Četrta številka iz sveta ptic: Ob srebrnem jubileju poljudni članek: 25 let DOPPS varstvo ptic in narave: Zagovorniki narave raziskovanje: Raziskovalni projekti pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije 25 LET Svet ptic: 04/04 1 revija Društva 7.a opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS/Aetnik io, številka 04, februar 2oo5'/lSSN-. 1580-3600 - SVET PTIC: revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik io, številka 04, februar 2005//ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS//ISSN: 1408-9629 izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS — BirdLife Slovenija®), Tržaška 2 (p. p. 2990), Sl-iooo Ljubljana © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. 2a rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. naslov uredništva: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS — BirdLife Slovenija®), Tržaška 2 (p. p. 2990), Sl-iooo Ljubljana, tel.: or 426 58 75. fax: 01 425 11 81, e-mail: dopps@dopps-drustvo.si glavni urednik: Damijan Denac, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si tehnično uredil: Damijan Denac uredniški odbor: Urša Koče, dr. Andreja Ramšak, ]akob Smole, Eva Vukelič lektoriranje: Henrik Ciglič art direktor: Jasna Andrič oblikovanje: Mina Žabnikar prelom in fotoliti: Fotolito Dolenc d.o.o., Primož Orešnik tisk: Schwarz d.o.o. naklada: 4000 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in Grand hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na naslov uredništva ali na elektronski naslov: damijan.denac@dopps-drustvo.si Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, popularizacijo ornitologije in sodelovanjem z drugimi naravovarstvenimi organizacijami. predsednik: Slavko PoTak podpredsednik: Bogdan Lipovšek upravni odbor: Katarina Aleš, Dejan Bordjan, Marjan Gobec, Vojko Havliček, Dušan Klenovšek, Urša Koče, Luka Korošec, Borut Mozetič, Žiga Iztok Remec, Dušan Sova, Boštjan Surina, Željko Šalamun, Simon Širca, Eva Vukelič nadzorni odbor: Tatjana Čelik, Andrej Hudoklin (predsednik), dr. Peter Legiša, Bojan Marčeta poslovni račun: 02018-0018257011 pri NLB direktor: Tomaž Jančar X DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij £BirdLife International. Fotografija na naslovnici: Trstnice so že ob ustanovitvi DOPPS leta 1979 posodile svojo podobo društvenemu logotipu in ime strokovni reviji. Oboje je ostalo nespremenjeno do danes. Na sliki je rakar (Acrocephalus arundinaceus), največja evropska trstnica. Foto: Kajetan Kravos glavni sponzor DOPPS ® ISO It B t S E O E Prirodosloviu nmjt| Sloveipje Slovenian Museum of Natural History Ob srebrnem jubileju DOPPS //Rudolf Tekavčič, predsednik DOPPS 1984- 1992 25 let Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije //Tomi Trilar 14 Zagovorniki narave //Tomaž Mihelič in Jakob Smole Program Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) v Sloveniji //Luka Božič_ 18 Škocjanski zatok - oaza na pragu Kopra //Nataša Šalaja in Borut Mozetič _ DOPPS in lov na ptice //Tomaž Jančar LIFE, ki je več kot življenje //Nataša Šalaja "Quo vadiš", navadna čigra? //Damijan Denac Je varstvo narave bolj zveiičavno kot varstvo ptic? //Peter Trontelj _ Ljubljanska sekcija DOPPS //Žiga Iztok Remec ?8 Štajerska sekcija //Matjaž Kerček 40 Notranjska sekcija //Slavko Polak Zgodovina sodelovanja DOPPS z BirdLife -od začetkov do polnopravnega partnerstva //Tomaž Jančar_ 48 Partnerstvo Mobitel - DOPPS, 10 let prizadevanj za varstvo ptic in njihovih habitatov //Urša Manček (Mobitel) in Borut Mozetič (DOPPS) 52 Ko prostovoljci pomagajo zaposlenim in obratno //Andrej Bibič_ 54 Raziskovalni projekti pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije //Borut Rubinic_ 58 Zimski ornitološki atlas Slovenije (ZOAS) //Andrej Sovine_ 60 Raziskovalni tabori DOPPS //Damijan Denac__ 62 Srečanje mladih ornitologov Slovenije //Damijan Denac_ 66 Moja ornitološka pot //Matjaž Premzl, Tilen Basle, Tanja Šumrada, Jurij Hanžel in Maja Marčič_ 69 Slovensko ornitološko pisanje //Al Vrezec_ 76 Novice DOPPS gg //Andreja Ramšak _ 78 Publikacije DOPPS //Damijan Denac in Urša Koče Bilo je pred dobrimi sedmimi leti, leta 1997. Takrat sem obiskoval peti razred v osnovne šole Toneta Cufarja v Mariboru, Peti razred je bil za vsakega osnovnošolca nekakšen nov začetek. Z razredne smo prišli na predmetno stopnjo in začeli so nas poučevati tudi novi učitelji. Ravno to dejstvo je bilo ključnega pomena za nadaljnji potek mojega življenja. Do tega razreda sem živel, kot je naneslo, čeprav so me zmeraj zanimale drugačne stvari kot večino mojih sovrstnikov. Kadar so sošolci gledali nogometne tekme, sem se jaz navduševal nad dokumentarnimi oddajami o živalih in rastlinah. Take stvari so me pritegovale in navduševale že od nekdaj, vendar jim nisem nikoli posvetil večje pozornosti. V petem razredu pa sem spoznal učiteljico Tatjano Koren, ki me je potem do konca osmega razreda učila biologijo. Naučila pa me je veliko več od Darwino-ve teorije in celice! Bilo je očitno, da vse počne s srcem, in to je vplivalo tudi name. Ga. Koren me je naučila potrpežljivosti, natančnosti in osnov mojega nadaljnjega življenja in razmišljanja. Dala mi je samozavest in vednost, da se je treba za svoje cilje vedno zavzemati in se zanje tudi bojevati. In prav ga. Koren je bila tista, ki je mene in prijatelja Matjaža usmerila na to pot. Vpeljala naju je v svet raziskovanja in neustavljive radovednosti, ki je po mojem mnenju osnova vsakemu raziskovalcu. Aleš Tomažič >>Leta 1997 nas je navdušila za raziskovalno delo. To se je navezovalo na kmečko lastovko, ki je bila takrat ptica leta. Z raziskovalno nalogo smo se jeseni naslednjega leta prijavili na ornitološko tekmovanje v organizaciji DOPPS-a. Takrat sem prvič slišal za to društvo. Na tem tekmovanju smo zmagali, kar je Matjaža in mene še dodatno spodbodlo k nadaljnjemu delu. Več let sva tako raziskovala na različnih področjih in pisala raziskovalne naloge, ki so nama postopoma odpirale nov svet. S tem sva se tudi vedno bolj vključevala v samo delo DOPPS-a. Prek društva sem spoznal veliko ljudi, ki razmišljajo podobno kot jaz. Postali so moji prijatelji in nepogrešljiv del mojega življenja. DOPPS mi je dal smisel in cilj, odprl mi je oči za stvari, ki danes oblikujejo moj vsakdanjik. Skupaj z drugimi se sedaj bojujem za ohranjanje narave in osveščanje ljudi, za boljšo, naravi prijazno prihodnost. Četudi nisem jasnovi-den, vem, da bo ornitologija vselej ne le del mojega življenja, marveč temelj vsega. Odkar sem član društva, sem imel možnost videti in doživljati tako lepe stvari, da so se mi za vedno vtisnile v spomin in srce. Vsakdo v svojem življenju spozna koga, ki odločilno vpliva nanj in njegovo življenje, jaz pa sem imel to srečo, da sem spoznal kar celo društvo takšnih ljudi. Hvala! Dragi prijatelji, dragi Člani. S to številko se poslavljam od mesta urednika Sveta ptic in se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli, pa četudi le z besedo, pomagali pri njenem ustvarjanju. Brez vas tako obsežnega dela ne bi zmogel. Urednikovanje je bilo zame eno najlepših opravil doslej in vselej sem sem si prizadeval, da bi bila revija takšna, da bi člani in DOPPS od nje imeli kar največ. Upam, da ste prijetne trenutke ob njej doživljali tudi vi. Vaš urednik, Damijan Denac //letnik 10, številka 04, februar 2005 3 Ob srebrnem jubileju DOPPS //Rudolf Tekavčič, predsednik DOPFS 1984-1992 1: Zgornja vrsta od leve: Andrej Iludo-klin, Iztok Geister. Tomaž Mihelič, Tomaž jančar, spodaj Dare Šere, Tomi Tri-lar(leži) in Mirko Perušek. Na skupinskem popisu pik Krakovskega gozda, leta 1998. foto: Slavko Polak 2: v začetku osemdesetih let je bilo na »prepovedanem območju« odkrito prvo in doslej edino znano gnezdišče belorepca (Haliaedus albicffla) v Sloveniji, foto: Nikola Wolf Kot nekdanjega predsednika DOPPS-a me je kolega Damijan Denac ob praznovanju 25-letnice povabil, naj napišem članek iz obdobja mojega mandata. Vabila sem se razveselil in prišel do spoznanja, da mlajši člani le niso pozabili na nas starejše, ki smo svojčas vendarle orali ledino. Šlo je za čas, v katerem država ni imela preveč posluha za podobna društva, pa naj je šlo za preučevanje ptic, varstvo narave ali pa izdajanje različnih publikacij, recimo revije Acrocephalus. Bil sem v dilemi, kako se lotiti članka in kaj napisati po tolikem času. Pregledal sem stare zapisnike Izvršilnega odbora in prelistal Acrocephaluse. Res zanimivo branje; »Ptičarski film« se je začel vrteti in stari kolegi so ponovno zaigrali vloge na platnu. V Izvršilni odbor (10) sem bil izvoljen decembra leta 1982, po letu dni pa sem postal predsednik DOPPS. Bil sem presenečen in obenem počaščen, da so me kolegi predlagali za to funkcijo. Mesto sem namreč prevzel od slovitega kolega Janeza Gregorija, velikega poznavalca ptic in izvrstnega biologa, in pod težo predhodnika nisem bil povsem prepričan, da se bom obnesel. Kot obročkovalcu mi je poznavanje ptic sicer šlo kar dobro od rok, a kljub temu mi je bilo tesno pri srcu. Po prvem sestanku IO-ja, ki sem ga vodil v tej funkciji, pa sem vedel, da se bo vse izteklo v najlepšem redu. Kolegi so mi stali ob strani in od njih sem se marsičesa naučil, bilo je prijetno. V Izvršilnem odboru je bil tudi urednik Acrocepha-lusa Iztok Geister. Revija se je v tistem času tiskala še v sitotisku in bila zato po kakovosti nekoliko slabša, toda glede na finančna sredstva, ki so nam bila na voljo, smo morali biti s tem pač zadovoljni. Iztok me je povabil, da bi sodeloval kot tehnični urednik. Želel si je, da bi vsaj naslovnico pričeli tiskati v barvah. Zaposlen sem bil v tiskarni, zato sem se odločil, da bom skušal izboljšati kvaliteto tiska. Hitro sem navezal stik s kolegom v papirnici Vevče in obljubil mi je kvalitetnejši papir, ki smo ga potem dobili celo zastonj. Tudi v tiskarni sem se dogovoril za delno sponzorstvo. S številko 35-36 sem pričel sodelovati kot tehnični urednik in Acrocephalus je prvič izšel z barvno naslovnico. Te številke smo bili neizmerno veseli, saj smo se z njo po kakovosti približali podobnim tujim revijam, ki smo jih dobivali za izmenjavo. Dr. Andreju Župančiču je na Petrolu uspelo pridobiti nekaj sredstev za par Acrocephalusovih številk, za sponzorstvo pa smo objavili njihov logotip na zadnji strani ovitka, podobno smo storili tudi v primeru papirnice Vevče. Po dolgotrajnih in številnih prošnjah so nam na Ministrstvu za znanost in tehnologijo odobrili sredstva za revijo, oziroma so pristopili k sofinanciranju. To je bilo prvo priznanje države DOPPS-u, da delamo dobro in da imamo strokovno revijo na nivoju. Kot tehnični urednik sem sodeloval do 50. številke. Leta 1992 sem moral na nujno operacijo hrbtenice in urejanje je prevzel sam urednik. V času mojega mandata je država sprejela nov Zakon o društvih in morali smo pripraviti tudi nov statut DOPPS-a. Zadevo sem prevzel, a tega primera ne nameravam pojasnjevati, ker je šlo v glavnem za čisto birokracijo in nepotrebno delo, zato pa sem dobil nekaj dodatnih sivih las. Naša najobsežnej- 4 Svet ptic pri pticah (njemu nepoznane) se mu je zatikalo. Sodelovala sva kar nekaj let, in to uspešno. Po prvem obisku in v naslednjih letih sem spoznal veliko prijaznih ljudi, ki so tam delali in živeli, le bolj nezaupljive narave so bili, čemur pa se ne gre čuditi. Popisi Kočevske Reke so bili nadvse zanimivi, odkrili smo namreč, da belorepec (Haliaeetus albicilla) gnezdi v Sloveniji. Čuvaj mi je pokazal gnezdo in mi prišepnil, da je bil pred leti en tudi ustreljen. Kolega Geister pa je bil do tega podatka malo skeptičen. Sla sva tudi stavit, da ga bo osebno videl, če bo le malo sreče z dovoljenjem za vstop. Namreč šele leta 1989 mi je uspelo dobiti dovoljenje (železna zavesa se je že počasi dvigovala), da lahko pripeljem s seboj še dva kolega. Bila je sobota, ko smo v meglenem jutru pripotovali v Kočevsko Reko Iztok Geister, Daie Šere in jaz. Bil sem kar malce skeptičen glede belorepca v teh razmerah. Ni mi šlo za stavo, želel sem, da bi ga videla tudi onadva in bi izginili vsi dvomi. Najprej smo ga zaslišali, ko se je oglašal na koncu jezera. Počasi so se dvignile meglice in na vrhu smreke smo ga zagledali. Dvomi so izginili, stavo pa smo zalili na poti domov. ša naloga takrat pa je bila priprava in izvedba Ornito-loškega atlasa gnezdilk Slovenije, katerega zamisel o izvedbi je segala v daljno leto 1975. Nalogo koordinatorja je prevzel Iztok Geister. Pri popisih smo sodelovali domala vsi aktivnejši člani in brez večjih težav pokrili Slovenijo. No, ni bilo čisto tako, pokazala se je težava, to je bilo območje Kočevske Reke, zaprto za navadne smrtnike, »Mačkov teritorij«. Napisal sem vlogo na Ministrstvo za notranje zadeve in razložil, za kaj gre. Na moje veliko presenečenje in začudenje sem najprej doživel preverko v službi: kdo sem, kaj delam in ali se resnično ukvarjam s preučevanjem ptic. Po nekaj dnevih me je presenetil telefonski klic, naj se javim na Ministrstvu glede naše vloge. Sprejel me je visoki policijski uslužbenec in se predstavil kot odgovorna oseba za to področje. Bil je prijazen, korekten in mirno je poslušal mojo razlago oziroma željo, zakaj bi rad prišel na »prepovedani kraj«. Pojasni! sem , da podobne projekte opravljajo tudi v drugih državah, in da so nekatere Evropske države svoje Atlase že izdale, v njih pa so seveda obdelale celotno državo. Bilo bi smešno, da bi pri nas ostala bela lisa na karti, že zaradi tega, ker smo majhna država in lahko popis ptic brez večjih težav izpe Ijemo v celoti. Ko sva se razšla, mi je rekel, da dobim odgovor v roku enega tedna. Resnično sem po sedmih dneh dobil pošto na dom, da je prošnja rešena pozitivno, s pripombo, da se moram po telefonu javiti osebi na policiji teden dni prej, da mi organizirajo spremstvo. V spominu mi je ostal prvi obisk in popis na tem zaprtem območju, 10. maja 1983. V hotelu Pugled v Kočevju me je pričakal lovski čuvaj oziroma uslužbenec Ministrstva. Najprej se je predstavil, vedel je, zakaj sem prišel. Več o Atlasu sem mu razložil med vožnjo proti Kočevski Reki. Bil je prijazen možakar, dobro je poznal tamkajšnji živalski svet, le Na koncu bi se rad zahvalil vsem članom Izvršnega odbora za korektno sodelovanje v osemletnem obdobju, predvsem tajnikoma Tomiju Trilarju in Petru Trontlju, pa tudi blagajnikoma Daretu Šeretu in Tomažu Jančarju. Še posebej se zahvaljujem dragemu kolegu dr. Andreju Župančiču, ki je vedno našel pravo besedo in nasvet, strokovni ali življenjski. Kljub razliki v letih smo se dobro razumeli in spošto vali mnenja enih in drugih, skratka, bilo je lepo na teh naših sestankih, posebno na koncu, ko smo velikokrat zavili še v Cankarjevo ulico na »tekoče zadeve«. Prostor za sestanke nam je vsak mesec ponudil Prirodoslovni muzej in nam tako izjemno pomagal. Štafetno palico vodenja društva so od nas prevzeli mlajši in bolj prodorni, navezali so stike z Mobite-lom, ki je sedaj glavni pokrovitelj. Res je, bili smo že v samostojni državi in marsikaj se je dalo drugače postoriti in organizirati. Poslovno sodelovanje so znali izkoristiti, zato vse čestitke tistim, ki so to izpeljali. Mlajšim kolegom, ki sedaj vodijo DOPPS, želim veliko uspehov pri izdajanju obeh revij in jim želim, da prevzeto poslanstvo uspešno uresničujejo naprej na vseh področjih, ki so jih zastavili. Predvsem pa jim želim, da uspešno in čim hitreje zaključijo novi Ornitološki atlas ptic Slovenije. Na koncu mi dovolite, da apeliram na mlajše člane, ki zdaj vodijo društvo, in bodoče, ki ga še bodo, da poslušajo drug drugega in usklajujejo različna mnenja ne glede na starost. Veliko vas je, ki ste visoko izobraženi, zato uspeh društva ne sme izostati. Generacije se menjajo, vsaka naredi kaj dobrega in novega - zgodijo se tudi napake, a DOPPS mora delovali naprej, vemo, zakaj je bil ustanovljen. Tisti, ki smo delali, tisti ki sedaj delate, vsi skupaj delamo za zanamce - zapustimo jim lepo doto DOPPS-a. • //letnik 10, številka 04, februar 2005 5 1: Ptice združujejo ljudi in najprej se moramo zahvaliti njim za častitljivi društveni obstoj, foto: Tatjana Koren Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - BirdLife Slovenia praznuje 25-letnico ustanovitve. Ustanovitev društva pomeni začetek moderne dobe slovenske ornitologije, ki jo je obeležilo četrt stoletja bliskovitega razvoja ornitologije v Sloveniji, tako na znanstvenem, naravovarstvenem, publicističnem, organizacijskem kot drugih področjih. Od ustanovitve do danes so se v organiziranje ter strokovno uveljavljanje ornitologije pri nas v veliki meri vključevali ljubitelji, tisti torej, ki se s pticami in raziskovanjem niso poklicno ukvarjali, tako da delovanje ni bilo omejeno le na akademske kroge, kar je značilno za nekatere druge veje biologije. Ravno ta posebnost je botrovala velikemu razmahu in vzponu ornitologije v Sloveniji v zadnjih 25 letih. Nekatere dogodke in posameznike, vključene v ta razvoj, bom v nadaljnjem pisanju še posebej izpostavil (namenoma so v celotnem sestavku izpuščeni akademski nazivi, ki so se v tem obdobju z zorenjem sodelujočih pogosto spreminjali). Seveda pregled še zdaleč ne bo popoln, saj je za veliko množico dogodkov in akterjev, zlasti tistih v zadnjem času, v tem prispevku premalo prostora. 6 Svet ptic POLJUDNI ČLANEK 25 LET DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE» Začelo se je z ustanovno skupščino 8. 12. 1979 ob 15I1 v prostorih Fakultete za elektrotehniko, Tržaška cesta 25. Skupščine se je udeležilo 76 ustanovnih članov, ki so postavili temelje Društvu SR Slovenije za opazovanje in proučevanje ptic. Istega dne je bila tudi prva seja Izvršilnega odbora v sestavi Miha Adamič, Ivo A. Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Pf.ter Grošeli, Andrej Knavs, Božidar Magaina, Mišo Sf.rainik, Borut Štumbf.rger in Dare Šere. Že 20. 2.1980 je bilo novim zakonskim predpisom ustrezno ime društva spremenjeno v Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki ga nosi še danes. Prvi predsednik društva je bil Janez Gregori (1979-1983), sledili pa so Rudolf Tekavčič (1983-1992), Franci Janžekovič (1992 1996), Andrei Bibič (1996-1997), Borut Štumberger (1997-T998), Petek Trontelj (1998-2004) in Si.avko Polak (od 2004 dalje). Podpredsedniki so bili Andrej O. Župančič (1983-1992), Franc Bračko (1992-1998), Tomaž Jančar (1999-2001), Primož Kmecl (2001-2004) i" Bogdan Lipov-šek (od 2004 dalje). Za začetni zagon društva imajo največ zaslug tajniki društva, ki so nosili levji delež administrativnega in organizacijskega bremena, Božidar Magaina (1979-1982), Andrei Sovinc (1982-1983), Tomi Trilar (1983-1988) in Pf.ter Trontelj (1988-1995). Januarja 1994 se je začela postopna profesionalizacija društva in funkcijo tajnika je postopo ma prevzemal honorarni poslovni sekretar Aleksander Bi.t.atovtč, ki ga je marca 1995 zamenjal Borut Mozetič. Ustanovljena je bila Pisarna DOPPS, ki sta jo doslej vodila dva direktorja, Andrej Bibič (druga polovica 1999-2000) in Tomaž Jančar (od 2001 dalje), ki je velik delež bremena v prvi polovici 2001 prepustil pomočniku direkorja Lf.onu Kebetu (2001). V Pisarni DOPPS je trenutno zaposlenih 14 ljudi, do danes pa se jih je zvrstilo 21: Niki Adlešič, Nada Bele, Andrej Bibič, Luka Božič, Igor Brajnik, Damijan Denac, Andrej Figei.j, Ana Frelih, Tomaž Jančar, Leon Kebe, Branko Koren, Andrei Medved, Barbara Mihelič, Tomaž Mihelič, Borut Mozetič, Mateja Nose Marolt, Nevenka Pfajfar, Borut Rubinič, Polona Sladic, Nataša Šalaja in Barbara Vidmar. Blagajniki so bili Božidar Magaina (1979-1980), Dare Šere (1980-1988), Tomaž Jančar (1988-1992), Tatjana Čelik (1992 1996), Valerija Strežek (1996-1997) in Nataša Adlešič Barb a (1997-2001). Zaradi nove zakonodaje in obsega dejavnosti se je že konec devetdesetih finančno poslovanje DOPPS tako povečalo in zapletlo, da je bilo treba najeti zunanje računovodske storitve. Omenimo še Izvršilni odbor (sedaj Upravni odbor), v katerem je doslej sodelovalo 57 članov: Miha Adamič, Nataša Adlešič Barba, Katarina Aleš, Andrej Bibič, Deian Bordjan, Ivo A. Božič, Luka Božič, Franc Bračko, Aleksander Bulato-vič, Tatjana Čelik, Damijan Denac, Katarina Denac (Sene-gačnik), Iztok Geister, Marjan Gobec, Janez Grf.gori, Peter Grošelj, Vojko Havliček, Tomaž Jančar, Franci Janžekovič, Leon Kebe, Dušan Klenovšek, Primož Kmecl, Andrei Knavs, Urša Kocf., Luka Korošec, Kajetan Kravos, Bogdan Lipov-šek, Božidar Magaina, Bojan Marčeta, Sergej D. Matvejev, Tomaž Mihelič, Borut Mozetič, Miro Perušek, Slavko Polak, Andreja Ramšak, Žiga Iztok Remec, Borut Rubinič, Mišo Serajnik, Jakob Smole, Dušan Sova, Andrei Sovinc, Valerija Strežek, Boštjan Surina, Željko Šalamun, Darf Šere, Simon Sirca, Andrf.j Šorgo, Borut Štumberger, Rudolf Tekavčič, Tomi Trii.ar, Peter Trontelj, Denis Vfngust, Jana Vidic, Milan Vogrin, Iztok Vreš, Al Vrezec, Eva Vukelič in Andrei O. Župančič. Kar 21 let je v društvenih organih upravljanja sodeloval Dare Šere, sledi pa mu Tomi Trilar z 20-letnim stažem. Za častna člana DOPPS sta bila na ustanovni skupščini imenovana Ai.eš Bebler in Sergei D. Matvejev. Omenimo še nosilce DOPPSovega priznanja Aviana za dosežke pri varstvu ptic: Branko Kamenik in Milan Vogrin (1989), Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj (1989), Miro Vamberger (1993), Marta Kolarič (1904), Hotel Iliri ja (1995), Miran Otorepec (1995), Perutnina Ptuj (1998), krajani Podpeča (t998), vaščani Biša (1999), Tovarna sladkorja Ormož (2000), Odbor za rešitev Save Dolinke (2000), zaposleni na mejnem prehodu Lazaret (2001), Tomislav Kump in Elektro Ljubljana, nadzorništvo Vrhnika (2003) in Gian FrancO Vincoletto (2004) ter Zlatega I.egata za najboljše domače delo s področja ornitologije: Tihomir Mako-vec, Iztok Škornik in Lovrenc Lipf.j (1998), Ivo A. Božič (1999). Tomaž Mihelič, Al Vrezf.c, Miro Perušek in Jože Sve-tličič (2000), Damijan Denac (2001) ter Tomi Trilar (2002). DOPPS je leta 1995 na slovesnosti ob otvoritvi Evropskega leta varstva narave v Sloveniji prejel nagrado Ferdinanda Sei-dla, ki jo Prirodoslovno društvo Slovenije podeljuje za dosežke v naravovarstvu. Organi društva so se na začetku delovanja v glavnem sestajali v knjižnici Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) na Prešernovi 20, predavanja pa so potekala tu in tam od fakultet do osnovnih šol, do prostorov Fotokino kluba Diana do različnih gostinskih lokalov. Šele dobro desetletje po ustanovitvi je PMS DOPPSu omogočil ureditev prvih piavih društvenih prostorov na Žibertovi 1 (november 1991-september 2000), za kar se mu ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. Potem se je DOPPS preselil v najete prostore na Prvomajski 9 (oktober 20oo-konec 2003) in pred kratkim v svoje lastne prostore na Tržaški 2 (od 2004). DOPPSova periodika Prva številka slovenskega ornitloškega časopisa Acrocepha-lus je bila predstavljena 14. 3. 1980 na slavnostni seji Uredniškega sveta na domu glavnega urednika v Naklem. Iztok //letnik 10, številka 04, februar 2005 7 jf, ^TfR^ V- i' IS V ^ ^-V *, S f ^ H"'- W • v-.» ( -t 2: Sjjmotncjši top v naravovarstveni bitki sc imenuje /nanje. Če ga znamo pravilno uporabljati, je zmaga zagotovljena, folo: Tomaž Mihclič 3: Tovarna sladkorja v Ormožu je za posluh do varstva ptic leta 2000 prejela prestižno nagrado Aviano. Gospodarski razvoj še ne pomeni nekaj nujno slabega za naravo. foto: Borut Štumber ger Geistkr je kot glavni urednik reviji Acrocephalusposvetil kar 20 let (1980-1999) svojega strokovnega ornitološkega udej-stvovanja, sledila sta mu Borut Štumberger (1999-2001) in Al Vrezec (2002 do danes). Urednik je žc v prvem uredniškem odboru k delu pri reviji pritegnil kopico strokovnjakov, ki so delovali na ozemlju Slovenije: Iva A. Božiča, Janeza Gregorija, Božidaria Magaino, Sergeia D. Matvejeva, Rada Smerduja, Dareta Šereta in Andreja O. Župančiča. Na ornitološkem, terminološkem, oblikovnem, tehničnem in drugih področjih je glavnim urednikom pri uredniškem delu pomagala obsežna ekipa strokovnjakov. Posebej omenimo uredniški odbor, v katerem je doslej delovalo 34 sodelavcev: Miha Adamič, Boštjan Anko, Franc Batič, Ivo A. Božič, Luka Božič, Anton Brancelj, Tatjana Čelik, Matija Gogala, Janez Gregori, Andrej Hudoklin, Primož Kmecl, Jelena Kralj, Kajetan Kravos, Boris Krvštufek, Peter Lf.gi-ša, Gordan Lukač, Božidar Magajna, Bojan Marčeta, Sergej D. Matvejev, Tomaž Mihelič, Josef Mikuska, Roger H. Pain, Jeno J. Purgf.r, Petf.r Sackl, Martin Schneider-Jacoby, Peter Skoberne, Rado Smf.rdu, Andrej Sovinc, D are Šere, Kazimir Tarman, Davorin Tome, Jana Vidic, Al Vrezec in Andrej O. Župančič. Le-ti so ne le jamčili za strokovno korektnost objavljenih prispevkov, pač pa so v uredniškem postopku tudi aktivno sodelovali kot recenzenti. Recenzije pa so osnovno jamstvo strokovnega in znanstvenega nivoja vsakega časopisa, pri čemer je Acrocephalus vztrajal vseh 25 let. Število sodelujočih recenzentov in opravljenih recenzij je danes verjetno nemogoče prešteti oziroma oceniti. Član uredniškega odbora z najdaljšim stažem tako v odboru kot nasploh med ustvarjalci revije Acrocephalus je Janez Gregori, ki pri reviji sodeluje že 23 let. Lektor oziroma prevajalec z najdaljšim, 20-lctnim stažem je Henrik Ciglič. Kako veliko belo liso na ornitološkem zemljevidu Evrope je zapolnil Acrocephalus, nam pove dejstvo, da je DOPPS revijo že ob izidu 4. številke leta 1980 izmenjaval s 27 ornitološkimi in naravovarstvenimi revijami drugih držav. To število je do danes naraslo na 113. Ob koncu leta 2004 beležimo 25 let neprekinjenega izhajanja in izid 123. šievilke revije Acrocephalus. V prvih sto številkah je 216 avtorjev objavilo 2.202 prispevka, s čimer je bilo ovekovečenih prek t 2.000 podatkov o pticah. Acrocephalus pomeni prelomnico v slovenskem ornitološkem pisanju in strokovnem zanimanju za ptice pri nas. Takšnega vzpona ob izidu prve številke Acrocephalusa leta 1980 verjetno ni pričakoval nihče. Več o slovenskem ornitološkem pisanju in ustvarjalcih revije Acrocephalus skozi 25-letno zgodovino si lahko preberete v prispevkih Ala Vrezca (Acrocephalus 25(120): 1-3, Svet ptic-pričujoča številka). Iz Acrocephalusa so se leta 1994 najprej umaknile društvene novice. Po izmenjavi izkušenj z drugimi partnerji BirdLife na 21. svetovni konferenci BirdLife (avgust 1994, Rosenheim v Nemčiji) je Slavko Polak predlagal ustanovitev informativnega biltena Novice DOPPS. Nulto številko sta pripravila Slavko Polak in Borut Mozetič (1994), urednica vseh nadaljnjih 5 letnikov oziroma 20 številk pa je bila Andreja Ramšak (1995-1999). V uredniškem svetu je sodelovalo 6 članov: Damijan Denac, Andrej Figelj, Leon Kebe, Petf.r Legiša (pomočnik urednice), Borut Mozetič in Al Vrezec. Risbe ptic so prispevali Slavko Polak, Irena Pav-lakovič in Miro Perušek, karikature pa Marjan VaupOtič. Še bolj prelomno za revijo Acrocephalus je bilo leto 1999, saj je dobila mednarodni uredniški odbor in začela objavljati članke domačih in tujih avtorjev v angleškem jeziku. S tem se je dvignila citiranost ter ugled revije v svetovni ornitologiji in postala je ornitološka revija za jugovzhodno Evropo in vzhodno mediteransko regijo, ki je danes citirana v šestih bazah podatkov. Cena napredka je bila seveda poljudnost in s tem razumljivost Acrocephalusa za številno, večinoma laično članstvo DOPPS. Rešitev se je pokazala v preoblikovanju društvenega biltena Novice DOPPS v poljudno ornitološko revijo. Ideja je ponovno zrasla na svetovni konferenci BirdLife 8 Svet ptic (oktober 1999, Kuala Lumpur v Maleziji), ki se je je udeležil Tomaž Jančar. Iz Novic DOPPS je lako nastal Svet ptic, v katerega so se iz Acrocephalusa preselile poljudne rubrike, denimo Skrivnostna fotografija. Še naprej jih je urejala Andreja Ramšak (2000-2003), ki jo je nasledil Damijan Denac (od 2003 dalje). Tehnični urednik je Andrei Figelj (od 2002 dalje), v Uredniškem odboru pa je sodelovalo 11 sodelavcev: Luka Božič, Damijan Denac, Marijam Govedič, I.fon Kebe, Urša Koče, Andreja Ramšak, Borut Rubinič, Jakob Smole, Davorin Tomf., Ai Vrezec in Eva Vukelič. V petih letnikih je do sedaj izšlo 20 številk Sveta ptic. Več o Novicah DOPPS in Svetu ptic ter njunih ustvarjalcih si lahko preberete v prispevku Andreje Ramšak (Svet ptic-pričujoča številka). Ornitološki atlas Slovenije Začetki ornitološkega atlasa Slovenije segajo v leto 1976, ko je propadlo jx>skusno kartiranje rjavega srakoperja. Že naslednje leto je bilo uspešno opravljeno kartiranje 11 lahko opaznih vrst. Sledilo je neuspešno dopolnilno karti ranje 11 lahko opaznih vrst v letu 1978. Leta 1979 smo prvič popisovali celotno listo gnezdečih ptic, pri čemer je sodelovalo 18 (od 33) povabljenih opazovalcev. Ozemlje Slovenije je bilo zatem razdeljeno na pet sektorjev. Od zahoda proti vzhodu jim je pripadalo naslednje število kvadratov, ki naj bi jih obdelali postopno: 42 (1980), 64 (1981), 52 (1982), 46 (1983) in 41 (1984). Sledila so leta dopolnilnega kartiranja in do leta 1988 nam je uspelo bolj ali manj temeljito popisati vse kvadrate. Skupno 87 popi sovalcev je v 238 kvadratih zabeležilo 219 vrst gnezdilk, od teh jih je 10 domnevnih, 3 možne, druge pa so potrjene. Podrobnosti in rezultate si lahko ogledate v knjigi Iztoka Geistra Ornitološki atlas Slovenije (DZS, 1995). V zimi 1979/80 je bilo opravljeno poskusno popisovanje 19 kvadratov za zimski atlas, ki je prek pasivnega popisovanja v obdobju 1980/81-1985/86 in aktivnega popisovanja v obdobju 1986/87-1990/91 prešlo v popisovanje še neraziskanih kvadratov v obdobju 1991/92 -1992/93. Delo 150 popisovalcev je do decembra 1985 koordiniral Iztok Gei-ster, kasneje pa Andrej SoviNC. V 240 pregledanih kvadratih je bilo reistriranih r92 redno, občasno ali zelo redko pojavljajočih se vrst ptic, katerih razširjenost in pojavljanje je predstavljena v knjigi Andreia Sovinca Zimski ornitološki atlas Slovenije (Tehniška založba Slovenije, t 994). Izidu obeh temeljnih atlasov so sledili lokalni atlasi. Popisi za Ornitološki atlas Ljubljanskega barja so potekali od 1989 do 1996 in so ga koordinirali Andrej Sovinc, Davorin Tome in Peter Trontelj (Acrocephalus 14(60): 145-151). Do leta 2003 so bili zbrani še fenološki in favnistični podatki za negnezdilke. Vsi zbrani podatki so obdelani in delo je tik pred objavo. Vodja in organizator projekta Lokalnega ornitološkega atlasa Drave med Mariborom in Ptujem v letih 1989-1992 je bil Franc Bračko, ki je z neizmernim entuziazmom in voljo ter ogromno količino vloženih terenskih dni opravil večino kartiranja (Acrocephalusu 16(68-69-70): 58-61,18(82): 1-97). Prvi Ornitološki atlas Triglavskega narodnega parka (TNP) je bil izdelan leta 1983 kot raziskava za naročnika TNP pod koordinatorstvom Iztoka Geistra (Acrocephalus 4(16): 37-38). Ponovno je pogodbeno popisovanje TNP potekalo od leta 1991 do 1996. Popisovanje gnezdilk je koordiniral Tomaž Jančar (Acrocephalus 12(47): 42-43. 