru kot v zemljiški knjigi in ki po zakonu morajo biti usklajeni. Takšna dvojnost evidentiranja že sama po sebi opozarja na neekonomič­ nost, če k temu dodamo še ročno vpisovanje ter vodenje podatkov v zem- ljiški knjigi je jasno, da sta posodobitev in uskladitev obeh sistemov ne le priporočljivi temveč nujni. Avtomatizacija vodenja zemljiške knjige in zemljiškega katastra v enot- nem organizacijskem in računalniškem sistemu, ki bi narekovala prevedbo zemljiškoknjižnih podatkov na računalniško obdelavo in kot posledico še tehnično in organizacijsko združitev računalniške obdelave obeh evidenc, zastavlja številna pravna vprašanja, med katerimi se omejujem v tem pri- spevku le na dileme o evidentiranju t.i. knjižnih pravic in na nekatera osnovna načela zemljiškoknjižnega sistema. že najširša definicija ze~ljiškoknjižnega prava opozarja na kompleksnost problemov, ki bi lahko nastali s prevedbo zemljiškoknjižnih podatkov in n~ihovim vnašanjem v računalniško datoteko. Zemljiškoknjižno pravo je namreč skupina pravnih pravil, po katerih se pridobijo, prenašajo, ome- jujejo in ugašajo pravice na nepremičninah. Gre za t.i. knjižne pravice, o katerih je pristojno odločati le sodišče. Osnovna razlika med zemljiš- ko knjigo in zemljiškim katastrom je slej ko prej v namenu vpisovanja. * 63000 YU, Celje, Temeljno sodišče v Celju, dipl.iur. predsednik Temeljnega sodišča v Celju Prispelo za objavo 1982-09-17. 152 GV 26(1982) 3 1 1 Medtem ko je naloga katastra, da služi za vpisovanje nepremičnin brez ozira na pravno kvaliteto in pravna pooblastila glede določenih nepre- mičnin, ima zemljiška knjiga vsebinsko povsem drugačno nalogo. v sodni zemljiški knjigi se z ustreznimi vpisi konstituirajo in uredijo pravice in pravna razmerja na nepremičninah. Vpis v kataster ne ustvarja nobene pravice - pravica na nepremičnini načelno sploh ne more nastati če ni vpisana v zemljiško knjigo. V zemljiški knjigi se seveda ne evidentirajo vsa pravna razmerja glede vpisanih zemljišč, temveč le določena pravna razmerja, le določene pra- vice. To so knjižne pravice. Povedati je treba, da se v zemljiški knji- gi poleg knjižnih pravic vpisujejo tudi nekatera pravna dejstva (zaznam- ba mladoletnosti lastnika ali solastnika, zaznamba omejitve poslovne spo- sobnosti, podaljšanje roditeljske pravice - to so zaznambe deklarativne narave - in zaznamba vložene pritožbe zoper zemljiškoknjižni sklep, za- znamba hipotekarne tožbe, zaznamba spora, zaznamba raz+astitve - to so vpisi konstitutivne narave). Ostanimo pri knjižnih pravicah in kritičnem razmišljanju o družbeni up- ravičenosti morebitnega njihovega širjenja oziroma oženja. Osebno menim, da ne bi kazalo niti razširjati niti krčiti obsega knfižnih pravic, ki jih poznamo in ki se danes vpisujejo v ročno vodeno zemljiško knjigo. Gre za vse stvarne pravice in stvarna bremena ter za nekatere pravice obliga- cijske narave, katerim se z vpisom v zemljiško knjigo priznava absolutni učinek, učinek zoper vsakogar (predkupna, odkupna, najemna in zakupna pravica). Stvarne pravice, ki se ustanavljajo po načelu stvarnega prava (lastnin- ska oziroma solastninska pravica, pravica uporabe, razpolaganja, služ- nostna pravica in zastavna pravica) so absolutne pravice in učinkujejo zoper vsakokar. Vpis teh pravic v zemljiško knjigo, odvisen od dejavno- sti zemljiškoknjižnega sodišča oziroma zemljiške knjige, pa je v formal- nopravnem pogledu izredno pomemben za izkazovanje njihovega absolutnega učinka navzven. Pojmovanje lastninske (tudi solastninske)pravice kot najmočnejše stvar- ne pravice v mejah veljavnega družbenega reda zahteva poznavanje vseh ob- lik lastnine (družbena lastnina, lastninska pravica družbenih organizacij in društev, lastninska pravica zasebnih in fizičnih pravnih oseb) in no- tranje delitve družbene lastnine po vrstah (družbena lastnina v upravi družbenopolitične skupnosti, družbena lastnina v splošni rabi, kot so ceste, reke, potoki, jezera, kanali, morske obale, pristanišča itd., ter druge vrste družbene lastnine). Nedvomno je obstoječa zemljiška knjiga dokaj nedosledna, pa tudi nejas- na pri vpisovanju družbene lastnine oziroma razpolaganja z njo in njene rabe, vendar ne iz subjektivnih razlogov na strani sodišča. Razloge ob- jektivne narave ,so pogojile pomembne in hitre spremembe v graditvi naše- ga družbenoekonomskega sistema, ki so presegle tehniko in metode sicer trdno uveljavljenega zemljiškoknjižnega poslovanja. Tako so večkrat do- polnjevana navodila za izvrševanje zemljiškoknjižnih vpisov v zvezi z družbeno lastnino povzročila v zemljiški knjigi več terminoloških nes- kladnosti, da o primerih nevpisanih, vendar obstoječih pravic (ker ni bil predložen ustrezen pravni naslov ali ker ni bilo zemljiškoknjižnega predloga) niti ne govorimo. Tako so v glavnih knjigah dokaj različni vpisi o pravici upravljanja in razpolaganja z družbeno lastnino, to je o pravici uporabe, ki po zakonu pripada pristojni družbenopolitični skupnosti. V B listih zemljiškoknjiž- nih vložkov na primer najdemo vpise: družbena lastnina v upravi občine ... , družbena lastnina - upravni organ občine .•• , družbena lastnina - pravica upravljanja v korist občine •.• , - družbena lastnina - imetnik upravice uporabe občina .•• , v več primerih še SLP itd. Že ta raznoličnost vzpod- buja k razmišljanju, da brez poenotenja pravnih pojmov in izrazov o ta- ko pomembni in samostojni premoženjski stvarni pravici, kot je opisana, GV 26(1982)3 153 ne bo šlo. (Pravice uporabe družbene lastnine oziroma razpolaga- nja z njo so sicer v teoriji sporne saj jih nekateri priznavajo kot sa- mostojne premoženjske stvarne pravice, drugi pa zagovarjajo stališče, da gre le za vrsto služnostnih pravic. Osebno zagovarjam stališče, da gre za samostojno premoženjsko stvarno pravico, kadar govorimo o družbe- ni lastnini, katere imetnik pravice uporabe (vštevši razpolagalno pravi- co) je družbenopolitična skupnost ter je ta pravica vknjižena v B listu zemljiške knjige. · Drugače pa je pri vpisih v t.i. bremenskem ali C listu glavne knjige, v katerega se tudi vpisujejo razne trajne ali začasne pravice uporabe nepremičnin v družbeni lastnini. Gre za pravico uporabe (izkoriščanja) določene nepremičnine ali njenega dela, ki jo občina odplačno ali ne- odplačno, trajno ali začasno prenese na primer na temeljno zadružno or- ganizacijo ali na delovno organizacijo, dalje za pravico uporabe neza- zidanega stavbnega zemljišča do odvzema iz posesti, za prednostno pra- vico rabe stavbnega zemljišča za gradnjo družinske stanovanjske hiše in za pravico uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, to je zemljišča pod stavbo s t.i. funkcionalnim zemljiščem, dokler na zemljišču stoji stav- ba. To so po svojem značaju vsekakor stvarne pravice, podobne služnostim, dasiravno družbene lastnine načeloma ni dopustno, niti mogoče služnostno obremenjevati. Gre torej za specifične služnostne pravice na družbenem premoženju. Pravica uporabe (izkoriščanja ali rabe) družbenih nepremičnin v prej na- vedenem služnostnem pomenu bo morala v posodobljenem sistemu enotnega evidentiranja odsevati svojo dejansko vsebino, pa tudi njen obseg in morebitno časovno determiniranost, kar ob ustreznih terminoloških uskla- ditvah ne bo pravno problematično. Pri reševanju teh vprašanj ne bi bi- lo prav, če bi zanemarili še nadalje navideano pr,oblematične vpise v C listu, kot je na primer vpisana pravica upravljanja nepremičnin družbe- ne lastnine, ki so v splošni rabi (cesta v upravljanju krajevne skupno- sti), itd. Naš sistem t.i. dvolastništva s pravnim pojavom družbene lastnine in njenimi izpeljankami narekuje v pripravah za uvajanje novega sistema nepremičninskih evidenc vsekakor večjo previdnost in bolj poglobljene študije kot v nekaterih razvitih zahodnih državah, ki so na tem področ­ ju že dosegle večje ali manjše uspehe pri modernizaciji in poenotenju evidenc z uporabo računalnikov (Avstrija, Zahodna Nemčija, Madžarska, Furlanija - Julijska krajina). Kljub priporočeni previdnosti osebno ne vidim niti pravnih niti poseb- nih tehničnih problemov v zvezi z računalniškim vodenjem evidence o stvarnih pravicah, kot sta lastninska pravica in pravica uporabe. Nekoliko več težav bo z racionalnim in istočasnim preglednim evidenti- ranjem drugih stvarnih pravic na nepremičninah, če se bodo vpisi vnašali v računalnik. Tako je na primer pri služnostni pravici kot stvarni pra- vici na tuji stvari, zaradi katere je lastnik dolžan, da glede svoje stvari nekaj utrpi, dopusti ali opusti, imetnik pravice pa je upravičen, da to stvar v določenem obsegu uživa, situacija že bolj zapletena. Raz- likovati je treba zemljiške služnosti od osebnih in pri vpisu obeh vrst upoštevati sorazmerno dolge tekste vpisane pravice. Pri zemljiški služ- nosti je lastnik služečega zemljišča dolžan nekaj opustiti ali utrpeti v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega (gospodar~kega) zemljišča zaradi boljšega izkoriščanja tega zemljišča. Ta služnost se ne more us- tanoviti niti v breme niti v korist idealnega solastninskega deleža, kar ima velik pomen, če se pozneje zemljišče deli. Pravica se vknjiži v C li- stu služečega zemljišča, obenem pa poočiti v drugem delu A lista gospo- dujočega (gospodarskega) zemljišča. Osebna služnost pa daje določeni ose- bi pravico rabiti in uživati tujo stvar ob varovanju substance (užitek, raba, pravica stanovanja). 154 GV 26(1982) 3 f 1 1 ' I j 1 Zastavlja se vprašanje, kako v računalniški datoteki zagotoviti jasnost in.preglednost vpisov pravic, ki tako pomembno posegajo v premoženjsko in včasih celo eksistenčno afero občanov. To posebej poudarjam sprico veljavnih načel zemljiškoknjižnega sistema, o katerih bo govor kasneje. Z zastavno pravico kot nadaljnjo stvarno pravico, pri kateri more zas- tavni upnik zahtevati izpolnitev svoje dospele terjatve iz določene stva- ri - zastave, najbrž ne bo tehničnih težav, saj je pogoj za nastanek za- stavne pravice obstoj neke določene veljavne terjatve. Pri stvarnih (realnih) bremenih mora vsakokratni lastnik zemljišča ko- ristniku realnega bremena nekaj dati ali zanj storiti, poleg tega da ne- kaj opusti ali utrpi. Tu se torej spet zastavlja vprašanje preglednosti in smotrnosti vpisov v računalnik, ki naj bi bil očiščen dolgoveznih be- sedil. Ostale knjižne pravice, kot so predkupna, najemna in zakupna pravica ni- so stvarne, temveč obveznostne pravice, se pravi, da so namenjene le zo- per 'določeno osebo ali določeno skupino oseb. To so t.i. relativne pra- vice, ki pa z vpisom v zemljiško knjigo prav tako dobijo absolutni uči­ nek, to je učinek zoper vsakogar. Ko razmišljamo o enotnem evidentiranju nepremičnin skupno s pravicami na nepremičninah, je treba kritično oceniti uveljavljena zemljiškoknjižna načela in njihovo uporabnost za nov, modernejši sistem. Vsa načela, ki veljajo v zemljiškoknjižnem poslovanju, so tako pomembna, da ne kaže no- benega od njih zanemarjati, priporočljiva pa bi bila zlasti pri nekate- rih, ki so odločilnega pomena, določena dopolnitev ali korektura njiho- ve vsebine. Kot najpomembnejše poudarjam vpisno načelo (načelo konstitutivnosti), ki pomeni, da se knjižne pravice pridobivajo, omejujejo ali izgubijo sa- mo z vpisom v zemljiško knjigo. Kar ni vpisano, ne velja. Žal pa to na- čelo v praksi ni dosledno. Velja, kadar gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, ne velja pa za primere priposestvovanja, za pridobitev nepremičnin na prisilni dražbi, po dedovanju, z nacionaliza- cijo, razlastitvijo itd. Zares strogo je to načelo izvedeno le pri hipo- tekah. Menim, da bi bilo treba vpisno načelo razširiti na vse primere vknjižnih pravic in ga obogatiti še z obveznostjo vpisa. Če namreč želi- mo zagotoviti takšno enotno evidenco nepremičnin. in vseh z njimi poveza- nih pravnih razmerij, da bo vsakokrat odsev dejanskega stanja, so obvez- ni vpisi popolnoma umestni. Tudi načelo dispozicije strank v zvezi s t.i. oficialno maksimo opozar- ja na potrebo po dopolnitvi, seveda po sprejemu ustreznih zakonskih pred- pisov, tako kot vpisno načelo. Dovoljevanje vpisa praviloma le na predlog strank bi ob uzakonjeni obveznosti vknjižb izgubilo svoj primarni pomen, razširila pa bi se oficialna maksima. Presoja legalitetnega načela, ki pomeni, da se dovoli zemljiškoknjižni vpis šele potem, ko se ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za veljavnost vpisa, ne zbuja nikakršnih pomislekov o neustreznosti. Nasprotno, prav to načelo je zanesljiv garant pravne varnosti. Enako velja za načelo preglednosti, vendar pa bo nujno treba natančno definirati časovno eno- to evidentiranja podatkov. z vidika zemljiške knjige je to prav gotovo zemljiško knjižni vložek, pri katastru pa parcela oziroma posestni list. Obstajajo še drugi predlogi za nakazani osnovni sigment v računalniški obdelavi, napr. matična številka občana, torej vezava na določeno osebo. Menim, da takšna rešitev ne bi bila primerna, zlasti glede na predmete evidence, ki niso fizične in pravne osebe, temveč nepremičnine. Uporab- nost matične številke občanov iz registra prebivalstva pa bo gotovo ime- la velik pomen v računalniško vodenem enotnem informacijskem sistemu pri ugotavljanju identitete, torej tudi v povezavi z nepremičninsko evidenco oziroma evidenco latnikov nepremičnin. GV 26(1982) 3 155 Zelo pomembno formalno publicitetno načelo (javnost zemljiške knjige) narekuje tudi v novem sistemu javnost in temu primerno jasnost vpisov .in izpiskov. Vnašanje zemljiškoknjižnih podatkov v računalnik bo torej moralo zagotavljati takšno sliko zemljiškoknjižnega stanja, da bo vsak- do ali vsaj tisti, ki ima pravni interes lahko ''vsak čas" vpogledal ra- zumljive podatke na ekranu terminala zemljiške knjige ali zemljiškega katastra, bodisi pri morebitnem novem organu za evidenco nepremičnin. Materialno publicitetno načelo, da se namreč lahko vsakdo zanese na po- datke zemljiške knjige, temelji na obveznostih glede natančnosti in pravilnosti podatkov; vse to bo morala enotna evidenca zagotoviti brez odstopanj. V evidenci bo torej moralo biti vpisano vse, kar mora biti vpisano, in to pravilno. Tisti, ki se v dobri veri zanese na popolnost in pravilnost zemljiške knjige, je pravno zaščiten pred vsakomer. O materialnem in formalnem konsenznem načelu, ki upravičujeta vpis šele na osnovi veljavnega in določenega pravnega naslova po privolitvi knjiž- nega prednika (lahko tudi po sodbi, upravni odločbi ali po prisilni draž- bi), ni treba posebej razglabljati, saj sta obe načeli uporabni tako v sedanjem kot v pričakovanem novem sistemu nepremičninske evidence. Mor- da je le obvezna intabulacijska klavzula prestroga, ker je privolitev knjižnega prednika, čeprav ne izrecno izražena,vsebovana že v pogodbi Zato pa tembolj tehten razmislek narekuje načelo vrstnega reda. Vrstni red vpisa se ravna po trenutku, ko je predlog za vpis prispel k sodišču (v vložišče). Ta trenutek se na vlogi natančno označi po letu, mesecu, dnevu, uri in celo minuti. Prezentat se navede tudi v vpisu v sedanjo glavno knjigo. Prioritetno načelo "kdor prej pride, prej melje" dopušča isti vrstni red le sočasno dospelim vlogam in še pri teh vpis samo ta- kih pravic, ki se ne izključujejo med seboj. Pravica, ki je bila prej vknjižena, ima prednost pred pravico, vknjiženo kasneje, prednost pa pri tem pomeni upravičnost izvrševati svojo pravico pred vsemi, ki ima- jo slabši vrstni red, in upravičenost izključiti izvrševanje pravic s slabšim vrstnim redom. V zvezi s tem se takoj zastavi vprašanje, kako tehnično in pravno pravilno vnesti podatke prezentata v računalnik, ki bo v razgibanem pravnem prometu in ob drugih spremembah že tako obreme- njen. Odprava tega načela seveda ne pride v poštev, morebiti pa bi bila sprejemljiva omejitev na dan dospele vloge k sodišču (vse na isti dan dospele vloge bi lahko imele isti vrstni red). Upoštevajoč pisano paleto knjižnih pravic in trdno uveljavljena načela zemljiškoknjižnega