21. številka Ljubljana, v torek 27. jamivarja. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan iveter, izim&i nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avs t ro - o g e rsk e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld , za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanjo na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne potit-viste po ti kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo jo v Gospodskih ulicah št. 1J. LJpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Izubijani, 27. jamivarja Razpuščen je državni zbor, to j« vest, katera je vzbudila veliko presenečenje, h katero so bavijo vsi avstrijski listi. Mi Slovenci pač preveč ne žalujemo po pokojnem državnem zboru. Od začetka svojega poslovanja do razpusta kazal je neko one moglost. Videlo se mu je vedno, da velikim nalogam ni bil kos. Samo nove davke je pridno in z veliko hitrostjo dovoljeval, druge jako važne predloge in inicijativni predlogi so pa letu in leta ležali v odsekih iu nazaduje ostali nerešeni. Posebno rešenja narodnega uprašanja ni pospeševal, temveč je le Čakal, kaj bode vlada storila v tem oziru. Reči moramo, da »mu v narodnem oziru tam, kjer smo bili, ko se je sešel prvikrat sedaj razpuščeni zbor. Pa tudi v narod no-gospoda rsk i h in socijalnih vprašanjih ni pokojni državni zbor nič posebnega dovršil. Vse njegovo delo bilo je nekako polovičarsko. Posebno moramo poudarjati, da ga duh časa, nove ideje ueso dovolj prešinjeie in da ni imel prave moči za inicijativo. Ne sme se misliti, da hočemo našim poslancem kaj očitati. Radi priznamo, da so zlasti nekateri naši zastopniki vedno kaznli najbol|šo voljo, da so tudi pridno delali. Če uspeh njihovega delovanja ni bil nam Slovencem povoljen, neso sami krivi, temveč čudni položaj, čudna sestava državuo-zborne večine. Reči moramo celo, kar se tiče duševnih zmožnostij, da smo bili relativno bolje zastopani, nego marsikak drug narod v Avstriji. Ne-plodovitost razpuščenega parlamenta omenjamo le zato, da čitateljem svojim pojasnimo, da nemamo pravega povoda žalovati za njim. Nemilo nas je dirnol razpust le zaradi tega, ker za volilni boj nesmo še pripravljeni, da bodo torej vladni organi ložje uplivali na volilce, posebno v sosednih pokrajinah, kjer bivajo Slovenci. Do volitev je le še malo časa. Čez pol meseca se bodo že začele volitve volilnih mož, če ne morda že poprej. Težko je torej do tedaj razviti pravo agitacijo, zlasti sedaj, ko po goratih krajih vsak promet ovira debel sneg. Mnogobrojne udeležbe pri prvotni vo-litvi torej ni pričakovati in čim manj volilcev pride, tem manj moremo trditi, da je izid volitve pravi izraz narodnega mnenja. Zatorej že v interesu pravega parlamentarizma obžalujemo, da so se volitve razpisale v taki dobi in da je zanje odmerjen tako kratek čas. Seveda v Avstriji parlamentarično življenje fle ni dovolj ukoreninjeno, da bi se na take malen-Uosii oziralo. Saj nas baš komentir, kateri je priobčila „Wiener Zeitung" dovolj lepo pouči, kako sodijo o parlamentarizmu v višjih vladnih krogih. V tem komentaru se pravi, da v Avstriji zaradi raznovrstnih razmer in narodnih interesov ni mogoča velika homogenna večiua, da je torej naloga vlade, da vodi politiko z odločnostjo k pravim smotrom. Z drugimi besedami bi se to reklo, da ima le vlada odločevati, parlament pa lepo ponižno jej pritrjevati in tako prevzemati odgovornost za vladna dela. Mari se to ne pravi, parlamentarizem postavljati na glavo. V vseli parlamentarnih državah ima odločilno besedo parlament in vlada se ima ravnati po njegovi politiki, ali pa narediti mesto drugim možem, ki bolje pojmijo duh parlamenta. Samo v Avstriji je to drugače. Če ima v vsem odločevati vlada, zares no vemo, čemu potem vsako leto plačujemo parlament Da je temu tako, pa ni vlada sama kriva, temveč tudi parlament, ker si ni znal pridobiti prave veljave. Veseli bi bili, ko bi nov parlament proti vladi nategnil drugačne strune. Komentar v Dunajskem vladnem listu jo v marsičem jako poučen. Zaka) je bil zbor pravo za pravo razpuščen, tega nam sicer ne pove. Morda si je mislila vlada, da smo že vsi dovolj bistroumni, da vsak sam pravo pogodi. Lahko pa posnamemo iz vladnega komentara, kako se hoče nadalje via-dali. Naglašajo se posebno socijalna vprašanju. S tem je povedano, da bode vlada poskušala s soci jalno in narodnogospodarsko politiko odriniti narodnostna uprašanja z dnevnega reda. V tem zmislu se bodo vršile že volitve. Vlada bode porabila ves upliv, da porine odločno narodne stranke v ozadje in na, površje spravi v narodnih zadevah mlačneje elemente. Tako bode podpirala nemške konservativce, uemškožidovske liberalce, Staročehe in druge podobne elemente, Mladočehe, nemške nacijunalce in Starorusine bodo pa skušali odriniti s pozorišča. Germanizacija naj bi se v bodoče tudi bolj prikrito nadaljevala. Če doseže svoj namen, bode novi državni zbor še manj sposoben, rešiti narodno upra-šanje, nego je bil razpuščeni. Dolžnost vseh slovanskih rodoljubov je pa, pri volitvah delati na to, da v državni zbor pridejo odločno narodni možje, ki ne bodo pustili, da bi se rešenje narodnega uprašanja še nadalje zavlačevalo, ki bodo pa tudi znali parlamentu dobili potreben ugled, da se vladi pokaže, da ima odločilno besedo vender le parlament. Novi slovanski poslanci bodo morali tudi gledati, da OBiiujejo veliko slovansko stranko, ker le tako bodo mogli uplivati na politiko in vlado prisiliti, da bode hodila pO potih, katera j-j bodo predpisovali. Rusije vnanja politika I. 1890. Ruske „Novosti" priobčile ho pod tem naslovom nastopni članek: „Vnanja politika Rusije imela je tudi v preteklem letu značaj zmernosti in miroljubja. Najod-ličneji neprijatelji Rusije v zahndnn-evropakein časnikarstvu morali so tudi priznati, da se od Rusije ni mogla pričakovati oprezneja in mirneje politika. Začetkom preteklega leta pripetil se je važen dogodek, ki bi utegnil, tako se je vsaj mislilo, rusko politiko speljati na odločneje pot. Ta dogodek bila je ostavka kneza Bismarka. Odšel je s prizorišča državnik, ki je polnih deset let vodil agitacijo proti Rusiji na politifikem in gospodarskem polji. Vse neprilike, ki so Rusijo zadele počenši z 1. 