13(55): 193-194, 14(58-59): 132 133,15(62): 3-7), zimsko popisovanje pa Primož Kmecl. Zaradi pomanjkanja interesa naročnika Ornitološki atlas TNP ni izšel v knjižni izdaji, ampak je bil izročen naročniku kot interno poročilo. Trenutno poteka popisovanje za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije (2002-2008), ki ga koordinira Tomaž Miiielič. Osnovni namen novega ciklusa popisovanja je zagotoviti primerljivost s prejšnjim atlasom in obenem pridobiti podatke o številčnosti populacij gnezdečih ptic v Sloveniji. Zato poteka na treh ravneh: popis razširjenosti znotraj kva- 4: Polojnik (Himtinlo pus himantopus) je redka gnezdilka v Sloveniji. Njegov zarod na gnezdišču pri Ormožu so rešili v Tovarni sladkorja s takojšnjim ukrepa njem po obvestilu ornitologov. Upajmo, da bo ta ptica v prihodnosti gnezdila tudi v Škocjanskem zatoku. foto: Kajetan Kravos 5: Ko ljudje opazijo naravovarstveni pro blem, pogosto pokličejo v pisarno DOPPS. Naj gre za reševanje laboda grbca (C]/gnus olor), ki je pogoltnil ribiško vabo, ali za nedovoljen poseg na neko območje, je treba pri priči ukrepati, foto: Damijan Denac //letnik 10, številka 04, februar 2005 9 6: DOPPS od vsega začetka sodeluje pri projektu BirdLife Kvropski in Svetovni dan opazovanja ptic. Prvi vikend v okto bru je navadno rezer viran za predstavitev ptic, njihove ogrožc nosti in dela ornitolo gdv. foto: Damijan Denac 7: Mladi zrejo v zlatovranko (Coracias ijamitus) in dojemajo, da se biodiverziteta siromaši na našem pragu. Tudi njihova dejanja bodo krojila prihodnjo usodo ptic, zato je izobraževanje ena naših poglavil nih nalog. foto: Damijan Denac dratov s stranico 10 km, popis redkih in težavnih vrst ter popis številčnosti, s štetjem ptic v »tetradah«. Prvi dve ravni sta lažji in primerni za slehernega člana DOPPS, »tetradni popis« pa je zahtevnejši in so mu kos le bolj izku šeni popisovalci (Swl ptic 8(1): 28-30,9(4): 29,10(1): 18). V delo za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije smo vnesli nekaj novih oblik organizacije, kot so skupinski popisi določenega območja in sistem mentorstev, ki omogoča znanja željnemu članu, da se pri popisovanju na terenu priključi bolj izkušenemu popisovalcu in s tem hitreje doseže stopnjo samostojnega popisovalca »tetrad«. Skupinski popisi prinašajo poleg koristnega druženja, izmenjave izkušenj in umerjanja popisovalskih kriterijev tudi podatke iz območij, ki so sicer težje dostopna in zapostavljena. Doslej so člani DOPPS skupinsko popisovali v Beli krajini (2002), na Krasu (2003) in Koroškem (2004). Varstvo ptic DOPPS je že v delovnih področjih društva, ki so bila poda na na ustanovni skupščini, zapisal »varstveno področje« (Acrocephalus 1(1): 20). Ta dejavnost se je kmalu udejanila v Komisiji za varstvo narave DOPPS (kasneje Odboru za varstvo narave), ki je bila ustanovljena januarja 1992 (Acrocephalus 1(1): 20). Brez dvoma je ta komisija najbolj zaznamovala delovanje DOPPSa od samega začetka pa do preloma stoletja in bi ji kazalo nameniti posebno obširno poglavje DOPPSove zgodovine. Vodila sta jo predsednika Borut Šti.jmbfrgfr (i982-1991) in Franc Bračko (od 1991-2000). V tem prispevku iz obsežnega dosjeja varstva ptic v začet nem obdobju omenjam le »Odlok o zavarovanju jezerc z okolico v Bobovku pri Kranju«, ki je območje 25. 2. 1981 kot prvo zavarovano močvirje v Sloveniji razlasil za naravno znamenitost (Acrocephalus 2(7): 17), in »Odlok o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost« iz leta 1986 (Acrocephalus 7(29): 47-48). Najpomembneje je DOPPS in varstvo ptic v Sloveniji zaznamovalo obdobje Pomembnih območij za ptice (Important Bird Arcas IBA), na katerem danes temelji sodobno globalno varstvo ptic. DOPPS je pri projektu sodeloval od samega začetka, ko so v letu 1986 gradivo o prvih Sloven skih IBAjih za DOPPS pripravili Janez Gregori, Jana Vidic in Borut Štumbergek. Leta 1989 je 1CBP (Mednarodni svet za zaščito ptic - International Councilfor Bird Preservation kasneje se je preimenoval v BirdLife) objavil prvi inventar evropskih IBA pod naslovom Mednarodno pomembna območja za ptice v Evropi. V sklopu poglavja o IBA v [ugosla-viji je bilo vanj vključenih osem slovenskih območij. Večina med njimi se približno ujema z območji, ki imajo status IBA še danes (Ljubljansko barje, Cerkniško jezero, Sečo veljske soline itd.). Leta t992 je v okviru ICBP stekel projekt drugega oprede 1 jevanja IBAjev v Evropi, ki je trajal skoraj celo desetletje. V DOPPSu je bila organizirana mreža lokalnih koordinatorjev, ki jo je vodil koordinator IBA za Slovenijo, sprva Milan Vogri.n (oktober 1992-marcc 1996) in nato Slavko Polak (marec 1996-konec leta 2000). V marcu 2000 je izšel prenovljeni inventar IBA v Evropi in konec leta 2000 še Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji, ki jih je uredil koordinator IBA za Slovenijo slavko Polak (DOPPS, Monografija DOPPS št. t, Ljubljana). Zaključil se je naš prvi veliki projekt BirdLife, s katerim smo postavili temelje območnega varstva ptic v Sloveniji. Sredi leta 1999 se je začel triletni projekt Problematika varstva ptic pri približevanju Slovenije Evropski skupnosti (Acces-sion), ki je bil doslej daleč največji projekt v sodelovanju DOPPSa z BirdLife in je imel daljnosežne posledice. Na pobudo DOPPS je beločeli deževnik vključen v Prilogo 1 Direktive o ohranjanju prostoživečih vrst ptic EU (Coun-cil Directive 79/409/EC), v nacionalnem merilu pa je bil osnova za kasnejšo razglasitev slovenskih SPA (Posebna območja varstva - Special Protected Area). Britanski partner RSPB je financiral stroške projekta in zaposlitev koordinatorja Andreja Bibiča (1999-2000). Po pregledu obstoječih podatkov iz zgornjega projekta in izboru kvalifikacijskih vrst so bili opravljeni dodatni popisi vrst in območij (pomemben del so sestavljali popisi pod-hujke in gozdnih vrst sov). Delo koordinira Luka Božič (od marca 2001 dalje). DOPPS je podatke o 25 območjih IBA posredoval Ministrstvu za okolje, prostor in energijo kot strokovne predloge za SPA. V začetku leta 2003 je izšla še monografija Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2 - Predlogi Posebnih zaščitenih območjih (SPA) v Sloveniji, ki jo je uredil koordinator Luka Božič (DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana), s poudarkom na vrstah in kriterijih. pomembnih na ravni EU. Sledilo je vključevanje predlaganih SPA za ptice v slovenska območja Nature 2000. Tu so se izrazili in ponekod tudi uveljavili ekonom ski interesi države in lokalnih skupnosti, ki so bili nasprot ni strokovnim podlagam varstva narave (Si>ef ptic 10(2): 14 15). Z Uredbo o posebnih ohranitvenih območjih je bilo aprila 2004 kot SPA za plice razglašenega 22,8 % celotnega slo venskega ozemlja (namesto predlaganih 24 %). Narejen je bil pomemben korak proti dolgoročnemu ohranjanju ptic in njihovih habitatov v Sloveniji. Prelomni trenutek za DOPPS in varstvo ptic v Sloveniji pomenijo tudi prizadevanja za zavarovanje Škocjanskega zatoka. Leta 1993 je Komisija za varstvo narave DOPPS pri pravila projekt Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka, ki ga je DOPPS promoviral z izdajo zloženke in potujočo razstavo »Škocjanski zatok - oaza na pragu Kopra«. Od samega začetka je projekt koordiniral Borut Mozetič, ki mu je v zagonski fazi pomagal Tihomir Makovec. Leta 1993 je Ministrstvo za kulturo izdalo prvo Odločbo o začasni razglasitvi Škocjanskega zatoka za naravno znamenitost. Sledila je Odredba o interventnem zavarovanju Škocjanskega zatoka Ministrstva za okolje in prostor, ki je bila več let zaporedoma podaljšana. Državni zbor RS je na seji 26. 2. 1998 nato sprejel Zakon o Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ki zagotavlja trajno pravno zaščito območja in postavlja pogoje za varstvo in upravljanje rezervata. S podporo partnerstva BirdLife, Društva botanikov Slovenije, Društva za preučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije ter Slovenskega odonatološkega društva je DOPPS na podlagi Uredbe o koncesiji za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok pripravil vlogo za pridobitev koncesije. Vlada RS je 30. 9. 1999 z Odločbo o izbiri koncesionarja podelila DOPPSu desetletno koncesijo za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok. S tem se je začela sanacija in renaturacija Škocjanskega zatoka ter ureditev rezervata, odprtega za javnost (Svet ptic 6(2): 8-11,7(2): 24-25,8(1): 15). DOPPS je leta 2000 pridobil sredstva Evropske skupnosti iz programa LIFE Narava III s projektom Renaturacija in ohranjanje habitatov in ptic d Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Svet ptic 9(1): 15-18). Nekaj dni pred vstopom Slovenije v EU pa je slovenska vlada razglasila posebna varstvena območja - območja Natura 2000, med katerimi je tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok. Vsa zgodba o uspehu v Škocjanskem zatoku je plod skupinskega dela, ki pa si ga ne moremo predstavljati brez neizmernega optimizma in entuziazma Boruta Mozetiča. Naj omenim še sooblikovanje naravovarstvene in njej 10 Svet ptic sorodne zakonodaje. DOPPS je dvakrat pomembno vplival na oblikovanje lovskega zakona (1992 in 2004) in dosegel opustitev legalizacije sokolarstva. Tako mu je uspelo obdržati ru/.ko število lovnih vrst ptic. Prek projekta Problematika varstva ptic pri približevanju Slovenije Evropski skupnosti (Accession) je DOPPS ob pomoči BirdLife in ob sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo ter Agencijo RS za okolje posredno prispeval k spremenjenemu in dopolnjenemu Zakonu o naravi. Slovenska imena ptic Že na prvi seji uredniškega odbora Acrocephalusa 14. 3. 1980 je Andrki O. Župančič odprl razpravo o slovenskih imenih ptic in menil, da lahko vsak avtor uporablja ime, ki ga pozna, merilo za ločevanje pa je znanstveno ime ob našem. To mnenje je Iztok Geister pod načelom »cvete naj vsi cvetovi« zapisal v članku Problematika slovenskih ptičjih imen (AcrocepWus 1(3): 37-38). Da nam domača imena ptic ne dajo miru, je pokazala ustanovitev Terminološke komisije DOPPS konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in pri spevki Petra Grošlja O poimenovanju ptičev (Acrocephalus 1(6): 97-99), |ant:za Grfgorija Vprašanja strokovnih in slovenskih ptičjih imen (Acrocephalus 12(47): 36-40), Tomaža Jan-čaria Slovenska imena ptičev - vabilo k razpravi (Acrocephalus 12(47): 40 41) in Iztoka Geistra Vsaki ptici svoje ime (Acrocephalus 12(48): 98-104). Uredniška politika »cvete naj vsi cvetovi« se je v Acrocepha-lusu uveljavljala vse do leta 1999. Prelom je bila objava Imenika ptic zahodne Palearktike avtorjev Tomaža Jamčaria, Franca Bračka, Petra Gkošlja, Tomaža Mhieliča, Davorina Tometa, Tomiia Trilaria in Ala Vrezca (Acrocephalus 20(94 96)-. 97 16 2), ki je bila plod dela Terminološke komisije DOPPS pod vodstvom Tomaža Jančarja, pri čemer je treba omeniti pionirsko delo Janeza Gregorua Predlog imen ptičev širšega Palearktika (Rokopis, gradivo za drugo Terminološko komisijo DOPPS arhiv Terminološke komisije DOPPS). Od takraL naprej se v vseh DOPPSovih publikacijah uporabljajo imena iz tega imenika, člani društva pa čakamo na razširitev dela na celoten planet. Številka Acrocephalusa z Imenikom je bila natisnjena v povečani nakladi in je bila prek stanovskih društev poslana vsem prevajalcem v Sloveniji. Regionalna organiziranost Z naraščanjem članstva v DOPPSu so se krepile tudi ideje o regionalnem organiziranju omitologije v Sloveniji. Prvi korak v to smer je bila ustanovitev Ornitološkega društva Ixobrychus\! Kopru 9. 11. 1983. Razvoj dogodkov je takrat kazal na oblikovanje regionalnih društev in preoblikova nje DOPPSa v slovensko zvezo ornitoloških društev. Vendar se kasneje štajerski kolegi, ki so bili aktivno vključeni v delovanje DOPPSa, niso odločili za ustanovitev regionalnega društva, temveč so na Skupščini DOPPS v februarju 1989 predstavili idejo o ustanovitvi sekcije DOPPS. Ustanovni sestanek Štajerske sekcije DOPPS je potekal marca 1989 v Mariboru. Člani sekcije so si začrtali program v 15 točkah, ki je poleg popularizacije ornitologije s predavanji in izleti vključeval tudi aktivno varstvo ptic, usmerjeno v Pomurje in Podravje, ter projekt lokalnega ornitološkega atlasa Drave med Mariborom in Ptujem (Acrocephaiusu 16(68-69-70): 58-61, 18(82): 1-97). Na Martinovo novembra 1995 so v Cerknici ustanovili Notranjsko sekcijo DOPPS, ki pokriva občine Cerknica, Loška dolina, Logatec, Postojna, Pivka. Ilirska Bistrica in Bloke. Poznamo jo po emblemu s podobo kosca in vsakoletni akciji štetja kosca, popularno imenovani »Crex Night« {Svet ptic 6(2): 28). 8 in 9: Zgodil se je premik v zavesti ljudi. Brez posredova nja ornitologov je gospod Smil jan KV> menčič sam v gramoznici v Melincih izde lal gnezditveno steno za breguljke (Riparia riparia), poleg katerih so gnezdili tudi čebelarji (Mcrops apiaster). Postavil je tudi infor mativno tablo z zloženko DOPPS! Deja nja govorijo sama zase. foto: Damijan Denac 10: V zadnjih letih se je tudi v naravi marsikaj spremenilo. Pribe (Vanelltts vanellus) med drugim pri nas ne gnezdijo več na travnikih, ampak le še na njivah, kjer pa so manj uspešne. Intenzivno kmetijstvo je pogla vitni naravovarstveni problem naše dobe. Druge vrste, kot na primer južna postov ka (Fulco naumanni), so intenzivno kmetijstvo plačale tako, da so kratko malo izgi nile. loto: Dušiin Klenov šek Ljubljanska sekcija DOPPS, ki je bila ustanovljena novembra 1997, je svoje delovanje osredotočila predvsem na bližnje Ljubljansko barje. Pohvali se lahko z odmevno razstavo Ljubljansko barje - osrednje slovensko naravno bogastvo, ki je //letnik 10, številka 04, februar 2005 11 11: Janez Gregori, predsednik DOPPSa v obdobju od 1979 do 1983. folo: Miljan Šiško 12 in 13: Nemara se sploh ne zavedamo, kako pomembna so naša dejanja in zgledi. Tako kot je sivi muhar (Musticapa striata) uporabil krmilnico za gnezdenje. lahko kdo drug oplemeniti naše delo. Razumeti pregovor »Več ko damo. več dobimo« za marsiko ga ni preprosto, foto:Tomaž Mihelič prepotovala vse barjanske občine in je bila na ogled tudi na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, in z monitorin-gom velikega skovika na Ljubljanskem barju (od leta 1998 dalje) (Acrocephalus 19(90-91): 143-146,21(98/99): 35-37)- Jugoslovansko in mednarodno povezovanje že na drugi skupščini decembra 1980 je bil na predlog Sf.r-geja D. Matvejeva sprejet sklep, da bi ustanovili enotno jugoslovansko ornitološko društvo. Sklenili smo, da z akcijo pričnemo takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. S tem sklepom si je DOPPS začrtal aktivno delovanje, sprva na območju Jugoslavije, kasneje pa tudi mednarodno. Osemdeseta leta so zaznamovale konference ornitologov Jugoslavije, ki so pomenile neformalno druženje tako profesionalnih kot amaterskih ornitologov, njihovo medsebojno informiranje in usklajeno delo. Prva konferenca ornitologov Jugoslavije je bila 12. in 13. 3. 1983 v Beogradu. Predsedoval ji je VofiSLAV Vasič, med 41 sodelujočimi so bili tudi Ivo A. Božič, Janez Gregori, Sergei D. Matvejev, Davorin Tome in Tomi Trilar. Slovenci smo predstavili ornitološko delo v naši republiki, s posebnim poudarkom na DOPPSu. Zaključki so bili naslednji: društvi bodo ustanovili tudi na Hrvaškem in v Vojvodini, jeseni bo skupna akcija obročkanja ptic na moravsko-vardar-ski selitveni poti pri Preševu, stekle bodo priprave za skupno akcijo preučevanja ptičjih populacij v kontinentalnih hrastovih gozdovih v posameznih predelih Jugoslavije, organizator akcije Spomladansko opazovanje selivk v Sloveniji bo poslal vsem udeležencem konference ustrezne obrazce, da bodo poskušali razširiti fenološka opazovanja na vso Jugoslavijo, oživiti je treba Jugoslovansko sekcijo za varstvo ptic pri 1CBP {Acrocephalus 4(15): 23). Druga konferenca ornitologov Jugoslavije je bila 5. in 6. 5. 1984 v Zagrebu pod predsedstvom Gorana Sušiča. Udeležilo se je je 48 ornitologov iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije, razen Črne gore. Iz DOPPSa so se je udeležili Sergei D. Matvejev, Slavko Polak in Tomi Trilar. Na pobudo prve konference je bilo na Hrvaškem ustanovljeno Društvo za zaštitu, promatranje i proučavanje ptica Hrvatske (februarja 1984) in v Vojvodini Komisija za zaštitu, promatranje i proučavanje ptica pri Društvu ekologa Vojvodine (1984). Udeleženci konference so se sklenili pridružiti mednarodnemu projektu štetja belih štorkelj (IGBP) in se dogovorili za skupno metodo za preučevanje ornitofavne kontinentalnih hrastovih gozdov v Jugoslaviji. S konference so poslali naslednje apele: Lovski zvezi Jugoslavije zahtevo za ukinitev zakona o zastrupljanju volkov (posredno se zastrupljajo ujede), Republiškemu zavodu za zaštitu prirode SRH nasprotovanje projektu odstrela kanje zaradi ugotavljanja njene škodljivosti in morebitne ukinitve zaščite, Prirodoslovnemu muzeju Slovenije prošnjo za ažuriranje najdb obročkanih ptic in Pokrajinskemu zavodu za zaštitu prirode Vojvodine podporo za zaščito Carske bare (Acrocephalus 5(21): 47). Tretjo konferenco ornitologov Jugoslavije je organiziral DOPPS 9. in 10.3.1985 v Ljubljani. Na konferenci je sodelo valo 58 udeležencev, med njimi tudi 23 članov DOPPS. Predsedoval ji je Tomi Trilar. Udeleženci konference so obsodili poboj ptic v okolici Dubrovnika, zahtevali prenehanje sramotne akcije zastrupljanja volkov v Črni gori in Makedoniji in predlagali popolno zaščito vseh ujed tudi v Sloveniji. Opredelili so se proti vsem raziskavam, ki ugotavljajo škod ljivost ptic (Acrocephalus 6(24): t7 in 6(24): 26-27). Četrto konferenco in 14. 12. 1986 v Novem Sadu je organizirala Komisija za zaštitu, promatranje i proučavanje ptica pri Društvu ekologa Vojvodine. Na konferenci, ki sta ji predsedovala Josip Šoti in Tomi Trilar, je sodelovalo 70 udeležencev iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije, razen Kosova in Makedonije. Med njimi so bili tudi predstavniki DOPPSa: Sergei D. Matvejev, Dare Šere, Rudolf Tekavčic: in Tomi Trilar. Med zaključki je bilo pri- 12 Svet ptic I poročilo za vključitev v mednarodno zimsko štetje vodnih ptic v organizaciji IWRB (Mednarodni biro za preučevanje vodnih ptic - International Waterfowl Research Bureau), podpora iniciativi ICBP za popis Mednarodno pomembnih območij za ptice v Evropi (IBA), predlog za skrajšanje lovne dobe za vodne ptice, odločno nasprotovanje sokolarstvu in predlogu, da se velikemu kormoranu ukine status zaščitene vrste (Acrocephalus 8(31-32): 27). Peta konferenca ornitologov Jugoslavije je bila 21. in 22. h. 1987 v Osijeku in ji je predsedoval Josip Mikijska. Med 55 udeleženci so bili tudi predstavniki DOPPSa: Andrei Bibič, Janez Gregom, Franci Janžekovič, Kajetan Kravos, Miro Perušek, Sergei D. Matvejev, Dare Šere, Matjaž Šker-lak, Rudolf Tekavčič in Tomi Trilar. V arhivu DOPPS se sklepi niso ohranili. Šesta konferenca ornitologov Jugoslavije je bila 17. in 18. oktobra 1988 na Ohridu. Zaradi oddaljenosti ter časovne in denarne stiske je bil naš edini predstavnik Janez Gregori. To je bilo zadnje srečanje ornitologov pred razpadom Jugoslavije. Eden izmed sklepov Prve konference ornitologov Jugoslavije leta 1983 v Beogradu je bila oživitev Jugoslovanske sekcije za varstvo ptic pri ICBP. Za polnopravno članstvo v ICBP je bil predpogoj ustanovitev društva na jugoslovanski ravni. Jugoslovenska sekcija za zaštitu ptica je bila sicer ustanovljena 5- 4- 1956 v Zagrebu, vendar ni nikoli prav zaživela in ni nikoli zaprosila za članstvo v LC.BP. Ponovno se spomnimo sklepa na predlog Sergeja D. Matve-jeva že na drugi skupščini DOPPS decembra 1980 o ustano vitvi enotnega jugoslovanskega ornitološkega društva. Z ustanovitvijo ornitoloških društev na Hrvaškem in v Vojvodini leta 1984 so bili doseženi pogoji za ustanovitev orni-tološke zveze na jugoslovanski ravni, vendar se je izkazalo, da je DOPPS registriran le na občinskem nivoju. Medtem ko je začel delovati Iniciativni odbor za osnovanje Zveze ornitoloških društev Jugoslavije (ZODJ), je DOPPS 24. 5. 1986 sklical izredno skupščino, na kateri je spremenil statut za registracijo na republiški ravni. Registracija DOPPS na republiškem nivoju je bila od pristojnih organov potrjena 31. 12. 1986. Iniciativni odbor za osnovanje ZODJ, ki so ga sestavljali Jožef Gergelj (Vojvodina), Ištvan Ham (Srbi ja), Jasmixka Fištrovič (Hrvaška), Borut Mozetič (Ornitolo-ško društvo Ixobrychus, Koper), Jasmina Mužinič (Hrvaška), Josip Šoti (Vojvodina), Tomi Trilar (DOPPS) in Vojis-lav Vasič (Srbija), se je sestal trikrat, 19. 4.1986 v Zagrebu, na Četrti konferenci ornitologov Jugoslavije v Novem Sadu in pred ustanovno skupščino v Zagrebu. ZODJ je bila ustanovljena n. 4. T987. Člani Izvršnega odbora ZODJ so bili Vojislav Vasič (predsednik) iz Beograda, Janez Gregori (podpredsednik), Jasmina Mužinič (tajnica) Vi. Zagreba, Jasmixka Fištrovič (blagajničarka) \i. Zagreba, Ištvan Ham iz Beograda, Mirko Setina, Josip Šoti iz Novega Sada in Tomi Trilar. Sergej D. Matvejev je bil imenovan za dosmrtnega častnega predsednika. Nemudoma so se začele tudi aktivnosti za sprejem v ICBP, kamor je bila ZODJ sprejeta 18. ir. x 988, s čimer je postala nacionalna sekcija ICBP (Acrocephalus 10(39-40): 33). Vsega tri leta kasneje je novembra 1991 Izvršilni odbor DOPPS zaradi nastale vojno-politične situacije zamrznil odnose z ZODJ - Jugoslovansko sekcijo ICBP, skupščini društva pa sklenil predlagati izstop iz zveze (Acrocephalus 13(50): 29). DOPPS se je v zgodnjih osemdesetih letih začel samostojno približevati BirdLife, ki se je takrat še imenoval Mednarodni svet za zaščito ptic (International Council for Bird Preservation - ICBP). DOPPS kot regionalna organizacija in Slovenija kot del SFRJ ni imel formalnih pogojev za članstvo v ICBP. Leta 1986 je sledilo opredeljevanje Mednarodno pomembnih območij za ptice v Evropi (IBA). Gradivo za prva slovenska območja IBA so za DOPPS pripravili Janez Gregori, Jana Vidic in Borut Štumberger. Pni inventar evropskih IBA je nato izšel leta 1989. Sledilo je vabilo mladinske sekcije RSPB (Royal Society for the Protection of Birds) iz Velike Britanije k sodelovanju pri akciji za popis 10 najbolj pogostih vrst ptic - The International Common Bird Survey. Potekala je januarja 1989, koordiniral jo je Tomi Trilar. To je bila predhodnica ICBPjevega Evropskega dneva opazovanja ptic, ki je bila prvič izpeljana oktobra X993 in pri njej smo prvič polnopravno sodelovali z ICBP. Za DOPPS jo je koordiniral Luka Božič. Akcija je postala tradicionalna tako mednarodno kot tudi v Sloveniji. Po obisku predstavnice ICBP Miriam Langeveld je Izvršilni odbor DOPPS decembra T992 sprejel sklep, da društvo zaprosi ICBP za status zastopnika za Slovenijo. Avgusta T994 je bil DOPPS na 2r. svetovni konferenci BirdLife v Rosenheimu v Nemčiji imenovan za zastopnika (representative) BirdLife za Slovenijo. Ravno v tem obdobju se je ICBP namreč preimenoval v BirdLife International. Sredi leta 1995 smo poslali na BirdLife uradno vlogo za status partnerja pripravnika in v ta namen oblikovali poslan stvo in namen delovanja DOPPS (osnutek sta pripravila Andrej Bibič in Borut Štumberger). Status partnerja pripra vnika (partner designate) BirdLife smo dobili junija r996 na Evropskem srečanju BirdLife v Lapenranti na Finskem. Na skupščini društva marca 1998 smo sprejeli prenovljeni statut in vanj zapisali angleško različico imena društva DOPPS BirdLife Slovenia. Konec leta 2000 je direktor Pisarne DOPPS Andrej Bibič na sedež BirdLife v Cambridge poslal obširno vlogo za pridobitev statusa partnerja. Na osnovi uspešno zaključenega projekta drugega opredeljevanja območij IBA v Evropi in triletnega projekta «Problematika varstva ptic pri približevanju Slovenije Evropski skupnosti« je bil DOPPS - BirdLife Slovenia septembra 2001 na Srečanju evropskega dela BirdLife v Gibraltarju razglašen za polnopravnega partnerja. Več o zgodovini sodelovanja DOPPS s partnerstvom BirdLife od začetkov do polnopravnega partnerstva si lahko preberete v prispevku Tomaža Jančarja (Svet ptic -pričujoča številka). DOPPS je s svojo dejavnostjo nedvomno največja biološka in naravovarstvena nevladna organizacija v Sloveniji. Neskromno bi bilo pričakovati, da bi katerikoli prispevek lahko zaobjel celotno čeVrtstoletno zgodovino zelo raznolike in razgibane dejavnosti. Člani DOPPS svoje delo združujejo v različnih komisijah, ki smo jih že omenjali. Svoj pečat DOPPSu sta dali tudi Komisija za redkosti (glej npr. Acrocephalus 10(41-42): 75-80, 14(58-59): 97-123, 16(73): 193-196, 20(92): 26-30, 22(106 107): 109-1x3) in Komisija za ujede in sove. Komisija za fotografijo DOPPS deluje že od samega začetka in je svoj prvi natečaj za najboljšo črno-belo fotografijo in najboljši barvni diapozitiv razpisala že leta 1982 (Acrocephalus 3(11-12): 33). Skromni začetki so prerasli v mednarodno odmeven fotonatečaj Svoboden kot ptica, ki ga skupaj organizirata DOPPS in generalni sponzor družba Mobitel. • //letnik 10, številka 04, februar 2005 13 < VARSTVO PTIC IN NARA Zagovorniki narave //Tomaž Mihelič in Jakob Smole 1: Prvi gonilni sili DOPPSovega naravo-varstva. Borut Štum berger (desno) in Franc Bračko (sredina). Brez upravljanja si varslva dandanes skoraj ne moremo predstavljali. \a posnetku pri akciji priprave gnezdim* nega otočka za navadno čigro (Sifriia hinohb). loto; Damijan Denac 2: Mlad ornitolog, zagovornik narave, daje na Ormoškem jezeru izjavo o problema! iki lova gosi na hrvaški strani jezera, ki ga sedaj rešuje že tretja gene racija ornitologov. Dvajsetletno prizadevanje in na desetine dopisov bosta nemara zaustavila vsako letno morijo, foto: Damijan Denac Kadar ima nekdo koga rad, se lo kaj kmalu opazi. Močna vez navadno hitro preraste zgolj misli in želje. Pokažejo se dejanja. Pristnejši je odnos, večja in manj sebična so dejanja, manj razumljiva nevpletenemu opazovalcu. Kdor je že ljubil, bo razumel, kdor pa ne, se bo čudil. Čudil vsaki trohici porabljene energije, ki ni namenjena služenju sebi. Ljudje smo znani po tem, da znamo v zadovoljevanju svojih potreb pozabiti na vse, kar nas obdaja. Pa vendar smo prav ljudje sposobni tudi nekaj večjega. Sposobni srno ljubezni. V današnjem svetu smo se že navadili, da človek ne dela več zgolj za svoje preživetje, industrijska revolucija je uvedla prosti čas, česar človeštvo pred tem ni poznalo. S tem pa so se odprla vrata tudi človeškim dejavnostim, ki jih narekuje srce. Ta dejanja so navadno neracionalna, saj ljudje ob zadovoljevanju svojih konjičkov pozabimo na ceno, ki jo borno ob tem plačali. Hkrati niso nesebična, saj je v glavnini primerov njihovo osnovno gonilo služenje sebi oz. uživanje. Niso ljubezen. Užitek je torej tisto univerzalno plačilo, za katero smo ljudje pripravljeni v športu preliti golide znoja ali porabiti ogromno časa v umetnosti, raziskovanju. Tudi lenarjenje bi lahko vrgli v ta koš, saj je užitkov nešteto, deležni pa smo jih lahko že pri samih dejanjih ali pa kasneje, ko npr. drugi naša dejanja občudujejo. Pri tem ptičarji nismo nobena izjema. Ornitologija je v Sloveniji doživela razmah z ustanovitvijo našega društva, za katero že od takrat govorimo, da združuje ljubitelje ptic in narave. Da je s tem pojmom močno povezana tudi skrb, se lepo vidi v poslanstvu, ki se za DOPPS glasi: varstvo ptic in njihovih habitatov. In res. Osnovno gonilo vseh dejavnosti društva je prav to. Pa naj gre po eni strani za povsem raziskovalne projekte, kot so kartiranja ptic, študij njihovih ekoloških zahtev, monito ring... ali pa za povsem naravovarstvene akcije. Kako bomo nekaj varovali, če ne vemo, kje je in kaj potrebuje? Kako bomo varstvo argumentirali, če ne bomo poznali vpliva in sprememb skozi čas? Celo popularizacija opazovanja ptic je lahko odlično sredstvo njihovega varstva. Nekomu, ki ob hišnem oknu opazuje ptice, je veliko bliže misel, da so le te dobrina, ki jo je treba varovati. Domačinu, ki se je ude ležil nočnega štetja koscev na Cerkniškem jezeru, ne bo treba argumentirati, zakaj se mora odpraviti na košnjo trave čim kasneje, zakaj mora uporabiti tehniko, ki je malenkost bolj naporna... Ravno naravovarstvena naravnanost društva je botrovala, da je bila po malo več kot dveh letih od ustanovitve društva imenovana tudi Komisija za varstvo narave. Vodil jo je Borut Štumberger. Čez slabih to let se je komisija preimenovala v Odbor za varstvo narave, katerega predsednik je bil v celotnem času njegovega delovanja Franc Bračko. Razen njiju pa je tu še množica ljudi, ki so svojim delovanjem omogočili funkcioniranje Odbora. Skrb za naravo je v večini primerov povezana z upiranjem materialnemu interesu, ki navadno ne izbira sredstev za dosego svoje volje, zato je obdobje teh 17 let izjemen dosežek in resničen spomenik vzdržljivosti in volje. Vsem, ki so prispevali delo, energijo in živce, zlasti pa predsednikoma odbora, se moramo globoko zahvaliti. In s čim se je ukvarjal Odbor? Fascikcl z dokumentacijo je nabito poln in nemogoče je podati številke, saj ne bi niti približno odsevale opravljenega dela; prav je, da navedemo spekter, ki se je ustvaril v dobi delovanja. (1) Prva barva v mavrici bi lahko bile akcije, s katerimi so se ustvarjali habi-tati za ptice - sem spadajo npr. nameščanje gnezdnic, čiščenje sten za breguljke, sodelovanje z upravljalci bazenov za odpadne vode. (2) Sledijo samoiniciativni predlogi za zavarovanje območij v Sloveniji, ki segajo ž.e v zgodnja osemdeseta leta in so nekakšna miselna predhodnica Nature 2000. (3) Zelo pomemben del je tudi mnenje o predlogih zakonov - delo Odbora je gotovo imelo velik vpliv na lovsko zakonodajo, ki je najbolj kultivirana v Evropi in verjetno tudi na svetu. (4) Področje vrednotenja posegov v okolje (avtoceste, conacija Ptujskega jezera...) je postavilo strokovne temelje za vrednotenje ptic v Presojah vplivov na 14 Svet ptic okolje (PVO); še danes marsikateri izvajalec ne dosega kriterijev, ki so jih popisovalci postavili v začetku devetdesetih let. Najtežavnejši in najbolj tramavtičen del pa so naravovarstvene urgence: posamezni primeri nedovoljenega lova, sistemske lovske kršitve (lov na gosi, kormorane), uničevanje naravnega prostora (igrišča za golf, odvažanje gramoza, požigi travnikov in grmovja, uničevanje obrežne vegetacije...), kraje jajc sokola selca, nasutje pristajalne steze za modele letal na Ljubljanskem barju itn. Pri vsakem sklopu dejavnosti je navedenih samo nekaj primerov, slednji le nakazujejo obseg dela, ki so ga, ne pozabi mo. opravljali prostovoljci. S profesionalizacijo pisarne društva je delo Odbora za varstvo narave prenehalo, to pa še zdaleč ne pomeni, da je prenehalo naravovarstveno delo DOPPS. Varstvo ptic in narave je ostalo osnovno gonilo društva, koordinacijo pa je pre vzela pisarna. S poslanstvom smo si v društvu naložili odgovorno nalogo. Kljub temu, da je dandanes naravovarstvo priznano kot legitimna panoga, katere pomembnosti se človeštvo vse bolj zaveda (če že ne zaradi drugega, pa zaradi čisto egoističnih vzgibov varovanja lepega in zagotavljanja trajnosti), vendarle ni tako samoumevno, kadar trešči ob močan interes ljudi, pa naj bo le ta ekonomski ali prepros to užitkarski. Argumentacija je v tem primeru silno težka. Kaj je več: uspešna gnezditev orla ali organizacija množične športne prireditve, preživetje kosca, zlatovranke ali melioracije in s tem večji donosi, nova cesta ali hektar poplavnega gozda s srednjim detlom in belovratim muharjem? Prav takšni primeri nam kažejo, kako pomembno je, da se vzpostavi mreža zagovornikov navidezno nekoristnega. Kdor hoče razumeti, kaj je gnalo člane društva v njihovih naravovarstvenih prizadevanjih, bodisi znotraj Odbora za varstvo narave ali pa povsem samoiniciativno, mora do ptic in narave nekaj čutiti. Samo z razumom se tega kratko malo ne da razložiti. Težko je tudi razumeti, kaj nas je gnalo, da smo na stotine ur prebedeli ob nadzoru gnezd nekaterih najbolj ogroženih ujed in s tem omogočili polet mladičev, katerih bratje so v preteklih letih skrivnostno izginili. Delo seveda ni bilo samo terensko. Postavljanje prioritet v varovanju ogroženih je že kmalu botrovalo pripravi rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk, s katerim smo prehi teli državo skoraj za 10 let. Inventarizacija pomembnih območij za ptice sega že v začetek osemdesetih, celostno na državnem in globalnem nivoju (v sklopu mreže IBA) pa v začetek devetdesetih. Da