Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
President Vladimir Mauko For the Editorial Board, Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year.
sLo\>ensk<\
SLAVNA NAŠA ZGODOVINA VDOLBENA JE V KNEŽJI STOL, VZIDAN V GOSPOSVETSKI DOL, KI JE NAŠA DOMOVINA! NAJ LE TULIJO VIHARJI -V KAMEN TA JE PISANO: „SKALE NAŠE NE PODRO NE SOVRAGI, NE VLADARJI! Naš knežji stol.
Milka Hartman.
FOR A FREE SLOVENIA
Letnik — Volume IV
TORONTO, 20. SEPTEMBER 1954
Številka 9 — Number 9
SVOBODO ? KOMUNIZMU ■
Najnovejši zakoni ZDA proti komunizmu, ki so bili bolj plod politične taktike obeh strank, ki se borita za dosego večine v senatu in poslanski zbornici, kot pa plod premišljene državniške odločitve, so ponovno poživili obranavanje spornega vpračanja, ali naj uživa komunizem v demokraciji svobodo ali pa naj ga oblast prepove.
Vprašanje je toliko bolj zapleteno in odgovori tudi pri nasprotnikih komunizma deljeni, ker se mešajo razlogi teorije z razlogi prakse.
Načelno gotovo ne more biti nobenega dvoma, da ima država pravico komunistične organizacije prepovedati enako kot širjenje komunističnega nauka. Komunizem kot nauk je naperjen proti človekovi osebnosti in proti družbenem redu samem, zato ima družba po naravnem pravu pravico, da ga v samoobrambi prepove. O tej pravici morejo dvomiti samo ljudje, ki komunizma ne poznajo - niti njegovih naukov niti njegove prakse.
Nekateri naivneži so mnenja, da bi prepoved komunističnih organizacij, zlasti pa stranke, poslala komuniste v podzemlje in bi jih s tem napravila še bolj nevarne. Toda dejstvo je, da delujejo komunisti podtalno tudi tam, kjer so njihove organizacije dovoljene. V javnosti se navadno pojavljajo komunistični voditelji drugega reda Za njimi so po navadi osebe, ki jih javnost toliko ne opazi, ki pa dejansko izvajajo vso oblast nad InTivnistično dejavnostjo "Q srp srnicah iz Moskve. Celo za komunistične države same bi do neke mere mogli trditi, da res kaj odloča samo del članov komunističnih strank, ki pa same predstavljajo v primeri s celotnim prebivalstvom le neznatno manjšino. Tako bi prepoved komunistične stranke sicer povzročila, da bi postali komunisti malo bolj previdni. To pa bi bilo tudi vse. Na drugi strani je treba upoštevati, da je veliko ljudi podpiralo komunizem in njihove organizacije prav zaradi tega, ker je bil dovoljen. Sami si niso vzeli časa, da bi se o njem poučili, svarila iz katoliških virov jih niso dosegla, država ga je dovoljevala, zato niso imeli kakih pomislekov, da jih ne bi podprli, zlasti še, ker so se jim komunisti znali vedno približati pod pretvezo kake dobrodelne akcije ali pa borbe za ohranitev svobode. Da so postali nehote vaba za druge, namene, tega se mnogokrat niti zavedali niso. Vse drugače pa postane, če država komunizem, prepove. Državna prepoved je dovolj močan pečat obsodbe, ki ga bodo težko prezrli državljani, zlasti še, če podpiranje komunizma ali članstvo v komunističnih organizacijah imelo za posledico kazensko preganjanje. V tem primeru odločitev gotovo ne bo lahkomiselna, marveč storjena v zavesti posledic, ki jih more nositi.
Na drugi strani pa je tudi res, da vsako preganjanje vzbuja simpatije in more zavesti prav idealistično ljudi, da se v znak protesta pridružijo gibanju, ki pomeni na-1 čelno zanikanje idealizma.
Praktični politik bo torej moral v konkretnih razmerah pretehtati razloge za prepoved in proti ter se odločiti za rešitev, ki bolj odgovarja obči blaginji. Eden odločujočih činiteljev bo gotovo tudi politična zrelost državljanov določene dršave. Višja izobrazba prebivalstva in politična zrelost ter sorazmerno ugodne socialne razmere dopuščajo gotovo nekake-milejše državno stališče do komunizma kot pa v deželah, kjer se demokratične ustanove še niso utrdila in odločajo v praktičnem političnem življenju bolj strasti kot pamet.
Odločna pa je treba opozoriti javnost in državnike na nevarnost, da bi podjetniki izkoristili boj proti komunizmu za krinko se-
SLOMSKOVI IDEALI
Dne24. septembra bo 84 obletnica odkar je v Mariboru umrl veliki škof in Slovenec - Anton Martin Slomšek.
Prav je, da se ob tej obletnici ozremo na njegov veličastni lik kot Slovenca. Odveč bi bilo v tem kratkem sestavku opozarjati na njegovo prosvetno vzgojno delo, ki ga opravljal kot šolnik, pesnik in pisatelj, zlasti pa kot soustanovitelj največje slovenske kulturne ustanove - Družbe sv. Mohorja.
Le nekatere značilnosti naj danes povdarimo, da tem bolje spoznamo, kaj je Slomšek bil Slovencem v tisti dobi in kaj nam pomeni danes.
Slomšek je bil klicar k narodnemu vstajenju. Bil je predhodnik onih velikih mož, ki so utirali slovenstvu pota k svobodi in enakopravnosti v družbi ostalih omikanih narodov.
Slovenščina je bila v Slomškovi dobi kot omalovaževana dekla postavljena v kot. Slomšek jo je počastil tako, kot še nobeden pred njim. Postavil jo je na najčastnej-šo mesto in zabičal vsem Slovencem: „Ne bodi vas sram, da ste sinove matere Slave! Materni jezik je velika dobrota, ki smo jo od svojih starišev prejeli. Dolžni smo ga skrbno ohraniti, lepšati in svojim mlajšim zapustiti. O ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo mamo dobrega ateja klical, v katerem so me moja mama učili Boga spoznavati, v katerem sem prvokrat svojega Stvarnika častil. Tebe hočem kakor najdražji spomin mojih rajnih starišev hvaležno sposrova-ti, te ohraniti, za čast in lepoto po pameti skrbeti, v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre, Slovence učiti in želim kot hvaležni sin svoje ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi poslednja bo..."
Ostro je obsodil narodno odpad-ništvo. Kakor božja obsodba doni njegova beseda onim, ki so zatajili svoj narod in se sramujejo materine govorice. Tako-le pravi: „Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je v škodo si dela. Slovenski starši, ki slovenski znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne naučijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom zapravljajo drago domačo reč, slovenski jezik, ki so jim ga dali njihovi dedi. Podobni so tudi taki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svoje očetno gospodarstvo prodajajo, drugo pohištvo kupujejo, poslednjič pa večji del bera-
ško polico najdejo ..."........
O, ko bi Slovenci tistih dni, pa tudi naše dobe bolj cenili Slomškove besede! Koliko slovenske zemlje, ki je danes potujčena zemlja, bi nam bilo ohranjene in Slovenec bi bil na tej zemlji gospod, a je danes - hlapec! Ameriška Slo-
venija pa bi lahko bila danes domovini hrbtenica . . .
Ob Slomškovem ognjevitem in zanosnem slovenstvu se zamislimo. Biti Slovenec je ponos! In če je nekdo ponosen na svoj narod, na svoje slovenstvo, potem ne klečeplazi in ne prosi za tujo streho! Če so ga krivice, katerih ni sam kriv, ponižale, ga ponižanje sicer boli a ne zlomi. Nasprotno! Prizadeva si, da si zaceli rane, da podvoji svoje moči in ob ugodni priliki vrže tirana, ki ga davi ob tla in si ustvari svoj lastni dom.
Slomšek je bil klicar k takemu narodnemu ponosu! Narod, ki je ponosen na svojo narodnost, na svoje kulturne dobrine, na svojo preteklost, ima pred seboj bodočnost. Narod pa, ki nima več v sebi potrebnega ponosa, in se skuša vedno prilagoditi trenutnim prilikam, gre počasi, toda gotovo proti pogubi.
Zgodovina Slovencev je zgodovina borbe za obstanek. Koliko neviht je že šlo preko Slovenije? Kolikokrat smo bili že zapisani smrti, pa je to drobno zrnce med drugimi velikimi narodi le ostalo in pokazalo toliko življenske sile, da se mora zgodovinar čuditi. To je naš ponos in nam v vzpodbudo, da svojo borbo nadaljujemo do končnega cilja - svobodna slovenska država.
Škof Slomšek se pri svojem delu za slovenstvo ni zbal niti groženj. Ko mu je ob koncu njegovega življenja nahujskana nemčurska druhal s kamenjem pobijala okna na škofijski p.?ls*i je rteja': „H"' ljudje o nas mislijo kar hočejo, mi pa delajmo kakor je prav!" Vodi k cilju, ki mora biti ponos in središče vseh misli vsakega Slovenca: Svoboden Slovenec v svobodni slovenski državi! Če danes bežno pogledamo nazaj, za kratko dobo nekaj let, se spomnimo gro-žej, blatenj pomilovanja in posmehovanja, ki je letelo na vse one, ki so verjeli v lepšo bodočnost, ki je možna samo v svobodni slovenski državi. „Tudi ta je državljan", je neki „pravoverni go-rečnik" zasmehljivo dejal vpričo večje družbe in pokazal na zastopnika slovenske državne ideje v Milwaukee, Wis. pred dobrim letom. Danes si je pa osvojila slovenski državni program tudi SLS
„Naj ljudje mislijo o nas kar hočejo, mi pa delajmo kar je prav" To bodi naše vodilo v našem bodočem delu.
Slomška, ki je velik pred Bogom, prosimo, da nam izprosi prepo-trebno narodno edinost in vztrajnost, da ohranimo neokrnjene one velike svetinje, za katere je on tako vneto delal po geslu: „Sve ta vera bodi vam luč in materni jezik ključ do zveličavne in na rodne omike." Mirko Geratič
This is Slovenia
MARIBOR,
„MERAN" OF SLOVENIA.
Vaba aH stvarnost
Svobodna Slovenija iz Argentine je objavila program SLS, v katerem se je stranka postavila dokaj izrazito na stališče slovenske države, česar smo doslej pogrešali. Toda veselje nad tem znatnim, čeprav nekoliko poznim napredkom nam kalijo razne zasebne izjave in tudi komentarji (komentar Klica Triglava je bil v izlvlečku ponatisnjen v zadnji številki SD), ki dvomijo v iskrenost vodilnih osebnosti SLS pri objavi novega programa.