1877, bile so tesno spojen«; z imenom železnega kanceiaria. Pri vsek spletkah, pri vseh neprijaznostih proti Rusiji bila je vmes Bismarka zlobna roka In glej, ta vsemogočni človek odstranjen je hipoma, z jedno potezo peresa ga je mladi cesar odstrauil z viso-cega stališča in ga vrgel v arhiv. Rusija našla se je z licem v lice nasproti novi dobi, nasproti ljudem bodočnosti. Nihče ni vedel, kace^a pomena bodo ti ljudje za Evropo. Proti novi Nemčiji trebalo je postopati z največjo opreznostjo, zasledovati vse dogodke iu Nemčiji ne kazati posebnega neprijateljstva, niti posebne prijaznosti. V tem oziru stala je Rusije vnanja po- LISTEK. J e r m a k. lltuuki Hpisal grof N. Tolstoj.) iKontiC.) In Jermak je ustrelil v drevo, drevo se je razklalo iu z vseh stranij jeli so streljati Kazaki. Tauzik pal je s strahu na kolena. Jermak mu je rekel: »Pojdi k svojemu carju KuČumu in povej mu, kaj si videl. Naj se uda, če se ne pokori, ga uničimo.' Jermak je sedaj odpustil Tatara. Veslali so Kazaki dalje. Prišli v veliko reko Tobolj in približali se Sibiri. Plovili so k reki Baba san in zagledali na bregu mestece; okrog mesteca bilo je mnogo Tatarov. Poslali so tolmača k Tatarom, da izve, kdo so. Prišel je nazaj in rekel: „To je Kučumova vojska, ki se je zbrala. Poveljnik jej je sum Kučumov zet — Mamelkul. Poklical me je bil k sebi in velel, da tu povem, da se nazaj vrnite, če ne, on vas pobije." Jermak zbral je Kazakov, šel na breg in začel streljati na Tatare. Ko bo Tatari zaslišali streljanje, ■o zbežali. Kazaki bo jo odrli za njimi, nekaj bo jih pobili, nekaj pa ujeli. S težavo je ušel sam Mamelkul. Kazaki popeljali so se dalje. Prišli so v Široko, bistro reko Irtiš. Po Irtiši peljali so se cel dan, prišli do lepega mesteca in se ustavili. Kazaki so se jeli približavati mestu. Ko so se malo približali, jeli so Tatari spuščati pušice in so ranili tri Kazake. Poslal je Jermak tolmača, da pove Tatarom, da naj se mlado, če ne vse pobijejo. Tolmač so je vrnil in povedal: „Tuknj je Kučumov Blu^a Atik Murza Kačara. Dosti vojne moči ima in pravi, da ne pusti mesteca. Jermak zbral je Kazake in jim rekel: „Nu, tovariši, če ne vzamemo tega mesta, bodo se Tatari veselili. Nas ne bodo dalje pustili. Ako jih pa prestrašimo, bode za nas bolje. Vse jih hkratu napodimo." Tako so tudi storili. Tatarov je bilo mnogo, toda Tatari so slabi. Ko so jih naskočili Kazaki, začeli so streljati iz lokov. Obsuli bo Kazake s pušicami. Nekatere pobili, nekatere ranili. Kazaki so se razjezili, pri rinili do Tatarov, jih tako napadli, da ho vse pobili. V tem mestu našli so Kazaki mnogo blaga, živine, prepreg, mehov In medu I&Aftrn>TV-»— -t-vece, odpočili se, vzeli blagoWanoni POi#»fclilll Gasp Neso šli dolgo, ko zagledajo, da na bregu stoji mesto, vojske je toliko, da ni videti konca, in vsa vojska je okrožeua z jarkom, a jarek je bil zavaleu z lesom. Ustavili bo se Kazaki. Jeli so misliti; zbral je Jermak vojake. No, dragi moji, kaj nam je storiti. Kazaki so se prestrašili. Nekaterniki so rekli: Plovimo mimo dalje, drugi pa: pojdimo nazaj. Začeli so godrnjati in jeziti se nud Jermakom. Čemu si nas semkaj zapeljal ? Toliko so že nas pobili, toliko ranili, tu pa naj vsi poginemo. Neka-terniki so zaplakati. Jermak se je obrnil k svojemu podatamanu, Ivanu Koljcu: Nu, ti, Anž •, kaj misliš? In Koljco je odgovoril: „A, kaj mislim V Če me danes ne ubijejo, me pa jutri; Če pa jutri ne, pa nečastno za pečjo umrem. Jaz bi svetoval, da gremo na breg in se kot lava zavalimo na Tatar«;. Kdo ve, kaj Bog da?u Jermak je spregovoril: Auže je dečak ! Tako je treba! Vi neste Kazaki, temveč babe. Mari sem vas najel, da bi beluge lovili iu tatarske babe strašili. Mari ne vidite, kako je? Če pojdemo nazaj, naa pobijejo, če pojdemo mimo, nas pobijejo: če tukaj stojimo, nas tudi pobijejo. Kam se naj de-nemo ? če se sedaj potrudimo, se potem lahko opo-t» i «er 8iu.,arjj|f ofie je jmej |eoo zdravo kobilo. lir ka na vrhunci naloge avoje. Nemški cesar posetil je Rusijo. Našel je svečan in radosten vsprejem in nesel je v domovino preverjenje ne samo ob iskreni miroljubnosti Rusije, nego tudi o njeni trdni volji, da bode nepremično stala na podlagi mejnarodnih dogovorov. Bismarkova „ Nemčija" prešla je v Bfero zgodovine, namesto nje pa je nastopila nnova Nemčija", ki ae kakor prejšnja drži politiških zvez, katere je bil sklenil knez Bismarck. Že to je bilo povsem dovolj, da carski Peterburški kaliinec vztraja pri svoji prejšnji politiki. Temeljne točke te politike, ki je brez dvojbe posledica obstoječih razmer, bile so iBte kakor prejšnja letu. Poleg cele vrste rušenja mejnarod-nega prava od strani nekaterih vnaujih držav, po-skušalo se je večkrat tudi v preteklem letu pripraviti Rusijo na to, da se odreče politiki neumeša-vanja in da jo upleto v blato, katero se imenuje „vzhodno uprašauje". Taki poskusi so: armenska in patrijarSka kriza v Turčiji, glasovita epizoda z borati makedonskih škofov in naposled poskus, da se v Srbiji napravi državni prevrat. Kar se teh kočljivih uprašanj tiče, pokazala je naša ruska diplomacija popolno hladnokrvnost in opreznost, in kovarne nakane sovražnikov Rusije so bo izjalovile. Armenska