je bil seznam območij predvidenih varovanju ptic znotraj Nature 2000 dolgo edina stvar, ki jo je država lahko pokazala, ni bilo naključje. Prav tako ni bilo naključje, da so bili argumenti za zavarovanje tako trdni, saj so se kalili več kot desetletje; kljub temu smo bili priča »saltu mortale«, ki ga je z izrezom nekaterih predlogov iz Nature izvedel okoljski minister. Megavat je odtehtal glavo marsikatere ogrožene ptice. Če bi primerjali liste pobud za zavarovanje območij, pomembnih za ptice, ki smo jih vztrajno pošiljali pristojnim, bi lahko potegnili dva glavna zaključka. Prvič, da smo bili pri svojem delu uspešni, saj ima marsikatero od teh že davno predlaganih območij danes uradni status zavarovanja, in drugič, da ima država neverjetno dolg odzivni čas. Samo ugibamo lahko, kakšno bi bilo stanje danes, če teh davnih pobud ne bi bilo. Naravovarstvenega udejstvovanja je bilo še veliko, tako preventivnega kot kurativnega. Marsikaj se je začelo pri nas. Pri črni trgovini, ki je pričakovano potekala prek Slovenije in je bila pristojnim državnim institucijam prvič predstavljena znotraj projekta »foining F.urope Against Bird Crime«, izpeljanega na prelomu tisočletja, lepo vidimo rezultate: tisoči nelegalno pobitih ptic, odkritih na mejnih prehodih v naslednjih letih. Ali pa dokazi sodišča, da okoljsko ministrstvo vsakoletno izdaja nelegalne odločbe za streljanje kormoranov. Naštevali bi lahko še v nedogled, pa to ni namen prispevka. Zvenelo bi morda celo hvali savo. In ravno tega občutka ne dobimo, ko se pogovarjamo s številnimi kolegi, gonilno silo našega naravovarstvenega udejstvovanja. Ne dobimo občutka, da so svoje delo opravljali zato, da bi bili pohvaljeni. Ptice imajo preprosto radi. in to čutijo, fe to morda tisti odnos, ki je opisan prav na začetku? • 3: Kaj je skrili osebni interes pravega naravovarstvenika? Nič posebnega. Želi si le, da bi lahko na primer divje gosi (na posnetku sive gosi Anserausa) pri nas v miru prezimile in se žive vrnile na severna gnezdišča, folo: Kajetan Kravos 4: Napravljen je prvi korak. Pomaga lahko vsak. Ni pomembna veličina dela. ampak princip. foto:Tomaž Mihc-lič //letnik 10, številka 04, februar 2005 15 MfcDNAKUUiNU ttJMfcMBPU območja za ptice v SLOVENJ Importanr Bird Are»« (AiE Škocjanski zatok - oaza na pragu Kopra //Nataša Šalaja in Borut Mozetič 1: Malo je manjkalo in Škocjanski zatok bi bil izgubljen za vselej. foto: Borut Mozetič 2: V Škocjanski zatok se bo počasi vrnilo nekdanje življenje. Pri renaturaciji bodo imeli pomembno vlogo halofiti. ki bodo tu in tam prerasli blatne poloje in otočke ter postali gnezdišča ptic. (oto: Borut Mozetič Škocjanski zatok nedvomno sodi med tiste DOPPS-ove projekte, o katerih je bilo največ napisanega. Območje je tako za društvo kot tudi za varstvo narave v Sloveniji izjemnega pomena. Škocjanski zatok nas uči, kako nepotrebne in drage so napake pri poseganju v naravo in kako veliko časa je potrebnega, da ljudje spremenimo svoje slabe navade. Po drugi strani pa pripoveduje bolj veselo zgodbo: o tem, da je sožitje človeka in narave vendarle možno in hkrati tudi nujno. Nastanek Škocjanskega zaliva in kasneje zatoka je tesno povezan z urbanističnim razvojem Kopra in njegove okolice. Človek je ravnico ob izlivu Rižane in Badaševice v Koprski zaliv začel preoblikovati pred davnimi leti. Vrstili so se številni posegi, ki vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja niso usodno vplivali na živalski in rastlinski svet tega dela slovenske obale. Že v starem veku so Rimljani v močvirjih in plitvinah okoli zaliva uredili preproste soline. V času Beneške republike po letu 1279 se je solinarstvo ob zalivu močno razmahnilo. Na južni strani otoka Koper so nastale Semedelske soline, na izlivu reke Rižane pa Srminske in Bertoške soline. Solna polja so začela propadati ob zatonu Beneške republike. Soline so dokončno opustili v tridesetih letih 20. stoletja, zemljišča so izsušili in spremenili v kmetijske površine bonifike. Le dvajset let kasneje pa so na robu mesta Koper začeli graditi pristanišče, ki se je potem širilo proti Ankaranu. Škocjanski zaliv je postajal čedalje bolj zaprt, postal je zatok. Na pragu mesta Koper je nastalo največje polslano (brakično) mokrišče v Sloveniji. Do leta 1983 je bila polslana laguna s plitvinami in poloji s svojo neposredno okolico območje izjemno pestrih habi tatov: od trstičja, sladkovodnih in slanih močvirij do vlažnih travnikov in toploljubnih grmišč. Različni habitati so vse leto zagotavljali ustrezne življenjske razmere velikemu številu ptičjih vrst. V obdobju od leta 1979 do 2000 je bilo na širšem območju Škocjanskega zatoka opaženih 200 različnih vrst, med njimi jih je kar 75 redno ali občasno gnezdilo, 125 vrst pa se je na območju ustavljalo med pomladansko in jesensko selitvijo ter v času prezimova-nja. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Občina Koper nameravala Škocjanski zatok popolnoma zasuti in pridobljeno območje nameniti urbanizaciji. V laguno Škocjanskega zatoka je bilo odloženih vsaj 280.000 kubičnih metrov blata, izkopanega pri poglabljanju bazenov v Luki Koper. Že prej sta bili preusmerjeni obe reki, ki sta se izlivali v Škocjanski zatok: Badaševica in levi razbremenil-nik Rižane - Ara. Tako je Škocjanski zatok popolnoma izgubil vire sladke vode. Območje je bilo uradno razglašeno za odlagališče gradbenega materiala, kamor so tudi dejansko odlagali odpadke vseh vrst, od organskih snovi do avtomobilov. Vanj so bile speljane tudi komunalne vode, kar je še dodatno organsko onesnaževalo mokrišče. Posledice opisanih človekovih posegov so bile za živi svet Škocjanskega zatoka usodne. 7. nasipavanjem obrobja lagune je bil uničen velik del habitatov, kjer so gnezdile in se zadrževale ogrožene vrste ptic. Ptice, ki se prehranjujejo s potapljanjem, so iz zatoka popolnoma izginile, saj se je odloženo blato razlilo po vsej laguni in uničilo prvotno dno, tako da se je bistveno zmanjšala tudi globina vode. Nezadosten dotok in mešanje sladke in morske vode v pol slani laguni ter organsko onesnaženje so izrazito poslabša li ekološke razmere, kar se je predvsem v sušnih mesecih kazalo v povečani evtrofikaciji (količini organskih snovi) in anoksiji (pomanjkanju kisika). V zimski sezoni 1992/93 je vzatoku prezimoval redek gost, labod pevec, in tam poginil zaradi zastrupitve. To je bil dogodek, ki je izbil sodu dno ter javnost prepričal, da se v zatoku dogaja ekološka katastrofa. Februarja 1993 je Izvr šilni Odbor DOPPS na pobudo Komisije za varstvo narave sklenil, da nemudoma začne z naravovarstveno akcijo za ohranitev zatoka. Začetna sredstva je prispeval novo usta- 18 Svet ptic novljeni Sklad za naravo, prva tovrstna slovenska fundacija. DOPPS se je lotil projekta »Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka«. julija in avgusta 1993 je razstava o naravnem bogastvu zatoka gostovala v Kopru in Ljubljani, hkrati pa smo zbirali podpise za takojšnje prenehanje uničevanja območja in njegovo zavarovanje. V kratkem času se jih jc nabralo kar 7000 - skupaj z zahtevo za zavarovanje območja smo jih poslali Vladi RS, predsedniku in pristojnim ministrstvom. Kot rezultat je bil Škocjanski zatok novembra 1993 prvič interventno zavarovan kot naravna znamenitost z odredbo tedaj še pristojnega ministra za kulturo. V naslednjih petih letih smo veliko energije vložili v delo z mediji in javnost obveščali o vseh kršitvah odredbe o zavarovanju, ki so se še vedno dogajale. Leta 1997 smo območje in njegove naravne vrednote uspešno predstavili vsem poslanskim skupinam in skupaj s predstavniki okoljskega ministrstva tudi parlamentarnemu Odboru za infrastrukturo. Po petih letih vztrajnega in predanega dela skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter Medobčinskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je bilo območje marca 1998 zavarovano 7. Zakonom o naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ki ga je potem potrdil Državni zbor RS. Z razglasitvijo za zavarova no območje narave se je degradacija vendarle končala. Konec leta 1999 je bilo naše društvo izbrano za koncesio-narja za upravljanje rezervata. DOPPS je tako postal prva organizacija v Sloveniji, ki jo je Vlada RS pooblastila za upravljanje zavarovanega območja, in trenutno ostajamo edina nevladna organizacija s takšno referenco. Upravljanje območja in še bolj priprave na obnovo pa so vse prej kol lahka naloga, k čemur včasih prispeva tudi prizadeto naravno okolje. Ob samem začetku upravljanja jeseni 1999 je zaradi slabih ekoloških razmer v laguni prišlo do izbruha botulizma, zaradi katerega je v zatoku poginilo več kol 300 ptic različnih vrst. S prizadevnim delom se nam je posrečilo zagotoviti, da se kaj takega odtlej ni pono- vilo. Leta 1999 se je začelo tudi načrtovanje obnove Škoc janskega zatoka, ki ga je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS pa je aktivno sodeloval z vsebinsko koordinacijo in pobudami. Načrtovanje je bilo dolgotrajen in zapleten proces, v katerem je sodelovalo veliko strokovnjakov. Obnova polnaravnega mokrišča je vse prej kot preprosta in poceni, zato so bile natančne raziskave in študije nujno potrebne, da bi zagotovili pravi način obnove s kar najmanj stroški in po možnosti brez napak. Pred pripravo ureditvenega načrta za območje naravnega rezervata Škocjanski zatok so bile kot (posebne) strokovne podlage pri pravljene številne študije ter napravljene raziskave biot skih in abiotskih parametrov. Med drugim so bile to raziskave kakovosti vode in sedimenta v vodni laguni znotraj rezervata in kakovosti vode Badaševice, geološko, hidro-geološko in geomehansko poročilo ter izdelan geodetski načrt. Pri načrtovanju obnove lagune je bil zelo pomem ben hidrološko-hidravlični kakovostni model, na podlagi katerega je bil kot sistem delovanja lagune potrjen hidravlični model plimne črpalke. Opravljena sta bila tudi pregled stanja živalstva nevretenčarjev in vretenčarjev Škocjanskega zatoka, posebej stanje ornitofavne, ter botanična študija. Leta 2001 je bilo izdelano Poročilo o vplivih na okolje za varstvo in razvoj naravnega rezervata Škocjanski zatok ter idejni projekt, ki opredeljuje vodnogospodarsko ureditev, odstranjevanje sedimenta, odlagališče presežka materiala in idejne rešitve v zvezi z varovanjem okolja. Na podlagi vseh teh dokumentov je bil izdelan Ureditveni načrt za območje NR Škocjanski zatok. Po skoraj treh letih priprav, usklajevanj in predanega dela predstavnikov MOP, DOPPS in pripravljalca, ga je vlada potrdila konec leta 2002. Hkrati s stalnim bojem s papirnatimi mlini na veter pa smo tudi na terenu poskušali zagotavljati, glede na omejene možnosti upravljanja, čimboljše stanje. Leta 2000 je bil 3: Tudi smeha naj mlajših je v Zatoku čedalje več. Otroci so priče zgodovinskemu preoblikovanju Zato ka in tektonskim premikom v dojemanju varstva narave v današnjem času in prostoru. foto: Borut Mozetič 4: Danes na območju N'RŠZ gnezdita le dva para čapljie (lxob>yc hus minulus). medtem ko je bila pred začel kom uničevanja Zatoka tu najmočnej ša lokalna populacija v Sloveniji z do 15 pari. Pričakujemo, da bo po renaturaciji sladkovodnega dela rezervata. Bertoške bonifike. njihovo število vnovič naraslo, foto: Kajetan Kravos //letnik 10, številka 04, februar 2005 19 5:1'oleg izboljšanja razmer za gnezdilke bo po renaturaciji Zatok verjetno postal tudi pomembnejše počivališče selečih se vodnih ptic. na pri mer pobrežnikov. Na sliki kožica (Gallinago gttlHnago). foto: Kajetan Kravos 6: Glavni renaturacij-ski poseg v Zatoku bo zahtevno odstranje vanje 200.000 m 3 blata iz osrednje lagune. 7: \'a južni strani otoka Koper so se nekdaj razprostirale obsežne soline. Solna polja so začela propadati ob zatonu Dene ške republike, soline pa so dokončno opustili v tridesetih letih 20. stoletja. 8: Za trenutne potrebe upravljanja v NRŠZ smo na območju postavili barako. V prihodnos ti jo bo nadomestil sodoben informacij* ki center. folO: Borut Mozetič ponovno vzpostavljen sladkovodni pritok po Ari in očiščeni kosovni odpadki iz rezervata in okolice. Lokalno skupnost smo vzpodbujali pri urejanju komunalnega omrežja, kar je bistveno prispevalo k zmanjšanju onesnaževanja lagune zaradi komunalnih vod. Leta 2001 smo z uspešno kandidaturo v okviru evropskega programa LIFE Narava pridobili finančna sredstva za zamočvirjanje Bertoške bonifike, oblikovanje krožne učne poti in številne druge aktivnosti. Vsako leto smo pokosili celotno Bertoško bonifiko in odstranili biomaso. V okviru projekta smo poleti 2003 očistili izlivni del Are, kar je dodatno pripomoglo k boljšim ekološkim razmeram v laguni. Uspešnost renaturacijskih ukrepov v rezervatu preverjamo z monitoringom biotskih in abiotskih parametrov. Že od leta 2000 stalno opravljamo monitoring ptic, zunanji izvajalci pa monitoring kakovosti vode in hidroloških parametrov. Leta 2003 smo v laguni namestili tri merilnike nivojev vodne gladine, s katerimi smo bistveno pocenili monitoring hidroloških parametrov v prihodnje, v letu 2004 pa smo začeli tudi samostojno opravljati mesečna vzorčenja kakovosti vode. Poleg tega je v letih 2001-02 Zavod za ribištvo napravil raziskavo ribjih populacij v zatoku, DOPPS pa raziskavo sposobnosti naravne repopu-lacije v rezervatu, v okviru katere so trije strokovnjaki pripravili izvedenska mnenja o repopulaciji rastlinskih združb ter sladkovodnega in brakičnega zoobentosa. Zbrani podatki pomenijo izhodiščno stanje pred začetkom renaturacije, s stalnim monitoringom med renaturacijo in po njej pa bomo nenehno spremljali uspešnost posameznih ukrepov. Vseskozi dajemo velik poudarek tudi ozaveščanju lokalnega prebivalstva in druge zainteresirane javnosti po Sloveniji. Priprave na obnovo rezervata in prve renaturacijske dejavnosti poleg rednega monitoringa spremlja tudi oza veščanje. Omeniti velja zelo odmevno zgibanko o prihodnji ureditvi naravnega rezervata, ki je bila izdana ob razgrnitvi ureditvenega načrta leta 2001. Na spletni strani \vww.skocjanski zatok.org so na voljo glavne informacije o rezervatu, njegovem živem svetu, projektu LIFE in aktu alnih dogodkih. Dvakrat letno izdajamo bilten NR Škoc janski zatok, ki ga pošiljamo vsem gospodinjstvom v Kopru, članom DOPPS-a, naročnikom in zainteresirani javnosti po vsej Sloveniji. Komuniciranje z lokalnim pre bivalstvom je okrepljeno tudi na ravni stalnih osebnih sti kov z zaposlenimi v rezervatu, na sestankih z lokalnimi skupnostmi, predavanjih in izletih, naravoslovnih dnevih za lokalne šole, pa tudi posredno po občilih. V prihodnje bomo izdali še več publikacij o rezervatu in njegovi obnovi ter pripravili izobraževalni film o poteku prve obsežne obnove mokrišča v Sloveniji. Na podlagi idejnih projektov ter ureditvenega načrta je Inštitut RS za vode v letih 2003-04 pripravil izvedbeno dokumentacijo. Trenutno potekajo postopki za urejanje statusa zemljišč in za pridobitev gradbenega dovoljenja, pripravlja pa se tudi razpisna dokumentacija za izvedbo javnega razpisa za izbor izvajalca renaturacijskih del. ,\'a DOPPS-u hkrati končujemo Načrt upravljanja NR Škocjanski zatok, ki upošteva vse predhodno pripravljene zakonske in strokovne podlage ter dokumentacijo in je temeljni programski akt rezervata za obdobje 2004-08. Načrt upravljanja poleg obnove natančno opredeljuje tudi pri hodnje upravljanje habitatov in delo z obiskovalci. Po dolgih letih predanega dela smo torej končno pred začetkom obnove Škocjanskega zatoka. Zakaj je trajalo tako dolgo? Zgodba Škocjanskega zatoka v slovenskem prostoru ponazarja najbolj izrazit primer konflikta dolgoročnih interesov ohranjanja tega planeta in njegovega živega sveta in kratkoročnih interesov posameznikov in kapitala ter zmage prvega nad drugim. Take zmage so 20 Svet ptic neverjetno redke in zahtevajo svoj čas, preden so sprejete. Zahtevajo spremembe vrednot. Ljudje se težko znebimo slabih navad, še težje pa spreminjamo vrednote. Zato včasih dobre stvari potekajo počasi. Kljub temu pa Škocjanski zatok ostaja prežet z voljo do življenja in optimizmom. Vemo, da nam ga bo uspelo obnoviti in ohraniti za ptice in za ljudi! • //letnik 10, številka 04, februar 2005 21 DOPPS in lov na ptice //Tomaž Jančar 1: Kanja (Buleo buteo) jc naša najpogostejša ujeda. Hrani se pred vsem z malimi sesalci, na katere preži z vej, drogov ali krtin, foto: Kajetan Kravos 2: V kormoranu (Phalacr0corax carbo) so ribiči našli pogla vi t nega krivca za upadanje števila nekaterih rib. Zimski prizori ustreljenih kormoranov niso redkost. pa če je odstrel dovoljen ali ne. foto: Damijan Denac 3: V lovskih vrstah si nekateri posamezniki še vedno želijo, da bi bile nekatere zavarovane vrste ptic uvrščene med lovne vrste. Med temi bi radi videli ruševca (Tctrao ictrix), čeprav je ogrožen. In k nje govi ogroženosti je pripomoglo ravno redno streljanje na rastiščih v maju. foto: Tomaž Mihelič 4: Predmet sokohr skih želja niso le sokoli, temveč tudi večje vrste sov, kot je na primer velika uharica (Bubobubo). foto: Dušan Klenov šek Društvo se od ustanovitve dalje srečuje s problemom lova na ptice. Čeprav ljubitelji ptic lov pogosto dojemamo kot najbolj brutalen in nerazumljiv način uničevanja ptičev, pa lov v Sloveniji v zadnjih desetletjih ni več med pomembnejšimi vzroki ogrožanja ptic. Poleg neposrednega lova na ptice sta se v naše razmerje z lovci ves čas vpletali še dve zgodbi, ki sta nam bili vsiljeni. Prva je vprašanje sokolarstva, lova ptic z dresiranimi uje-dami. Druga zgodba je povezana s poboji kormoranov, ki so jih Lovski zvezi leto za letom nalagali uradniki ministr stev z namenom, da zavarujejo ribe v naših rekah . Nobeni od zgodb Lovska zveza vsaj uradno ni bila posebej naklonjena. vendar so se znotraj nje našli posamezniki, ki so ju goreče podpirali. V tem prispevku ju puščam ob strani. Danes spada Slovenija med države Evrope z najbolj varstveno napredno lovsko zakonodajo. Lovnih je le šest vrst ptic. S štirimi lovnimi vrstami je pred Slovenijo samo še Nizozemska. Z veseljem tudi ugotavljam, da slovenski lovci po odnosu do narave precej presegajo povprečne evropske kolege. V osemdesetih letih je bilo še precej dru gače. Takratni lovski zakon je uvrščal med divjad praktično vse vrste ptic, večje od kosa. Lovnih je bilo 21 vrst ptic, za nadaljnjih 7 pa je lov lahko dovolil minister z odločbo. Danes težko razumemo, da so bile tedaj med lovnimi vrstami tudi ujede (kragulj in skobec) in celo tako redke in ogrožene gnezdilke, kol sta kožica in sloka. V začetku osemdesetih Jei se DOPPS z lovom ni dosti ukvarjal. Delovanje v zvezi s tem je bilo omejeno na nekaj deklarativnih obsodb lova na ujede in zastrupljanja volkov, slednje je v južnih jugoslovanskih republikah ogrožalo velike ujede. Intenzivneje se je v lovsko problematiko društvo vključilo z ustanovitvijo komisije za ujede. To smo na predlog Viktorja Luskovca ustanovili leta ^87.1.uskovec jo je vsa prva leta tudi aktivno vodil. Rdeča nit dela komisije je bilo opozarjanje na nezakoniti lov ujed in nezakonito zadrževanje ujed v ujetništvu ter prizadevanje za popolno prepoved lova nanje. Za ilustracijo, kako zelo drugačno je bilo tedaj lovstvo v Sloveniji , naj navedem primer iz leta 1988. Takrat smo se na društvu ukvarjali s problemom, ko SO lovske družine na Ljubljanskem barju nastavljale zastrupljena jajca. Tako so se lotili zmanjševanja števila sivih vran. Zakaj se jim je to zdelo potrebno, nam danes kratko malo ni jasno. Proti koncu osemdesetih let je v društvu naraščalo nezadovoljstvo zaradi pretiranega lova ptičev, ko so neselektivno padale tudi redke in ogrožene vrste. V tem času smo zato na Lovsko zvezo in na državne službe za varstvo narave naslavljali številne formalne in neformalne pobude za omejitev lova ptic. Naša vztrajna prizadevanja niso bila brez uspeha. Celo Lovsko zvezo nam je uspelo prepričati, da je lov na nekatere vrste nedopusten. Tako smo v letu 1991 z LZS dosegli soglasje o popolni zaščiti kožice in za sodelovanje pri raziskavah sloke in gozdnega jereba. Za lov na ptice so bila prelomna leta v začetku devetdesetih. Z osamosvojitvijo Slovenije in zamenjavo oblasti je nastala potreba po spremembi lovske zakonodaje. Priprave novega lovskega zakona so stekle leta 1991. DOPPS se je v razprave vključil na samem začetku. Glavnino dela so tedaj opravili člani društva Peter Trontelj, Andrej Sovine in Slavko Polak. Slednji je aktivnosti društva tudi koordiniral. Izvršilni odbor društva je aprila 1992 sprejel s tališče društva do lova ptic. V njem smo se zavzeli za prepoved lova na vse vrste ptic, razen na mlakarico in fazana, za prepoved lova v času selitve in gnezditve, za prepoved umetne vzreje ptic za potrebe lova ipd. Stališča dru štva smo nato predstavili na več usklajevalnih sestankih glavnemu pripravljalcu osnutka zakona, republiškemu lovskemu inšpektorju Antonu Simoniču, pa tudi Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer se je s pro blematiko ukvarjala predvsem Jana Vidic. 22 Svet ptic Od pomladi 1992 so se nato vrstili različni osnutki zakona, nekateri pticam naklonjeni bolj, drugi manj. Zakon pa ni dobil podpore in ni bil sprejet še več kot desetletje. Srečno naključje je bilo, da so se prav v tistem obdobju, ko smo i obsežnim lobiranjem že pomembno zmehčali teren, v okviru državnih naravovarstvenih služb lotili priprave Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. Odločilno je bilo, da so pri pripravi uredbe sodelovali razgledani ljud je, ki so poleg vizionarstva premogli tudi dobršno mero smelosti. Sprejem Uredbe septembra 1993 je pomenil izjemno prelomnico in velikanski korak Slovenije med civilizirane narode Evrope. Razen šestih so bile zavarovane vse vrste ptic. Šlo je za veliko spremembo, s katero se nekateri okoreli krogi v LZS niso znali sprijazniti. Uredbo so brezuspešno celo poskušali izpodbiti na ustavnem sodišču. K sreči so v LZS kasneje prevladali zmernejši krogi, ki se zavedajo, da se je lovstvo z odpravo pretežnega dela lova na ptice znebilo največjega bremena za družbeno sprejemljivost lova. Kljub nasprotujočim si interesom glede lova pa smo z LZS tudi uspešno sodelovali pri neka terih naravovarstvenih projektih. Leta 1992 smo se na povabilo LZS vključili v prizadevanja za zavarovanje Jov-sov. Tam smo izvedli raziskavo ptic, ki jo je LZS tudi finančno podprla. Raziskava je kasneje pomenila pomembno strokovno osnovo za zavarovanje območja. Ko se je začel odločilni razplet v letu 2002, je bila Slovenija že globoko v pristopnih pogajanjih za članstvo v Evropski uniji. To je pomenilo, da je moral zakon v popolnosti upoštevati tudi Ptičjo direktivo EU. Ta od držav pristopnic med drugim zahteva, da se varstveni status ptičjih vrst s pristopom Liniji ne sme poslabšati. Zato je bilo razmeroma lahko obraniti varstvene pridobitve iz Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993, čeprav so jih raz lični predlogi lovskega zakona v drugi polovici devetdesetih let vedno znova postavljali pod vprašaj. • 5: Ponekod kanjo še vedno sovražijo in ubijajo zaradi prepričanja, da dela škodo med poljskimi zajci, jerebicami in kokošmi. Na vejo obešena ubila kanja naj bi bila v opozorilo drugim. Kljub formalni zaščiti se takšni primeri po Sloveniji tu in tam še dogajajo, foto: Jakob Smole //letnik 10, številka 04, februar 2005 23 * x ★ * u * ★ J. ★ LIFE, ki je več kot življenje '/Nataša Šalaja 1 in 2: Ljubljansko barje in Cerkniško jezero sta območji z največjima populacijama kosca (prex crex)v Sloveniji in kot taki Ludi najpomembnejši za njegovo ohranitev. Na obeh poteka drugi DOPFSov projekt Life. foto: Damijan in Katarina Denac Beseda LIFE v angleškem jeziku pomeni življenje. Ohranjanje narave je vsekakor temeljno področje, v okviru katerega skrbimo za živalske in rastlinske vrste ter njiho va življenjska okolja. Morda je ravno zaradi tega Evropska komisija svoj finančni instrument za okolje imenovala LIFE. Program LIFE je namenjen financiranju naravovarstvenih in okoljskih projektov v Evropski uniji in državah kandidatkah, ki so pristopile k programu, ter v manjši meri tudi v tretjih državah. Tako Evropska skupnost državam in predstavnikom civilne družbe pomaga skrbeti za ohranjanje ogroženih habitatov ter živalskih in rastlinskih vrst z dodatkov Direktiv o habitatih in pticah, ki živijo predvsem na območjih Natura 2000- Drugače povedano, s programom LIFE nam Evropska skupnost pomaga skrbe ti za življenje okoli nas. Slovenija je k programu LIFE Narava aktivno pristopila leta 2000. Sodelovanje se je začelo že prej, vendar potrjenih projektov ni bilo. Prostovoljci DOPPS so že leta 1999 pripravili predlog projekta varstva habitatov ptic ob reki Dravi, ki pa se je neznano zakaj ustavil nekje na poti do Bruslja. Poleti 2000 smo se s programom seznanili tudi v pisarni DOPPS. Ena izmed naših obveznosti kot koncesio-narja za upravljanje naravnega rezervata Škocjanski zatok je tudi pridobivanje sredstev za renaturacijo in upravljanje rezervata. Program LIFE je bil za ta namen idealen, bil pa je tudi eden redkih potencialnih finančnih virov z dobrimi možnostmi za pridobitev sredstev. Kljub razmeroma skromnemu znanju o pripravi in uresničevanju tako zahtevnih projektov smo zavihali rokave in se lotili dela. Pri tem nam je bila v veliko pomoč mag. Vesna Kolar Planinšič z Ministrstva za okolje in prostor, nacionalna koordinatorka projektov LIFE Narava. V projekt smo vključili vse glavne renaturacijske aktivnosti, kot je npr. oblikovanje sladkovodnega močvirja, izboljšanje dotoka vode s čiščenjem izlivnega dela Are in namestitvi jo zapornic na morskem kanalu, pa tudi odstranjevanje ¿00,000 kubičnih metrov blata iz lagune skupaj 7. oblikovanjem robnih habitatov. Zadnji dve aktivnosti se ne financirata iz projekta, pač pa smo skupaj z Ministrstvom predvideli financiranje iz programa Phare CBC. V projekt se jc kot partner vključilo Ministrstvo za okolje in prostor, Luka Koper d.d. pa nas je podprla koL sofinancer. Projektno prijavo smo oddali konec oktobra 2000 in nato nekaj mesecev nestrpno čakali na novice iz Bruslja. Dne 8. marca 2001 smo iz dobro obveščenih virov zveze BirdLife izvedeli, da je šel naš projekt čez najgostejše sito v procesu oce njevanja: kot primernega za financiranje ga je potrdil Habitatni komite, organ, ki ocenjuje strokovno ustreznost projektov. Na podlagi javnega razpisa Ministrstva za okolje in |)roslor je bilo leta 2000 pripravljenih in Evropski komisiji predloženih 6 projektov iz Slovenije, izmed katerih so bili odobreni trije. Med slednjimi je bil tudi naš projekL z naslovom Renaturaeija in ohranjanje habitatov in ptic v NR Škocjanski zatok. Trud je bil poplačan in pogodbo z Evropsko komisijo smo podpisali avgusta 2001. Delo pa se je tedaj pravzaprav šele začelo. Kmalu smo se naučili, kako veliko odgovornost pomeni uresničevanje projekta LIFE, Program Phare CBC leta 2001 ni bil programiran za okoljske projekte in tako smo ostali brez predvidenih sredstev za čiščenje lagune. Ko smo o tem obvestili Evropsko komisijo, je le-ta začasno ustavila projekt, dokler Ministrstvo ni zagotovilo drugih sredstev za čiščenje lagune, Ker je šlo v tem primeru za tako pomembno aktivnost, brez nje tudi drugi ukrepi ne bi pri nesli pričakovanih ugodnih učinkov na habitate in vrste. Po tem ultimatu je Ministrstvo odobrilo financiranje čišče nja lagune in oblikovanja robnih habitatov iz proračunske postavke Vodni sklad. Takoj zatem je Komisija dovolila, da se projekt nadaljuje. 