sistema, sedanje notranje ureditve zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega poslovanja ne bo mogoče spremeniti brez ustreznih zakonskih predpisov. Tako je na primer brez novega zakona neizvedljiv že prehod iz glavne knjige na računalniško datoteko in na računalniške izpise. Veljavni zemljiškoknjižni predpisi namreč tako natančno opre- deljujejo vsebino vseh posameznih delov zemljiške knjige, .da je opusti- tev glavne knjige ob uvedbi novega sistema sama zase praktično nemogoča. Predvsem pa moramo seveda poudariti potrebo po sanaciji' zemljiškoknjiž- nih podatkov, saj je zemljiška knjiga hrez izjeme v vseh primerih, kjer ni prišlo do nove naložitve v sodelovanJU s katastrom, obremenjena z vpisi, ki so že očitno napačni ali nepotrebni, pa vendarle kazijo izraz realnosti, ker ni ustreznih predlogov oziroma predpisov za njihove po- pravke oziroma izbrise. Na področje usklajevanja zemljiškoknjižnih po- datkov z dejanskim stanjem spadajo še vsi primeri zemljiškoknjižno ne- urejenega stanja zaradi zavestne ali nezavedne neaktivnosti občanov,pa tudi družbenih pravnih oseb, ki s pasivnim odnosom do ureditve ovirajo ažuriranje zemljiške knjige. Prevedba na novi sistem brez sanacije ob- stoječih zemljiškoknjižnih podatkov pa ne bi dala želenih rezultatov. Obrazložene prednosti in cilji skupne računalniške obdelave zemljiške knjige in zemljiškega katastra v raziskovalni nalogi Geodetskega zavo- da SRS prepričujejo, da je treba vse začete aktivnosti na tem področju nadaljevati. 156 GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 r P.S. Prizadevanja Temeljnega sodišča v Celju za racionalizacijo poslovanja zemljiške knjige. V Celju oblikovana skupina za racionalizacijo poslovanja zemljiške knji- ge, sestavljena iz predstavnikov sodišča, geodetske uprave in računalni­ škega centra, sedaj že drugo leto bolj ali manj uspešno samoiniciativno rešuje strokovno-pravne in tehnične dileme glede avtomatizacije poslova- nja zemljiške knjige v skladnosti z zemljiškim katastrom. Za začetek sta tako Temeljno sodišče v Celju kot Geodetska uprava Celje prikazala pos- lovanje obeh organov, torej sodne zemljiške knjige in zemljiškega kata- stra z značilnostmi njune notranje organizacije. Sledila je večkratna demonstracija praktične uporabe računalniško obdelanih katastrskih po- datkov za občino Celje po zaslonskem terminalu v prostorih sodišča. Ta- ko so se zemljiškoknjižni delavci in sodniki Temeljnega sodišča v Celju, pa tudi zainteresirani strokovnjaki iz drugih območij Slovenije sezna- nili z opisom vsebine računalniško podprtega informacijskega sistema zemljiškega katastra, z opisom dela prek ekranskih terminalov in printer- jev in s sedanjimi možnostmi uporabe računalnika za potrebe zemljiške knjige. Delo skupine je pozitivno ocenila začasna komisija Izvršnega sveta SR Slovenije za evidenco nepremičnin, ki so ji bili na sestanku v Celju prikazani dosedanji delovni rezultati. Sedanje raziskave, katerih nepo- sredni nosilec je Računalniški center Celje, potekajo v treh smereh: od- krivanje osnovnih aktivnosti zemljiške knjige, odkrivanje njenih osnov- nih zbirk podatkov in izčrpna analiza podatkovnih tokov v sodni zemljiš- ki knjigi. Kljub zeleni luči za vecJo med seboj usklajeno aktivnost je žal vsaj za sodišče ostalo zanemarjeno vprašanje materializacije. S tem seveda ne odrekamo pripravljenosti za prihodnje zavzeto sodelovanje, seveda, če bodo izpolnjeni vsaj najnujnejši kadrovsko-materialni pogoji, ker menimo, da je posodobitev dela zemljiške knjige pomembna sestavina modernizaci- je sodnega dela in poslovanja v eni od komponent družbene preobrazbe pravosodnega sistema. GV 26(1982)3 157 Tomaž BANOVEC* PLANIRANJE, EVIDENCE NEPREMIČNIN, SKUPNE OSNOVE OSI 1) Teritorialne opredelitve in geodetska služba Velikokrat smo se srečali na posvetovanjih, kjer smo govorili o proble- matiki podatkov in baz podatkov o prostoru ter o fizičnih lastnostih prostora. V SFRJ je več različnih evidenc, ki so teritorialno dovolj členjene in razprostrte, vendar slabo vzdrževane in še slabše povezane z drugimi. Tudi večji del podatkov, ki jih zbirajo informacijske službe, lahko' izkažemo, območno vsaj na nivoju občine v SFRJ. Podobne možnosti pa so na voljo še za manjše teritorialne enote. V SR Sloveniji je sedaj približno 9000 prostorskih enot (popisnih okolišev). že danes imamo mo- gočno sredstvo (RTE, ROTE), ki ga lahko uporabimo kot nosilca različnih agregat0v za teritorialno izkazovanje, mikroanalize ter mikroplaniranje. Menim, da je uporaba agregatov, zbranih za popisne okoliše, za večino strokovnih planskih nalog že prepodrobna, zadošča pa prav gotovo. Neka- tere podatke zlasti tiste, ki so vodeni kot evidence, lahko v SR Slove- niji izkažemo· že po hišah in bivalnih enotah.** Z uporabo skupnih osnov družbenega sistema informiranja (DSI) lahko do- ločimo ter povežemo v popisnem okolišu ali drugi teritorialni enoti vse, kar je podatkovno vezano na zgradbo z naslovom. Seveda ne pomeni veliko dohodek npr. Zlatoroga za popisni okoliš, mogoče pa so zanimivi njegovi dimniki ali poraba tokovine v tem popisnem okolišu. že na tehnični kon- ferenci v Kranju smo pokazali nekatere poti in smo se razumeli. Nekaj skupnega smo tudi uresničili (ROTE kot dopolnilo RTE), žal pa pri nas- lednjih korakih zaostajamo. Evidence nepremičnin gredo pri modernizaci- jah še vedno ločeno pot. Obljube za bližnjo prihodnost se pri predlaga- nih rešitvah praviloma odmikajo zaradi cene, ki je ob izredno "kompleks- nih" pristopih previsoka, pa se hitro dogovorimo za novo metodološko de- lo in zadevo preučujemo dalje. 2. Nekatere družbene zahteve Razvoj služb OSI pa tudi delovanja drugih pooblaščenih zbiralcev podat- kov v smeri teritorializacije, decentralizacije in dekoncentracije, je bila pomembna strokovna in politična naloga. Za take enote kot so socia- listične republike in pokrajini ter tudi občine, zbirajo redkokje na sve- tu toliko podatkov ali izvedenih računov, materialnih bilanc, itd. Ven- dar bi lahko hitro začeli pretiravati. Občina je tudi že "izračunljiva" glede izvoza in uvoza, glede kadrov in zaposlovanja itd. Obstaja velika nevarnost,*** da bodo taki računi poleg povečanega administriranja pog- lobili razlike in omogočili razvoj takih novih načrtovanj, ki niso stro- * 61000, YU, Ljubljana, Zavod SR Slovenije za statistiko dipl.ing.geod. direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Prispelo za objavo 1982-09-27 ** Prav te dni pripravljamo možnost enotne identifikacije bivalne enote (stanovanja). Kombinacija popisnih podatkov iz leta 1981 (stanovanja) ter nekatere druge evidence naj bi omogočile v drugem letu tudi ses- tavo energetske kartice po bivalni enoti (gospodinjstva). *** Tovarišica Milka Planinc je na posvetu v okviru Zagrebškega jesens- kega velesejma ugotovila, da imamo sedaj skoraj totalno regulacijo eko- nomskih tokov na račun ukrepov zvezne vlade in skupščine. 158 GV 26 (1982) 3 1 1 1 kovna in politično primerna, če se vzporedno ne bodo razvijali sistemi globalnih družbenih računov, bilanc in projekcij razvoja, torej enot- nost in celotnost sistema informacij. Koliko je določeno podjetje občin­ sko ali drugačno, izvemo takrat, ko je v težavah in govorimo o republiš- ki sanaciji, ali o zveznih sistemskih ukrepih v njegovo korist. Po drugi strani pa glede fizičnih - geografskih lastnosti teritorija oziroma komparativnih prednosti ali omejitev v SFRJ nimamo enotne me- todologije primerljivosti, kompatibilnosti ali harmonizacije nasploh. V SR Sloveniji lahko vse prebivalce razvrstimo v okoli 7.600 teritori- alnih enot, to je statističnih okolišev ne da bi zanje vedeli, koliko je pozidanega, koliko je njiv, obdelovalne zemlje in kakšni so drugi fizični kazalniki. Tako tudi v SFRJ ne dajemo dobrega podatka, koliko obdelovalne zemlje imamo, koliko pa je neobdelane. V zadnjih treh letih smo slišali čudovite izjave: od enega milijona ha do 340.000 ha neobde- lanega plodnega zemljišča; za te podatke ne odgovarja nihče, imajo pa velik pomen in odmev doma in v svetu. Pomemben razlog za tak vsebinsko neharmoničen razvoj potrebnih zalog podatkov je tudi v tem, da po novi ustavni ureditvi nekatere službe niso oskrbele podatkov za vse območje Jugoslavije, čeprav so imele takšne možnosti. še več, tako kot pri ne- katerih družbenih dejavnostih, smo pozabili na reintegracijo podatkov in procesi ne gredo več v smeri harmonizacije ali integracije, marveč stagnirajo (geodezija). Planskim zahtevam služijo različne službe različno, geodezija ter bolj fizično prostorske stroke (informacijske službe) se težko lotijo zlasti bilanc, pri t~m pa prav zaradi tega §epa osnovna evidenca - tudi vzdr- ževanje individualnega podatka, saj so združeni podatki - bilance - pre- gledi tudi kontrola individualnega. 