PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Chicago, III., petek, 14. Julija (July 14), 1933. Uradniški Ia apesvalški pvsstorii BMT ft. Lawsdals An Offtos «I Publication: Mit Be«* Lawndala Ave Bock wall 4904 fcomentarp igriški aire*9*1 nekaj glitljo iperiiki liki zdravniki *P kot ^^ dobri in slabi Ekils med njimi ao nagi in nazadnjaki^ po Ijenju ^¡Jdicai Association, ki je ¡¡S in aktivnostih. Imajo ^ sko organizacijo Ame- „ojem vodstvu, programu in telo reakcionarna. Vodite organizacije smatra me-«striktno privaten busi-ki mora biti prost vsake kontrole, izvzemši koli-u to potrebno v interesu iiike organizacije. Torej ki hoče imeti vse pravice ¡»jo zaščito, dočim lajiki tega trusta, pacieptje in ki imajo opraviti z zdrav-ne smejo imeti nobenih fo ivoje visokotroinsko staje zdravniška asociacija s še na svoji zadnji i ji v Milwaukeju, ko je ijela resolucijo, da o kakšni iji medicine ne sme lovora med zdravniki. Ttfina zborovalcev je seveda fedili to resolucijo, toda eo-me pritrditve ni bilo. V A-rfki je že precej naprednih svnikov, ki se ne strinjajo z kanjem voditeljev te orga-Kije, naziranjem, katero k v 18. stoletje. Zdi se, da I voditelji prespali ce|p Roo-tkovo "revolucijo", ki je II pod imenom New Oeal. JU sejah posameznih sekcij irniikega kongresa je bilo •U protivnih glasov. Zdrav-b organizacija sicer diktira ¡i pravila in etiko za zdrav-» profesijo, ne more pa zaiti ust vsem zdravnikom, da }t izpovedali švojlga rime- \ C. E. Cooper, ki je govo- 0 bodočem trgu medtkalnih pWn, je dejal, da velik ljudstva ne more dobiti po-ee zdravniške postrešbe in 0|o zdravnikov je primora- dati to postrežbo zastonj, 1 hočejo ohraniti družine •Jih »tarih pacientov. P milijone ljudi je brez drugi milijoni zelo malo "tijo in ne morejo nabaviti zdravniške pomoči po naših tato mislim, da je socia-Jjj» medicine do neke meje bodočnosti neizogib-* rekel dr. Cooper. h doktor je govoril s stali-tisočerih onih zdravnikov, "h eksistenca zavisi od *dnih delavcev in malih pod-tJov. Triletna depresija je tako ^tlačila, da na * o«el) tedensko umira, ker H* denarja za zdravniško na drugi strani pa stra-5 brivniki, ker nimajo za-Kogatini imajo «voje travnike in teh ni do- depresija je tudi mar-■**mu zdravniku odprla ■ I» podučila, da sistem ***** kapitalizma ae nu- pwosti nikomur. «purana medicina mora * « Hr> družba enako akr-"» »Iravje vseh ljudi in ko JJ W *krt>, da bolezen fcT;' U1 7atr<' predno se po-V'Uvije. Amerika zapra-^ milijarde dolarjev " ^ezni, katerih ae , Jajti m^icinska * dan«»* rate «f posts«» providad far ta asettss lite, Aet of Oct. I. 1S1T, authortssd ss Jsss 14. ltll -..........—■ — - - . .—*. . —-----------ar—j= —■------ —r ■ . » t ■ —~—------- Bubacrlptlos fS.OO mj^— STEV.—NUMBER 136 VEUKA IIUSKA V PEHNI Val spontanih stavk zajel mnogo industrij v vzhodnem delu driave. Reading in Pottstown zavita v stavkah bi zns na tako visoki 2; * bolezni lafcko lz-«avar.,j,. |J(jdt pred ¡^*Pek dolžnost privat-2* n d* bi vodil. Z*™ Meznim in za "na le čaka, da ""«'Pojavijo in potem s ^ kupiti sdravje Hr^rtViiki n* ^vijo tdravjt tefc |judi Ur*l> svojega zasiuž- Ura, j* bunineas ka- ^^ »U «uha robal Reading. Pa. — Po triletnem trpljenju je v tem delu države zadnje čase završčalo med delavci, ki praznijo tovarno za tovarno in se zlivajo v stavkovni tok, ki bolj in bolj narašča, se širi in objema mesto za mestom. V Readingu je poleg oblačilnih in drugih delavcev na stavki deset tjsoč pletenlnarskih delavcev, praktično vsa tekstilna industrija. V tem valu je padla tudi Berkahire Co., največja no-gavičarska družba na svetu, ki producira okrog 15% VBeh nogavic v deželi in uposluje nad 3000 delavcev. Unija je poskušala 20 let z organiziranjem te družbe, ki je končno padla. Za delavce, kl večinoma niso bili še nikdar organizirani, je ta stavka nova skušnja. Z masnimi pohodi in shodi v socialističnem parku se opajajo tistega navdu* šenja. ki spreminja tudi starca v mladeniča. Stavkarjl so solidarni in stoje solidno za unijo. Družba jih je skušala potegniti, ampak se ji nI posrečilo. V bližnjem Rosedale je odšlo na spontano stavko 2000 plete-ninarjev, kar je družblne uradnike silno iznenadilo. Pred 12 leti so bili delsvci Rosedale Knit-ting Mills organizirani, ampak so po daljši in neuspešni stavki unijo izgubili. Poleg pletenlnarjev so v Readingu zastavkali tudi čevljarji, fodelovsld vrvf, otfatthil delavci in izdelovalci prestlc. Ves Berks okraj je do besedno v naročju stavkovnega vala. Ponovno so zastavkali delavci v več tovarnah, ker hočejo unijo dobro utrditi. ' Plače so V tem krsju Izredno nizke, za delavke naravnost nesramne. Za delavke znašajo povprečno en dolar na dan, mnoge zaslutijo manj, nekatere le po par dolarjev na teden. To ln ps silno prlganjaštvo je odgovorno za vihar, ki so ga podjetniki pričeli žeti. • V Pottstownu, ki je tudi v tem okraju, je na stavki več tisoč oblačilnih delavcev in delavk večinoma ženske. Borijo se zs priznanje unije, zvišanje plač ln druge ugodnosti. Kampanjo vseh oblačilnih unij vodi Leo Krzy-cki. Na ehodu petih tisoč stav-tarjev je žel burno odobravanje, ko je rekel, da so podjetniki spremenili to industrijo v "soci-alno gnojnlčno jamo". Stsvkar ; e je pozival na novo deklarsci-o neodvisnosti. Organizatorična ksmpsnja <►• blačilnih unij je razširjena tudi na atracitna mesta, kjer se je radi cenenega delavstvs zadnja eta razvila večja oblačilna In-dustrija, kakor tudi tekstilna. V tej kampanji imajo oblačilni delavci aktivno podporo rudarske unije.