24 Svet ptic Spomladi 2002 smo se v pisarni DOPPS odločili za pripra vo drugega projekta LIFE. Razlog zanj je bil drastičen upad populacije kosca v Sloveniji v zadnjem desetletju, ki je zahteval takojšnje ukrepanje. Glede na velik obseg potrebnih naravovarstvenih aktivnosti je bil projekt LIFE edina možnost. Na srečo smo se ga tokrat lotili 2 zadosti znanja in izkušenj o pripravi in izvajanju tovrstnih projektov. Pri pripravi smo zelo konstruktivno sodelovali zaposleni in prostovoljci ter pripravili izvrsten projekt, kot so ga neformalno komentirali predstavniki Evropske komisije. V izvedbo projekta smo poleg Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki projekt sofinancira, pritegnili tudi občine, kjer projekt poteka (Ljubljansko barje. Cerkniško jezero in Nanoščica), in sicer Mestno občino Ljubljana in Občino Cerknica kot partnerja, Občino Postojna pa kot sofinancer-ja projekta. Projekt z naslovom »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Ovx crex v Sloveniji« ji,- Komisija potrdila spomladi 2003, uresničevati pa smo ga začeli v začetku leta 2004. Oba projekta sta še v teku: prvega v Škocjanskem zatoku bomo predvidoma zaključili konec leta 2005, drugega na temo varstva kosca pa konec leta 2006, Zato težko govori mo o rezultatih obeh projektov po strokovni plati, čeprav so vmesni rezultati vzpodbudni in smo bili ob prvem obisku vodje oddelka LIFE, gospoda Bruna Juliena, v Sloveniji sredi novembra 2004 pohvaljeni za dosedanje dosežke. Evropska komisija bdi nad celotnim projektom renatura cije Škocjanskega zatoka, kar bo nedvomno pripeljalo do začetka del prej, kot bi brez njihove finančne in tehnične pomoči lahko pričakovali, Popolnoma jasno pa je, kako velik premik sta projekta prinesla DOPPS-u na področju profesionalizacije naravovarstvenega dela z zaposlovanjem visoko usposobljenih kadrov. Trenutno je na obeh projektih zaposlenih več kot 40 % zaposlenih na društvu, ki svoj delovni čas posvečajo izključno uresničevanju poslanstva društva. DOPPS je z odobritvijo in izvedbo obeh projektov v nekem smislu tudi slovenski strokovni in splošni javnosti dokazal, da je na področju varstva narave v Sloveniji organizacija, ki ji ni para. Med vsemi dosedanjimi upravičenci javnega in zasebnega prava je namreč DOPPS edini, ki sta mu bila odobrena dva projekta LIFE v skupni vrednosti 334 milijonov tolarjev. Evropska komisija je doslej v ohranjanje slovenske narave z izvedbo devetih projektov LIFE Narava v Sloveniji v skupni vrednosti r,6 milijarde tolarjev vložila približno 935 milijonov tolarjev, skoraj četrtino po zaslugi DOPPS a. Poleg renaturacije in upravljanja habitatov za potrebe ogroženih vrst ptic pa se oba projekta osredotočata tudi na monitoring in popularizacijo. S številnimi ozaveščevalni-mi aktivnostmi vplivata na pozitivne spremembe v dojemanju pomena ogroženih življenjskih okolij in s tem tudi na vedenje ljudi, kar je pravzaprav najteže doseči. Uresni čevanje velikih naravovarstvenih projektov v okviru pro grama LIFE Narava je v zgodovini društva nedvomno zadnja velika prelomnica, hkrati pa tudi velik izziv in priložnost, ki smo jo doslej s pridom uporabili za uresničevanje našega poslanstva varstva ptic in njihovih habitatov. • 3: Strokovni posvet za kmetijstvo na pro jekinih območjih Ljubljansko barje. Cerkniško jezero in Nanoščica v okviru projekta LIFE Kosec smo imeli avgusta ¿004 v prostorih DOrPS, Zlat ko Krasil i č (]evo). kmetijski svetovalec ?. [ga. in Tone Uršič (desno), pticam prijazen kmt*1 iz lškc Loke (Ljubljansko barji.1) med debato. fotoi Arhiv DOPPS 4: Ogled poskusa renaturacije travni kov tu Ljubljanskem barju aprila 2004- Od leve proti desni: Matej Vidrih, Bioteh niška fakulteta -Oddelek za agronomijo, Ivan Kogovšek, DOPPS. in Klemen Eler, Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo, foto; Andrej Medved //letnik 10, številka 04, februar 2005 25 Quo vadiš", navadna čigra? VI //Damijan Denac 1: Do začetka devet desetih let 20. stol. so navadne čigre (Slcrna liinmdo)še gnezdile na manjšem otočku na Ptujskem jezeru. Kasneje so ga zaradi hude tekmovalnosti z. rečnimi galebi (l.mn ridibuntlus) zapustile, foto: Andrej Bibič 2: Prvi gnezditveni splav za navadne čigre (Sternu hirundo) smo izdelali j t.5.1997 v bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja v Ormožu. Od leve: Franc Bračko. Borut Štumberger, Luka Božič, Luka Korošec, Karmen Špilek Štumberger, Damijan Denac in Jakob Smole (za aparatom), foto: Jakob Smole 3: Naslednje leto (1998) smo na istem območju kot leto prej namestili dodaten, večji splav za navad ne čigre (Stenia hinm-ilo). V uporabi je bil do leta 2002. torej 5 let. V tem času je na njem gnezdilo 96 parov. foto: Luka Božič Pozno ponoči spomladi leta 1997 sva z Luko Božičem sedela v moji sobi v Mariboru, ki je bila takrat tudi delovna pisarna Štajerske sekcije. Po glavi so nama rojile naravovarstvene misli in se prelivale v ideje. Navadna čigra nama ni dala miru - na terenu sva ravno doživela njeno neljubo usodo, propad kolonije, in morda je prav to odigralo pomembno vlogo pri kasnejšem poteku dogodkov. Dolgo sva zrla v skico gnezditvenega splava za navadno čigro v Geistrovi knjigi »Ptice okoli našega doma« in snovala načrt, ki je postajal vse bolj otipljiv. Pod težo silne želje in odločitve, da za čigro nekaj storiva, so ovire, miselne in materialne, začele izginjati druga za drugo. Les za konstrukcijo in sode je prijazno prispeval Lukov oče, deske, kupljene po sindikalni ceni, pa so se znašle pri nas doma skoraj po čudežu. K akciji so pristopili vsi prijatelji, tudi neornitologi, in deske smo prebarvali - v vseh mogočih odtenkih, z barvami, ki smo jih našli v omarah očetov. Splav smo pripravili pri Luki na dvorišču, tako da ga je bilo treba na terenu le še sestaviti. Tik preden smo naslednji dan odrinili v Ormož, sem ugotovil, da v betonskih sidrih ni lukenj, na katere bi privezali splav. Naj mi sosedje zato oprostijo, da sem jim v soboto ob 6. zjutraj pripravil budni-co s hiltijem. Star TAM-ov kamijonček mi je priskrbel brat iz Letalskega centra Maribor in s prižgano rotacijsko lučjo smo se kot odprava sezonskih delavcev z juga odpravili na pot do bazenov za odpadne vode Tovarne sladkorja v Ormožu (TSO). Dne 11. maja 1997 smo splav uspešno sestavili, splavili in zasidrali. Radost nas je prevzela, ko so čigre začele gnezditi že v naslednjih dneh in naš osnovni cilj, povečati število osebkov kritično ogrožene populacije, je bil uresničen, pa čeprav morda le simbolično. Spričo sveže izkušnje in dejstva, da je glavni omejitveni dejavnik razširjenosti navadne čigre pri nas pomanjkanje gnezditvenega prostora, smo naslednje leto projekt ponovili. Dimenzijo splava 2,5x5 m iz leta 1997 smo leta 1998 povečali na 2,3x6 m. Namesto lesa smo dobili železne cevi, tokrat od očeta Luke Korošca, vezane plošče za podlago pa sva z Dominikom Bombkom kupila v odmorih med predavanji na fakulteti. Dne 10. maja 1998 smo splavili eleganten in bistveno bolj izpopolnjen splav kot prejšnje leto. Kolonija se je okrepila, dobro pa smo se zavedali minljivosti umetnih splavov v naravnih razmerah. V naslednjih dveh letih smo splava v glavnem popravljali v negnezditvenem obdobju. Treba je bilo izboljšati robnike, ki so preprečevali, da bi mladiči popadali v vodo, saj ti kljub namestitvi posebnega podesta niso našli poti nazaj na splav, potem ko so se znašli v vodi. Na splave smo namestili lesene strešnike, ki so rabili kot skrivališča in kritja za zvišanje gnezditvenega uspeha. Leta 2001 je bilo treba prvi splav dokončno upokojiti, saj ni bil več varen. Pred prihodom čiger sva to opravila z Dominikom, in sicer na dan, ko je v bazenih pihal tako močan veter, da naju je z odsidranim splavom vred odpihnilo čisto na drugi konec, kot sva želela. Tretji splav oz. tretji trije splavi so bili povsem druga zgodba, saj je njihova skupna površina znašala 96 m2, samo lesa pa je bilo 6,2 m3. Pomenili so vrhunec zamisli o pomoči navadni čigri. Projekta se je bilo nujno lotiti mnogo resneje z organizacijske in finančne plati. Samo za 40 m? sti-roporja, na katerem plavajo splavi, smo na primer morali odšteti čez 0,5 mio SIT. Večino časa za pripravo projekta so vzela pogajanja za nižje cene in zbiranje sredstev. Dne 30. marca 2001 je priklopnik pripeljal les in dela so se začela. Konstrukcijo smo pripravljali in sestavljali teden dni od zore do mraka pri Tomažu Urbančiču v Radizelu. In ko smo se zadnji dan dobili pri njem ob šestih zjutraj, se sploh nisem čudil, da je za zajtrk jedel golaž s kruhom. Med sestavljanjem teh splavov je bilo več prelomnih trenutkov, ko bi lahko šlo prav vse narobe, a na koncu se je vse srečno razpletlo. Eden zadnjih je bil dvig sestavljenih splavov z velikim dvigalom v ormoške bazene, saj so se skoraj prelomili. Z izkušnjami in delovnim strojem so nas rešili delav- 26 Svet ptic ci TSO. Dne 7. aprila 2001 smo v trdi temi akcijo končali in splavi so bili nared za prihod čiger. Splave so invazivno zasedli rečni galebi, med katerimi pa so gnezdile tudi čigre. Od leta 2001 do 2003 je na njih sku paj gnezdilo 322 parov rečnih galebov in 214 parov navadnih čiger. Ali nam je s tem uspelo rešiti kontinentalno populacijo navadne čigre pri nas? Najbrž ne. Tuje in naše podrobnejše raziskave so pokazale, da je gnezditveni uspeh na umetnih gnezdiščih precej slabši kot na naravnih in zatorej premajhen, da bi zagotavljal dolgoročen obstoj (viabilnost) populacije. Leta 2004 kolonije na splavih zaradi premalo vode v bazenih ni bilo. Vsa kontinentalna populacija pri nas je gnezdila na betonskem daljnovodnem podstavku na Ptuj skem jezeru, kjer pa gnezditveni uspeh ni bil veliko boljši kot na splavih. Naravnih gnezdišč za čigro v SV Sloveniji ni več, poleg omenjene kolonije na Ptujskem jezeru gnezdi čigra le še v Sečoveljskih solinah, ki so prav tako antro pogenega nastanka in tudi tam je za kontinuiteto gnezdenja potrebno upravljanje. Dne 6. oktobra 2004 smo stopili v novo epoho varstva navadne čigre. Z direktorjem Dravskih elektrarn Maribor (DEM), g. Danilom Šefom, in vodjo službe DEM za gradbene objekte, g. Igorjem Čušem, smo sklenili dogovor o postavitvi »naravnega« otoka za navadno čigro na Ptujskem jezeru s površino 800 m2. Dne 20.11.2004 je otok že dobival svojo podobo, ko boste brali te vrstice, pa bo že pri pravljen za gnezditveno sezono leta 2005. Brez dvoma bo odigral pomembno vlogo pri ohranitvi navadne čigre pri nas, pri čemer pa bo nujno tudi upravljanje kolonije, pod krepljeno z znanstvenimi spoznanji. Najtopleje se zahvaljujem vsem, ki sle pripomogli k uresničitvi naše skupne naravovarstvene ideje, posebej zaslužni pa so bili: Paul Beaulieu, Dominik Bombek, Branko Božič, Luka Božič, Franc Bračko, Cecilija Denac, Katarina Denac, Zoran Denac, Danilo Kerček, Matjaž Kerček, Luka Korošec, Miran Korošec, Miha Kovačič, Tine Kovačič,Tina Lončar, Dejan Muhič, Borut Pittner, Davor Počivašek, Jakob Smole, Jošt Stergaršek, Željko Šalamun, Borut Štum-berger, Karmen Špilek-Štumberger, Tadej Trstenjak, Peter Uratnik in Tomaž Urbančič. Posebej pa se zahvaljujem g. Juriju Dogši (direktorju TSO), g. Viliju Trofeniku (županu Občine Ormož), g. Emilu Škri-njarju (tehnologu TSO), g. Rudiju Habjaniču, g. Marjanu Ivanuši, g. Štefanu Malcu (zaposlenim v TSO), g. Branku Žaliku, g. Janezu Kolenku, g. Mikaelu Rosenu, g. Chrisu Durdinu in g. Andreasu Čuku. • 4: Za tri gnezditvene splave, zgrajene leta 2001. smo porabili dobrih 6 m? lesa in 40 m3 stiropora. Delovna akcija je tro jala več kot teden dni. Na posnetku: splav v surovem stanju smo uporabili za namestitev glavnih sider. foto: Damijan Denac 5: Navadne čigre (Stema hinmdo) zara di pomanjkanja naravnih gnezdišč izbirajo umetna. Leta 2004 je večja kolonija prebivala na beton skem daljnovodnem podstavku na Ptuj skem jezeru. V koloniji smo ugotovili visok znotrajvrstni kleptoparazitizem. foto: Damijan Denac 6: Podstavek smo opremili s struktura mi, ki izboljšajo čigrin gnezditveni uspeh. foto: Damijan Denac //letnik 10, številka 04, februar 2005 27 Je varstvo narave bolj zveličavno kot varstvo ptic? //Peter Trontelj 1: Ptice lahko opažu jemo za sprostitev kot hobi ali pa jih raziskujemo z različnimi nameni. Opazo vanje in preučevanje ptic imata v družbi vse večjo veljavo in oznaka zasanjanih ljubiteljev ptic, ki se je zaradi nezrelih družbenih razmer držala prvih ornitolo gov raziskovalcev in naravovarstvenikov, že izginja v pozabo, foto: Peter l.egiša 2: Varstvo ptic je iaiiko zelo konkretno in tudi zelo učinkovito. V Franciji so z nameščanjem gncz-dilnic, na primer, značilno povečali populacijo pegaste sove (Tyto alba). Na sliki: nameščanje gnezdilnice za lesno sovo (Strix aluco). foto: Peter Legiša Kaj imata skupnega razgibana, častitljiva četrtstoletna zgodovina DOPPSa in evolucijska zgodovina Zemlje? Primerjava nemara zveni domišljavo, a v mislih nimam zgodovini življenja lastne veličastnosti, temveč njeno večplastnost. Svoje skrivnosti razkriva paleontologom plast za plastjo. V vsakem sloju je zapisano drugo poglavje. Večplastnost DOPPSove zgodovine je v različnih osebnih doživljanjih ljudi, ki so jo oblikovali. Pod slojem kronistič-nega pregleda ključnih dogodkov leži stotero plasti njiho vega osebnega podoživljanja. Pod slojem uspehov in smelih odločitev ležijo skladi nerazrešenih dilem in dvomov. Dileme in dvomi sami po sebi seveda niso tema za svečano številko revije, še manj so primerni za počastitev visokega jubileja organizacije. Ker pa je v njih lahko velik ustvarjalni potencial, si bom dovolil odkopati delček te plasti DOPPSove zgodovine. V tej plasti je glina, iz katere se je oblikovala organizacija, in trdo kamenje, ob katerem so se brusile ideje. Med številnimi notranjimi nasprotji in dvomi se mi je naslednjih nekaj primerov še posebej vtisnilo v spomin. V časih, preden je društvo imelo svoje poslanstvo jasno zapisano, smo si njegovo ime razlagali različno. Za nekoga je ime pomenilo, da je smisel delovanja DOPPSa predvsem v organizirani ljubiteljski in bolj strokovni ornitološki dejavnosti. Nekdo drug je videl potrebo po varovanju ptic pred njihovim opazovanjem in proučevanjem. V povezavi s to zadrego se je večkrat burno razpravljalo o imenu društva. Nekaterim se je zdelo predolgo in okorno, neprimerno za marketing in težavno pri odnosih z javnostjo, kjer je občasno zbujalo posmeh in pomilovanje, namesto da bi predstavljalo veliko, močno in strokovno poklicano nevladno naravovarstveno organizacijo. Drugi so poudarjali tradicijo in ponos, ki velevata obdržati prvotno ime, medtem ko se mora organizacija pred javnostjo dokazati s svojimi dejanji. V prvih letih delovanja društva smo iskali ravnovesje med interesi na visoki strokovni ravni delujočih poklicnih ornitologov ter potrebami in željami rastoče, učeče se skupine ljubiteljskih opazovalcev in obročkoval-cev. Kasneje je to stisko zamenjala dilema o naravi dela za društvo in v njegovem okviru. Da naj bo delo prostovoljno in častno, je menila večina. A oglasili so se tudi člani z libe-ralnejšimi pogledi. Pot do njihove uveljavitve je bila dolga. Še ob slovenski osamosvojiti sta se danes samoumevna profesionalna pisarna ter plačano projektno delo zdela ne le nedosegljiva, temveč marsikomu tudi bogokletna. Ko je naposled obseg društvenega proračuna zadostoval za prve skromne avtorske honorarje in plače, ni prišlo do napovedanega razkola in razkroja. Pojavila so se nova, do tedaj neslutena nesoglasja o tem, kako deliti težko pridobljeni denar. Najgloblje je zarezalo tisto okrog deleža sredstev, ki naj jih društvo nameni reviji Acrocephalus. Da so naša sredstva, denarna, človeška, časovna in prostorska omejena, na malo drugačen način razodevajo naši notranji dvomi o varstvenih prioritetah. Naj vse moči namenimo ohranitvi najbolj ogroženih območij z redkimi vrstami, kot so škurhi na Barju in zlatovranke v Slovenskih Gori cah? Ali naj bo naša glavna skrb, da dolgoročno ohranimo tiste vrste ptic, ki imajo v Sloveniji še velike in mednarod no pomembne populacije, npr. gozdne ptice s kozačo na prestolu? Ob nedavnem ministrovem velikopovršinskem brisanju predlaganih posebnih varstvenih območij za ptice je ta razdvojenost dobila več kot le akademske ali idejne razsežnosti. Krajšo so potegnile tiste ptice, ki jih je že tako ali tako malo. Dvomi so nas torej spremljali v vsej DOPPSovi zgodovini. Dvomi, med katerimi so mnogi še vedno nerazrešeni. Seveda, kot že zapisano, dvomi niso spodobna tema za svečan jubilej. A ko sem si že dovolil ta kanček uvodne nespodobnosti, bom z DOPPSovimi dvomi nadaljeval in se obenem trudil biti kar najbolj spodoben. V pomoč so mi misli velikih glav, ki so že dosti prej notranji človeški negotovosti pridale pozitivno in ustvarjalno noto. Da je 28 Svet ptic dvom gibalo napredka - oče odkritij - je povedal že Galilej. In da so v resnici prepričanja tista, ki nas razdvajajo, igralec Peter Ustinov. Dvomi pa, da nas povezujejo. 'lake, povezovalne sorte je naš naslovni dvom. Pojavlja se, odkar DOPPS deluje ekstraverlirano in družbeno zavzeto. Nazadnje je zaposloval dobršen del aktivnega članstva jeseni leta 2003, ko smo prenavljali svoje poslanstvo. Odločali smo se med stavkoma, od katerih se eden začne s »Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov ...«, drugi s »Poslanstvo DOPPS je prispevati k varstvu narave 7. varovanjem ptic in...« Katerega smo nazadnje b.bTa\i, lahko preberete v impresumu revije, ki jo držite v rokah. Odločitev za nikogar ni bila prav lahka. V podoben precep nas je stisnilo že večkrat. Odločali smo se različno. Pri (več kot enkrat diskutiranem) vprašanju, ali naj ime društva tudi neposredno odseva našo naravovarstveno usmeritev, smo na koncu vselej ostali previdno zadržani. Ponosno ime je vsakič ostalo nedotaknjeno, čeprav le zaradi pri manjkljaja navdušujoče dobrih alternativnih imen. Nasprotno smo brez slehernega ugovora ali zadržka ustanovili in statutarno opredelili Komisijo, kasneje Odbor, za varstvo narave. Šele ob snovanju tega spisa me je presunilo, da DOPPS nima telesa, namenjenega varstvu ptic. Kot nogometni klub s posebnim odborom za spodbujanje iger z žogo, toda brez komisije za promocijo nogometa. Podobne dileme poznajo tudi pri drugih organizacijah. Rešujejo jih na svoj način. S širino, ki jo daje »varstvo narave«, se je že v imenu opremilo sorodno Društvo za preučevanje ptic in varstvo narave (DPPVN), ki deluje predvsem v severovzhodni Sloveniji. Na slovenski Obali in v Istri dejavno Ornitološko društvo Ixobrychus (ki bo petindvajseto obletnico praznovalo leta 2008) je svoje glasilo Falco razširilo s podnaslovom Revija za ornitologijo, naravoslovje in naravovarstvo. Razlogi, ki nas vedno znova skušajo, da bi svoje plemenito, a ozko poslanstvo razširili in posodobili, niso zlahka razumljivi. Iščem jih v preseku zgodovinskih okoliščin, specifi ke poosamosvojitvenega naravovarstvenega gibanja v Slo veniji in - tu postaja stvar zelo osebna - manjvrednostnih kompleksov. Zgodovina je »ptičarjem« v Sloveniji, s častnimi izjemami, naklonila pridih čudaštva. Če sploh, so bili znani po čudnih lepljivih zvarkih, ki so jih kuhali iz plodov bele omele, ter po tem, da so lovili ptice. Z »varstvom ptic« so se ukvarjala mnoga še danes aktivna društva za vzgojo in varstvo ptic. Njihova osrednja dejavnost je sicer bila vzreja sobnih ptic in organiziranje razstav, medtem ko je bil varstveni vidik navadno omejen na zimsko krmljenje. Po drugi strani je bilo varstvo koristnih ptic pred pobi janjem del splošne narodove kulture in celo zakonsko zapovedano že v začetku prejšnjega stoletja. Čudovit in neverjetno napreden dokument zgodovine slovenskega varstva narave je Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega društva za Slovenijo iz leta 1920. Ptice so njegov sestavni del, predvideno je celo habitatno varstvo »orjaškega škurha«. Je pravi slavospev celovitemu naravovarstvenemu pristopu. Spomenici je sledilo več kot pol stoletja trajajoče obdobje, v katerem se je varstvo narave večinoma enačilo z ohranjanjem slikovite pokrajine, nenavadnih kamnitih tvorb in podobnega ter z varstvom osebkov pred trganjem in pobijanjem. Obvezna lekcija naše naravovarstvene zgodovine je (namerni ali nenamerni) prispevek gozdarstva k ohranitvi obsežnih, sklenjenih gozdov. Gozdarska stroka k svojemu objektu pristopa tako celostno, da že varstvo narave postane le delček celote, v kateri se ptice skorajda izgubijo. Zgodovina, tukaj le bežno in zavestno poenostavljeno predstavljena, je bila na Slovenskem naklonjena zamisli o splošnem varovanju narave, pri katerem igrajo ptice obrobno vlogo. Ena izmed posebnosti institucionaliziranega varstva narave v samostojni Sloveniji je njegova hitra rast. Zakoni, sistemske rešitve in kadrovska okrepitev so bili tu v naj- 3: Neverjetno napreden dokument zgo dovine slovenskega varstva narave je Spo menica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega društva za Slovenijo iz leta 1920. Ptice so njegov sestavni del, predvideno je celo habitatno varstvo »orjaškega škurha«. Veliki škuth (Nume nius arquala) bo na Barju preživel le. če bo »preživel« tudi njegov habitat z vsemi za škurha nujno potrebnimi elementi. folo: Kajetan Kravos 4: Osnova varstva ptic so podatki, ki jih dobimo s terenskim delom. Sistematično raziskovanje ima svoje metode in zgodnje jutranje ure orni tologom niso tuje. Peter Trontelj ravno vstaja, da se loti terenskega dela. foto: Slavko Polak //letnik 10, številka 04, februar 2005 29 5: Za pojasnjevanje zbranih podatkov in oblikovanje naravo varstvenih zaključkov je ključno dobro poznavanje biologije in ekologije. Matjaž Kerček pojasnjuje Mirku Silanu (sredi na) in Ivanu Kljunu (desno) metodo popi sovanja podhujke (Caprtmilgus europae-us). foto: Damijan Denac krajšem času. Veliko prehitro, da bi imeli čas uskladiti se z drugimi sorodnimi ali nasprotujočimi predpisi, prehitro, da bi jih lahko izrabili za varstveno udejstvovanje na samem terenu, in predvsem prehitro, da bi se jih ljudje lahko navadili in jih sprejeli. Manjka obdobje rasti naravovarstvene zavesti, manjka organizacija, kot je RSPB (britanska Kraljeva družba za zaščito ptic), manjka tistih 13 let, ki so pretekla med sprejetjem evropske direktive o varstvu ptic in direktive o varstvu vse preostale narave. Naša družba, stremeča k ekonomskemu napredku in materialni blaginji, še ne vidi varstva narave kot potrebnega sredstva samokontrole. V tako razdvojenem položaju je hvalevredno, da država vsaj formalno spoštuje mednarodno zapovedano skrb za ohranjanje narave. V njej so različne skupine rastlin in živali po pomenu izenačene. Vse so del obče biot-ske pestrosti, katere izpuhtetje želi svet preprečiti. Ptice so le eden od petih razredov vretenčarjev, ki jih je skupaj za manj kot odstotek vseh živalskih vrst. Končno so se našla sredstva za popise in inventarizacije slabše raziskanih in manj atraktivnih skupin. In prav je tako. A varstvo narave je več kot le favnistični in floristični popisi. Zahteva celovit ustroj, ki vključuje varstveno biologijo, prostorsko načrtovanje, pravne vidike, odnose z javnostjo in dolgoročne socioekonomske rešitve. Vse to mora zagotoviti država, ki pravzaprav sploh ni imela časa, da bi izobrazila potrebne strokovnjake. A ker se za iskane storitve ponuja plačilo in je potreba po kadrih velika, se »strokovnjaki« vedno najdejo. V kratkem času je vzniknilo mnogo, nemalokrat samooklicanih organizacij in strokovnjakov za ohranjanje narave. Najdemo jih med ljubiteljskimi društvi, zasebnimi zavodi in podjetji, celo med univerzitetnimi profesorji. Skratka, v sedanjem sistemu je mnogo bolj oportuno biti fleksibilen naravovarstvenik kot staromoden zaščitnik ogroženih ptic. Če sem pri prejšnjih dveh sklopih možnih razlag za večjo privlačnost varstva narave nad varstvom ptic vsaj skušal biti analitično objektiven, se bom temu stremljenju zdaj namerno odpovedal. Komplekse in zadrege, ko se je bilo treba jasno postaviti na stran ogroženih ptic, sem doživljal sam. V začetku svojega tajnikovanja na DOPPSu, bilo je proti koncu 80. let, sem imel težave s pridihom čudaštva, ki se je držal ptičarije, in ki je vel iz imena Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Spominjam se priložnosti, ob katerih sem se le stežka znebil občutka, da me sogovornik ne jemlje resno. Bilo je npr. na razgovorih pri potencialnem podporniku iz gospodarstva, ali pri moledovanju na občini, naj se vendar ustavi uničevalen poseg v gnezdišče kakšne ogrožene vrste. Razorožili so me navadno že takoj po predstavitvi: »Dober dan, sem tajnik Društva za opazovanje ...«, z odgovorom, kot je: »Oh, saj vam nihče noče preprečiti, da bi opazovali ptičke«. Tako omajana samozavest poraja notranje dvome. V njih sem se spraševal, ali ni morda moja zahteva po ohranitvi gnezdišča ogrožene ptice prevelika. Na drugi strani je vendar človek, ki bi bil zaradi tega ob boljšo cestno povezavo, boljši donos koruze, bogatejši prirastek v ribogojnici ali rekreacijski užitek. Je mar gnezdenje škurha ali velike uharice na natanko tem mestu pomembnejše od ljudi, ki si to mesto želijo za kaj drugega? Iz stiske mi je pomagala misel, da četudi so ptice res moja osebna kaprica, mora biti varstvo narave prav gotovo vrlina. Ptice pa, kot poje lajna, so le indikatorji za ohranjene ekosisteme, in z varovanjem ptic v resnici varujemo še mnoge druge ogrožene rastlinske in živalske vrste. Danes vem, da je resnica pogosto prav nasprotna. Ekološke zahteve ptic in drugih vrst se lahko na moč razlikujejo. Z varstvom ogroženih ptic in njihovih bivališč še zdaleč ni poskrbljeno za druge ogrožene živali. Pa vendar sem ostal dejaven pri vodenju DOPPSa še nadaljnjega pol ducata mandatov. Raje kot da bi se zavzemal za širitev dejavnosti ali celo prestopil k bolj splošni naravovarstveni NVO, sem si prizadeval za dosledno osredotočenje na varstvo ptic. Naj v zaključku tega sestavka pojasnim, zakaj. 30 Svet ptic Primer evropske naravovarstvene zakonodaje se mi zdi za ta namen kar nazoren. Skupni evropski zakoni, imenovani tudi direktive, so vrhunski pravni izdelki, medtem ko sta pobuda zanje in njihovo sprejetje politični dejanji. V demokratičnih družbah je, kot vemo, politika odsev večinske volje volivcev in javnega mnenja. Družbeno ozračje in politični položaj v takratni EU je že leta 1979 omogočal sprejetje Direktive Sveta 79/409/EGS o ohranjanju prosto-živečih ptic. Ni naključje, da je bila prvi tak skupni predpis direktiva o varstvu ptic, in ne, denimo, direktiva o varstvu maloščetincev. Za nobeno drugo skupino rastlin ali živali ni bila zavesi o njihovi ogroženosti tako visoka, nobena druga skupina ne bi mogla dobiti dovolj podpore po hod nikih bruseljskih pisarn, za nobeno drugo živalsko skupino se ni zanimalo toliko evropskih državljank in državljanov. Dodaten, bistven in z naštetimi povezan razlog za prednost ptic je bil, da se je edino o pticah vedelo dovolj za znanstveno utemeljitev takega predpisa. Le za ptice je bilo zbranih dovolj podatkov o razširjenosti in upadanju popu lacij v državah tedanje EU. Zasluga za to je v veliki meri pri tisočerih dobro organiziranih in usposobljenih ljubiteljskih opazovalcih. Medtem ko so se ornitologi veselili, je nepristranskega gledalca, še bolj znanstvenike in strokovnjake za druge skupine, zbodla absurdnost takega urejanja problemov. Če vemo, da je ogrožen velik del celotne pestrosti živega sveta, zakaj naj bi zakoni varovali pred izumrtjem le ptice? Naposled so svojo direktivo - trinajst let za pticami - dobile še vse druge skupine ogroženih rastlin in živali ter celo njihova domovanja. Imenuje se Direktiva Sveta 92/43/EGS ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. In prav je tako. Vprašanje je, kako dolgo bi čakali nanjo, če ne bi 7. varstvom ptic toliko prej zorali te pravne ledine. Vprašanje je tudi, kako močan in zavezujoč bi bil lahko tak splošen predpis, če se ne bi mogli sklicevati na strogo Ptičjo direktivo. Ptice so torej res odigrale posredniško vlogo za preostalo naravo. Ne kot indikatorji ali krovne vrste, tem- več kot zgodnje budilke zavesti. Težko bi si zamislili bolj čustven in neznanstven scenarij. Ptice so ljudem pri srcu, ptice lahko s svojim izumiranjem zanetijo potrebno naravovarstveno gorečnost ljudskih množic. Jasno, to ne pomeni, da je varstvo ptic boljše od varstva druge narave. Enako potrebno je kot varstvo komajda vidnih jamskih živalic in kot ohranjanje zasmehovanih endemnih stenic na golih kraških grebenih. Je le drugačno po svojem družbenem vplivu. V Sloveniji je na tisoče ljudi, ki jih ptice zanimajo in ki jim želijo pomagati. Prav zato je naša dolžnost, da spodbudimo in razvijemo ta neverjetni družbeni potencial, namesto da ga razblinimo v megli »nevladnih naravovarstvenih organizacij«. Kdo ga bo, če ne DOPPS? • 6: Habitatno varstvo ni statičen proces brez vloge človeka. Za ohranitev ekstenzivnih travnikov moramo na primer zagotoviti trajno upravljanje, sicer prav kmalu dobimo gozd. foto: Damijan Denac 7: Ko zarohnijo stroji, je pogosto že prepozno. Včasih pa za poseg izvemo šele tedaj, še posebej, če ni bil dovoljen. Interventno varstvo zahte va največ energije in je najtežje, foto: Damijan Denac //letnik 10, številka 04, februar 2005 31 Breguljke na Dravi 1: Najlepše vsakoletno pomladansko srečanje slovenskih in hrvaških naravovar-stvenikov ob Dravi pri Središču. Varstvo ptic ne pozna meja. foto: Damijan Denac 2: Ravne stene in pesek ravno pravšnje zrnatosti sta pogoja za gnezdenje bregulj ke (Riparia riparia). Reke ji pri nas takšnih razmer žal več ne zagotavljajo, a poglejte si na primer Dravo na Hrvaškem pod Legradom. Pogled se vam izgubi v bleščečih stenah, prerešetanih od bre guljk. Razlika? Pravica do poplavljanja reki tam na srečo ni bila odvzeta, foto: Dušan Klenov-šek Večji del toka reke Drave in drugih slovenskih rek je reguliran. s tem pa je popolnoma izničena naravna hidrodina-mika vodotokov. Izjema je le 9 km dolgi odsek Drave med Ormožem in Središčem ob Dravi, ki ga obdaja poplavni gozd in je uravnan le v dolžini nekaj roo metrov, preosta lo pa je prvobitna reka. Njena neokrnjena podoba in rečna dinamika sta se ohranili zaradi redke poselitve in zadostne oddaljenosti naselij od reke, zato tu niso bili potrebni regu lacijski posegi za zagotavljanje varnosti pred poplavami. Ko je začela delovati ME Varaždin, se je pretok vode v stari strugi Drave znižal s prek 100 m3/s na pičlih 8 m3/s. Kadar voda zaradi obilnih padavin ali zaradi taljenja snega v Alpah naraste, se pretok poviša tudi za dvestokrat in reka prihrumi v svoji zgodovinski podobi ter seže do zunanjih teras. Pri tem pokaže izjemno moč; takrat jemlje in odlaga. Gozd spodkoplje, ga odnese ter ustvari velike vdolbine. Te zasuje in ustvari prodišča, ki že čez nekaj let porasla z vrbovjem čakajo na vnovični napad reke, ki si nepredvidljivo ustvarja vedno nove poti. Ob tem nastajajo strme ero-dirane stene, v katere breguljke kopljejo gnezdilne rove in za dobra dva meseca obogatijo življenje ob reki. Breguljke so v večjem ali manjšem številu vedno živele v tem delu reke. Leta 1991 je pod Središčem tik ob meji nastala zadnja velika naravna stena, v kateri je gnezdilo prek 400 parov. Naslednje leto se je stena sesula in za gnezdenje breguljk ni bila več uporabna. Petsto metrov višje je še gnezdilo nekaj parov. Tudi leta 1993 je gnezdilo le nekaj parov breguljk. jesenske visoke vode so povzročile velike spremembe, vendar niso oblikovale primerne stene. Aprila naslednje leto sem steno z motiko nekoliko poravnal in kasneje v njej naštel 28 rovov. Naslednje leto sva s sinom Juretom isto steno še razširila in v njej so breguljke skopale že prek 50 rovov. Očitno jim je bilo mogoče takole učinkovito pomagati, zato sem zamisel obelodanil in lotili smo se rednih čistilnih akcij. Dobro je uspelo že prvo čiščenje, v katerem so sodelovali Franc Bračko, Borut Štumberger, Luka Božič in Damijan Denac, saj so breguljke tisto leto gnezdile kar v dveh stenah, v katerih je bilo skupaj 128 parov. Po nekaj letih smo se povezali tudi s hrvaškimi orni tologi in skupaj izpeljali čistilno akcijo, saj je bila velika stena tik pod mejno črto na hrvaški strani. Naši uspehi so jih spodbudili, da so potem še sami pripravili dve naravni steni, eno nad Varaždinom, drugo pa v Legradu na sotočju Drave in Mure. V obeh so breguljke uspešno gnezdile. Breguljke so se spomladi vračale zelo različno. Neko leto so priletele zelo zgodaj, že 24. aprila, in krožile v zraku nad nami, ko smo pripravljali steno. Takoj so začele kopati rove, kar je trajalo dobra dva tedna, sredi maja pa so nehale kopati in začele valiti. V enem izmed omenjenih let smo steno pripravili že 18. aprila, in do 20. maja sem vsak dan preverjal, ali so že začele kopati. Vendar jih ni bilo. Opustil sem upanje, da bodo tisto leto gnezdile in stene nisem več preverjal. Potem je sin ob koncu junija ves vznemirjen pritekel od Drave. V trenutku, ko sem se z.azrl v njegov obraz, sem vedel, kaj mi bo povedal. Takoj sem se odpravil tja. Stena je bila živa in v njej je bilo prek 60 rovov. Delovnih akcij, ki so bile tudi družabna srečanja in naravovarstvena posvetovanja hkrati ter so povezovale štajerske ornitologe, se je udeleževalo od 5 do prek 15 članov. Glede na to, da so bile akcije vedno v drugi polovici aprila, smo imeli dostikrat muhasto vreme, tako da smo bili večkrat premočeni do kože. Najbolj deževen dan, ki smo ga predvideli za čistilno akcijo, pa je bil leta 2004. Že pred deveto uro sem nabrusil vsa orodja. Sedel sem v vrtni uti ter čakal, skorajda brez upanja, da bo kdo prišel. Zato me je zelo začudilo, ko se je prikazal domačin Marijan Govedič. Čakala sva še eno uro in v nemogočih razmerah odšla k Dravi, da bi ohranila desetletno tradicijo priprave sten. Obsežne stene, ki sem jo imel namen očistiti zaradi velikih dreves, ki so se podrla nanjo, sama nisva mogla pripraviti. Moralo bi nas biti vsaj osem do deset. Pozimi sem na drugem mestu našel svežo, 70 - 80 m dolgo steno, ki jo je oblikovala jesenska velika voda in bi morda lahko bila primerna za breguljke. Bila je zelo nizka, saj je bila pod humusno in s koreninicami prepleteno plastjo le 30 - do 40 cm debela peščena plast, primerna za breguljke, globlje pa je bil že gramoz. Delo sva opravila zelo na hitro tudi zato, ker so se 32 Svet ptic v brzici, ki je žuborela pod steno, drstile podusti. Navkljub dežju sva jo dobro očistila in ji dala pravi nagib. Če povem iskreno, sem močno dvomil, da jo bodo breguljke vzele za svojo, zaLo sem se šel dogovorit v gramoznico v Frankov-cih za pripravo umetne stene. Po nekaj dneh pa so me obvestili, da breguljke že kopljejo rove. Stene, ki sva jo z Marijanom pripravila, sploh nisem šel več gledat, ker so breguljke zasedle gramoznico šest kilometrov višje. Ko sem šel ob koncu maja k Dravi poslušat petje ptic, sem v zraku opazil breguljke. Skoraj nisem mogel verjeti svojim očem. V skromni steni je bilo 49 parov. Če prištejem še okoli 60 parov v gramoznicah, smo tudi letos na Dravi med Središčem in Ormožem gostili več kot 100 parov bre-guljk. • Gobec, Peter Požun, Marko Drstvenšek in Matic Železnik. Odločili smo se za pet metrov dolg in dva metra širok splav na osmih dvestolitrskih sodih. Za ogrodje smo uporabili kostanjev les, sode pa smo zaščitili z barvo. Splavitev v največjem bazenu gramoznice v Vrbini pri Brežicah (rs. marca 1999) )e bila predstavljena tudi v reportaži TV Slovenija. Dne 10. maja 1999 se je na splavu 12 parov glasnih čiger že pripravljalo na gnezditev, ki pa je bila po desetih dnevih zaia-di ribičev prekinjena. Vztrajal je le en par in v drugem poskusu sta r9. avgusta poletela dva mladiča. V naslednjih treh letih je gnezdil po en par navadnih čiger in vsako leto speljal dva do tri mladiče. V vseh letih so splav obiskovali (in z njega ribarili) ribiči. V aprilu 2003 so med »čistilno« akcijo splav povlekli na breg ter ga razžagali! Hkrati so očistili tudi obrežje in posekali vrbe. To barbarsko dejanje sem prijavil krški policijski upravi. Kljub očitnemu kršenju Zakona o ohranjanju narave in Kazenskega zakonika RS so storilci ostali nekaznovani. Spomladi leta 2004 so se čigre več kot teden dni zadrževale v gramoznici v iskanju »svojega splava«. Žal je po štirih letih Posavje izgubilo gnezdilno vrsto, ki je uvrščena na Rdeči seznam RS in Aneks 1 Ptičje direktive. • Med mnogimi selivkami, ki se vsako pomlad za nekaj ur ali celo dni ustavijo na bregovih Save, je tudi navadna čigra. Leto za letom sem jih opazoval, kako so se spreletavale vzdolž struge. Na prodišču pri Pijavškem sem 20. maja 1997 celo opazil, kako je samec lovi) ribe in potem s plenom utrjeval svojo zvezo s samico. Ob tem sem si skušal zamisliti podobo struge Save, preden so jo povsem »ukrotili« s kamnitimi bregovi. Reka je tedaj vijugala po vsej širini Krškega polja in ustvarjala številne rokave, mrtvice in prodišča. In na njih je verjetno gnezdila tudi navadna čigra. Danes pa te ptice odletijo naprej v iskanju primernega gnezdilnega prostora. Ko sem ob gramoznicah Krškega polja opazoval pestri ptičji svet, se mi je po glavi podila misel o tem, kaj bi na teh umetnih jezercih pomenil otoček. Razmišljanje je postalo bolj realistično, ko sem prvič slišal Damijana Denaca, ki je koordiniral postavitev gnezdilnih splavov na bazenih tovarne sladkorja v Ormožu. Tamkajšnji uspeh me je prepričal, da moramo podoben splav postaviti tudi tukaj. Za realizacijo sta najbolj zaslužna Andrej Hudoklin (ZVNRS) in Hrvoje Oršanič (ZG OF. Brežice), sodelovali pa so še Marjan 1: Leta 1999 je bil riimcščen gne/.dUve ni splav za navadne čigre (Slerria hirundo) tudi v gramoznici Vrbina pri Brežicah. Zaradi neuvidevnih ribičev je uspešno gnezdil le en par. foto: Dušan Klenovšek 2: brez besed. Žalosten pogled na razžagani splav leta 2003. foto: Dušan Klenovšek //letnik 10, številka 04, februar 2005 33 Ml ZA PTICE IN NARAVO Voda, darovalka življenja Bogastvo .ravnikov Prezrti dragulj' Bana •SM «i 1: Razstava o Ljubljanskem barju je bila prvi projekt novoustanovljene Ljub Ijanske sekcije DOPPS. Ob njenem nastajanju smo med seboj odkrili številne fotografske talente. Razstava je bila na ogled v nekaterih barjanskih občinah in je trenutno na ogled v prostorih DOPPS. foto: Tomaž Mihelič 2: Leta 1997 smo na Barju postavili 1 z večjih gnezdilnic, ki nam jih je podaril Zavod za gozdove Slovenije. V vseh teh letih so gostile veliko število najraz.ličncj šib gostov: škorce (Stunms vulgaris), brgleza (Siua europa-ca), čebele (Apidae). sršene (Vespa erabro), podleska (Muscardi-nus avellanarius) in tudi velikega skovika (Otus scops). foto: Damijan Denac odovina Ljubljanske sekcije //Katarina Denac Oktobra 1997 je na enem DOPPS-ovih predavanj stopil Borut Štumberger k meni in mi odločno dejal: »Čas je, da Ljubljančani ustanovite svojo sekcijo. Naredite to!