3. Skupne osnove OSI in geodezija Evidence nepremičnin so lahko dobro definirane v fizičnem smislu ter teritorialno obstojne in razumljive. To bo veljalo, če jih ne bomo pre- dimenzionirali v otokih in zamenjali homogenosti v SFRJ in SRS in če jim ne bomo določili skupnih osnov. Lahko so organizirane kot skupna baza podatkov, samo da iz nje lahko dobimo statistično posploševanje ter mož- nost kombinacije postopkov za pridobivanje, polnjenje in vzdrževanje teh baz podatkov. Ni pričakovati, da bomo le z upravnimi postopki, prijavami in odjavami, potrdili vse v zvezi z interesom občana, vzdrževali to evi- denco. Brez globalnega interesa družbe in strokovne intervencije nadgrad- nja ni mogoča, družbeni interes po vzdrževanem podatku je objektivnejši od občanovega. Zakon o družbenem sistemu informiranja (zvezni) ter osnutek republiške- ga uvajata tudi določilo o skupnih 6snovah OSI. Določila so zelo obšir- na in še slabo razdelana, vendar jasna v koncptu in glede funkcij.* Omo- gočila naj bi organizirano izgradnjo lastnih in družbeno usklajenih baz podatkov in povezovanje informacijskih sistemov različnih subjektov pla- niranja in informiranja. Navedimo nekatere najpomembnejše: - usklajeno planiranje informacijskih potreb ter razvoj informacijskih sistemov oziroma izvajanje dejavnosti na področju OSI; - enotne evidence, registri, enotn8 baze podatkov in programi statistič­ nih raziskovanj; - standardi (enotni); * Skupne osnove OSI in njihovo spoštovanje, to je samo razvoj pravil za izgradnjo informacijskih sistemov, ki smo jih večkrat objavili. Osnu- tek zakona o OSI je v skupščinski razpravi že v oktobru 1982. GV 2 6 ( 19 8 2) 3 159 enotn~ metodologije zbiranja, obdelovanja in izkazovanja podatkov; - katalogi podatkov, Poleg tega so skupne osnove še skupni registri, programi statističnih, za vso državo (in republiko) pomembnih raziskovanj, šifranti in nomen- klature, metodologije, definicije, identifikacije. Veliko skupnih osnov (standardov) je potrebno pospešeno določiti, kar je prvi pogoj tudi za uspešno reševanje enotnih evidenc nepremičnin v SR Sloveniji ter njihovo širšo uporabo. 4. Temeljne naloge geodetske službe (pričakovanje) Geodetska služba v SR Sloveniji ima zelo pomembne naloge. Zlasti veliko pričakujemo pri povezovanju svojih evidenc z drugimi oziroma, da nare- di več na področju standardizacij metodologij, skratka za tiste skupne osnove, ki ji po naravi stvari ali stroki pripadajo, ter za tiste, kjer so lahko strokovni problemi, vendar lahko geodezija da pobude za njiho- vo reševanje (robna področja, ki so ob evidenci nepremičnin praktično pravilo). Kot smo večkrat pisali, gre predvsem za dve nalogi: l. Omogočiti skupne osnove za teritorializacijo oziroma točnejšo loka- cijo nepremičnin v realnem prostoru na skupnih osnovah. Velik korak, ki še ni dokončen, je bil na tem področju narejen z ROTE. Del kora- ka se nadaljuje: določiti ter omogočiti lokacijo, teritorializacijo evidenc drugih služb (ne geodetskih). 2. Pridobiti (organizirati pridobivanje podatkov) iz novih virov ter na- činov z robnih področij, kjer so podatki oziroma evidence izraženi zlasti kartografsko. Manjkajo predvsem fizične lastnosti prostora (tal, grajene danosti). Tu se vključuje tudi možnost izdelave osnov za povezovanje prehranskih in zemljiških bilanc, spremljanje razvo- ja trendov v zvezi z nepremičninami (vsaj stavba in zemljišča) ter nekatere reliefne karakteritstike. Naloga je rešljiva samo v sodelovanju z drugimi informacijskimi služba- mi. Mostovi s statistiko so postavljeni. Planske službe imajo planske metodologije in zahteve za tekoče (ažurno)* vzdrževanim minimumom kazal- nikov. Nujno pa je, da poleg vseh, ki bodo v svojih funkcijah združevali svoje potrebe po podatkih ter sodelovali pri graditvi baze podatkov o nepremič­ ninah (sodišča, stanovanjski SIS, kmetijci, gozdarji itd.) sodeluje tu- di planerska stroka z vseh vidikov (gospodarski, social~i, prostorski). Verjetno bo tudi za tako delo potrebno dati pobudo v geodeziji. Izkušnje v statistiki kažejo, da moramo pobude za interdisciplinarno de- lo dati mi in ne uporabniki. Ob tem pa na kratko omenimo naslednje baze podatkov o nepremičninah (evidence): mora omogočiti veliko uporabnikom čimveč podatkov, ki zadevajo njihovo delovanje (upravno, strokovno, plan- ski in statistični vidik). Sistemski pristop zahteva, da se precej časa porabi za določanje funkcij uporabnikov, ki jih bodo podpirali iz te ba- ze podatkov. Iz funkcij planiratj. aplikacije in iz njih zaloge podatkov. Seznam funkcij ter aplikacij bo omogočil tudi vzporedno izgradnjo banke metod (software). To je najtežja faza, vsebinsko in drugače, vendar je nujna. * Ažuriranje pomeni v francoščini tekoče, dnevno spremljanje (tudi de- žurni je izpeljan iz te besede). Če kako zadevo vzdržujemo letno smo lahko že srečn~, zato tega izraza ne bom uporabljal. 160 GV 26(1982) 3 f 1 1 i 1 5. Skupne izkušnje geodetske in statistične stroke Razvito sodelovanje ima nekatere uspehe, največje v SFRJ, pa tudi med- narodno. Žal pa bodo kot kaže, tudi v projektu teritorializacije pretež- no obdelani podatki statistike, zelo malo podatkov pa je iz geodetskih virov (fizičnih podatkov). Pričakujemo, da bo to v tem planskem obdobju razvoj bolj harmoničen, zlasti pa, da borno s skupnimi rešitvami prisot- ni tudi v SFRJ. Nekatere razloge zakaj ne napredujemo še hitreje, so navedli drugi refe- renti, nekatere pa navajam: l. Konceptualna nemoč, pomanjkanje splošnega in strokovnega znanja teo- rije informatike ter ekonomske logike. 2. Splošno naštevanje problemov na načelni ravni, kaj nismo storili, kaj je pred nami. Pomanjkanje sistemskega pristopa. 3. Nerazumevanje vloge standardizacije uporabe strokovnih osnov ter do- ločanje minimalnih zahtev. 4. Preveliki apetiti po totalni, globalni s tem pa neizvedljivi eviden- ci! (Tudi drugje bodo vse podatke naslonili na parcelo. Zakaj le, če jih na tem nivoju ne potrebujemo?) 5. Precenjevanje same avtomatizacije in računalnikov. še vedno ne vemo, ali je obdelovanje zemljiškega katastra na "on line" principih vse- binsko in ekonomsko izvedljivo. 6. Premalo strokovnih izvajalcev. Posebna nevarnost je v tem, da že vemo, da nekaterih zadev ne bomo ne konceptualizirali ne izvedli v bližnji prihodnosti (da to ni mogoče), pa jih vseeno načrtujemo, obljubljamo, podrejamo ter že iščemo izgovo- re zakaj nečesa nismo mogli storiti. Statistična informacijska služba i~a svoje naloge in zahteve. Že dolgo delamo in čakamo, da bi uredili tudi podatke o fizičnih lastnostih pro- stora in drugem. Popisi vsakih 10 let za zgradbe so premalo za tisto, kar pričakujejo drugi od službe. Statistično spremljanje in planiranje letine ter prognoze žetve so sko- raj nemogoče brez realnih podatkov o izrabi tal (land use). V prihodnje borno za to morali uporabiti tudi alternativne tehnike (LANDSAT) ,telede- tekcija. 