in patrijarSka kriza rešili sta se na splošno zadovoijnost prizadetih strank. Bolgarski škofje so zares došli v Makedouijo, toda agitacija avstrijskih politikov in njih prijateljev vzbudila je sum v vseh balkanskih narodih in znatno zmanjšala resultate te takozvane bolgarske „zmage". Kar se tiče prizadevanja kralja Milana, da napravi v Srbiji državni prevrat, ponesrečila so bo popolnoma. Avstrije poskusi, da b6 končno prizjedini Bosno in Hercegovino, tudi Ae neso kronani z zaželenim uspehom. S prejšnjo odločnostjo in stalnostjo prezirala je ruska vlada Kohurgovo Bolgarsko, podpirala ko-ristl zvestega naroda v Srbiji, skrbela za malo junaško Crnogoro in bila v polni pažnji proti Ru munski in (Jrški. Reči moremo, da je takšna politika v vzhodnem uprašanj i strinjala se z obstoječimi razmerami in rodila dobre resultate. Iziinši Bolgarsko, se ruski upliv po vsem balkanskem poluotoku ni zmanjšal, marveč se je celo pomnožil. Razven tega položila je Rusija v letu preteklem temelj realnejim odno-šajem nasproti balkanskemu poluotoku. Pri tem mislimo na trajne trgovinske odno-6a;e so.hijo, na zakonski načrt o novih konzulatih v istej državi in na neke druge naredbe, ki ao sedaj še v načrtu, a obetajo Rusiji gotovih koristij. To so načrti obrtnih in trgovinskih razstav na vzhodu, pomnožitev brodovja na Ornem morji, ustanovitev ruskih šol i. t. d. Na kratko, govoreč ob vzhodnem vprašanji, preostaje samo še želja, da se ta preveč ruske politike Se bolj razvije, da bi se iz sfere abstraktnih in pogo8toiua neosnovanih prizadevanj spustili na zemljo in bolj praktično gledali na zakonite ruske koristi na evropskem in azijskem vzhodu. V daljnih krajih azijskega vzhoda, v Perzji in Kitaj i, ki sta za Rusijo najzanimiveja v politi-kun in trgovinskem oziru, dosegla je ruska poli Peljala je navzdol in po ravnem, a ko je bilo treba navkreber peljati, jela se je ustavljati iu obračati nazaj, Češ, da bode ložje. Sedaj je vzel oče kol, vozil dalje pretepajo jo s kolom. Kobila je pa vedno jo zvijala v stran in bila, da je voz razbila. Oče jo je izpregel in odri. Ko bi pa bila peljala voz, bi pa nobene muke ne bilo. Tako je tudi z nami. Druzega nam ne ostaje, nego naravnost plauiti na Tatare." Zasmejal! so se Kazaki: „Vidi se, Timofejevič, dasi ti umuejši, nego smo mi; nas tepcev še izpra-ševati ni treba. Vedi naB, kamor hočeš. Dveh smrtij ni, jedni pa itak ne odideš Jermak je pa spregovoril: „No, poslušajte, tovariši! kaj je storiti. Nas vseh še neso videli. Razdelimo se v tri kr-delca. Jedni pojdimo po sredi naravnost na nje, drugi jih pa obidimo z desne in z leve. Ko se bode srednje krdelo približalo, mislili bodo, da smo vsi tukaj — in napali bodo. Tedaj pa s strani udarimo na nje. Tako, tovariši. Če te premagamo, ni se nam ničesar bati. Sami bomo zapovedovali." Tako so tudi storili. Ko so se približali srednji z Jermukom, so Tatari zakričali, iu ven prihiteli. Tu udarita na nje z desne strani Ivan Koljco, z leve struni pa atamau Meščerjak. Tatari so se prestrašili in zbežali. Otepli so jih Kazaki, dodaj tika tudi nekaj uspehov. To se posebno sme reči o Perziji, kjer je Rusija dosegla precej znatne koncesije. Glede* zahodne Evrope moramo opaziti, da se ruska politika ni ogibala važnim vprašanjem, katera so imela svetovni pomen. Tako so na kongresu v Bruslji ob odpravi trgovine z robi ruske vlade za-stopn ki igrali važno in častno nalogo in po priznanji konferenčnih članov s svojim pomirljivim po stopanjem mnogo pripomogli, da se je posvetovanje povoljno rešilo. Isto tako je Rusija sodelovala pri vprašanji o konverziji egiptskih dolgov, ker je to vprašanje v tesni zvezi z vzhodnim vprašanjem. Kar bo tiče fakturna, da Rusija ni poslala zastopnikov sodelovat na BeroliiiBko konferenco glede delavskega vprašanja, storilo se je to prvič radi tega, ker v njej ni delavskega vprašanja v onem zmislu, kakor na zahodu, drugič pa, ker je Rusija sama izvela nekatere reforme, ki so se na tej konferenci predlagale. Naposled treba opaziti, da llusija živo sodeluje pri vseh delih, katera so splošnemu človeštvu na korist, in v Rusiji sami bil je takšen kongres, to je bil kongres za kazneništvo' V politiki svoji drži se Rusija gotovega pota. Ona vse stori, da odkloni vse spore in ohrani splošni mir. Kadar ae ojačijo njene notranje sile, ko se v Rusije razboriteui Bvetu porode novi ideali, kadar bodo Rusija taka, da bode lahko opustila ulogo prostega gledalca in prestopila na bolj aktivno in bolj imponujočo politiko. — takrat premenila se bode tudi njena vnanja politika po razmerah. Bode li do tega še dolgo, o tem se ne usojamo sklepati. Rusija je še brez vsacih, bilo politiških formalnih zvez. Akoravno so proti njej naperjene sile tnpelalijance, ali takozvane „lige miru", se vender ruska politika ni dala speljati do sklepanja kakšnih zvez, niti s Francosko ne. Ne ugovarjajoč umestnosti te zveze in visoko ceneč iskrenost, katero Rusiji kažeta vlada in družba tretje republike, misli pak Rusija, da je sklep take zveze zavisen od tri-pelalijančne politike. Ako se bode „liga miru" tudi v bodoče držala miroljubne politike, katero tira od onega hipa, ko je odstopil knez Bismarck, potem formalne zveze treba ne bode in bodeta Francoska in Rusija svoje materijalne in moralne sile porabljali za svoj notranji razvoj in za ojačenje svoje mogočnosti. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. jamivarja. Katoliški shod v (kradel imel bi biti dne 6., 7, in 8 aprila. Namen tema shodu bi bil pred vsem, da se dogovore gledć dr-žavnozborskih volitev. Ker je pa sedaj državni zbor že razpuščen in bodo volitve že pred aprilom, se ne ve. se li katoliški shod sploh še snide. Povod temu, da se je nameraval sklicati ta shod, bilo je baje to, da se štajerski konservativci boje, da ne bi Lienbacher preveč razširil svojih agitacij po Štajerskem. Če He shod snide, bode glavni predmet njegovim posvetovanjem šolsko vprašanje. Tedaj se bode se nikdo ni več upal ustavljati Jermaku. Šel je celo v mesto Sibir. Prilastil si ga je kakor car. Začeli 80 prijahati k Jermaku manjši glavarji s pozdravi. Tatari naseljevali so se zopet v Sibiri; Kučum iu zet njegov Maraetkul sta se bala idti naravnost na Jermaka, hodila sta le okrog in ugibala, kako bi ga pogubila. Ko so jeseni narasle reke, prišli so'k Jermaku Tatari in mu rekli: „Mametkul zopet gre na tebe, zbral je mnogo vojske sedaj je pri reki Va-gajski. Jermak odpravil se je čez reke, barje, potoke, gozde in približal se s Kazaki Mametkulu ga napal, pobil muogo Tatarov, Mametkulu pa živega ujel in pripeljal v Sibir. Sedaj ostalo je le malo še nemirnih Tatarov. Celo leto hodil je Jermak na take uporneže, prisvojil ob Irtiši in Obi toliko zemlje, da je dva meseca ne obhodiš. Ko je Jermak zavojeval vbo to zemljo poslal je posla k Strogonovina s pismom. Pisal je: „Vzel sem Kučumovo mesto in ujel Mametkula in pokoril ves tukajšuji narod. Samo Kazakov sem mnogo izgubil. Pošljite mi ljudij, da bode namjprijetneje. Zemlja je tukaj dobra in ni jej konca. .Poslal je dražih kož: lisičjih, kunjih in sobo-Jjevih. Minoli sta dve leti. Jermak je še vedvo držal že vedelo, kako bode sostav I jen novi državni zbor in je li kaj upanja, da se uvede verska šola. Tirolske zadeve. Ofkijozni listi se jeze nad nemškimi liberalci, ker bo se pri zadnjih volitvah pa tudi po volitvah laskali tirolskim Italijanom in zagovarjali njib težnje. To jim je dalo poguma, da so jeli zahtevati razdelitev dežele, in ie potem nazadnje do tega prišlo, da je vlada morala hitro zaključiti deželni zbor, italijanski poslanci so pa odložili mandate svoje. Nemška liberalna glasila pa odklanjajo vaako krivdo od liberalne stranke, in trdijo, da sta le konservativna večina in vlada krivi, da so Italijani nastopili abstinenčnu politiko, ker se nesta ozirali niti na njih opravičene želje. Italijani bi razdelitve dežele niti ne zahtevali ne, da se ju sploh bolj nanje oziralo. Demonstracije v Trldcntu. Italijanski poslanci tirolskega deželnega zbora, ki so se iz Insbrucka vračali domov, bili so v Tri-dentu demonstrativno vsprejeti. Okolu 500 oseb zbralo se je na kolodvoru in so kltclai „Eviva!" poslancem in abstinenčni politiki. Demonstracija vršila se je sicer mirno. Viiaiije države. Potovanje nadvojvode Ferdinanda v l*eterbury. Nadvojvodo Ferdinanda bodo spremljali v Pe-terburg komorni n-ičelnik polkovnik grof Lev Wurm-brand-Stuppach, podmaršal groi Aleksander Uexktill-Gvllebrand, bivši avstrijski vojaški ataše" v Peter-burgu, in princ Bogomir Hohenlohe SchilingsfUrst. LackU O rodbinskih razmeruh zaprtega Luckega se poroča, da je njegov oče bil podgubernatur v Je-kateriuosluvu in ker je baje zakrivil neke nerodnosti v denarnem gospodarstvu, pa je vso zadevo bil nekako pokril tedanji Jekaterinoslavski gubernator, sedanji minister notranjih zadev Durnovo. Podgubernator Lučki umrl je pred osmimi leti. Vdova in dve hčeri živita v Jekaterinoslavski gu-berniii na rodbinskem posestvu, katero je vredno 150 000 rubljev. Sina njegova sta odgojena na stro« ško krone, jeden v pomorski, drugi v pravni akademiji Kmalu sta se jela bratiti z nihilisti. Pomorskega častnika Luckega so bili 18S2. leta zaprli, pa je pozneje ušel v inozemstvo. Njegov brat je tudi že pred več leti ostavil Rusijo in živi kje v inozemstvu. Administrativne reforme v Italiji* Italijanski zbornici se je predložila predloga o reformi administracije. P«) tej predlogi bi se dežela razdelila znova v pokrajine, okrožja in okraje. Število uradnikov bi se znatno pomanjšalo. Tako administrativno reformo priporoča vlada zaradi slabih finančnih razmer. Zbornica pa baje ni uič kaj na-udušena za preosnovo uprave. Mac Kinletf in knez Jiismarckm Neki nemški list je izvedel, da se je Mac Kinlev izjavil, da povišanje carine ni bila njegova originalna ideja, temveč je le hotel posnemati Bis-marckovo carinsko politiko. Bismarck je z varstvenimi carinami Nemčijo naredil mogočno in bogato. Mac Kinlev baje hoče v kratkem priti v Evropo, da bode na lici mesta proučil nemško carinsko politiko. Želeti je pa, da mož pride v Nemčijo proučevat razmere, kajti sedaj jih, kakor se kaže, jako malo pozna. Lahko se bode na svoje oči preveril, da Bismarckova gospodarska politika Nemcev ni posebno osrečila in da se o posebnem bogastvu Nemčije govoriti ne more. Sibir, toda iz Rusije še vedno ni prišla pomoč, in Jermaku je ostalo le malo ruskega naroda. Poslal je nekoč k Jermaku Tatar Karača posla z naročilom: „Mi smo se tebi pokorili, a sedaj nas nadlegujejo Nogajci, pošli uam svojih tovarišev na pomoč. Vkupe hočemo pokoriti Nogajce Prisežemo, da tvojim dečakoui ničesar hudega ne storimo. Jermak je veroval prisegi in odposlal z Ivanom Koljcem 40 ljudij. Ko se je približalo teh 40 mož, planili so Tatari po njih in jih pobili. Kazakov bilo je sedaj še manj. Drugi pot poročili so buharski kupci Jermaku, da so se napravili z blagom k njemu v Sibir, da pa oa potu stoji Kučum z vojsko in jih ne puBti dalje. Jermak vzel je seboj 50 mož, da očisti pot Buharcem. Prišel je k Irtišu, pa ni našel Buhurcev. Ustavil se je, da prenoči. Noč je bila temna in deževsa. Jedva so se ulegli spat, prikazali so se Tatari, kakor bi bili iz tal izrasli in jeli pobijati speče. Jermak je skočil kvišku in jel bojevati bo. Ranili so ga s nožem v roko. Spustil se je v beg proti reki. Tatari pa za njim. Skočil je v reko. Samo njega so videli. Trupla neso