« Brez besed sem prikimala, misleč, da je to pač eden takih predlogov, ki padejo med prijateljskim druženjem, potem pa utonejo v pozabo, ker ni nikogar, ki bi jih uresničil. Očitno je Borut prebral moje misli, saj ni pustil, da bi zamisel šla po poti mnogih pred njo. Še isti večer me je dokončno navdušil, mi dal nekaj predlogov za delovanje in obljubil pomoč. V Ljubljani in njenem širšem zaledju je takrat ptice opazovalo nekaj sto DOPPS-ovih članov, vendar je bilo med nami malo povezav in skoraj nič skupnih akcij. Ljubljansko sekcijo DOPPS smo ustanovili 6.11.1997, potem ko je sklep o njeni ustanovitvi sprejel Upravni odbor DOPPS na seji 15.10.1997. Dogovorili smo se. da bomo svoje delovanje osredotočili predvsem na bližnje Ljubljansko barje. Z začetniškim elanom smo prevzeli organizacijo ornitoloških izletov in predavanj za celo Slovenijo (7. izjemo Štajerske, ki jo je pokrivala takrat že izkušena Štajerska sekcija DOPPS). V izobraževalni proces smo želeli vključiti tudi šole, kar pa nam je uspelo le delno. S skupnimi močmi smo pripravili razstavo Ljubljansko barje -osrednje slovensko naravno bogastvo, ki je nato potovala po barjanskih občinah, na ogled pa je bila tudi na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Izbor posnetkov smo opravili na posebnem srečanju, kjer so fotografi, ki so želeli nesebično prispevati k skupnemu projektu, predstavili najlepše in najboljše posnetke. Zagon je bil tako močan, da so nekateri izmed njih v naslednjih dneh pohiteli na Barje in poslikali še manjkajoče motive. Tako se je Jože Osredkar odpravii na Sv. Ano in posnel panoramsko sliko Ljubljanskega barja, ki smo jo nujno potrebovali. Zavod za gozdove Slovenije nam je leta 1997 prek Mirka Peruška podaril več kot deset gnezdilnic, primernih za čuka. Namestili smo jih na osrednjem delu Ljubljanskega barja. V njih sicer v vseh teh letih ni gnezdil noben čuk, zato pa so jih z velikim veseljem sprejeli škorci, poljski vrabci, brglezi, velike sinice, čebele in sršeni. Med letošnjim pregledovanjem smo v eni izmed njih zmotili podleska, ki je najprej potrpežljivo prenašal našo radovednost, nato pa ob prebližnjih pogledih kakor veverica poletuša razširil in sploščil kožo na bokih ter odjadral proti tlom. V letu 1998 smo začeli s popisom velikega skovika na Ljubljanskem barju, ki je prerasel v omitološki monitoring 7. najdaljšim stažem v Sloveniji. V letošnjem letu smo ga opravili že sedmič in v tem obdobju pridobili številne pomembne poda tke o izbiri habitata te vrste. Veliki skovik pa ni bil edina vrsta sove, ki smo se ji posvetili. Konec maja 1998 smo namreč člani sekcije pomagali pri popisu kozač na Ljubljanskem vrhu, ki ga je organiziral Al Vrezec. Tistega dne sem na vrat na nos pridrvela iz Bal na Hrvaškem, kjer je Zlata Vahčič vodila svoj prvi (nepozabni!) ornitološki izlet. Popoldne sva s Petrom Legišo prevozila nama dodeljeno traso na Ljubljanskem vrhu, da bi se z njo seznanila pred nočjo. Ko je šlo zares, naju je že takoj na prvi točki pričakal samec, ki se jc odzval na posnetek. Zatem me je Peter zaradi pozne ure zapustil, jaz pa sem nadaljevala popis. Kmalu sem srečala navdušene popisovalce Ala Vrezca, Tomaža Jančarja in Marijana Trobca, ki so mi - varno skriti v robustnem terenskem avtu - hiteli razlagati, kako so malo pred tem po cesti zasledovali medveda. Najbrž je odveč pojasnjevati, da se mi je spričo juga, neugledne lupinice, v kateri sem popisovala, in dejstva, da sem ostala sama, naredil v grlu debel cmok, ki je pričel izginjati šele potem, ko sem z največjo možno hitrostjo po makadamski cesti zapustila Ljubljanski vrh in se vrnila domov. Na posvetu o sožitju na zahodnem delu Ljubljanskega barja (Vrhnika, 26.T 1.1998) smo predstavili tamkajšnjo ornitofavno, njeno ogroženost in načine varstva. V poplavi različnih mnenj in predlogov, kaj narediti na Barju, smo bili eni redkih, ki iz njega nismo želeli iztisniti kar največ koristi zase, temveč smo v ospredje postavili naravo. K sodelovanju so nas povabili tudi na Radiu glas Ljubljane, kjer smo pripravili oddajo o hranjenju ptic pozimi ter predstavili poslanstvo in program DOPPS. Po letu 2000 so vajeti Ljubljanske sekcije DOPPS prevzele sveže moči, zlasti Vojko Havliček in upanje zbujajoča četa mladih ornitologov, ki zaključujejo študij na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. 34 Svet ptic Začetek delovanja Štajerske sekcije DOPPS Leta 1988 nas je bilo kar nekaj Štajercev aktivno vključenih v delovanje DOPPSa. Ob številnih skupnih opazovanjih in obročkanjih ptic ter vožnjah na sestanke društva v Ljubljano, ki so takrat trajale dobre tri ure v eno smer, so se nam porajale ideje o ustanovitvi štajerske sekcije DOPPSa. Resne aktivnosti okrog formalne ustanovitve so se pričele jeseni 1988, o ideji smo se pogovarjal tudi na izvršilnem odboru, predstavljena pa je bila tudi na Skupščini društva v februarju 1989. Ustanovni sestanek Štajerske sekcije je potekal marca 1989 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, slavnostna govornika pa sta bila prof. dr. Marijanca Markič in mag. Matjaž [ež. |edro sekcije so takrat tvorili F. Bračko, F. janžekovič, B. Štumberger, M. Vogrin, poleg njih pa še M. Vamberger, R. Koražija, Z. Belec, I. Vreš in številen »podmladek«: A. Bibič, J. Gulič, Ma. Vogrin, D. Denac, L. Božič, V. Obradovič in drugi. Sprejeli smo program dela Štajerske sekcije, ki je obsegal 15 točk, prostorsko pa smo se usmerili v Pomurje in Podravje. V mislih smo imeli aktivno sodelovanje pri društvenih akcijah in pripravi ornitoloških atlasov, od slovenskega in jugoslovanskega do regionalnih, kakršen je takrat potekal na Ljubljanskem barju. Veliko energije smo usmerjali v naravovarstvena prizadevanja, predvideli smo sodelovanje z zavodi za varstvo narave in drugimi domačimi in tujimi ornitološkimi in naravovarstvenimi organizacijami, prizadevali smo si za zavarovanje območij ob Muri. Načrtovali smo sodelovanje s šolami in popularizacijo omitologije. Sodelovanje s šolami se je kasneje precej razmahnilo, saj smo opravili nič koliko ornitoloških nara voslovnih dni, začeli pa so se tudi prvi mladinski raziskovalni tabori s skupinami za opazovanje ptic, kasneje pa tudi tabori s samo ornitološkimi vsebinami. Med najpo membnejše cilje, poleg popularizacije omitologije, uvrščam začetek projekta lokalnega ornitološkega atlasa Drave med Mariborom in Ptujem. Vodja in organizator projekta LOAD je bil Franc Bračko. ki je z neizmernim nav- dušenjem in voljo ter ogromno količino vloženih terenskih dni opravil večino kartiranja. Rezultati kartiranja so bili predstavljeni v tematski številki Acrocephalusa, posvečeni reki Dravi. Delo Štajerske sekcije je bilo v njenem začetku tesno prepleteno z delovanjem društva in zato ni mogoče razlikovati med vsebinami, realiziranimi znotraj »matere« oz. »hčere«. Vendar, če se s časovno razdaljo dobrih 15 let ozrem na takratno raven dela, ki je temeljila izključno na voluntarizmu in »zanesenosti«, in današnjim stanjem in organiziranostjo DOPPSa, vidim, da so bili narejeni izjemni kakovostni preskoki. Kakovostna rast društva je bila mogoča samo z osebnostno in strokovno rastjo že zgoraj omenjenega »podmladka«. Največji prispevek Štajerske sekcije k razvoju omitologije na Slovenskem je po moji oceni prepoznavanje »ptičarskih« dispozicij in razvoj teh nagnjenj pri nekaterih šolarjih, ki so zrasli v cenjene strokovnjake in znanstvenike na področju omitologije. 3: Izleti na Ljubljan sko barje so vedno pritegnili veliko šte vilo ljudi. Ptičja bera je bila na moč raznolika: od kanje (Butco buteo). sive vrane (Coivus comix) in srake (Pica pica)pozimi do prvih prib (Vaneltus vanellus) in velikih škurhov (Numenius arquata) spomladi ter pobrež-nikov (CViaradriifor mes), rac (Anatidae) in ujed (Accipitrifor mes) ob jesenskih poplavah, foto: arhiv DOPPS 4: Zgodovinski posnetek izleta na Ptujsko jezero leta 1992. Priložnost za opazovanje ptic. krt pitev vezi in snovanje novih idej. Ste že prepoznali koga na sliki? Namig: gospod na sredini v črnem je Vekoslav Lašič. foto: Franc Bračko //letnik 10, številka 04, februar 2005 35 Ljubljanska sekcija DOPPS -drugi del //Žiga Iztok Remec 1: Ob ponovni oži vitvi Ljubljanske sek cije je le-ta poleg ljudi s svežim zale lom dobila ludi prostor za svoja srečanja, ki pa ga je bilo treba šele urediti in narediti domačega, loto: Vojko Ilavliček 2: Ponovno so zaživeli tudi nekdanji četrtkovi večeri, zdaj tor kovi. To je čas za izmenjavo izkušenj, porajanje idej za delo v sekciji ter ogled dia pozitivov z motivi iz narave. Dare Fekonja nas je navdušil s svojo zbirko, foto: Ivan Kogovšek 3: Na Vrbovskib talili na Barju bo potrebnega še nekaj dela, da se bo grmišče spremenilo v nekoč že ekstenzivno obdelovan močvirni trav nik. habitat nekaterih travniških vrst ptic. foto: Vojko 1 lavliček Kadar ljudje, ki ne živijo v Ljubljani, govorijo o Ljubljančanih, zanje še vedno radi uporabljajo vzdevek žabarji. Ta oznaka se drži Ljubljančanov zaradi Ljubljanskega barja, prestolnici najbližjega območja Natura 2000. Kadar pomislim na ljubljanske ornitologe, ugotovim, da nam ta vzdevek popolnoma pristoji. Skoraj vedno, ko se polni vtisov vračamo z izleta ali popisa, smo do pasu umazani od blata in do kože premočeni od dežja. Prav tak, žabarski, je bil tudi začetek drugega poglavja Ljubljanske sekcije DOPPS. Začelo se je torej na morostu, kakor domačini s popačenko iz nemščine še vedno pravijo Barju. Zbrali smo se na slabih tridesetih hektarih zaraščenega Barja, ki ga zdaj večina ljubljanskih ornitologov pozna pod imenom Vrbovski tali. Potekala je akcija, katere namen je bil posekati grmovje, ki je zraslo zato, ker območja nihče ni vzdrževal. Tako naj bi ponovno ustvarili travnik, okolje, v katerem živi večina ptic, značilnih za Ljubljansko barje. Delo je biio težko, letos je stroj za to nalogo potreboval kar nekaj dni. Vsi smo bili kljub temu zagnani in neomajni v namenu, da nalogo izpeljemo. Pol dneva garanja pa je bilo premalo. Bili smo utrujeni, a zadovoljni z opravljenim delom. Ob toplem ognju smo se pogovarjali o tem in onem. Beseda je nanesla tudi na zamisel o pogostejšem druženju članov DOPPS. Vsi smo se navdušeno strinjali, da bi bilo lepo in koristno, če bi se lahko člani društva dobivali v nekem "svojem" prostoru. Tako smo iz te ideje spomladi leta 2002 spet oživili četrtkove družabne večere. Začelo se je tam, kjer se je končalo: v prvih prostorih društva na Žibertovi ulici 1. Prvi večeri niso bili ravno tisto, kar smo pričakovali. Namesto polne sobe navdušenih ornitologov se nas je zbrala le peščica. Toda z vsakim četrtkom nas je prišlo več in z vsakim preteklim tednom je druženje postajalo bolj zanimivo. Večere smo si kmalu začeli krajšati s tematskimi »dia večeri«. Na začetku so bili posnetki ornitološko obarvani, kot se za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Ludi spodobi. Hitro pa smo spoznali, da nas poleg ptic v naravi navdušuje tudi veliko drugih živali in rastlin. Tako so večere kaj kmalu krasile tudi slike prečudovitih rastlin in metuljev ter drugih živali. Ob kakovostnih slikah smo ugotovili, da je med nami kar nekaj odličnih fotografov in precej takih, ki bi to radi postali. Tako smo pričeli prinašati svoje slike na ogled in oceno mojstrov. Sekcija se je prebudila! Sklenili smo, da je čas, da določimo tudi svoje formalno vodstvo. Čast in naloge predsednika Ljubljanske sekcije DOPPS so zaupali meni. Nismo počivali. ampak takoj sestavili seznam izletov in akcij, ki naj bi jih izpeljala naša sekcija. Idej nam ni nikoli manjkalo in prvi načrti so bili hitro tu. Med prvimi akcijami je bilo pletenje gnezdilnih košar za malo uharico, stalno prebivalko Ljubljanskega barja. Na akciji smo se naučili plesti košare iz vrbovih vej. Ko smo končali, so bile tako lepe, da se jih ne bi branili niti v Ribnici. V naslednjih tednih smo košare postavili na Barje. V eni je mala uharica naredila gnezdo že drugo leto. Ena izmed akcij, ki je vsem ostala v spominu, je bilo tudi čiščenje stene za vodomca na reki Ljubljanici. Nekega spomladanskega jutra, ko se je sonce ravno prebijalo skozi meglo, smo se s čolni odpravili po Ljubljanici navzgor proti Barju. Oboroženi smo bili z lopatami in motikami, da bi očistili kos brežine, prerasle z rastlinjem. Tako očiščena stena je primeren gnezdilni habitat za vodomca. Akcija je bila še toliko bolj zanimiva zaradi vožnje s čolni. Tu pa se nam je pripetila zanimiva prigoda: psička našega člana Vojka je zaradi želje, da bi bila z gospodarjem, skočila z brega v vodo in odplavala proti čolnu, v katerem je sedel Vojko. Ko smo premočeno psičko vlekli v kanu, bi kmalu končala v vodi še polovica članov naše odprave. Poleg teh dveh akcij naše članstvo najbolj pozna akcijo krmilnice za vrtce, v kateri smo v obdobju dveh let štiridesetim ljub 36 Svet ptic ljanskim vrtcem izdelali in podarili krmilnico za ptice. Ob vsaki predaji krmilnice smo Otrokom pripravili tudi zanimivo predavanje o pticah v okolici naših domov in kako ter zakaj jih krmimo. Jeseni 2003 drugo leto ponovnega obstoja Ljubljanske sekcije DOPPS • smo za boljšo komunikacijo med člani vzpostavili e-poštno skupino. Skupina se je hitro prijela in kmalu smo razglabljali o problematiki vetrnih elektrarn, o lokacijah za opazovanje ptic in drugih stvareh. Pretok informacij od časa do časa tudi potihne, vendar se vsako pomlad, tako kot ptice, ponovno prebudi. Kot že dostikrat poprej tudi tokrat vabim vse, ki e-pošto naše skupine že prejemate, da nas razveselite s svojimi prispevki, vprašanji, vtisi in željami. I Ikrati vabim vse, ki še niste člani naše skupine, da se nam pridružite. To lahko storite tako, da pošljete prazno e-pismo na elektronsko naslov lsdopps subscribe@yahoogroups.com. Veseli vas bomo! Konec leta 2003 je DOPPS dobil nove, prve lastne prostore, v okviru katerih je tudi Ljubljanska sekcija dobila svoj prostor za druženje, in sicer v pisarno preurejeno garažo. Ko smo si jo prvič ogledali, je bila v nič kaj zavidljivem stanju. Zato smo se odločili, da jo očistimo in prebelimo. Devetega februarja smo se zbrali v NAŠI garaži in se lotili beljenja in čiščenja. Fantje smo belili, da je barva letela na vse strani, dekleta pa so se posvečala težavnim detajlom, hkrati pa tudi čistila za nami. Ko smo končali, garaža ni bila več garaža, pa tudi pisarna ne, bila je nov prostor Ljubljanske sekcije. Upam, da nas v prihodnje obišče tudi kdo izmed tistih, ki v naših očeh še vedno veljajo za ornitološke legende. V prihodnjih letih nas čaka trdo delo, da izpolnimo svoje cilje. Nekoč smo si bolj želeli kot pa si zastavili cilj, da bi bilo v sekciji aktivnih več kot pet odstotkov članov sekcije, torej približno 20 ljudi. Do tja je še dolga pot, vendar ni bojazni, da nam nekoč ne bi uspelo. Počasi narašča tudi število mlajših aktivnih članov naše sekcije, med najbolj zagretimi sta prav gotovo Tanja Šumrada in Jurij Hanžel. Oba že pišeta prispevke za Svet ptic in nam vneto posredujeta svoja opažanja, ki kažejo, kje je glavna prihodnost sekcije - v mladih. Še enkrat vabljeni vsi, mladi in stari, izkušeni in novinci, v našo družbo. ; 4: Za krmilnice zdaj skrbijo otroci in vzgojiteljice ljubljan skih vrtcev,za katere so člani sekcije pripravili tudi kratka predavanja o hranjenju ptic pozimi, foto: Vojko Havliček 5: Pri izdelavi krmil nic ni bilo starostnih omejitev. Tisti malo bolj spretni so posamezne dele sestavlja li v celoto, okornejše ročice pa so barvale krmilnice in sebe. foto: Vojko Havliček Letos teče tretje leto ponovnega delovanja sekcije. V začetku so nekateri govorili, da nam nikoli ne bo uspelo ohraniti sekcije pri življenju. Morda so s takim govorjenjem hoteli v nas vzbuditi še večjo zagnanost, da bi se še bolj potrudili. Kakor koli že, prav velike podpore "starih mačkov" nikoli nismo bili deležni in prav zato je lahko vsak, ki je kakorkoli prispeval k delovanju sekcije, ponosen nase. //letnik 10, številka 04, februar 2005 37 Štajerska sekcija //Matjaž Kerček 1: Akcija Štajerske sekcije z najdaljšo tradicijo je čiščenje manjšega ptujskega otoka pred začetkom gnezditvene sezone. \'a njem zadnja leta množično gnezdijo rečni galebi (Lanis ridibundus). Brez rednega upravljanja otok ne bi bil primer no gnezdišče močno ogroženih vrst ptic. foto: Damijan Denac 2: Poleg struktur za zavetje pred dežjem in vročino smo na betonskih podstavkih. kjer gnezdijo navadne čigre (Stema hirundo) in rečni gale bi (Larus ridibundus), namestili tudi žična to ograjo, ki mladi čem preprečuje, da bi popadali v Dravo, foto: Damijan Denac 3: V okviru sekcije redno organiziramo naravoslovne dneve in predavanja za učence in dijake po SV Sloveniji, foto: Damijan Denac 4: Namestitev gnez ditvenih podstavkov za belo štorkljo (Cko-nia ciconia) je organiziral Dominik Bom-bek (desno), foto: Damijan Denac V zadnjih letih je DOPPS doživel razvoj, o katerem pred dobrim desetletjem nismo mogli niti sanjati. V preteklosti je delovanje društva temeljilo na prostovoljnem delu članov. Z vse obsežnejšimi in zahtevnejšimi projekti, ki jih je opravljalo naše društvo, je nastala potreba po profesionalizaciji dela. Tako imamo danes že kar lepo število zaposlenih. Uspešno opravljeni projekti govorijo v prid današnji strategiji društva. Vendar DOPPS ni podjetje, temveč društvo, merilo uspešnosti društva pa niso zgolj uresničeni projekti. Pomembne prvine društva so namreč tudi druženje, prostovoljno delo članov in dvigovanje naravovarstvene zavesti širše javnosti. Prav ta del dejavnosti društva se je v zadnjem času v veliki meri prenesel na sekcije, zato je treba njihovi dejavnosti in razvoju nameniti več pozorno sti. V interesu društva je namreč, da ima številčno in pred vsem aktivno članstvo. Le tako lahko uspešno uresničujemo svoje poslanstvo - ohranjanje ptic in njihovih habita-tov. Tako kljub na videz dokaj velikemu številu članov nastajajo težave s premajhnim številom popisovalcev za Novi ornitološki atlas gnezdilk. Vsekakor je ob današnjem načinu življenja težko najti posameznike, ki bi bili pripravljeni nameniti svoj prosti čas prostovoljnemu delu. Za večjo motiviranost članov mora biti izpolnjenih več pogojev. Prostovoljno delo ne sme biti obremenitev, ampak predvsem zadovoljstvo, ki ga prinašajo uspešno izvedene akcije ter druženje s podobno mislečimi ljudmi. Med člani mora vladati prijateljsko ozračje. To lahko dosežemo le z intenzivnim druženjem, ki presega okvire tradicionalnih izletov in predavanj. Dejavnosti morajo biti karseda raznovrstne, tako da lahko vsakdo v njih uresniči svoj interes. Obenem moramo pri članih vzbuditi občutek, da je vsak prispevek, pa naj bo še tako majhen, dragocen. Doslej sem pisal predvsem o prostovoljnem delu in ne o delovanju sekcije. Kljub temu da je Slovenija majhna, je pisarna DOPPS za mnoge še vedno preveč oddaljena. Obenem so zaposleni praviloma preobremenjeni, da bi se ukvarjali še s člani društva. Zato obstaja potreba po neki obliki regionalne organiziranosti. Veliko je primerov mladih obetavnih ornitologov, ki so sčasoma izgubili interes, saj so živeli daleč od Ljubljane ali Maribora. Zato imamo največ aktivnega članstva iz osrednje Slovenije in Štajerske, kjer delujeta dobro organizirani sekciji. Navsezadnje člani sekcij ne opravljajo zgolj dela v sekciji, marveč so vključeni tudi v vseslovenske projekte, kot so določitev IBA-jev in atlas, če omenim le največja. Zato bi si želel, da bi sekcije nekega dne uspešno zaživele v vseh ali vsaj v večini slovenskih regij. Štajerska sekcija ima že dolgo tradicijo. Pri vsaki sekciji ali društvu, ki je odvisno zgolj od prostovoljnega dela članov, prihaja do nihanj v aktivnosti delovanja. Tudi naša sekcija pri tem ni izjema. Ko sem razmišljal o njej, sem imel občutek, da v preteklem letu nismo storili veliko. Ob pregledu opravljenega pa se je nabralo lepo število kljukic ob uspešno opravljenih akcijah. Nekatere so nam že zlezle pod kožo in se nam zdijo popolnoma samoumevne. Tako je december rezerviran za popis velikega srakoperja, čas okoli novega leta za mokoža, julij za belo štorkljo, pa še bi lahko našteval. V letu 2004 lahko še zagotovo izpostavim popis velikega skovika na Goričkcm, ki je bil zelo velik zalogaj. Lotili smo se tudi izdelave in nameščanja gnezdil-nic za pegasto sovo. Akcijo bomo nadaljevali tudi prihodnje leto in upam, da bo tudi ta postala tradicionalna. Prav kontinuiteta dela je pomembna pri delovanju sekcije. Sekcija, ki nastane le kot utrinek in nato zamre, ni dosegla svo jega namena. Da dosežemo kontinuiteto, moramo v delovanje nenehno vključevati nove ljudi. Velikokrat slišim izjavljati člane, da nimajo dovolj znanja za sodelovanje v različnih projektih in akcijah. Vendar za to ni potrebno nobeno predznanje, ampak predvsem želja. Veliko akcij zahteva zgolj (ne pretežko) fizično delo, ki ga lahko opravi praktično vsakdo, pa tudi za popis ene same vrste ptic se praviloma hitro izučimo. Verjetno ima vsak, ki je priprav- 38 Svet ptic ljen plačevati članarino, vsaj nekaj interesa za naravo in ptice. Zato bi ob tej priložnosti pozval vse, ki vam ni vseeno, kaj se s pticami dogaja, da s svojimi pobudami in aktivno udeležbo v akcijah DOPPS-a prispevate svoj delež k njihovi ohranitvi. 5 i(\ 6; Skupaj smo namestili 9 gnezdil-nic za navadno postovko (Fako mm-nunculus). V njih postovke v veliki večini tudi gnezdijo, foto: Damijan Denac in Luka Korošec (na sliki 5) 7: Za Evropski in Svetovni dan opazovanja ptic člani Štajerske sekcije vselej predstavimo delo DOPPSludi na Trgu svobode v Mariboru, foto: Jakob Smole //letnik 10, številka 04, februar 2005 39 Notranjska sekcija //Slavko Polak 1: Ustanovitev Notranjske sekcije i t.n.tg95 je spodbu dila močna potreba tamkajšnjih članov DOPPS po povezanem raziskovanju in varovanju Cerkniškega jezera. loto: Borut Mozetič 2: Izlet na Cerkniško jezero ima med DOPPSovimi izleti najdaljšo tradicijo in stalen datum: 27. april. Zaradi številnih zanimivih vrst ptic. ki se ravno takrat selijo na svoja gnezdišča. je ta izlet med najbolje obiskanimi, loto: Slavko Polak »Če je Cerkniško jezero pod vodo, nadomešča vsakovrstna per-jad pomanjkanje divjačine, ker se tedaj zbere tu nešteta množica vodnih ptic vsake vrste: različne divje gosi, razne divje race, med drugim te vrste, ki jim po kranjsko pravijo rjavke, liske, pasavi-ce, krepljice, črne, ponirki, pivji in še mnogo takih,« je že davnega leta 1689 zapisal Janez Vajkard Valvasor. Kjer pa je veliko raznovrstnih ptic, so ponavadi doma tudi ornitologi ali vsaj ljubitelji ptic. Od ustanovitve našega društva dalje je bil ornitološki izlet na Cerkniško jezero vsakoletna stalnica. Prav tam sem prvič srečal Janeza Gregorija in Iztoka Geistra, ki sem ju do tedaj poznal le kot eminentna avtorja naših prvih ornitoloških knjig, Žal so na Cerkniško jezero desetletja romali opazovati in popisovati ptice pretežno »Ljubljančani«, kakor domačini radi imenujejo vse, ki ne govore s prijetno notranjsko melodijo. Z željo po delitvi nepozabnih trenutkov, ki jih človek doživi na tem sicer malem koščku naše dežele, delno pa tudi iz naravovarstvenih nagibov, smo se odločili razširiti kulturo opazovanja ptic tudi med domačine ob jezeru oziroma širše, med Notranjce. Ustanovni zbor Notranjske sekcije DOPPS smo pripravili na Martinov dan, rr. novembra 1995. Našega prvega srečanja se je udeležilo 28 ljubiteljev narave, od tega nas je bilo le 12 že članov DOPPS. V prostorih gostišča Jezerski hram na Dolenjem jezeru, kjer nam je domačin Vekoslav Kebe predstavil maketo Cerkniškega jezera, Miro Kunstek pa etnološko zbirko starih ribolovnih pripomočkov, smo sprejeli pravila delovanja sekcije in nazdravili svetli prihodnosti novo ustanovljene Notranj ske sekcije DOPPS. V program dela smo zapisali, da naša sekcija pokriva občine Cerknica, Loška dolina, Logatec, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Danes ji pripisujemo še občino Bloke. Že v času ustanovitve sekcije se je vedelo, da se na območju teh občin pripravlja Notranjski regijski park oziroma Regijski park Snežnik in odločili smo se, da bo naše delovanje poleg preučevanja ptic usmerjeno predvsem v njegovo raziskovanje in varstvo. Kot prioritetne naloge smo opredelili vsakoletno zimsko štetje vodnih ptic, popiso- vanje koscev in drugih ogroženih vrst ptic ter organiziranje rednih predavanj in izletov. Za popularizacijo našega delovanja smo si izbrali emblem s podobo kosca. Vsakoletna akcija štetja kosca, popularno imenovana »Crex night«, je postala naš tradicionalni shod, zbor sekcije, na katerem smo pregledali svoje delo ter volili in potrjevali vodjo sekcije. Poleg mene sta sekcijo nekaj let vodila še Leon Kebe in Branko Koren. Oba sta se kasneje zaposlila na DOPPS. Z denarjem, ki smo ga 1995 pridobili na razpisu ob Evropskem letu varstva narave, smo v gozdu nad Jezerskim zali vom postavili prvo opazovalnico ptic. Da bi se izognili lastniškim zapletom, smo jo postavili na zasebni lastnini našega prijatelja domačina |ožeta Stražišarja, za kar se mu ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo. Uporabo občin ske dvorane nam je za redna strokovna in potopisna predavanja najprej omogočila Občina Cerknica, v zadnjih letih pa nam pri izvedbi predavanj nesebično pomaga Knjižnica Jožeta Udoviča v Cerknici. Po 13 letih popisovanja koscev na Cerkniškem jezeru smo naposled obdelali zbrane podatke. Število koscev na Cerkniškem jezeru sicer med leti niha, vendar je stanje stabilno. V tej naši najpomembnejši akciji je doslej sodelovalo kar 91 ljubiteljev ptic. Kosce sta nam pomagala šteti celo cerkniški župan in načelnik občinske uprave. Svoje delo v prihodnje zastavljamo tudi v tesnem sodelovanju z upravo nedavno ustanovljenega javnega zavoda Notranjski regijski park. Vsakoletni skupinski popis koscev na Cerkniškem jezeru danes štejemo kot temeljno akcijo in kot velik uspeh sekcije. Kar pa nam gotovo ni uspelo, je vsakoletni poskus, da bi ob koncu štetja koscev pripravili veselo družabno srečanje. Štiri, pet ur hoje po težavnem močvirnem terenu pač opravi svoje in ob tretji ali četrti uri zjutraj vsi utrujeni le seštevamo kosce in bolj v brk kot na glas modrujemo o našem biseru - Cerkniškem jezeru. Prepričani pa smo, da nam novih vsebin za akcije in priložnosti za nova vesela druženja pri delu Notranjske sekcije DOPPS gotovo ne bo nikoli zmanjkalo. • 40 Svet ptic Zgodovina sodelovanja DOPPS z BirdLife -od začetkov do polnopravnega partnerstva //Tomaž Jančar BirdLife je svetovno partnerstvo nevladnih organizacij za varstvo ptic. [e ena najstarejših (ustanovljena 1922) in najuspešnejših globalnih naravovarstvenih organizacij. Kar je BirdLife za svet, je DOPPS za Slovenijo. Smo največja in najuspešnejša nevladna naravovarstvena organizacija v Sloveniji. DOPPS je danes priznan in spoštovan član tega partnerstva. S sodelovanjem smo se učili in se krepili v vseh pogledih. Brez partnerstva BirdLife bi bilo slovensko naravovarstvo danes šibkejše. Zdaj si že kar težko predstavljamo, da ni bilo vedno tako. Prvi, zelo skromni začetki sodelovanja DOPPS z BirdLife sežejo v zgodnja osemdeseta leta. Takrat se je zdajšnji BirdLife še imenoval ICBP (International Council for Bird Preservation). Slovenija je bila del SFR Jugoslavije, ki je bila tedaj še videti trdna in večna. DOPPS kot regionalna organizacija seveda ni mogel biti član ICBPja, to je bilo pridržano za nacionalne organizacije. Prvič smo prišli v stik z ICBP konec leta 1983. ICBP je tedaj na Slovenijo naslovil povabilo za sodelovanje pri mednarodnem štetju belih štorkelj, načrtovanem za 1984. Projekt je takrat v Sloveniji izpeljal Zavod za spomeniško varstvo Maribor v koordinaciji Matjaža Ježa. DOPPS je bil za takšno akcijo tedaj še prešibak. Načrtovali smo sicer, da se bomo projektu pridružili, vendar smo obupali. Popisne obrazce smo dobili šele v začetku maja, v tako kratkem času pa akcije tedaj še nismo zmogli organizirati. Prvi projekt ICBPja, v katerem je sodelovalo naše društvo, je bilo opredeljevanje Mednarodno pomembnih območij za ptice v Evropi (IBA). Leta 1986 je glavni koordinator projekta Richard Grimmett s posredovanjem Jane Vidic z Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine navezal stik z društvom. Izvršilni odbor (10) DOPPS je nato pooblastil člane Janeza Gregori-¡a, Jano Vidic in Boruta Štumbergerja, da so pripravili materiale o prvih slovenskih IBAjih. Koordinator Grimmett nas je jeseni 1986 tudi obiskal, takrat se je sestal z Janezom Gregorijem in Tomijem Trilarjem. Prvi inventar evropskih IBA je nato izšel 1. 