Ko jc bil noic, vodilni elun SLS v Torontu opozorjen na nov program stranke, je izjavil, da ta program ne pomeni nikake razlike z dosedanjo smerjo SLS v- njenem odnosu do Jugoslavije.
Iz liberalnih krogov, ki bi mogli imeti stike z vrhovnim vodstvom SLS, se slišijo izjave, češ da je bil program SLS zato bolj slovensko formuliran, da bi pomirili mlaj-
„The Slovenes, a people at present numbering in their homeland rather less than two million, settled in the mountainous north-west corner of Yugoslavia at the time of the Slav migrations about AD.. 600. The centre of this small and unique Alpine Slav civilization is Ljubljana, a delightful and most civilized, though small, capital city standing in a small plain bounded by high mountains. Slovenia is a land of small individual farms and small industrial centres such as mines and foundries, connected by railways along most of the valleys. Beyond the Rivers Drava and Mura the hills melt into the Panonian Plain. The people are mainly of the Roman Catholic faith. Literacy in Slovenia reaches almost 100 per cent of the population, and the general level of urban, rural, and domestic culture is high even by West European standards. AM who know the Slovenes regret the fact that even after the 1914—1918 war, this small people was far from entirely united . . . The history of their language, we shall see, also shews those qualities of steadiness and perserverance in the people, while their beautiful literature is often characterized by a gentle melancoly or a positive and constructive optimism which reflect further sides of the Slovene's character . . .
„Slovenian ist the language of one the oldest documents written in any Slav language, the Freising Leaves (Brižinski spomeniki), a MS. written in Latin characters and corctainig prayers, confessions, and honiilie*, b^iiive« Jo date from the s!ever.th century."
R.G.A. de Bray, B.A., Guide to the Slavonis Languages, London - New York 1951, page 363.
ško generacijo, ki je bolj izrazito | razilo v kaki izjavi, še bolj pa v slovensko usmerjena.	I dejanjih.
Ker so bili dvomi javno izraženi,
sme slovenska javnost pričakovati, da bo vodstvo SLS svoj odnos do slovenske države nedvoumno iz-
Celjan
Pobude za praznovanje dneva dela v Severni Aemiriki je dal katoličan Peter McGuire.
AVSTRIJCI SO DOBILI KOROŠKI PLEBISCIT S SLOVENSKIMI GLASOVI
I. Griinberg poroča v svoji knjigi „Die deutsche Sudostgrenze", Berlin 1941, str. 156, da je bilo med 22.000 glasovi, ki so bili oddani za Avstrijo, 10.000 slovenskih glasov.
Ob loletnici plebiscita je objavil Kaerntner Tagblatt v št. 233 (10. oktobra 1930) članek bivšega kanclerja Avstrije dr. Ignacija Seipla „Der dreifache Sinn der Kaerntner Abstimmungsfeier", ki vsebuje tudi naslednji stavek:
„Tretji razlog našega veselja je, da ne prebivajo v predelih, ki smo |ih rešili z glasovanjem, samo Nemci, da se moramo zahvaliti za uspeh glasovanja tudi glasovom Koroški zvestih Slovencev".
Čas bi že bil, da bi takemu priznanju slediti tudi rezultati: Priznanje pravice do nemotenega kulturnega življenja Slovencev na Koroškem in Štajerskem, o čemer pa ni ne duha ne sluha.
bične borbe za večje dobičke na škodo delavstva. Žal prav sedaj živimo v dobi, ko so se podjetniki brez zadostnega razloga postavili načelno proti vsakemu zvišanju mezd in drugim ugodnostim, ki jih delavci zahtevajo. Prav tako se utegne maščevati prehitro obsojanje za komunista vsakogar, ki zahteva za delavce socialno pravično udeležbo na družbenem proizvodu.
Zdi se, da zadnje protikomuni-stčne postave v ZDA niso bile narekovane po potrebah obče blaginje. Zato ni čudno, da so se proti njim izjavili ne samo ljudje, ki vodijo protikomunistično borbo, marveč tudi zastopniki protikomu-nističnih delavskih organizacij. Pa tudi provincialni vladi v Quebe-cu očitno nedostaje nekoliko državniške modrosti v odnosu do delavstva.	dreš
POUK ZA NOVODOSLECE
V JEZIKU IN DRŽAVLJANSTVU
Ta pouk se nudi v večini naselbin po celi Kanadi. S pomočjo te šole se boste hitreje naučili jezika vašega občestva in si boste pridobili poznanje Kanade in kanadskega življenja.
Česar se boste naučili v tej šoli, vam bo pomagalo izvesti načrte za vašo bodočnost v Kanadi in vam bo v veliko pomoč, kadar boste vložili prošnjo za kanadsko državljanstvo.	*
Podrobnosti glede te šole morete dobiti v svojem kraju od Urada za vzgojo, krajevnega šolskega upravitelja, župnika ali duhovnika, vašega podjetnika ali od odbornikov vaše narodne organizacije.
—O—O—O—O—O—O—O—
V primeru, da živite v kraju, kjer take šole ni, morete dobiti zastonj knjige, za samostojno učenje od kanadskega ministrstva za državljanstvo: „The Canadian Citizenship Branch, Department of Citizenship and Immigration", Ottawa, Ont., Canada.
OBJAVLJENO PO POOBLAST
L U
Hon. J.W. Pickersgill, P.C.,M.P.
Minister za državljanstvo in vseljevanje.
Laval Fortier, O.B.E., Q.C.
Namestnik ministra za državljanstvo in vseljevanje
SPOMIN ŽRTVAM
T U R J A K
3 september 1. 1943.
Pred 11 leti, ob razsulu italijanske vojske, se je zaključilo prvo poglavje krvave bratske vojne na slovenskem ozemlju.
Preblizu so še nam strašni dogodki, da bi jih mogli nepristransko razčleniti, ali dvoje je danes bolj ali manj jasno: Strašno tragedijo na Turjaku sta povzročila predvsem dva momenta: 1. Pomanjkanje dobrega osrednjega vojaškega vodstva in 2. ideološka nejasnost in nerazumevanje tokov časa ter razdvojenost takratnega slovenskega političnega vodstva.
Prepričan sem, da bo zgodovina dala častno mesto številnim žrtvam komunistične revolucije. Naša naloga bodi tokrat le v iskreni oddolžitvi številnim žrtvam.
Odtrgajmo se za trenutek novemu življenjskemu okolju v katerega nas je, bodimo o tem prepričani, postavila božja Previdnost, s popolnoma določeno nalogo, ki jo imamo kot sinovi in hčere trpečega in zasužnjenega slovenskega naroda.
Za lažje razumevanje današnjega stanja v domovini moramo poseči nazaj v dobo pred drugo svetovno vojno, ko je komunistična nevarnost pod takrat značilnim imenom: kulturni boljševizem že podtalno rušila in izpodjedala narodovo zdravje prav pri koreninah in si tako utirala pot k poznejšemu dokončnemu prevzemu oblasti.
Da je bilo komunizmu vse drugo prej kot pa dobrobit in blagostanje naroda, je odveč povdarjati. Njegova rodoljubna gesla so bila zlagana; zlasti se je to pokazalo v začetku druge svetovne vojne in kasneje, ko se nemške, italijanske in madžarske horde pregazile slovensko zemljo. Takrat so komunisti z roko v roki sodelovali z gesta-povci, fašisti in madžaroni, ki so naše ljudi selili iz rodne grude v neznano in hladno tujino. Znatno manjše bi bilo številno žrtev, da ni bilo tega nesrečnega ukaza zlaganega mednarodnega komunizma in njegovih glasnikov med našim narodom! Po 22. juniju 1. 1941
t.j. po pričetku vojne med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, so komunisti sicer uradno prekinili vzajemno bratoviščino z okupatorji, ki pa je v bistvu, kakor.so dogodki kasneje pokazali, ostala enaka kot preje: narodu sovražna, izdajalska!
Ko so začele padati nedolžne žrtve, ko so začeli v množicah streljati talce, odpeljavati ljudi v internacijo in kazenska taborišča, požigati domačije, ponoči odpeljavati ljudi neznano kam, od koder jih ni bilo več nazaj; skruniti svete kraje, podirati po naših hribih in križpotih evharistične križe in druga pobožna znamenja, se je ljudstvo zaskrbljeno vprašalo; kam to vodi? še streznilo in v samoobrambi samo zagrabilo za 0-rozje in se zoperstavilo izkoreni-njencem slovenskega narod, nosilcem protinarodnega brezbožnega komunizma.
Slovenski narod je v svoji zdravi miselnosti takoj razkril komunistične nakane. V nevarnosti je bila vera ,najdražja svetinja našega naroda, v nevarnosti domovina, v nevarnosti je bil narod sam z vso svojo tradicijo in kulturo.
Ljubezen do Boga, zvestoba veri svojih prednikov in neomajna ljubezen do domovine in trpečega naroda so bila glavna gibala, ki so nagnila, družila in vezala naš narod že neštetokrat v zgodovini in prav tako odločno tudi v dneh krvave revolucije.
Nepremagani smo se - zaradi zunanje - političnega položaja, ki je bil naši samoobrambi nenaklonjen-, umaknili na Koroško, kjer smo na vetrinjskem polju doživeli še strašnejši udar, ki nam ga je tokrat zadal zapadni „zavezniški" svet, od katerega smo - naivni! -pričakovali pomoči in rešitve . . Vetrinje, kraj žalostnega spomina!
Verinje, kjer je naš narod svoj krvavi pot potil;
Vetrinje, kjer je bil bičan v o-braz za idealizem in zasmehovan;
Vetrinje, kjer je bila trnjeva krona plačilo za trud in trpljenje;
Vetrinje, kjer je slovenski narod v upu na vstajenje nosil svoj težki križ brezdomstva in bratskega preganjanja;
Vetrinje, kjer je cvet našega naroda zvest veri in domovini na križu trpljenja umiral;
Zgodilo se je, da so razorožene, sestrandane, a neuklonljive borce poslali nazaj - pri tem početju nesramno lagali -, kjer so bili zverinsko mučeni in poklani; a pomnimo, nikdar premagani! Zemlja jih je sprejela častno, kot zmagovalce.
Otroci teme so nas s svojo laž-njivo propagando prekričali, prepričali takratni svet o svojih člo-večanskih ciljih in, žal, začasno tudi uspeli..
Pribijmo enkrat za vselej: Komunizem je bil slovenskemu narodu vsiljen! In to bo nekoč priznala tudi zgodovina . . .
V neizmerno žalost je odeta s krvjo in solzami prepojena slovenska zemlja. Skrb in trpljenje spremljata naš narod že dolge desetletje. Slovenska zemlja je postala eno samo grobišče. Turjak, Grčarice, Golo, Jelendol, Krimska jama, Velike Lašče, Kočevski Rog, Teharje, Škofja Loka, Hrastnik Pohorje . . . kraji nepopisnega trpljenja in mučenja; kraji, kjer je tisoče slov. mož in fantov pre-lilo nedolžno kri. Izdani, a nepremagani borci so legli k večnemu počitu v zemljo, katero so neizmerno ljubili in neustrašeno branili
Junaki, ne objokujem vas, pač pa slavim . . .
S svojo mučeniško krvjo ste izpričali pravilnost poti. S svojim neuklonljivim zadržanjem ste nam svetal vzor. Pri vas bomo mi in zanamka i v težkih dneh življenja črpali moči, pri vas iskli prave poti .. In v tem ste, junaški borci, nam vsem nepozabni učitelji! Prav v tem je vaša neminljiva zasluga Vaše vedno živo poslanstvo, ki ga telesno sicer mrtvi, a z duhom vedno živ še neprestano vršite med nami, med našim trpečim narodom iz katerega ste izšli, kateremu ste zvesto služili do zadnjega diha in za katerega boljšo bodočnost ste darovali svoja mlada življenja.
Padli so, da smo ostali živi mi, da smo se rešili in odšli po širnem svetu kot žive priče strašnega nasilja s svet nalogo, da svet spoznamo in da on nas spozna; da seznanimo svet o našem malem narodu, ki na prostoru, kjer se srečuje romanski, germanski in slovanski svet, že tisoč let in čez vodi junaško borbo za svoj obstanek. opravlja važno poslanstvo in stoji vkljub neprestanim viharjem trden kot skala, neomajen v veri v Boga in pravico, ki se ni ustrašil cene krvi v obrambi za svoje ideale in kjer tisoči mučen-cev pričajo s svojo krvjo v zmago pravice in v vstajenje naroda izpod mrzke komunistične sužnosti.
L. Jamnik
NAMESTO VODNIKI -GROBARJI
Namesto vodniki - grobarji
V dobi, ko je Evropa dosegla višek svojega kulturnega razvoja, je bila kulturno najbolj plodna in vodilna dežele med Loire in Renom - zibelka gotske erhitektu-re, velikih srednjeveških šol, gibanj redovniških in cerkvenih reform ter križarstva. Srečno mešanje romanskega in germanskega elementa je ustvarilo vrednote, od katerih Evropa še danes črpa, v kolikor še duhovno živi.
Po drugi svetovni vojni smo doživeli ponovno poživitev krščanskega duha tako med vodilnimi politiki Francije kot tudi Nemčje, ki so stali kot vodniki v sodobno o-stvaritev ideje evropske edinosti. Predlogi Združene Evrope so dobili večino konkretnih oblik prav od dveh velikih Evropejcev, ki oba gradita na krščanstvu, od Franzosa Schumana in Nemca Ade-nauerja.
Toda na žalost francoski narod svojim vodnikom ni dorasel. Na krmilo svoje države je postavil človeka, čigar izvor - po rodu je Žid - mu delo za graditev Evrope na krščanskih temeljih vsaj otež-koča, če že ne onemogoča. Ne-orientiranost francoskega naroda in drugostranska usmerjenost njenega trenutnega vodstva sta povzročili, da so Francozi odklonili načrt Evropskega obrambnega občestva in tako onemogočili edino pametno obliko vključitve stalno na eksplozijo pripravljene Nemčije v evropsko skupnost.
Francoska odločitev proti krščanski Evropi bo gotovo največ koristila komunizma, ki mu je duhovno enotna Evrqpa mnogo nevarnejša kot še tžiko močna nemške vojska.
Kljub temu trenutnemu udarcu smo prepričani, da bo Evropa zopet našla svoj obraz, toda tokrat ne več spojitev ustvarjalnih sil romanskega in germanskega elementa, marveč ob priključitvi še slovanskega, kar na žalost sodobni Evropejci preveč pozabljajo. Mnogokrat se človeku zdi, kakor da so se sodobni politiki že odrekli slovanskemu delu Evrope, ki ječi pod komunističnim jarmom. Ker ti narodi ne morejo opozoriti nase in na svojo voljo, da hočejo biti sestavni del obnovljene evropske duhovne enote, smo toliko bolj olžni mi, da na ta nedostatek opozarjamo.	R.č.
IZ SLOVENSKEGA TISKA
„Osnovne šole morajo biti dobro
izravnane ter posvečati enako pozornost razvoju duha kot nravni vzgoji otrok", je izjavil kardinal Paul-Emil Leger iz Montreala, ko je blagoslovil katoliško šolo v Ver-dunu. Izrazil se je proti vzgojnemu sistemu, čigar edinstveni in glavni namen je razviti elektronske možgane in mehaničnega duha.
DVIGNIMO ZAKLAD!
Okrog leta 1875. Doba narodnih taborov. Vižmarje pri Ljubljani, Žalec v Savinjski dolini, Ljutomer v Slovenskih goricah, Bistrica pri šmihelu pod Peco, Žaprače pri Vrbskem jezeru. Ljudstvo zahtevalo zedinjeno Slovenijo. V Žapračah pri Vrbskem jezeru na Koroškem je bilo zbranih 10.000 ljudi. Govoril je dr. Zarnik iz Ljubljane, govorili so koroški govorniki. En narod smo, skupaj spadamo, zakaj nas ločijo deželne in državne meje? Nesmiselne so te meje. Kar je Bog združil po skupni narodnosti in po skupni materinski govorici, naj človek ne loči! Kdo je za Zedinjeno Slovenijo? - In dvignilo se je 10.000 rok! Narava je govodila, nepokvarjen narod je zahteval združenje vseh Slovencev.
Pesnik Simon Gregorčič, rojen 1. 1844, je doživel dobo narodnih taborov. In zložil je pesem o ze-dinjeni Sloveniji. Ta pesem je pravi zaklad, a še vse preveč zakopan, še vse premalo znan in premalo upoštevan. Dvignimo zaklad, priborimo himni zedinjene Slovenje mesto, ki ji gre!
Zedinjenje, svoboda! To je jedro prelepe pesmi.
Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo; naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo! Na naši zemlji tuji rod naj gost nam bo, a ne gospod!
najjasnejše paje izražena misel o zedinjenju vseh Slovencev v stihih:
Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!
Že od 1. 1848 je ideal Slovencev zedinjena Slovenija. In imeli smo pesem, naj jo imenujem - himno o zedinjenju vseh Slovencev, to je imenovana Gregorčičeva pesem „Naš narodni dom".
Toda misel o združenju, zedinjenju vseh Slovencev je bila v srcih Slovencev premalo živa. In pesem „Naš narodni dom" je bila kakor zakopan zaklad, neizrabljen in nedvignjen! In vendar bi moral in bi bil moral to pesem poznati vsak Slovenec, kajti v njej je izražen že več kot pred sto leti postavljeni ideal Slovencev - Zedinjena Slovenija. Ideja o zedinjenju vseh Slovencev bi bila morala prežeti srca vseh Slovencev in vsakemu Slovencu bi morala preiti ta ideja v meso in kri. Imenovana Gregorčičeva pesem bi morala postati duševna last vsakega Slovenca. Toda, ali se je to zgodilo? Žal ne! Meje so nas ločile zemljepisno, meje pa so bile tudi v naših srcih.
Toda zdaj mora biti tega konec! Vse Slovence mora prešiniti misel:
Bog živi vse Slovene
pod streho hiše ene!
Narod ne sme zamujati priložnosti, ki mu jih Bog pošilja. Če ima narod tako slepe voditelje, da ne vidijo teh priložnosti, tedaj se mora dvigniti narod in mora nesposobne voditelje prisiliti, da izpolnijo svojo dolžnost! To bi se bilo moralo zgoditi 1. 1918 ob koncu 1. svetovne vojne. Tedaj bi bili mogli ideal o zedinjenju vseh Slovencev uresničiti v mnogo večji meri nego se je to dejansko zgodilo. Toda voditelji naroda niso
razumeli svoje naloge, igrali so vlogo obotavljačev, kunktatorjev in so zamudili priložnost, ko bi bili lahko (novembra 1918) brez žrtev in brez boja rešili našo severno mejo. In narod je brezbrižno gledal to zločinsko igro in je pustil dr. Janka Brejca, ki je v prvi'narodni vladi v Ljubljani edini pravilno presodil položaj, da je ostal glas vpijočega v puščavi.
Bog človeku ne vsiljuje nebes
in tudi naroda ne prisili, da se mora poslužiti zlatih priložnosti, ki mu jih pošilja. Toda narod teh zlatih priložnosti ne sme zamujati.
Skrbimo, da ves narod prešine ideja o zedinjenju vseh Slovencev in dvignimo zaklad - Gregorčičevo pesem „Naš narodni dom", ki nam to zedinjenje tako jasno predočuje!
Koroški Slovenec
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA
Neki rojak mi je izročil številko „Dolenjskega lista", ki izhaja v Novem mestu. Iz teh umazanih „krp" vidim, kako so • slovenski komunisti v domovini hudobni in zlobni. Na 6. strani številke od 30. aprila t.l. sem videl naslednjo grdo in umazano laž.
„Revščina v Ameriki
„V okraju Duklin, država Mon-tana, je kakih 6.700 družin, ki nimajo ne denarja ne hrane. To so skoraj izključno poljski delavci, ki so lani zaradi suše zelo malo ali nič zaslužili. Položaj je tako kritičen, da so zaprosili osrednjo federalno vlado, naj tem ljudem pomaga. Ker je vlada ponovno omejila prideljevanje bombaža, pri katerem so bili ti delavci v glavnem zaposleni, tudi njihova bodočnost ni niti malo rožnata. Z otroci vred je kakih nekako deset tisoč ljudi brez vsakih sredstev in brez hrane. „Zelo pereče so v Ameriki tudi stanovanjske razmere."
Ker se mi je vse zdelo sumljivo, sem se obrnil za informacije na Trgovsko zbornico v glavnem mestu Montane, Heleni. Odgovorili so mi, da v Montani okraja Duklin
sploh ni in da predstavlja celotno poročilo samo komunistično propagando. V razgovoru z dolgoletnim nekdanjim farmarjem iz Montane sem zvedel, da je Montana za pridelovanje bombaža sploh premrzla.
V enakem tonu poročajo tudi komunistični obikovalci Združenih držav. V poročilu pisatelja Toneta Seliškarja (če se ne motim v Glasu naroda) smo brali, da imajo v Sloveniji lepša stanovanja svinje kot pri nas ljude. Pisal je, da so ameriški delavci na svetu najbolj izkoriščani. Jezil se je na tiste rojake, ki so prosili sorodnike v Ameriki za pomoč. Toda isti časopis je prinesel zapisnik seje glavnega odbora S.N.P. Jednote, kjer je zapisano, da je pisatelj Tone Seliškar sam prosil, naj mu pošljejo pisalne potrebščine. Odbor je njegovi prošnji ustregel.
Jugoslavija je dobila že milijone ameriške podpore in jo še dobiva. Namesto hvaležnosti Ameriko ob vsaki priliki sramotijo. Gotovo ne poznajo reka: „Ne vgrizni roke, ki te hrani".
Naša domovina nam je pri srcu,
Slovenci, Trst in komunizem
„Slovenija, ki naj bi bila naj neposrednejše gospodarsko zaledje Trsta in ki bi zato morala krepiti svoje gospodarstvo, da bi mogla nastopiti kot močan faktor v Trstu, je gospodarsko izkoriščana skozi stoletja. Današnji Kras nam priča razvoj preteklosti ... Po sedanji vojni se razvoj nadaljuje v sistematični obliki. Slovenski Kras se šiti preko Trnovskega gozda, preko Notranjske, Gorenjske in Savinjske doline, rastejo pa imperialni Beograd, Titograd, Sarajevo. Rastejo tovarne na Drini, v Metohiji, Makedoniji itd. . . .
„V vsedržavnem proračunu za 1947 je bil kot eden glavnih dohodkov predviden donos od davkov na promet proizvodov. Slovenija. bi morala nabrati 18.3% celotne predvidene vsote. Del nabrane vsote pa je zvezna vlada prepustila vladam republik. Slovenija naj bi obdržala 5% na njenem ozemlju nabranega davka, medtem ko naj bi Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedinija obdržale po 90% njihovega davčnega donosa. Tako naj bi Slovenija prejela zgolj 4.6% od celotne vsote, ki bi jo zvezna vlada prepustila republikam; njen prispevek v obliki na promet proizvodov zvezni vladi pa bi bil 21.7% od prispevkov vseh republik . . .
„V letu 1953 bi morala Slovenija iz svoje akumulacije in skladov prispevati za zvezne potrebe več (v absolutnem številu) kot pa LR Srbija. Slovenski prispevek naj bi bil 28.7% prispevka vseh republik. (Prebivalstvo Slovenije pa je le kakih 8% prebival Jugoslavije.) Omenjeni prispevek, obenem z obveznim prispevkom bančnih obresti Slovenije, predstavlja 41% predvidenega narodnega dohodka Slovenije. Če bi dodali še druge davke, del amortizacije in drugih fondov, potem bi prišli do številke, ki presega polovico slovenskega narodnega dohodka, ki mora iti letno v Beograd. Na ta način bi še Amerika propadla, kaj šele uboga Slovenija.
V letu 1953 je bilo predvidenih 3.579 milijonov dotacij republikam črne gore in Macedonije: to je več kot pa je je znašal celotni proračun LR Slovenije za leto 1953! Prav tako naj bi preteklo leto dobili ti 2 republiki, skupno z Bosno in Hrcegovino ter Srbijo 34.217 milijonov brezobrestnega posojila; Slovenija v od celotne amortizacije v letu 1953 bi morala Slovenija zbrati okoli 18%. Poraba amortizacija iz družabnega plana ni razvidna.
„Zvezna vlada je dala lansko leto dodatene investicije posameznim republikam, ki bi pomagale zmanjšati brezposelnost. Slovenija je prejela le 980 miljonov ali 7.8% od celotnih izrednih investicij. - V Sloveniji je sedaj veliko predelov, kjer so deset let divje sekali gozdove, izvažali les, da so financirali Beograd in pa ostale južne dele države. Sedaj zmanjkuje lesa, gozda in s tem tudi dela ter zaslužka za slovenski proletariat. Tudi tovaren nimajo, ki naj bi jim dale nadofnestno delo. Ostaja jim edina možnost, da se selijo proti jugu, da se jugoslo-vanizirajo. To je ista pesem, kot
jo poznajo še vedno prekmurski sezonski delavci, ki morajo vsako leto proti jugu za kruhom.
„Tako Slovenija gospodarsko hira; tako pa tudi nimamo, kot nismo imeli v preteklosti nobenih možnosti, da bi mogli gospodarsko penetrirati Trst in gospodarsko utrditi tržaško slovenstvo. Ne moremo financirati ne gospodarsko pomembnih akcij, še manj pa kulturnih in prosvetnih. Brez teh stvari pa obrambe narodnih stvari ni.
„Primorska, ki je po zadnji vojni pripadla Jugoslaviji, je naravnost tragično doživela usodo beograjskega izkoriščanca. Divje črpanje živosrebrne rude v Idriji, izseka vanje gozdov za pospešeno širjenje kraških goličav, izvažanje zelenjave, sadja in vina: vse to za nabiranje potrebnih deviz, ne v korist Primorske in ne v korist ostale Slovenije, ampak Beograda. Vsa naša Primorska v povojnih letih ni dobila iz Beograda in Ljubljane niti toliko kot so v e-nem letu zabili v Beograd. „Nova Gorica" nima pomena za Jugoslavijo; ambicije komunističnih voditeljev so osredotočene v graditvi imperialnega, milijonskega Beograda, da bo laže uničil in asimiliral slovensko narodno individualnost vse tja do Soče.
„V taki prespektivi je hranitev slovenstva na mejah zgolj iluzorna ali celo humoreska, ki se bo enkrat končala, kot je vsakega teatra enkrat konec. In ta konec, če bo stvar šla pot, kot jo gre sedaj, bo za Slovence sila tragičen. Zato bodo morali tisti Slovenci, ki imajo sploh še kak smisel za slovenstvo in njegove vitalne probleme, radikalno revidirati svoj odnos do Beograda, če si še želijo vstajenja ter napredka slovenske narodne skupnosti."
Janež Arnež v Sloveniji, glasilu slovenske krščanske demokracije, 1. V., št. 7., Cleveland 16. avgusta 1954.
Kako dolgo z ali za Jugoslavijo?
„Slovenci smo Evropci in zahodnjaki . . . Slovenci morajo najti pravilne odnos do zahodne Evrope. Ta išče danes novih oblik meddržavnega življenja. Slovenci morajo predvsem paziti, da slovenska meja z Italijo in Avstrijo* ne bi postala tudi meja ločilnica med zapadno Evropo na eni strani in neko balkansko skupnostjo na drugi strani. Hudega pritiska, ki bi ga tedaj celoten zahodni blok izvajal na slovensko zemljo, bi mi Slovenci v zavezništvu s kulturno, vojaško in gospodarsko heteroge-nim Balkanom ne bili sposobni izenačiti. Slovenski narod se bo mogel narodne nevarnosti obraniti le s polnim kulturnim razmahom, česar pa ne bo mogel doseči, ako se bo podajal na Balkan. Tam ne bo mogel neovirano rasti, ker bo dobršen del svojih tvarnih in duhovnih sil potratil drugod, namreč za uglajanje razlik in v poskusih najti ustrezajočo obliko sožitja za Hrvate in Srbe ter v morebitni večji skupnosti, še za Bolgare, Romune, Grke in Turke. Ponovno podčrtujem dejstvo, da se bo mogel slovenski narod v bodoče braniti pogina le s kulturno ustvarjalnostjo, ne pa v senci nekih armad. V novi atomski dobi namreč ne bo Jugoslavija niti balkanska (Nadaljevanje na tretji strani.)
ker smo bili tam rojeni in zato radi pomagamo svojim dragim. Tudi naš idealni predsednik Wilson je zapisal nesmrtne besede: „Kdor ne ljubi svoje domovine, kjer je bil rojen, tudi ne bo dober državljan Združenih držav".
Slovenske komunistične „krpe" mnogo pišejo o svobodi in demokraciji. V tej deželi, kjer po njihovem pisanju delavec ne uživa svobode, mirno izhajajo listi kot „Industrial Workers of the World" in drugi socialistični listi, zakaj pa nekateri slovenski listi ne smejo prihajati v Jugoslavijo?
Tudi o verski svobodi govorijo, da je v Sloveniji. V eni teh „krp" sem našel odlok odbora v Novem mestu, ki se glasi: Cerkveno zvo-njenje je dovoljeno zjutraj ob sedmih eno minuto, opoldan eno minuto, pri pogrebu pa največ tri minute. Če pa odbor uvidi, da je to nepotrebno, lahko zvonjenje vsak čas prepove.
Pa še eno! Ali ne bi bilo lepo
od komunističnih voditeljev, da bi poslali kako pomoč ljudem, o katerih tako sočutno pišejo, v kaki stiski so. Same simpatije ne pomagajo nič! Toda raje sprejemajo darila in podpore od kapitalistične države, ki po njihovem pisanju izkorišča delavce na levo in desno.
Radoveden sem, kaj si mislijo rojaki v domovini, ko vidijo, da prihajajo „najbolj izkoriščani delavci na svetu" na obisk s svojimi avtomobili. Imam še uredniški članek Prosvete (22. februarja 1951) o obisku urednika v Sloveniji, ko je skušal nekemu profesionalnemu delavcu dopovedati, da imajo tukaj večinoma reveži avtomobile. Ta mu seveda ni hotel prav ver jeti in se mu je neverno posmi-hal.
Upam, da bodo tudi Slovenci v Ameriki vsaj tako pametni kot ta profesionalni delavec iz Ljubljane in ne bodo verjeli lažem, ki jih trosi komunistična propaganda.
John Bartol.
Vse narošnike, ki še niso popravnali naročnine za letošnje leto, vljudno prosimo, da to kar se da kmalu store. Razumljivo je, da v letnih mesecih vsakdo bolj misli na svoj dopust, kako ga bo kar najboljše izkoristil, toda na žalost tiskarna ne daje upravi nikakih dopustov, marveč moramo list enako redno plačevati v letnih mesecih kot sicer.
Z.H.
Razvoj slovenske glasbe
(Nadaljevanje.)
Slovenska glasba po prvi svetovni vojni.
Ko se spuščamo v območje sodobne glasbe, prihajamo do glasbenega razdobja Rjer premajhen časovni odmik od glasbenih pojavov in dejstev v slovenskem kulturnem krogu ne dopušča dokončne sodbe o njihovem zgodovinskem pomenu. Vse glasbeno življene, ki se je razvilo pri Slovencih od kulturne osamosvojitve po prvi svetovni vojni do zadnjega časa, se je v primeri s prejšnjimi dobami izredno razmahnilo. Pojavilo se je mnogo novih tvornih sil, ki pa so prinesle s seboj tudi mnogo novega nemira in zmede, ki je nastala zaradi njihovih zelo različnih smeri. Ker je pregled slovenskega glasbenega življenja v zadnjih 35 letih zelo neenoten in zapleten, si oglejmo le glavne značilnosti iz slovenskega glasbenega življenja v območju obeh svetovnih vojn in moderne struje katerim so podlegli sodobni slovenski skladatelji.
Z državno opredelitvijo leta 1918. so si Slovenci ustvarili večjo možnost za izgradnjo samosvoje narodne kulture. Načelno so jim bile dane vse tiste možnosti kulturnega razvoja kot drugim narodom Evrope. Slovenci so si namreč zgradili v tem času vse tiste glasbene institucije, ki so potrebne za sodoben kulturen razvoj. To so številne glasbene šole po vseh slovenskih mestih, Konzervatorij za igralsko umetnost in glasbo, iz katerega se rodi leta 1939. Glasbena akademija, ustanovitev orkestra v Mariboru in Ljubljani, čemur sledi ustanovitev Ljubljanske Filharmonije in pa osamosvojitev slovenskega opernega gledališča v Ljubljani. Zraven še lahko prištejemo številne pevske zbore in slovensko radijsko postajo v Ljubljani. V teh ustanovah so mogli slovenski glasbeniki doma prejeti primerno glasbeno izobrazbo in tudi primerno zapolitev. Zato poznamo že veliko število poklicnih glasbenikov. Nekateri glasbeni talenti pa si še vedno dopolnjujejo glasbeno izobrazdo v tujini, kar dviga sicer njihovo strokovno u-sposobljenost, vendar pa učenje po tujih vzorih zavira ustvarjanje samobitne slovenske glasbene tradicije. Zato imamo v tej dobi slovenska skladatelje ki oblikujejo evropski slog v njegovih različnih strujah ne moremo po govoriti o oblikovanju izrazito narodnega sloga. Zborovska glasba in samospev doživita v tej dobi svoj višek z umetninami, ki dosežejo evropsko gladino in sloves. Zbor Glasbene Matice in Akademski Pevski Zbor zaneseta slovensko pesem v Češko, Poljsko, Francija, Švico in Bolgarijo. Nadaljuje se tudi razvoj naše Opere, ki se v svojem lastnem o-pernem gledališču razvije v eno najpomembnejših kulturnih ustanov v Sloveniji. Kvaliteto opernih predstav so dvignili številni mednarodno znani in slavni pevci. Dejstvo, da se med Slovenci najde izredno mnogo presenetljivo prirod-no obdarjenih pevcev, daje upanje, da bo mogoče opera tisto področje glasbenega udejstvovanja, s katerim se bomo najlažje prpdstavili svetu. Treba pa je seveda dobiti reprezentativnih.
domačih opernih del, kar do sedaj, kljub mnogim poizkusom Foersterja, Garbiča, Farme. Savi-
IZ SLOVENSKEGA TISKA
(Nadaljevanje z druge strani)
federacija toliko močna, da, bi se mogla uspešno postavljati po robu tistim, ki bodo zaradi svojega bogastva, števila in industrijske moči v stanu razpolagati z modernim orožjem. Zahod bo prej v posesti odločilnih orožij kakor kdo drugi v Evropi. Zatorej je brez smisla verovanje, da bo slovenski narod varen samo v večji jugoslovanski skupnosti, odnosno izpostavljen poginu, ako bo živel v lastni državi. Ker torej njegova varnost ne zavisi od orožja in armad, jo je tedaj treba iskati samo v lastni sposobnosti, ki se mora odražati na dva načina: v vladanju v samem sebi in urejanju pametnega razmerja s sosedi . . . Slovenska država je edina pot, po kateri se Slovenci moremo uveljavljati pri bodočih mednarodnih in evropskih preosnovah. Da ne bomo prezrti, moramo svoje interese zastopati in braniti sami.
Kj v Slovenski poti, L. II, št. 4, str. 68 in 70.
na, Sattnerja, Kogoja, Bravni-čarja in švare - še ni uspelo.
Če pogledamo še na področje instrumentalne glasbe, vidimo, da je v svoji smeri sila neenotno. V tej dobi namreč še živi starejši stilni tok romantičnega značaja pomešan s klasičnimi ali novoroman-tičnimi primesmi. Po drugi strani pa se zlijejo,v slovensko glasbeno kulturo skoro vsi moderni stilni tokovi impresionističnih, ekpresio-nističnih, konstruktivističnih ali novih klasicističnih smeri. Vendar ne moremo posameznih slovenskih skladateljev določeno postaviti v ta ali oni stilni okvir, ker skoro vsak skladatelj prehaja v svojem razvoju iz enega vpliva pod drugega. Glavne smeri in vplivi katerim se važnejši slovenski skladatelji predajajo, so naslednji; Anton La-jovic se opira na romantične in naturalistične izrazne prvine. Emil Adamič se naslanja na slovensko ljudsko melodiko. Janko Ravnik je zelo romantičen skladatelj in se delno približuje impresionizmu. Marij Kogoj je expresio-nist - tipičen učenec Schoenberga. Lucijan M. škerjans sie je iz francoskega impresionizma zgradil nekak svojstven glasben izraz. Stanko Premrl in Matija Tome ohranjata romantiko prepleteno z neko slovensko domačnostjo. Slavko Ostec si je pod vplivom konstruk-tivističnega realizma izoblikoval svojstven slog, ki ga ni mogoče natančno opredeliti. Hugolin Satt-ner je pripeljal cerkveno glasbo precej neizmaličeno skozi vse moderne vplive. Blaž Arnič je zdrav realist nekoliko pod vplivom slovanskih realistov.
Vsi ti skladatelji in še kopica drugih je ustvarila veliko in-stumentalnih del najrazličnejših vrst. Velika večina teh skladb je bila tudi izvajana z večjim ali manjšim uspehom na domačnih koncertnih prireditvah. Vendar pa je le malo slovenskih instrumentalnih skladb doseglo popularnost med slovensko publiko, dočim inozemstva te skladbe običajno niso niti dosegle. Zato je sodobna slovenska instrumentalna glasba pri tujcih skoro neznana. Edino slovenska ljudska pesem s svojimi značilnostmi vzbuja zanimanje v kulturnem svetu. Zato vedno bolj prevladuje mnenje, da bodo poizkusi spojitve naših rodovnih glasbenih značilnosti z modernimi pridobitvami glasbenega izražanja morda le rodili tisto osnovo, na katero bodo v bodočnosti slovenski skladatelji zidali dela v resnično slovenskem glasbenem slogu. Pogoji za to so dani. Slovenska ljudska glasba je živa. Slovenska umetna glasba je razgibana. In končno: Slovenci smo narod, o katerem pravijo, da ima smisel za glasbo.
Zato upajmo, da bo bodočni rod to trditev z glasbenimi argumenti potrdil
(Konec)
Razočaranje sodobnih Malthusov
Stalno naraščanje prebilvalstva aemlje postavlja človeštvo pred nove probleme, kako prehraniti vse te množice. Ker je bogastvo zemlje neenakomerno razdeljeno in ker je v svetovnem gospodarstvu še mnogo narobe, nastajo večkrat praktične težave s prehrano celih pokrajin.
Nekateri sodobni reševalci družbenih vprašanj imajo za te težave hitro zdravilo: Uvesti je treba kontrolo rojstev, omejiti število o-trok. Ker je krščanstvo v javnem življenju močno opešalo, opažamo na žalost, da taki predlogi ne o-stajajo samo pri pisani in govorjeni besedi, marveč da jih priporočajo zlasti za Azijo celo ustanove Zedinjenih narodov in da najdejo odziv celo pri vladnih krogih raznih azijskih držav. Toda strokovnjak Zedinjenih narodov za riž dr. C.W. Chang je izjavil na mednarodnem zborovanju svetovne mladinske skupščine v Singaporu, da je mogoče preskrbeti dovolj živil za prebivalce Azije z danes obdelano zemljo in z rabo sodobnih strojev. Strokovnjakom je uspelo križati dvoje vrst riža ter ohraniti dobre lastnosti obeh vrst. Tako je možno v nekaterih predelih dvigniti donos celo za 100%. Svetovna mladinska skupščina (World Assembly of Youth) je mladinska organizacija, ki je protiutež komunistične Svetovne zveze demokratske mladine. Kongresa v Singaporu koncem avgusta t.l. se je udeležilo skoraj 150 delegatov iz 50 dežel.
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Meddobje
Ena privih nalog nedavno u-stanovljene Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu je bila ustanovitev revije, ki naj bi bila po vsebinski kakovosti kolikor se da blizu revijam, kakršnih se še moremo spominjati pri nas doma izza pred vojne in kakršne danes izhajajo okrog po svetu.
Taka revija je nedolgo tega izšla v Buenos Airesu. Revijo urejujeta Zorko Simčič in Ruda Jurčec.
Vsebinsko moremo revijo razdeliti na literarni, pesniški in re-cenzentski del. Zadnji je najzajet-nejši in najbolj zanimiv od vseh. Prednjačijo Rude Jurčeca esej „Črke, besede, misli" in pa Marijana Marolta „Umetnost v domovini."
Od pesnikov omenimo predvsem Rafka Vodeba, Vinka Beličiča, Tineta Debeljaka in najmočnejšega od vseh, pokojnega Antona No-vačana.
Posebnost so v kasteljanščino prevedene pesmi. O Zupančiča in F. Balantiča.
V reviji sta tudi dve originalni prozi: Lojza Novaka „Jakob Sršen' in pa Bineta Šulina „Odhojene stopinje". Obe prozi sta zanimivi psihoanalitični skici - na žalost le skici.
Prvi popisuje sadista, bolnega človeka torej, čigar bolezen se v tujini toliko poslabša, da se sam konča. Črtica je motivno zelo zanimiva, zahteva pa obravnavanje takega motiva mnogo predhodnega študija in močnega pisateljskega prijema. Druga proza je psihološko bolj dognana, zanimiva, čeprav ne nevadna, pa premalo izgraje na, da bi mogla učinkovati kot umetnina. Ugaja pa spopad obeh pisateljev s problemi, ki jih emigrantu stavlja novi svet.
Preprosto pa prisrčno pisan je Anice Kraljeve intervju s slikari co Baro Remec. Milana Komarja prispevek je vreden vse pozornosti.
Revijo krasi šest celostranskih fotoprodukcij slikarskega dela Bare Remčeve na dobrem krednem papirju in pa izviren tribarvni lesorez iste umetnice. Po teh reprodukcijah sodeč se razvija B. Remčeva v zelo pomembno umetnico.
Manj uspela se nam zdi zunanja oprema revije.
Meddobje (čigar prvi dve številki sta izšli kot en zvezek na 80 straneh in stane za Kanado in ZDA $1.-) je pomemben in izredno svež doprinos h kulturnemu ustvarjanju naše emigracije. Kot tak zasluži vso pozornost posebno še s strani slovenskih izobražencev v novem svetu.
K.B.
• Baragova praktika za 1. 1955 je izšla. Naroča se na naslovu: 6519 West 34th Street, Berwin, 111., U.S.A. Stane s poštnino $1.25 Letošnjo Baragovo pratiko krase mnoge fotografije slovenskih krajev.
Smrt ali življenje? II. del.
Agilni akademik Edi Gobec je izdal drugi del svojega poziva vsem Slovencem, naj združimo vse sile v obrambo svojega naroda, ki je na tolikih straneh ogrožen od močnejših, zagrizenejših in pohlepnih sosedov. Njegovo prizadevanje, da bi povezal vse Slovence v skupni narodno obrambni organizaciji, je gotovo hvalevredno ter zasluži vso pomoč tako poedincev kot tudi vseh slovenskih organizacij.
Slovenska pot, št. 4. prinaša
naslednjo vsebino: Državnopolitič-ni program SLS (D.V.), Kj končuje članek: Kako dolgo z ali za Jugoslavijo, Ratibor: Domobran-stvo - zametek slovenske narodne vojske, R.č. zaključuje članek „Človekova podoba včeraj in da-ness", S.D. piše o „Samoti posameznika", R. Ouješ o „Javnem mnenju v Cerkvi" ter razne krajše sestavke in poročila. Slovenska pot dobite tudi pri upravi S.D. Poedina številka stane 30c.
Razen tega je znanstvenikom u-spelo pridelovanje hrane iz morskih alg. Ker se alge v ugodnih okoliščinah hitro množe, je zaloga hrane praktično skoraj neomejena. V večjem obsegu nameravajo izdelovati to hrano na Japonskem, pa tudi druge države, ki so pre-obljudene, se zanimajo za praktično izrabo tega novega vira hrane. Z umetnimi dodatki je mogoče hrano pripraviti tako, da dobi okus drugih jedil, ki smo jih bili doslej vajeni.
Med Slovenci
Visoko odlikovanje g. Antona Grdine.
G.
ANTON GRDINA
Med osemnajstimi laiki cleve-landske nadškofije, ki jih je Pij XII. odlikoval z redom sv. Gre-gorija Velikega, je bil tudi Slovenec g. Anton Grdina. Odlikovanje vključuje častni naziv viteza.
Veliko cerkveno odlikovanje ni samo osebno priznanje za g. Grdi-no, ki je znan po svoji vsestran-ki dejavnosti, marveč pomeni tudi priznanje slovenskim naseljencem v Severni Ameriki, ki so ora-vilno spoznali, da morajo sicer o-hraniti svoje slovenstvo, da pa se morajo tudi aktivno zanimati za javno življenje v deželi, kjer prebivajo.
G. Antonu Grdini k visokemu odlikovanju iskreno čestitamo. Tako visoko priznanje naj Vas potrdi v zavesti, da so bile Vaše sile in žrtve za katolištvo, slovenstvo in demokratičen način življenja dobro porabljene.
Matajur, glasilo beneških Slovencev v Italiji poroča, da so razvili Italijani močno propagando proti vpisovanju dijakov v slovenske šole v Gorici. Pravijo, da so šole komunistične.
Novi hotel bodo zidali pri Postojnski jami, ker sedanji, ki ga je zgradil neki Švicar pred 70 leti, ne odgovarja več potrebam. Novi hotel bo imel 60 sob.
V Ljubljani so ustanovili Prometno zbornico, ki bo obravnavala vprašanja železniškega, cestnega in pomorskega prometa.
SLOVENKE IN SLOVENCI V T0R0NTU IN OKOLICI:
SNZ v Torontu bo priredila v nedeljo, 24. oktobra 1954 v veliki dvorani Kolumbovih vitezov na 582 Sherbourne St., - dva bloka južno od Bloor St. East - akademijo v proslavo obletnice slovenske osvoboditve 29. oktobra 1918 in 110 letnice rojstva Josipa Jurčiča. Spored in točen čas bo pravočasno javi jen z letaki.
Istočasno bomo imeli razstavo slovenskih umetnin, ročnih del, suhe robe knjig in drugih narodnih predmetov. Ker bodo na akademijo in razstavo povabljeni tudi Kanadčani in predstavniki drugih narodnosti, želimo, da bi bila razstava kar se da popolna. Zato Vas prosimo, da posodite »voje stvari, ki so primerne za razstavo. Kličite, prosimo: WA. 2-9498.
SNZ.
Iz Toronta
SNZ v Torontu je priredila 28.
avgusta dobro uspel ples v dvorani Kolumbovih vitezov v Torontu.
Slovence v Torontu in oko>
lici opozarjamo na razstavo gg. Franceta Goršeta in Boža Kramolca. Razstavljala bosta vsak po 22 del v Eglin-ton Gallery, 1214 Eglinton Ave., West. Razstavo bosta odprla 18. septembra popoldne ob 4. nato pa bo odprta dnevno do 9. oktobra.
Slovenski svetni duhovniki pripravljajo serijo predavanj za izobražence, ki bodo vsak zadnji petek v mesecu, če se bo prijavilo dovolj udeležencev. Na sporedu so predavanja iz filozofija, apolo-getike, leposovja in glasbe.
Slovenska cerkev v Torontu je že pod streho. Pričakovati je, da bo nedeljska maša kmalu v novi cerkvi.
Pobožnost sv. rožnega venca na
razstavišču v Torontu bo letos 3. oktobra (Grandstand). Slavnosti govornik bo John J. Wright, D.D., škof iz Worcestra, Mass.
Posenbo igro, ki jo je priredil D.A. Lord, D.J. za Marijino leto in ki so jo predvajali ob času Mari-janskega kongresa v Cap de la Madelaineu, bodo predvajali v Torontu od 8. do 16. oktobra. Fr. Lord. D.J., uporablja pri igri posebno tehniko. Igralci so ves čas na pozorišču, dejansko nastopajoče oa osvetljujejo reflektorji.
Iz Chicago
Peter Čemažar. Nepričakovano,
zadet od kapi, je umrl Peter čemažar.. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in odločen katoličan. Doma je bil izškofjeloškega okraja. Trdo se je boril skozi vse življenje, Lahnsko leto je učakal najlepši dan svojega življenja, ko je zapel novo mašo njegov sin, p. Blaž, OFM. Poleg žene zapušča še sina. p. Blaža in hčerko. Naj počiva v miru!
Lepo uspeli piknik Slov. Narodne Zveze v Chicagu. Podružnica
SNZ v Chicagu je priredila za svoje člane in prijatelje piknik v Forest Preserve, blizu Chicaga. Ob na ražnju pečenem prašiču in svežem pivu se je razvila prijateljska družahna zabava. Udeležba je bila lepa in bo lep popoldan ostal vsakemu v spominu.
Novi naslov. Zastopnik Slovenske Države in Slovenske Poti. Mirko Geratič se je preselil. Njegov novi naslov je: Mirko Geratič 2737 West 16 Street, Chicago 8, 111. Pri njem lahko poravnate naročnino za SD, obenem pa tudi naročite list za svoje prijatelje v drugih državah.
Poklonitev Brezmadežni za chi-
caško nadškofijo, katera je bila na Mali šmaren 8. septembra, ob 8. zvečer na Soldier Fieldu, je bila veličastna verska manifestacija katoličanov. Poleg drugih narodih noš so bile zastopanje tudi slovenske narodne noše. Sv. mašo je daroval chicaški kardinal Stritch.
Novo kupljena cerkvena poslopja
nasproti slovenske cerkve so dobila lično zunanjost. Delavci, večinoma prostovoljci, so prepleska-li vso zunanjost, da dela sedaj čast lastniku.
Odurnost in surovost je zrcalo
urednikov pri Prosveti. To so znova pokazali ob priliki odlikovanja g. Antona Grdina z redom sv. Gre-gorija. To je Titove sopotnike tako zbodlo, da so v eni sapi nagrmadili skladovnico psovk in svojega smrdljivega skladišča. Privoščili so si seveda papeža. Vatikan, škofa Rožmana, Mater božjo v obliki, ki dela čast patronom rdeče bratovščine. Dobre želodce morajo imeti naročniki Pros vete, da prenesejo tako usmrajeno hrano. Dober tek!
Hrvati so priredili na Veliki Šmaren 15. avgusta v Chicagu veličastno versko manifestacijo v proslavo Marijinega leta. Slavnosti se je udeležil tudi Njeg. Eminenca kardinal Stritch, ki je imel tudi popoldanski govor. Dopoldne pa je govoril znameniti hrvatski učenjak in predsednik odbora za Ma-rijansko leto v Rimu, preč. g. Kari Balič.
Mesečnik Catholic Digest, sep-
temberska številka t.l. prinaša sliko Slovenca Jožeta Beleja, ki se pripravlja na misijone v Collegium Urbanum, bogoslovju Družbe za širjenje vere.
Tednik Time prinaša v številki
od 13. septembra t.l. sliko obilnega ribjega lova (str. 89) s pripombo, da so i ribiči napivali v slovenščini, norveščini in angleščini.
Slika je od Associated Press. Žal poročilo ne omenja, kateri so bili ti slovenski ribiči, ki so povzročili, da je bila tudi slovenščina udeležena pri veselju nad bogatim ribjim lovom, kakršnega že ni bilo 41 let.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI!
IZ SLOVENSKE ZGODOVINE
SEPTEMBER
23. 1919 umrl igralec Ignacij Borštnik.
23. 1933 Upravno sodišče v Celju je razveljavilo odlok ban-ske uprave v Ljubljani, ki je odrejal konfinacijo dr. Korošca, dr. Kulovca, dr. Natlačena in dr. Ogrizka.
25.	1936 je izšel zakon o raz-dolžitvi kmetov.
26.	1918 so unstanovili v Mariboru „Narodni svet". Predsedoval mu je dr. K. Vrstovšek.
27.	1926 poplave na Viču, Medvodah, škofji Loki, Polhovem gradcu, Žireh in Gori-čanah.
27.	1937 odprta državna nepopolna mešana realna gimnazija v Mariboru.
28.	1831 rojen v Spodnjih Ret-ljah pesnik in pisatelj Fran Levstik.
28.-29.	1924 proslava 20 letnice Prosvetne zveze v Ljubljani.
29.	1918 odprto slovensko narodno gledališče v Ljubljani.
OKTOBER
1.	1922 umrl zgodovinar J. Gruden.
2.	1938 odprta v Ljubljani razstava povojne slovenske knjige.
3.	1926 blagoslovitev nove cerkve sv. Frančiška v Šiški, delo prof. J. Plečnika.
3. 1929 je izšel zakon o razdelitvi Jugoslavije na upravna področja 9 banovin. Prepovedana je bila slovenska zastava ter vse združbe in naprave s „plemenskim" značajem.
5. 1918 je umrl jezikoslovec p. Stanislav Škrabec.
5. 1919 je umrl dr. L. Pogačnik, bivši poverjenik za obrambo.
5.	1936 so začeli z gradnjo vse-učiliške knjižnice v Ljubljani.
6.	1921 ustanovni občni zbor znastvenega društva za humanistične vede v Ljubljani.
6. 1921 so nameravali odpraviti medicinsko in tehnično fakulteto v Ljubljani.
6.	1927 proslava 30 letnice Prosvetne zveze v Ljubljani.
7.	1925 je umrl v Ljubljani dr. Ivan šušteršič.
7. - 21. 1928 razstava tiska v Ljubljani.
7.	1933 Državni svet v Beogradu razveljavi sodbo upravnega sodišča v Celju ter potrdi odlok banske uprave o kon-finaciji dr. Korošca, dr. Kulovca, dr. Natlačena in dr. Ogrizka.
8.	1917 je umrl v Št. Janžu dr. E. Krek.
9.	1923 člen finančnega zakona odpravi teološko in medicinsko fakulteto v Ljubljani.
10.	1920 plebiscit na Koroškem v coni A: za Avstrijo je glasovalo 20.025 (59%), za SHS 15.278 (41% v Plebiscit v coni B je odpadel. Pošteni Avstrijci so sami priznali, da so dobili plebiscit s slovenskimi glasovi.
11.	1878 slovenski tabor v Dolini, kjer se je zbralo 20.000 Slovencev iz Trsta, tržaške okolice in Istre.
11.	1926 obisk čeških in slovaških poslancev v Sloveniji.
12.	1938 imenovanih prvih 18 članov Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
13.	1917 pogreb Janeza E. Kreka v Ljubljani.
13.	1923 protestno zborovanje študentov proti odpravi teološke in medicinske fakultete v Ljubljani, člen finančnega zakona je bil nato črtan.
14.	1929 proslava 120 letnice Napoleonovne Ilirije z odkritjem „Ilirskega stebra" v Ljubljani.
14.	1936 je bil imenovan za senatorja Franc Smodej.
15.	1921 proslava stoletnice ljubljanskega muzeja.
17. 1918 ustanovljeno Narodno veče v Zagrebu.
17.	1929 ustreljen Vladimir Gor-tan od italijanskega vojaškega sodišča.
18.	1928 700 letnica črnomeljsk župnije.
18.	1936 odprto novo poslopje III. drž. relane gimnazije v Ljubljani.
19.	1942 so Nemci ustrelili v Mariboru 174 talcev.
20.	1921 protest slovenskih kulturnih delavcev, zavodov in društev proti nameravani okrniti slovenskega vseučilišča.
FRANCOSKI L'EST - DOM MNOGIM ROJAKOM
Kar neverjetno se zdi, da je v Franciji toliko Slovencev. In vendar. Neki Titov predstavnik je dejal, da bi bilo treba imenovati Mozelo (najbolj vzhodna pokrajina Francije ob francosko nemški državni' meji) sedmo jugoslovan-ko republiko. Ko bi tamošnji Slovenci ne bili bolj demokrati kot Tito in ko bi bili med njimi res vsi Jugoslovani, bi končno tisti jugoslovanski diplomat imel popolnoma prav; toda v danih razmerah bi večina prizadetih nasprotovala.
Slovenski izseljenci v Franciji niso od včeraj ali danes. Nase Ijevali so se v Franciji že zdavnaj. Že Janez Trdina govori o Belokranjcih, da so hodili v Al-zacijo in Lotaringijo prodajat drobnarije ali krošnjarit, kot bi mi to danes imenovali. In Alzacija in Lorena spadata danes politično k Franciji. Izza časa Avstro-Ogrske monarhije je premarsikateri slovenski rudar odšel v lotaringijske rudnike ter tudi tam ostal po letu 1918, ko so ti kraji pripadli Franciji. Tako je postala Francija njihova nova domovina.
Prvo izseljevanje v večjih skupinah je povzročila italijanske zasedba našega najbolj zapadnega sveta, naše Primorske; nič koliko je Primorcev, ki so po fašističnem udaru v Italiji zapustili za vedno Vipasko, Slovenska Brda in Tolminske hribe ter se raje naselili v Franciji, kot pa da bi šli v Argentino kot mnogo njihovih rojakov in se tamkaj skrili pred fašističnem preganjanjem, ki je divjalo doma. Primorcem gre prav za prav tudi največje pri-zanje. Ti in pa Prekmurci so se pokazali bolj sposobni kot pa velika večina slovenskih naseljencev v Franciji in le-ti so se znali v znatni meri izogniti nevarnosti v jamah ter trdemu in nič manj nevarnemu delu v plavžih ter železni industriji na splošno. Med njimi si je tudi marsikdo s trgovino ali umnim gospodarstvom prihranil čedno premoženje.
Naši izseljenci, ki so prihajali v Francijo v letih krize in kasneje, so po večini obtičali v rudnikih. V glavnem so zadovoljni, ker nji-
hov zaslužek ni ravno slab z ozi-rom na francoske razmere ali pa še bolj z ozirom na razmere doma. Vendar so mnogi preskromni, ker se niti ne potrudijo, da bi poiskali morebiti lažje in manj nevarno delo; na drugi strani pa jim je tudi všeč, ker samo ti lahko ostanejo v krajih in naselbinah, kjer je slovenski živelj skoraj bi lahko rekli strnjen, malo manj kot v Sloveniji sami;
Zadnji naseljenci v Franciji so se naselili zaradi prilik na Slovenskem med vojno in po vojni. Ti so se zaradi kratkočasnega bivanja v Franciji zaenkrat še manj vživeli v nove razmere, kar ima svojo dobro in slabo stran.
Prav je in lepo, če se na tujem v neki meri prilagodimo tujim navadam in ne silimo predaleč s svojimi, a grajevredno je dejstvo, da se v novih razmerah pozablja veliko domačega, celo domač jezik. Starejši naseljenci grešijo v tem pogledu morda več kot mlajši, a dejstvo je, da se ta greh opaža zelo pogosto med mladim rodom. Brez dvoma nosijo velik del krivde starši, ker ne nauče svojih otrok slovenščine in jim tako odvzamejo edino priliko, da bi še na nek način živeli s svojo domovino. Organizacije tega primakljaja in te zamude ne bi mogle popraviti, pa če bi bile še tako popolne, kar pa je v tujini nemogoče.
Pravih organizacij prav za prav niti ni, a razna društva jih lepo nadomeščajo. Obstoj društev je seveda mogoč samo tam, kjer je precejšnje število Slovencev naseljenih v istem kraju; društvo zahteva poleg vsega tudi družabnosti, ki je samo v takih primerih mogoča. Med Slovenci v vzhodni Franciji je več društev, ki so tudi različno usmerjena. Njim gre precejšnje priznanje za skrb, da bi se med slovenskimi izseljenci ohranila slovenska beseda živa — gojijo jo celo na odrih in z odrskimi predstvami se obiskujo Slovenci iz francoskega vzhoda in oni iz severa, ki jih prav tako druži ista usoda izseljencev in rudarjev. Društva tudi skrbe, da se širi med mladim rodom zlasti zanimanje in
ljubezen za slovensko pesem.
Slovenska pesem gotovo ni samo v Franciji velikega pomena za o-hranitev slovenskega izročila med našimi rojaki izven domače zemlje, marveč je živ spomenik domovine povsod kjer žive slovenski izseljenci. Slovenska pesem živi, živi celo med tistimi našimi rojaki, ki le s težavo govorijo jezik svojih staršev, ki pa z veseljem zapojo ob vsaki priliki, ki se jim ponudi. Med slovenskimi pevci v Franciji so nekateri pravi umetniki; celo skladatelji so med njimi. „Marijino življenje" g. škrjan-ca na primer, je prava umetnina; je prav tako domače, kot so domače pesmi, ki jih veseli slovenski tamburaški zbor ob kakšni veseli priložnosti zaigra tam na meji med Francijo in Luksemburgom ob Mozeli, ki jo nekateri „zlobno" stavijo že izven Francije.
Po poročilih iz „Naše Luči" je prav v istem kraju dosegel krajevno zmago pri kolesarskih tekmah slovenski rojak France Seljšek. So pa še drugi Slovenci, ki so se lepo uveljavil v športu. Svoječas-no je bil francoski prvak v tekanju Slovencec Poharec, tudi iz vzhodne Francije.
Premalo je verjetno zanimanja med slovenskimi izseljenci v teh krajih za slovensko čtivo. Morda pa je samo premalo beriva na razpolago. Niti ni časopisov. Že omenjena „Naša Luč" je skoraj edini list, ki prihaja do mnogih slovenskih družin in posameznih naših rojakov v tem predelu Francije. List je simpatičen, a sam seveda ne zadošča, ne zmore velike naloge, da bi v vseh ohranil voljo, obvarovati slovenski jezik in ga izročiti potomcem. Želeti bi bilo, da bi bili dosegljivi tudi drugi listi ter da bi bodrili spomin na slovenstvo in bili tako istočasno tudi opomin vsem in vsakemu, da ne bi odpadel v tujini, če smo preslabi za ostvaritev velikih gospodarskih trustov, ker imamo premalo volje in dostikrat premalo zaupanja, gotovo nismo preslabi za ono drugo, da namreč znamo ohraniti sami sebe in vse rojake v svoji okolici slovenstu zveste in v zavednosti močni.	J. Zel
Slovencem v Tororntu in ok olici se priporoča
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
KARL VIPAVEC
179 Bathurst St. Toronto. EM. 3-0695.
Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer.
KRESS BEAUTY SALON
RU. 1-2921, 1194 Eglinton Ave. W., Toronto
Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrvaščini, nemščini, madžarščini, ali italijanščini..
DARILNI PAKETI COSULICH
Ekspresna odprava v 15—25 dneh. Vsi paketi so carine prosti
PAKET ŠT. 71
10 kg. sladkorja 5 kg. riža 3 kg. kave Ia
$ 13.60
PAKET ŠT. 28
5 funtov kave Ia 5 funtov sladkorja 5 funtov masti 5 funtov riža
$ 10.15
PAKET ŠT. 91	$ 15.-
22 funtov sladkorja 11 funtov riža 6 funtov kave Ia 14 funta popra, celega 1 funt ceylonskega čaja
PAKET ŠT. 84
3 kg, kave Ia iy2 kg. riža
$ 8.35
100 funtov najfinejše bele moke
$ 11.50
Če želite, da plačamo 200 dinarjev poštne takse, dodajte 75c za vsak paket ali vrečo.
ZAHTEVAJTE POPOLNI CENIK Z VELIKO IZBIRO NAŠIH POZNANIH STANDARNIH PAKETOV TER Z NAVODILI ZA SESTAVLJANJE PAKETOV PO VAši ŽELJI.
Pošiljamo tudi: kolesa, Singerjeve šivalne stroje, radijske aparate, blago itd. Vse odpošiljamo iz lastnega skladišča v Trstu. Pošiljke so zavarovane za delno in celotno izgubo. Kakovost blaga je vedno prvovrstna.
VSA NAROČILA IN PISMA POŠILJAJTE NA:
BRANC0 COSULICH
279 Queen St. West, Toronto 2B, Ont. Canada Tel. EM. 6-3877
Cena je enaka za USA in kanadske dolarje.
SPOTLIGHT CLEANERS
437 Spadina Ave, - Toronto, Ont. WA. 3-0770.
Kemična čistilnica in propravljal-nica moških in damskih oblek. Prvovrtsno delo in zmerne cene.
Priporoča se lastnik TONE PUCELJ
L'EUROPE DIN ING R00M
469 Bloor Street W. WA. 1-6269
Prvovrstna evropska hrana. Odlična postrežba. Po naročilu rezerviramo prostore za gostije.
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
Meden Appliances
Television Sales and Service Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.

PABERKI
Besede bivšega predsednika
Bivši predsednik ZDA Herbert Hoover je omenil ob priliki proslave 80 letnice rojstva v West Branch, Iowa (rojen 10. avgusta 1874) tudi naslednje misli: Politika ZDA in komunizem
„Naša tiha zveza s Sovjetsko Rusijo je razširila komunizem po celem svetu . . ." Moč naroda
„Narod je močan ali slab, uspeva ali pogine zaradi tega, kar veruje, da je resnično. Če bomo našo mladino pravilno poučili v veri naših očetov, v izročilu naše dežele, v dostojanstvu vsakega poe-dinca, potem bo naša moč silnejša kot katero koli rušilno orožje, ki ga more človek iznajti. . . . Bog nas je blagoslovil z drugo čudovito besedo - dediščino. Toda veliki dokumenti te dediščine niso od Karla Marksa, marveč so sv. pismo, izjava neodvisnosti in ustava ZD . . . Toda kultura se ne nagne v zaton in propade, dokler ljudje še posedujejo dinamične ustvarjalne sile, predanost dejavni veri in svobodi . . ."
Visokošolski tedni v Salzburgu so bili letos posvečeni sv. Avguštinu, ker bomo letos 13. novembra obhajali 1600 letnico njegovega rojstva. Od 21. do 24. septembra bo poseben avguštinski mednarodni kongres v Parizu na katerem bo predložilo svoje razprave 80 znanstvenikov, proslave bodo pa tudi na razvalinah nekdanjega mesta Hippo v Afriki, kjer je bil sv. Avguštin škof.
Uradni tolmači Attleejeve delegacije na Kitajskem so Michael Lindsay, Lord Lindsay of Birker in njegova žena Kitajka Li-Hsiao-li. Lindsay je predaval na vseučilišču v Yenchinu. Njegova sedanja žena je bila kot visokošolka navdušena komunista, Lindsay sam pa se je pozneje (po. 1. 1941) pridružil kitajskim komunističnim četam. Tako bo celotna delegacija v varnih rokah, da bo videla samo to, kar bodo komunistčni mogotci hoteli, da vidijo.
POD KOMUNISTIČNO KNUT0
S premirjem v Indokini se je železna zavesa znova pomaknila naprej in zagrnila v negotovost novih milijonov ljudi.
Naslednja preglednica kaže številno ljudi, ki žive pod komunistično diktaturo.
Država: Celotno prebivalstvo:	Katoličani:
Albanija .................... 1,175.000	100.000
Bolgarska .................... 7,160.000	56.000
Češko-Slovaška .......... 12,340.000	9,300.000
Estonska ...................... 1,134.000	2.000
Jugoslavija .................. 17,000.000	5,500.000
Kitajska ........................ 450,000.000	4,000.000
Koreja, Severna ........ 9,100.000	20.000
Latvija ........................ 2,000.000	500.000
Letonska ...................... 3,000.000	2,200.000
Madžarska .................... 9,500.000	6,125.000
Nemčija, Vzhodna ...... 18,541.000	2,000.000
Poljska ........................ 25,000.000	21,500.000
Rumunija .................... 16,000.000	3,000.000
S.S.S.R......................... 200,000.000	8,000.000
Vietnam, Severni ........ 13,000.000	1,200.000
Skupno ........................ 784,950.000	63,503.000
Voltaire je umrl kot katoličan.
V nasprotju z dosedanjim prepričanjem, da je vodja francoskih svobodomislecev Voltaire umrl ne da bi se s Cerkvijo spravil, se je izkazalo, da se je pred smrtijo spo-vedal. V arhivu nekega pariškega notarja so odkrili dokument, ki ga je Voltaire sam podpisal in v katerem izjavlja, da se je spovedal duhovniku Gaultieru, ki je bil nastavljen na župniji sv. Sulpicija ob času Voltairjeve smrti 1. 1778.
Zemljiška reforma v Italiji
Razmerje med pritlikavimi posestvi (do V2 ha) in velikimi posestvi ( nad 50 ha) je bilo v Italiji tako, da je bilo nad 5 milijonov malih posestnikov, med temiko je polovica odstotka vseh lastnikov zemljišč posedovala 26% vse orne zemlje. O zemljiški reformi so govorile doslej še vse vlade v Italiji od 1. 1870 naprej. Obsežnejši za-
konodajni program je vsebovan v ustavi iz 1. 1947, dočim so izšli za izvedbo potrebni zakoni 1. 1950. Nanašajo se na več kot četrtino vse orne zemlje v Italiji. Zaradi zapletenih razmer italijanskega kmetijstva in raznih političnih intrig poteka reforma počasneje kot bi si kdo želel, vendar je dosegla že znaten obseg.
razlaščeno razdeljeno
akrov	akrov
Ob izlivu Pada 113.000	35.000
V	Osrednji Italiji512.000	258.000
V	Južni Italiji 701.000	403.000 Na Sardiniji 120.000	46.000 Na Siciliji 188.000	50.000
Novi lastniki dobe zemljo pod pogojem, da plačajo med 33 in 40% vrednosti dobljene zemlje v 30 letih. Prvi obroki zapadejo šele pet let po prevzemu zemlje, da si morejo med tem gospodarstvo urediti in opremiti.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V „SLOVENSKI DRŽAVI"
Če nam pridobiš dwa nova plačujoča naročnika, dobiš za nagrado lep zemljevid Slovenije, če nam pa dobiš pet plačujocih naročnikov, ti bomo pošiljalji „S.D." brezplačno za doboenega leta.
FRITZ IN HILDA DOLESHELL
VIENNA HOME BAKERY
SLAŠČIČARNA IN KAFE-ESPRESSO Centrala: 532 Eglinton Ave., W. - Tel.: MA. 2994
Podružnice: 211 Avenue Road - Tel.: WA. 3-2160 426 Spadina Ave. - Tel.: EM. 6-1278. 609 Mount Pleasant - Tel.: HU. 8-2381
Rženi kruh - soljenci - torte. Desetletna izkušnja jamči prvovrstno kakovost.
YOUR WISHES CAN COME TRUE WHEN YOU SAVE WITH
Established 1889
À
ST. PAUL FEDERAL SAVINGS
6720 WEST NORTH AVENUE CHICAGO 3 5, ILLINOIS
TELEPHONE NATIONAL 2-5000
Dividend 3%. Every account insured up to $10.000.-CALL: NATIONAL 2-5000 Frank P. KOSMACH, President.
Upravi Slovenske države, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont., Canada.
Podpisani .............................................................
naročam Slovensko državo ter prilagam $.. za naročnino.
Naslov: ...................................................................
(pošta) (država)
SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE
kakor tudi hrvaške, srbske, druge slovanske ter druge v evropskih jezikih po nizkih cenah. Pišite po seznam:
GEORGE ANTOLCICH, Box 652, OTTAWA, Ont.
Če želite kakršnih koli informacij za vse vrste zavarovanj kličite:
VLADIMIR MAUK0
EM. 3-9802 TORONTO, ONT.
lacnmiiiiiiDffil lammrrrruillB
Priporočamo slovenske potniške
agenciie
Transmundial
Toronto, 258 College, WA 3-4868
Tudi v Montrealu in Hamiltonu
s] I s rammEm] ¿a j fäi
QUEEN CLEANERS
1685 Dundas St. W., Toronto
KE. 6768 •
Na zalogi imam vse vrste novih hlač po zmernih cenah. Kemično čiščenje in popravljanje damskih in moških oblek ter izdelava novih oblek po meri.
Priporoča se lastnik. •
FRANC KOTNIK
Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20,- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75 £, za Avstrijo 30,- šilingov, za Avstralijo 2 avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.