našli, in nikdo ni izvedel, kako je umrl. Drugo leto priSla je carska vojska in Tatari ao se pomirili. Nemiri v Ameriki. V Chile-u baje zmagujejo ustajniki, po vseh druzih južno- in srednjeameriških republikah baje že tudi nekaj vre. Evropski finančni svet, ki je mnogo denarja posodil tem državicam, se že boji, da povsod pride do kacih prekucij. Novo brazllljsko ministerstvo je bilo hitro sestavljeno. Uchoa se imenuje novi m i u i ste rsk i predsednik, ki sam ni prevzel nobenega portfelja. Od vladne strani se zagotavlja, da prejš nje miuisterstvo ni odstopilo zaradi razporov, temveč le zaradi tega, ker je mislilo, da je dovršilo svojo nalogo, ko je vsprejeta nova ustava. Vsa poročila zagotavljajo, da po vsej deželi vlada mir. Dopisi. Iz iiČItelJNltlh krogov dne 26. jamivarja [Izv. dop.] Nedavno oglasil se |e neki g. tovariš v „Slov. Narodu" izrazujoč prvi svojo nevoljo nad novim urejen je m učiteljskih plač po Kranjskem. Jed-nacib člankov bode gotovo še mnogo po časopisih, ako je vse res, kar smo čuli izza kulis, ko se objavi klasifikaciju posamičnih šol, kajti marsikdo pričakuje zboljšanja, a menda zaman. — Po no vej razvrstitvi, pravi g. dopisnik, pridobili bodo le uadučitelji tro- iu čveterorazrednic in učiteljice, katerim se pa uže sedaj ni preslabo godilo. Mi jim to privoščimo, a dostavljamo, da baš učitelji večrazrednic — po deželi in mestih — teh dobrot ne bodo vsi deležni, akoravuo so le ti največ prosili zboljšanja plač, ker so bili in menda ostanejo i v bodoče v najžalostuejšem položaji. Prosili pa smo splošnega zboljšanja plač, a ne pričakovali tega, kar se je, kakor čujemo že zgodilo, in sicer, da so vzeli jednim iu dali drug in. Da so se znižalo službe začasnim učiteljem, je prav, saj jih bode uprav to sililo, da se bodo takoj po preteku dveh let oglašali k drugemu izpitu. Ali da so se črtale nekatere službe prve vrste Ljubljanskim učiteljem, katere so bile ustanovljene še le leta 1883. — torej samo za 7 let — tega bi ne bih pričakovali! Dal Bog, da bi se o tem varali t Marsikateri izmej nas ima družino in se je mislil prej ali slej oglasiti za katero slu/, bo v mestu, da bi ondu lažje ndgajal svoje otroke. Bode li sedaj še koga mikalo, zlasti boljše učitelje, prositi v mesto, ko izvedo kako žalostna prihodujost jih ondu čaka, da bodo morda prej opešali, nego dospeli v prvi plačilui razred? Ali je mogoče učitelju — očetu — s 600 gld. v mestu stanu primerno živeti, otroke pošteuo odgojiti, ko mora plačevati drago stanovanje in s tem spojene doklade, da mu morda ne ostaje niti 500 gld. v osobne potrebe! On mora biti član tega in onega narodnega društva, imeti različne časopise, vsaj one pedagogičnega zadržaja i. t. d. In uko se odteguje temu, očita s*j mu mlač-nost. Od kod pa jemati denarja za vse to? Zlasti od ouega časa, tožijo mestni učitelji, nimajo nobenega postranskega zaslužka, odkar se je ustanovila v Ljubljani šola nemškega „Schulvercina", v katero pošiljajo imovitejše družine svoje otroke. In dobiček od tega imajo le sinovi Germauije. V mestne l|udske šole pa pohajajo večinoma otroci delavcev, manjših trgovcev in nižjih uradnikov, s katerimi imajo učitelji jedino le obilo truda. — Sicer se je dovolilo tudi učiteljem druge plučilue vrste po 100 gld. stanarine, a ta bo uživa le, dokler učitelji delujejo. Ako pa opešajo, kar bi pri tolikem trudu nič nenavadnega ne bilo, zgube stanarino, ker se ta ne ušteva v pokojnino. Pri novoj ureditvi plač se menda ni oziralo na želje učiteljstva, ne na krajevne in druge razmere, ampak le, je li šola tro ali čveterorazredna Ker bode gotovo še dovolj prilike o tem obširneje govoriti, končum za danes s srčno željo, da bi ne bilo vse res, kar smo že čuli o tej zadevi. R— Domače stvari. — (V Ljubljani) bivajoči narodni deželni in bivši državni poslanci zbero se danes zvečer v prvo, da se posvetujejo ob akciji za državnozborsko volitev na Kranjskem. — (Državnozborske volitve na Primorskem) razpisane so od 4. do 9. marca t. 1. — (Na Koroškem) razpisane so državnozborske volitve od 5. do 10. marca. — (Z Dunaja) se javlja : Razpust državnega zbora sklenil se je bil v ministerskom svetu že pretekli četrtek, a ta sklep ostal je do nedelje tajen. O J loč Ino za razpust je bilo baje to, da se je Tridentski klub ločil od državnozborske večine in da je pet staročeških poslancev prestopilo v mladočeški tabor, vsled česar vlada ni bila več varna, da bi v odločilnih trenutkih imela zanesljivo večino Zjedinjeni levičarji so z razpustom zelo zadovoljni, ker goje upanje, da bode vlada prisiljena, opirati se na nemško-liberalce. V tem slučaji stopil bi baron Chlumetzkv ali pa grof Coronini v mini-sterstvo. V Pragi pa mislijo, da se je državni zbor razpustil zaradi Mladočehov. Staročehi so preverjeni, da bode mladočeška stranka pri volitvah zopet pridobila več mandatov, a v novem državnem zboru ne bode zaveznikov, s katerimi vkupe bi mogla dobiti večino. Poljski listi bavijo se obširno s tem dogodkom. Večinoma pozivljejo svoje rojake, da na-pnejo vse sile in branijo nevarne postojanke v vzhodni Galiciji proti Rusinom in sicer brez ozira na takozvano ru8>nsko spravo. „Dzienik" pa je izvedel iz Dunaja, da je bilo zadnje bivauje poljskih odlič-njakov na Dunaji v zvezi s tem preobratom. Mini sterstvo hotelo si je pri dotičnih konferencah sago loviti nemško - poljsko parlamentsko večino. — (Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani) izdalo je ravnokar svoje letno poročilo za društveno dobo od 1. januvarja 1890 do 31. decembra 1890. O društvenem delovanji poročali smo že pred par dnevi obširno povodom občnega zbora, zatorej nam iz letnega poročila ni posneti dru/.ega, nego to, da je „Sokol" v preteklem letu imel 20 častnih, 208 tukajšnjih, li) vnanjih udov, torej vsega vkupe 247 udov. To število je, kakor se je ž« na občnem zboru poudarjalo, za Ljubljano prenizko, Sokol bi moral v Ljubljani šteti najmanje 400 - 500 članov. Zato treba resno delati na to, da se število članov pomnoži. — (Domača umetnost.) Gosp. Grilc razstavil je v gosp. Kol I mana prodajaluici na Mestnem trgu jako dobro |iogojen portre tukajšnjega pekovskega mojstra in hišnega posestnika g. Ivana F ui d e r I a. — (Čitalnica v Šiški) priredi Vodnikovo besedo s plesom na dan Svečuiee, 2. febru-varija 1891 l. pri Koslerji. Vspored : 1 ) A. Nedved: „Vodniku", uho ^ k i zbor h čveterospevnm. 