1989. Za polnopravno članstvo v ICBPju je bil predpogoj ustanovitev društva na zveznem (jugoslovanskem) nivoju. Prvi vizionarski korak v to smer smo napravili že daljnega leta 1980, na drugi skupščini društva. Na predlog dr. S.D. Mat-vejeva smo sprejeli sklep, da gremo v ustanovitev Zveze jugoslovanskih ornitoloških društev. Sklenili smo, da z akcijo pričnemo, ko bo situacija zrela. Takrat zagotovo še ni bila, saj je bil DOPPS edino ornitološko društvo v vsej Jugoslaviji. Naslednje republiško društvo (hrvaško) je bilo ustanovljeno šele februarja t984. Prav hrvaško društvo je kasneje dalo pobudo za ustanovitev Zveze ornitoloških društev Jugoslavije in je ustanavljanje tudi koordiniralo. 7.0DJ je bila ustanovljena 11.4.1987 v Zagrebu. Predsednik Zveze je bil dr. Vojislav Vasic iz Beograda. Za člana Izvršnega odbora Zveze iz DOPPS je bil imenovan Tomi Trilar, iz Slovenije pa je v njem sodeloval tudi Janez Grcgori. ZODJ je bila sprejeta v članstvo ICBP 18.11.1988, s čimer je postala nacionalna sekcija ICBPja. Kljub temu da je DOPPS oral ledino med ornitološkimi društvi Jugoslavije, pa potem v ZODJ nismo bili posebno aktivni. Vse ključne funkcije in kontakte z mednarodnimi organizacijami so prevzeli profesionalni ornitologi iz drugih republik. To pa je bil že čas, ko se je Jugoslaviji bližal konec. Naše jugoslovansko poglavje sodelovanja z ICBPjem se je zaključilo novembra 1991, vsega tri leta po sprejemu Jugoslavije v ICBP. Izvršilni odbor DOPPS je tedaj zamrznil odnose z ZODJ, skupščini društva pa sklenil predlagati izstop iz zveze. Sledilo je nekajletno tipajoče obdobje počasnega navezovanja neposrednih stikov in približevanja ICBPju. Prvi korak so napravil v ICBPju, ko so nam marca 1992 poslali vprašalnik. V sklopu priprav na XVIII. konferenco evropske kontinentalne sekcije so želeli pridobiti podatke o našem društvu. Za to konferenco sta nato predsednik Franci Janžekovič in tajnik Peter Trontelj sestavila pozdravno pismo in prvo splošno prošnjo za včlanitev DOPPSa v ICBP. 1: »Prva mednarodna podpora« projektu NRŠZ na konferenci Birdt.ife v Rosenhci-mu. Nemčija, avgusta leta 1994. foto: Slavko Polak //letnik 10, številka 04, februar 2005 41 začel izhajati oktobra 1994. Aprila 1995 se je nato Vogrin udeležil velike delavnice IBA v Arnhemu (Nizozemska), kjer je tekla beseda o novih kvantitativnih kriterijih za območja IBA. Sredi leta 1995 smo poslali na BirdLife uradno vlogo za status partnerja pripravnika (partner designa-te). V pripravah na pridobitev statusa smo morali oblikovati tudi poslanstvo in namen delovanja DOPPS. Osnutek obojega sta pripravila Andrej Bibič in Borut Štumberger. Marca 1996 je odstopil dotedanji koordinator IBA Milan Vogrin, aprila pa je bil imenovan novi, Slavko Polak. Evropskega srečanja partnerstva (EPM) BirdLife smo se prvič udeležili junija 1996 v I.apenranti rta Finskem. Takrat je udeležbo predsednika Andreja Bibiča in tajnika Boruta Mozetiča finančno omogočil švicarski BirdLife partner SVS (Schweizer Vogelschutz). Srečanje je bilo za nas pomembno, saj smo tedaj dobili status partnerja pripravnika BirdLife. Kmalu po srečanju, avgusta 1996, je DOPPS obiskal Fritz Hirt, član Izvršilnega odbora BirdLife iz Švice. Obisk je bil namenjen utrjevanju naših vezi s partnerstvom. Hirt se je udeležil seje 10 DOPPS, kjer nam je obširno predstavil delovanje partnerstva BirdLife in nam predstavil izkušnje organizacije SVS. V drugi polovici leta 1996 je BirdLife DOPPSu ponudil organizacijo izobraževalne delavnice »Nov pogled na zbiranje sredstev«. V novembru sta nas potem obiskala Ken Smith (RSPB) in David Chandler (direktor BirdLife Evropa), da bi se dogovorili o izvedbi te delavnice in da bi se prepričala o razmerah, ki jih DOPPS za njeno izvedbo lahko zagotovi. Delavnica je nato potekala marca T997 v Žerovnici pri Cerknici. To je bila prva delavnica BirdLife v Sloveniji, prva prava naloga partnerstva za DOPPS. Nekakšen zrelostni izpit, ki smo ga dobro opravili. Delavnice se je udeležilo 20 predstavnikov iz 13 evropskih držav. Jeseni 1997 nas je spet obiskal Fritz Hirt. Skupaj smo izvedli delavnico na temo usmeritve BirdLife v prihodnje. Šlo je za eno iz serije delavnic za pripravo plana dela BirdLife, 2: Udeleženci svetovne konference BirdLife leta 2004 v Durbanu. Moč je v povezovanju, foto: BirdLife 3: Leta 1996 nam je Fritz Ilirt na Upravnem odboru predstavil izkušnje pa rt nerja BirdLife iz Švice. Obisk je bil namenjen utrjevanju naših vezi s partnerstvom (na sliki ob švicarski stojnici na sejmu partnerstva BirdLife na Svetovni konferenci v Durba nu 2004). foto: Tomaž jančar Leta 1992 je stekel projekt drugega opredeljevanja IBAjev v Evropi. Ta obsežni projekt je trajal skoraj celo desetletje. Prav z njim smo se učili sodelovati s partnerstvom BirdLife in se proti koncu že trdno povezali. Tu je ICBP spet napravil prvi korak. Poslali so nam pismo, v katerem so nas kot novo državo povabili k sodelovanju v projektu. Na seji 10 6.10.1992 smo nato za koordinatorja IBA imenovali Milana Vogrina. Jeseni 1992 je DOPPS obiskala predstavnica ICBP ja Miriam Langeveldt. Obisk je bil manjša prelomnica, saj smo se tedaj prvič iz prve roke poučili o vsebini in načinu delovanja organizacije. Posebno pozornost smo namenili pogojem za članstvo in razvojnim stopnjam članstva v ICBPju. Po njenem obiskuje 10 DOPPS nato 1.12.1992 sprejel sklep, da DOPPS zaprosi ICBP za status predstavnika za Slovenijo. Oktobra 1993 smo nato prvič sodelovali v ICBP jevi akciji Evropski dan opazovanja ptic. Akcija, ki jo je prvič koordiniral Luka Božič, je potem postala tradicionalna. Ime BirdLife je v društvenih arhivih prvič opaziti v zapisniku seje 10 8.T2.1993. Tajnik Peter Trontelj je poročal, da smo sprejeti v BirdLife International kot zastopnik (representative) za Slovenijo. Sklep o tem je na svoji seji dne 29.10.1993 sprejel Izvršni komite ICBPja. Prav v tistih dneh se je ICBP namreč preimenoval v BirdLife. V resnici je šlo za celovito preobrazbo. Iz razmeroma okorne organizacije strokovnjakov za varstvo ptic se je razvilo izjemno dinamično partnerstvo, ki je v marsičem sposobno vplivati na odločitve v globalnem merilu. Marca 1994 je Vogrin na 10 poročal, da se je udeležil delavnice IBA na Madžarskem. To je bila prva delavnica (in sploh prireditev) partnerstva BirdLife, ki se je je udeležil kak predstavnik DOPPSa. Pomembno prelomnico pomeni udeležba Slavka Polaka na 21. svetovni konferenci BirdLife, ki je potekala avgusta 1994 v Rosenheimu v Nemčiji. Na tej konferenci je bil DOPPS razglašen za zastopnika BirdLife za Slovenijo, stekli pa so dogovori za nadgraditev sodelovanja v status partnerja. Na osnovi izmenjave izkušenj z drugimi partnerji BirdLife je nato Slavko predlagal ustanovitev Informativnega biltena DOPPS. Ta je pod imenom Novice DOPPS 42 Svet ptic ki je bil nato sprejet na Svetovni konferenci 1999. Ker smo pridobili status partnerja pripravnika, smo lahko prvič sodelovali pri oblikovanju strategije partnerstva. Delavnice so člani 10 BirdLife izpeljali z vsemi partnerji BirdLife v Evropi. Med obiskom smo se tudi dogovorili za izdajo švicarskega malega priročnika v slovenščini. Fritz Hirt nas je na koncu delavnice razveselil z oceno, da smo najmlajša in najhitreje se razvijajoča ornitološka organizacija v Evropi. Delavnica s Hirtom je bila za nas nova izkušnja. Naučili smo se organizirano analizirati odlike in slabosti društva. Delavnica nas je opozorila na nekaj šibkosti, zato smo decembra 1997 na pobudo predsednika Štumbergerja organizirali še interno delavnico, na kateri smo podrobneje obravnavali izluščene šibkosti in napravili strategijo za njihovo reševanje. Naloge smo tedaj napisali na dva velika plakata, ki sta nato celo leto visela na steni društvene pisarne na Žibertovi. Spomladi 1998 je sledilo srečanje partnerstva v španski Segoviji, ki se ga je udeležil Slavko Polak. Srečanje je izkoristil predvsem za poglabljanje kontaktov in dela na projektu IBA. Na skupščini društva marca 1998 smo sprejeli prenovljeni statut. Z njim smo se tudi na simbolni ravni zapisali partnerstvu: Ime društva smo dopolnili z "DOPPS - BirdLife Slovenia". Sredi leta 1999 smo začeli s triletnim projektom "Problematika varstva ptic pri približevanju Slovenije Evropski skupnosti" (Accession). To je bil daleč največji pro jekt v sodelovanju DOPPSa s partnerstvom BirdLife. Britanski partner RSPB (Royal Society for the Protection of Birds) nam je plačeval v začetku polovico, kasneje pa celo plačo koordinatorja projekta in zraven še precej za stroške. Na projektu smo zaposlili Andreja Bibiča in ga hkrati imenovali za prvega direktorja DOPPS. Projekt je imel izjemno daljnosežne posledice: beločelega deževnika smo spravili na Aneks i Ptičje direktive EU; dosegli smo razglasitev 25 slovenskih SPAjev (Posebna varstvena območja, Special Protected Areas); DOPPS je dobil prvega direktorja; sodelovanje s partnerstvom se je izjemno poglobilo... Oktobra 1999 je bila v Kuala Lumpurju svetovna konferenca BirdLife, ki sem se je udeležil pisec tega prispevka. Moja ključna naloga tedaj je bilo lobiranje za polnopravno članstvo. Konferenca je prinesla nov zagon pri našem sodelovanju z BirdLife. Ena od posledic je bila prenova Novic DOPPS v Svet ptic, ki je začel izhajati aprila 2000. Spodbujeni z izkušnjo konference smo v začetku 1. 2000 organizirali dve delavnici: eno celodnevno na temo "vizija DOPPS in BirdLife" in drugo na temo članstvo. V marcu 2000 se je z izidom prenovljenega inventarja IBA v Evropi zaključil naš prvi veliki projekt. Z njim smo postavili temeije območnega varstva ptic v Sloveniji. Svečane predstavitve inventarja na Evropski komisiji v Bruslju se je v imenu DOPPSa udeležil Slavko Polak, koordinator IBA. To je bilo tudi leto, ko smo napravili zadnje korake k polnopravnemu članstvu v partnerstvu. Konec leta 2000 je direktor Andrej Bibič na sedež BirdLife v Cambridge poslal obsežno vlogo za pridobitev statusa partnerja. Septembra 200T je bilo Srečanje evropskega dela BirdLife v Gibraltarju, ki smo se ga udeležili Leon Kebe, Luka Božič in Tomaž Jančar. Na srečanju smo bili razglašeni za polnopravnega partnerja. • 4: V dveh zajetnih knjigah (Heath. M. F. and Evans, M. I., cds (2000) Important Bird Areas in Europe: Priority sites for con servation. 2 vols. Cambridge. L"K: BirdLife International) je predstavljenih j6iu IBA območij Evrope. Tisoči ornitologov so opredelili območja za 378 vrst ptic. Monumeniatno delo brez primere! 5: Kot je našla ta rjava caplja (Ardea purpurea) zatočišče v enem od mednarod no pomembnih območij za ptice, tudi milijoni drugih ptic po vsem ss'etu uživa jo varstvo na območjih, ki so jih opredelili člani organizacij zveze BirdLife. foto: Kajetan Kravos //letnik 10, številka 04, februar 2005 43 KAM NA IZLET Izleti, predavanja in akcije DOPPS 1: Pogled skozi teleskop marsikomu odpre nova vrata v zanimivi svet ptic. To se navadno prvič zgodi na ornitolo škem izletu. Čakalna vrsta 15 minut je malo v primerjavi z obetajočim doživetjem. loto: Tomaž Mihelič //Eva Vukelič Naloga, da napišem prispevek o izletih, predavanjih in akcijah v 25 letih obstoja DOPPS se je sprevrgla v prav zanimivo arheološko izkopavanje društvenih arhivov. Žal podatkov iz obdobja pred letom 1983 nisem našla, tako da pregled ni čisto popoln. A so številke kljub temu presenetljive - v vseh teh letih je bilo organiziranih najmanj 850 različnih akcij, kar pomeni povprečno 34 na leto! Od tega je bilo približno 420 izletov in 400 predavanj. Na predavanjih smo se seznanjali z različnimi področji. Priljubljene teme so bile ptice okoli naših domov, potopisna predavanja od blizu in daleč, predstavitve posameznih vrst ali skupin ptic, aktualne naravovarstvene teme, kvizi prepoznavanja ptic, naravoslovna fotografija, spoznavali pa smo tudi druge skupine živali in rastlin. Poleg tega so predavanja lepa priložnost za srečevanje s kolegi in spoznavanje ljudi, ki jim je skupno zanimanje za ptice. Predavanja so bila od začetka organizirana le v Ljubljani, kjer jih je bilo vseh skupaj prek 200. Še posebej številna so postala potem, ko je Prirodoslovni muzej Slovenije dal DOPPS u v uporabo prostore na Žibertovi ulici. Posamezna predavanja so bila tudi v Mariboru, redno pa so začela potekati od leta 1996 dalje. Od takrat jih je bilo že več kot 70. Z letom 1999 so se pričela tudi v Celju in Cerknici, kjer jih je bilo doslej organiziranih 29 oziroma 35. Leta 2000 se je pridružil Koper, kjer je bilo takšnih priložnosti 27, leta 2002 pa še Radovljica z 11 predavanji. Ob »Slovenskem tednu ptic« leta 1999 so bila 4 predavanja tudi v Novem mestu. Na izletih se od bolj izkušenih kolegov naučimo odkrivati in prepoznavati različne vrste ptic. Na terenu je mogoče predstaviti tudi naravovarstveno problematiko določenega območja. Izlet z najdaljšo tradicijo je gotovo tisti, ki poteka 27. aprila na Cerkniško jezero. Od leta 1991 je bil organiziran skoraj vsako leto. Med bolj priljubljenimi cilji izletov so bili tudi: Drava, Krakovski gozd, Ljubljansko barje, Medvedce, Ormoško jezero, Ptujsko jezero, Rački ribniki, Sečoveljske soline, Sava, Škocjanski zatok, Šoštanjsko jezero, Zbiljsko jezero. Vsem tem lokalitetam je skupna obilica (predvsem vodnih) ptic in dobra preglednost, kar olajša opazovanje. Pri sodelovanju v skupinskih akcijah se naučimo, kako lahko na razmeroma preprost način pomagamo pticam, bodisi da poskušamo urediti nadomestna gnezdišča v pri meru, ko so naravna uničena, bodisi prek popisov, ki nam osvetlijo številčnost ptic in ob rednem spremljanju opozorijo na njihovo morebitno ogroženost. Več kot 120 ljudi nam je posredovalo svoje izkušnje na predavanjih, izletih in akcijah. Med njimi so mnogi izvrstni strokovnjaki, priznani akademiki, predvsem pa ljudje z veliko širino duha: Adrian Vidmar, Al Vrezec, Aleš Tomažič, Andrej Bibič, Andrej Figelj, Andrej Hudoklin, Andrej O. Župančič, Andrej Seliškar, Andrej Sovine, Andrej Tavčar, Andreja Ramšak, Barbara Mihelič, Bojan Marčeta, Boris Kočevar, Boris Kozinc, Boris Kryštufek, Borut Mozetič, Borut Rubi nič, Borut. Šlumberger, Boštjan Surina, Božidar Magajna, Brane Koren. Branimir Prpič, Branko Vajndorfer, Damijan Denac, Dare Fekonja, Dare Šere, Davorin 'lome, Davorin Vrhovnik, Dejan Bordjan, Denis Vengust, Dominik Bom bek, Dušan Klenovšek, Emil Flajšman. Ernst Albegger, Eva Vukelič, Franc Bračko, Franc Rebeušek, Franci Janžekovič, Goran Palčič, Hrvoje Oršanič, Igor Brajnik, Igor Kolenko, Ivan Kogovšek, Ivo A. Božič, Iztok Geister, Iztok Škornik, Jakob Smole, Jana Kus Veenvliet, Jana Vidic, Janez Grego-ri, Janez Senegačnik, Janez Zakrajšek, jernej Figelj, Jošt Stergaršek, Jozsef Maver, Jože Mihelič, Jože Pečnik, Jure Gulič, Kajetan Kravos, Katarina Denac, Katja Poboljšaj, Klemen ferina, Klemen Koselj, Leon Kebe, Luka Božič, Luka Korošec, Maja Zagmeister, Marijan Govedič, Marjan Vogrin, Marko Trebušak, Matjaž Kerček, Matjaž Kuntner, Matjaž Premzl, Michael Tiefenbach, Miha Kronovšek, Miha Podlogar, Miha Žnidaršič, Milan Cerar, Milan Vogrin, Miran Gjerkeš, Miro Cerar, Miro Perušek, Mitja Kaligarič, Mitja Vranetič, Mladi raziskovalci II OŠ Celje, Mojmir Pustoslemšek, Nataša Šalaja, Nikola Wolf, Nina Aleš, Nina Bednaršek, Nina Kržič, Nuša Kropivšek, Otto Sammwald, Peter Grošelj, Peter Legiša, Peter Sackl, Peter Trontelj, Primož Kmecl, Rado Smerdu. Rudi Verovnik, Rudolf Tekavčič, Samo Oman, Sergej D. Matvejev, Slavko Polak, Sonja Škornik, Tihomir Makovec, Tomaž Jančar, Tomaž Mihelič, Tomi Trilar, Urša Koče, Vekoslav Lašič, Vesna Grobelnik, Vlado Balon, Vojko Havliček, Willibald Stani, Zdravko Podhraški, Zlata Vahčič, Zoltan Waliczky, Željko Šalamun, Žiga Remec. 44 Svet ptic Medvedov pa od nikoder //Ken Smith, vodja oddelka za mednarodno izobraževanje in razvoj pri RSPB (Royal Society for the Protection of Birds) Postani član DOPPS, pridruži se nam V času mojega prvega obiska v Sloveniji je bilo zelo mrzlo. Spomnim se snega, ki je naletaval na cesto, po kateri smo se vozili. Obljubili so nam lep razgled na Cerkniško jezero in morda celo srečanje z medvedi, vendar so bili v tistem trenutku nebo, cesta in pokrajina oviti v svinčeno sivo barvo, skozi katero so se vrtinčile snežinke, jezero smo sicer našli, saj smo se z avtomobilom skorajda zapeljali vanj, nikjer pa ni bilo ne duha ne sluha o medvedih. To je bilo moje prvo srečanje z DOPPS-om. Kot se spomnim, se mi je moj vodnik Borut Mozetič na dolgo in široko opravičeval, meni pa se je zdelo čudovito. Od takrat sem se v Slovenijo, kjer sem vodil delavnice za partnerja organizacije BirdLife International, vrnil ob dveh nepozabnih priložnostih. Prva jc bila v Cerknici v čudovitem zgodnjepomladanskem vremenu. Medvedov sicer spet ni bilo, toda tla so prekrivale preproge belih žafranov in gozdovi so se odeli v bele cvetove črnih telohov. Spomnim se, da so mi dali šilce močnega in me pred zajtrkom poslali ven s kolesom raziskovat pokrajino, da bi gostitelji medtem lahko pripravili prostore za delavnico. Prijetno sem bil presenečen nad gostoljubjem, ki ga je okronal še lokalni župan s svojo udeležbo na delavnici. Nazadnje sem se v Sloveniji mudil kot vodja projekta »Gradimo na izkušnjah«, ki ga je gostil DOPPS. Ob tej priložnosti so nam razkazali nove prostore v Kopru in nam predstavili projekt renaturacije Škocjanskega zatoka. Razveselil sem se dinamične rasti DOPPS-a od prvega srečanja v pretesni pisarni v Ljubljani. Vsakič, ko se vrnem, zvem za nove projekte, ki se jih je DOPPS medtem lotil. Medvedov pa še nisem dočakal in tako imam vedno znova izgovor, da se vračam v Slovenijo ter spoznavam nove DOPPS-ove izzive. Prevedla Katarina Denac. Želite prispevati k ohranjanju našega naravnega bogastva in k povečanju družbene veljave varstva ptic in narave? Morda želite aktivno sodelovati v ornitoloških in naravovarstvenih projektih? Ali pa si želite le prijetne družbe z drugimi ljubitelji ptic in narave? Vse to vam prinaša članstvo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Poleg že omenjenih možnosti se boste lahko brezplačno udeleževali številnih izobraževalnih izletov in predavanj po vsej Sloveniji ter prejemali revijo Svet ptic, prvo slovensko poljudno revijo o pticah. Mogoče vas zanima strokovno delo in se boste odločili še za Acrocephalus. Naše poslanstvo je varovanje ptic in njihovih habita-tov. To uresničujemo s skupnimi močni, zato je prav vsak posameznik pomemben člen verige, v kateri lahko pripomore k varstvu narave. Svojo namero o včlanitvi sporočite na naš naslov: DOPPS, p.p. 2990,1000 Ljubljana, e-pošta: dopps@dopps-drustvo.si, ali nas pokličite na 01 426 58 75. Poslali vam bomo pristopni paket. Postali boste del organizacije, ki deluje v javnem interesu varstva narave in in je partner svetovne zveze za varstvo ptic. S tem boste naredili uslugo pticam, naravi in nenazadnje tudi ljudem. 1: Borut Mozetič (levo) med pred stavitvijo sodelovanja z Mobilclom, udeležencem prve mednarodne delavni ce BirdLife v Sloveniji (»A New Look at Fundraising«, Cerk niča. 6-8. 3.1997). Desno ob njem Ken Smith, foto: Slavko Folak Lahko nas tudi obiščete na www.ptice.org //letnik 10, številka 04, februar 2005 45 Ornitološka opazovalnica na Ormoškem jezeru //Boris Kočevar 1: Iz opazovalnice si je mogoče pozimi ogledati prvovrstno predstavo jutranjega odhoda njivskih gosi (Anser fabalis) z Ormoškega jezera na prehranjevališča. Človek ob njih kar pozabi, da zaradi mraza ne čuti več svojega tele sa. foto; Borut Štumberger 2: Opazovalnica za ptice na Ormoškem jezeru je zrasla kot plod skupnega napo ra številnih prosto voljcev. loto: Boris Kočevar Divje gosi so od nekdaj prezimovale v panonskem delu Slovenije. Podnevi so se prehranjevale na poljih, prenočevale pa na Dravi pod Ormožem, kjer reka preide v ravnino in je s svojo razpredenostjo v številne rokave ter zalive zagotavljala gosem za prenočevanje dovolj miru. Po letu 1974, ko je nastala ormoška akumulacija in je stari tok Drave zaradi preusmeritve vode v kanal za HE Varaždin izgubil vodo, pa so se gosi preselile na Ormoško jezero. Število prezimujočih gosi in drugih vodnih ptic ter čas njihovega bivanja pri nas sta bila vedno odvisna od intenzivnosti in dolžine zime. Včasih je bilo prve gosi videti že oktobra, letos so prve priletele dvanajstega novembra, najkasneje pa smo jih videli še prve dni aprila. Večina gosi in vodnih ptic se je na jezeru zadrževala januarja in februar ja, ko so hrvaški lovci prenehali z lovom. Bile so zime. ko jih je prezimovalo le nekaj sto, pa tudi takšne, ko jih je bilo na jezeru prek 5.000. V takih zimah je bilo vseh prezimujočih ptic nad 15.000. Hude zime sredi devetdesetih let, ko je bilo gosi in dragih vodnih ptic največ, a smo jih med opazovanjem z nasipa dostikrat splašili, so nam dale idejo o postavitvi ornitolo-ške opazovalnice. Leta 1997 smo se dokončno odločili, da jo postavimo. Najprej smo uredili pravne formalnosti. Glede na to, da je zemljišče ob jezeru, ki je sicer v Republiki Sloveniji, last Elektroprivrede Zagreb, ki gaje leta 1968 kupila od Občine Ormož, smo jih prosili za dovoljenje za postavitev opazovalnice in ga brez težav dobili. Potem smo pridobili tudi dovoljenje od ustrezne službe Občine Ormož. Narisali smo načrt in se odločili za nekoliko večji, masivnejši objekt, ki lahko sprejme cel razred otrok hkrati. Opazovalnica je široka 2 m, dolga 6 m, v slemenu je visoka skoraj 7 m, površina strehe meri okoli 30 m2. Plačilo stroškov za material in obrtniška dela, ki jim sami nismo bili kos, so nam zagotovili Občina Ormož in T4 donatorjev, domačih podjetij in posameznikov, les oz. hlodovino pa nam je podaril Zavod za gozdove. Potem, ko smo določili mesto na začetku jezera kjer bo stala opazovalnica, smo skopali šest meter globokih jam za točkovne temelje ter eno dodatno za stopnice in vanje zabetonirali močna in dolga betonska sidra. To delo smo po navodilih zidarja opravili sami, leseno konstrukcijo in pokrivanje z bobrovcem pa so ob naši pomoči opravili trije tesarji. Ko smo les pripeljali 7. žage, smo ga nekoliko posušili in ga z ustreznimi zaščitnimi barvami prebarvali, pred zimo pa smo še enkrat prebarvali že stoječo opazovalnico. Za zaščito lesa smo porabili 30 litrov barve. Pri izdelavi opazovalnice je sodelovalo prek 20 ornitologov, včasih več, drugič manj, opravili pa smo rj delovnih dni. Od začetka del do dokončanja opazovalnice je minilo nekaj več kot tri mesece. Uradna otvoritev opazovalnice je bila 5. decembra 1998, ko smo izdali tudi zloženko "Gosi". Opazovalnica je zgrajena tako kakovostno, da bo ob rednem vzdrževanju gotovo vzdržala generacijo ornitologov, ki so jo postavili. Sklenili smo pogodbo o premoženjskem zavarovanju, tako da bi v primeru požara, strele ali neurja, ki bi jo lahko uničili, dobili novo. Kot domačin, ki sem v najbolj "vročem" ornitološkem obdobju, to je pozimi, skoraj vsak dan na opazovalnici, si brez nje ne znam več predstavljati opazovanja ptic na jezeru, saj jih je iz opazovalnice mogoče opazovati ob vsakem vremenu. Postavljena je tako, da se ob prihodu nanjo ne preplašijo niti ptice tik ob nasipu. Vzpenjanje po stopnicah prikriva nasip, napušči in ohišje pa so zgrajeni tako, da je v opazovalnici temno. Večkrat na opazovalnici srečujem ljudi od blizu in daleč, tako da lahko mirno potrdim, da je dosegla svoj namen in dobro opravlja svojo nalogo. 46 Svet ptic PTICE V GOZDNI KRAJINI VAituJMCJ rnct Z OHRANJANJEM NJIHOVIOA ZtVL^EhJi*EOA PBOSTORA Obiskovalci gozdov pogosto ravno v gozdu najprej pomislijo na ptice - te nevidne trubadurje gostega vejevja. Ptice so že od nekdaj zbujale pozornost gozdarjev. Ti so bili včasih bolj povezani z gozdom, saj ni bilo motornih prevoznih sredstev. Življenje v gozdu je bilo običajno, s tem pa so bila povezana pogosta srečanja s pticami in vsakodnevna opazovanja gozdnih prebivalcev. Z odkritjem motorjev na notranje izgorevanje ter graditvijo cest in železnic se je povečalo izkoriščanje gozdov. V devetnajstem stoletju so v večjih gozdnih posestih, drugod pa že prej. začeli načrtno gospodariti po gozdno gospodarskih načrtih. Takrat je bilo aktualno sajenje gozdnega drevja, predvsem smreke. Osnovane so bile gozdne drevesnice, zgrajene gozdne ceste in ozkotirne gozdne železnice. PLiee so bile sprva pomembne le kot lovna divjad. Z intenziviranjem gospodarjenja z gozdom pa se je začela delitev na Škodljive in koristne vrste. Škodljive so bile ujede, sove in vrani, lovno zanimive pa večje vrste iz nekaterih redov nepevcev (sloka, gozdne kure). Žolne, detle, sinice in druge manjše ptice so obravnavali kot zelo koristne vrste. Nekateri gozdarji so za te koristne' ptice v gozdovih nameščali gnezdilnice, jih pozimi krmili ter celo puščali drevesa z dupli. Po drugi svetovni vojni je bilo v Sloveniji 14 gozdnih gospodarstev (GG) v obliki samostojnih podjetij. Ruševec, divji petelin in gozdni jereb so bili kot lovne vrste deležni večje pozornosti. GG-ji so vsako zimo razdelili na desetine ton krme ?.a ptice in po gozdovih nameščali gnezdilnice za manjše sekundarne duplarjc. Pospeševali so tudi plodonosno drevje in grmovje. Zakon o gozdovih iz leta 1995 je začrtal nove smernice ter dal velik poudarek ekologiji gozda. Obenem je odgovornost za opravljanje del v gozdu preložil predvsem na lastnike. Gozdarsko dejavnost je prenesel na več različnih organizacij, med katerimi je osrednja strokovna organizacija Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Izvedbo del v vseh gozdovih načrtuje in preverja javna gozdarska služba ZGS, ki obenem opravlja vlogo osveščanja javnosti. Pri načrtovanju gospodarjenja z gozdom upošteva ohranjanje votlega in odmrlega drevja, redke ekosisteme in prebivališča redkih ter ogroženih vrst, ohranja plodonosno drevje, i.z!o ča gozdne rezervate, zatočišča, izdeluje gozdne učne poti ipd. V sodelovanju z DOPPS je ZGS izdelal dva plakata, in sicer »Ptice pozimi« in »Gozdne ptice«, ki sta zelo priljub ljena v šolah. Zavod šolam tudi deli zimsko hrano za ptice, da se otroci bolje seznanijo s pticami pri krmilnici. Pred leti je ZGS izvedel nameščanje večjih gnezdilnicza sove po vsej Sloveniji. Izdelal je kratek film o gozdnih pticah, ki je namenjen popularizaciji ptic in osveščanju javnosti. V letu 2004 so bila z vključitvijo Slovenije v EU razglašena območja Nature 2000, v katerih prevladujejo gozdovi. S tem so se začele podrobneje obravnavati varovane vrste ptic v gozdarstvu, čemur bo sledilo tudi opravljanje načrtovanih del na terenu, Ptice s tem dobivajo še večji pomen pri delu z gozdom. Današnje gozdarstvo je prenehalo z velikopovršinskim sajenjem iglavcev. Zaveda se vloge votlega in odmrlega drevja, pomena in vloge ptic ter 10 znanje postopoma prenaša tudi na teren k tradicionalno »zasmrečeno« usmerjenim gozdarjem in lastnikom gozdov. V prihodnje bo potrebno še tesnejše sodelovanje z nevladnimi in vladnimi naravovarstvenimi organizacijami, kar je zagotovilo za sodobno strokovno delo v dobro narave in ljudi. 1: Človek potrebuje les, in premišljeni posegi v gozd povzro Čijo pticam le m.ilo škode. Kako pomembna so za ptice odmrla drevesa v gozdu, p ti morda najlepše- vidimo v katerem od prugoz dov, na primer v delu Krakovskega gozda, foto: Damijan Denac 2: V sodelovanju v, DOPPS je ZGS izdelal dva plakata, in sicer »Ptice pozimi« in »Gozdne ptice«, ki sta zelo priljubljena v Šolali. //letnik 10, številka 04, februar 2005 47 S pticami Partnerstvo Mobitel - DOPPS, 10 let prizadevanj za varstvo ptic in njihovih habitatov //Urša Manček (Mobile!) in Borut Mozetič (DOPPS) 1: S poslikavami ogroženih vrst ptic in sporočili o vzrokih njihove ogroženosti so avtobusi v javnosti prebujali naravovarstveno zavest, foto: Mobitel Kako in kdaj se je začelo sodelovanje Ob ustanovitvi, leta 1992, si je delniška družba Mobitel za svoj moto izbrala slogan »Ni ovir za Mobitel«. V tem sloganu so bila zajeta vsa hotenja podjetja, ki se je začelo ukvarjati z mobilnimi telekomunikacijami. Vodstvo družbe Mobitel se je že zelo zgodaj zavedelo družbene odgovornosti hitro rastočega podjetja. V prepričanju, da morajo podjetja, naravnana v prihodnost, vgrajevati varovanje okolja oziroma naravne dediščine v vse svoje poslovne dejavnosti, se je na pobudo direktorja družbe g. Antona Majzla in takratne vodje marketinga Violete Zgonik, v letu T995 porodila ideja o začetku sodelovanja z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Istega leta so bili javnosti predstavljeni prvi tiskani oglasi z ogroženimi vrstami ptic in vzroki za njihovo ogroženost. Z začetkom sodelovanja z DOPPS je družba Mobitel izbrala tudi nov slogan »S pticami si delimo nebo«. Sodelovanje se je 7. leti poglabljalo in preraslo v partnerstvo, iz katerega so se razvile številne naravovarstvene akcije, s katerimi nam je s skupnimi močmi uspelo dobiti podporo za varstvo ptic in njihovih habitatov v najširši javnosti. Tako je v Sloveniji neko podjetje prvič povezalo svoj marketinški pristop z varovanjem okolja in naravne dediščine skozi konkretne akcije. Kje se skriva ključ do uspeha Sodelovanje Mobitel DOPPS omogoča, da naravovarstvena sporočila ne prihajajo samo k naravovarstveno izobraženi javnosti, temveč k vsakemu posamezniku. Informacije tako pridejo tudi do ljudi, ki nimajo stika z dogajanji v naravovarstvu. Pomen ozaveščanja vse javnosti pa je v varstvu narave izjemnega pomena. Narave ne morejo varovati samo naravovarstveniki, pač pa milijoni posameznikov. In ravno zalo so mobilne telekomunikacije idealen medij za razširjanje informacij. Njihovi uporabniki prihajajo iz pestro strukluriranega, najširšega kroga javnosti: vseh sta rostnih, izobrazbenih in poklicnih slojev. Pri uresničeva- nju zastavljenih ciljev je ključnega pomena kombinacija finančne ter logistične pomoči družbe Mobitel in strokovnega znanja DOPPS. Sodelovanje družbe Mobitel in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je varstvu ptic vlilo novo dimenzijo. S skupnimi močmi smo močnejši. S sodelova njem se je povečala moč društva tako v smislu števila njegovih članov kot v številu naravovarstvenih akcij, izobraževalnih projektov in publicistike ter znanstvenih raziskav, ki jih na ta način lahko izpeljemo. DOPPS je v desetih letih sodelovanja z družbo Mobitel postal vodilna naravovarstvena nevladna organizacija v Sloveniji z veliko podporo javnosti doma in v tujini. Sodelovanje Mobitel-DOPPS poteka na več ravneh: oglaševanju in različnih projektih ozaveščanja in opozarjanja širše javnosti na vse večjo ogroženost ptic in njihovega življenjskega okolja ter pomenu ohranjanja ptic in slovenske narave, na projektih aktivnega varstva redkih in ogroženih ptic v Sloveniji in publicistike. Sadovi 10-Ietnega sodelovanja Mobitel - DOPPS Konec leta 1995 je družba Mobitel v sodelovanju z DOPPS izdala koledar 1996 z motivi dvanajstih ogroženih vrst ptic v Sloveniji in multimedijsko zgoščenko s predstavitvijo družbe Mobitel in dejavnostmi DOPPS. Na zgoščenki je v sliki in besedi predstavljenih 81 vrst ptic, njihovih življenjskih prostorov ter virov ogrožanja. Podrobneje so pred stavljena tudi nekatera za ptice pomembna območja v Sloveniji. Zgoščenka, ki je bila razdeljena večini osnovnih šol v Sloveniji, je naletela na izjemen odziv javnosti. Ptice so postale del našega vsakdanjika. V letu ¡gg6 se je sodelovanje le še poglobilo in začelo preraščati v partnerstvo. V letu 1995 začeti projekt »Srečanja mladih ornitologov Slovenije« je nepretrgoma potekal vse do leta 2002. V tem času smo organizirali osem srečanj, katerih osnovni cilj je bil mlade osnovnošolce in srednje- 48 Svet ptic """ j* aeiimo nebo Sktw«t|r šolce prek proučevanja ptic v naravi uvesti v raziskovalno delo na področju ornitologije in hkrati s tem v opazovanje in preučevanje lastnega okolja. S Fondacijo za evropsko naravno dediščino (Euronatur) je DOPPS soorganiziral mednarodni