____ FaiisN zaiiaH plači p» I ilhm iftli Svllopredlld v MIlan« morajo delati ceoeje Milan. Italija, 13. jul. — Tukajšnji delavakl magistrat je včeraj dovolil laatnikom svllo-predllnic, da lahko znižajo mezde delavcem od dveh do enajstih odstotkov. Okrog 30.000 delavcev in delavk v dveh tovsrnlških skupinah Como in Vsrese je prizadetih. Fašistični oblastniki so U korak pojasnili s tem, ds je svllna industrija v Italiji v veliki konkurenci z japonsko Industrijo svile in če hoče Italija zmagati v tem konfliktu, morsjo delsvci delati ceneje. Italijsnsks svllna industrije dobiva še nekaj let težke eubvencije od vlade. Svarilo pred novim krahom Publikecija vidi nevarnost v e-nostranskem izboljšanju. Velika vrsd med produkcijo, sa poslenostjo in plačami New York. — "Facta for Workers", mesečna publikacija delavske statistične organisaci-je Labor Bureau, Inc., avari deželo pred novim krahom, ki ga bo prineslo tekoče enostransko izboljšanje v industrijah. i To izboljšanje, če se more t* ko imenovati, se. zrcali v velikem zvišanju produkcije in relativno majhnem izboljšanju zaposlenosti in plač. V maju je Industrijska produkcija znašala 27% več kot pred enim letom, v manufak-turnih industrijah 31% več, in to z manjšim številom delavcev kot jih je bilo zapoalenih pred enim letom. Kljub temu rekordnemu porastu produkcije, je bilo dva odstotka manj delavcev uposlenih kot v isti dobi lansko leto, izplačane mezde pa ao znašale aedem odetotkov manj. Da ne vodi ta tok drugam kot v nov, še sllnej-ši krah, če ae aituacija kmalu ne zaobrne, lahko to zapopade vaak lllterat. Zanimiva je tudi atatlatika o plačah za mesec april. Biroj pravi, da je bilo v dotičnem mesecu na vsakega delavca, kl je prejel zvišanje, ato delavcev, katerim so bile plače reducirane — sll-čno razmerje kot v marcu. Od tedsj je že več družb naznanilo zvišanje, ki pa je malenkoatno tako po Številu kot obsegu v primeri a splošnostjo. Kot pokazuje zgorajšnja statistika, so bile v maju plsčs fak-tično znižane, in sicer za 38% na basi produkcije v primeri i It »» NEW BEBLERJI POZABILI NA KONZVSENTE V svetovalnem odseka nI nobenega zastopnika konsumentov. Schlink in Wsrbaae namenoms izpuščena isto dobo pred enim letom. 1$ preradikalen — načelni nasprot- produkclja je končno merilo zi nlk profKnega slstems, Schlink plače, ker je najtesneje povezana z vprašsnjem zaposlenosti in kupne sile. Ns drugi strani ps so se rs-pidno začele dvigati cene potreb-ščinam, kar situscljo še bolj po-goršuje in dela opasno. Faktična slika sedanje gospodarsks situacije je ta«le: Produkcija in cene se dvigsjo barometrično, število brezposelnih, kl se je v maju nekoliko znižslo, je obstalo ns mrtvi točki, prsv tako plače ln kupna sila. Pet smrtnih obsodb v Rusiji Moskvs, 13. jul. — Sovjetsko sodišče v Moskvi je včeraj obsodilo pet oseb ns smrt in šest drugih v zapor od osemnsjstih mesecev do osmih let. Zločin, ki je bil dokszan obsojencem, je eden najnizkotnejšlh, kar je bilo v zadnjih letih izvršenih proti sovjetski drfsvl. Obsojenci, ki so bili v državni službi pre-skrbovanja tovarniških jedilnic s hrsno, so mešsli v hrsno zdrobljeno steklo, žebljičke, lase in drobce žice z nsmenom, ds pro-vocirsjo nezadovoljnost med delavci in diskreditirsjo vlado. Sle- Začasen pravilnik za vse ameriške industrije Administracija noit čakati polžjega prihajanja prostovoljnih pravilnikov. Proviiorična naredba določa minimalno mesdo 40c na uro sa vse neisurjene delavce in 35 do 40 ur v tednu maksimalnega delovnega ¿asa New York. — (FP) — Dejstvo, da je Roosevelt prezrl zs-družne organizacije pri imeno-vsnju zastopnikov konsumentov v Consumers' Advisory Board, ki je del administracije zs ns-rodno okrevanje, je delovalo kot curek mrzle vode ns mnoge, ki so bili nsvdušeni za "new deal." 0e je kdo kompetenten zastopati konzumente, sta to gotovo dr. J. P. Wsrbsse, predsednik Ameriške zadružne lige, v kateri je organiziranih 170,000 sadrugsrjev, in Frederick J. Schlink, predsednik in tehnični direktor Consumers' Research, Inc., ki ims 46,000 članov. Dr. Warbase je avtoriteta na zadružnem polju ln kot načelnik največje zadružne organizacije v Ameriki je logičen predstavnik konzumentov. Schlink pa je največja avtoriteta v deželi o kvaliteti manufakturnega blaga. Ker se že več let bavl s analizami o kakovosti blaga in je svoja dognanja publiciral v knjigi "100,000,000 morskih prašičev", v kateri pokazuje raketirstvo a-meriškega blznlsa s stališča konzumentov, bi kot član vladnega Consumers' Adviaory Boerda v resnici bil neprecenljiva moč. Zanimivo je to, da sta bila o-ba "kandidata" zs omenjeno mesto in obs — izvršena. War-baae najbrž, ker Je ekonomsko pa vsled tega, ker preveč posns raket irski ustroj ameriškega blznlsa ln bi s svojim enciklopedičnim znanjem o kakovosti blaga lahko preveč sltnsril. Namesto teh dveh ali pa drugih resničnih predstavnikov meriških organiziranih konzumentov je sdministrscljs imeno-vsla v Consumers' Advisory Bosrd, ki naj pri sdminlstracljl industrijskega zakona zastopa Interese konzumentov — Je Roosevelt ns priporočilo delsvske tsjnice in trgovinskegs tajniks imenovsl lepe zsstopnlce rsznih ženskih orgsnizscij, ki se več s-II manj zanimajo za socialne probleme ln msnj zs interese konzumentov. Vsled tegs so mnogi Newyor-čsni, kl so sprvegs mnogo prl-čskovsli od novegs desls, postali zopet cinični. Postsja Jim jasno, ds bo konzument tudi pod novim deaiom ostal pod kspom. deči so bili obsojeni na smrt: Mihael in Vasilij Oškin, oče ki sin, Peter Popov, Vasilij Arhl-pin in Jakob čerkasov. Skoro vsi so bivši kulskl In trgovci. HIHar naleiil strankin iavak na vsa Nemee Vsi. kl nočejo batln. morajo pri-spevatl denar sa fsšlstlčno stranko _ __ Berlin, 13. jul. — Hitlerjeva naoionalietična stranka potrebuje denar in vsi Nemci ter vse nemška organizacije, kl hočejo imeti mir, morajo prispevati, ls dobro prispevstl, novi davek. Prve dni fašistične "revolucije" so le ns cestah pobirali prispevke sa Hitlerjevo stranko in to so delali večinoma otroci. Kasneje so "posebni delegstje" v grupah po tri ali štiri obiskovali hlšs in kolektall za "stvar". I-mell so precej uspehs, kajti g<£-spodinja, Če je bila aama doma. ae je najrajši hitro odkrlšala grupe grdogledlh "delegatov". Trgovci ao bili prlailjepl kupovati napiae, a katerimi ao pričali, da ao "atoodatotni Arljci", ne pa falotakl židje, in akupiček sa tiste karte je šel večinoma v sklad fašistične atranke. A to-je bil v večjem delu be-raški drobiž. Zdaj delajo fašlotl na tem, da ee bo denar v širokih rekah redno atekal v njihovo globoko blagajno. Zaanovall so načrt, po katerem morsjo vso industrije ln vsi podjetniki redno prispevati pet odetotkov ekspas vaete plač, kl jih plačujejo delavcem. Lani ao plače vseh pod jetnikov snašsle okrog 12 mili Jard msrk; to pomeni, ds bo Hitler izssaal letno 800 milijonov mark (marka ie danea vredna 34 ameriških centov). Poleg tega ao privatni uradniki s visokimi plačami dobili mlgljej, naj pokažejo, koliko eonijo "veliko dobo tretjega ceaaratva." Skratka: vodje fsiistlčns •trsnke so aeatavlll kvotnl al-atsm prispevsnjs ss strsnko. Vsak sloj in vssks orgsnisscija mors dsti toliko in toliko. Vsak prispevatelj, ki ee dobro odrelo, dobi msjhsn plskst z nsplsom "Jaz sem prsvi Nemec", kl gs obesi v okno — in to bo snamen Js kolekiorjem, da gs ne bodo več nsdlegovsll. Ves nsbrsni denar bo pod kontrolo edinega Hitlerjs. Samo on bo imel besedo, kako ss porsbl. Srečna Nemčija t Brezposelni dobHi obljubo Deti ver, Celo. — Governer Je obljubil večji deputacljl organi-zirsnlh brezposelnih, ds bo sklical izredno zasedanje leglslsture v avrho večje podpore. Waahlngton, D. C. — Veat ls zanesljivih virov ae glaai, da ae je Roosevelt naveličal Čakati na prostovoljne pravilnike indu-atrijskih magnetov, kl tešejo po polšje, in Je odredil, da Industrijski odbor in posvetovalne grupe, v katerih so sastopani industrialcl, delavci ln konsu-mentl, takoj pripravijo splošen sačssnl pravilnik ss vse industrije. Ta začaeni pravilnik bo veljsven toliko čaea, dokler vso Industrije ne Isdelajo lastnih pravil na podlagi zakona Industrijske kontrole. Administracija se zaveda, da veliko število korporaclj In po-ssmesnlh podjetnikov nalašč savlačuje pravilnfce s namenom, da iskoristijo današnjo niske mesde in nakopičijo čim več Isdslkov, kl jih bodo potem prodajali po višjih eenah. Administracija bi rada to preprečile. Za splošni nujnostni pravilnik so se sedinlll zadnji pondeljek ln takoj eo ga začeli ssstavljati. Glavne točke tega pravilnika bodo: Delavci Združenih držav so razdeljeni v tri skupino: mer-kantilna skupina, skupina "belega ovratnika" in tovsrniftka ekupina. Mlnlmslns mesde is delavee vseh treh skupin bo 40 centov na uro (914 na teden), maksimalni dolovnlk ps 40 ur v tednu ia prvi dve skupini Ia M ur v tednu aa tovarniško skupino s nekaterimi izjemami. Pravilnik je še eestavljen la v sredo ge Je Hugh S. Johnson, federalni administrator, predlogi! Rooseveltu v potrditev. Vprašanje sdaj Je, ali bo atf-mlnlstrscljs šs enkrat posvarila počasns Industrijske magnsto, nsj se požurljo e prostovoljnimi pravilniki, sli bo enoetsvno pro-k lam I rs I a provisorlčnl prsvllnlk kot veljaven. Grups, ki ss bsvljo s premogovno industrijo, so informiralo administracijo, ds je 900,000 rudarjev "prsvsč" v Ameriki In to število ne bo moglo biti S-posleno. Administracija si sdsj ubljs glavo, kam vtakne teh 200,000 rudarjev, da se bodo sami vzdržsvall. Nekateri su-gestlrajo, ds bi jim vlada dala farms na raspolsgo. Z vseh strani Amsrike prihajajo brzojavni apeli, naj vlsds prepreči oderuške cene. Podjet* nikl, kl nočejo nič sllšstl o avl-šsnju mesd sa delsves, navijajo cene, da Je strah. Balfljeke delavstva na It dtžsls fcfHtai isfc MoflalUtt/fiA stranka se Isreklo ss boj proti f silam u "s vsemi sredstvi" Sovjetski vaditelji na levo: __laujeja manlfesUdio 100,000 atletov JafesftavsŠLiJ, Veremev, Walla, MoMov la trg« Ij. — Belgijsko delavst vo ne bo držalo križem rok la mirno čakslo, če ae v deželi pojavi fašistično gibanjs. kl bi o-grataJo delsvske pridobitve la obstoj njih orgsnlssclj. Pričelo se bo boriti s vsemi sredstvi, g Ugolnlml, dokler bo to kasalo In s nelegalnimi, če bo to potrsbno. To je Jedro resolucij*, kl J* bila sprejete ns kongresu delsvske stranke. V r «sol ur I jI stranke pravi, da ne bo Inldatirala nelegelnegs gibanja, poslužila pa se gs bo oziroma "vseh sredstev", če bo dslavatvo Izzvsno po buržoasiji. V slučaju resne situacije, bo eksekutlva stranko v smislu sklepe stopila v stike f strokovnim gibanjem glsds skupne obrambe potom generalno stavke kot prvi korak k revoluciji. Stranks je tudi sklenila, da ne bo sodelovala v nobeni koalicijski vladi. PROSViTX PR08VETA THE ENLIGHTENMENT SIU> IK LASTNINA »UIVW« NABOONI podporni jkbNOT» W «4 H«^ * MU) IB bM* l»S - • Mm SI M m í«u* Ui«. ** Cküm— la CI—rn M ««i« u*. M7I - M -------- m m. t^tZ^m rmima i te Ui U.IU4 «UUi („M»« CkUmgot P» I*** iktcM* cu«r« »7jM a* r««r " «HlUtM N »«*' C«m P® mi«)« A4««rtUiM o« MflfU will M* h» »•«•«<• nul»< m M14I S*. m, U» •■»• • PKOHVKTA IswmáiU A»*-, M KMISMI OP THIS MCDBEATKD >IM Glasovi iž naselbin Zanimive beležke b rasnih krajev Domač drobiž Nesreča v rovu Mclntyre, Pa. — Una 11. julija j« bil pri delu v rovu ubit Nik Kav tak, dolgoletni član SNPJ. Velika skala je padla nanj in ga na mestu usmrtila. Njegova tovariša pri delu sta ae rešila brez poš>>db. Nesreča ae je zgodila v Kent Mine No. 2. Prances Likar umrla Cleveland. — Zadnji torek je v bolnišnici umrla Frances LIJcar, stara 50 let, ¿ena znanega deko-raterja in slikarja. Podlegla je težki operaciji. Rojena je bila na Češkem in v Ameriki je živela 29 let. Pred leti je bivala s svojo družino vred v Chicagu. Bila je članica društva št. 142 SNPJ in tu zapušča moža in štiri hčere, v Chicagu enega brata in drugega v stari domovini. Vera Kari pred sodišče« Chicago. — Vera Kari, roj. Grilec, pride na vrsto pred sodiščem prihodnji pondeljek, 17. julija, v zadevi umora svojega moža Georgeja Karla. Pet oseb je bile obtoženih zapletenosti pri tem umoru, ki se je Izvršil pred enim letom. Dva—John Mllošič in Ivan Grilec, svak umorjenega—sta že obsojena v dosmrtno ječo. Zdaj pride na vrsto vdova Vera, ki Je na podlagi obtož-niee tudi zapletena. Zadnja sta na vrsti dva češka /anta, Pesa In Veselka. Fesa je aktualno u-h tre! i I Karla, ko je bil — kakor je izpovedal pred sodiščem — najet od Milošiča, Grilca in Karlove žene za ta čin. Slovenski demokrat je v metropoli Cleveland. — Slovenski demokratski klub v 32. wardi Je iabral Antona Vehovca za alder-manskega kandidata pri volitvah, ki bodo prihodnjo Jesen. Clan umrl v Chicagu Chicago. — V četrtek je umrl Henrick Wicherek, star 50 let in doma iz Peterswalda v češki Sle-sijl, član društva št. 30 SNPJ. Truplo pokojnika leži pri pogre*>-niku: M40 W. 26th st. Pogreb bo v Hoboto |»opoldne ob dveh Pokojni je pristopil k društvu At 27 v Kansasu leta 1914. Snrt mlade kulturne delavke Detroit, Mich. — V soboto, dne 9. julija, je tu preminila splošno poznana in priljubljena Velma Obed, rojena Snyder. Pokojna je bila rojena v Breezy Hillu, Kans. Stara je bila komaj dvajset let. Vzrok smrti: ženska l>olezen. Velma je bila ena izmed redkih ameriških Slovenk, ki se je neumorno udejstvovala pri naših kulturnih organizacijah. S svojim naravnim talentom in gladko slovensko govorico se je povzpela do ene izmed prvih igraJk na našem odru. Poleg drame se je udejstvovala tudi pri pevskih zborih — njen ljubki »opran je vedno dosegel triumf. Velma je slovela tudi kot izboroa pianlsti-nja, zato jo bodo naši orkestri težko pogrešili. , Pokojns je bila tajnica društva Wolverine št. 677 SNPJ in bila je vedno vneta za njegov * napredek. Uguba pokoj nice je za naše kulturno gibanje v da- nih razmerah nenadomestljiva, zato ji bodi časten spomin, ostalim pa moje sožalje! Frank Česen, delavce ga ni in ga tudi ne bo toliko Časa, dokler ne bo uvedeno splošno delo po šest ur na dan in minimalna plača 65 centov na uro — tako visoka, da bo delavec lahko pokupil, kar producirá. Tega pa še ni na vidiku in vse > vleče po polževo. Se par mesecev in zopet se bodo pomnožile krušne linije. Ako ae ne saobra-, tuje s krajšimi urami, plače pa zvišajo na stopnjo, da bo delavstvo z njimi lahko Živelo tako kot se človeku spodobi, se bo novi deal izkazal za stari deal, ker vse bo ostalo po starem, le besede so druge. Fraaik KroH. Pismo iz Ctarahuula K tope t ulje namigujejo na mor. Kako sem postal Tone Podgoričan in zakaj ne mislim opustiti tega psevdonima Njegove poškodbe pričajo jasno, da je padel, ko je tega najmanj pričakoval, sicer bi ne bil treščil ob tU kot snop, kar do- kazuje, da ob času nesreče ni bil v čisto budnem stanju. Zlobni ljudje, ki se jih nikjer ne manjka, seveda lahko delajo avoje posebne "zaključke", takšne, kakršni njim bolj ugajajo in kdor pozna ljudi ne bo dvomil, da mu nekateri tudi privo». ščijo njegovo nesrečo. No, Frai^ ku to ne bo škodovalo in zaradi iega bo vseeno lahko ozdravel, ipja če bo njegovim "prijateljem" prav ali n*. Barbičeve poškodbe so zelo resne, kajti kolikor nam je znano, si je pri padcu prebil tudi lobanjo ter se zaenkrat ne ve, kaj bo z njim. V bolnici so mnenja, da bo okreval, ako ne nastanejo kake komplikacije, ki so v takih slučajih zelo nevarne. Da njegovi prijatelji in sodrugi iskreno upamo in želimo', da bi Frank čim prej in popolnoma okreval, je pa skoroda nepotrebno pristavljati. iCaksj ni miru med iMinoiskimi rudarji Springfield, III, — Govsrner Horner ne more ustaviti civilne vojne v tistih rudarskih distri-ktih. kjer sta tekmujoči uniji v konfliktu, vsled tega, ker je obema Mtrujama dajal velike obljuba pred volitvami, pravi drAav-<,ni poslanec McCarthy, član go-vorwrjeve komisije, ki proučuje situacijo v rudarskih okrajih. MilnauAkt kontrolor Kot trk I umri Milwaukee, Wis. — Jx»ui* M Koteeki, mestni kontroW, ki je Kako so kopali jarke Monroe, Mich. — Sedaj, ko smo dokončali s kopanjem jarkov in polaganjem plinskih cevi ter bili odpuščeni, zopet lahko nekoliko poročam v Prosveti. Denar smo dobili v petek dne 7. julija, velika skupina nas. Delo je trajalo tri mesece in v tem času sem delal daljše ure kot kdaj prej v svojem življenju. Delov-nik je imel biti deset ur na dan, ampak kadar je bilo lepo vreme, smo moraJi po tri dni v tednu delati ttldi do 18 ur na dan. V začetku so nam bili vedno napotu vremenski bogovi, posebno prvi mesec. Drugi mesec je bilo nekoliko bolje in smo lahko delali po pet dni na teden. Tretji — in zadnji — mesec pa je bil z vragom: bil je preveč suh in smo si močno želeli dežja, da bi dobili nekoliko oddiha. Tega ni bilo in so nas gonili po sedem dni na teden, tri dni po 18 ur in druge dneve pa večkrat čezurno delo. Slo je kot za stavo. To je bilo še nekaj več kot prosperiteta in Rooseveltov "new deal". Delaj! je bil ukaz. Ker pa mnogi niso mogli vzdržati tega "tempa", so se spuntali. Rezultat je bil, da so dobili odslovilne listke — včasih po 30 do 50 na dan. Na njih mesta *o druge uposlill, ljudi, katere je družba poslala iz Okla-home in Texasa. To se je ponavljalo cele tri mesece. Isto so delali z delovodji, ki nas niso hoteli priganjati pri kopanju jarkov. lWa sta dobila odpust že ob začetku dela. Priftla sta druga delovodja, ki sta bila dobro podkovana kako je treba postopati, da se delavci bolj hitro gibljejo. Kdor jim nI bil po-volji, je takoj dobil listek. Sicer se je delovolja večkrat izrazil, dn je delo težko In da tudi njegov posel prignnjaštva ni pri iazen. "Ampak* nekdo mora bi ti", je sum odgovoril in pojasnil, da da vsukemu delo, katerega kompnnija sem pošlje, In še lo-! pato povrhu. Na delu je bila vsake vrste mcAanlca. V moji grupi so bili vsi Američani, večinoma z juga, razen mene In nekega Šveda. Juž-njakl so bili tiste vrste ljudje, ki vedno potujejo po deftell, kot cirkus. V tem načinu življenja so povsem udomačeni. Da niso prišli sem v salonskih oblekah in s cilindrom na glavt, se razume. BIH so večinoma raacapa-ni kot ciganje in navajeni "bu-manja". Prej sem rekel, da nisem ni- ■ Kadar se ponesreči človek, ki ima poleg prijateljev tudi dosti sovražnikov, se vedno najdejo ljudje, ki skušajo nesrečo izrabiti v ne baš čedne namene. Tako se čuje tudi o prijatelju Barbi£u, ki se je pretekli teden zelo nevarno poškodoval pri padcu z domačega "porcha", da ni padel, temveč skočil namenoma, seveda s samomorilnim na menom. Ljudje, ki so to "po-gruntali", pa najbrž ne pomislijo, da bi bil Frank v slučaju, da bi se mu zahotelo kaj slične-ga, nedvomno zlezel na kak nebotičnik ali pa planil raz kak visok most, kajti prostovoljni kandidati smrti navadno ne skačejo iz prvega nadstropja, kar je mnogo prenizko za smrten skok. Da pa vzlic temu ne bo kdo nasedel takim absurdnim namigavanjem in domnevanjem, bom stvar pojasnil, kolikor mi je pač mogoče. Usodnega večera okrog pol enajste ure se je Barbič vrnil z obiska pri nekem znancu, pregledal nekaj pisem, ki jih je bil napisal poprej, nato pa se je odpravil na "porch", kjer se je vle-gel, češ, da ga boli glava in želi biti na svežem zraku. Dobro uro pozneje so ga našli na tleh, stokajočega in vsega okrvavljenega. Kako se je zgodila nesreča, ne ve nihče, kajti domači so spali in prič ni bilo. Najbolj verjetno je, da je Frank na porchu" zadremal, nato pa vstal ter se odpravil v hišo, pri tem pa zadel ob nizko ograjo izgubil ravnotežje ter strmoglavil dolL Priletel je na noge kar dokazujejo zelo poškodovani prsti na obeh nogah, potem pa ga je vrglo vznak, da je treščil z glavo ob cementni tlak. Urednik Prosvete mi sporoča, da moje zadnje "Pismo iz Clevelanda" ne moje iti v list, ako ne dovolim, da se objavi poc njim moje pravo ime in društvena številka. Tako namreč zahteva zadevna nova določba pravilih. Nova določba ne deta nobenih izjem. Tudi Tone Podgoričan se ji bo moral pokoriti, čeprav psevdonima nikdar ni rabil zato, da bi se "skrival za plotom" kakor se rado očita psevdonim-nim dopisnikom in včasih ne brez vzroka, in čeprav je Pro-svetinim čitateljem nedvomno že znano, da sta si Tone Podgoričan in Ivan Jontez v bolj tesnem sorodstvu kot na pr. m stična "sveta trojica" (tri osebe in eden bog, v našem slučaju pa dvoje imen in ena glava), da Toneta vedno lahko najdeš tam kjet Ivana in da prvi počne zmerom natančno to, kar počne drugi. Z drugimi besedami, k ne dopuščajo nikakršnega ugi banja več, da sta Tone in Ivan ena in ista oseba. Kako je prišlo do tega, da sem pred štirimi leti začel rabiti psevdonim Toneta Podgoričana? In čemu sem se predstavil 1. 1029 kot Kari Jenko ter bil pod tem imenom član SNPJ in JSZ? Ker širša javnost tega mogoče še ne ve, bom stvar pojasnil.. Podgoričana in Jenka je rodila potreba. V Zed. države sem se priselil prvikrat nepostavno brez dovoljenja. Ce bi bili to zvedeli naši politični nasprotn ki, bi se nedvomno našel med njimi kdo, ki bi me bil ovadil pri zvezni priseljeniški oblasti, čemer bi sledila deportacija. Zaradi tega sem moral biti previden ter se posluževati tako privatnem kot javnem življenju privzetih imen. v sredo v svojem uradu v msat- kdar v svojem žlvljsnju delal toni hiši streljal ns svojega po motnika WiUiama H. VV.ndta In ga težko ranil, nakar je. pogani kroglo sebi v glavo, jv v četrtek zjutraj umrl. Ranjeni W«ndt je adaj avtomatično Ko teekijev naslednik v kontroler-ski sluftbl. Itslljsni preleteli Atlantik Cartvrright, labrador, 1.1. jul. — Italijanska tračns flota 24 let si. ki jo vodi mini« ter ttalo Bal bo, Je ainočl dospela v Kanado brez vsake nezgoda. Polet čez Atlantik je trajal lt ur. Bal bo «daj trdno upa, da bo a avojiml letalci v Chicagn prihodnjo nedeljo. I i ko ur kot ravno pri tem delu in tudi ne želim biti še kdaj toliko "srečsn". Ce nI klša padala, smo garali vsak dan. Dolg« ure smo trarall. Ce bi mogli zmagovati. bi nas gonili tudi po 24 ur na dan. In če hI delavcev prt-manjkalo, bi človek te kapitaliste Inglje ratumel. Dežela pa ječi in ss kruši vsled brseposel-nosti. Petnsjst milijonov — ve* ali maaj — jih čaka nn dela. nas im so gonili kot lovski pee lajea. In to pod "novim deaJom". Pa naj fte kdo reče. da je <*ej. Glede "new denla" — ta je le v kričavih kapitalistih čaaopi sih. drugje ga ni. rasen na borzah pri špekulantih, ki so aopet prlšti do "nvojpga dneva". Za nas PETEK, 14. Danes ni več te potrebe. Moj drugi prihod v Ameriko je bil zakopit, odobren, po/veznih priseljeniških in konzularnih oblasteh in čez tri leta bom državljan Zed. držav. Vzlic temu pa niaem opustil rabe psevdonima Tone Podgoričan. Zakaj ne? To je ahko pojasniti. Ako človek rabi neko ime polna štiri leta, se mu nedvomno privadi in tudi drugi se privadi-o temu imenu. Primera: kot sem že omenil, sem bil prvo let*> Ameriki poznan pod imenom ECar) Jenko. Naravno, da so me domači klicali za ^arla, kajti drugače bi se bili zagovorili ter me s tem izdali. No, ime Kari ae me je tako "prijelo", da me danes kličejo s tem imenom vsi domači, žena, mati, bratje, sestra, nečak, nečakinja In velik del mojih prijateljev in znancev. In tqt di jaz sem se tako privadil temu imenu, da zelo slabo slišim na Ivana, če pa kdo kliče Karla, pa t&koj slišim. Prav tako sem se privadil tudi Tonetu. V teku minulih štirih let sva se tako sprijateljila, da se nikakor in pod nobenim pogojem ne misliva ločiti. Sicer pa bi tudi ne bilo lepo, ako bi tega svojega dolgoletnega vernega prijatelja meni nič tebi nič porinil med staro šaro samo zato, ker popravljena pravila slučaj no nočejo verjeti, da je vseeno, ali se podpiše Tone ali Ivan ali obadva. Nak, iz te moke pa že ne bo kaj prida kruha. Kdor je zadovoljen z Ivanom, se bo moral sprijazniti tudi s Tonetom, kajti midva se v teh kritičnih časih nikakor ne misliva zapustiti, si postati nezvesta. Tako je najino prijateljstvo: zvesta pobratim» sva si tako ob solnčnem kot oblačnem vremenu. Glede zadevne določbe v pravilih ne mislim, da je slaba, am pak tikati bi se morala glasila in jednotinih zadev, ne pa dnevnika, ki ga vzdržujejo prostovoljni naročniki ip pa zadev, ki se ne tičejo jednote ali njenih Članov kot takih. V tem pogledu je nova določba zgrešena. Glede Proavetinih stalnih dopisnikov, med katere spada poleg Spartaka, Barbiča in dr. tudi Tone Podgoričan, moj zvest pobratim, pa tole: Ali bi ne zadostovalo, ako bi se enkrat sa vselej povedalo, kdo rabi dotič-ni psevdonim, nakar bi zadostoval slednji? Gotovo. Sicer pa, kaj ne vemo že, da je Spartak F. Novak, Tone Ivan itd.? Da bom bolj kratek: nov« določba je bila sUbo in aelo površno sestavljena in dela vtis, ko : da je raba psevdonimov neka, pregrešnega, kar ni res. Raba psevdonimov je že stara, tako v literaturi kot v časnikarstvu in popolnoma na mestu, če je ne vodijo nepošteni nagibi. Preprečiti je treba le ziocabo v porabljanja psevdonimov, kar je pri Prosveti doseženo z novo določbo na precej brezobziren način s tem, da je raba psevdonimov posredno označena kot "taboo" Upa« ¿n želeti je, da bi gl. od bor sam tolmačil novo določbo v llberalnejšem duhu kot določba sama. Ivan Jontez, 53. (Tone Podgoričan.) »N! »■fck kipejj" Nekaj, ^ awra v«**; vsak ¿lov* ftll^Efrf flhriTiit 8 B. 140th St., Cleveland, O. ANTHON* CVETK.0V1OII.............Seneca Ava., Brooklyn, N. Y. JOHN OLIP...................14» 8. Proapect Ave., Clarendon HIMa, Ilk POROTNI ODSEK: JOHN G0RŠEK, pradaednik..............41« W. Nay St., Spetngfteld, I1L ANTON iULAR.................................. .Bo« If, Anna, Kana. JOHN TRfELJ.'.................................Boa MT, Strahane, Pa. FRANK PODBOJ.......,.........................Boa •!, Parkhill, Pa. FRANK BARBICq........................U10 E. 170th St., Cleveland, 0. NADZORNI ODSEK: PRANK BAITE, predeednik..................3081) W. MIh St., Chicago, ni FRED M ALGA I..............................«8 Central Park, Paru, Ilk JACOB AAiiBROKICH.....................418 P»«roe St, Kveleth, Minn. (•«»Ulate llHi^ fteltMu %t UM ftMii tf lv|8rviaMA, CkaraM MBililili and asMftU aktald L Camilliee. 642, Helmholtaovl 1600, Mom-maenovi 1684, Dantajavl 1480, Henzlovi 1296 g. Samo v «plodnem a« da ugotoviti, da prekašajo mot gani velikih duhov, ml» alecev in učenjakov povprečno telo. Protestira je proti edalovltvam In ^P®^® nl^WHWtl» RoWM^Vfilt je edini, Id lahka aatavi ma- \ mm odpuUaaje civil aervice Konec vipavske kmečke poso- V rimskem uadnem listu je bi| objavljen dekret, a katerim se pooblašča goriika mestna hranilnica, da abaorbira vipavsko kmečko posojilnico. Člani vipavske posojilnice se morali prevze-ti vsa jamstva, da goriika hranilnica a prevzemom posojilnice ne bo utrpela nikake škode. Vi-pavaki zavod, ki je bil ie nekaj let priailao pod vodatvom faši-atične uprava, ai je v zadnjem času po njeni zaslugi nakopal velike dolgove, tako da je bil polom neizbežen. Da bi se pa propast. posojilnice vsaj nekoliko zakrila, so fašisti dosegli pri go-riški posojilnici« da je prevzela posojilnico, obenem pa ao nena doma izvedli velik pritisk na člane posojilnioe. da ao prevzeli bremena in dolgove posojilnice ki jim jih je nakopal fašistični upravni odbor. flprejea profesorja R a praviJa, da je vadjs P.ROS VETS Dri* za drugim drdrajo vlaki, polni vojaštva, proti Postojni. Vsa proga je natlačenazraz, nimi transporti. Na platonskih vagonih tepe ogromni topovi kakor v nebo strmeči psi, tež-ki možnarji. ležeči na širokih Ufetah, razlože-ni aeropiani. Vlaki ao polni streliva. Nazaj ae vozijo begunci. Zunaj meaU, v Boini dolini, atoje pred signalom in ae obupno oairajo v bobnelo atran. Pod cerkvijo na Rožniku mole v nebo «voje bakrene šiljaate gobce vitki obrambni topovi. Glad stiaka meščane, kart in papirja ne morejo jesti, moko pa ni, ni kruha in ni sto dru-gih stvari. Prod trgovinami s moko ao dolge vrste len in otrok, ki te v jutranji temi čepe, med njimi so lačni sestradani otroci, ki hirajo pod težko tega prekletstva in nasilja, saj jim ni bilo dovolj, da ao jim poklali očete, še deco ao vrgli v glad. ki jo hujši od fronte. Vohuni ao se razmnožili kakor mrčes, ki voha mrhovino, otroci hodijo v službe kakor odraali, oficirji a polnimi trebuhi in vrstami visokih odlikovanj se vlačugajo v zaledju* dopustniki životarijo in z grozo preživljajo dneve z mislijo na novo trpljenje, ječe ao natrpane nedolžnih ljudi, ki so preglasno zamrzeli vojno, na Suhem bojarju pokajo salve v meso "veleizdajalcev", v dekliškem zavodu se zdravijo sifilistič-ni oficirji, brez konca in kraja je grozot, kamorkoli ae ozre človek. V teh dneh. ko je že vse ljudstvo doživljalo prva strahotna dognanja razočaranja, ko ao metali zvonove iz zvonikov, da se kot novi topovi nalokajo sveže krvi, ko je že vse preklinjalo vojno, so ae dobili ljudje, ki so želeli, da bi je ne bilo nikoli konec. Tem je bila vojna neusahljivi vir dobička, tako ogromnega, kakor še v nobenih Čaaih. To ao bili vampirji in podpihovale!, trgovci z vojnim blagom in vojni dobavitelji, dragoletniki in veritniki, da, dolga vrsta ljudi, ki ao špekulirali z lakoto na račun aeatradancev in obubožancev. Morilci zaledja! Skozi vse te strahote je hodila Ana dokaj močno in trdo, kajti vse, kar se je zgodilo, je bilo spričo svoje splošnosti in vsakdanjosti tako neizogibno potrebno in tako skladno z vsemi novimi pojavi, ki jih je uatvarila vojna, da je zdaj, ko je živela, oprta na svojega podnajemnika, doživljala vse to kakor vsak drug človek. Vživela se je v gotovost, da se je Justin vra-stel v vojno in na njegove dopuste ni več resno mislila, dasi ji je vsak teden sproti napovedoval datum prihoda, ki ga je naslednji teden preložil zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov, da je bil viiak dvom izključen. Sicer pa ji je redno pošiljal denar, tako da ae je njena skrb v to plat zelo zmanjšala. Njeno življenje ae j« docela spremenilo. Potekalo ji jo kakor milijonom drugih žen. Imela je moža — in ga ni imela. Bila je mlada in dovolj lepa. Po vseh poskuaih, ohraniti najsvetejšo misel na svojega zakonskega druga, na zakon in na vse njegove dolžnosti, ki jih je pred bogom obljubila, je spolzela kljub temu na plat omahovanja in premišljanja, dokler se ni končno oprla na čisto novo spoznanje, ki jo je zavoje-valo in preuredilo na znotraj, dočim je ostala na zunaj za vse ljudi ista Ana, kakršna je bila. Nihče ni mogel vreči nanjo niti senčice sumni-čenja. Justinu je redno piaarila. To pisanje je postalo navada in dolžnost, kl jo je vestno Izpolnjevala. Misel nanj pa je postala hladna, računska, tehtno od vseh strani podprta ln neomahljiva. Te misli al ni hotela iztrgati« ne, s razsodnostjo in z ugotovitvijo nekaterih neovrženih veanic, se je sa večno čutila prikovana nanj. Bil je oče njenega otroka! To dete je bilo bistveni del te trojice. V nji se je porajala zvesta materinska zavest, tako silna in tako stanovitna, da bi je nihče ne zrušil. Zmagovala je v nji narava, neomahljiva materi neka dolžnost, ki jo zagrebla vsa razočaranja v ljubezen do otroka, v misel za njegovo bodočnost, o kateri je sanjala preko vsega tistega, kar ae je s zakonom porušilo v nji. Ana ae je vdala nezlomljivi obliki skupnega življenja, v aebi razklana pa je bila kakor bolno drevo, v katero se je zajede! črv. In ves njun zakon je bil kakor črvivo drevo v tri vrhove. Zelen in čvrsto raščen, v atrženu pa s črvom, ki ga razjeda. Kakor zakon milijonov, ki jim je bila ljubezen privid v dosmrtno zapeljevanje. Kakor bolno drevo, ki se hoče razklati, pa ga z železnim obročem vklenejo v obliko zapisanega, blagoslovljenega življenja. V to življenje, ki ga ni mogoče premagati. V to življenje, ki je popačeno in oskrunjeno. V to življenje, ki je dalo ženski pečat vlaču-ge in žig pokorščine. V to ti vi jen je, ki je nekaterim kelih blaginje in vsega dobrega, drugim pa ječa trpljenja, nedostajanja in zatajevanja. — V ta sestav bordelov, kaznilnic, beznic, vojn in božjo prevare. V to miaelnost laži in hinavstva, prevare in okuievanja in večnega odpuščanja. V Ani se je od dne do dne množila zavest osamele žene. Metala se je iz tega vrtinca neurejenih želja mlade ženske, ki se ni mogla okleniti drug«#a nego svojega otroka, kakor riba, ki zaide v preplitvo vodo. Ljubila ga je, svojega otroka, ljubila tako, da bi ae žrtvovala zanj. Morda še preveč. Skozi to ljubezen do otroka je gledala Justina. To je bilo čisto umevno, kakor je sicer težko razumeti vse globine človeškega življenja. Ne more biti drugače, saj leži miselnost vseh tisoč letnih dob kakor zvita kača v človekovem dnu in je kakor tvor, ki se nepresUftio obnavlja. Toliko in toliko življenj, toda vsako je drugačno in se spreminja v nešteto plati. Vsako bitje pa živi samo zase, samo sebi: poe<>ate razumeli, kaj menim. — Kar pa hočem ugotoviti o današnjem pro-palem prolcUriatu. je tole: TI ljudje — večina iimed njih, milijoni izmed njih — ae ml zde aeoedlina, «eusMi preostanki bojev, s katerimi so Je ameriško delavstvo v zadnjih desetletjih akušalo povtpeti do stopnje srednjega razreda socialno In gospodarsko. Ti milijoni so rav-no taki lndlvidualiati kakor oni, ki so v tem boju bolj aH manj uspeli. In celo večji. Zato so s mojega sedanjega zrelišča v slabšem in bresuapešnejšem položaju. ker so kot indivlduallstl tako temeljito propadli. Vse svojo življenje so bili pro-letarcl — Industrijski sužnji, mezdni sužnji. In tu — samo trenutek, prosim, Seren, ne pre- kinjajte me . . . hočem ugotoviti še nekaj. Mezdno suženjstvo je strašno učinkovalo na njihove slučaje, na njihovo moškost. Deset, petnajst, dvajset let so ti jjroletarskl individualni izpodrivali drug drugega in tekmovali med seboj na delavskem trgu. Vedno so gledsli le na neposredno korist, vseeno na čigave stroške. Med njimi ni bilo nobene razredne zavednosti. Vsak sam zaae. Naj živi poedi-nec! Vrag vzemi delavske zveze I Korita so le sa voditelje. Važno je bilo 1« alužiti denar, delati, p reža t i na ugodno prili-ko. kako bi si Izboljšal svojo u-sodo (vseeno kako) — in kako bi obdržal svoja nekazno delo; kompromisa Je moral sklepati na desno in levo — »klepstl kompromis« s svojo lastno moškostjo. s svojim človeškim dostojanstvom; Izdajati je moral svoj razred, ravnati proti svojim najboljšim čuvstvom in nagonom. Moral jo prosjačiti In se poniževati, ponujati svojo moč, svoje roko. kakor ds niso del nJega samega, ampak predmeti. kl JJh jo kjerkoli pobral Živel le v večnem strahu, da bi ne izgubil dela in bi potem žena in otroci ne stradali. Vedno Je trepetal, da bi kdo ne stopil nanj. Vedno jo prežal na priliko. da bi ušel Iz brezpravnega delavskega razreda, da bi ae dvignil kolikor mogoče visoko, da bi postal delovodja, podjetnik, izkoriščevalec drugih; toda vedno se je kdo . drugi stisnil skozi luknjo, skozi katero je nameraval pobegniti on. Tako je ostal, kjer Je bil . . . In vae to, ta želja in nezmožnost postati kaj boljšega, je slabo, upropa-ščajoče učinkovalo na njegov značaj, na njegovo možatost. (To velja za domače in priseljene proletarce.) Nikakega ponosa ni imel, celo kadar Je Imel delo. Sedaj, v škripcih krize, brez dela, ko mu družina stra da, bolan in ob vse, nima v večini primerov niti poguma in značajnosti pižmarja, ki si, ujet v past, odgrizne nogo, zato t ostane pižmar in svoboden . . Seren ga je prekinila: "Ljubi Peter, ne bom oporekala temu, kar trdite. - Vae to Je zanimi vo — toda ne mogla bi reči, da mi J« všeč vaš način pripovedovanja. Zdi se ml, da se nekoliko zaničljivo izražate o teh Uu deh —" M 'Zaničljivo* nemara nI pra va boaeda," j# dejal Peter} "toda, ko sem zadnje tedne v Imenu pomožne akcije obiskal nešteto teh ljudi, priznavai< da aem porabil precej čaaa. preden aem premagal odpor do njih. N« morem ae ubraniti vtisa, da Jih je dobršno število manjvrednih od pižmarja In da jim v glavaem saradl tega ni sojeno nič boljšega kakor njlhdv sedanji položai «*asen smrti ««veda. — Kriza j* namreč šla predaleč; deloma saradl njih n« more priti pravo-čaano do novega družbenega re- da, ki bi jih še mogel rešiti in jih narediti zopet za ljudi ali vsaj za pižmarje . . . Ce govorim tako o njih, jih seveda ne mislim obsojati. Obsojam le sistem, ki je izpridil milijone ljudi in jih spravil v ta strašni položaj." "Včasih mislim jaz prav tako," je rekla Marcia. Roger ni rekel ničesar, toda očividno se je strinjal s Petrom. Seren je molčala ter razmišljala o Petrovih besedah. "Kakor veste, Seren," je nadaljeval Peter čez nekaj časa, "sem zadnje čase o mnogočem razglabljal. Med drugim sem si prišel na jasno, da sem radi-kalec, socialni komunist, kolektivi st — kakor me že hočete imenovati. Jaz sem, kakor temu pravi Marcia, za Veliko spremembo v deželi in po vsem svetu. Kolikor morem presoditi samega sebe, sem se odvrnil od svojega nekdanjega razumskega in čuvstvenega nihilizma, zmedčnosti ali karkoli je že to bik). K temu so me prisilile socialne prilike, kakršne se mi kažejo, in pa misli in dejstva, ki ste mi jih odkrili vi. Roger, Marcia in drugi in ki so zapo-čele v mojih mislih in čustvih proces razčiščevanja. — Toda sedaj, ko sem se spreobrnil in sem si na jasnem, kaj sem, kaj moram storiti in kakšnih dogodkov moram pričakovati na tem svetu, sedaj sem odločen, da bom nasproti položaju miren, kolikor mogoče nečuvstven in stvaren . . . Vem, Seren, da ste s svojim življenjem, s svojo dušo pri delavskem gibanju — in tudi