2.) Prolog, govori gosp. Jan. Javoršck. '.\) P. H. Sattner: „Na planini", mešan zbor. 4) Voiarič: „Zvezna", moški zbor. 5) A. Foerster: „Domovina", mešati zbor. 6.) „Svoji k svojim!" Veseloigra v jednem dejanji, spisal dr. j jaip Vošnjak. Pri besedi iu plesu svir* vojaška godba c. kr. pešpolku baron Kuhn SttoV. 1 7. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Oast. društveniki imajo prost ustop. Gostje plačajo po 50 kr. K obilni udeležLi iiuiuljudneje vabi odbor. — (Z Dunaja:) 4. februvarija priredi tu kajšna „ Beseda" v prostorih Ronacherjevega hotela sijajen ples, ki bo gotovo vreden sovrstnik najele-gantnejših Dunajskih pustni zabav. Priprave so v resnici velike in vrše se pod pokroviteljstvom gosp grofa Harracha. Zbran bode ta večer veB cvet Dunajskih Slovanov in gotovo tudi mnogo druzega od-ličtiega občinstva ne bo primankovalo. Znani skl . datelj-kapelnik Knmrak podal je odboru nove, jako lepe plesne skladbe in baletni učitelj dvorne opere bode osebno vodil mej drugim narodni ples „beseda" in novo polko-mazur. Slovanskemu dijaštvu je ustopuinu primemo znižana. — ( P r e m e m b e mej u č i t e 1 j s t v o m.) Gosp. nadučitelj Jakob Budna premeščen je v .Vegovo, g. nadučitlj Jurij Brega nt k sv. Benediktu. Učitelji so imenovani gg.: Fran Witzman v Ribnici na Pohorji, Toma Kunstič na Polzeli, Jurij F I is na Bizeljskem. — (Glas izmej občinstva.) Piše se nam iz mesaiBk i h krogov: Prostor za živinski trg pred mestno klavnico bil je za včerajšnji semenj popolnoma nedostateu. Prignalo se je do 2000 glav živine, a mestni magistrat ni skrbel, da bi se bila odstranila velika množina snega in sejmišče ni bilo nič bolje, nego je kakšna s snegom zapadena njiva. Kupci in prodajalci gazili so po snegu, isto tako tudi živina. Reda ni bilo nobenega, prodajalec kmet postavil je živino, kjer mu je bilo bolj prilično in kupovalci živine uiti ogledavati neso mogli. Živinski trg donaša lepe dohodke, zato bi se za prodajalce in kupce lahko kaj storilo. Sploh pa dva in dva delavca na živinskem trgu ni dovolj, treba jih je več, da bodo skrbeli, da bode živina privezana k ograji in da bode v redu postavljena. — (V Veliki Vasi) poleg Brda bili so povodom volitve izvoljeni: županom posestnik Gašper G ril iz Velike Vasi, posestnika Martin Rov še k v Zgorenjih Ribicah in Janez Lovše v Spodnjih Ribicah odbornikoma. — (V Opatiji) bilo je včeraj, kakor se nam javlja, lepo pomladansko vreme, da si ni moči lepšega misliti. — (Dolenjsko pevsko društvo v No-vemmestu) izdalo je svoje poročilo in imenik članov za 1890. I. Društvo je tudi v preteklem letu uspešno delovalo, priredilo Vodnikovo slavnost, pomladanski koncert, izlet v Kostanjevico v „Luknjo-Luegg", pevski večer na Tučkovem vrtu in Prešernov večer. Ženski zbor štel je 29 pevk, moški zbor 34 pevcev, podpornih članov bilo je 72, vnanjih 85, častni član (dr. Ferjančič) 1, torej ie bilo vkupe 221 članov. Dohodkov bilo je 428 gld. 21 kr., troškov 397 gld. 84 kr. prebitka 30 gld. 47 kr. V nučelništvu so bili gg: Virant Tone predsednik, Ros i na Fran podpredsednik, dr K r a u t Štefan tajnik, Kline Ignacij blagajnik, Skalo Ot-mar arhivar, odbornik jta : B a h a r Viktor, Bur-ger Anton, Ni ef erga II Viktor, Ropati Lavoslav. (V Veržeji pri Ljutomeru) našteli so 634 prebivalcev, mej njimi sta samo dva Nemca. — (V G r a d u t! i), Črnomel|skega okraja, sestoji novi občinski zastop iz sledečih mož: Ivuu Stipuuič, župan, Ivan M u r n in Martin Plut, odbornika. — (Podružnica sv. Cirila i u Metoda za Beljak in okolico) imela je letni občni zbor v nedeljo 18. t. m. na Bruci, ter se je vršil prav sijajno in je zbranim kmetom (»osebno ugajal poučni govor. Tako posnamemo zadnjemu „Miru". — (V Dobu) bili so izvoljeni sledeči zemljak!: /upano i; Anton Roje iz Doba, odbornikoma pa Anton Zupančič iz Hrastovega dola iu Jauez Kaste! i c iz Sada. — (Volkovi na Dolenjskem.) Iz Dvora na Dolenjskem se nam piše, da so na cesti blizu Soteske volkovi srno ujeli in raztrgali. — (Na Dovjem) na Gorenjskem vršila se je dne 4 t. m. volitev v občinski zastop. Zupanom je izvoljen posestnik Jakob Janša, odbornikoma pa Orosluv Pezdirnik in Ivan Zima, vsi na Dovjem. — (P a r n a u / j> i u j a č a v Zagrebu.) Od 1. do 15. t. m vozilo se je po tej žični Železnici 28 100 oseb iz dolnjega v gornje mest i in nazaj — (Redek t i č.) Pri gradu Brestovcu blizo Celovca ustrelili so pojočega labuda (Singscbvvan), ki je na Koroškem jako redek tič. — (Panika v Tržaškem velike m gledališči) je nastala pri jedni zadnjih predstav opere „(Juglielmo Teli". Začela je goreti obleka necega služabnika, ki je utaknil v žep slabo ugašeno smodko ter odložil Huknjo v neki sobi. Nekatere gospe omedlele so od strahu Druga nesreča 8e ni pripetila, ker ho ogenj takoj zapazili in uduAili. — (Volkovi v Slavoniji.) Kakor javlja „Obzor", Dokazujejo se vsled hude zune tudi v okolici Oseka volkovi kar v tolpah od 20 do 25. Tako se je poslednje dni klatila komaj četrt ure od Oseka tolpa kacih 25 volkov, ki so grozno tuleč se preganjali po okolici. Brez orožja se nikdo ni več upal hoditi po okolici oseški. Namerava se prirediti velik lov na neprijetne goste, če se vsled nastalega to* plejega vremena ne bodo sami umaknili in jo popihali tja, od koder so prišli. — (Ples „Tržaškega Sokola",) ki je bil v nedeljo v redutnih dvoranah gledališča „Po-liteama Rossetti", je bil obiskan prav dobro, ter se vršil sijajno. Plesalcev in plesalk bilo je veliko, in se je prav živahno plesalo do ranega jutra. — („Slavjanska Čitaonica" u P ulji) vabi na sijajni jiles, ki bode due 31. t. m. v prostorih „ Politeatna Ciscutti". Pri plesu svira mor-narična godba. — (Prešič pojedel otroka.) O grozni nesreči poroča se iz Samobora. Neka udova iz Stare gore napotila se je po opravkih od doma, ter pustila 4 mesece staro dete na postelji v sobi, kjer sta bila tudi dva dečaka, stareji 10 let, mlaji 7 let star. Ko se je vrnila, našla je dete na hodniku, poleg njega pa prešiča. Dete je bilo vse ogrizeuo, prešič odjedel mu je obe roki s pestmi, jedno no« žico do kolena iu od druge stopalo do pete, potem levo uho iu nekoliko tudi vrat. Dete umrlo je kmalo potem v groznih mukah. Nesreča se je dogodila, ker sta dečaka odšla ter pustila dete samo v sobi. čuje, iz Telegrami »Slovenskemu Narodu": Peterburg 26. januvaja. Za gotovo se da se spomladi začne zgradba železnice Vladivostoka v Halarovko. Bordeaux 26. januvarja. Preteklo noč stepli so se v ladjenicah francoski in nemški mornarji in drug druzega obdelovali z noži. Dva nemška mornarja, izmej katerih jeden teško ranjen, prinesli so v bolnico. Jcdncga francoskega mornarja so zaprli. Dunaj 27. januvarja, „Fremdeiiblatt" izjavlja: Za vodstvo države ni poklicana ve čina, ki se je slučajno sešla, ampak večina, ki se z avstrijskimi državnimi potrebami identifi-knje, pri kateri so politiki raznih strank. Nemci s Češkega so lojalno podpirali vlado v boji za spravo, nemški liberalci na Dolenjem Avstrijskem pa v boji za Veliki Dunaj. To je častno spričevalo Nemcev domoljubja in pridobilo jim je splošno pozornost. Vladna izjava gladi jim pota. Nemcev voditelji imajo zdaj veliko odgovornost. Dunaj 27. januvarja. Povodom nemškega cesarja rojstvenega dne je zvečer pri cesarji obed, h kateremu so povabljeni princ Reusfl in člani nemškega veleposlaništva. Opolu-dne istim povodom pri Reussu zajutrek, pri katerem svira avstrijska vojaška godba. Prag*a 27. januvarja. (Deželni zbor.) Ker so se odrekli Zeithammer, Braf in grof Schon-bern bila sta kot nemška deželna odbornika izvoljena Schlesinger iu Lippert, kot nemška namestnika Weruusky in Kietnann. Kazne vesti. * (Kardinal S i m o r. ) Poslednja oporoka pokojnega kardinala določa, da ne privarovani denar, ki je v blagajnicah, ko ae izplačajo nekateri legati, pošlje Svetemu atolu, vrhovnemu varuhu katoliških koristi j. "(Nemški cesar) nekda ljubi močna mesna jedila. Pri jedi se | a rad zabava, zato pa k pojedinam vabi mlajše može. * (Polom S z e z e il a k e hranilnice.) Po-žunsko trgovsko nodišče je po dveletni pravdi izreklo sodbo v zadevi iSzezeiiske hrauiluice, katera je bila napovedala koukurz z izgubo četrt milijona goldinarjev. V razsodbi se pravi, da se je v knjige vedoma napačno zapisavalo in da se je predlagala napačna bilanca, da ne je v glavnih kuiigah i/.bri-Kavalo in popravljalo in rta manka nekaj uložnih knjižic. Razsodba naglasa, da je predsednik hranilnice vedel, da 80 se glavne knjige skurile, pa je molčal. Predsednik župnik Palaček in štirje drugi člani ravnateljskega Boveta so obsojeni v globo 50 do 500 gld , Oziroma 5 do 50 duij zapora. * (Prednost ožen jencev.) Tudi poslednje popisovanje v N»'inčiji je pokazalo, da oženjenci dalje žive, nego samci. Oženjenec sme pričakovat«, da učaka 60. leto, dočim se samec mora zadovoljiti s 45 leti. Četrtina oženjencev učaka 70. leto, dočim to starost, učaka le dvajsetina neoženjencev. * (Svate napali.) Kurdski roparji so v vasi Varteu blizu Muša napali armenske svate, hoteč jim odvesti nevesto. Začel ae je hud boj. Več je bilo ranjenih, roparski glavar pa ubit. Ostali roparji so pa šli tožit k oblastvu Armence, da so njih vodjo ubili. Turški vojaki so drug dan odstopili vas Varten in odveli v zapor 80 Armencev, 62 so jih pozneie izpustili, 18 pa ob-odili k prisilnemu delu. * (U 11 u d n o a t t u il i ni povsod umestna.) Pri sodtšfii v Poznanji je neki mož zakbcal: „Na zdravje!", ko je kihnil sodeč; ali sodišče ga j« zaradi tega obsodilo v triurni zapor, ker se je pred sodiščem nespodobna obnašal. *(14letni morilec.) V Val kan v-j i na Ogerskem Me je laletni Josip Seles spri s laletno Rozo Sivek in prijel nož ležeč na mizi in jo zaklal. * (Sneg ) Po severni in južni Bolgariji palo je mnogo Bnega. želeinicni promet je zaradi snegu pretrgan * (D a m a s k o v č k o m.) V Rridgeportu je na kolodvoru spodrsnilo neki dnini, zraven stoječ gospod hitro priskoči, da jej pobere kovčeg, ki je pal dami na tla. Ko je hotel kovček izročiti, iz-pozna, da je njegov In pokazalo se je, da ga ie dama iz ekspedicije ukrala. * (Avtomatičen p o z d r u v.) Nova velika Iznajdbe se poroča iz Amerike. Ugajala bode onim, ki se ne marajo priklanjati in odkrivati. Izumili so namreč tak klobuk, da bode le dotičniku treba, ki bode koga srečal, pocukati za ua strani visečo vrvico, pa se bodo na klobuku odprla mala \ratica in pokazal se bode mali gentleman, ki se bode kaj lepo priklonil. * (Preveč blagoslova) Dan pred Svetimi tremi kralji je žena uradnega slu^e hranilnice v Brodu trojčke porodila Dali so jim imena: Oašpnr, Melhijor in Baltazar. Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspeino kakor ceno sredstvo pri protinskib in revmatičnih boleznih, ranah in u leni h. — Cena steklenici 90 kr. — Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno, znamko In podpisom. 3 (4—1^ *2 t»i let« ! [| M toj i ■/j* VN4* ledo gllJani : 25. januvarja J Helena Jama, gostija, 74 let, Mestni trg št. 10, /.a oslablleDJum. — Ferdinand Sobl.-icbtor, za-aobnica, 69 let, Poljsko ulicu St. 14, za plućnim edemom. — Jožef Marolt, delavec, 39 let, jo b I kot utopljenec iz Ljubljanice vzdignjen. 26. januvarja: Frauc PedoHrik, klepar, 71 let, Krakovski nasip št. 10, za zautrup ljenjem krvi z urinom. — Ivan Pećnik, delavčev sin, Dunajska cesta št. 18, za srčno oapako. V d e ž e 1 n i bolnici: 24. januvarja: Anton Panoa, d.l>tvec, 32 let, za cm-plivseinom. Meteorologično poročilo. /, Stanje a Cas epa- baromJetra O i zovanja , Temperatura Vetrovi Mo- Nebo kri na v 9 7. zjutraj. 749*9 mm, ~- 2. popol. 7122 mm. ..< V lir H, ei'li ,■ I /. I. 1 «r> t Drsavue srečka is l im-'»i ngertka zlata renta 4°/^.......104 Oporuka papuu* rent* .r>'»/0...... Dunava u-g. srečke .v „ ion gld. Zctulj. obč. avacr. 4 1 , „ /.lati za*t. listi . . Kreditne srečke...... IO0 Rudolfov« srečke..... 10 , Akein vniglo-avHt r. banke . 190 ! raiuway-drnSl veli. 17(1 gld. s. v. . . . \ čer ;t| — dan.-d gld »Psfi — »HM 91 65 91 oo — , 91 To » 10« 75 — „ 108 95 * 10265 — „ t< 2 20 y»7 — „ 1« 00 — n ^07 7f. — „ 30« 50 n 14 95 — n M4-- n * 9 OH _ r 9 0p»i * 41 — 40 F56 15 — ' 6 05 116 ' gld. 131 tfld. — kr I»0. 179 ■ 60 „ lin 121 1 13 1X2 20 1U7 918 05 70 50 50 50 00 Josip Proseno, generalni ZHSt(U>nik zava rovalnioe »Unib catholica*', uodoletui otroci nje-Kovi Marijana, Emilija in Faneta, njegova mati iu sestra javljajo, potrti od britke žalosti, vsem sorodnik, ni in znancem prateSRUJp&u vest, da jo prasrnUO ljubljena sojiro^a, o/.i roma mati, hči in sestra, K*>8l>A KAROLINA PROSENC roj WENZOWSKY dne 2G. jamivarja ob 8. uri zvečer, pro.jomši tolažila svete vere, po kratki pa hudi bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb presgodaj umrle bodo v sredo dne 28. januvarja ob 4'/»- uri popoludne iz hiše št. 52 v Slonovib ulicah, kjer je tiuirla, na pokopališču k sv. Knštotu. Dra:;;i pokojnica priporoča se pobožnemu spominu. Sveto zadušne maše brale ae bodo v župni cerkvi Marije Oznanjenja. (,5'i) V Ljubljani, diuv 20. jamivarja 1891. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. v prav dobrem stanji, pripraven za učenje, proda po nizki oeni <5o—2) A- Rumpel, Emonska cesta št. 6. Resna ženitna ponudba! |j Katera deklica v t p botals. postati z vrsta t< Jj neuiu možu? — Dotičn W Katera deklica v Btaropti od 18 do 22 let bi tovarile* udademu inteligent-nik posestuje dobro obrestovano podjetje in kapital v vrednosti nad 95.000 gld. Dosedanje življenje uinju neoinadoževano ter je pri-kupljive vnanjosti. — Zeli pa si izobražene deklice, lepe unanjosti ter čedtiostnega življenja, ki bi imela veselje do gospodinjstva in tigoviue. Želi se primemo premoženje, vender isto ni glavni pogoj. — Prosi so dotična pisma s priloženu fotografijo poslati uprav nistvu tega lista z besedami: Vernost, poštenje, ponižnosti" Zagotavlja se strogi tajnost! (4f> — 3) 1 Išče se gozdar. Neoženjen in krepak gozdur, ki dobro zna pečati se z go/dno kulturo, se vsprejme — Znanje nemškega in slovenskega jezika se zahteva. Ponudbe v nemškem jeziku naj so pošljejo pod naslovom: Gutsvervvaltung Weixelstein (Unter-krain), Station Steinbruck, Siidbahu. (52—n vsprejme se takoj ali pozuejo kot tajni ali javni druSniki, z osebnim ali brez osebnega □stopa. Glavnice od 200 do već tisoč goldinarjev. Dovoli ko zeinl jeknjižtin \arSčma. Natančne ponudbe pošiljajo naj se nujno pod Šifro .,Naprej! ' upravni&tvu nSIoven-Bkega Naroda". (fti—i) It V „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo ae v ■ v S t ■ po ziaižtiiii eenl« 1. zvezek 2. svezak 3. zvezek 4. zvezek 6. svezek 6. zvezek: 7. svezek: 8. zvezek O. zvezek: Htst'ti brat. Kotlom. I. Jurij Kozjak, Nlovenski janiear. Povest iz 15. Btoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noi: inej slnvenskiiui rolliarji. Crtico iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovencu ali crtice iz mojega življenja. I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest, iz časov lutrovske reformacije. — III. Ova prijatelja. — IV. Vrbun Silnikova ženitev. Humoristična povest Is narodnega življenja. — V. (Julida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlov.sku Midba v Višnji Gori. Lepa povest Il stare zgodovine I. iibol:i|M'c. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — 11 (Irad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klosterski Žolnir. Izvirna povest iz 1H. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. lici mestnega sodniku. Izvirna zgodovinska povest, i/. 16. stoletja. — II. Nemški viiljiet. Povest. — III. Sin kmetskega eesarja. Povest iz Vi, stoletja, — IV. hipe. Povest, — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 1. Sosedov sin. — II. Mor in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz u h Sega mestnega življenja. — IV Itojim ho te. Zgodovinska povest, — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenju v idiličnega agitatorja. I. Lepa Vida. Roman, — H- Ivan Krazein Ta-tenbali. Izviren bistoričen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. I. Cvet in Had. I/.viren roman. II. Bela ruta, bel denar. Povest. I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si navore skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo ae v (37—55) narodni tiskarni" t7- HjJ-uToljetiLl, Gospodske ulice 18. Gospodske ulice 12. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjib naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Lastnina i u tisk .Narodne Tiskarne'