kongres »Biosferni rezervat Drava-iVIura«. Kongres je v okviru akcije IUC.N »Parki za življenje« v maju 1996 potekal v Termalnem zdravilišču Radenci. Prvič so mednarodno sodelovale štiri obmejne države (Avstrija, Slovenija, Madžarska in Hrvaška) v naravovarstvenem programu oblikovanja razvojnega koncepta rečnega ekosistema Drava-Mura vse do njunega izliva v Donavo. Posebej za kongres je družba Mobitel financirala izdelavo prenosne razstave »Reki za življenje: Drava in Mura«. Potujoča razstava je do danes obiskala številna mesta v Sloveniji in tujini, leta 1997 pa je bila na ogled postavljena tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. Z namenom, da bi skrivnostni svet ptic in skupna naravovarstvena prizadevanja še bolj približali ljudem, smo v letu 1997 pripravili nov projekt. Z družbo Mobitel smo organizirali 1. nagradni fotografski natečaj »Svoboden kot ptica«, ki je odprl novo obzorje kulture opazovanja ptic v Sloveniji. Leta 2000 je potekal 4. nagradni fotografski natečaj »Svoboden kot ptica«, prvič z mednarodno udeležbo. V letu 2004 smo uspešno zaključili že osmega po vrsti. Razstave, ki so se vrstile v galeriji podjetja TR/3 (1997), preddverju Cankarjevega doma (1998, 1999, 2000, 2001 in 2002), Informacijskem centru Krajinskega parka Sečovelj-ske soline (2003) in pred Mobitelovim centrom v ljubljanskem Cityparku (2004), spremljajoči katalogi izbranih del fotografskih natečajev ter koledarja iz izbora prispelih del v letih 1997 in 2003 so širšo javnost obogatili z nepozabnimi, čutnimi in nedvomno enkratnimi utrinki iz življenja ptic. Več sto avtorjev, ki je sodelovalo na osmih nagradnih fotografskih natečajih, je s svojimi deli Sloveniji pričaralo prej neznane trenutke in podobe iz življenja ptic ter kakovost slovenske ornitološke in naravoslovne fotografije postavilo na novo, višjo raven. Večletno sodelovanje nas je trdo povezalo in zavezalo k snovanju novih idej in ustvarjalnih rešitev, ki širšo javnost opozarjajo tia vse večjo ogroženost ptic in njihovega življenjskega okolja. Leto 1998 pomeni v partnerstvu Mobitel DOPPS pomembno prelomnico. Z uvedbo predplačni-škega sistema Mobi in upodobitvijo ogroženih vrst ptic na Mobikarticah in Mobipaketih je družba Mobitel uvedla povsem inovativen in hkrati učinkovit način promocije varstva ptic in narave, ki prihaja do vsakega posameznika. Do danes je bilo prodanih več kot milijon paketov in več milijonov vrednostnih kartic. Na Mobikarticah so predstavljene večinoma ozko specializirane in zato ogrožene vrste ptic, ki ob uničenju habitata izginejo iz našega oko lja. Predstavljenih pa je tudi nekaj pogostih in vsem dobro znanih vrst. ki jih ogroža izginjanje primernih gnezdišč. Do danes je bilo na vrednostnih karticah z močnim naravovarstvenim nabojem, ki izhaja iz znanstvenih raziskav članov DOPPS, predstavljenih že 37 različnih vrst ptic. Sporočilo, ki vsak dan prihaja v širok spekter slovenske javnosti, je jasno: »Varstvo ptic in njihovih življenjskih prostorov je imanentno vprašanje sodobne družbe. Ptice za uspešno gnezdenje in s tem preživetje vrste potrebujejo primerno gnezdišče in življenjski prostor, kjer najdejo dovolj hrane«. Prav tako je projekt odmeven v naravovar stvenih krogih v tujini, saj je edinstven celo v svetovnem merilu. Hkrati je družba Mobitel v sodelovanju z DOPPS pripravila tudi projekt poslikave avtobusov ljubljanskega mestnega potniškega prometa z motivi ogroženih vrst ptic: »Dan brez ptic je kot noč brez zvezd«. S projektom smo želeli udeležence v cestnem prometu seznaniti z najdragocenejšim in najskrivnostnejšim delom naše naravne dediščine 2: Mobilna novinar ska konferenca na Ljubljansko barje je v medijih naletela na velik odziv. Skupaj s predstavitvijo ptic na avtobusih je bila nekaj izjemnega celo v svetovnem meril«, foto: Mobitel 3: Tomaž Menih (namestnik direktorja družbe Mobitel) je Andreju Tavčarju iz ročil nagrado za osvojeno prvo mesto v kategoriji Ptice sloven skih mokrišč na 7. fotografskem natečaju "Svoboden kot ptica" leta 2003. Zmagal je s posnetkom sive čaplje (Ardea cinerea). foto: Mobitel //letnik 10, številka 04, februar 2005 49 4: Fotografski nate-čaji so se izkazali kot pomembna vzpodbuda vsem generacijam naravoslovnih loto grafov. Na posnetku belka (Latjopi sem sodelovala pri organizaciji treh Ornitoloških šol za učitelje biologije, ki so potekale v Domu Štrk v Spuhlji pri Ptuju. Cilj usposabljanja je bil metodološko in strokovno usposobiti učitelje in profesorje biologije osnovnih in srednjih šol ter mentorje v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti za samostojno ornitološko delo. Posebna pozornost je bila namenjena terenskemu delu, saj je tako učinek izkušenjskega učenja večji in prenos v prakso boljši. Vsi udeleženci so bili seznanjeni z delom vseh mentorjev. Čas, ko skupine niso bile na terenu, smo izrabi li za predavanja in videoprojekcije. Zagnani mentorji posameznih skupin so prenašali svoje znanje - udeleženci so spoznali večino najpogostejših vodnih ptic v Sloveniji ter preskusili metodo štetja vodnih ptic s teleskopom, preučevali so pomen koridorjev rečnih lok za hranjenje in migracijo ptic ter spoznavali ornitofav no kulturne krajine. Seznanili so se tudi z ogroženostjo ptic ter drugih živali in rastlin, ki zaradi sprememb življenjskih okolij utegnejo popolnoma izginiti. Del programa je bilo tudi preučevanje prehrane sov in analiza izbljuvkov, s katero so udeleženci pridobili pomembne podatke o prehrani sov in razširjenosti malih sesalcev, ki so del njihovega plena. Usposabljanje je imelo poseben pomen, saj so učenci in dijaki prišli do znanja s področja naravovarstvene problematike in življenja ptic neposredno v šolah, od koder so bili na usposabljanju učitelji biologije (npr. v okviru orni-tološkega krožka ali neposredno pri pouku), in ne le na naravoslovnih dnevih, ki jih je do takrat organiziralo društvo. Učitelji biologije so ob zaključku ornitoloških šol navedli, da so dobili kopico zamisli za delo v šoli, novo praktično in teoretično znanje ter spoznali, kako se lotiti raziskav, kako določevati vrste ptic ter zbirati, urejevati in objaviti poda tke. Pohvalili pa so tudi organizacijo usposabljanja, skrb za dobro počutje udeležencev ter strokovnost in prizadevnost mentorjev. Ali se glede na dobre izkušnje kaže na obzorju četrta ornitološka šola? No, pa ga končno imamo! Ornitološki priročnik brez zasoljene cene. Čeprav je ta 2-3 krat manjša od podobnih priročnikov v domačem jeziku, kakovost na njen račun ne trpi. Prej nasprotno. Zaznamuje ga izvrsten in intuitiven jezik, ergonomska oblika in tekoče, domala žametno pol-zenje strani med rokami. Slinjenje prstov je odveč. Priročnik je slikovnega tipa: 1400 navdušujočih, življenjskih do skoraj umetniških slik v naravnih okoljih in držah ptic žari iz knjige in nagovarja k nenehnemu prebiranju. Čeprav smo ornitologi šolani na ilustriranih priporočni-kih, je pred nami naposled aristokratska knjiga, ki temeljito ruši našo predstavo o sivini barvnih slikovnih priročni kov. Primer: v nobenem ilustriranem priročniku ne bomo našli razlik med spoloma in starostjo zlatovrank - v pričujočem se med temi razlikami lahko preprosto sprehodimo. In kaj konceptualno in vsebinsko nam ponuja pričujoča knjiga? Resnično olikan barvni quick look (hitri pogled) nas zapelje v kratko topografijo in določanje ptic, sledi ključ družin s silhuetami, razkošen, a zgoščen določitveni del z vrstami, seznam literature in kazalo. Med vrstami v priročniku manjka komaj kakšna izjemno redka vrsta, ki je bila v preteklosti ugotovljena v Sloveniji. Vemo, kaj pomeni knjiga o pticah v slovenskem jeziku. V žlahtnem pomenu besede lahko pričujoči priročnik označimo za ljudskega. Verjetno vzdrži zgolj primerjava s slovitim Volkswagnovim hroščem: poceni, splošno uporaben, kakovosten in priljubljena zbiralska muha, ki ji vrednost zgolj raste. Torej priročnik, ki ne sme manjkati na polici prav nobenega slovenskega ornitologa, še zlasti ne listih, ki ptice opazujejo priložnostno. Je dragocen učno-vzgojni pripomoček za osnovne in srednje šole. • Damijan Denac 1: Pot čez morje neznanja nam najbolje pokažejo tisti, ki so jo sami prehodili. Hvaležni smo lahko svo-jim ornitološkim učiteljem, ki so nam predali znanje in pokazali pot. foto: Peter Legiša //letnik 10, številka 04, februar 2005 65 Moja ornitološka pot //Matjaž Premzl, Tiien Basle, Tanja Šumrada. Jurij Hanžel in Maja Marčič 1: Matjaž Premzl (desrto spredaj) in Tilen Basle (desno zadaj) ob mentorici Urši Koče na raziskovalnem taboru v Trnovski vasi. fato: Damijan Denac //Matjaž Premzl Za omitologijo sem se začel zanimati leta 1997. Od takrat dalje mi tudi teče članstvo na DOPPS-u. S pticami sem se začel ukvarjati predvsem zaradi lastnega interesa do narave, kajti ta me je zanimala že od nekdaj. V petem razredu nas je učiteljica biologije in kasneje mentorica Tatjana Koren seznanila s prvim uradnim društvenim izletom. Na tem izletu sem se zelo navdušil za opazovanje ptic, saj je bilo toliko novosti, ki sem jih zvedel, in to predvsem zaradi izredno dobre razlage vodij izleta. Kasneje sem obiskal še več društvenih izletov in na vseh sem se naučil česa novega in zanimivega. Vedno sem imel dober občutek, ko seni videl kakšno zelo redko vrsto, še bolj pa takrat, ko je kdo, ki je bil že dalj časa član, rekel, da je to videl prvič. Na začetku mojega članstva so se mi zdeli vsi izleti dosti bolj zanimivi, ampak takrat sem poleg nešteto novih vrst spoznal tudi izjemno lepe kraje, saj smo ptice opazovali vsepovsod, na krasu smo jih iskali po jamah, v Alpah po najvišjih vrhovih, ob nepreglednih močvirjih ... Ampak izleti ne bi bili tako zanimivi, če ne bi vseh teh novih ljudi, ki so jih ptice privlačile tako kot mene. Na vseh izletih in razli čnih srečanjih sem se družil z ljudmi, ki jih prej nisem nikoli videl, nato pa smo bili vsi prijatelji, in v zadovolj stvo mi je bil občutek, da si sprejet v društvo in nekaj pomeniš drugim, ki te z veseljem poučijo o vsem, kar je v njihovi moči in znanju. Veliko bi zamudil, če se v poletnih počitnicah ne bi udeležil ornitoloških taborov. Prvi je bil zame v Veliki Polani in tam sem srečal ogromno vrstnikov, ki so se ukvarjali s pticami, in po enem tednu, ki je minil vse prehitro, smo postali kolegi. Z večino od njih sem še vedno v stiku. Na vseh taborih sem se ogromno naučil. Pokazali so nam, kako poteka delo na terenu, različne metode popisovanja, kje in ob katerem času iskati ptice in, seveda, kako vse to opisati, da lahko še drugi zvejo kaj o naših proučevanjih. Seveda se udeležujem tudi akcij, ki potekajo na društvu ali v okviru sekcije. Vsako leto s kolegi pripravimo steno za breguljko ob reki Dravi. Udeležujem se tudi uradnih akcij, kjer z veseljem primem za orodje. V okviru štajerske sekci je ravno nameščamo gnezdilnice za pegasto sovo. Ker pri tem veliko sodelujem, komaj čakam na preverjanje prvih gnezdilnic, ko bomo ugotavljali, ali so jih sove uporabljale ali ne. Če bomo v eni našli sovo ali vsaj sledi, mi bo v veliko spodbudo za naprej, in tudi dobro je, če veš, da je bilo tvoje delo koristno. Pri vsem pa mi daje dober občutek prav misel, da vsi člani društva delujemo v prid pticam in drugim živalim, in dokler bo v društvu tako, bom z največjim veseljem njegov član. //Tilen Basle Nekega dne sem v časopisu zagledal oglas, da društvo DOPPS vabi k vpisu nove člane. Prebral sem ga z velikim veseljem, saj sem se že takrat zelo zanimal za naravo. Čez nekaj časa sem se prijavil in kmalu sem dobil prvi Svet ptic, ki pa je bil precej drugačen kot danes. Bolj je bil podoben kakšnemu časopisu kot reviji, kar pa mi je bilo še posebej všeč. Tako se je začelo, nadaljevalo pa se je s predavanji, za katera sem zvedel prav iz Sveta ptic. Še živo se spominjam, kako sem sramežljivo stopil v predavalnico in si poiskal prost sedež. Naslova tega prvega predavanja se sicer na spomnim, vem pa, da sem bil zelo presenčen in vesel. Tam sem po končanem predavanju spoznal tudi svoje prijatelje in se srečal z bodočimi mentorji. Čeprav sem bil na začetku nekoliko sramežljiv, sem se hitro privadil, k čemer je veliko pripomogel tudi Luka Božič, ki se je zavzel zame in mi pojasnil vse, kar me je zanimalo. Vem, da mu je takrat pogosto zvonil telefon, saj sem mu poročal o vsaki novi ali nepoznani ptici, ki sem jo videl. Zdaj ko mi šola vzame veliko časa in se s pticami ukvarjam ob vikendih ali med počitnicami, mi društvo ne pomeni le zapolnitve prostega časa, temveč tudi sprostitev in delo, ki 66 Svet ptic me veseli in ga z veseljem opravljam. Vsakokrat, ko se odpravim na sprehod, vzamem s seboj daljnogled in opa zujem ptice ter beležim podatke. Res ne vem, kaj bi bilo z menoj, če ne bi bilo DOPPS-a, in kaj bi počel ves ta čas. Verjetno bi treniral nogomet in bi imel že več poškodb, kar pa je slaba stran vsakega športa. Pri društvu pa ni slabih strani, kajti če delo opravljaš z veseljem in zanimanjem, se ti ne more pripetiti nie hudega. // Tanja Šumrada Pravzaprav ne vem, kaj me je pripeljalo k opazovanju ptic. Morda se je vse začelo na Bledu, kjer sem lani poleti preživljala počitnice s svojo teto. Ne vem zakaj, a s seboj sem vzela daljnogled. To se mi je kmalu obrestovalo, kajti imela sem priložnost opazovati labodjo družino s tremi mladiči, in po kasnejšem iskanju sem našla tudi njihovo gnezdo. Ta prva opazovanja sem potem, rekla bi precej okorno, a za prvič vendarle dobro, zapisala v svoj dnevnik, ki sem ga takrat pisala. Nekega dne mi je po kopanju v jezeru teta rekla, da je njen prijatelj član nekega društva za opazovanje ptic. Seveda sem takoj po vrnitvi domov poiskala podatke o tem društvu in našla - DOPPS. Na še stari spletni strani sem našla številko sedeža društva in po pogovoru s tajnico, po katerem so mi poslali revije in biltene, še ornitologa na Ornitofonu zasula z vprašanji o tej in oni ptičji zadevi. Decembra leta 2003 sem se prvič udeležila kakega predavanja o pticah, in sicer tistega v Unionu z naslovom Zimsko hranjenje ptic Tomaža Mihe-liča. Tam so me tako lepo sprejeli in mi odgovarjali na vsa mogoča vprašanja, da sem se opazovanj lotila še bolj vneto. Takrat sem se z njimi tudi prvič povezala. Pozimi sem se udeležila IWC- ja pod mentorstvom Vojka Havlička. Tam sem tudi prvič videla kar nekaj vodnih ptic, kot so ponirki in tukalice. Poleti pa sem se z Tomažem Miheličem zmenila za "moje" opazovalno območje na Krvavcu. Tam sem spoznala mnogo ptic. Mnogokrat sva (opazovala sva z mojim očetom) videla toliko ptic hkrati, da sem jih komaj utegnila opisati v beležki. Iz teh opazovanj sem tudi izhajala, ko sem v prejšnji številki Sveta ptic objavila članek o ptičjem svetu na Krvavcu. Ves ta čas sem se udeleževala tudi sestankov ljubljanske sekcije. Menim, da je DOPPS zelo dobro društvo, ker se bojuje za ohranitev ustreznih naravnih razmer za ptice, in menim, da bo v prihodnosti dobilo še več članov, saj je vedno več ljudi, ki bi radi kaj storili za varstvo narave. Žal pa mnogim varovanje narave še vedno ni v interesu in upam, da bo to društvo, z drugimi vred, te ljudi prepričalo, da bodo začeli razmišljati drugače. //Jurij Hanžel "Jurij, Jurij, greš z menoj na Barje opazovat ptice? Izlet je organiziran in veliko se boš lahko naučil," je bila navdušena moja mama. Jaz sem bil nad idejo malo manj navdušen in zamomljal sem nekaj v zvezi s tem, da se moram učiti in da je zame povsem dovolj, da vem, kakšni so videti vrabec, sinica, galeb, kanja in mlakarica. Takrat sem se prvič srečal z ornitoiogijo in se je tudi po hitrem postopku odkrižal. Toda mama ni popustila in že čez kakšen mesec se je zgodba ponovila, tokrat z drugačnim koncem. Pritisku sem popustil, saj sem menil, da nimam prav nič izgubiti. Tako sem se odpravil na svoj prvi ornitološki izlet v Škocjanski zatok. Izlet me je prijetno presenetil, začuden sem bil nad toliko različnimi vrstami ptic in prvič me je prešinilo, da bi se za to lahko začel zani mati. Najbolj pa sem se želel naučiti, kako kar najhitreje prepoznati ptico na terenu. Ker se je bližal Miklavž, sem ga pooblastil za izpolnitev svoje želje. Dobil sem svoj prvi pri ročnik in takrat sem se prvič resno poglobil v ptičje vrste. Najprej sem si ogledal vse ptice z izleta, nato pa začel pre poznavati ptice okoli svojega doma. 2: Tanja Šumrada foto: Radoš Šumrada 3: |urij Hanžel med proučevanjem ptic. foto: Karin Kane Hanžel //letnik 10, številka 04, februar 2005 67 4: Maja Marcu" opravlja popis sov v ccrkvenih zvonikih. Vipavska dolina. Vrh-polje. 200Z. Kup na tleh so iztrebki domačih golobov (Columba livia domenka). foto: Damijan Denac 5: Veliko mladih se je z lastnim orni-tološkim raziskoval nim delom že izkazalo. Mednje sodijo tudi Primož Sedminek (desno). Mihael /.gaj nar (drugi z desne) in Helena Rangus. foto: Rok Rozman Kot božično darilo sem dobil članstvo v DOPPS in majico s smrdokavro. Takrat sem začel resno hoditi na društvene izlete. Sproti sem se učil in kmalu sem celo znal ločiti ščin-kavca, taščico in kalina, ki so bili prej zaradi oranžnega trebuha kratko malo prehud zalogaj zame. Še naprej sem zalezoval ptice po grmovju in samo nesrečno naključje mi je preprečilo udeležbo na taboru mladih ornitologov leta 2003. Tisto zimo sem se udeležil zimskega štetja vodnih ptic in se prvič seznanil tudi z resnejšim delom ornitologi-je, ki se mi je prav tako zdel zanimiv. To poletje pa sem le dočakal tako pričakovani tabor mladih ornitologov. Nad njim sem bil navdušen in tudi presenečen nad številom mladih, ki jim je mar za ptice. Ob tem sem se veliko naučil in spoznal cel kup novih prijateljev. Zame je bila zares nepozabna izkušnja, nameravam se jih še velikokrat udeležiti. Opazovanje ptic je zdaj del mojega vsakdanjika, postalo pa je tudi moj hobi številka 1. //Maja Marčič Ptice so vedno bile moja velika ljubezen. Že v vrtcu so moje risbe vsebovale vsaj eno ptico, pa naj bo to kokoš ali vrabec, in vse moje igrače so bile ptice in ne medvedki. Ko pa sem hodila v peti razred osnovne šole, je mama v imeni ku zasledila DOPPS. Takoj sem se včlanila in naročila na revijo Svet ptic. Še vedno se spomnim svojega prvega orni-tološkega izleta v Prekmurje. Z udeleženci sem tiho stopa la po poti in si nisem upala zastaviti niti enega izmed mnogih vprašanj, čeprav so bili vsi zelo prijazni. K sreči je bilo veliko drugih prav tako neizkušenih kot jaz. Bilo je slabo vreme, ampak zame je bilo tistih nekaj videnih vrst nekaj izjemnega. Sama še nikoli nisem opazila kanje ali črno-glavke, ki sta se mi takrat zdeli kot orel in bili zame zelo redka vrsta. Tako sem po izletu vedno navdušeno kljukala svoj seznam videnih vrst in ga kmalu zavrgla, ker ni vseboval vseh. Zamenjala sem ga za ornitološki dnevnik in začela zbirati denar za daljnogled. Zares sem uživala v družbi ornitologov, saj se večina spozna tudi na druge živalske skupine. Celo če sem opazila na tleh majhno rastlinico, mi je kdo povedal kaj zanimivega o njej. Sicer pa so pogovori tekli o vseh mogočih temah, od risank do ameriškega predsednika. V najlepšem spominu pa imam ornitološke tabore. Kljub spanju v telovadnici na blazinah in bujenju ob petih zjutraj z nabijanjem Abbe ali Queenov je to vedno najlepši teden leta. Čeprav veliko naredimo, se tudi veliko zabavamo. Všeč mi je, da smo večino časa zunaj, v naravi, pa tudi z domačini sodelujemo. Ker sem bila še začetnica, sem se največ naučila na svojem prvem taboru v Dornber-ku. Toda kljub kopici pridobljenega znanja nisem popolnoma osvojila uporabe Atlasa Slovenije. Vsaka skupina je imela enega. Uporabljal ga je član, ki je sedel na sovozniko-vem sedežu ter mentorju pomagal iskati pot. Ker smo se izmenjavali, sem bila enkrat na vrsti tudi jaz. Takrat sem se prvič zavedela, da sem popolnoma brez orientacije. Moj mentor Luka si z mano ni kaj dosti pomagal, a se je vendarle odločil, da bo nekaj časa vozil tako, kot bom narekovala. In seveda se je zgodilo, da smo prišli do križišča. "Maja, kam gremo?" je vprašal. Na slepo sem pokazala na desno, a nisem imela sreče. Cesta nas je v večjem krogu pripeljala na isto križišče, česar pa zaradi strmenja v atlas nisem opazila. Spet je sledilo: "No, Maja kam pa zdaj?" In sem ga napotila v desno. Nato smo bili že tretjič na isti točki in nisem vedela kam. Le to sem rekla, da se mi kraj zdi znan. Sledil je smeh, jaz pa sem nas še kar poskusila locirati v atlasu. Nato se me je Luka usmilil in zapeljal na levo pot. Najhuje pri vsej stvari je bilo, da smo bili le nekaj sto metrov od naše telovadnice. Skratka, v štirih letih pri DOPPS-u sem pridobila veliko. Predvsem pa sem se naučila opazovati okolico, videti, kar drugače ne opazi vsak. Nisem se zavedala, koliko zanimivih ptic je moč zaslediti že v okolici mojega doma. Vedela sem le za vrabca, kosa in nekaj vrst sinic in niti lega, da sem imela opraviti z dvema različnima vrstama vrabcev. Lepo bi bilo, če bi obstajalo še kaj podobnih društev pri nas, bilo bi lahko veliko koristi in nič škode. • 68 Svet ptic 133 Die Vögel von Marburg an der Drau Nebst Erinnerungen an den steirischen OmiUiologen EDUARD SEIDENSDCHER Von Otmar Reiser Oraz 1925 Ulli »km ik, (UuuiiMa fUac-*noicn (L) Slovensko ornitološko pisanje //Al Vrezec Ornitološke objave so pravzaprav edino merilo, s katerimi lahko ocenjujemo ornitološko aktivnost tako v preteklosti kot danes. Obletnice so pravi trenutek, da se ozremo nazaj in pogledamo, kaj smo na področju pomavanja ptic v Sloveniji naredili. Pri tem je pomembna dediščina, ki so nam jo zapustili naši predhodniki, in naše delo, s katerim smo znanje o pticah Slovenije dopolnili in nadgradili. Temu primerno sem se odločil predstaviti slovensko ornitološko pisanje v treh sklopih: (i) zgodovina ornitološkega pisa nja, torej od samega začetka do leta T979, ki pomeni, zaradi ustanovitve Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ključno prelomnico v slovenski ornito-logiji, (2) obdobje moderne slovenske ornitologije po letu 1979, ki so ga v pretežni meri krojili predvsem člani DOPPS, kol poseben del moderne slovenske ornitologije pa sem izpostavil še (3) revijo Acrocephalus, ki je ne le tesno povezana s samim DOPPS, pač pa tudi z razvojem ornitološke miselnosti na Slovenskem, tako strokovne in znanstvene kot tudi varstvene. Ornitološki pisni dosežki so bili odvisni predvsem od pronicljivosti, ustvarjalnosti in sposobnosti posameznikov in ne le od splošnih družbenih miselnih tokov. To se je v slovenski ornitologiji skozi vsa obdobja njenega razvoja izkazalo za ključni dejavnik. Pri tem pa strokovno oblikovanje ornitologije v Sloveniji ni bilo omejeno le na akademske kroge, kar je značilno za nekatere druge biološke veje, pač pa so se v to v veliki meri vključevali tudi amaterji oziroma ljubitelji, torej tisti, ki se s pticami in raziskovanjem niso ukvarjali poklicno. Ravno ta poseb nost je verjetno botrovala velikemu vzponu ornitologije v Sloveniji v zadnjih 25 letih. Nekatere posameznike, ki so se v ta razvoj vključevali s peresom, bom v nadaljnjem pisanju še posebej izpostavil. Gotovo pa spisek ne bo popoln, saj za veliko množico kakovostnih piscev, zlasti tistih, ki so se porajali v zadnjem času, v tem prispevku ni prostora. Skušal bom navesti le tiste, ki so s pisano bese- do bistveno prispevali k razvoju slovenske ornitologije in k znanju o naših pticah. ZGODOVINA ORNITOLOŠKEGA PISANJA NA SLOVENSKEM Začetek ornitologije na Slovenskem je zelo težko opredeliti. Ali so se ornitološka raziskovanja pri nas začela z Gio-vannijem Antonijem Scopolijem (1723 - 1788) in njego vini taksonomskim delom, ali z Janezom Vajkardom Valvasorjem (1641 - 1693) >n njegovo Slavo vojvodine Kranjske iz leta t689, v kateri napol iluzionistično opisuje črne slepe race na Cerkniškem jezeru, ali z Ulyssesom Aldro-vandusom (1522 - 1605), ki je podal že prve opise ptic, denimo klavžarja (Geronticus eremita)v tedanji provinci Ili riji, ali pa začetki segajo še bolj v zgodovino? Čeprav je bila zgodovina ornitologije v Sloveniji opisana v že kar nekaj prispevkih, še vedno nimamo nekega poglobljenega študija zgodovinskih ornitoloških virov z našega prostora. Vsekakor drži, da je tradicija preučevanja plic pri nas že zelo dolga. Pa začnimo tokrat pri Scopoliju, ki sicer ni prvi ornitolog na naših tleh, je pa gotovo prvi, ki je pri nas preučeval ptice s stališča sodobne biološke znanosti, ki ji sledimo še danes. Scopoli je, kot Linnejev sodobnik, prvi pri nas opisoval ptice po mednarodni znanstveni klasifikaciji živih bitij, ki jo je uvedel Kari Linne. Tako je z ozemlja Slovenije za znanost prvič opisal čopasto čapljo (Ardeola rallo-ides), malo tukalico (Porzana parva), čuka (Athene noetua), planinsko pevko (Prunella collaris) in črnoglavega strnada (Emberiza melanocephala). Opise ptic je objavil v kar nekaj delih, omenimo le Anni Historico-Naturales, ki je izhajalo med letoma 1769 ¡01772. Lahko bi rekli, da je tedaj slovenska znanost in tudi ornitologija s Scopolijem segala prav v svetovni vrh. V rg. stoletju se je preučevanje ptic preselilo že na institucionalno raven, kjer so poklicni ornitologi ali bolje zoolo-gi zbirali gradivo na ozemlju Slovenije. 7. delom Fauna der 1: Giovanni Antonio Scopoli (1723 - 17X8) prvi. ki je na Slo venskem preučeval ptfc« s stališča sodobne biološke znanosti. foto: Ciril Mlinar Cic, Prirodoslovni muzej Slovenije 2: Risba malega sko-vika (Glaucidium pas-serinum) iz Ponebško-vega dela Naše ujede, I. tlel: Sove h leta 1917 3: Reiser.0.(1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Naturwissenschaftlicher Verein in Steiermark, Graz. //letnik 10, številka 04. februar 2005 69 MLADINSKA KNJIGA AnnaleS iliiaß 'Kpprstya primerja m ßßznjifi pokrajin ibumti (ieiLitorak capodistrimw i delte regumi vicine __4/'94 Št. 12 Reviji» 10 ormitologijo, rtcrr-cavoslovie in rtcrrcavovtfrstvo incagin* 011» pepotoior« -II laoaci notturr» rj Muri/W. pcJ|u (SV Stovo«vi®> A tcwuNlMi tu Cr Lnntalpiifllit mi «awr^c o/ tf* Lo«e • toui Ovb MUflafti) onOv V1.»«k.> IVIK IM- Slfcovni mortjlotKi M pf«jpotn«v».ije r>ek»ienn na(bo\ o ¡g y siovenskem otolnem irenu A» i"«««« ►ItmirWjfc» kiy kt t985 12: Acroccphalus 9 <35/36). 1988 13: Acroccphalus 21 {98/99). 2000 člankov v revijah Bird Studp (Velika Britanija), Folia Zoolo-gica (Češka), Journal ofAvian Biologp (Skandinavija), Journal ofRaptor Research (ZDA) in Ornis Fennica (Finska). Slovensko ornitološko znanost pa čaka še kar nekaj izzivov. Večja strokovnost v ornitologiji se je pokazala tudi v izdajanju knjig, saj smo dobili lepo kopico monografij s strokovno ornitološko tematiko. Temelje nadaljnjim ornitološkim raziskavam na slovenskem sta postavila Andrej Sovine z Zimskim ornitološkim atlasom Slovenije (1 994) in Iztok Geister 7. Ornitološkim atlasom Slovenije (1995)- Temu so sledila še štiri strokovna dela, ki so se ukvarjala predvsem s problemi varstva ptic: Zavarovani ribojedi ptiči in uravnavanje njihovega vpliva na ribištvo v Sloveniji (1995; janež Gregori), Ali ptice res izginjajo? (1998; Iztok Geister), Mednarodno pomembna območja za pnice v Sloveniji (2000; Slavko Polak) in Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2 (2003; Luka Božič). Pri zadnjih treh je v vlogi izdajatelja aktivno sodelovalo tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Izdajo strokovni del o pticah je vzpodbujala tudi Lovska zveza Slovenije, ki je v Zlatorogovi knjižnici izdala nekaj del; slednja so dopolnjevala znanje o pticah, ki so bile sicer slovenskim ornitologom slabše poznane. V zvezi s tem je zelo pomembno delo Vitomirja Mikuletiča iz leta 19S4 Gozdne kure, ki k splošnim poglavjem o ekologiji vrst dodaja še pregled lovskih statističnih podatkov iz Slovenije. Podoben pomen imata za poznavanje t.i. male divjadi, zlasti za jerebico (Perdix perdix), fazana (Phasianus colchicus) in mlakarico (Anas platprhynchos), deli Alojza Černeta Mala divjad (1980) in Ureditev lovišč in gospodarjenje z malo divjadjo (2000). V letu 1999 sta Boris Kryštufek in Franc Janžekovič uredila Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, v katerem so besedila za ptice prispevali Franc (anžekovič, Lovrenc Lipej in Davorin Tome. Kljub večji strokovnosti pa se je še vedno nadaljevala tradicija izdajanja ornitoloških knjig s poljudno tematiko, kot so priročniki ali vodniki. Ivo A. Božič je v tem obdobju objavil kar dve deli s tega naslo- va, prvo, Ptiči Slovenije (1983), kot določevalni priročnik, in drugo, Poskrbimo za ptice (1997), kot priročnik za ljubitelje. Sledili sta še dve knjigi, ki sta na poljudno obravnavali specifični ptičji svet, vezan na določeno območje - Spoznajmo ptice Sečoveljskih solin (2003; Andrej Sovine) - oziroma življenjski prostor - Gozdne ptice Slovenije (2004; Tomi Trilar in Al Vrezec). Novost v slovenskem ornitološkem slovstvu sta bila še dva Trilarjeva zvočna priročnika: Ljubljansko barje - skrivnostni svet živalskega oglašanja (1999) in Gozdne ptice Slovenije (2002). Poleg nekaj prevodov tujih priročnikov smo Slovenci tako v tem obdobju dobili tudi nekaj kakovostnih ornitoloških knjig izpod peres domačih piscev, kar razvoju ornitologije gotovo daje še dodaten zalet. Navsezadnje so dokaz za to mnoga diplomska, magistrska in doktorska dela s področja ptic, izdelana v okviru tako Ljubljanske kot Mariborske univerze. Ob naštevanju strokovnih del ne smemo mimo naravovarstvenih prispevkov slovenske ornitologije. Posebej bi izpostavil Rdeči seznam ptic, saj so bili za Slovenijo izdelani kar trije takšni seznami. Prvega sta pripravila Janez Gregori in Sergej D. Matvejev in ga leta 1992 objavila v reviji Varstvo narave. Seznam je bil pravzaprav dopolnitev seznama iz leta 1987, ki sta ga pripravila ista avtorja. Drugi rdeči seznam je bil pripravljen že v okviru DOPPSa in izdan v posebni številki revije Acrocephalus leta 1994 v avtorstvu Franca Bračka, Andreja Sovinca, Boruta Štumbergerja, Petra Trontlja in Milana Vogrina. Objavljeni seznam je sprožil polemično razpravo, ki je potekala večinoma na straneh Acrocephalusa. Kot nekakšen kompromis in nuje zaradi novih populacijskih trendov in znanja o slovenskih gnezdilkah je DOPPS pod koordinatorstvom Tomaža Jančarja leta 2001 izdelal še tretji rdeči seznam, ki pa je bil objavljen zgolj v Uradnem listu Republike Slovenije. Razcvet ornitologije, zlasti v 90 ih letih 20. stoletja, pa je bil tolikšen, da smo se v DOPPS leta 1998 odločili ustano- 72 Svet ptic Acrocephalus AcrocephaluS viti nagrado z imenom Zlati legat za najboljše ornitološko delo slovenskega avtorja. Nagrada naj bi še bolj vzpodbujala pisanje slovenskih ornitologov. Doslej je bila nagrada podeljena petkrat, in sicer za leto i998Tihomirju Makov-cu, Iztoku Škorniku in Lovrencu Lipeju za delo Ekološko vrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin (objavljeno v reviji Falco), za leto 1999 Ivu A. Božiču za delo Gnezditvena biologija rakarja Acrocephalus arundinaceus na ribnikih v Dragi pri Igu na Ljubljanskem barju (Slovenija) (objavljeno v reviji Acrocephalus), za leto 2000 Tomažu Miheliču, Alu Vrezcu, Miru Perušku in Jožetu Svetličiču za delo Kozača Strix uralensis v Sloveniji (objavljeno v reviji Acrocephalus), za leto 2001 Damijanu Denacu za delo Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele Štorklje Ciconia ciconia u Sloveniji (objavljeno v reviji Acrocephalus) in za leto 2002 Tomiju Trilarju za delo Gozdne ptice Slovenije (zvočni CD, ki ga je izdal Prirodoslovni muzej Slovenije). ACROCEPHALUS-VODILNA SLOVENSKA ORNJTOLOŠKA REVIJA Z letom 2004 obhajamo 25 let neprekinjenega izhajanja revije Acrocephalus. Do leta 2003 je izšlo 119 številk, do konca jubilejnega 25. letnika pa jih bo že 123. V prvih sto številkah je 216 avtorjev objavilo 2.202 prispevka, s čimer je bilo ovekovečenih prek 12.000 podatkov o pticah. Acrocephalus je povzročil pravo revolucijo slovenskega ornito-loškega pisanja in strokovnega zanimanja za ptice pri nas. Takšnega vzpona verjetno leta 1980 ob prvi številki Acro-cephalusa ni pričakoval nihče. Z Acrocephalusom je Iztok Geister kot prvi urednik in ustanovitelj revije odigral ključno vlogo v slovenski ornitologiji. Njegovo 2o-letno urednikovanje, od leta 1980 do 1999, je poneslo Acrocephalus, na začetku zgolj kot društveno glasilo, do osrednje slovenske ornitološke revije in do ene najpomembnejših strokovnih revij v Sloveniji nasploh. Z revijo so se kalili novi rodovi ornitologov. Tu so se učili pisanja, razmišlja- //letnik 10, številka 04, februar 2005 nja in raziskovanja ptic. Z vsako številko se je zakladnica znanja povečevala in danes lahko brez sramu rečemo, da znanje o pticah presega vsa znanja, ki so nakopičena o drugih živalskih in rastlinskih skupinah v Sloveniji. Uredniku Geistru je pri uredniškem delu pomagala ekipa strokovnjakov na biološkem, tehničnem in drugih področjih, ki so skrbeli, da se je Acrocephalus razvijal in rasel. Med sodelavci najdemo pestro paleto ljudi, od uglednih imen iz akademske sfere, univerzitetnih profesorjev in poklicnih raziskovalcev, do ljubiteljskih zanesenjakov. Morda je bila prav takšna kombinacija sodelavcev iz različnih strok in krogov pomembna za uspeh tako revije kot društva. Geister je zasnoval strukturo revije, kakršna je v reviji še danes: uvodnik, sklop daljših in krajših člankov, krajši avifavnistični prispevki Iz ornitološke beležnice, nove knjige in obvestila. Največ sprememb je med Geistro-vim urednikovanjem doživela rubrika Iz ornitološke beležnice. Sprva je bila rubrika osredotočena le na objave opazovanj redkih vrst, kasneje so se zapisi o redkih vrstah objavljali ločeno od zapisov o drugih vrstah in šele leta 1983 so bile rubrike Redke vrste, Paberki in Iz ornitološke beležnice združene v enotno rubriko, ki je aktualna še danes. Z Ornitološko beležnico se je zakladnica ornitolo-ških podatkov polnila z neverjetno hitrostjo, saj je bilo v tej rubriki do stote številke objavljenih že kar 1.335 prispevkov, do konca 24. letnika (2003) pa še dodatnih 470. Že na samem začetku so bili v Acrocephalusu objavljeni tudi krajši prevodi povzetkov v angleščini in tako so nekateri prispevki v reviji našli pot tudi do velikih svetovnih orni-toloških del. Takšen je na primer prispevek Dareta Šereta iz leta 1986 o prenočevanju mlinarčkov (Sylvia curruca), ki je našel mesto med citati slovite Crampove monografije o pticah zahodne Palearktike. Leto 1999 je bilo za Acrocephalus pretresljivo, saj je bil sredi 20. letnika zamenjan urednik. Vodstvo Društva za opazo- 73 14: Leta 1991 je dr. Davorin Tome (v sre dini). kot prvi sloveli ski ornitolog, objavil članek v reviji Ornis Fenica. ki je znanstvena revija najvišjega ranga. foto: Miljan Šiško 15: Naslovnica knjige Ptiči Slovenije Iva A. Božiča iz leta 19S}. vanje in proučevanje ptic Slovenije je za novega urednika imenovalo Boruta Štumbergerja, ki je revijo prevzel ob 97. številki. Štumberger si je prizadeval dvigniti njeno strokovno raven in postaviti Acrocephalus ob bok svetovnim ornitološkim revijam. Oblikoval je mednarodni uredniški odbor, ki so se mu pridružili kolegi iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Nemčije. Temu je sledila še uvedba člankov v angleškem jeziku, kar naj bi revijo približalo tudi tujim strokovnjakom ter s tem dvignilo citiranost in ugled revije v svetovni ornitologiji. Že v prvi Štumbergerjevi številki je bil objavljen prvi angleški članek Martina Schneider-Jacobyja o črni štorklji (Ciconia nigra). Korak je bil vsaj s stališča domačih piscev in bralcev dokaj tvegan, a glede na razvoj ornitologije po svetu potreben. Novi Štumbergerjev sourednik Primož Kmecl je ob uvedbi angleščine za pisanje člankov v uvodniku 97. številke zapisal sledeče: » Prevetri naj slovensko ornitologijo; ptice pač ne poznajo meja.