Marcia (dasi mislim, da nekoliko drugače) — in prav je tako. Nikakor bi vae ne hotel drugačnih, tudi če bi vas mogel spremeniti, o čemer pa dvomim. Čudovito ste mi všeč: toda o sebi moram priznati, da sem pristaš delavskega razreda bolj v nekem ideološkem smislu. Kajti kot mancist mislim, da more le delavski razred, le delavska množica izvesti Veliki prevrat. Vendar pa bi grdo lagal, če bi trdil, da ljubim ali občudujem današnje ameriško delavstvo in vse na njem, le ker je delavstvo. Ce naj odkrito govorim, mi je mrzek dobršen del delavstva (kakor sem prej omenil) in večina delavcev poedincev, s katerimi sem pjtfšel v dotik. Da izrazim svoje stališče ('ki najbrže ni dokončno in Se utegne spremeniti že prihodnji teden) z drugimi besedami, nisem tako ogorčen nad krivico na svetu in nad stradanjem ljudi Jtakor nad sedanjim kapitalisti* nim sistemom. To pa zato, ker proizvaja po eni strani ljudi, ki sem jih pravkar označil in ki so še slabši od pižmarja, na drugi strani pa še bolj zoprno in socialno škodljivo sodrgo plutokra tov, lenih bogatašev in vsakovrstnih bastardov. Globoko v srcu sovražim vso 'kapitalistično zalego na obeh koncih in sem za odpravo obeh. Mislim, da je v glavnem to tudi Rogerjevo mnenje, če ga prav razumem. Ko gledam bogataše, ki se valjajo v nezdravem razkošju, in bedne proletarce, ki tiho trpe v svojih bajtah, me je sram ln mi je mučno, saj so primerki moje vrste — s čimer hočem le reči — dovolite, da ponovim, — da sem zoper sistem. To je danes moje trdno prepričano stališče. Zamišljam pa si tak svet, v katerem bodo ljudje bolj ali manj taki kakor smo mi štirje (morda sem neskromen) — ln v katerem bi mogli mi vsi živeti človeka dostojno življenje od rojstvs do groba, kaikor pravi Roger. Seveda ne pričakujem, da bom jaz to dočakal, če se bo sploh kdaj uresničilo, toda to je moj sen. Na zunaj, seveda, kar se tiče mojega osebnega političnega stališča do sveta sedaj ln v bo-bodoče, sem stoodstoten pristaš delavskega razreda z vaemi njegovimi napakami in nasprotnik kapitalizma; mislim namreč, da bo ta storil vse mogoče za ohranitev sedanjega sistema in da bo bolj kakor delavstvo zaviral prihod Velike spremembe; — in če pišem roman "Ljudje is množice,** moram biti s svojimi simpatijami na strani ljudi is množica.** Roger je dejal: "V splošnem, mislim, j« vse to prsvilno, Peter. Jaz bi sicer opredelil svoje stališče nekoliko drugače, toda tvo- Jamea Couzens, senator iz Michigl^iH Couzena je edini republikanec med ameriškli 1 nomski konferenci v Londonu. Pred kratkim k rfT7 val za popolno izolacijo (osamitev) Združenih dn£ donska konferenca razbije. a • jemu ne morem resno oporekati. A povrnimo se k sedanjemu položaju. Brez dvoma je točno, kar ste reklih propalih proletar-cih — vendar je še zelo mnogo delavcev, ki še niso propali, ki, mislim, ne bodo mirno poginili v ovojih pasteh, marveč se bodo borili za svoje življenje, ako bo treba, vsaj tako pogumno kakor pižmar." "Da, da, Peter," je vzkliknila Marcia, "borili se bodo!" "In še kako!" je kriknHa Seren. "Dajte jim le nekaj časa. Ta kriza je prišla nenadoma kakor ciklon. Počakajte, da se razgledajo." "Vem," je rekel Peter, "pravkar sem mislil načeti to vprašanje, ko ste me prekinili. Upanje na prevrat v Združenih dri žavah se oslanja na naj bol jš* kategorijo delavcev, na delavce v tefcki industriji, na delavce v jeklarnah, v rudnikih, na želez- nici, na izvežbane podobno — ki so ^ letih nekoliko dvigni koliko zavedajo bvo, za gospodarsko iivlj ¿er imajo nekoliko i pri svojem delu. Nd dobre plače, sedaj p Po $10 ali $12 na te čen delavnik ali p brez posla. Nekod i ne domove, sedaj nekoč so živeli v do novanjih, sedaj ae drugimi družinami stanovanjih. Ko je stanje na višku, ao I dem odprte vse poti slili so tako; — seda videli, da je bilo vae Vendar so tudi ti < vidualisti in bojim dolgo ne bodo uprli nju plač, proti breip proti celotnemu »ietc _(Konec prihoda NšROfilTE SI DNEttlKUST PROSU Po aklepu 1«. redna konvencije aa lahko naroči na liat Prt šteje eden. dva, tri, štiri ali pet članov it eae družine k mi m Proaveta stane za vae enako, sa člane ali nečlane S6.04 aa mi nino. Ker pa člani še plačajo pri aaesmentu $1.2« ta tednik, a šteje k naročnini. Torej aedaj ni vsroks, reči, da je liat prrf S. N. P. h Liat Proaveta je vaša lastnina in fotovo je T ru) kdo, 4(1 bi rad čital liat vaak dan. Cena listu Prosveta j«: Za Cirero in Chicafe 1 tednik is........ 2 tednika is........ 3 tednike la........ 4 tednike ia.... 5 tednikov ia... Za Zdroš. države in Kanado S6.0« I tednik ia...............4.80 t tednika ia............... 3.60 S tednike in............i». 2.40 4 tednike in............... 1.2« 5 tednikov in...............nié Ispolnite apodnji kupon, priloiite potrebno vaoto drairja Order v pianu in al naročite Prosveto, list, ki je vais I«M mu. Pojasnilo :—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bit ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam ivoj lis moral tisti član is dotične druiine, ki Je tako akupno naroke Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvii lista, h obenem vsoto listu Prosveta. Ako toga ne store, tedaj mora uprini datum za to vsoto naročniku. PROSVETA, 8NPJ, 2457 So. Lawadale Ave., Cfcka* Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveta veote I—, l) iac.tMttfMIMMMHtMMMMIMtMMHOtUMM«**«...........................................^ ^ (j T U i i * I Naalov Ustavite tadalk la ga pripišite k moji naročnini od aM* druiine: t) D 4) §w MN««*IMM*MMM»t»< eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeei ......ČL drsitn ......a drsKva I ......ČL dra*va I ...................a drsava Nov naročnik .Driava _______~Star aaročaik TISKARNA W SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajoči Tiska vabila sa veselice ln shod«, vialt^aj knjige, koledarje, letake Itd. v »lovenakrt* l slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeon vodstvo tiskarn® apeliha na a n. p. j., di tiskovine na** v svoji tiskarni Vas pojasniš daje vsd*" ru_ --- unijako d*»« K" ^ PISMe pe È9ÎMmti)* sa S.N.P.J. PRIN? 2*67-1» Sa. é^asSsUsmdum^^J