6. Predlogi Treba je določiti nekatere skupne osnove, ki bodo kratkoročno in dolgo- ročno pomagale reševati sisteme evidenc v geodeziji. Obstoječe skupne osnove je nujno potrebno prevzeti. Na primer EMŠO v zemljiški kataster in zemljiško knjigo, to lahko traja več let, ni pa sploh sporno kot na- loga. Določiti za civilne pravne osebe ter družbene pravne osebe njiho- vo matično številko in jih prav tako vnesti v omenjeno evidenco. Podob- no je treba razviti tak sistem, da geodezija da v druge evidence svoje standarde. Ti so zlasti koordinatni in lokacijski. Ali tu ne moremo bolje napredovati? Potrebujemo (hitro) enotno identifikacijo za nepre- mičnino, podobno kot jo ima občan (EMŠO) ali družbena pravna oseba vre- gistru organizacij in skupnosti(rnatična številka). * V času, ko se izgublja zaradi neurejene lastnine v okviru "agrobiznisa" v Sloveniji ogromne površine, koncipirajo ogromne baze podatkov za leto 2000 - vse na parcelo. GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 161 Zakaj to ne bi bil centroid? V zgodnjih sedemdesetih letih smo ga uza- konili znanstveno in strokovno. Ima vse dobre lastnosti: identifikacija je enolična, istočasno pa pomeni še govorečo šif~o. Začnimo z zgradbami; Ljubljančani so že začeli (Urbanistični inštitut SRS). Centroid stavbe v funkciji enolične identifikacije nepremičnin (matična številka nepren;iičnine) X -------------------'---------v Izhodišče za občino 1 (Yi, Xi) 3 5 1 1 občina 6y šifra t ::,. I (Xi, Yi) Yc = Yi + /', Yc ; Xc = Xc + /', Xc TB. 19820926 5 3 tip klasifikacija že samo narisani hiši lahko da geodet centroid na karti, podrtija ga lahko še ohrani. Povezovanje s hišno številko je možno; hišna številka postane samo eden od znakov, ki se spreminja. Vsaki občini je treba do- lo.čiti koordinatno izhodišče Ii (y i 1 x i) v Gauss-Krtigerjevem sistemu. Trlmestna šifra občine določa tudi koordinate pomožnega izhodišča, ko- ordinati x in y imata po pet mest, lahko dodamo še tri mesta za klasi- fikacijo nepremičnine. Bistveno je, da se čimprej odločimo. Ljubljana je edina, ki je konsekventno izvedla že digitalizacijo, kaj bo če bo jutri drugače v Mariboru. Ali naj ponovimo napake, ko smo pred deseti- mi leti vprenekateriobčini delali drugačne registre prebivalstva,ker so se medtem republike, pokrajini in federacija še usklajevali. Sedaj pa zelo drago vežemo in popravljamo v naših evidencah tisto, kar ne bi bilo potrebno, če bi bili pravočasni. Predlog za uvajanje centroida (vsaj standarda) je predlog za del skup- nih osnov, čas je tak, da je bolje določiti en standard kot nobenega. Poleg tega drži pravilo, da bo prvi izdelovalec določil tudi standard, tudi to je možnost. 16 2 GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 S takim povezovanjem in standardi bomo imeli veliko dela, vendar tudi velike uspehe pri uvajanju skupnih osnov, to pomeni v bistvu povezova- nje evidenc v različnih prostorih, preslikovanje iz realnega geografs- kega prostora v gospodarskega, socialnega in podobno, z realnimi podat- ki. To pomeni možnost sestave takih baz podatkov, za katerimi današnji planer v svetu "hrepeni", podporo razvoju planiranja, boljše odločanje in spremljanje planov. Bistveno pa je, da naloge rešimo enotno in pravočasno. Standard in me- todologije pa morajo biti narejeni takoj, ko smo se odločili za kako evidenco skladno v SRS in SFRJ. še več, nekatere standarde DSI bi mora- li razvijati tudi za korak naprej. Geodetska služba ima nekatere pomembne prednosti, zlasti v svoji pros- torski razvejanosti, marljivosti kadrov in še realen stik s terenom. Lahko je uspešna zaradi tehnik, ki jih razvije ter ponudi drugim (tele- detekcija, kartografija). Vendar mora svoje standarde usklajevati v SRS in SFRJ. Predloga, ki ju danes prilagamo, smo že posredovali statistič­ nim službam v SFRJ. Mislimo, da bodo ti predlogi v določeni meri tudi uzakonjeni v pričakovanem zveznem zakonu o registru teritorialnih enot v SFRJ. GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 163 Janez KOBILICA* KRITIČNO RAZMIŠLJANJE O KOLIČINI IN KVALITETI PODATKOV, KI NAJ SE VO- DIJO V EVIDENCAH O NEPREMIČNINAH, O NJIHOVEM POVEZOVANJU IN UPORABNOSTI Osnovna tema letošnjega geodetskega dneva je enotna evidenca nepremic- nin. Izbrana je bila zaradi aktualnosti. Pri tem se zastavlja vrsta vprašanj. Zakaj je problematika enotne evidence nepremičnin aktualna te- ma (sociologi)? Kaj naj bi enotna evidenca nepremičnin evidentirala in kako (pravniki, geodeti)? Kdo in kako naj bi to evidenco uporabljal (službe, potencialni nosilci evidence)? Kje in kako naj bi bili podatki o nepremičninah zbrani in na razpolago uporabnikom (predvideni uporab- niki)? Kdaj neki se bomo resno lotili zbiranja in obdelave podatkov o nepremičninah ter koliko časa in sredstev potrebujemo za zbiranje takih podatkov (delegati, novinarji)? Tema je torej res aktualna in v naši družbi se o njej mnogo razpravlja. Težko je v enem referatu obširneje analizirati družbene potrebe, zara- di katerih je enotna evidenca nepremičnin postala aktualna tema. Ven- dar je za definiranje podatkov, ki naj bi jih enotna evidenca nepremič­ nin vsebovala, treba ugotoviti družbene potrebe po taki evidenci. Za to bo seveda potrebno temeljito interdisciplinarno delo širšega kroga lju- di. Namen mojega referata je le opozoriti na podlagi dosedanjih izkušenj na nekatere dileme. O nepremičninah se v Sloveniji in Jugoslaviji že sedaj vodijo mnoge evi- dence v razne namene. V Sloveniji obstaja samo o zemljiščih 16 vrst predpisanih evidenc.Zem- ljiški kataster in zemljiška knjiga evidentirata vsa zemljišča, a le omejeno število podatkov, predvsem lastništvo in vrsto rabe. Različne planske in urbanistične evidence večinoma zajemajo vsa zemljišča, a le s splošno definicijo, za katera zemljišča gre, in s specifičnimi podat- ki, predvsem čemu naj ta zemljišča v bodočnosti služijo. Poleg tega obstaja vrsta specifičnih evidenc o določenih zemljiščih, na primer o gozdovih, usmerjenih kmetijah in podobnem, ali pa o zemljiščih, ki jih upravljajo posamezni uporabniki. Vse te evidence le težko primerjamo med seboj, kadar želimo dobiti širše podatke o kakšnem zemljišču. Še slabše je stanje na področju evidence zgradb. Edina evidenca, ki za- jema vsaj približno ves slovenski prostor, je evidenca hišnih številk. V njej pa seveda manjka veliko število zgradb, ki se uporabljajo le v gospodarske namene, v katerih nihče ne stanuje in niso sedež tozda, ozda ali podobnega in zato nimajo hišnih številk. Ta evidenca tudi ni- ma nobenih podatkov o zgradbah, razen njihove lege, Poleg nje pa obsta- jajo druge evidence, ki so sestavljene za strogo določene namene. Evi- dence stanovanj v družbeni lastnini vsebujejo prek 100 podatkov o vsa- kem stanovanju, bogato prikazujejo fond družbenih stanovanj, vendar so celo za potrebe stanovanjskega gospodarstva pomanjkljive, ker stanovanj v zgradbah, ki so v lasti občanov, ne zajemajo. Zgradbe za gospodarske potreb~ so v evidencah osnovnih sredstev delov- nih organizacij za družbeni sektor, privatni sektor pa je evidentiran na drugačen način pri upravah za družbene prihodke(davčnih upravah). * 62000 YU, Maribor, Geodetska uprava dipl.ing.geod.,direktor Geodetske uprave Maribor Prispelo za objavo 1982-09-17. 164 GV 26(1982) 3 Rudno bogastvo je evidenti~ano na raznih kartah geoloških raziskav,de- loma v planskih ali včasih tudi že urbanističnih dokumentacijah. Poleg tega so ponekod evidentirana ekološka stanja,onesnaženje, posebno zava- rovana območja in podobno. O našem prostoru vemo torej kot celotna družba veliko. Težko pa je do- biti popolnejši pregled in dostikrat tudi konkretne odgovore na vpraša- nje, kaj vemo o določenih zemljiščih. Vsi ti podatki so na različnih mestih, različno obdelani, dostikrat težko primerljivi. Vsaka evidenca zase služi določenemu namenu ali stalnim potrebam določene organizacije ali službe, ne dajo pa popolnejšega pregleda nad stanjem na nekem zem- ljišču. Kakšne pa so družbene potrebe po podatkih o zemljiščih? Na videz je od- govor preprost: družba potrebuje posamezne podatke za posamezne organi- zacije in službe, ki jih večinoma že ima, in kompleksne podatke o pro- storu za širše družbene potrebe, ki jih še nima. Vendar dosedanje iz- kušnje kažejo, da je širše družbene interese težko natančneje definira- ti in še teže uveljaviti v praksi. Potreba po kompleksnejših podatkih o prostoru se je kot širša družbena potreba že večkrat pokazala. Planira- nje ljudske obrambe, davčna politika, urbanizem, vse to so področja,na katerih ni možno resnejše delo brez kompleksnejših evidenc o prost6ru. Na teh področjih v naši družbi delujemo že desetletja; zakaj torej še nimamo enotne kompleksne evidence o prostoru, čeprav gre za nedvomne širše interese? Odgovorov na to vprašanje je več. Prvič je treba poudariti, da to ni samo jugoslovanski problem, ampak je to problem tudi v najrazvitejših državah na svetu. Kompleksna evidenca o prostoru je tehnološko zelo zahtevna in zato tudi draga. Poleg tega je možna le v zelo dobro organizirani družbi z visoko stopnjo standardi- zacije podatkov in spoštovanja teh standardov. Standardizacijo podatkov pa je laže doseči za obstoječe pojave kot za predvidena nova stanja, to- rej je običajno konzervativna. S tem pa postajajo tudi kompleksne evi- dence o prostoru konzervativne in zato le slabo uporabne, na primer za planiranje, ki je glavni uporabnik takih kompleksnih evidenc. To se do- gaja seveda le v tehnološko najrazvitejših družbah, v naši družbi pa še nimamo razčiščenih nekaterih osnovnih standardizacij podatkov, ki bi o- lajšale redno zbiranje podatkov za tekoče poslovanje in kratkoročno pla- niranje. Naša družba je še vedno družba v razvoju. Zaradi hitrega razvoja zaosta- jamo v registriranju sprememb. Družba je usmerjena predvsem v razvoj in manj v pregled in registracijo minulega dela. Le v obdobjih reform in večjih predvidenih družbenih sprememb se usmerjamo tudi v registracijo minulega. Ta splošna družbena usmerjenost dostikrat povzroča, da plani- ramo vsako gradnjo tako, kot da bomo gradili v nedotaknjeni naravi. To zveni naivno, vendar pa lahko navedem konkretne primere: Premoženjsko- pravno in deloma tudi v nekaterih vzporednih funkcijah še vedno niso do- končane te gradnje samo v Mariboru: hidroelektrarna Drava 2, avtocesta Maribor-Celje in še vrsta drugih objektov. Ta nedokončanost povzroča vrsto tehnoloških težav, nezadovoljstvo občanov in tudi ekonomsko breme. Problematika kompleksnejše evidence prostora zato nastopa predvsem vre- formnih obdobjih uresničuje pa se s težavami v obdobjih konjunkture. Slo- venska družba je ta problem razmeroma ostro zastavila v obdobju 1965-68. Uresniče~je teh zahtev pomeni bogat kartografski fond, izdelan v letih 1968-1980. Današnja situacija zahteva več. Ne gre več le za grobe karto- grafske prikaze stanja v prostoru. Višja kvaliteta, ki jo potrebuje da- našnja družba, so prostorski podatki, ki bodo omogočali racionalizacijo upravnega poslovanja, kontrolo izvajanja planov in dogovore o prihodno- sti prostora med vsemi zanj zainteresiranimi subjekti. Naloga izdelati enotno evidenco nepremičnin torej ne more biti naloga izdelave baz po- datkov za dolgoročno planiranje (čeprav je deloma lahko), ampak predvsem GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 165 za sporazumevanje med subjekti odločanja v prostoru ter za poslovanje organizacij in služb, ki se ukvarjajo s prostorom. Kateri podatki in kako obdelani naj bi torej prikazovali nosilca enotne evidence nepremičnin? Da bi laže odgovorili na to vprašanje, bi si mora- li pomagati z analizo, kako in za katere namene se v praksi uporabljajo podatki obstoječih evidenc. V referatu seveda ni možno podrobneje anali- zirati načina uporabe vseh evidenc, zato bom navedel le grob pregled na- čina uporabe najbolj kompleksnih in zato zanimivih evidenc. Zemljiški kataster in zemljiška knjiga v praksi že danes delujeta kot enoten evidenčni sistem. Zemljiški kataster definira del zemljišča is- tega lastnika in vrste rabe kot prostorsko enoto v grafični in računal­ niški obliki (parcela), zemljiška knjiga pa evidentira lastništvo na tem delu zemljišča. Obe evidenci sta pravno in delovno povezani in ne moreta delovati ena brez druge, čeprav sta organizacijsko ločeni. Na- tančnejši pregled rabe obeh evidenc v kratkem referatu ni mogoč, saj sem v posebnem referatu na 16 straneh naštel skoraj 100 različnih vrst uporabe, za katere se danes uporabljata obe evidenci. Gre za ta področ­ ja: V upravnih postopkih pri upravnih organih se izdajajo potrdila, izpisi in izrisi iz obeh evidenc v namene: - premoženjskopravne zadeve, - urbanistične in gradbene zadeve, - komunalne zadeve, - gozdarstvo, - kmetijstvo - notranje zadeve, - ljudska obramba, - varstvo udeležencev NOV, - davčne zadeve, - inšpekcijske službe. Pri vseh teh postopkih gre predvsem za definicijo zemljišča in lastni- štva na tem zemljišču. Podobno se uporabljajo podatki tudi v postopkih in delu interesnih skup- nosti, kadar je podatek o zemljišču in lastniku pomemben za določene po- stopke, predvsem pri naslednjih interesnih skupnostih: - zdravstvena skupnost, - skupnost otroškega varstva, - skupnost socialnega skrbstva, - skupnost za zaposlovanje, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - stanovanjska skupnost. Podobno uporabljajo podatke zemljiškega katastra in zemljiške knjige so- dišča v postopkih, v katerih sta lastništvo ali lega zemljišča za razpra- vo pomemben podatek. Poleg tega sta obe evidenci ali ena izmed njih osnova za izdelavo dru- gih evidenc, na primer: - kmetijska zemljišča, - gozdna zemljišča, davčna obveznost občanov iz nepremičnin, - gozdovi, - vode, - zavarovana območja, katastri rezervoarjev in cistern vnetljivih tekočin in plinov itd. Kataster in zemljiška knjiga sta osnova za druge evidence povsod, kjer evidence obravnavajo pravice ali obveznosti, ki izvirajo iz lastništva v zvezi z lego zemljišča.Dosti manj pa so ti podatki uporabni pri plani- ranju ali urbanističnem načrtovanju, kjer so poleg lege lastništva in 166 GV 26(1982) 3 t 1 l 1 načina uporabe bistvene še druge lastnosti zemljišča, ki pa jih ozko sestavljeni evidenci ne dajeta. Vendar tudi pri planiranju že uporablja- mo določene podatke in kartografske preglede teh evidenc. Kljub tem po- manjkljivostim pa lahko ugotovimo, da se obe evidenci uporabljata za veliko več namenov, kot sta bili izdelani. Vzroki so predvsem tile: l. Evidenci nedvoumno definirata zemljišča in lastnika. 2. Urejen in vsaj relativno ažuren~je sistem vzdrževanja. 3. Določen in organiziran je nosilec evidenc (geodetska služba in te- meljno sodišče). 4. Evidenci imata dolgo tradicijo delovanja. Kot naslednji primer vzemimo evidenco o prostoru, sestavljeno kot osno- vo za prostorski del družbenih planov za obdobje 1981-85. Evidenca ne- dvomno pomeni novo kvaliteto. Široko zasnovana prikazuje na osnovi enot- nih kazalcev zelo mnogo bistvenih elementov v prostoru, pomenila je nuj- no in dragoceno osnovo za izdelavo srednjeročnih planov ter je presenet- ljiv izraz sposobnosti služb, da so kljub zelo pomanjkljivim podatkom in organizacijskim težavam v kratkem času zbrale razmeroma dobre-podat- ke za izvedbo kompliciranih nalog. Evidenca v glavnem ne živi, se ne vzdržuje in ne služi več nobenemu drugemu namenu. Izdelana je bila za potrebe srednjeročnega plana in zdaj ne služi niti za kontrolo izvaja- nja tega plana. Naj navedem le nekaj vzrokov, ki po mojem mnenju zavira- jo nadaljnjo uporabo teh evidenc: l. Plani se spreminjajo, njihovih sprememb pa ne registriramo glede na pretekle plane. 2. Evidence o stanju in planih so premalo natančne, da bi lahko vedno služile za dejansko izvedbo planov. 3. Sistem vzdrževanja je slabo predviden. 4. Nosilec evidenc in vzdrževanja ni jasno določen, zato večinoma sploh ni organiziran za to nalogo. 5. Sistem evidenc je nov, brez tradicije in nanj nismo navajen i .• 6. V evidencah je preveč podatkov in v danih razmerah ni možno vzdrže- vati take količine podatkov. Težave s temi evidencami se kažejo celo v pripravah za izdelavo dolgo- ročnih planov, v katerih so te evidence le deloma uporabne in se morajo za posamezne kazalce v prostoru izdelati popolnoma nove (na primer kme- tijstvo, industrija). Ta primerjava je morda nekoliko pretirana, vendar delajo podobne pri- merjave tudi v tehnološko razvitem svetu. Dobro organizirane omejene evidence z urejeno službo se uporabljajo za mnogo več namenov, kot so sestavljene. Zelo kompleksne evidence, ki so sestavljene za določen namen, komaj služijo temu namenu in odmrejo, še preden lahko ugotovimo, ali ta namen dosegamo ali ne. Kako torej organizirati enotno evidenco neprem1cn1n in čemu naj služi? Kateri podatki in kako obdelani naj bodo osnova take evidence? Odgovor na ti dve vprašanji se je deloma že izoblikoval v dosedanji praksi in raziskavah, deloma ga želimo dobiti na letošnjem posvetovanju, treba pa bo tudi še precej raziskovalnega in zakonodajnega dela. Nedvomno mora služiti enotna evidenca nepremičnin širšim družbenim po- trebam, to je nalogam, ki jih opravljajo različne organizacije in orga- ni. Uporabljati se mora predvsem za tiste družbene potrebe, za katere danes še nimamo ustreznih evidenc s tega področja. Istočasno pa moramo tej evidenci brez preveč truda prilagoditi vse tiste posamične doseda- nje evidence, ki služijo le omejenim, a družbeno nujnim ciljem, ali pa mora nova evidenca nadomestiti te dosedanje evidence. Organizacija enot- ne službe, ki bi dajala družbi vse podatke o nepremičninah, je v seda- njih razmerah najbrž nemogoča. o vsakem stanovanju vodimo prek 120 po- _datkov, o občanih v različnih evidencah v zvezi z zemljis~i in zgradba- mi več deset podatkov, o zemljiščih samo v ~emljiškem katastru in zem- ljiški knjigi prek 30 podatkov, poleg tega se vodi o zemljiščih v posa- GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 167 meznih evidencah še na desetine specifičnih pod~tkov o geologiji, meteo- rologiji, pravnih režimih in podobnem. Nekateri izmed teh podatkov se vodijo večkrat, drugi so morda neuporabni,a večina podatkov je v posa- mezni evidenci potrebna le za določen namen, ki mu evidenca služi. Ven- dar lahko definiramo vsaj nekatera skupna izhodišča, ki naj bi jih upo- rabljale vse evidence. l. Vsem evidencam je skupen prostor. Če bi bil prostor v vseh evidencah enako definiran, bl jih lahko med seboj primerjali vsaj v prostoru. 2. V večini evidenc je pomembno, kdo ima na zemljiščih pravico rabe ali druge pravice razpolaganja ali omejevanja rabe. Če to vemo, lahko za vsak prostor dobimo zainteresirane fizične in pravne osebe, če jih seveda v vseh evidencah enako definiramo. 3. Vse evidence naj bi bile tehnično organizirane tako, da bi bili nji- hovi podatki hitro in pregledno dostopni. Enotna evidenca nepremičnin naj bi torej omogočala enotnost in s tem pri- merljivost podatkov o nepremičninah in seveda dajala tiste podatke, ki jih potrebuje širok krog uporabnikov in dovolj pogosto. Za službo, ki bo vodila enotno evidenco nepremičnin, se torej postavlja- jo predvsem tri osnovne naloge: l. zbrati in vzdrževati podatke, ki pomenijo splošno uporabno definicijo za del prostora (parcele, karte,koordinate?), in jih dajati kot obvez- no osnovo za definicijo prostora vsem ostalim organizacijam in služ- bam, ki evidentirajo prostor; 2. izdelati določene podatke o prostoru, ki jih potrebuje širok krogu- porabnikov zelo pogosto,jih zbrati v okviru enotne evidence nepremič­ nin ter jih redno vzdrževati in daj ti vsem uporabnik.om; 3. sestaviti dobro evidenco vseh evidenc o prostoru. Verjetno je strokovno in organizacijsko za to najprimernejša geodetska služba, kar potrjujejo tudi naše in svetovne izkušnje. Geodetska služba se s problemom definicije prostora že ukvarja in ima nekaj problematike že rešene, seveda pa to še ni izpeljano za vse območje Slovenije. V okviru akcije planiranja in izdelave enotne evidence nepremičnin pa mora s pravniki kot sodelavci in z vrsto uporabnikov definirati, katere podatke o prostoru in kako naj bi vodila v okviru enotne evidence nepre- mičnin. Nekateri podatki so že v dosedanji rabi nedvomno nujni. Gre predvsem za: - rabo zemljišča v ~tršem pomenu besede, kot jo vodi sedaj zemljiški ka- taster; uporabnike (lastnika itd.) nekoliko širše, kot se sedaj vodijo v zem- ljiški knjig:.; - po predpisih dovoljene in po planih predvidene vrste rabe zemljišč; - osnovne podatke o legi in vrsti zgradb, in ne le o hišnih številkah. Verjetno je tudi že sedaj jasno, da nekaterih specifičnih in številnih podatkov o posameznih nepremičninah ni možno voditi v enotni evidenci nepremičnin, na primer: - podatkov, ki so potrebni za kompletno gospodarjenje z gozdovi; vseh 120 podatkov o posameznem stanovanju, za potrebe vzdrževanja in upravljanja stanovanj in delo hišnih svetov - in podobno. Seveda pa ,morajo biti tudi v teh drugih evidencah nekateri osnovni po- datki, ki omogočajo primerjavo teh podatkov z drugimi podatki, na pri- mer enotna definicija lege objekta in enotna definicija fizične ali prav- ne osebe, ki razpolaga z nepremičnino. Namen tega referata seveda ni natančnejša obdelava problematike, ki je možna le v široko zastavljenem delu. Vendar pa je ta referat poizkus iz- bire tipičnih osnovnih problemov, s katerimi se srečujemo pri koncipi- ranju tako obsežne naloge, kot je izdelava enotne evidence nepremičnin. Nadaljnje razprave v širšem krogu bodo gotovo še bolje osvetlile pogla- vitne dileme na tem področju. 168 GV 2 6 ( 19 8 2 ) 3 UDK 347.235.11.001 (497.12) Izvirna študija Evidenca nepremičnin; teoretski vidik; Slovenija NAPRUDNIK, Milan 61 000 Ljubljana, Yu, Republiška geodetska uprava STANJE, IZHODIŠČA IN NALOGE V RAZVOJU ENOTNE EVIDENCE NEPREMIČNIN V SR SLOVENIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 26 (1982) 3,p. 140 Kot evidence nepremičnin so obravnavane evidence o zemljiščih in stavbah. Utemeljena je potreba po vzpo- stavitvi enotne evidence nepremičnin v zvezi z obliko- vanjem politike gospodarjenja s prostorom, zemljiške politike, politike obdavčenja in z racionalizacijo po- slovanja državne uprave. Podan je predlog za izdelavo operativnega programa za vzpostavitev evidence nepre- mičnin. GV - 199 Bregant UDK 347.235.11.001 Izvirna študija Zemljiška knjiga; teoretski vidik BELE, Marjan 63 000 Celje, Yu, ~emeljno sodišče v Celju KNJIŽNE PRAVICE IN KRITIČNA OBRAVNAVA ZEMLJIŠKOKNJI- ŽNIH NAČEL GLEDE· NA SISTEM ENOTNE EVIDENCE NEPREMI- ČNIN Geodetski vestnik, Ljubljana, 26 (1982) 3,p. 152 Avtomatizacija zemljiške knjige in zemljiškega kata- stra v enotnem organizacijskem in računalniškem siste- mu postavlja številna pravna vprašanja. Uvedba novega sistema brez novega zakona ni mogoča. Pri tem ne kaže zanemariti nobenega načela poslovanja zemljiške knjige priporočljive pa bi bile dopolnitve ali popravki nji- hove vsebine. GV - 200 Bregant UDK 347.235.11:711.2/.4 (497.12) Izvirna študija Evidenca nepremičnin; fizično planiranje; Slovenija BANOVEC, Tomaž 61 000 Ljubljana, Yu, Zavod SRS za statistiko PLANIRANJE, EVIDENCE NEPREMIČNIN, SKUPNE OSNOVE DSI Geodetski vestnik, Ljubljana, 26 (1982) 3,p. 158 ,1 fig. Prikazano je sedanje stanje in podana splošna ocena evidenc nepremičnin. Navedena so nekatera pričakova­ nja o vlogi geodetske službe pri zasnovi in vzposta- vitvi evidence (ali evidenc) nepremičnin ter povezo- vanju z drugimi evidencami. Podani so stvarni pred- logi za povezovalne parametre različnih evidenc (enotna matična številka občana in centroid) GV - 201 Bregant UDK 347.235.11.001 Izvirna študija Zemljiška knjiga, zemljiški kataster; teoretski vidik KOBILICA, Janez 62 000 Maribor, Yu, Geodetska uprava KRITIČNO RAZMIŠLJANJE O KOLIČINI IN KVALITETI PODA- TKOV, KI NAJ SE VODIJO V EVIDENCAH O NEPREMIČNINAH, O NJIHOVEM POVEZOVANJU IN UPORABNOSTI Geodetski vestnik, Ljubljana, 26 (1982) 3,p. 164 Evidenca nepremičnin je obravnavana kot enotna, kom- pleksna evidenca o prostoru za planiranje obrambe, davčno politiko, urbanizem in druge namene. Podan~ so nekatera načela za oblikovanje evidence nepremi- čnin. GV - 202 Bregant UDC 347.235.11 : 711.2/.4 (497.12) Real estate register; phisical planning; Slovenia BANOVEC, Tomaž Original study 61 000 Ljubljana, Yu, Zavod SRS za statistiko PLANNING, REAL ESTATE REGISTER>, COMMON BASIS FOR SOCIAL INFORMATION SYSTEM Geodetski vestnik, Ljubljana, 26 (1982) 3,p. 158 lfig. Current state and general estimation of real estate registers is presented. Some expectations about the role of geodetic service on the design of real estate register (or registers) and its registration are cited. Concrete proposalsfor connecting parameters of different registers are stated. GV - 201 Bregant UDC 347.235.11.001 Original study Land register and cadastre; theoretical view KOBILICA, Janez 62 000 Maribor, Yu, Geodetska uprava CRITICAL REFLECTION ON QUANTITY AND QUALITY OF DATA, INCLUDED IN REAL ESTATE REGISTER, AND ON TREIR COMBI- NING WITR OTRER DATA AND TREIR UTILITY Geodetski vestnik, Ljubljana, 26 (1982) 3,p. 164 Real estate register is treated as an unified, com- plex register of spatial data for planning of n:ational security, fiscal policy, physical planning, and other purposes. Some principles for design of the register are presented. GV - 202 Bregant UDC 347.235.11.001 (497.12) Original study Real estate register; theoretical view; Slovenia NAPRUDNIKm Milan 61 000 Ljubljana, Yu, Republiška geodetska uprava THE STATE, THE STARTING POINT AND THE TASKS BY TRE DEVELOPMENT OF THE UNIFIED REAL ESTATE REGISTER IN SR SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 26 (1982) 3,p. 140 The land and buildings registers are defined as real estate registers. The need for establishing of unified real estate register is proved in connection with de- sign of regional policy, taxation policy, land policy, and with improving of community and republic administra- tion. A proposal is stated initiating the elaboration of programme for establishing the real estate register. GV - 199 Bregant UDC 347.235.11.001 Original study Land register; theoretical view BELE, Marjan 63 000 Celje, Yu, Temeljno sodišče v Celju THE RIGHTS ASSOCIATED WITR REAL ESTATE AND PRINCI- PLES OF LAND REGISTER WITR REFERENCE TO TRE UNIFORM REAL ESTATE REGISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 26 (1982) 3,p.152 The automation of the land register and cadastre in a uniform organizational and computer system gives rise to many legal problems. The initiation of a new system is possible only on the base of a new land register law. No one of principles of land register would be omitted, but their completion and rectifi- cation would be recommended. GV - 200 Bregant r i 1 i f f 1 t ! ' 1 si v nj grad c gozdarstvo in lesna industrija r. o. 62380 Slovenj Gradec-Gosposvetska 4 telefon: 062/8457·1 s svojin1i TOZD-i vam nudi naslednje izdelke in storitve: SOF~TIMENTE. GOZDNEGA LESA IZOLIF'<-okna Ž.AGAN LES IGLAVCEV KLASIČNA vrata IVERNI:: PLOŠČE l~OLETE za okna OPLEMENITENE IVEHNE PL.OŠ(~[ c,·--ENc'KE- C)E~l C')("'E--.:) 1 -. ,.) : .... :;i· Sll'XOPNE OBL.OGE SUMO-suhornontažna vrata INTRO-okna OMAHICE za rolo OMARICE za platnene zavese TEF~MO-izolacijske šipe OBLAZINJENO POHIŠTVO TUF~ISTIČNE STORITVE KVALITETA, FUNKCIONALNOST IN LEP VIDEZ SO PREDNOSTI IZDELKOV LESNE9 izvaja in projektira visoke in nizke gradnje,adaptacije, rekonstrukcije, obrtna ~aključna in instalacijska dela S TOZD Gradbena operativa in cementnine Maribor, tel.št.36-151 Dravograjski zidar Otiški vrh , tel. št. 83--135, Stavbenik Prevalje, tel. št. 85"1 · 341 Graditelj Slovenj Gradec, tel. št. 842 · 171 IG EM Otiški vrh, tel. št. 83 · 231 Projektivni biro Dravograd, tel. št. 83-141 Delovna skupnost skupnih služb Dravograd, tel. št. 83 - 1 4 1 TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC 62380 Slovenj Gradec, Pohorska 6a tel. 062/842 451, telex: 33187 Proizvodni program obsega: - predelavo kož v polproiz~ode za pbutv&no industrijo, - proizvode iz gume in termoplastike ta potrebe obutvene industrije, - proizvodnjo različnih PVC profilov~ - kokos-sisal program za pohištveno in avtomobilsko industrijo, - izdelke iz poliuretana in integralne pene za avtomobilsko industrijo, - izdelke športne in zaščitne konfekciJe, - izdelke namenjene vodnim športom: jadra za surfanje, vodrii telovniki, - program medicinske kon.fekcije, ter - program prevlek za avtomobilske sede~e. SLOVENIJALES Tovarna TRISO SLOVENJ GRADEC ustanovljena 1904. leta proizvaja: ·· izdelke lesne galanterije - šolske in pisarniške potrebščine - izdelke tehnične plastike - izdelke računalniške periferije Sodoben bančni servis dinarske hranilne vloge devizni računi menjalnica tekoči računi žiro računi potrošniška posojila ljubljanska -banka Temeljna koroška banka Slovenj Gradec --------- kreditiranje stanovanjske gradnje -----~~------------ kreditiranje zasebnih gospodarskih dejavnosti občanov dinarsko in devizno kreditiranje gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti Elektro Celje, DO za distribucijo električne energije TOZD ELEKTROGRADNJE SLOVENJ GRADEC izvaja: gradbeno montažna dela na elektro napravah, elektroinštalacijska dela, projektiranje električnih inštalacijskih naprav ter distribucijskih električnih objektov, TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA SLOVENJ GRADEC izvaja: distribucijo električne energije, nadzor in vzdrževanje električnih naprav, razdeljevanje in prodajo električne energije GORENJE F E C R O SLOVENJ GRADEC proizvap: ··mlekarsko opnc-)mo ·saniietne izdelke klavniško opremo 1 ·elernenlc kuhinjske oprem(• KOMUNALNO PODJETJE SLOVENJ GRADEC opravi ju: -razne korrnmalne storitve vodovodna in toplovodna inštalacijska dela ·rnanjša qrad!Jena opnwila -ključavnič;arska dela ··kose · ------:r~--•-,4_<_, _ l__,•A;,>.,,-,,_..,._,-.~"''l'Z,.~..,C-•-.Ck~-:o4--•--•--.:- HlZL> \/F.1.1:.Bl AGOVNICA SLOVFN I Uf -. •-+, (._ t .,1 \;,,+ , '""·,, ~ V 1 (1. .;,)(:.. '" .,~,..,.J -.:.a ali je potrebno v va:;em domu in qospodinj~;tvu, boste našli v naf;i velebla~iovnici. JUG Sl VIJ KOMPAS Jugoslavija TOZD HOTELI SLOVENJ GRADEC 62380 Slovenj Gradec Glavni trg 43 Telefon : 062/841 ~ 208 dejavnosti: ·· dornač;i turizern inozemski turizem prevozi metljava ·· spominki hoteli - žičn icc · lov - inforrnaci_je UMETNOSTNI PAVILJON SLC)VENJ GRADEC Umetnostni paviljon v Slovenjem (~ radcu sezn,rnja delovne ljudi z deli likovne kulture, širl,i javnosti posreduj,:, osrednja vprašanja estetskih vred11osti, umetnosti, arhitekture, ljudske umetnosti, domače in umetnu obrti, industrijsko oblikovanje in panogP., ki ji!1 dopolnjuj(}jo. ----------------------------- , .... Droga, Delamaris, Talif; Zoruženo podjetje živilske industrije Ljubljana ~•~ pivo.varna Laško, Kolinska, ~-IF' KOLINSKA Ljubljana TOZD Tovarna za proizvodnjo sadnih koncentratov o. sub. o. SL.OVEN.J GF~ADEC DE.JAVNOST: !. GLAVNA DE.JAVNOST: Proizvodnja sadnih koncentratov, sirupov, citros baz II. STRANSKA DEJAVNOST: - Trgovska dejavnost na drobno po trgovskih strokah ·· Gostinska dejavnost - JUGOTEKSTIL ONA - ON notranja trgovina p. o. SLOVENJ GRADEC GORENJE MUTA nudi: otroška ženska In moška oblačila TOVARNA POLJEDELJSKEGA ORODJA, KMETIJSKIH STROJEV IN LIVARSKIH IZDELKOV vam s svojimi TOZD-i nudi -pol jedel J sko o rod je -kmetijske stroje -livarske izdelke TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENE V RUDNIKIH SVINCA IN TOPILNICA MEŽICA z n, soL o. P r o i z v a j a j o - svinčene in cinkove koncentrate - svinec v blokih, svinčeno pločevino,svinčene cevi in šibre vse vrste startnih aku-baterij v klasični in monoblok izvedbi: suhe neformirane, suho- formirane in konteiner - trakcijske aku-baterije za vse vrste električnih vozičkov, elektrolokomotive, elektroviličarje, čolne itd. - stacionarne aku-baterije za telefonske centrale, el.računske centre, trafo postaje, radio relejne postaje, zasilno razsvetljavo itd. - specialne startne aku- baterije za težke pogoje dela - separacijsko in flotacijsko opremo po licenci "WEMCO" ZDA - transportno opremo za lesno industrijo po licenci "SANGER & MASSIERER I