« Kljub temu pa uvajanje novega vsebinskega koncepta revije ni šlo tako gladko. Obsežno, večinoma laično članstvo DOPPSa pač ni bilo zainteresirano le za branje strokovnih del. Stari Geistrov Acrocephalus je poskrbel za vse okuse, strokovne in poljudne, poljudnost pa se je morala iz Štumbergerjevega Acrocephalusa hočeš nočeš umakniti. Rešitev se je pokazala v preoblikovanju društvenega biltena Novice DOPPS, ki ga je urejala Andreja Ram-šak, v poljudno ornitološko revijo. Iz Novic DOPPS je tako nastal Svet ptic, v katerega so se iz Acrocephalusa preselile poljudne rubrike, denimo Skrivnostna fotografija. Acrocephalus je imel 7,daj prosto pot razvoja v mednarodno strokovno oziroma znanstveno ornitološko revijo. Že v času Štumbergerjevega urednikovanja so začeli v objavo poleg domačih prihajati tudi članki tujih avtorjev iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Italije, Bolgarije, Grčije in Makedonije. Kljub temu pa slovenščina ni bila pozabljena. Vsi prispevki so imeli vsaj slovenski povzetek, objavljeno pa je bilo obsežno delo o poenotenju slovenskih imen ptic zahodne Palearktike, ki ga je v letu 1999 s sodelavci pripravil Tomaž Jančar. V smislu internacionalnosti je bila prerojena tudi rubrika Iz ornitološke beležnice, kjer so bili kratki avifav nistični prispevki objavljeni poleg Slovenije tudi za druge države, do leta 2003 za Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Makedonijo in Bolgarijo. Štumberger je svoje triletno vodenje revije zaključil leta 2001, s 23. letnikom v letu 2002 pa je urednikovanje prevzel Al Vrezec. Štumbergerjev koncept revije se je v nadaljnjem obdobju še nadgradil in Acrocephalus je postal ornito-loška revija za jugovzhodno Evropo in vzhodno mediteransko regijo. Povečal se je uredniški odbor, ki se mu je pri družilo še nekaj strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Velike Britanije. Mednarodni ugled revije se je še povečal in revija je danes citirana v šestih bazah podatkov, revijo pa DOPPS izmenjuje s 113 revijami po svetu. Posebno poglavje je videz revije. Ta se je v 2 5 letni zgodovini korenito spremenila dvakrat. Prva Geistrova številka je bila zelo preprostega videza, barva platnic pa se je spreminjala s številkami. Takrat so tekste v reviji še pretipkavali. Prvič je bila barvna naslovnica natisnjena v 6. letniku leta 1985 s fotografijo malega deževnika (Chraradrius dubius), vendar le na številki 25. Prvi popolni oblikovni preporod se je zgodil šele z 9. letnikom leta 1988, ko je postala barvna fotografija sestavni del naslovnice, posodobljena pa je bila tudi notranja postavitev. Na podlagi ankete med bral ci se je urednik Geister leta 1996 odločil, da v revijo uvede barvni tisk, kar bi jo naredilo še privlačnejšo. Tako so bile v 17. letniku objavljene prve barvne fotografije. Drugi večji oblikovni preporod pa se je zgodil leta 2000 v času Štumbergerjevega urednikovanja. Novi višji strokovni koncept je zahteval tudi nov oblikovalski pristop, primerljiv svetovnim znanstvenim revijam. Barvno fotografijo na naslovnici je zamenjala črtna risba, letniki so med seboj barvno ločeni, barvni tisk pa je omejen le na barvne priloge na koncu revije. V 21. letnik je Acrocephalus7. dvojno šte- 74 Svet ptic vilko 98/99 v letu 2000 stopil v novi podobi. V letu 2002 so bili uvedeni še separati za avtorje, v letu 2003 pa dodelana navodila za avtorje v slovenskem in angleškem jeziku. Za zaključek pa še nekaj iz vsebinskega prispevka Acrocep-halusa k slovenski ornitologiji. V 25-ih letih se je v Acrocep-halusu zvrstilo nekaj ključnih del modernega slovenskega ptičjesiovja. V tem obdobju je bilo poleg običajnih številk izdanih še enajst tematskih zvezkov o ptičih Stožic (13/14, 1982), pregledni bibliografiji Acrocephahisa (53, 1992; ior, 2000), pticah Cerkniškega jezera (56/57, 1993), pticah Spodnjega Posavja (61, 1993), rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (67, 1994), pticah Drave (68/69/70, 1995), sivih čapljah in velikih kormoranih (72,1995), orni-tološkem atlasu Drave (82, 1997), slovenski ornitološki terminologiji (94/95/96,1999) in sovah (98/99, 2000). Zelo pomembne so bile pregledne in poglobljene študije iz biologije, razširjenosti in statusa posameznih ptičjih vrst v Sloveniji, denimo o čopastem ponirku (Podiceps cristatus; Vogrin 1989), rjavovratem ponirku (Podicepsgrisegena; Jan čar 1991), malem ponirku (Tachybaptus ruficollis; I. Božič 1994, Štumberger in D. Denac 1994), kormoranu (Phalacro corax carba, Govedič in sod. 2002), čapljici (Ixobrychus minutus; 1. Božič 1992), beli štorklji (Ciconia ciconia; D. Denac 2001), črnem škarniku (Milvus migrans-, Kozinc 1991), pepelastem lunju (Circus cyaneus; Bračko 1990), planinskem orlu (Aquila chrysaetos; Marenče 1998), rdečenogi postovki (Falco vespertinus; Gjerkeš in Lipej 1992), koscu (Cerx crex; Trontelj 1995), mokožu (Rallus aquaticus; L. Bož.ič 2002), zelenonogi tukalici (Gallinula chloropus; 1. Božič 1995), liski (Fulica atra; I. Božič 1994), polojniku (Himantopus himantopus; Makovec in Škornik 1990), pribi (Vanellus vanellus; Trilar 1991, Vogrin 1998), malem deževniku (Charadrius dubius-, Trontelj 1992), jezerskem martin-cu (Tringa stagnatilis; Štumberger 1991), kamenjarju (Arenaria interpres; Kmecl in sod. 1997), lopatasti govnački (Stercorarius pomarinus; Rubinič in Vrezec 1999), navadni čigri (Sterna hirunda, D. Denac 2002), velikem skoviku (Otus scops; Štumberger 2000, K. Denac 2003), kozači (Strix uralensis; Mihelič in sod. 2000, Vrezec in Kohek 2002), čebelarju (Merops apiaster, Gregori 1990), zlatovranki (Coracias garrulus; Bračko 1986), sivi pastirici (Motacilla cinerea; 1. Božič 1996), rumeni pastirici (Motacilla flava; Kus-Veenvliet 2001), kmečki lastovki (Ilirundo rustica; Potokar 2000), pegamu (Bombycilla garrulus; Bračko in Gro šelj 1994), povodnem kosu (Cinclus cinclus; I. Božič 1997), kupčarju (Oenanthe oenanthe, Gregori in Šere 1999), šmar niči (Phoenicurus ochruros-, I. Božič 2001), velikem slavcu (Luscinia luscinia; Šere 1996), brinovki (Turdits pilaris; Koz inc 1998), puščavcu (Monticola solitarius; Polak 1998), rakarju (Acrocephalus arundinaceus; I. Božič 1999), svilnici (Cettia cetti; Geister 1981), severnem kovačku (Phylloscopus trochilus; Šere 1984), plašici (Remiz pendulinus; Šere 1994), italijanskem vrabcu (Passer X italiae; Grošelj 1981) in trst-nem strnadu (Emberiza schoeniclus; Šere 1980) ter nekatere avifavnistične študije na izbranih območjih, denimo v Sto-žicah (Šere 1982), na vodnih zbiralnikih SV Slovenije (Bibič 1988), v Kočevskem Rogu (Perušek 1991), na Zbilj-skem in Trbojskem jezeru (Trontelj 1992), v Krakovskem gozdu (Gregori 1992), na Cerkniškem jezeru (Kmecl in Riž-ner 1993, Polak 1993), v Sečoveljskih solinah (Jančar 1995), v spodnji Savinjski dolini (Vogrin 1996). na Dravskem polju (Vogrin 1996), ob reki Dravi (Bračko 1997) in v Kozjanskem parku (Jančar in Trehušak 2000). Že v drugi številki leta 1980 so se pričeli v Acrocephalusu pojavljati naravovarstveno obarvani članki. Sprva le kol novice s terena, denimo opis požiga trstišča v Sečoveljskih solinah (Geister 1980), kasneje pa že kot povsem konkretni predlo- metrnk. 10, številka 04, februar 2005 gi za varovanje, denimo prispevek o zaščiti ribnikov v doli ni Drage pri Igu (Sovine 1983), in na koncu že kot prave poglobljene naravovarstvene študije s temeljito nepristransko analizo na terenu zbranih podatkov in njihovo interpretacijo, kakršna je bila denimo študija o Kozjan skem parku (Jančar 2000). Z uvodniki je Acrocephalus skrbel tudi za živahno diskusijo, denimo okoli društvenih zadev (Geister 1980), ptičjih imen (Geister 1980), problemov varstva ptic (Janžekovič 1983, Trontelj 1991, Polak 1992, Sovine in Geister 1995, Šere 1997, Geister 1999, Tome 2003), analize omitoloških podatkov (Tome 1986, Geister 1992), same revije (Geister 1992, 1994, 1996, Geister T999, Kmecl r999, Štumberger 2000, 2001, Vrezec 2002, 2003, Vrezec in Štumberger 2002), zgodovinskih omitoloških zapisov (Geister 1993, Štumberger 1999), omitoloških programov dela (Tome 1994, Geister 1997, Surina 2003), strokovnih debat (Gregori 1995, Rubinič 1997, Šorgo 2000, Vrezec 2001), ornitološke etike (Tome 1995. 1999)» razmer v naravovarstveni politiki (Trontelj 1996, Sovine 1998, Geister 1998, Zidar in Bibič 2000), poročil (Pajk 1997), položaja ornitologije v Sloveniji (Geister 1998, Štumberger 2001), omitoloških raziskav zunaj Slovenije (Lukač 2002) in zgodovine slovenske ornitologije (Vrezec 2003, 2004). Tovrstne debate in prispevki so nema lokrat dvignili veliko prahu in vnela se je žolčna razprava o tej ali oni zadevi. Vendar je bil namen sleherne provoka-cije večinoma dosežen. Le tako so se stvari premaknile naprej. Na bolje ali ne, bo pokazal čas. Razvoj slovenske ornitologije se mora nadaljevati, posamezniki pa v tem procesu dodajamo vsak svoj pečat, nekateri večjega, drugi manjšega, pomemben pa je prispevek vsakogar. • Viri: Božič, I. (1976): Slovenska ornitologija med leti 1926 -1976. - Proteus 38 (7): 247-250. Geister, 1. (1996): Šašljeva višnjeva taščica. - Acrocephalus 17(74): 4-6. Gregori, J. (1976): Ornitologija na ozemlju današnje Slovenije do leta 1926. - Proteus 38 (7): 244-246. Gregori, J. (1992): Ptiči v »Favni« Henrika Freyerja ob 150. obletnici njenega izida. - Acrocephalus 13 (54): 130-137- Kmecl, P. (1999): Acrocephalus na pohodu. - Acrocephalus 20 (97): 165-166. Štumberger, B. (1999): Klavžarjevo sporočilo. - Acrocephalus 20 (94/96): 69-70. Tome, D. (2000): Sto številk Acrocephalusa. - Acrocephalus 21 (101): 173-176. Vrezec, A. (2003): Rubrika Iz ornitološke beležnice - zgo dovina, poslanstvo in perspektive. Acrocephalus 24 (119): 125-126. Vrezec, A. & Štumberger, B. (2002): Acrocephalus - short-term journal program. - Acrocephalus 23 (113/114): 113. druStvo za opazovanje in proučevanje ptic slovenije Langusova 10 61000 Ljubljana NOVICE DOPPS 4 Informativni bilten številka 0 oktober 1994 NOVICAM NA POT Letos avgusta sem se udeležil XXI. svetovne konference BirdLife intemational v Rosenhcimu Med več izbirnimi delavnicami sem se odločil sodelovati na temi "razvoj NGO-jev (nevladnih naravovarstvenih organizacij). Naučili smo se veliko Številčnost članstva je glavni adut nevladnih organizacij. Člani morajo biti obveščeni o delovanju društva in zmotivirani k sodelovanju, saj le tako soustvarjajo društveno življenje in imajo občutek pripadnosti društvu. Podobna društva imajo poleg strokovnih revij (mi imamo Acrocephalus) namenjenih strokovni in tudi širši javnosti, tudi informativne biltene, kakor koli že imenovane, ki člane obveščajo o dT\)4w««cm življenju Pred vami je torej poskusna, nulta številka informativnega biltena imenovana NOVICE DOPPS. Na uporabo kratice se bomo morali navaditi, saj je dolgo imenovanje našega Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije za marsikoga, predvsem pa za tujce preveč komplicirana Društvene Novice smo si na izvršilnem odboru zamislili kot dvomesečniknik, ki vas bo (člane ) ažurno obveščal o tekočih dogajanjih, o poteku akcij, projektov, posvetovanjih in o zanimivejših dogajanjih v društvenem življenju. V prilogi novic boste obveščeni tudi o poteku izletov, predavanj, o pomembnejših društvenih dokumentih Prav gotovo si člani želite tudi seznama naslovov vseh članov društva, seznama knjig in revij iz naše bogate knjižnice. Poročali bomo tudi o delu komisij in društvenih odborov. Seveda boste lahko v Novice pisali tudi vi, člani Prav oglašanju članov mora bili namenjen znaten del biltena Če bo odziv velik, lahko tudi povečamo število strani. Novice pred vami so poskusna številka. Pišite nam, če ste zadovoljni z konceptom in obliko Napišite kaj pogrešate in česa si ne želite v naših NOVICAH DOPPS Torej pišite nami Na društven naslov Slavko Polak 1: Faksimile številke o Novic DOPPS. desna stran: Naslovnice vseh doslej izdanih številk Sveta ptic. Novice DOPPS //Andreja Ramšak Letos v DOPPS praznujemo io-letnico izdajanja informativnega društvenega glasila, > >iz katerega se je razvil Svet ptic. Naše prvo glasilo so bile Novice DOPPS in prva številka, ki je bila označena z 0, je izšla oktobra 1994. Potem ko se je Slavko Polak udeležil XXI. Svetovne konference BirdLife International v Rosenheimu, je na Izvršilnem odboru dozorela ideja o pomembnosti lastnega glasila. Takole je Slavko zapisal Novicam na pot: »Naučili smo se veliko. Številčnost članstva je glavni adut nevladnih organizacij. Člani morajo biti obveščeni o delovanju društva in spodbujeni k sodelovanju, saj le tako soustvarjajo društveno življenje in imajo občutek pripadnosti društvu. Podobna društva imajo poleg strokovnih revij (mi imamo Acrocephalus), namenjenih strokovni in tudi širši javnosti, tudi informativne biltene, kakor koli že imenovane, ki člane obveščajo o društvenem življenju.« Številko 0 Novic DOPPS sta zasnovala Slavko Polak in Borut Mozetič. Kmalu po njenem izidu sem dobila ponudbo za urejanje in oblikovanje Novic DOPPS. Tega sem se lotila z veseljem in občutkom dolžnosti do članov, ki so od tedaj naprej prek biltena pridobili veliko pomembnih in zanimivih informacij o dogajanju v DOPPS. Člani DOPPS so se biltena zelo razveselili, postal je vez med njimi in delovanjem DOPPS. Od vsega začetka smo objavljali sezname izletov in preda vanj, povabila na akcije, predstavljali projekte, ki jih je uresničeval DOPPS, razpise za srečanja mladih ornitologov in njihove rezultate, poročila odborov in komisij, ki so delovali v okviru DOPPS ter opisali veliko drobnih, a pomembnih dogodkov. V uvodniku smo se lotili zanimivih in žgočih tem varstva ptic. Za popestritev besedil in v poučne namene smo objavljali risbe ptic. Največ risb, s katerimi smo olepšali Novice DOPPS, je narisal Slavko Polak, domiselne karikature pa Marjan Vaupotič. Kasneje sta risbe ptic prispevala tudi Irena Pavlakovič in Miro Perušek. Urednico so vedno preganjali zadnji roki za tisk, in noč predtem je bila praviloma neprespana zaradi postavljanja revije na računalniku. S četrtim letnikom izhajanja so Novice DOPPS doživele oblikovno prenovo. Oblikovanje je prevzela Darja Šipec, ki je tudi izbirala glavnino slikovnega materiala. Nova podoba Novic DOPPS je marsikoga presenetila. Skupaj z razvojem DOPPS so se razvijale in širile tudi Novice DOPPS. V letu 1999 se je razširil krog ljudi, ki so pomagali soustvar jati bilten. Pomočnik urednice je postal prof. dr. Peter Legi ša, ki je pomagal pri lektoriranju in napisal nekaj prispevkov. Pri pridobivanju in izbiri prispevkov mi je svetoval uredniški svet, ki so ga sestavljali Damijan Denac, Andrej Figelj, Leon Kebe, Borut Mozetič in Al Vrezec. V istem letu smo Novice DOPPS registrirali kot javno glasilo in uspešno pridobili sofinanciranje biltena z Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Hkrati smo spet nekoliko prenovili podobo biltena in pričeli objavljati fotografije. Novice DOPPS pa niso bile le informativni bilten, ves čas so bile tudi vir druženja. Ko je bil bilten natisnjen in tiskarske pole razrezane, smo se zbrali v društveni pisarni na Žiber-tovi ulici in jih ročno zlagali ter lepili nalepke z naslovi na kuverte vse do poznih nočnih ur. Leto 2000 je bilo prelomno za Novice DOPPS. Najprej je svojo prenovo doživela društvena revija Acrocephalus. S tem so bili postavljeni temelji za nastanek poljudne revije za ornitologijo Svet ptic. Uredniški svet je igral pomembno vlogo pri tem koraku, še posebej Al Vrezec. Ideja o poljudni reviji je v uredniškem svetu zorela že precej časa. Prehod iz biltena v poljudno revijo pa nikakor ni bil lahek. Pomenil je veliko spremembo v vsebini revije, zahtevnejšo tehnično izvedbo ter veliko večji finančni zalogaj za izdajatelja. A z mladostno energijo in načrtnim delom smo zmogli tudi ta korak. Uredniški svet prve številke Sveta ptic so sestavljali Luka Božič, Damijan Denac, Leon Kebe, Borut Rubinič in Al Vrezec. Kasneje so se v uredniški svet vključili še Marijan Govedič, Jakob Smole in Eva Vukelič, pri tehničnem urejanju pa je pomagal Andrej Figelj. Leta 2003 sem predala svoje delo Damijanu Denacu, ki si je nabral veliko izkušenj pri delu v uredniškem svetu. Moje zadovoljstvo nad opravljenim uredniškim delom je veliko, napravljen je bil velikanski korak od izdajanja informativnega biltena Novice DOPPS do poljudne ornitološke revije Svet ptic. Za svoje delo smo vedno dobili najlepše plačilo: zadovoljstvo članov DOPPS z izdanimi revijami. • 76 Svet ptic //letnik 10, številka 04, februar 2005 77 Vodnik po Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) v Sloveniji bilten Naravnega rezervata Škocjanski zatok iriiije k resničnosti ..... ■ I '/llj M M Mltl«>> i OOPPS-ova predavanja v Kopru 1: Miiller, W. & Vrezec. A. (1998): Ptice Slovenije - mali priročnik. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Ljubljana. Naklada: 170.000 izvodov. 2: Mozetič, B.. Polak. S. & Trontelj, P. (ur.) (1999): Vodnik po Mednarodno pomembnih območjih za ptice (1BA) v Sloveniji. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Ljubljana. Naklada: 400.000 izvodov. 3: Bilten Naravnega rezervata Škocjanski zatok; z njim obveščamo širšo javnost o dogajanju v rezervatu, ki smo ga dobili v upravljanje I. 1999 in v njem uresničujemo projekt Life. Izhaja od 1.2001. Naklada: 14.000 izvodov. Publikacije DOPPS //zbrala Damijan Denac in Urša Koče Na DOPPSu izdajamo publikacije periodično in priložnostno. Njihov namen je pri določenem ali najširšem delu javnosti prav tako raznolik, kot so publikacije same. Naj gre za informiranje o delu društva, o napotkih za varstvo ptic, območij ali pa za projekt, podatke o pticah, vselej je poglavitno izobraževanje. In prav publikacije so bile in so še vedno eno najučinkovitejših izobraževalnih orodij in prepoznavnih atributov društva. Predstavljamo vam tiskovino, ki je skozi zgodovino društvenega delovanja v javnosti namenjala pozornost pti cam in njihovemu življenjskemu okolju, v srcih ljudi pa je nemara zanetila tudi kakšen plamen. PERIODIKA: 1. Svet ptic: poljudno-znanstvena revija z ornitološko in naravovarstveno vsebino, osrednje društveno glasilo. Najprej Novice, izhajale od 1.1994 do 2000, pod novim imenom Svet ptic revija izhaja od 1. 2000 naprej. Naklada: 1700 izvodov. 2. Acrocephalus: strokovna revija s področja ornitologije, ki zajema objave ornitoloških raziskav 7. območja |V Evrope in vzhodnega Sredozemlja. Izhaja od l. 1980. Naklada: 2000 izvodov. 3. Bilten Naravnega rezervata Škocjanski zatok: z njim obveščamo širšo javnost o dogajanju v rezervatu, ki smo ga dobili v upravljanje 1.1999 in v njem uresničujemo projekt Life. Izhaja od I. 2001. Naklada: 14.000 izvodov. MONOGRAFIJE: 1. Polak, S. (Ur.), (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji; Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, Monografija DOPPS št.i. Ljubljana. Naklada: 2.500 izvodov. 2. Božič, L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2, Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana. Naklada: 1.000 izvodov. KN|1ŽICE: 1. Šorgo, A. (1994): Priporočila za izdelavo mladinske razisko valne naloge iz ornitologije. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana. 2. Zbornik skupščine. Maribor, 22. 23.4.1995 3. Müller, W & Vrezec, A. (1998): Ptice Slovenije - mali pri ročnik. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Ljubljana. Naklada: 170.000 izvodov. 4. Mozetič, B, Polak, S. & Trontelj, P. (Ur.), (1999): Vodnik po Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) v Sloveniji. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Ljubljana. Naklada: 400.000 izvodov. 5. Mihelič, T. (2002): Novi ornitološki atlas gnezdilk Sloveni je Navodila za popisovalce. DOPPS, Ljubljana. ZLOŽENKE: 1. Projekt: Kmečka lastovka Hirundo rustica ptica leta 1998. Vodji projekta: Jana Kus, Kva Vukelič. Besedilo: Tomaž Jančar, Jana Kus, Slavko Polak, Dare Sere, Eva Vukelič. Leto izida: 1998. Naklada: 5.000 izvodov. 2. Evropska vas Štorkelj Velika in Mala Polana. Vodja projekta in besedilo: Borut Štumberger. Leto izida: T999. 3. Čebelar na Bizeljskem. Besedilo: Andrej Hudoklin. Leto izida: 1999. Naklada: 5.000 izvodov. 4. Kočevsko (Rudniško) jezero. Vodja projekta: Mirko Perušek. Besedilo: Mirko Perušek, Borut Mozetič. Leto izida: 2000. Naklada: 5.000 izvodov. 5. Bela štorklja Ciconia ciconia ptica leta ¿999- Vodji projekta in besedilo: Damijan Denac, Luka Božič. Leto izida: 1999. Naklada: 10.000 izvodov. 6. Kavka C.orvus monedula: Ptica leta 2000. Vodja projekta in besedilo: Jakob Smole. Leto izida: 2000. Naklada: 5.000 izvodov. 7. Travniški sadovnjaki. Vodja projekta: Leon Kebe. Besedilo: Luka Božič, Leon Kebe. Leto izida: 2001. Naklada: 5.000 izvodov. 8. Travišča. Vodja projekta: Leon Kebe. Besedilo: Luka Božič, Leon Kebe.Leto izida: 2001. Naklada: 15.000 izvodov. 9. Nameščajmo gnezdilnice Pomagajmo pticam. Besedilo in izvedba: Damijan Denac, Leon Kebe. Leto izida: 2001. 10. Naravni rezervat Škocjanski zatok Oaza na pragu Kopra. Besedilo: Borut Mozetič, Nataša Šalaja. Leto izida: 2001. Naklada: 35.000 izvodov. 11. Škocjanski zatok N'ature Reserve The Green Heart of the Slovenian Coast. Besedilo: Borut Mozetič, Nataša Šalaja. Leto izida: 2001. Naklada: 3.000 izvodov. 78 Svet ptic Projekt: Cerkniško jezero Evropska vas štorkelj Veit Ca ..i ifjü Pnfjn» KMEČKA LASTOVKA / finia Jo mt/rcj KRAKOVSKI GOZD 12. Veliki detel Dendrocopos major Ptica leta 2001. Koordinatorja projekta: I.eon Kebe, Tomaž Mihelič. Besedilo: Leon Kebe, Tomaž Mihelič, Slavko Polak. Leto izida: 2001. Naklada: 5.000 izvodov. 13.DOPPS v letu 2000. Besedilo: Andrej Bibič, Peter Trontelj, Nataša Šalaja. Leto izida: 2001. Naklada: 2.000 izvodov. 14. DOPPS v letu 2001. Leto izida: 2002. Naklada: 5.000 izvodov. 15.DOPPS v letu 2002. Leto izida: 2002. Naklada: 5.000 izvodov. 16. Mestna lastovka Delichon urbica Ptica leta 2002. Besedilo: Damijan Denac. Katarina Denac. Leto izida: 2002. Naklada: 5.000 izvodov. 17. l.a riscrva naturale di val stagnon urToasi alle porte di Capodistria. Besedilo: Borut Mozetič, Nataša Šalaja. Leto izida: 2002. Naklada: 5.000 izvodov. 18.Natura 2000 Svetla prihodnost varstva narave. Besedilo: Mateja Nose. Leto izida: 2003. Naklada: 20.000 izvodov. 19.Travniki, košnja in kosci. Besedilo: Nada Bele, Luka Božič, Andrej Medved, Mateja Nose. Leto izida: 2004. Naklada: 10.000 izvodov. 20. Pegasta sova Tyto alba. Koordinator: Leon Kebe. Besedilo: Al Vrezec, Andrej Bibič. Naklada: 5.000 izvodov. 2i.Slovensko podeželje in ptice. Vodja projekta, besedilo: Andrej Bibič. Naklada: 5.000 izvodov. 22. Krakovski gozd. Koncept in besedilo: Andrej Hudoklin. Naklada: 5.000 izvodov. 23.Projekt: Kosec. Vodja projekta: Vesna Grobelnik. Besedilo: Vesna Grobel nik, Peter Trontelj. Naklada: 5.000 izvodov. 24. Projekt: Breguljka, Vodja projekta: Franc liračko. Besedilo: Borut Štumberger. Naklada: 3.000 izvodov. 25. Projekt: Ljubljansko barje. Vodje projekta in besedilo: Andrej Sovine, Davorin Tome, Peter Trontelj. Naklada: 5.000 izvodov. 26.Projekt; Rešimo močvirne travnike. Vodja projekta: Milan Vogrin. Besedilo: Milan Vogrin, Mitja Kaligarič, Nuša Vogrin. 27. Evropsko Zlato jajce... varovanje ptic in biodiverzitete v novem tisočletju. 28. Varujmo habitate.-zagotovimo dom pticam in biotski pestrosti. 29. Cesta v opustošenje? jo.Blaia in mlake pri Radomljah. Besedilo: Borut Rubinič 31. Projekt: Gosi. Vodja projekta: Damijan Denac. Besedilo: Borut Štumberger 32. Krajinski park Šturmovci. Vodja projekta in besedilo: Borut Štumberger 33.Pticam prijazni zračni vodi. Vodja projekta, prevod: Borut Štumberger. Besedilo: Horst Schneider (NABU - BirdLife Germany), Gerhard Thielcke 34.Projekt: Cerkniško jezero. Besedilo: Martin Schneider lacoby, Iztok Geister, Peter Trontelj. 35. Projekt: Drava. Besedilo: Borut Štumberger (2 zloženki z enakim naslovom) 36.Projekt: Drava - Mura. Besedilo: Martin Schneider-facoby, prevod: Borut Štumberger 37.Ohranitev in renaturacija Škocjanskega zatoka. Besedilo: Mitja Kaligarič. Tihomir Makovec, Borut Mozetič. Leto izida: 1993. DOPPS je aktivno sodeloval tudi pri izdaji številnih drugih zloženk. Tukaj omenjamo le štiri. Jovsi. Besedilo: Andrej Hudoklin, Milena Vranetič. Izdalo: Turistično društvo Kapele (DOPPS je naveden med tistimi, ki so omogočili izid). Reke za življenje: Drava in Mura; spremna zloženka k razsta vi DOPPS v Centru naravne in kulturne dediščine Bolfenk, ki jo je organiziral Zavod za turizem Maribor, marec 2002. Bese dilo: Luka Božič, Matjaž Bedjanič. Bloška planota - močvirni biser Notranjske. Založilo: Slovensko odonatološko društvo v sodelovanju s Societas herpeto logica slovenica in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Besedilo: Matjaž Bedjanič, Andrej Gogala, Ivana Leskovar, Slavko Polak, Katja Poboljšaj, Rudi Verovnik. 1997,4000 izvodov. Regijski park Mura. Besedilo: Matjaž Bedjanič in janko Urbanek. Ministrstvo za okolje in prostor - Agencija RS za okolje v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, 200T. • 4: Kna prvih zloženk DOPPS. Projekt: Cerkniško jezero. Besedilo: Martin Schneider-Jacobv, Iztok Geister, Peter Trontelj. 5: Štiri zloženke: Gosi. Evropska vas štorkelj Velika in Mala Polana. Kmečka lastovka Hirundo rusiica ptica leta 1998. Krakovski gozd. //letnik 10, številka 04, februar 2005 79 Uvertura. Nova storitev za naročnike Mobitel GSM/UMTS in Mobiuporabnike. Sem, kar sem. Zabaven, simpatičen, nagle Jeze, romantičen, no Ja, tudi tečen ... vse, samo dolgočasen ne. Zato me pogosto kličejo na mobllca. In teh nI malo. Jasno, včasih ne morem prevzeti klica nemudoma, Ker... Ampak moji ■Irendl- so užlvačl. Počakajo In se prepustijo uverturi - glasbi ali zvočni kulisi po mojem Izboru. Danes Je taka, Jutri bo drugačna, nikoli pa ne bo dolgočasna. Ker Je predigra pomembna ... 77 Ko boste odslej nekoga klicali, telefon pa ne bo zvonil, ampak predvajal glasbo ali presenetljive zvočne efekte, ne bodite presenečeni. Oseba, ki ste Jo klicali, je zamenjala klasično zvonjenje z zvočno ali govorno predlogo oziroma z glasbo iz nabora storitve Uvertura. Lastno uverturo si lahko nastavite tudi vi. Izberete In nastavite si jo lahko na več načinov in na več naslovih. • Na Planetu/vsebinski sklop Krnekl uverturo lahko izberete, nastavite, zamenjate. pregledate nastavitev ali pa jo tudi prekličete. • Na postaji www.pinkponk.com v zavihku Krnekl preglejte in poslušajte nabor in s pomočjo navodil nastavite prek SMS zahteve* izbrano uverturo. • Na Mobiteiovi zabavni postaji na številki 183 777 lahko poslušate pred izbiro in nastavitvijo največ 20 vsebin. Izbrano uverturo si lahko nastavite in kasneje tudi spremenite. • zantevo 6 kijvino besedo in kodo Ubrane uverture poitjite na 1919. Priroer: U ali UVtRTURA 300«- Nabor u.vittut in pripada,WxJ polnite na Ptnkponkt4'Krnewi Nabor različnih glasbenih zvrsti iz domače in tuje glasbene produkcije ter ambientalna in zabavna zvočna ozadja in efekti se bodo še bogatili. tvastav.rev/ jpor posamezno uvetute stane 300 S'T 'n 11 obosbie 30 dri Bpteki«a a spremembe se obdobje uporatic nastavljene uverture samodejno podni/ša m naoaf,njin 30 Oni. ha' ;nasa prav taka 300 Sir lakko i» seveda sptem.njate vas ubor «ikrat ,n kadarkoli, vsaka nastavitev slane 300 SIT tr. je veljavna 30 dni. Ce nastavitve ne boste spremenili. Boste pred 'Jtckom cOdCOja |Z9. dani pre,«li SMS opomnil-, ki vas 00 OSOiOlil na mofctosl pOdaljSeija. nenega ■itiOia ali preklica ipoilj, SMS na 1919 D Pitf KliCl. Informacija: Naročniki Mobitel OSM/UMTS: 031/04V051 700 700 Mobluporabnlkl: 031/041/051121 ostali: 080 70 70 ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE