Zaključena prenova in dograditev prostorov Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
ZUIM je sodoben izobraževalno rehabilitacijski center
S pred dnevi zaključeno 3. fazo prenove in dograditve je Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik s sodobnimi in prilagojenimi prostori, vrhunsko opremo in pripomočki, specialistično usposobljenim kadrom in z vzpodbudnim odnosom uporabnikom potrdil, da je sodoben izobraževalno rehabilitacijski center s številnimi povezavami z bližnjim, širšim in evropskim prostorom. Z visoko mero specializiranosti v strokovnih znanjih in metodah omogoča gibalno oviranim otrokom in mladostnikom ter tistim z več motnjami-pot do poklica ali nadaljnjega študija, usposabljanje za samostojno in neodvisno življenje, za kvalitetno preživljanje prostega časa ter za socialno vključevanje v najširšem smislu.
Novih, svetlih in sodobno opremljenih prostorov so se na slovesnem odprtju 7. novembra še posebej veselili otroci in mladostniki ZUIM-a, ki so ob tem »prazniku« pripravili zanimiv in topel kulturni program.
Pridne in prijazne medicinske sestre enote zdravstvene nege ZUIM Z vodjo v.m.s. Marijo Petkovšek in vodjo zdravstvene službe mag. Dianne Jones, dr. med., spec. pediater, so si zaželele prvega skupnega spominskega posnetka z direktorico Zdravko Slavec. Po opravljenem odgovornem in težkem delu so po zaključku slovesnosti prijateljsko poklepetale. Bernarda Vinšek je poudarila: »Imamo zdravo jedro, z vsakim problemom se soočimo in ga hitro rešimo.« Vodja zdravstvene nege Marija Petkovšek je ponosna na svojo skupino sester: »Lahko se zanesem nanje, tako po človeški kot strokovni plati...«
Več o ZUIM-u, ki se odslej predstavlja z novim imenom CIRIUS Kamnik -Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, na 9- strani.
VERA MEJAČ
Qlandia in Hofer dobila zeleno luč, čeprav so svetniki NSi in SDS protestno zapustili sejo
Včerajšnja 18. redna seja našega občinskega sveta je minila v znamenju zapleta pri glasovanju o enem izmed amandmajev svetniške skupine NSi k drugi obravnavi predloga OPPN za območje B20 (južni del lokacije Stola), zaradi katerega so svetniki NSi in SDS sejo protestno zapustili. Poleg tega so svetniki in svetnice na tokratni seji opravili še z nekaj drugimi, bolj ali manj formalnimi točkami dnevnega reda ter za prihodnje leto podprli novo, za 5,3 odstotka višjo vrednost točke, na osnovi katere se izračunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.	Več na 3. strani
IZ VSEBINE
NAŠ POGOVOR	na strani 2
O položaju kamniškega gasilstva smo se pogovarjali s predsednikom Gasilske zveze Kamnik Marjanom Semprimožnikom. Poudaril je, da se pogoji za delo kamniških gasilcev v zadnjih letih izboljšujejo in da razmere v tej dejavnosti niso tako slabe, kot se jih prikazuje. »Sredstev za izvajanje redne dejavnosti našim gasilskim društvom ne primanjkuje, potrebujejo pa nove gasilske avtomobile«.
KAMNIK V REGIJI IN EU	na strani 4
Novice z VEM točke: aktualni razpisi za podjetnike, LAS Srce Slovenije uspešno vzpodbuja razvoj podeželja. Javna dela - priložnost za zaposlitev
POGLEDI	na	strani	6
KULTURA IN NAŠA DEDIŠČINA	na	strani	7
GAŠPER KRIŽNIK (1848-1904) IN NJEGOV ČAS: predstavitev zbornika v Motniku,
80-letnica rojstva velikega sadjarja - Grošanovega Franceta s Perovega Pater Lacko - pomemben klasični jezikoslovec iz Tuhinja
ZANIMIVOSTI	na	strani	8
Potopisna predavanja, ki nam odkrivajo svet -tokrat potepanje po Indoneziji - otoka Java in Bali O aktivnostih lovcev LD Sela
Asfaltirana kolesarska in pešpot na Novem trgu
V teh dneh se zaključuje rekonstrukcija kolesarske in pešpoti od Perkove ulice proti ZUIM-u v Krajevni skupnosti Novi trg, ki je del projekta izgradnje kolesarskih in pešpoti ob Kamniški Bistrici. Na novo je asfaltiranih 520 metrov poti v širini 2,5 metra, ob vozišču je obojestranska travna bankina širine 0,5 metra. V sklopu rekonstrukcije poti je izvedena tudi drenaža na delih, izpostavljenih večjim količinam zalednih voda, in kabelska kanalizacija za javno razsvetljavo, ki naj bi pot osvetlila v prihodnjih letih.
Ta odsek, vreden 80.000 evrov, ki ga ob Občini Kamnik sofinancira Krajevna skupnost Novi trg, bo nadomestil rekreacijsko pot ob Kamniški Bistrici od brvi pri Titanu do Šolskega mostu, ki se zaradi omejitev v prostoru (varovalni pas državne ceste, trasa toplovoda, tehnični pogoji Direkcije RS za ceste) ne more izvesti. Prometni režim poti bo tudi po končani rekonstrukciji ostal nespremenjen. Pot ostaja zaprta za motorni promet, namenjena je pešcem in kolesarjem, še zlasti kot sprehajališče za invalide, otroke in starše v vseh letnih časih.
SAŠA MEJAČ
DIJAKI SCRM SO SE SREČALI S PRINCEM PHILIPOM
Kraljica Elizabeta II. in njen mož vojvoda Edinburški, princ Philip sta se med tridnevnim obiskom Slovenije v oktobru udeležila tudi srečanja s slovensko mladino, ki je vključena v program MEPI.
Vojvoda Edinburški je namreč ustanovitelj mednarodnega programa, katerega začetki segajo v leto 1956, v Sloveniji je poznan kot program MEPI - mednarodno priznanje za mlade in je eden izmed šestih največjih svetovnih programov za mlade od 14. do 25. leta, ki ga izvajajo že v več kot 120 državah po svetu.
Več na 4. strani.
Tudi dijaki ŠCRM se uspešno vključujejo v program MEPI, slavnostnega dogodka v Slovenski filharmoniji, kjer sta vojvoda Edinburški, princ Philip in slovenski predsednik dr. Danilo Turk podelila zlata priznanja letošnjim prejemnikom, so se udeležili tudi dijaki ŠCRM Katarina Ulen, Ajda Špacapan, Klemen Klemen in Živa Lavrinc.
HIŠKA ZA FRANCA
OB PRAZNIKU RUDOLFA MAISTRA	na strani	10
MED MLADIMI	na strani	12
ŠPORT	na strani	13
@080 22 36
1
T
iafoplo tirno in pomlad
www.hp.commerce.si
Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občana izide 4. decembra. Članke oddajte do petka, 28. novembra, zahvale in oglase pa do srede, 3. decembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siolnet.
S*A*V 1 j m	i	0	DOTERM Varčujmo z energijo! Diome De Dietlich A ogrevalna >aike	t h e b m « q u e Nr tehnika
| STIEBEL ELTRON črf			
			
Za 66-letnega Franca Klemenca (Hrib pri Kamniku 6) je bilo letošnje leto zagotovo eno najtežjih v njegovem življenju. Maja je izgubil vid, julijska ujma mu je odnesla kritino na hiši in gospodarskem poslopju, uničila gozd... Po hitri in usklajeni akciji pomoči se mu je septembra po uspešni operaciji vrnil vid na eno oko, pred dnevi pa je dobil novo streho nad glavo.
Več na 5. strani.
Franc Klemenc odklepa svojo hiško na Hribu pri Kamniku.
Foto: Marinka Mošnik
SPROSTITE SE V ZELIŠČNIH SAVNAH Z AROMA TERAPIJO V TERMAH SNOVIK! terme
SNOVIK
TERMALNIH UŽITKOV7
Terme Snovik- Kamnik d.o.o., Moikovapots, 1241 Kamnik	#	Tel.: oi 83 44 ioo» e-mail: info@terme-snovik.si , www.terme-snovik.si
VSAK DAN OD I I. URE DALJE.
20. november 2008
NAS POGOVOR
Kamniški OBČAN
O položaju kamniškega gasilstva
V prihodnjih letih bo morala občina za obnavljanje gasilskega voznega parka namenjati precej več denarja
Na prejšnji seji občinskega sveta se je med drugim razvila tudi razprava o trenutnih razmerah v kamniškem gasilstvu. To me je spodbudilo k pogovoru s predsednikom Gasilske zveze Kamnik Marjanom Semprimožnikom, v katerem je poudaril, da se pogoji za delo kamniških gasilcev v zadnjih letih izboljšujejo in da razmere v tej dejavnosti niso tako slabe, kot se jih prikazuje. »Sredstev za izvajanje redne dejav- ' nosti našim gasilskim društvom ne primanjkuje, potrebujejo pa nove gasilske avtomobile,« pravi Semprimožnik.
Kakšen je trenutni položaj gasilske dejavnosti v naši občini in kaj to dejavnost v zadnjih letih najbolj zaznamuje?
Položaj gasilstva v naši občini je po moji oceni dober in se zadnja leta tudi izboljšuje. Glede društev je treba izpostaviti dve spodbudni dejstvi. Kot prvo, da v zadnjih letih predvsem mladi gasilci veliko prostega časa posvečajo nadgrajevanju osnovnih gasilskih znanj in veščin s specialnimi znanji, kot so na primer delo z nevarnimi snovmi, tehnično reševanje, gašenje notranjih požarov in podobno. Pri tem je še posebej razveseljivo, da interes za tovrstno izobraževanje in usposabljanje prihaja tudi iz manjših gasilskih društev, ne samo iz večjih. Kot drugo pa to, da so letos vodilne funkcije v številnih gasilskih društvih prevzeli mladi ljudje, to pa dokazuje, da zanimanje mladih za gasilstvo ne popušča. Čeprav mladi prevzemajo vodilne funkcije v društvih, pa to še zdaleč ne pomeni, da starejših, izkušenih gasilcev ne potrebujemo več. Ravno nasprotno, njihove izkušnje so še vedno nepogrešljive, zato se mi zdi pri vodenju društev najboljša kombinacija mladega in starejšega gasilca.
Gasilska zveza pa v zadnjih letih največ pozornosti posveča predvsem nabavi osebne zaščitne opreme, ker želimo, da so gasilci na akcijah ob dobri usposobljenosti tudi dobro zavarovani s kakovostno zaščitno opremo. Čeprav država za gasilce zaenkrat še ne predvideva usposabljanja za odpravljanje posledic poplav in neurij, kakršna smo doživeli letos, smo na Gasilski zvezi Kamnik vseeno že začeli razmišljati, kako bi našim gasilcem omogočili, da pridobijo tudi znanja in veščine za varno delo na strehah in ob poplavah.
Občinski svetnik Robin Majnik je na zadnji seji občinskega sveta opozori na (predvsem finančne) težave, s katerimi
se soočajo nekatera gasilska društva. Menim, da ne bo odveč, če kamniški javnosti pojasnite, kako in iz katerih virov se gasilska dejavnost sploh financira.
Po zakonodaji sredstva za delovanje gasilske dejavnosti zagotavljajo župani oziroma občine iz svojih proračunov. Občina Kamnik ima z vsemi trinajstimi prostovoljnimi gasilskimi društvi sklenjene tripartitne pogodbe in k tem pogodbam se vsako leto posebej podpišejo tudi aneksi, v katerih je določeno, koliko sredstev bo dobilo posamezno gasilsko društvo. Za dejavnost vseh trinajstih dmštev je občina letos namenila 222.000 evrov, poleg tega pa gasilska društva tudi sama pridobivajo sredstva za svoje delovanje (z nabirkami, oddajanjem prostorov, raznašanjem koledarjev, veselicami...). Občinska sredstva se vsako leto delijo po enakem ključu in sicer je 42,3 odstotka sredstev namenjenih za nakup gasilskih vozil, 45,1 odstotka za opravljanje dejavnosti, 8,6 odstotka za delovanje občinske gasilske zveze, 2,8 odstotka za delovanje mladine, članov in veteranov, 1,2 odstotka pa za gasilska tekmovanja. Letos je tako za nakup gasilskih vozil namenjenih 93-906 evrov, nabava vozil pa poteka po planu, ki sta ga potrdila župan in Gasilska zveza.
Sredstva, namenjena za opravljanje dejavnosti, pa se društvom delijo na osnovi njihove kategorije, tako je letos društvo prve kategorije dobilo 4.100 evrov, društvo druge kategorije 5.800 evrov, društvo pete kategorije pa 42.990 evrov.
Država praviloma ne financira gasilske dejavnosti, letos pa smo zaradi reševalne akcije na Gozdu izjemoma prejeli 52.000 evrov državnega denarja in z njim poravnali stroške, ki so nastali ob sami intervenciji (deske in drug mate-
Marjan Semprimožnik je med drugim tudi občinski svetnik in na sejah vedno, ko beseda nanese na gasilsko dejavnost, poudarja pomen gasilcev za občino in njene občane. Kako velik je njihov pomen v resnici, smo se lahko prepričali letos poleti (foto: arhiv svetniške skupine LDS)
Kamniški ObČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov
e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 19-11. 2008.
rial, prehrana gasilcev...), ostalih
40.000	evrov pa bo razdeljenih našim gasilskim društvom, ki so na intervenciji tudi sodelovala.
Ali je 222.000 evrov, kolikor ste iz občinskega proračuna kamniški gasilci dobili letos, dovolj za vaše delo ali ne?
V preteklih letih smo za nakup osebne zaščitne opreme namenjali precej sredstev, zato smo sedaj z osebno zaščitno opremo zadovoljivo opremljeni. Tudi za opravljanje redne dejavnosti nam občina namenja dovolj sredstev, nekaj dodatnih sredstev bi bilo potrebno zagotoviti za vzdrževanje gasilskih domov. Veliko večji finančni zalogaj pa občino čaka v naslednjih letih, ko se bo treba lotiti posodabljanja voznega parka oziroma nakupa novih gasilskih avtomobilov. Ti so zaradi specialnih predelav izjemno dragi, saj vozilo s cisterno za društvo druge kategorije stane okrog 180.000 evrov, vozila za društva prve kategorije pa pol manj. Glede na trenutno razdelitev občinskega denarja za gasilsko dejavnost lahko vsako leto kupimo eno vozilo za društvo prve kategorije ali vsaki dve leti eno vozilo za društvo druge kategorije. Če upoštevamo, da imamo trinajst društev, to pomeni, da bi vsa društva z novimi avtomobili lahko opremili v petnajstih do dvajsetih letih. Ker se
PGD Kamniška Bistrica je finančni načrt za letos sicer oddalo in podpisalo, ni pa podpisalo aneksa k pogodbi o financiranju društev, saj v društvu menijo, da bi morali zaradi pokrivanja velikih gozdnih površin dobiti nekaj dodatnega denarja. Povedati je treba, da ravno zaradi velikih gozdnih površin, ki jih mora varovati pred požari, PGD Kamniška Bistrica že sedaj dobi več sredstev kot bi društvu pripadalo glede na kategorijo. Če pa bi temu društvu namenili še več denarja, bi lahko prišlo do verižne reakcije, ko bi več denarja - s takšno ali drugačno obrazložitvijo ali celo z izkoriščanjem političnega vpliva - zahtevala tudi ostala društva. Takšno individualno »puljenje za denar« pa za gasilsko dejavnost kot celoto vsekakor ne bi bilo dobro, saj moramo skrbeti za enakomeren razvoj vseh društev in ne smemo nobenega društva postavljati v večvreden položaj.
Zato se kot predsednik Gasilske zveze zavzemam, da bi te probleme rešili z novim odlokom o zaščiti in reševanju, ki ga moramo pripraviti že zaradi predlanskih sprememb zakonodaje, v njem pa bi lahko na novo in natančno definirali naloge gasilskih društev posamezne kategorije. V ta odlok bi lahko napisali praktično vse, kar se nam zdi pomembno, seveda pa s z njim ne smemo kršiti zakonskih določil, ker je zakon pač nad občinskim odlokom. Ena izmed stvari, na katere v novem odloku vsekakor ne bi smeli pozabiti, so tudi intervencije ob naravnih nesrečah, kjer bi morali natančno določiti način vodenja in financiranje posamezne akcije ter natančno razmejiti pristojnosti župana, Gasilske zveze, posameznih gasilskih društev in Civilne zaščite.
Ali je kategorizacija gasilskih društev res tako sporna ali je v ozadju le želja po večji količini denarja? Bi ta problem izginil, če bi občina društvom za opravljanje dejavnosti namenila dvakrat, trikrat več denarja kot ga sedaj?
Menim, da bi problem kategorizacije v tem primeru res izginil,
Osebna izkaznica kamniškega gasilstva
•	V naši občini deluje trinajst prostovoljnih gasilskih društev in eno industrijsko gasilsko društvo (v podjetju Svilanit). Med prostovoljnimi gasilskimi društvi je eno društvo pete kategorije (GD Kamnik), štiri društva so druge kategorije (gasilska društva v Kamniški Bistrici, Nevlje, Duplica in Srednja vas) in osem društev prve kategorije (gasilska društva v Tunjicah, Gozdu, Sela, Tuhinj, Šmartno, Špitalič, Motnik in Šmarci),
•	Občina Kamnik je iz proračuna za gasilsko dejavnost letos namenila 222.000 evrov,
•	V občini imamo 700 operativnih gasilcev, poleg tega v naših društvih za gasilsko delo usposablja tudi 205 otrok starih od 7 do 15 let in 115 članov starih od 15 do 18 let. Razveseljivo je, da se število otrok v naših gasilskih društvih povečuje,
•	Naša prostovoljna gasilska društva imajo skupno 38 vozil, pri čemer društvu prve kategorije po kategorizaciji pripada le kombi, društvu druge kategorije poleg kombija še avtocisterna, društvu pete kategorije pa še avto z lestvijo, tehnično vozilo, poveljniško vozilo ter večja avtocisterna.
•	Kamniški gasilci na leto opravijo približno 250 intervencij, med katerimi je reševanj ob prometnih nesrečah že več kot požarov, gasilci pa priskočijo na pomoč tudi ob izlivih vode in poplavah ter ob gospodarskih in drugih nesrečah. Kot se za prave gasilce spodobi, so tudi naši gasilci reševali že tudi mačke, ki so se kam »zaplezali«.
Kamniški gasilci se redno usposabljajo v učnem centru na Igu.
nam je takšna dinamika obnavljanja voznega parka zdela prepočasna, smo se z županom že lani začeli pogovarjati o tem, kako bi ta vozila lahko kupili hitreje. Občinska uprava možnosti, da bi avtomobile kupovali s pomočjo 11-zinga, ne podpira (ker je tak način nakupa res precej drag), ampak se zavzema, da bi nakup avtomobilov financirali na klasičen način. Toda ne glede na način financiranja nakupa avtomobilov bo treba obseg sredstev za ta namen v prihodnjih letih močno povečati. Ce se Občina za to ne bo odločila, se bojim, da se bo ravno zaradi starih avtomobilov v naslednjih letih najbolj povečeval pritisk gasilskih društev na Občino.
Ali drži, da PGD Kamniška Bistrica še nima sprejetega finančnega načrta za letošnje leto, in če je tako - kje je vzrok zato?
Vsako gasilsko društvo si mora za vsako leto pripraviti finančni načrt, pri tem pa mu lahko pomagata tudi Gasilske zveza in Občina.
Kakšna je bilanca letošnje intervencije ob neurjih v naši občini, še zlasti tistega na Gozdu?
Pri sanaciji posledic neurja na Gozdu je sodelovalo približno dvesto gasilcev iz vseh društev v naši občini, v prvih dneh po neurju pa so prišli pomagat tudi gasilci petih društev iz občin Komenda, Domžale in Moravče. Kamniški gasilci so na Gozdu opravili preko 8.000 delovnih ur, približno 300 pa so jih prispevali še gasilci iz sosednjih občin. Največ dela so imeli gasilci z zasilnim pokriva-
teriala in prehrane gasilcev ostalo od državne pomoči.
Menite, da bi bila ob razdejanjih, kakršno je prizadelo Gozd, potrebna tudi pomoč vojske?
Intervencijo na Gozdu smo brez težav opravili tudi sami, brez pomoči vojske. Menim celo, da bi z nekaj sto vojaki sanacijo težko opravili kaj hitreje ali bolje, ker bi bilo ob večjem številu reševalcev potrebne tudi več koordinacije dela in logistike. Za to na Gozdu primanjkuje prostora, pa tudi ce-

Letošnjo intervencijo na Gozdu so naši gasilci brez težav opravili tudi sami, brez pomoči vojske. Zavedati pa se je treba, da tako obsežna akcija tudi ogromno stane. Po Semprimožnikovi oceni njena vrednost presega 150.000 evrov, našim gasilcem pa bo za njihov trud razdeljenih le približno 40.000 evrov, kolikor jih je po plačilu materiala in prehrane gasilcev ostalo od državne pomoči.
njem razkritih objektov, celotna akcija pa se je izkazala za zelo dobro organizirano, nekaj težav smo imeli le na začetku, ko so naši gasilci odpravljali posledice v svojih krajevnih skupnostih. Ob akciji na Gozdu pa se je izkazalo, da nam primanjkuje motornih žag, sekir, agregatov, dodatne razsvetljave, pa tudi delovnih oblačil. Razen nekaj manjših poškodb nesreče pri delu nismo imeli nobene.
Prav je, da javnosti ob tej priložnosti povem še to, da akcija takšnega obsega, kot smo jo izvedli na Gozdu, stane preko 150.000 evrov. Ena dnevna delovna ura gasilca ob delavnikih stane 12,30 evra, nočna delovna ura 16,39 evra, ob nedeljah in praznikih pa 20,47 evra in teh cen si nismo postavili sami, ampak jih je potrdila Gasilska zveza Slovenije. Za delo ob tej akciji je bilo našim gasilcem razdeljenih le približno 40.000 evrov, kolikor jih je po plačilu ma-
sta še večje gostote prometa ne dopušča.
Kakšno prihodnost napovedujete kamniškemu gasilstvu - kateri izzivi ga čakajo v prihodnjih letih in kako se boste z njimi spopadU?
Za prihodnost kamniškega gasilstva se ne bojim, ker je zanima-' nja mladih za gasilsko dejavnost dovolj. Še enkrat pa poudarjam nujnost posodobitve voznega parka. Gasilci se sicer zavedamo, da ima občina tudi veliko drugih izdatkov, vendar dlje ko bomo odlašali s posodabljanjem voznega parka, večja bo ta obremenitev za občinski poračun in hujši bodo pritiski posameznih društev. Tega, da bi kakšno gasilsko vozilo zaradi dotrajanosti ne odšlo na kakšno intervencijo, pa si nikakor ne smemo privoščiti.
ZORAN JEREB
vendar je vprašanje, kaj bi zgolj s povečevanjem sredstev dosegli na dolgi rok. Bojim se namreč, da bi se tudi ob bistveno večji količini denarja našlo kakšno društvo, ki s svojimi sredstvi še vedno ne bi bilo zadovoljno. Zato se mi reševanje te problematike z novim odlokom zdi najboljša rešitev.
Ali držijo navedbe, da se znotraj kamniškega gasilstva pojavljajo različni interesi in
-	če je to res - kako boste rešili ta problem?
V vseh velikih organizacijah
-	kar kamniško gasilstvo, v katero je aktivno vključenih več kot tisoč ljudi, nedvomno je - vedno prihaja do nesoglasij in temu se tudi v naših gasilskih vrstah ne moremo izogniti. Vzroki za nesoglasja so različni, v našem primeru pa to vsekakor ni denar, ker se ta društvom nakazuje strogo namensko. Lahko pa vam zagotovim, da ta nesoglasja ne vplivajo na kakovost gasilskega dela in to se je letos poleti tudi videlo.
mesečni koledar
november/december
četrtek, 27. november ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE
Nemi filmi Ladislasa Starevvitcha z živo glasbeno spremljavo zasedbe »Od Vladova
prjatu «, JAZZ v Galeriji. VSTOP PROST
(0
c
o
N
0)
c/)
srl
■H
četrtek, 4. december ob 20:00
Perpetuum jazzile - dobrodelni koncert organizacija: Rotary Club Domžale
>- *%■ N ■
sobota, 6. december ob 10:00 Slovenska ljudska: Kraljestvo povodneg
Teater za vse, Jesenice, lutkovna predstava
'Nhljtev.,.
četrtek, 11. december ob 19:00 - GALERIJA DOMŽ Dušan Muc, ilustracije Otvoritev razstave, ki bo odprta s VSTOP PROST
INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si
sobota, 13. december ob 20:00 Terry McConnell Quintett, koncert gospela in črnsti duhovne glasbe
torek, 16. december i
Zija h Sokolovic: Glii monokomedija
Z včerajšnje, 18. redne seje občinskega sveta občine Kamnik
Qlandia in Hofer dobila zeleno luč, čeprav so svetniki NSi in SDS protestno zapustili sejo
Včerajšnja, 18. redna seja našega občinskega sveta je minila v znamenju zapleta pri glasovanju o enem izmed amandmajev svetniške skupine NSi k drugi obravnavi predloga OPPN za območje B20 (južni del lokacije Stola), zaradi katerega so svetniki NSi in SDS sejo protestno zapustili. Poleg tega so svetniki in svetnice na tokratni seji opravili še z nekaj drugimi, bolj ali manj formalnimi točkami dnevnega reda ter za prihodnje leto podprli novo, za 5,3 odstotka višjo vrednost točke, na osnovi katere se izračunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Svetniki in svetnice so na tokratni seji podprli tudi spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), a je kar nekaj svetniških skupin pri tem zmotilo to, da zakonodaja po novem za področje Velike planine ne predpisuje več plačevanja NUSZ. Mateja Poljanšek je v imenu svetniške skupine LDS v zvezi s tem opozorila, da so nekateri objekti na Veliki planini že stalno naseljeni in da to predstavlja tudi določene obremenitve okolja, zato bi bilo po njenih besedah dobro, da bi občina na Veliki planini čim prej vzpostavila okoljevarstveni režim, ki je predpisan za regijski park Kamniško - Savinjske Alpe, in se na ta način spopadla z anarhijo, ki se je začela pojavljati na planini. Rudi Veršnik je v imenu svetniške skupine SDS izrazil nestrinjanje z odločitvijo države, s katero je nekatera področja oprostila plačila NUSZ, čeprav se tudi na njih
pojavljajo ekološke obremenitve okolja. Matjaž Jug se je v imenu svetniške skupine SD zavzel, da bi lastnikom vseh počitniških objektov tudi v naši občini (enako kot so se tega že lotili v nekaterih drugih občinah) zaračunavali pavšalen znesek, ki bi lahko na Veliki planini nadomeščal NUSZ. Pripombe Poljanškove in Juga je v imenu svetniške skupine Liste Toneta Smolnikarja (LTS) podprla tudi Marija Mošnik, Janez Ivo Stražar pa je v imenu svetnikov NSi dodal, da zgolj zaračunavanje pavšalnega zneska ali NUSZ problema onesnaževanja okolja še ne rešuje, zato je treba onesnaževanje okolja preprečiti in ne zgolj zaračunavati tovrstnega ravnanja.
Opozicija protestno zapustila sejo
Kot že rečeno je tokratna seja vrhunec doživela ob drugi obravnavi predloga OPPN za območje B20 (južni del lokacije
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK GALERIJA MIHE M ALEŠ A (tel.: 01/839 16 16) www.muzei-kamnik-on.net
Sreda. 3. december, ob 19. uri
Otvoritev razstave SEDEM SLOVENSKIH KIPARK
r*.
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si četrtek. 27. 11. 2008. ob 18. uri
V sodelovanju s komisijo za obeležitev 65-letnice smrti Franceta Balantiča: pogovor o Zbranih delih Franceta Balantiča in monografiji o pesniku, ki jo je napisal France Pibernik. Obe deli sta izšli v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Pogovor bo vodila Breda Podbrežnik. celotno prireditev oa bo moderirala Barbara Božič. Po pogovoru sledi odprtje razstave del Franceta Balantiča v čitalnici knjižnice.
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita:
Sreda. 3. 12. 2008. ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno nredavanie: Rajska Tajska in Mavrična Malezija Predava: Petra Potočnik
DOM KULTURE KAMNIK
tel. 839 76 06; GSM 041/ 580 818, 041 360 399 www.domkulture.r>rqr- info@domkulture.org sobota, 22. november, ob 20. uri ČOMPE - koncert
za Glasbeni abonma in izven; VSTOPNINA: 15 €, upokojenci, študentje 12 €
torek. 25. november, ob 20. uri
filmski program Kino dom
NAŠA MALA MIS - film, komična drama
za izven; VSTOPNINA: 2 €; upokojenci,študentje 1 €; za abonente 2008/2009 vstop prost
četrtek. 27, november, ob 18. uri Lutkovno gledališče Maribor ČEBELICA MAJA - lutkovna predstava za abonma Kam’nček in izven; VSTOPNINA: 5 € petek. 28. november, ob 19. uri Občina Kamnik
SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 65. OBLETNICI SMRTI FRANCETA BALANTIČA
za izven
sobota. 29. november, ob 17, in 20. uri 4. SREČANJE DALMATINSKIH KLAP
KLAPA MALI GRAD IN GOSTJE IZ DALMACIJE IN KVARNERJA
za izven; VSTOPNINA: 15 €
Obveščamo vas, da imamo od 1. novembra dalje spremenjen urnik uradnih ur:
DOM KULTURE KAMNIK:
ponedeljek, torek, četrtek, petek: od 9. do 14. ure sreda: od 14. do 18. ure
KDPM pisarna Šutna:
ponedeljek, sreda, petek: od 10. do 12. ure torek, četrtek: od 14. do 17. ure
Stola), ki je na glasovanju sicer dobil podporo večine svetnikov, a je povzročil precej hude krvi. Razprava na to temo je bila sicer zelo podobna obema prvima obravnavama (prvo prvo obravnavo so svetniki namreč zavrnili, zato jo je bilo treba ponavljati), saj so tudi tokrat svetniške skupine in posamezni svetniki opozorili na celo vrsto pomanjkljivosti predlaganega načrta, ki smo vam ga v Kamniškem občanu že predstavili (če na kratko ponovimo: gre za načrtovano gradnjo treh objektov na lokaciji nekdanje Stolove deponije rezanega lesa ob semaforiziranem križišču na meji med Duplico in Šmarco, kjer sta predvidena dva trgovska objekta (Hofer in Qlandia) ter tretji objekt, v katerem naj bi prostor dobili KS Duplica, dupli-ški gasilci in morda tudi Gorska reševalna služba).
Svetniške skupine in posamezni svetniki so v razpravi poudarjali, da še enega (še zlasti tako velikega, največji objekt bo namreč z dimenzijo 208 x 79 metrov eden največjih če ne celo največji objekt v naši občini) trgovskega centra naša občina trenutno ne potrebuje, opozarjali pa so tudi na posledice veliko večje gostote prometa, ki jo je pričakovati v okolici trgovskega centra ter na spremenjene prometne tokove, ki jih bo v ta prostor vnesla načrtovana predelava semaforiziranega križišča v krožišče ter predvidena dva vhoda k trgovskemu centru (eden s krožišča in drugi z obvoznice). Opozicijski svetniki so poudarjali, da bi bilo (1) za ob-
lega nakupovalnega centra odpovedujemo industriji, čeprav bi naša občina trenutno veliko bolj potrebovala kakšen »tehnopolis«. Koalicijski svetniki pa so predlagano rešitev zagovarjali z trditvami, da boljšega izkoristka za to lokacijo (z vsemi njenimi omejitvami vred) trenutno ni na vidiku in da nam nihče ne garantira, da bi ta prostor res kaj prispeval k razvoju podjetništva v naši občini, ker so tudi cone v sosednjih občinah še precej neizkoriščene.
Obravnava tega prostorskega načrta pa se je zapletla ob obravnavi amandmajev, saj je bil eden izmed šestih amandmajev svetniške skupine NSi (v katerem so predlagali, da bi imela ta lokacija samo en vhod in sicer s krožišča, ne pa tudi drugega z obvoznice) najprej izglasovan in bi zaradi svoje vsebine povzročil nesprejetje celotnega OPPN-ja, nato pa je bilo (zaradi domnevnih težav z glasovalno napravo pri svetniku in svetnici iz koalicije) glasovanje ponovljeno, ob drugem glasovanju pa ta amandma ni več dobil zadostne podpore. Ker se svetniki NSi in SDS s ponovitvijo glasovanja niso strinjali, so sejo protestno zapustili. Na njej je izmed svetnikov SDS ostal le Robin Majnik, ker je pri naslednji točki dnevnega reda (spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik) želel opozoriti občinsko upravo, da se pri tem odloku sklicuje na napačen zakon. Župan Anton Tone Smolnikar se je na
Rudolf Pfajfar imenovan v svet ZUIM-a
V točki »volitve in imenovanja« so svetniki podprli predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter podžupana Rudolfa Pfajfarja imenovali za predstavnika Občine Kamnik v svetu Zavoda za usposabljanje invalidna mladine Kamnik (ZUIM),
Svetnik SDS Robert Kokotec je temu ostro nasprotoval in opozoril na pristransko imenovanje »koalicijskih« predstavnikov v organe ustanov, katerih ustanoviteljica je Občina Kamnik
čino bolj koristno, če bi ta prostor namenili za razvoj malega gospodarstva in podjetništva ter (2) da bi morali pri izrabi našega prostora upoštevati naše potrebe, ne pa interese kapitala. Bistvo razprave še najbolje ponazarjata pripombi svetnikov SDS Robina Majnika in Valentina Zabavnika, saj je Majnik dejal, da je ta projekt za kakšnih petnajst let prepozen, Zabavnik pa, da se z izgradnjo
njegovo pripombo odzval z umikom te točke z dnevnega reda, to pa je med nekaterimi svetniki svetniške skupine LDS povzročilo precej nezadovoljstva.
Na naslednji seji, ki bo po pričakovanju sredi decembra, pa bodo svetniki med drugim verjetno opravili že tudi prvo obravnavo občinskega proračuna za prihodnje leto.
ZORAN JEREB
ŠOLSKE POTI
Marsikdo se je v zadnjih dneh na področju Tuhinjske doline srečal s tablami, ki voznike opozarjajo na šolsko pot. Gre za akcijo Občine Kamnik in njenega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katere cilj je do konca mandata označiti šolske poti v občini. Tako je v Tuhinjski dolini postavljenih 35 tabel, ki opozarjajo voznike na šolsko pot. V mesecu oktobru pa so se na Kovinarski, Kranjski in Steletovi ulici vrisali manjkajoči prehode za pešce na šolski poti.
Po besedah župana Toneta Smolnikarja gre za nadaljevanje projekta zagotavljanja varnih šolskih poti v občini Kamnik, ki poleg označevanja šolskih poti obsega tudi ukrepe, kot so: dogovarjanje z Direkcijo RS za ceste o ukrepih za umirjanje prometa na regionalnih cestah v Stranjah in Tuhinjski dolini, izdelava potrebnih projektnih dokumentacij ter odkupi zemljišč. Objavljen pa je bil tudi razpis za izbor izvajalca za izgradnjo križišča v Šmartnem, je zaključil župan.
Podžupan Brane Golubovič je dodal, da je postavitev 35-ih označevalnih tabel v Tuhinjski dolini prvi korak in da se bo v prihodnjih letih s tablami označilo vse šolske poti v občini ter postavilo še nekaj digitalnih opozorilnih radarskih tabel. Občina pa bo razdelila vrtcem 250, ZUlM-u pa 20 označevalnih brezrokavnikov, s katerimi bodo poskrbeli še za dodatno varnost mladih udeležencev v cestnem prometu. Na koncu je podžupan še povedal, da se uprava zaveda pomena sodelovanja s šolami pri urejanju šolskih poti, zato se bo v začetku naslednjega leta vodstvo občine sestalo s predstavniki vseh osnovnih šol na temo še dodatnega povečanja varnosti otrok na poti v in iz šole.
Občina Kamnik, Odnosi z javnostmi
Vi sprašujete,
župan
odgovarja
Urejanje
.	Ve	* e v V *
počivališč ob Kamniški Bistrici
J.Z. sprašuje, ali bo Občina Kamnik nadaljevala z urejanjem počivališč ob reki Kamniški Bistrici?
Občina Kamnik je ena izmed trinajstih občin na območju Savske ravni in Posavskega hribovja, kije bila od vsega začetka vključena v medobčinski projekt Trkamo na vrata dediščine, ki gaje zasnoval Center za razvoj Litija. Glavni cilj projekta je povezati naravno in kulturno dediščino območja osrednje Slovenije, ki bi na ta način postala bolj prepoznavna in tudi turistično zanimiva. Lansko leto smo osnovni projekt Trkamo na vrata dediščine nadgradili s projektom »Kamniška Bistrica: zelena rekreacijska os regije«, ki jo je ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje v preteklih letih razvil skupaj z občinami Domžale, Kamnik in Dol pri Ljubljani. Rekreacijska povezava po zelenem koridorju reke Kamniške Bistrice bi povezala Ljubljano s kulturnimi in naravnimi znamenitostmi krajev ob reki vse do Kamniško Savinjskih Alp.
V okviru projektov »Trkamo na vrata dediščine« in »Kamniška Bistrica - rekreacijska zelena os regije« je bila letos predvidena ureditev počivališč na točkah dediščine. Ob Kamniški Bistrici so to hkrati počivališča vzdolž predvidenih kolesarskih in peš poti.
Gre za enostavne objekte, ki so zasnovani kot manjše u trjene površine ob poti, opremljene s klopmi, mizami, koši za smeti, stojali za kolesa in informacijskimi tablami. Na nekaterih lokacijah bodo postavljena tudi otroška igrala, tako da se vzpostavljajo tudi nova javna otroška igrišča, za katera upamo, da se bodo v prihodnjih letih razširila in programsko dopolnila. S projektom želimo doseči, da bi celotna zelena os Kamniške Bistrice zaživela skupaj s počivališči, ki bodo služila kot prostori za počitek in druženje ter kot izhodišča za ogled in predstavitev dediščine (kulturne, naravne, tehniške, arheološke, ...).
Na območju občine Kamnik je bilo v projektu predvidenih šest počivališč. Že septembra smo uredili in odprli počivališče vKršmančevem parku. Zasnovano je kot otroško igrišče z dvema večjima in predvsem zanimivima igraloma.
Štiri počivališča so bila predvidena v dolini Kamniške Bistrice, kjer smo pred kratkim tudi končali z deli. Gre za lokacije pri spodnji postaji nihalke, ob soteski Predoselj, v bližini piknik centra Pri Jurju in ob izviru Kamniške Bistrice. Vse štiri lokacije obiskuje veliko število izletnikov, pohodnikov in kolesarjev, vendar zaenkrat obiskovalci ob teh točkah niso našli nobenih informacij o naravni in kulturni dediščini tega območja. Zato bomo ob začetku naslednje turistične sezone počivališča dopolnili tudi z informacijskimi tablami. S tem bo zaključena druga faza projekta, ki ga sofinancira Evropska Unija iz evropskih strukturnih skladov.
Kot je bilo že omenjeno, je Občina Kamnik želela na določenih točkah dediščine ob počivališčih ustvariti atraktivne točke posebnega pomena. To nam je uspelo z ureditvijo otroškega igrišča v Kršmančevem parku, v dolini Kamniške Bistrice pa smo se odločili za ureditev prostora ob izviru reke. Dostop do izvira je bil neurejen in tudi nevaren za obiskovalce. Območje med cesto in izvirom je služilo za parkiranje vozil, zaradi česar je bil dostop do izvira velikokrat oviran. Na obstoječem terenu smo uredili nekaj nivojev z nizkimi stopnicami, ki bodo skupaj s postavitvijo opreme preprečili parkiranje avtomobilov na tem mestu. Počivališče, za katerega ravno tako upamo, da bo postalo zanimiva točka za Kamničane, je predvideno ob brvi pri Titanu. Z deli bomo začeli v naslednjem letu, saj izvedba zahteva ureditev širšega območja in zato tudi večfinančnih sredstev.
ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA KAMNIK
Sekcija kozmetičarjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Kamnik organizira in vabi na
DAN ODPRTIH VRAT V KOZMETIČNIH SALONIH v Kamniku in Komendi v soboto, 22. novembra, od 9. do 15. ure.
Obiskovalci bodo poleg predstavitve dela kozmetičarke lahko koristili ugodnost brezplačnega pregleda kože in svetovanja o uporabi kozmetičnih izdelkov ter ličenja.
Kozmetičarke so pripravile tudi prijetno presenečenje, saj na dan odprtih vrat omogočajo nakup darilnih bonov z 10 % popustom.
Za širše razvojno povezovanje
LAS Srce Slovenije uspešno vzpodbuja razvoj podeželja
Lokalna akcijska skupina (LAS) predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo na opredeljenem podeželskem območju in je sestavljena iz predstavnikov različnih socialno ekonomskih sektorjev. Z razpisanimi evropskimi Sredstvi iz pobude LEADER vzpodbuja gibanje za skupni razvoj območja.
V letu 2007 je bila na pobudo Centra za razvoj Litija ustanovljena LAS Srce Slovenije za območje občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji. Omenjena skupina, ki podpira razvojne projekte podeželja, deluje zelo aktivno. V torek, 12. novembra,
so se zbrali člani skupščine LAS in razvojnega sveta LAS na redni seji na turistični kmetiji Pr’Krač v Dolskem, kjer so obravnavali poročilo komisije o izboru projektov za leto 2009, obravnavan pa je bil tudi program dela za leto 2010.
Do sedaj sta bila namreč objavljena že dva razpisa, na katerega se je s svojimi projekti prijavilo več kot 40 lokalnih društev, podjetnikov in posameznikov. Projekti se ukvarjajo zlasti s turizmom, oživljanjem kulturne dediščine, skupnimi podjetniškimi iniciativami, z marginalnimi družbenimi skupinami, zdravim življenjem, eko pridelavo hrane, vzpodbujajo pa tudi skupno promocijo na prireditvah, druženje ter medgeneracijski prenos znanj. Nekatera aktivna društva bodo tako prišla tudi do opreme prostorov, kar pogosto presega financiranje s strani občin. Na Centru za razvoj smo kot upravljavci LAS veseli velikega zanimanja za koriščenje teh sredstev in verjamemo, da bodo kaj kmalu rezultati projektov vidni tudi na terenu.
Družba Meso Kamnik d. d. prodaja:
1. Počitniško kočo na Veliki planini
Koča ima 55 m2, na parceli 2.056 m2, ki vključuje gozd. Možen predhoden ogled koče.
Izhodiščna cena: 55.000 €
2. Proizvodni objekt na lokaciji — Usnjarska c. 1 (stara klavnica)
Skupna površina objekta meri 2.211,70 m2 (klet 332,20 m2, pritličje 1.067,10 m2, 1. nadstropje 363,70 m2 in podstrešje 448,70 m2), na zemljišču 1.741 m2 (poslovna stavba + dvorišče). Objekt je masivne zgradbe in se nahaja v starem mestnem jedru Kamnika. Ima električno, vodovodno in telefonsko napeljavo. Ogrevanje je centralno. Kanalizacija je speljana v javni kanalizacijski vod in na čistilno napravo, ob parceli poteka plin. Izhodiščna cena: 350.000 €
Obravnavane bodo ponudbe, ki bodo na naslov Meso Kamnik d.d., Korenova c. 9, Podgorje, 1241 Kamnik s pripisom »PONUDBA« prispele v 15 dneh od objave tega obvestila.
Za več informacij ali za dogovor gleda ogleda lahko med 10. in 12. uro pokličete na telefonsko številko 01 /831-92-40.
O izbrani ponudbi bodo vsi ponudniki pisno obveščeni po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika.
Meso Kamnik d.d. si pridružuje pravico, da izmed prispelih ponudb ne izbere najugodnejšega ponudnika ali pa sploh kateregakoli ponudnika.
ojhou
sUtvmsko sveže meso
Članstvo v LAS je odprto, tako da pričakujemo, da se bo število članov sčasoma še povečalo. Poleg občin, ki so se povezale v prvi LAS, smo s Centra za razvoj Litija že podali pobudo tudi na ostale občine od Trzina do Komende, da se povežejo v takšno skupino. K temu nas je povedel izkazani interes na terenu, saj ostaja veliko projektnih iniciativ, ki bi se lahko sofinancirale iz LEADER sredstev za razvoj podeželja, neuresničenih. Naslednji razpis LAS Srce za sredstva za leto 2010 bo objavljen v naslednjem letu.
Več informacij lahko dobite pri Saši Ceglar (01 - 89 62 713, sasa.cegla-r@razvoj.si).
Novice z VEM točke; aktualni razpisi za podjetnike
Drugi javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja
Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti podjetniškega značaja, ki opravljajo dejavnost v RS in izvajajo projekt na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
Sredstva se dodeljujejo: začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva
Upravičeni nameni: vzpostavitev novega obrata, širitev obstoječega obrata, diverzifikacija izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki, bistvene spremembe proizvodnega procesa v obstoječem obratu.
Upravičeni stroški: nakup zemljišč, gradnja in nakup objektov, nakup strojev in opreme Neupravičeni stroški: nakup transportne opreme (premično premoženje) v podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, DDV.
Posojilni pogoji: skupna doba vračanja posojila do 18 let (z vključenim moratorijem), obrestna mera znaša EURIBOR (trimesečni) + 1% letno.
Razpisnik: Slovenski regionalno razvojni sklad
Roki za oddajo prijav: 28.11.2008,15.12.2008 ter 9.1.2009. Odpiranja bodo potekala do porabe sredstev.
Javni razpis za Podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (ukrep 312)
Predmet podpore: naložbe v že registrirana mikro podjetja na podeželju, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo delovna mesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva ter se naložba nanaša na opravljanje določenih dejavnosti.
Upravičeni stroški: gradbena in obrtniška dela, usposabljanje za potrebe opravljanja dejavnosti in nakup nove opreme.
Naložba se mora izvesti izven dejavne kmetije in izven naselja s statusom mesta.
Subvencija znaša 50% upravičenih izdatkov (DDV ni upravičen).
Razpis je odprt do porabe sredstev in se dopolnjuje z razpisom MKGP za ukrep 311-Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, pri katerem mora biti naložba izvedena na delujoči kmetiji.
Dodatne informacije in pomoč pri prijavi: Center za razvoj Litija, 01-89 62 715
Javna dela - priložnost za zaposlitev
V zadnji letih so se pri nas uveljavila javna dela kot ena uspešnejših oblik aktivne politike zaposlovanja. Ta brezposelnim osebam omogoča, da se ponovno vključijo v svet dela, povečajo svojo konkurenčnost na trgu dela, ohranijo in razvijejo svoje delovne navade ter ob pomoči države sami prispevajo za zagotavljanje lastne socialne varnosti. Na drugi strani javna dela vzpodbujajo socialnoekonomski razvoj lokalnih skupnosti, saj omogočajo opravljanje nepridobitnih del in storitev, ki jih ni mogoče izvajati kot redno dejavnost, s tem pa tudi prispevajo k dvigu kakovosti življenja občanov. Prav tako odkrivajo nove tržne priložnosti in omogočajo izvajalcem in naročnikom spoznavanje in vzgajanje kadra za kasnejšo zaposlitev.
Javni razpis za izbor programov javnih del za leto 2009 je aktualen do 5. v mesecu do porabe sredstev. Prijavijo se lahko nepridobitne organizacije, tudi društva. Več informacij najdete na Zavodu RS za zaposlovanje - www.ess.gov.si. Center za razvoj Litija nudi možnost povezovanja za prijavo na nacionalni program javnega dela ter pomaga pripraviti prijavo, če se nekdo prvič sooča s to možnostjo enoletne zaposlitve s sofinanciranjem Zavoda za zaposlovanje.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
NA MIKLAVŽEVO SOBOTO GORSKI TEK K CERKVICI SV. MIKLAVŽA
Na Miklavževo soboto, 6. decembra. Športno društvo Šmartno v Tuhinju v sodelovanju s Termami Snovik, Turističnim društvom Tuhinjska dolina in Turističnim društvom Gora organizira osmi gorski tek k cerkvici Sv. Miklavža.
Skupinski start tekačev bo ob 10. uri v Termah Snovik, pot pa jih bo vodila po označeni pešpoti skozi vasi Snovik in Hruševka ter nato po makadamski poti na vrh k cerkvici Sv. Miklavža. Dolžina proge z višinsko razliko 295 metrov je nekaj več kot 5 kilometrov (5360 metrov). Otroci bodo tekli po zadnjem delu daljše proge na Sv. Miklavž, premagali pa bodo 90 višinskih metrov na skorajda poldrugi
kilometer dolgi trasi (1410 m).
V povsem svoji kategoriji bodo nastopili tekači, ki tehtajo več kot 100 kilogramov, posebne pozornosti pa bo deležen tudi najstarejši tekač ali tekačica.
Organizatorji pod vodstvorn Toma Petka s ŠD Šmartno sprejemajo prijave na dan tekme od
8.00	do 9.30 ure na prizorišču v Snoviku. Razglasitev rezultatov s podelitvijo medalj po kategorijah in posebnih nagrad absolutno najhitrejšim bo na Sv. Miklavžu ob 12.30 uri.
Terme Snovik nagrajene v Švici
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je 6. novembra v Bernu v Švici v okviru 14. jesenskega seminarja švicarskega sejma za gradnjo in energijo razglasila dobitnike nagrad natečaja CC ALPS. Sedem občin, podjetij in organizacij je za svoje vzorne projekte s področja varstva podnebja prejelo nagrade v skupni vrednosti 100.000 evrov, med nagrajenci pa so bile s projektom »Okolju prijazne in energetsko učinkovite Terme Snovik« tudi najvišje ležeče terme v Sloveniji.
Projekt CC ALPS je vsebinsko nadaljevanje Prihodnosti v Alpah - dolgoročnega programa organizacije CIPRA za spodbujanje trajnostnega razvoja.na območju Alpskega loka. Že Prihodnost v Alpah je pokazala, kako zelo resno jemljejo v nekaterih regijah Alp in tudi na manjših območjih znotraj alpskega prostora trajnostni razvoj - skrb za vse bolj kakovostno življenje prebivalcev ob nič manjši skrbi za ohranjanje socialnega, kulturnega in naravnega okolja. Podnebne spremembe so v Alpah že zdaj zelo resna težava, strokovnjaki pa opozarjajo, da je to šele začetek.
»Odlično premišljen in dosledno izveden projekt je za Slovenijo nekaj posebnega,« je v utemeljitvi žirije o projektu Terme Snovik zapisal Bruno Abegg z Univerze v Zurichu. Kot pravi, si Terme Snovik prizadevajo za uporabo modernih tehnologij. Stavbe so odlično izolirane s standardom energijskega razreda A. Oskrba z energijo temelji na vakuumskih sončnih kolektorjih, toplotnih črpalkah ter kotlovnici na biomaso, ki jo zagotavlja lokalno prebivalstvo. Uporabljajo tudi biološko čistilno napravo.
S svojimi prizadevanji so Terme Snovik ne samo zmanjšale svoj ekološki odtis, temveč so hkrati prihranile precej stroškov. V zadnjem letu se je obseg poslovanja Term povečal za 36 %, medtem ko so se stroški ogrevanja zmanjšali za 28 %. Obenem seje izpustC02zmanjšal za 300ton.
Uspeh izvedenih ukrepov se kaže tudi v tem, da so Terme Snovik že postale primer dobre prakse, katerega si želi ogledati mnogo ljudi. Tak projekt - odlično premišljen in dosledno izveden - je za Slovenijo nekaj posebnega.
Slovenski projekt je eden izmed štirih, ki so za svoje dosežke na področju varstva prejeli 10.000 evrov nagrade. Poleg snoviškega projekta so bili s to vsoto nagrajeni še francoski, švicarski in avstrijski projekt. Trije najbolj zgledni projekti (dva nemška in avstrijski) so prejeli nagrade v vrednosti 20.000 evrov, še šest izmed 160 prijavljenih pa je prejelo pohvalo. Člani mednarodne žirije so projekte ocenili po vnaprej dogovorjenih kriterijih, ki so zajemali tako uspešnost pri odpravljanju vzrokov za podnebne spremembe, uspešno prilagajanje novim okoliščinam, ohranjanje narave, varstvo lokalne identitete, kakor tudi vplive na kakovost življenja ljudi in prenosljivost projekta v druga alpska okolja.
Ivan Hribar, direktor Term Snovik, ob prejemu nagrade s podeljevalcem Dominikom Siegristom, predsednikom CIPRA in članom mednarodne žirije.
»Dejstvo, da je bilo izmed 160 prijavljenih projektov nagrajenih zgolj sedem in še dodatno pohvaljenih le šest, je še en lep dokaz, da smo s projektom Terme Snovik na pravi poti, da naše storitve razvijamo v pravi smeri, v sinergiji z okoljem. Odgovornost do okolja in energetska varčnost je pravi temelj in prepričan sem, da z vse večjo osveščenostjo turistov tudi ena od pomembnih konkurenčnih prednosti na vse bolj zahtevnem trgu,« pravi direktor Term Snovik Ivan Hribar in dodaja, da je bilo v Švici predstavljenih več zanimivih projektov, tako na ravni podjetij kot regij, ki se zavedajo pomena družbene in okoljske odgovornosti ter stremijo k trajnostnemu razvoju.
DIJAKI ŠCRM IN VISOK OBISK
V oktobru je Slovenijo obiskala kraljica Elizabeta II. in njen mož vojvoda Edinburški, princ Philip. S svojo navzočnostjo sta počastila tudi slovensko mladino, ki je vključena v program MEPI.
Vojvoda Edinburški je ustanovitelj mednarodnega programa, katerega začetki segajo v leto 1956, v Sloveniji je poznan kot program MEPI - mednarodno priznanje za mlade. Mepi je eden izmed šestih največjih svetovnih programov za mlade od 14. do 25. leta, ki ga izvajajo že v več kot 120 državah po svetu. Program deluje na treh stopnjah (bronasta, srebrna, zlata) in mladostnikom nudi mnogo več kot le pridobivanje neformalne izobrazbe. Na področjih prostovoljstva, veščin, rekreativnih športov in odprav se le-ti urijo in izpopolnjujejo v močne, samozavestne in odgovorne državljane.
Na SCRM smo se aktivno vključili v program v šolskem letu 20-06/07, na šoli imamo tudi 6 usposobljenih mentorjev in 3 šolane inštruktorje odprav. V prvem letu našega delovanja smo pridobili 10 dijakov, od tega štiri, ki opravljajo dejavnosti za zlato priznanje: Katarina Ulen, Ajda Špacapan, Klemen Klemen in Živa Lavrinc.
Dijaki ŠCRM Kamnik so se kot bodoči prejemniki zlatih priznanj udeležili slavnostnega dogodka v Slovenski filharmoniji, kjer sta vojvoda Edinburški, princ Philip in slovenski predsednik dr. Turk podelila zlata priznanja letošnjim prejemnikom.
BARBARA OGRIN, prof. športne vzgoje
HIŠKA ZA FRANCA
Za 66-letnega Franca Klemenca (Hrib pri Kamniku 6) je bilo letošnje leto zagotovo eno najtežjih v njegovem življenju. Maja je izgubil vid, julijska ujma mu je odnesla kritino na hiši in gospodarskem poslopju, uničila gozd... Po hitri in usklajeni akciji pomoči se mu je septembra po uspešni operaciji vrnil vid na eno oko, v začetku novembra pa je dobil novo streho
nad glavo.
Franc živi sam. Zadnjih 20 let je vse slabše videl, na eno oko je bil slep, maja pa je zaradi sive mrene oslepel še na drugo oko (zaznaval je le svetlobo). Tatjana Podbelšek in Anica Us ter njuni družini so mu priskočili na pomoč, ga izmenjaje vozili k zdravniku, mu pomagali pri delu, pri plačilu računov - brez njihove pomoči bi Franc gotovo ostal še brez elektrike, saj nikamor ni
mogel sam, razen vsak dan po stezi skozi gozd k Podbelškovim v Sotesko, kamor je hodil tako rekoč na slepo, po občutku. Dogovorjeni so bili, da jih pokliče po telefonu, ko bo šel od doma in če ga ni bilo pravi čas v dolino, so mu šli nasproti. Ko pa
je 13. julija vihar podrl gozd, se je med podrtim drevjem zaradi spremenjenih senc večkrat izgubil in zašel.
Ob obisku občinske komisije na njegovem domu, ki je popisovala škodo (ocena škode na hiši in gospodarskem poslopju, brez škode v gozdu, je glede na starost po programu Ajda znašala 20.000 EUR, po oceni komisije pa 42.500 EUR), je bil Franc praktično brez strehe, Lojzeta Kolarja pa je, kljub temu da se poznata, zamenjal za logarja.
Ob njegovi nemoči in nebogljenosti ob tej nesreči mu je Lojze želel pomagati. V reševanje problema se je vključil tudi Center za socialno delo Kamnik, ki je predlagal, da bi bila v danih razmerah primerna rešitev namestitev v dom za starejše občane, kar pa je Franc odločno odklonil: »Rodil sem se pod hruško, pa bom pod hruško tudi ostal!«
Lojze Kolar je skupaj z Brigito Vavpetič in Suzano Stražar začel iskati variante pomoči. Skupaj s
Franc Klemenc s svojimi dobrimi prijatelji Anico Us ter Tatjano in Francem Podbelškom, ki mu vselej priskočijo na pomoč.
Omizje v novi hišici: podžupana Brane Golubovič in Rudi Pfajfar, Ivan Hribar (predsednik Lions kluba Kamnik), župan Tone Smolnikar, pobudnik akcije Lojze Kolar in srečni lastnik novega doma Franc Klemenc.
Francem so se odločili za rušenje stare in postavitev nove hiške in mu pomagali pri zbiranju denarja. Na predlog komisije je bilo iz državnih sredstev izplačano 9.535 EUR, Karitas in Rdeči križ sta skupaj prispevala 5.000 EUR, iz rezervnega sklada občine je bilo izplačano 2.000 EUR, v reševanje tega problema se je vključil tudi Lions club Kamnik in prispeval donacijo v višini
4.000	EUR.
V mesecu oktobru je bil pripravljen teren za postavitev hišice - odločili so se za mobilno bivalno enoto oz. hišico Sun Roller, ki jih na slovenskem trgu prodaja podjetje Eurobiro d.o.o. (direktor Bogdan Jerič je za ta primer odobril dodatni popust). Pri postavitvi in priklopu na komunalno infrastrukturo (elektrika, voda) ter dokončni ureditvi bivalnih prostorov so sodelovali še: Jože Korošec (s traktorjem je hišico pripeljal na stalno mesto), Komunalno podjetje Kamnik, Elektro Ljubljana (g. Vegel) in seveda Tatjana in Anica z družinami ter sosedje.
Minuli ponedeljek, 17. novembra, je Franc Klemenc ob prisotnosti župana, obeh pod-
županov, direktorjev podjetij in ustanov ter vseh, ki so pri akciji sodelovali, simbolično sprejel ključ svoje hišice, jo odklenil in vesel, ker spet vidi in ker ima streho nad glavo, goste povabil na ogled... Francu se je odvalil velik kamen od srca, saj bo zimo pričakal na toplem, pa tudi oko mu po operaciji dobro služi in vidi brati tudi majhne črke.
Tekst in foto:
MARINKA MOŠNIK
Prijetno popoldne ob glasbi prof. Viktorja Mihelčiča
Oskrbovanci kamniškega Doma starejših občanov in drugi obiskovalci so bili v četrtek, 30. oktobra, priča prijetnemu kulturnemu dogodku. Za to je s koncertom, posvečenim prof. Viktorju Mihelčiču, častnemu občanu občine Kamnik, vsestranskemu glasbeniku in glasbenemu pedagogu, poskrbel Partizanski pevski zbor Ljubljana pod vodstvom dirigenta Franca Gornika.
Uvodni skladbi Pa da bi znal, bi vam zapel, je sledila Zdravica skladateljevega belokranjskega rojaka in kamniškega častnega meščana (1928) Otona Župančiča. Povezovalka programa je'prireditev popestrila z zanimivostjo, da sta se oba velika kamniška nagrajenca srečala že pri Viktorjevih rosnih 12. letih, ko je ta v ljubljanski operi za vodenje kola in petja od pesnika Župančiča prejel knjižico »Sto ugank« s posvetilom Belokranjec - Belokranjcu. Z Došal bo došal se je nadaljevalo belokranjsko, nato pa smo prisluhnili Partizanski pomladi. Snidenju s solistom Tonetom Lovcem in Na pot s solistom Pavlom Zidarjem ter Drolčevi Po dolinah in po gorah. Vse zapete skladbe je uglasbil prof. Mihelčič.
Viktor Mihelčič se je po koncertu, ki mu je prisluhnil v družbi hčerke Alenke in vnukinje Mire, zapletel v glasbeni klepet z dirigentom Francem Gornikom.
Pred glasbenim vrhuncem popoldneva, ko je v polni dvorani doma zazvenela Domovina naša je svobodna, smo z aplavzom nagradili dobitnike priznanj Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki v letošnjem letu praznuje 60-letnico ustanovitve. Kot prvi je posebno priznanje prejel 95-letni Viktor Mihelčič z besedami »naj mu bo to priznanje v spomin in zahvalo za njegovo glasbeno ustvarjalnost na področju vrednot narodnoosvobodilnega boja«. Priznanje sta prejela še dva pevca nastopajočega zbora.
Za koncert, ki mu je pozorno prisluhnil tudi Viktor Mihelčič v družbi hčerke Alenke in vnukinje Mire, se je v imenu stanovalcev doma v Mekinjah zahvalila njihova predstavnica Helena Stele. Na prijazne besede zahvale dirigentu zbora ni pozabil niti Mihelčič sam, ki je prof. Gorniku predlagal tudi, katero njegovo skladbo naj še uvrstijo v svoj repertoar.	KATJA
ŽIGA IMA DVIGALO!
ZLATA POROKA V MOTNIKU
Pred dvema letoma smo v Kamniškem Občanu (pa tudi v Družini, na radiu Ognjišče, v oddaji Pomagajmo si na TV Koper-Capodistria in na dobrodelnem koncertu Karitas Nevlje v Kamniku ter preko elektronske pošte prijateljem in sodelavcem) obširno predstavili rejniško družino Zvonke in Francija Hribar iz Kamnika, ki je preko računa pri Rdečem križu začela zbirati denar za hišno dvigalo, s katerim bi se rejenec Žiga Svet s svojim invalidskim vozičkom lažje premikal po hiši in okoli nje, s tem pa razbremenil tudi rejnico Zvonko, ki je pred tem prebolela hudo bolezen.
Stekla je široka akcija, ki je pred dobrim mesecem rodila sad - Žiga je dobil dvigalo in za 14. rojstni dan, ki ga je praznoval 2. novembra, se je pravzaprav osamosvojil! Sedaj se sam naloži na voziček in se iz osrednjih stanovanjskih prostorov v 1. nadstropju stanovanjske hiše na Aškerčevi ulici z dvigalom odpelje do prijazne igralnice v kleti, v prihodnosti se bo lahko ustavil na terasi (ki še ni dokončana) ali pa se zapelje do pritličja, od koder se napoti v približno en kilometer oddaljeni Zavod za usposabljanje invalidne mladine (ZUIM), kjer obiskuje 9. razred OŠ. Je odličnjak, igra hokej, na državnem prvenstvu v
plavanju za invalide pa je prav te dni osvojil zlato medaljo. Zelo rad posluša glasbo, igra na sin-tesajzer - njegov Kondorjev let je nekaj najlepšega, kar lahko slišiš... Skratka, fant si je s pomočjo dvigala pridobil dodatno samozavest. Je zelo pameten in se zaveda, da le znanje nekaj pomeni v življenju. Glede na to, da je gibalno oviran, je s svojimi rezultati lahko zgled vsem najstnikom, ki bi lahko marsikaj dosegli, pa ne »zmorejo« oz. se jim ne da.
Dvigala se ni razveselil le Žiga, pač pa vsa družina, tako rejnica Zvonka in njen mož ter hči, tret-ješolka Irena, kakor tudi rejenca Uroš (osmošolec) in Simon (tret-ješolec). Steno, ob kateri pelje dvigalo, so sami poslikali s cvetočim travnikom in z metulji, ki se dvigajo proti nebu, kjer izza oblakov sije toplo sonce, letajo ptice, med nebom in zemljo pa so narisali okno, izza katerega s fotografij veselo in nasmejano gledajo v svet štirje Zvonkini sončki: Žiga, Irena, Simon in Uroš.
Investicija še ni končana. Gradnja je zahtevala veliko dela in finančnih sredstev (precej sta morala dodati sama). Nakup in vgradnja dvigala je stala 15.000 EUR, prav toliko (15.000 EUR) pa je za zemeljska in gradbena dela zaračunal kamniški podjetnik. Zaradi gradnje so Hribarjevi zmanjšali vrt, podrli brajdo, a so že zasadili novo. Treba bo še urediti (tlakovati) dostop s ceste na dvorišče, dokončati prostor ob vrtu, kjer se bodo otroci lahko igrali, urediti in pokriti teraso, povsod računajo na dostop za Žiga z vozičkom. Franci in Zvonka veliko naredita tudi sama, z veseljem jima pomagajo otroci. Drugo leto nameravajo pripraviti uradno otvoritev in povabiti dobrotnike, jim pokazati, da je bil njihov denar pošteno naložen.
Ob mojem obisku pri družini Hribarje bilo vreme megleno, toda iz njihovih oči je sijalo sonce veselja in hvaležnosti vsem dobrim ljudem, ki so prisluhnili (ali še bodo) klicu na pomoč.
Tekst in foto: MARINKA MOŠNIK
8. novembra 1958 sta se na matičnem uradu v Motniku poročila takrat 21-letna Marija in 22-letni Jože Semprimožnik, točno petdeset let pozneje pa sta prav tako v Motniku slavila in pred matičarjem potrdila 50 let zakonskega življenja - zlato poroko.
Pred petimi desetletji sta jih poročila matičar Srečo Ivančič in pooblaščenec Silvo Gorjan, zlato poroko pa sta sklenila pred kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem in matičarko Jožico Globočnik
Skavtska zbiralna akcija starega papirja
Ali imate doma star papir in ne veste, kam z njim? Rešitev vam ponujamo skavti iz Kamnika, saj bomo tudi letos organizirali zbiralne akcije in si tako zmanjšali stroške poletnega tabora.
Tako vas bomo že prihodnjo soboto, 29. novembra, dopoldne obiskali po domovih v naslednjih krajih: Kamnik, Mekinje, Godič, Stranje, Vaseno pri Tuhinju, Nevlje in Olševek.
Ker je vas veliko, nas pa malo, in zaradi tega morda ne bomo uspeli vseh obiskati, nam prosimo ne zamerite. Če ste nam pripravljeni malo pomagati, lahko papir pripeljete tudi sami in ga oddate v zabojnik, ki bo tako kot vedno postavljen pri frančiškanskem samostanu od petka, 28.11. popoldne do ponedeljka, 1.12. dopoldne. Vse informacije so dosegljive tudi na naši spletni strani http://kamnik1.skavt.net.
Samo še opozorilo! Zaradi spremenjenih tehnoloških postopkov predelave moramo v tem zabojniku zbirati samo papir in ne kartona.
Za vašo pomoč se vam najlepše zahvaljujemo.
ANDREJ ŠTRAJHAR,
MAMUTOV STEG - KAMNIK 1
Jože in Marija sta domačina. Jože se je rodil na Slapeh pod Menino planino kot prvi od enajstih otrok, Marija pa je bil prvorojenka med petimi Ofarjevimi otroki v Beli. Poznala sta se iz šolskih dni, saj sta bila skoraj soseda. Jože je osnovno šolo obiskoval v Špitaliču, Marija pa v Motniku, potem pa sta oba morala ostati doma, saj so ju starši kot najstarejša otroka, tako pri Slapnikovih kot pri Ofarjevih, potrebovali pri delu na težavnih kmetijah. Ko se je Jože vrnil od vojakov je njuna simpatija prerasla v ljubezen, ki
sta jo kronala s poroko. Začela sta iz nič, imela sta le par pridnih rok. Najela sta skromno hišico brez elektrike pri Sp. Grabnarju, kjer je bila Marija med tednom sama s prvorojenko Jožico, saj se je Jože vpisal v srednjo kmetijsko šolo Grm pri Novem mestu in je bil med tednom v internatu. Po končanem šolanju se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Motnik in se z družino preselil v stanovanje v Motniku, kjer se jima je rodil še sin Marjan. Ves čas pa sta želela na svoje. Kupila sta hišo, ki je postala prijeten in topel dom za njuna otroka, kjer so vedno odprta vrata za sorodnike, prijatelje, sosede...
Jože se je pozneje zaposlil v Mladinski knjigi, kjer je ostal vse do upokojitve, Marija pa je skrbela za dom in družino. Jože je vedno želel nekaj več storiti za
svoj domači kraj, za razvoj in promocijo. Vedno je bil na vodilnih mestih v KS in društvih; še posebno dejaven je na področju kulture in turizma. Veliko zaslug ima za postavitev spomenika rojaku Gašperju Križniku, za izid njegove monografije, za promocijo in muzej pritlikavega nosoroga, za postavitev prangerja v parku pod lipami, za vsakoletni motniški turistični sejem. S svojim poznavanjem zgodovine trga Motnika in v sodelovanju s kamniškim TIC-om v Motniku sprejema in vodi skupine turistov. Dejavno je vpet
v življenje kraja. Za svoje delo je dobil več priznanj, med njimi zlato priznanje občine Kamnik in Turistične zveze Slovenije.
Ima še veliko načrtov, ki jih bo poskušal uresničiti, z ženo Marijo pa sta vesela obiska svojih otrok z družinami. Še posebej ju razveseljujejo štirje vnuki.
Njuna zlata poroka je bila velik dogodek ne le za zlatoporočenca, pač pa tudi za Motnik, ki ga imata oba zelo rada. Stanujeta sredi Motnika, poroka in zlata poroka pa sta bili le nekaj deset metrov levo in desno od njunega doma. V Motniku je namreč do leta 1985 deloval matični urad, zadnja redna poroka je bila 31- decembra 1977. Po 31-letih je torej Motnik spet doživel uradno poroko!
Tekst: M. MOŠNIK, foto: J. LUŽAR
Dvigalo mu je odprlo pot v svet - Žiga (spredaj), Simon, Uroš in Irena (zadaj).
Zlatoporočenca Marija in Jože Semprimožnik s hčerko Jožico in sinom Marjanom.
wm
Turizem v Kamniku je (vse bolj oddaljena?) priložnost za trajnostni razvoj
Razmišljanja o možnostih razvoja turizma v Kamniku, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, so namenjena opisu teoretičnih izhodišč turističnega sektorja ter predstavitvi naših pogledov na možnosti trajnostnega razvoja turizma v občini Kamnik in okolici. Prednost smo namenili splošni javni razpravi o razvoju turizma v Kamniku s ciljem ugotoviti interes tako širše javnosti kot posameznih interesnih skupin (lokalne skupnosti, podjetij, turističnih delavcev in občanov). Prepričani smo, da bo razprava vzpodbudila tudi Agencijo za razvoj turizma in podjetništva k javni predstavitvi vizije razvoja turizma v Kamniku.
V tokratnem prvem delu želimo predstaviti nekatere osnovne pojme v turizmu.
Turist
Prva pisana definicija opredeljuje turista kot potnika, ki obiskuje tuje dežele le zaradi radovednosti in zabave in po vnaprej določene programu potuje po deželah, ki so jih obiskovali njegovi sonarodnjaki. Izraz se je uporabljal predvsem za angleške potnike v Franciji, Švici in Italiji (povzeto po Littre Emile: Dictionnaire de la langue francaise - Pariš iz leta 1889).
Organizacija Združenih Narodov je leta 1954 opredelila turista kot osebo, ne glede na raso ali vero, ki ostane v tuji državi od 24 ur do 6 mesecev v času enega leta.
Statistični urad RS uporablja med drugim tudi za potrebe statistike naslednjo definicijo turista. Turist je oseba, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, vendar ne zaradi zaslužka (turist ne prejme plačila, nagrade), in ki prenoči vsaj eno noč (vendar zaporedno ne več kot 365-krat) v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem objektu v kraju zunaj svojega običajnega okolja. Domači turist je oseba s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki začasno prebiva v kakem drugem kraju v Sloveniji zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov ter tam prenoči vsaj eno noč v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem objektu. Pred letom 1992 so bili k domačim turistom šteti tudi turisti iz vseh drugih republik nekdanje Jugoslavije. Tuji turist je oseba, ki pride iz tujine in se začasno nastani v kakem kraju v Sloveniji zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih raz-
logov ter tam prenoči vsaj eno noč v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem objektu. Tujim turistom določamo nacionalno pripadnost po potnem listu. Turisti iz drugih republik nekdanje Jugoslavije so šteti med tuje turiste od leta 1992.
Turizem
Svetovna turistična organizacija pod okriljem Združenih narodov (UNWTO) definira turizem kot aktivnosti, povezane s potovanjem in z bivanjem oseb izven običajnega življenjskega okolja za ne več kot eno leto zaradi zabave, poslov in drugih motivov. Sodobna Santgalenska definicija pa opiše turizem kot celoto odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj zadrževanja ni niti glavno in stalno bivališče, niti kraj zaposlitve.
Turizem je študij o potovanju ljudi izven domačega okolja, industriji, ki se odzove na njegove potrebe, ter o vplivu obeh na socio-kulturno, ekonomsko in naravno okolje, kjer se turizem odvija.
Navedene definicije predstavljajo turizem z različnih, a vendar za to gospodarsko panogo tipičnih vidikov. V prvi so osrednji predmet opazovanja aktivnosti, ki se izvajajo v času, ko je neka oseba turist po isti definicije. V drugi so predmet proučevanja odnosi med udeleženci in pojavi v času in kraju, opredeljenem v definiciji. Tretja pa je osnova za raziskovanje vplivov turizma na okolje, v katerem se odvija.
Prvo vprašanje glede turizma v Kamniku in okolici, na katerega je potrebno najprej najti odgovor, se glasi: Ali je turizem tista gospodarska panoga, s katero se lahko občina Kamnik uvrsti med najrazvitejše občine v Sloveniji ?
Še naš odgovor kot osnova za javno razpravo: Da, občina Kamnik s pravilnim pristopom in izvedljivo strategijo razvoja turizma lahko postane vrhunska turistična destinacija s ponudbo za zahtevne goste, ki želijo aktivne, zdravilne in zdrave počitnice.
Veseli bomo vaših odgovorov in predlogov, objavljenih v Kamniškem občanu, predstavljenih na okroglih mizah, ki jih bomo organizirali v prihodnosti, ali na naši spletni strani. Lahko pa nam svoje predjoge pošljete na naslov Pisarna ZARES - Kamnik, Šutna 38,1241 Kamnik.
00 Zares Kamnik, Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in turizem, predsednik Iztok Debevec
NOV ZAČETEK NOVE SLOVENIJE
Predstavniki občinskih odborov Nove Slovenije so se minulo soboto, 15. novembra, zbrali na predčasnem volilnem kongresu, kjer so z 207 glasovi za in 28 neveljavnimi glasovnicami za predsednico stranke izvolili evropsko poslanko Ljudmilo Novak. Pred tem je edini protikandidat Franc Vovk umaknil svojo kandidaturo. Novi podpredsedniki so Jožef Horvat, Anton Kokalj in Marjetka Uhan. Nova predsednica sveta stranke pa je postala Mojca Kucler Dolinar.
Predčasni volilni kongres NSi je potekal pod geslom »Enotno, odločno, naprej!«. Na kongresu se je zbralo preko 280 delegatov. Kamniški občinski odbor Nove Slovenije so zastopali trije občinski svetniki Matej Slapar, Ivo Stražar, Matej Tonin ter dr. Damjan Hančič.
Ljudmila Novak je v govoru pred delegati dejala, da 21. september - datum volilnega poraza - za Novo Slovenijo ni bil konec, pač pa začetek, saj imajo v stranki sposobne ljudi, ki želijo delati. Novakova je opozorila, da je sedaj»čas za združitev moči, za delo in prenovo stranke«. Kot je izpostavila, mora biti NSi stranka vključevanja in mora k sodelovanju povabiti vse tiste, ki želijo v njej delovati na konstruktiven način. Opozorila je tudi na visoko število kandidatov za različne funkcije v stranki, kar je razveseljivo ob dejstvu, da »jim za to ne moremo ponuditi nobenih nadomestil ali drugih ugodnosti«. »Ne želimo si le vrnitve v DZ, ampak znova postati ena najboljših in najmočnejših strank na desnici«, je dejala Novakova in napovedala: »Za.
uresničitev naših ciljev bomo napeli vse sile in se odpovedali vsemu, kar nas pri tem ovira«. Pri tem je kot prihodnje naloge omenila izboljšanje medsebojnih odnosov, povezovanje vodstva ter regionalnih in občinskih odborov, krepitev stika s terenom ter vzpostavitev notranjega in zunanjega dialoga. Poleg tega bo potrebna razdelitev nalog in odgovornosti med podpredsednike in člane izvršilnega odbora stranke ter vzpostavitev dialoga s civilno družbo. Novakova je prepričana, »da je v Sloveniji potrebna stranka, ki izhaja in deluje na osnovi vrednot, ki so značilne za krščansko demokracijo v Evropi«. »Analize kažejo, daje realna možnost NSi v tem trenutku okrog 15 odstotkov. Ali ste za to, da jih v naslednjih letih presežemo?«■je zbrane vprašala Novakova.
Izmed osmih kandidatov za
nove podpredsednike stranke so bili izvoljeni nekdanji vodja poslanske skupine Jožef Horvat s 126 glasovi ter dva bivša poslanca; Anton Kokalj s 110 in Marjetka Uhan s 105 glasovi. Na volitvah za 3 podpredsedniška mesta se je zelo dobro odrezal tudi Matej Tonin, ki je s 106 glasovi sicer dosegel tretje mesto in bi bil izvoljen za podpredsednika, če statut stranke ne bi določal, da mora eno od treh podpredsedniških mest zasedati ženska. Tako se je Toninu za las izmuznilo podpredsedniško mesto, čeprav je prehitel nekaj nekdanjih poslancev in županov. Pri volitvah v izvršilni odbor pa je bil Tonin s 111 glasovi (drugi rezultat, takoj za ormoškim županom Alojzom Sokom) izvoljen v izvršilni odbor stranke. Matej Slapar je bil s 63 glasovi izvoljen v Svet Nove Slovenije.
NOVA SLOVENIJA KAMNIK
KDO NE VE - KAJ SO IN KAM SODIJO KOSOVNI ODPADKI?
Jesenski odvoz kosovnih odpadkov je za nami, slabi občutki zaradi nekaterih brezvestnih občanov pa bodo še nekaj časa ostali. Kljub ustaljenemu načinu zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov, ki se v občini Kamnik izvaja spomladi in jeseni že več kot petnajst let, nekateri »lastniki« kosovnih odpadkov z njimi še vedno ne znajo pravilno ravnati. Ne znajo ali, bolj verjetno, ne upoštevajo navodil izvajalca?!?
Podjetje Publicus d.o.o., ki v občini Kamnik izvaja koncesio-nirano gospodarsko javno službo »ravnanje z odpadki«, pred pomladansko in jesensko akcijo zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov pripravi urnik oz. razpored po krajevnih skupnostih. Objavi ga v Kamniškem občanu, Kamniških novicah, na spletni strani Občine Kamnik, spletni strani podjetja Publicus in na hrbtni strani položnic. Poleg urnika so napisana tudi navodila o tem,
kaj sodi in kaj ne sodi med kosovne odpadke ter opozorilo, da je treba kosovne odpadke odložiti pred stanovanjskim objektom (ob robu ceste) najkasneje do 6. ure zjutraj - na dan napovedanega odvoza.
Kljub dobremu obveščanju pa je ponekod na terenu situacija včasih naravnost katastrofalna. Posebno na območjih, kjer več gospodinjstev odlaga kosovne odpadke na isto mesto, je le-to dostikrat bolj podobno divjemu odlagališču kot kupu kosovnih odpadkov. Poleg odsluženega pohištva, gospodinjskih aparatov, koles, smuči, otroških vozičkov itd., so odloženi razni manjši odpadki, ki sodijo v zabojnike na ekoloških otokih (plastenke, pločevinke, steklenice, kozarci, papir), veje in drugi biološki odpadki, vreče, polne mešanih odpadkov, ki sodijo v posode za ostanek odpadkov in celo gradbeni odpadki. Krivce oz. povzročitelje teh divjih odla-
gališč je težko odkriti. Še težje je razumeti, zakaj to počnejo, saj je vendar po vsej občini organiziran tedenski odvoz mešanih komunalnih odpadkov, postavljenih je preko šestdeset ekoloških otokov za ločeno zbiranje papirja, stekla, kovinske in plastične embalaže, vsak občan lahko odda v GROS inertne-gradbene odpadke in plača stroške glede na težo oddanih odpadkov (cena je 0,008 €/kg). Nekateri občani že več tednov pred določenim datumom odvoza naložijo kosovne odpadke nekje ob cesti, običajno ne zraven svojega doma. Koliko časa bodo njihovi odpadki čakali na odvoz in kazili okolje, jih ne zanima, saj vedo, da mora za čisto in urejeno okolje skrbeti Občina. Drugi pa svoje kosovne odpadke odložijo ob cesti šele po tem, ko izvajalci že opravijo odvoz na njihovem območju. Potem pa trdijo, da so odpadke odložili pravočasno in krivijo izvajalce, da jih iz malo-
marnosti niso odpeljali.
Ostaja vprašanje: kaj storiti, da se prihodnjič (pri pomladanskem odvozu kosovnih odpadkov) ne bodo ponovili isti problemi. Bi se dalo še bolje obveščati ali ozave-ščati? Kako odkriti kršitelje in jih kaznovati? Ali ukiniti sedanji način zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov in najti boljšo rešitev? Kaj menite občani? Sporočite nam svoje mnenje in predloge!
Količine kosovnih odpadkov so v naši občini in drugod po Sloveniji vsako leto večje. To je med drugim tudi posledica velike ponudbe cenenih izdelkov slabše kvalitete, ki imajo temu primerno kratek rok trajanja. Veliko potrošnikov se raje odloči za tak nakup kot pa za nekoliko dražje in bolj kvalitetne izdelke z daljšo dobo uporabe. Angleži pravijo: »Nismo tako bogati, da bi kupovali poceni«, Slovenci pa...
MIHELA VETERNIK, Občina Kamnik
PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA
Odgovor na članek »Politizacija gasilstva najbolj škodi gasilcem«
lz članka »Politizacija gasilstva najbolj škodi gasilcem« lahko razberemo, da avtorju članka nikakor ni jasno, kaj je politizacija in dejstvo, da je v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi naloga občinske uprave, da opravlja strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta, katero v skladu s Statutom vodi direktor občinske uprave. V opisu del in nalog ni nikjer navedeno, da bi delavci občinske uprave lahko o zadevah politizirali in se na tak način branili pred neprijetnimi vprašanji, ki se tičejo njihovega dela. Njihova naloga je, da svoje delo opravljajo v javnem interesu, kamor sodi tudi izvajanje javne gasilske službe.
Gasilske enote opravljajo javno gasilsko službo na podlagi sklepa o opravljanju javne gasilske službe, to je sklep o kategorizaciji GE. Kategorizacija GE je bila izdelana v letu 1999 in preračunana v letu 2005. Zaradi spremembe krovnega zakona o zaščiti in reševanju v letu 2006, so se spremenili tudi podzakonski akti in Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, ki se morajo upoštevati v vseh predpisanih kriterijih.
Dosedanje točkovanje ne upošteva vseh meril GZ Slovenije, ki bi poleg pravnih podlag upoštevala tudi geografske značilnosti operativnega območja (površino celotnega operativnega območja, naseljenost v hribovitih in strmih predelih območja, težavno gašenje in reševanje predvsem v zimskih razmerah, ogroženost zaradi požarov v naravnem okolju, površino požarno ogroženih gozdov, delež gozdnih površin, turistično področje, velikost požarno ogroženega prostora, ...). Z zakonitim izvajanjem Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč se bodo na novo določila kategorije GE, iz katerih sledi upravičena višina fmatičnih sredstev in dodatne opreme za gašenje požarov.
Za primer neupoštevanja predpisanih meril za opremljanje gasilskih enot bi navedel PGD Kamniška Bistrica, ki je po teritoriju največja v očini Kamnik. Požarni okoliš obsega tri krajevne skupnosti: KS Kamniška Bistrica, KS Godič in del KS Črna, skupne površine
8923 ha, na območju katerih se nahaja 5129,01 ha oziroma 57,5 % gozdnih površin, od katerih jih 5012,07 ha oziroma 97,72 % sodi v 2. stopnjo požarne ogroženosti - zelo velika požarna ogroženost (podatki Zavoda za gozdove RS).
Glede na navedeno in ob upoštevanju določb Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč in Meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot jim bi bilo potrebno določiti tudi dodatno opremo za gašenje požarov v naravnem okolju in sicer GVGP-2 ali GVGP-1 in GCGP-1. So namreč gasilska enota, ki ima na svojem območju več kot 1000 ha gozdov ogroženosti I. in II. stopnje, zaradi česar so opravičeni pri točkovanju za površino požarne ogroženosti gozdov do dodatnih 2 točk. Glede na delež gozda, ki znaša več kot 50 % gozdnih površin 3 točke in pri točkovanju gozdov glede na stopnjo ogroženosti zaradi 97,72 % ogroženosti II. stopnje pa do 8 točk. Skupaj 13 točk. Glede na skupno število točk so upravičeni do zgoraj navedene dodatne opreme za gašenje požarov v naravnem okolju.
Kot občinski svetnik in Kamničan čutim dolžnost, da se odzovem in nudim pomoč krajanom, ki izpostavijo določen j)roblem in tako s svojo pomočjo ujrravičim njihovo zaupanje. Nikakor pa mi ni jasno, kako si lahko vodstvo občinske uprave dovoli, da o resnih problemih politizira in na tak način skuša jmkriti svoje napake oziroma nestrokovnost. Pri svojem delu so dolžni upoštevati veljavne predpise, že sprejete sklepe na sestanku dne 17.5.2006, zapisanih v zapisniku št. 845-1/20061/ 7-08 z dne5. 6.2006in v skladu z zakonom o javnih financah izvajati tudi financiranje posrednih uporabnikov javnih financ, torej PGDjev oziroma GE, ki po sklepu župana opravljajojavno gasilsko službo. Za konec bi še enkratpoudaril, da je namen mojega pisanja samo opozorilo, z namenom, da odgovorne občinske službe realizirajo že sprejete sklepe in zagotovijo ustrezne pogoje za izvajanje gasilske službe.
ROBIN MAJNIK občinski svetnik SDS
Kamniški delegati na kongresu Nove Slovenije (od leve proti desni): Matej Slapar, Ivo Stražar, dr. Damjan Hančič in Matej Tonin. Slapar je bil na kongresu izvoljen za člana Sveta NSi, Tonin pa v Izvršilni odbor (IO).
KAMNIŠKA POLITIKA
V	zadnjih dveh letih, odkar pišem članke v Kamniški občan, so bili odzivi na moje pisanje vedno le pozitivni (izjema so le pogledi ekstremističnih pristašev aktualnega župana). Prejšnji teden pa seje oglasil eden od članov nekdanjega Demosa in me kar opomnil, češ, da nisem pravilno napisal, kdo so bili člani prve, demokratično izvoljene skupščine. Na vsak način je potrebno popraviti nastalo zmedo. Do nepravilnega razumevanja je prišlo, ker sem omenil kot edinega člana prve skupščine le gospoda Franceta Tomšiča. V mislih sem imel samo volitve v družbeno politični zbor tedanje trodomne skupščine. V zboru združenega dela in v zboru občin pa smo res imeli Kamničani in Komendčani še svoje predstavnike. To so bili g. Branko Novak, dr. Angelca Žerovnik in g. Jože Berlec. Omenjenih delegatov, kot se je temu takrat reklo, pa nisem omenil iz preprostega razloga, saj jih volivci nismo volili neposredno na volitvah, ampak so bili izvoljeni posredno. Ne glede na to, kako so bili izvoljeni, pa je vsekakor tudi prav, da se jih čim večkrat omenja, saj so vsi skupaj pripomogli k največjemu dosežku Slovenije - osamosvojitvi. Ker zgodovina vse prerada pozablja, je vsekakor pravilno, da se naših prvih predstavnikov ljudstva vsaj občasno spomnimo.
V	istem članku sem omenil, da se nam lahko zgodi, da bomo v Kamniku ali Komendi dobili svojega ministra. Kot smo lahko izvedeli, je bil resen kandidat za funkcijo ministra za lokalno samoupravo prav kamniški župan g. Smolnikar. Če bi se to zgodilo, bi imeli čez nekaj mesecev nadomestne volitve za župana, saj ministrska in županska funkcija ne gresta skupaj. Mnenja sem, da bi bilo to za Kamnik zelo dobro, daj bi bila sprememba na občinskem vrhu po 14-ih letih vladavine sedanjega župana prav dobrodošla. Čas bi že bil za spremembe.
Ker sem prvi del članka posvetil predvsem državni politiki bi bilo vsekakor dobro, če bi se v nadaljevanju posvetil primerjavi med državno in lokalno politiko. Po nekaj letih delovanja v lokalni politiki opažam, da tudi v Kamniku obstajajo delitve na leve in desne, naše in vaše, rdeče in črne, morda še na kaj drugega. Nič nimam proti, če se z ideološkimi temami ukvarja državni zbor oziroma politiki na državni ravni. Ni mi pa jasno, zakaj prihaja tudi na lokalni ravni do takih delitev. Naloga lokalnih politikov je povsem druga. Mi moramo poskrbeti za vrtce, šole, ceste, kanalizacijo, vodo,... Pri teh stvareh pa res ni pomembna svetovno nazorska opredelitev. Kot eklatanten primer ločevanja na naše in vaše je glasovanje o predstavnikih v svete šol, vrtcev in podobnih ustanov. Tu zaenkrat prostora za SDS kot največjo stranko na lokalnih volitvah še ni bilo. Sramota. Drug primer neracionalnega obnašanja svetnic in svetnikov so glasovanja o raznih županovih projektih. Tak primer je povezovalka, v zvezi s katero so mi nekateri svetniki dejali, da ji sicer nasprotujejo, vendar pa bodo vseeno glasovali za 5 milijonski strošek. Zanimivo je tudi poslušati razprave nekaterih županovih svetnikov, ki v besedah povsem pametno razmišljajo. Izpiski glasovanja pa pokažejo, da so njihova dejanja ravno obratna.
Kot zadnji primer nerazumnega delovanja svetnic in svetnikov županove koalicije pa je glasovanje o zazidalnem načrtu »južni Stol«. Pri prvem branju odloka je bil rezultat glasovanja kar 17 proti ,-6 za. S tem smo svetniki dali vedeti, da ne potrebujemo novih trgovskih centrov, temveč nova proizvodna delovna mesta. Ko je g. župan kot predlagatelj ponovno predstavil enak oziroma še malo slabši načrt, pa si je veliko svetnic in svetnikov premislilo brez pravega vzroka. Izgledalo je, kot da jih vodi nevidna roka iz ozadja. Glavni argument, zakaj so se svetnice in svetniki premislili naj bi bil v tem, da je investitor vložil v omenjeni projekt že zelo veliko denarja. Pa to sploh ni res. Zemljo lahko proda, stroški priprave zazidalnega načrta pa so za velika podjetja zanemarljivi. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da bo novi trgovski center prav gotovo vzel nekaj že obstoječih delovnih mest. Morda bomo priča tudi zaprtju kakega lokala oziroma trgovine. Jasno je namreč, da Kamničani nimamo toliko denarja, da bodo na naš račun trgovci neznansko dobro živeli. Konec koncev lahko vsak dan pojemo le eno klobaso in nič več.
ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik
GAŠPER KRIŽNIK (1848-1904) IN NJEGOV ČAS =«$-
Predstavitev zbornika v Motniku
V Kulturnem domu v Motniku so ob 160-letnici rojstva rojaka Gašperja Križnika in le nekaj dni pred 104. obletnico njegove smrti (umrl je 26.11.1904) predstavili zbornik »Gašper Križnik (1848-1904) in njegov čas«. Po kratkem kulturnem programu, ki ga je vodil Jože Semprimožnik, in nagovoru župana Toneta Smolnikarja sta novo knjigo predstavila urednica dr. Marija Stanonik in vodja založbe dr. Vojislav Likar.
Gašper Križnik se je rodil 5. 1. 1848 v Motniku, kjer je tudi pokopan. Sprva je bil čevljar, pozneje trgovec, ki je skoraj štiri desetletja zbiral in zapisoval pesmi, pravljice in pripovedke, običaje, pregovore, uganke, ki jih je slišal v Motniku in okolici. Zapisal in predstavil je tudi motniški govor. Velja za enega najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore, saj je zbral ogromno gradiva, objavil pa ga je le majhen del. Leta 1874 je pod psevdonimom Podšavniški v Celovcu izdal samostojno knjižico z naslovom Slovenske pripovedke iz Motnika, kjer je objavil osem zapisov.
Kljub temu, da so se njegovemu zvestemu zapisovanju v njegovem domačem okolju posmehovali in da so ljubljanska uredništva odklanjala objavo, ni klonil in ni odnehal, saj se je zavedal pomembnosti svojega poslanstva in se je povezal
s tedaj najslavnejšim jezikoslovcem Janom Baudouinom de Courtena-yem in mu pošiljal zbrano gradivo. Med drugim je gradivo posredoval tudi Karlu Štreklju, pomembnemu etnologu in jezikoslovcu, Slovenski Matici v Ljubljani, Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu ter Ruski akademiji znanosti v Sankt Peterburgu.
O Gašperju Križniku je leta 1940 v knjigi Zgodovina trga Motnika nekaj besed zapisal Pavle Urankar, leta 1997 pa so mu Motničani v parku pod lipami postavili doprsni kip (delo kiparja Mihe Kača). Ob 100-letnici njegove smrti je novembra leta 2004 v Kamniku in Motniku potekalo mednarodno interdisciplinarno posvetovanje, ki je, kakor je takrat povedala dr. Marija Stanonik, »imel namen predstaviti Gašperja Križnika kot zaslužnega moža za slovensko zna-
nost in kulturo, saj je svojimi narečnimi zapisi ohranil v avtentični obliki neprecenljivo kulturno dediščino, SJ! ter ovrednotiti nje- Gašperjev vnuk Ivan Križnik se zahvaljuje ured-govo delo, ki je do- njcj (ir. Mariji Stanonik za veliko delo. živelo v njegovem
času mednarodni odmev, hkrati pa Smolnikarja tudi Franc Sušnik, žu-tudi spodbuditi izdajo njegovega pan sosednje občine Vransko, kjer
zbranega dela.«
je Gašper Križnik tudi hodil in zapi-
Knjiga »Gašper Križnik (1848- soval, Gašperjev vnuk Ivan Križnik 1904) in njegov čas« je rezultat	z družino in drugi sorodniki, motni-
omenjenega posvetovanja in ob- ška rojaka prof. Franc Drolc, slavist sega sedem poglavij, v katerih stro- in velik poznavalec pesnika Prešer-kovnjaki s področij zgodovinopisja, na, ter Mihael Novak, načelnik Upra-etnologije, jezikoslovja, slovstvene vne enote Kamnik. Razveseljivo pa in glasbene folkloristike omogoča- je, da so bili navzoči številni doma-jo vpogled v vsestransko zbiratelj- čini, kar kaže na dejstvo, da je bila sko dejavnost in bibliografijo del knjiga težko pričakovana.
Gašperja Križnika. Uredila jo je dr. Dr. Stanonikova je povedala, da Marija Stanonik (ZRC SAZU) s so- si je za to knjigo zelo prizadevala, delovanjem Jožeta Semprimožnika,	pri tem pa ni pozabila omeniti Jo-
Barbare Ivančič Kutin in Saše Babič, žeta Semprimožnika, zavednega
izdala pa Založba ZRC.
Motničana, ki z velikim veseljem in
Na predstavitvi je bila prisotna ve-	zavzetostjo dela za svoj domači kraj,
čina avtorjev posameznih poglavij, za ohranjanje kulturne dediščine in tudi avtorica iz Rusije Iskra Vasiljev- da je prav on v veliki meri zaslužen, na Čurkina. Vabilu na predstavitev da je delo Gašperja Križnika postav-
so se odzvali številni ugledni gostje:	ljeno na mesto, ki mu gre.
poleg kamniškega župana Toneta
M.MOŠNIK
Ob 80-letnici rojstva velikega sadjarja - Grošanovega Franceta
V nedeljo, 9. novembra, je minilo 80 let od rojstva Franceta Lombergarja. Diplomirani inženir agronomije, sadjar in drevesničar se je z dušo in telesom ter vso neskončno vnemo zapisal svoji stroki in se v njej bogato razdajal. Ljudje in predvsem sadjarji širom po Sloveniji, v zamejstvu in po Evropi, so Franceta Lombergarja izredno cenili. Rojaki Kamničani pa ga, na drugi strani, skorajda ne poznamo oziroma smo do (toneš, vsaj z zapisi v »domačih« virih, na dobitnika častne medalje Franca Pirca popolnoma pozabili. Zamisli in rešitve Franceta Lombergarja so in bodo še dolgo dajale sad, naj spodnje zapisane besede zato vsaj nekaj časa odzvanjajo tudi v naši zavesti.
France Lombergar je otroštvo preživel na domači, Grošanovi kmetiji na Perovem (danes Kovinarska cesta 27), osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, nato pa ga je pot vodila najprej na gimnazijo in Fakulteto za agronomijo v Ljubljano, zatem pa kot študenta, nato pa službeno in za stalno v Maribor. Tu sta se mu v zakonu z Metko, roj. Skušek, rodila sinova Janez in Aleš. Leta 1953 se je najprej zaposlil na Inštitutu za sadjarstvo pri uglednem sadjarskem strokovnjaku profesorju Josipu Priolu. S sodelovanjem pri križanju novih sort jabolk, si je med študentski kolegi že takrat prislužil vzdevek »Mičurin s Perovega«, po slovitem stvaritelju novih križancev. Oprijelo pa se ga je tudi ime Lombi, ki ga je med kolegi in prijatelji obdržal vse življenje.
Sadjarsko pot je nadaljeval pri Kmetijsko proizvodni poslovni zvezi v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je zasnoval naše prve sadne plantaže. Že od leta 1959 je kot priznan strokovnjak predaval na Srednji kmetijski šoli in leto pozneje na novoustanovljeni Višji agronomski šoli v Mariboru. Deloval je še na mariborskem Agrokombinatu in bil vodja sadjarske in sadjarsko -pospeševalne službe ter področja drevesničarstva na Kmetijskem pospeševalnem zavodu Maribor.
Sadjarstvu in drevesničarstvu
je France Lombergar posvetil vsa štiri desetletja svojega dela. Poglabljal se je predvsem v so-rtimente, gojitvene oblike ter sisteme sajenja sadnega drevja ter prvi na Slovenskem in med prvimi v Evropi uvedel pri nas goste nasade jablan. Deloval je kot načrtovalec, izvajalec in pospeševalec družbenih in kmečkih sadnih nasadov tako doma, kot v tujini. Njegova velika zasluga je bila, da je mimo vseh političnih omejitev svojega časa začel razvijati sodobne in donosne sadovnjake tudi na zasebnih kmetijah. V neposrednem stiku z ljudmi je v pridelavo sadja nenehno uvajal novosti, ki jim je sledil iz svetovnih ter domačih dognanj in ohranjal sadjarsko pridelavo v Sloveniji na ravni naprednih srednjeevropskih dežel.
Pri vsem tem je bil učitelj, predavatelj, spoštovan in priljubljen svetovalec ter mentor velikemu številu rodov mlajših slovenskih sadjarskih strokovnjakov.
Nepozabna predavanja, duhovita vodenja ekskurzij in sadjarske razstave
France Lombergar je svoje bogato znanje nesebično razdajal. O sadjarstvu je lahko govoril v vsakem trenutku in vsi so ga radi poslušali.
France Lombergar (drugi z leve) pred rojstno hišo - Grošanovo kmetijo na Perovem z mamo Marijo, očetom Francem, mlajšim bratom Stanetom in deklo. Še danes na istem mestu nasproti hiše stoji drevo oreha, ki je bilo posajeno prav na dan Francetovega rojstva pred 80-imi leti.
France Lombergar med sadnim drevjem, ki gaje spremljalo vso življenjsko pot.
Vodil je strokovne ekskurzije po Sloveniji in Evropi ter pripravil na stotine zanimivih predavanj. Organiziral in strokovno pripravil je številne sadjarske razstave ter bil eden zadnjih slovenskih pomologov, ki je poznal tako rekoč vse sadne sorte, še zlasti sorte jablan in hrušk. Ker je izredno dobro poznal tudi zgodovino sadjarstva, je na razstavah predstavljal razvoj in napredek sadjarstva skozi čas in življenjske zgodbe ter dosežke strokovnih očetov našega sadjarstva v preteklosti. Še posebej v zadnjih dveh desetletjih svojega strokovnega dela se je ob skrbi za sodobni tehnološki razvoj in napredek pridelave sadja močno in uspešno zavzemal za ohranjanje starih sadnih sort ter tradicionalnih vzgojnih in saditvenih oblik v slovenski podeželski krajini in za sonaravno, okolju prijazno varstvo dreves pred sadnimi škodljivci in boleznimi.
V zahvalo za svoje delo je prejel, tako doma kot v tujini, številna strokovna priznanja, med njimi najvišje-častno medaljo »očeta umne sad-jereje« Franca Pirca. Bil je častni član več sadjarskih društev in dobitnik srebrnega grba mesta Maribor. Kmetijski zavod Maribor ga je po smrti počastil z bronasto spominsko ploščo s portretom v avli zavoda, Sadjarsko društvo v Mariboru pa se je preimenovalo v Sadjarsko društvo
France Lombergar. Nekdanji sadjarski sodelavci redno organizirajo »Lombergarjeve sadjarske posvete«, ki se jih udeležujejo priznani domači in tuji strokovnjaki.
Lombergarjeve jablane tudi v kamniških sadovnjakih
Čeprav je France Lombergar od svojega 25. leta živel v Mariboru, je v srni vedno živel s Kamnikom. Branjevci na ljubljanski tržnici se ga še danes spominjajo tudi kot Kamničana. Kamniški sadjar in dobitnik posebnega občinskega priznanja za svoj prispevek k sadjarstvu prof. Lado Dobrovoljc rad pove, kako je prav zaradi svojega rojaka čepe za jabolka v Sv. Andražu na Koroškem dobil zastonj. Kamniškim sadjarjem je bil Lombergar vedno pripravljen pomagati z nasveti, vodil pa jih je tudi na ekskurzijah. Svoje rojstno mesto je večkrat obiskal in Kamničanom svetoval ter načrtoval sadovnjake, česar se rad spominja prof. Janez Majcenovič. Samo v njegovem sadovnjaku danes raste tudi nova sorta zelo okusnega jabolka »zgodnji Lombi«. To ime je jablana sicer dobila zaradi pomanjkljivega sadjarskega
Spominska plošča Franceta Lombergarja na Kmetijskem zavodu Maribor.
znanja družine, a ga ohranila tudi po tem, ko so izvedeli, da gre v bistvu za sorto prima. Veliko ljubezen do Kamnika je vcepil svoji družini. Pri enem izmed njegovih sinov Janezu Lombergarju, zapriseženemu televizijcu na RTVSlo, ki je v Kamniku posnel tudi več televizijskih oddaj, lahko najdete vse od Stiasnyja pa do današnjih Kamniških zbornikov, poslušate zgodbe o kamniški Veroniki, zgodovino Kamnika in o Kamničanih, kot so Miha Maleš, Emilijan Cevc, Stane Gabrovec in drugi.
France Lombergar je deloval vse do zadnjega, ko ga je 26. maja 1993 huda bolezen dokončno zlomila. Franceta Lombergarja ni več, še vedno pa ostaja med nami drevo oreha nasproti njegove rojstne hiše, ki je prav na dan njegovega rojstva »praznovalo« 80. let.
KATJA
PATER LACKO -pomemben klasični jezikoslovec iz Tuhinja
Društvo sv. Jakoba je v petek, 24. oktobra, v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku organiziralo predavanje dr. Mateja Hriberška, klasičnega jezikoslovca, o življenju in delu zaslužnega, a premalo znanega tuhinjskega rojaka p. Ladislava Hrovata.
Pater Ladislav, s krstnim imenom Jožef (sobratje frančiškani so ga klicali p. Lacko), je bil učitelj in pomemben klasični jezikoslovec, med drugim je napisal Latinsko slovnico za slovensko mladež, prvi učbenik za klasične jezike, napisan v slovenščini.
Rodil se je leta 1825 na Velikem Hribu očetu Martinu in materi Barbari Hrovat kot deveti od desetih otrok, po domače se je reklo in se še danes reče pri Kaližu. Glavno šolo je obiskoval pri frančiškanih v Kamniku, gimnazijo v Ljubljani. Vedno je imel najboljša spričevala. Med njegovimi vrstniki je bil tudi leto mlajši Luka Svetec, tri leta za njim Janez Trdina in drugi. Iz tega obdobja se je ohranil »Zvezek vaj, last Jožeta Hrovat« (prevajalske vaje iz nemščine v latinščino). Leta 1845 se konča gimnazijsko obdobje; vstopil je k frančiškanom, sledi enoletni noviciat v frančiškanskem samostanu Nazarje, potem nadaljuje dvoletni filozofski in dvoletni teološki študij na Kostanjevici pri Gorici. Leta 1849 prejme v Gorici mašniško posvečenje. Dve leti študija teologije nadaljuje v Ljubljani, nato sledi študij klasične filozofije in slavistike na Dunaju, kjer leta 1854 opravi usposobljenostni izpit za gimnazijskega učitelja. Med njegovimi profesorji je bil rojak
Predavanju so z zanimanjem prisluhnili številni rojaki in sorodniki p. Ladislava.
Fran Miklošič, ki ga je p. Ladislav zelo cenil, njegovi sošolci so med drugimi bili: Janez Trdina, Matija Valjavec in Sebastijan Žepič. Istega leta je bil p. Ladislav z dekretom prestavljen za učitelja na gimnaziji v Novem mestu, že po dveh letih poučevanja je začel razmišljati o profesorskem nazivu in leta 1859 ta naziv tudi pridobil.
V tem obdobju je p. Lacko začel intenzivno pisati prispevke v slovenščini, ki si je počasi utirala pot tudi na novomeško gimnazijo in od leta 1859 je pisal le v slovenščini. Leta 1869 je za kratek čas postal ravnatelj gimnazije; med tedanjimi učitelji je bil tudi p. Stanislav Škrabec. Razmere na gimnaziji so bile v tem času precej konfliktne, politika je hotela zatreti visok nivo nacionalne zavesti. P. Lacko je kot učitelj navidezno deloval odmaknjeno od dogajanja, bil pa je zelo dejaven na literarnem in strokovnem področju in prav v tem času je izdal svoje najpomembnejše delo - Latinsko slovnico za slovensko mladež.
Leta 1890 je bil upokojen. Istega leta je za svoje delo od cesarja dobil odlikovanje z zlatim križcem s krono za zasluge.
Leta 1894 je umrl njegov nečak in varovanec p. Florentin Hrovat (rojen v isti hiši, kot p. Ladislav, tudi frančiškan in učitelj), kar ga je.zelo prizadelo.
Pet let kasneje je dočakal svojo zlato mašo, kjer mu je bilo v slavnostnem nagovoru med drugim izrečeno tudi priznanje za to, da je slovenski jezik dobil pravice in svoje mesto v javnem življenju. V Novem mestu je leta 1902 umrl in je tam tudi pokopan.
Na p. Ladislava in na njegovega nečaka p. Flo-rentina spominjata na steno vzidani spominski plošči na njuni rojstni hiši pri Kaližu na Velikem Hribu in tuhinjski župnijski cerkvi.
Zanimivega predavanja dr. Mateja Hriberška, ki ga je obogatil s slikovnim materialom, se je udeležilo veliko ljudi, tudi sorodnikov p. Ladislava. Ne le Tuhinjci oz. Kamničani, pač pa vsi Slovenci smo lahko hvaležni dr. Hriberšku, ki je p. Ladislava kot pomembnega klasičnega jezikoslovca na novo »odkril« in uredil njegovo zapuščino (dokumenti, spričevala, diplome, študijski zapiski, prevodi, rokopisi člankov, slikovni material,...) v arhivu frančiškanskega samostana v Novem mestu ter raziskal kraje njegovega delovanja. Leta 2006 je izdal knjigo z naslovom Življenje in delo p. Ladislava Hrovata, kjer je na enem mestu popisal tudi njegov opus, obravnava ga kot njegov stanovski kolega, kot klasični jezikoslovec. Nekaj strani pa je posvečeno tudi življenju in delu Lackovega nečaka p. Florentina. Povzetke iz knjige je napisal tudi za Kamniški zbornik 2008 (oboje, knjiga in zbornik sta še v prodaji).
Tekst in foto: MARINKA MOŠNIK
RAČUNOVODSKE iHIBOJdoc
STORITVE	Kamnik, Zlkova al. 4
za podjetja, društva, s.p. tel.: 01/831-45-15,031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
8	20. november 2008
Čudovita potepanja in dogodivščine po širnem svetu
Nova sezona zanimivih potopisnih predavanj v kamniški knjižnici, ki jih organizira Študentski klub Kamnik v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik, se je začela z oktobrom in sredini večeri bodo ponovno prepleteni z vrsto novih spoznanj, vtisov, kulture, zgodovinskih in naravnih lepot z različnih koncev sveta.
Na prvem srečanju z zanimivostmi z vseh koncev sveta nas je Uroš Žajdela popeljal po ZAHODNI AFRIKI po poteh kolonizacij in mogočnih za-hodnoafriških kraljestev. Slikovito nas je popeljal najprej v priobalni, atlant-
ski del Toga, kjer nas je na vsakem koraku spremljala edinstvena kultura in etnična pripadnost skupine Ewe. Spoznali smo vodoo religijo, običaje in značilnosti te famozne tradicionalne religije. Po mističnem delu so se popotniki preko prestolnice Lome odpravili na hi-king v Kpalime hribovje in tam odkrivali tradicionalni način življenja vasic, ki so oddaljene 5 ur hoje od civilizacij. S famoznimi tros-tros se je popotniška druščina nato odpravila v Tamberma dolino, kjer prebiva edinstvena etnična skupina, sledil je obisk gradov na klifih. Po številnih pripetljajih
na mejnem prehodu so vstopili v pravo Afriko- Burkino Faso, danes peto najrevnejšo državo na svetu. Tam so doma podvodni konji, krokodili in drugo živalstvo, znamenita stopničasta reka, mistično domovanje duše umrlih v Sindu Peaks, prestolnica Ouagadougu...
15. oktobra, tokrat na novi lokaciji potopisnih predavanj v knjižnici Komenda, nam je Matej Košir »razkazal« južnoameriške države Čile, Bolivijo in Argentino, teden dni pozneje pa sta nam v kamniški knjižnici dogodivščine in vtise na popotovanju med otoki lava, Bali in Lombok približali Inna Kysselef in Nika Vrhovnik, na tej strani pa jih delimo tudi z vami, dragi bralci.
Več o drugih popotniških doživetjih pa v prihodnjih številkah Kamniškega občana in seveda ob sredah zvečer na zanimivih potopisnih predavanjih v knjižnici v Kamniku in Komendi.
Urednica SAŠA MEJAČ
Indonezija
Potovanje med otoki Java, Bali in Lombok
Če začneva na koncu in strneva misli enomesečnega potepanja po Indoneziji, lahko rečeva preprosto »čudovita Indonezija«. Navdušila naju je predvsem lepa narava, prijazni in preprosti ljudje, skrivnostni mistični templji ter mogočni ognjeniki. Pa seveda ne gre pozabiti na čudovite in dolge peščene plaže Indijskega ocena.
Za potep po Indoneziji sva se odločili meseca marca, ko se je tam počasi zaključevala deževna doba. Kratke popoldanske padavine so naju tako ujele le nekajkrat ob začetku potovanja, ki sva ga pričeli na otoku Java, kjer leži tudi glavno mesto Indonezije - mesto Djakarta. Ker naju prestolnica ni ravno najbolj navdušila, sva pot kar hitro nadaljevali proti vzhodu otoka in si tako daljši postanek privoščili v mestu Yogyakarta. V bližini kraja se namreč nahajata dva zares zanimiva in mogočna templja. Prvi pripada verstvu hinduizem, drugi budizmu. Čeprav Indonezija glede na število prebivalcev velja za največjo muslimansko deželo (od 235 mio prebivalcev je slabih 90% muslimanov), ima znotraj same države priznanih še 5 drugih verstev. Sprehod po nekaterih stopnicah budističnega templja Borobudur v družbi muslimanske vodičke pa je kazal na to, da med Indonezijci kljub velikim razlikam glede verske pripadnosti velja strpnost in toleranca. Na to naju je opomnilo tudi njihovo nacionalno geslo, ki pravi »enotnost v različnost«.
Java - dežela vulkanov
Po nekaj dnevnem postanku sva pot nadaljevali proti Baliju. Pred tem smo se na otoku Java ustavili še v bližini vulkana Bromo, ki velja za enega izmed še delujočih ognjenikov v Indoneziji. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko ljudi tako blizu tolikšnega števila še delujočih vulkanov kot ravno v tej deželi. Seveda imajo za to dober razlog. Če je dovolj dober, presodite sami.
meznega vulkana. Zgodilo se je že, da so tamkajšnji strokovnjaki s področja seizmografije napovedali izbruh vulkana ter odredili popolno evakuacijo, varuh vulkana pa je bil na drugi strani prepričan, da vulkan miruje in da ni prav nikakršne potrebe za evakuacijo. Nekateri so zaupali tem zadnjim besedam, čez dva dni pa je vulkan izbruhnil.
Premik na Bali je bil zanimiv. Na javnih prevoznih sredstvih človeku
Vulkanski pepel bogati prst in Indonezija tako velja za eno najro-dovitnejših dežel na svetu. Ob tem seveda ne gre pozabiti na tropsko podnebje in zares bujno tropsko rastje, ki krasi kar 17.500 otokov. Tolikšno število večjih ali manjših otokov namreč sestavlja Republiko Indonezijo.
Dokler vulkan miruje, je seveda vse v najlepšem redu in kmetje lahko pridelajo zares bogate letine riža in ostalih pridelkov. Če se zgodba obrne, so posledice, žal, velikokrat katastrofalne. Presenetil pa naju je predvsem podatek, da številni Indonezijci še vedno v prvi vrsti zaupajo takoimenovanim varuhom ognjenikov, ki s pomočjo starih izročil in posebnih mističnih obredov nadzirajo delovanje posa-
res ne more biti dolgčas. Na vsaki postaji vstopajo domačini, ki prodajo hrano in pijačo, prepevajo in igrajo na razna glasbila. Vse to seveda z razlogom, da bi zaslužili nekaj indonezijskih rupij. Ker sem na eni izmed postaj napol v dremežu povlekla iz denarnice 1 evro in ga vrgla v njegov mošnjiček, je ta ob preštetju zasluženega to seveda takoj opazil. Vrnil se je na avtobus in na sicer prijazen način želel, da
Preprosti in skromni domačini, povečini muslimani so veseli tujih turistov v njihovi deželi.
mu denar zamenjam. Čeprav se ta menjava zanj vsekakor ni izplačala, sva bila na koncu oba bolj zadovoljna.
Sledila je kratka vožnja s trajektom ter še nekaj uric na avtobusu vse do glavnega mesta Balija. V Denpasarju se med drugim nahaja tudi letališče in številni turisti, ki se odločajo za počitnikovanje na otoku, priletijo naravnost v Denpasar.
Bali v vsej svoji lepoti
Ob besedi Bali nas večina pomisli na rajske peščene plaže, kokosove palme in modre lagune, ob katerih človek z lahkoto pozabi na vsakodnevne tegobe. Vse to otok tudi ponuja, čeprav so na drugi strani še vedno opazni preprosti in precej skromni pogoji življenja za večino domačinov na otoku.
Se pravi, na eni strani razvita turistična infrastruktura, moderna letovišča in hoteli, številne restavracije in trgovine z dragimi blagovnimi znamkami, na drugi strani pa skromen svet domačinov, ki pa se že dolgo zavedajo kako pomemben je za njih turizem kot gospodarska panoga. Navsezadnje je bil večji porast turizma na otoku opazen že v 70. letih prejšnjega stoletja.
Vsekakor pa Bali niso le peščene plaže in dragi hoteli. Otok skriva številne naravne in kulturne zanimivosti, vredne ogleda. Da otok raziščeva, sva se odločili tudi sami nadaljevanje sledi NIKA VRHOVNIK
Budistični tempelj Borobudur na otoku Java. Budizem je ena izmed 6 religij, ki so uradno priznane v Indoneziji. Vsa verstva pa so močno povezana z vsakodnevnim življenjem domačinov.
Med mladimi Šmartna, Zgornjega Tuhinja in Vranje Peči
FENIKSOV 5. ROJSTNI DAN
V petek, 7. novembra, je minilo 5 let, odkar Mladinska skupina Feniks iz župnije Šmartno v Tuhinju formalno deluje v okviru Društva mladinski ceh. Skupina se je začela srečevati še v času župnika Franca Baloha, ki je takratnim mladim predstavljal duhovno in družabno oporo. Iz teh skupin so se začeli razvijati tudi animatorji, ki so v letu 2002 izpeljali prvi oratorij. In takrat se je začelo dogajati. Skupini se je pridružilo veliko novih članov, srečevala pa se je mladina iz kar treh župnij: Šmartno, Zgornji Tuhinj in Vranja Peč, včasih še več. V letu 2003 smo se odločili za bolj formalno obliko našega obstoja in se vključili v Mladinski ceh kot lokalna enota. Mladinsko skupino, ki je takrat delovala še pod vodstvom Mihaele Vodlan, smo poimenovali po bajeslovnem bitju feniksu, ki se vsakih 500 let zažge in ponovno vstane iz ognja. Nekajkrat so ga upodobili tudi slikarji poleg vstalega Kristusa, saj je nekakšen simbol porajajočega se življenja, življenja, ki vstane iz smrti. Prisoten je v ognju kot luč, upanje, življenje, toplota... »Ognjeni« pa smo tudi člani skupine. Raznolikost, energičnost, ustvarjalnost in še veliko več, kar je težko opisati, se prepleta v skupini mladih, ki se trudi s svojim obstojem in delovanjem spreminjati svet in vzgajati mlajše generacije v hoji za Jezusom. Leta 2005 smo zamenjali vodstvo in se z Marto Vrankar in Rokom Juhantom na čelu podali novim izzivom naproti. V
okviru skupine se je odvilo že kar nekaj uspešnih projektov. Poleg vseh šestih izpeljanih oratorijev -člani skupine smo obenem po večini tudi animatorji - je za nami že nekaj oratorijskih dnevov, koncertov duhovne ritmične glasbe, dobrodelni koncert, duhovnih večerov s pomočjo župnije in seveda naših DDV-jev (duhovno-družabnih vikendov), v katerih se podamo v kakšen na novo odkrit košček Slovenije in si napolnimo baterije, se povežemo med seboj in gradimo temelje za obstoj skupine.
Peto obletnico obstoja smo praznovali na običajnem mestu naših srečanj, v Šmartnem v domači kapeli z zahvalno sveto mašo, ki jo je daroval župnik Simon Lorber, po njej pa smo se zbrali v kaplaniji na čisto pravem rojstnodnevnem praznovanju. V našo sredino smo povabili tudi nekdanje člane skupine, ki so del svoje mladosti preživljali s skupino. Na naši torti smo upihnili pet svečk, nato pa smo se ob projekciji fotografij z naših srečanj in projektov spominjali lepih skupnih doživetij.
Skupina trenutno pripravlja vse potrebno za obisk Gregorja Čušina z novo avtorsko predstavo v župniji in prihod sv. Miklavža v decembru. Če je komu ob petkovih večerih dolgčas, se nam lahko pridruži vsak petek ob 20.00 v kaplaniji v Šmartnem.
MARTA VRANKAR
AKTIVNI LOVCI LD SELA
Občinsko strelsko tekmovanje, Hubertova maša in lovčeva pesniška duša
Lovska družina Sela je bila letošnji organizator občinskega lovskega strelskega tekmovanja na glinaste golobe in tarčo lisice. čeprav je od tega minilo že kar nekaj časa, je prav, da tekmovanju namenimo par besed.
Potekalo je v dveh kategorijah (člani do 55 let in veterani nad 55 let). Za pokal Občine Kamnik so se potegovale tri članske ekipe, sestavljene iz posameznih lovskih družin, katere delujejo na območju občine Kamnik.
V ekipnem delu je prvo mesto dosegla ekipa gostiteljev (LD Sela), drugo mesto je zasedla LD Tuhinj, ekipa I. tretje mesto pa spet LD Tuhinj, ekipa II.
Tekmovanje posameznikov je dalo naslednje rezultate: člani posamezno - kombinacija: 1.
Ropret R. (LD Tuhinj), 2. Tonin R. (LD Sela), 3. Kožlakar D. (LD Tuhinj); - člani posamezno - glinasti golobi: 1. Ropret R. (LD Tuhinj), 2. Tonin R. (LD Sela), 3.
Jernej Štrajhar
ZAVETNIKU LOVCEV
Hubert - ime svetnika, vsak pošten lahko ga vika.
V življenju počel je vse mogoče, a vedno znal ločiti od hladnega je vroče. Po svetu hodil z odprtimi je očmi, vedoč, da le tako kaj se nauči.
Ko nekoč srečal na lovu je jelena, med rogovi čudežno svetleči križ zagleda.
katerih zemljišča so v njihovem lovskem revirju. Letošnjo mašo v zahvalo za dobro sodelovanje je v začetku septembra daroval selski župnik Danijel Kaštrun. Pri bogoslužju so sodelovali Zasavski rogi-sti. Lovci z velikim spoštovanjem do zavetnika lovcev sv. Huberta pripravijo in okrasijo oltar, poleg postavijo kip sv. Huberta, ki so ga kmalu po osamosvojitvi Slovenije blagoslovili in postavili v nišo na lovski koči.
Jernej Štrajhar, član LD Sela, pa ima tudi pesniško žilico. Pred nekaj leti je v samozaložbi izdal pesniško zbirko, napisal pa je tudi zanimivo pesem z naslovom Zavetniku lovcev, posvečeno sv. Hubertu. Jernej je dober organizator tako lovskih kot drugih, med njimi tudi dobrodelnih prireditev, na izviren način zna popestriti kakšno praznovanje in skuha odličen golaž!
TEKST: M. MOŠNIK, FOTO: J. ŠTRAJHAR
Verjetno to je kažipot v življenje?
Bilo mu neko notranje je mnenje.
Zares prav kmalu
pastir postal je v božjem hramu.
Desetletja pasel je ovčice, a zopet od nekje ga glas zakliče.
Za škofa povabi ga Gospod, z vdanostjo odide na to novo pot.
Trpeti mu ni bilo težko, dobrote vračal z odprto je dlanjo.
Ko odšel v varno zavetje je odrešenika, kmalu zatem so posvetili ga v svetnika.
Lovci ga slavimo,
ker zavetje v njem dobimo.
Kožlakar M. (LD Tuhinj); - člani posamezno - tarča lisice: 1. Rak M. (LD Kamnik), 2. Vrankar Z. (LD Kamnik), 3. Štrajhar J. (LD Sela);
-	člani veterani - kombinacija: 1. Pirš R. (LD Motnik), 2. Tonin S. (LD Sela), 3. Podjed T. (LD Kamnik); - veterani - glinasti golobi: 1. Pirš R. (LD Motnik), 2. Lukan Š. (LD Tuhinj), 3.Tonin S. (LD Sela);
-	veterani - tarča lisice: 1. Podjed T. (LD Kamnik), 2. Rozman V. (LD Motnik), 3. Pirš R. (LD Motnik).
Glavni sponzor tekmovanja je bila Občina Kamnik, priznanja pa je podelil podžupan Brane Golubovič. Organizator se zahvaljuje tudi vsem ostalim posameznikom in delovnim organizacijam za pomoč pri izvedbi tekmovanja.
Člani LD Sela se zavedajo svojega poslanstva. Med drugim vsakih nekaj let pri lovski koči v Sovi nji Peči organizirajo zahvalno Hubertovo mašo, ki ji sledi druženje lovcev iz sosednjih lovskih družin, krajanov in predvsem kmetov.
Udeleženci občinskega strelskega tekmovanja s podžupanom Branetom Golubovičem.
TERME
Zaključena prenova in dograditev prostorov Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
ZUIM je sodoben izobraževalno rehabilitacijski center
S pravkar zaključeno 3. fazo prenove in dograditve je Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik s sodobnimi in prilagojenimi prostori, vrhunsko opremo in pripomočki, specialistično usposobljenim kadrom in z vzpodbudnim odnosom sodoben izobraževalno rehabilitacijski center s številnimi povezavami z bližnjim, širšim in evropskim prostorom.
Zavod že vse od ustanovitve leta 1964 sledi vnašanju sodobnih strokovnih pristopov in skrbi za prilagoditve, ki jih v svojem razvoju in delovanju potrebujejo gibalno ovirani otroci in mladostniki. Sodeluje pri izdelavi vzgojno izobraževalnih programov za gibalno ovirane, raznih konceptov in navodil za delo s to populacijo v šolskem
z več motnjami oz. ovirami. Z visoko mero specializiranosti v strokovnih znanjih, metodah in vsemi potrebnimi prilagoditvami jim omogoča pot do poklica ali nadaljnjega študija, usposabljanje za samostojno in neodvisno življenje, za kvalitetno preživljanje prostega časa ter za socialno vključevanje v najširšem smislu.
zunanjih dijakov iz Kamnika in okolice. Preko mobilne službe je obravnavanih 80 otrok.
Kot je povedala direktorica ZUIM-a Zdravka Slavec, poleg šolskih programov izvajajo tudi vzgojne, zdravstvene, psihosocialne in terapevtske programe. »Velik poudarek dajemo vzgojnim dejavnostim, v Domu zavoda je na voljo pestra izbira prostočasnih dejavnosti, prilagojenih športov in projektov, v ospredje postavljamo povezovanje z okoljem in šolo za samostojno življenje.«
Zavod odlikujejo tudi visoko kvalitetne zdravstvene storitve, med katerimi so poleg specialističnih ambulant tudi različne sodo-
Med novimi prostori, ki so si jih gostje z zanimanjem ogledali, je tudi učilnica za praktične dejavnosti v posebnem programu (post)rehabilitacijski praktikum, ki seje iz kletnih prostorov preselila v lepe nove prostore s slikovitim razgledom na mesto Kamnik. V tem prostoru mladostniki izdelujejo različne izdelke iz stekla, mozaike in druge umetniške izdelke.
sistemu. Specializiral je tudi nekatere medicinske pristope, ki so njegova prednost pred drugimi inštitucijami.
Dosedanje uspešno delo in zaključena celovita obnova so porok, da se bo zavod tudi vnaprej razvijal kot sodoben vzgojno-izobraževalni, zdravstveni, terapevtski, športno rekreativni ter podporni center za gibalno ovirane otroke in mladostnike, pa tudi za takšne
Poleg šolskih programov tudi vzgojni, zdravstveni, psihosocialni in terapevtski programi
V letošnjem šolskem letu je v izobraževanje in usposabljanje vključenih 156 otrok in mladostnikov, od teh je 66 otrok in mladostnikov v dnevni obliki usposabljanja. Osnovno šolo obiskuje 58 otrok, srednjo šolo 98 mladostnikov, poleg tega pa v srednjo šolo prihaja še 36


Km
Toni Strnad je s svojim prepevanjem navdušil in požel še posebej dolg aplavz.
V KAMNIKU
na Parmovi ulici 17
(ob parkirišču pod cerkvijo na Siitni! tel.: 01/839 20 06. 041 991 620
'	___^ Damijan Rostan s.p.
Bližajo se praznovanja in mature!
Nudimo OBLAČILA ZA NOVOLETNA PRAZNOVANJA, OBLEKE ZA MATURANTKE IN NJIHOVE MAME.
Poznani smo tudi po kvalitetni modi za močnejše postave do št. 54.
bne metode fizioterapije, delovne terapije, logopedije in zdravstvene nege. V širšem prostoru je zavod poznan po izvajanju terapije s konji -hipoterapije, saj je edini v Sloveniji s strokovno priznano medicinsko kategorijo jahanja, prav tako tudi po usposabljanju otrok, ki nimajo ekspresije govora, s pomočjo nadomestne komunikacije. »V našem delu združujemo prizadevanja strokovnih delavcev različnih strok, staršev in okolja ter izvajamo koncept celostnega usposabljanja,« poudarja direktorica Zdravka Slavec.
Prenova in dograditev močno posodobila možnosti za kvalitetno in strokovno delo v šolskih in zdravstvenih programih Tretja faza obnove in dograditve zavoda se je po podpisu pogodbe z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za zdravje začela julija leta 2006. Že 1. septembra 2007 so se učenci, mladostniki in zaposleni razveselili nove telovadnice za vse prilagojene športe, novih prostorov zdravstvenih terapij z najmodernejšo opremo in terapevtskega bazena, ki je v prostih terminih na voljo tudi zunanjim skupinam uporabnikov.
Tudi v letošnje šolsko leto je zavod vstopil z novimi pridobitvami, ki so jih uradno odprli na slovesnosti 7. novembra 2008. Dokončanje 3. faze obnove in dograditve zavoda zajema prenovo in dograditev stare šole, s čimer so ustvarjeni vsi pogoji za izvajanje enoizmenskega pouka
v vseh oddelkih 9-letne osnovne šole in srednje šole, ki izobražuje za nižji poklicni program monter elektronskih sklopov in pomožni administrator, srednji poklicni program elektrikar elektronik, administrator in računalnikar, strokovno in poklicno tehniški program ekonomski tehnik in posebni program post-rehabilitacijski praktikum. V sodelovanju s ŠCRM Kamnik dijaki lahko obiskujejo tudi prilagojeno izvajanje gimnazije z dodatno strokovno pomočjo. V zavodu izvajajo tudi izobraževanje odraslih, so partner projekta Centra za vseživljenjsko učenje urbane ljubljanske regije, imajo Točko VŽU in svetovalno središče za področje gibalno oviranih oseb. Obe šoli - osnovna in srednja - izvajata tudi razširjen program, ki zajema interesne dejavnosti, tabore, šole v naravi, letovanja, športno rekreativne tabore, razne mednarodne projekte in izmenjave.
Razveseljivo je, da so v novih prostorih tudi zdravstvene ambulante in prostori službe zdravstvene nege, kuhinja in jedilnica, knjižnica in čitalnica z multime-dijsko učilnico, prehodne avle, internetna avla, spremljajoči prostori, urejene so zunanje površine s športnimi igrišči.
Pesem in igra mladih pospremila slovesno odprtje novih prostorov
Ob slovesnem odprtju prenovljenih in novozgrajenih prostorov s sodobno opremo so učenci
Zahtevno investicijo je od vsega začetka pozorno spremljal tudi župan Tone Smolnikar. V slavnostnem nagovoru se je spomnil teh dogodkov in med drugim poudaril: »To je ena največjih investicij v zadnjih desetih letih v Kamniku. Je pa tudi življenjska zgodba direktorice. Uspela je s svojo vztrajnostjo in tako ogromno dosegla ob svoji
življenjski prelomnici - odhodu v pokoj. V imenu vseh, ki smo z njo sodelovali, seji lepo zahvaljujemo za njeno zavzeto, požrtvovalno delo.«
Namestnica ministra za šolstvo in šport in državna sekretarka dr. Alenka Magdalena
Šverc je v slavnostnem nagovoru izrekla priznanje ZUIM-u: »Zgodba vašega zavoda je zgodba ljudi, ki so stopili skupaj, izpeljali naloge za izboljšanje prepotrebnih pogojev otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Vesela sem sodelovanja vseh, ki smo sprejemali ta izziv in se nismo ustrašili uresničitve...»
Prof. dr. Fedor Pečak, ortoped, dolgoletni strokovni sodelavec za zdravstvo v ZUIM, je v zahvalnem nagovoru obujal spomine vse od leta 1963, še posebej je ponosen, da je zavod omogočal razvoj stroke in program dela z mladostniki z motnjami v razvoju. »Zavod je sodeloval z mnogimi službami. Razvila seje pomembna stroka - med drugim hipotera-pija, nadomestna komunikacija. Zahvaljujem se za vse, kar ste mi dali, veliko sem se naučil v tem zavodu,« je le nekaj misli dr. Pečaka.
S Simboličnim prerezom traku so dokončan gradbeni projekt predali namenu državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport dr. Alenka Magdalena Šverc, predstavnik Ministrstva za zdravje Smiljan Mekicar, direktorica ZUIM Zdravka Slavec in župan Tone Smolnikar. Zbrana množica si je z zanimanjem ogledovala nove, prenovljene in sodobne prostore ZUIM-a, ki bo v kratkem dobil tudi novo ime CIRIUS Kamnik - Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
V srce nam je segla igra in pesem otrok iz EKO komedije, ki sojo otroci skupaj z delavci zavoda sami pripravili in uprizorili v preteklem šolskem letu na Dnevu vzgoje, posvečenem ekološkim projektom. Ob pomoči vzgojiteljice Mojce Molk so v igrici nastopili: Armin Čatič, Klemen Presekar, Janja Podlesnik in Urška Šauperl. V traktorju pa je Igor Sivonjič.
V kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci in dijaki zavoda, sta sodelovali tudi dijakinji Maruša Rejc iri Sara Makoter s pesmijo Sončen dan.
in mladostniki zavoda pripravili prisrčen program, ki sta ga povezovala zaposlena v zavodu Marjan Burja in Ksenija Jesenik Lužovec. Navdušil je zavodski orkester, igralska skupina, citrarka Špela Golob in Žiga Svet na sintesizerju, dijakinji Sara Makoter in Maruša Rejc s pesmijo Sončen dan. Najdaljšega aplavza pa je bil deležen mladostnik zavoda Toni Strnad za predano prepevanje.
Obsežno investicijo je podrobno predstavila direktorica ZUIM Kamnik Zdravka Slavec, ki po enajstih letih požrtvovalnega dela pri vodenju zavoda odhaja v zasluženi pokoj. Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali pri izvedbi tega projekta, še posebej investitorjema Ministrstvu za šolstvo in šport, ki je pokrilo 76% stroškov, in Ministrstvu za zdravje za 24% pokritje. Vrednost vseh del in opreme je 10 milijonov evrov. Gradnjo je izvajalo podjetje SGP Graditelj Kamnik.
Se želite naučiti kaj novega? Potrebujete dober nasvet glede izobraževanja?
Spoznati nove tehnologije, pridobiti nove informacije ter dostopati do njih?
Brezplačno UČENJE in SVETOVANJE v CIRIUS Kamnik, Novi trg 43a, Kamnik
(novo ime Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik)
✓ Učenje na Točki vseživljenjskega učenja z mentorjem ✓ Svetovanje odraslim: vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu od 14. - 18. ure
✓ Svetovanje osebam s posebnimi potrebami
Dodatne informacije:
Tajništvo CIRIUS Kamnik, tel.: 01/8317- 444; e-mail: zuim guest.arnes.si;
Spletna stran projekta CVŽU urbane ljubljanske regije: www.centerznanja.si
Mojca Sikošek, univ.dipl. ped. in fil., organizatorica izobr. za gimnazijo in strokovna svetovalka tel: 01/583 92 89 ali 510 2270 Aktivnost je delno financirana iz sredstev EU in Ministrstva za šolstvo in šport.
10 20. november2008	OB PRAZNIKU RUDOLFA MAISTRA_______________________________________________________Kamniški ObČAN
Ob državnem prazniku - Dnevu Rudolfa Maistra
RUDOLF MAISTER IN MARIBOR NOVEMBRA 1918
General Rudolf Maister v uniformi nove države SHS.
Ko smo bili Slovenci še pod Avstrijo, ni bil naš odnos do vojaštva nikoli prisrčen. Vojaška služba je našega fanta in moža privedla v popolnoma tuj svet, kjer so mu bili poveljniki tuji po jeziku in srcu. Redki častniki so znali slovensko, redki so bili, ki so čutili slovensko, še manj pa je bilo tistih, ki so se upali v javnosti pokazati svoje slovenstvo. Med njimi je bil Rudolf Maister edini, ki ni skrival svojega porekla. Njega je usoda izbrala, da nam je ob prevratu rešil vsaj en mejnik, Maribor in nam začrtal severno mejo. Vendar bi slika Rudolfa Maistra postala pomanjkljiva in nepravilna, če bi videli v njem samo moža dejanja, ne pa tudi moža besede in duha, če bi ob njem kot vojaku in organizatorju pozabili na ljubitelja duhovnih vrednot na zbiratelja knjig in pesnika. Kot zbiratelja knjig je bilo zanj značilno, da ni bil bibliofil tiste vrste, ki mu je kjiga samo mrtev predmet zbira-
nja, temveč v zbiratelja, ki je izbral predvsem slovensko knjigo, ki mu je bila izraz naših kulturnih stremljenj in je v njej videl eno najvažnejših zgovornejših prič, kar smo kot narod ustvarili. S tega vidika je izpopolnjeval svojo zbirko in jo izpopolnil v teku desetletij v eno največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem.
Devetindvajsetega oktobra 1918 ie dunajska vlada zaprosila zmagovite zahodne zaveznice Francijo, Anglijo, Združene države in Italijo za premirje. Istega dne so v Ljubljani razglasili konec avstro-ogrskega cesarstva in praznovali prvo slovensko narodno osvoboditev. V Zagre-
bu so tega dne oklicali državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, v katero se združujejo »neodvisne države Srbija, Hrvaška s Slovenijo, Bosna in Hercegovina ter Dalmacija z Rijeko«, torej vse južnoslovanske dežele, ki so bile dotlej pod dunajsko cesarsko in ogrsko kraljevo krono.
Najvišja oblast v novi državi SHS je postal zagrebški Narodni svet, ki si je za predsednika izvolil slovenskega duhovnika doktorja Antona Korošca, dolgoletnega poslanca v dunajskem parlamentu. Ljubljanski Narodni svet, slovenski parlament, ustanovljen že sredi avgusta 1918, je imenoval 31. oktobra prvo slovensko narodno vlado.
Na drugem koncu Slovenije je nemški občinski svet v Mariboru 1. novembra 1918 sklenil priključiti mesto in širšo okolico novo nastali »Republiki Nemški Avstriji«, zadnjemu ostanku cesarstva, ki je svojih šest nenemš-kih sedmin moralo oddati novim
državam Poljski, Češkoslovaški, Romuniji, Madžarski in SHS, pa še Južno Tirolsko Italiji.
V nemški Avstriji so namreč šteli za slovensko le Kranjsko deželo z upravnim središčem v Ljubljani in s pokrajinami Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in Belo Krajino. Javno mnenje, izraženo v časnikih, je videlo avstrijsko južno mejo na Savi pri Litiji in na Trojanah. Dunajski državni svet je razglasil mesta Maribor, Celje in Ptuj za avstrijska. Zakon o volitvah v ustavodajno skupščino nove avstrijske republike, ki so ga objavili na Dunaju sredi novembra, je bil malo skromnejši le glede Celja, ki ga je priznal Sloveniji
z vso Savinjsko dolino in Zasavjem ter Posavjem, sicer pa je predvideval avstrijsko južno mejo na črti pod Pohorjem in preko Konjic, Šmarja in Rogaške Slatine do Sotle. Nova, iz južnoslovanskih delov avstrijskega cesarstva ustanovljena Država Slovencev,
Hrvatov in Srbov je sicer že zmogla z lastnimi močmi, se pravi, z generalom Maistrom in njegovimi prostovoljci, nekako obdržati severno mejo nad Mariborom, ne pa tudi pregnati Italijanov iz Logatca in Postojne ter slovenskih krajev tja do Trsta, Soče in Goriških Brd. Maister je spoznal, kdor bo imel v odločilnem trenutku Maribor trdno v oblasti, temu pripade tudi vse Podravje in Slovenske gorice; vse bo odvisno od vojaštva, s katerim bi lahko on računal in od odpora mariborskih Nemcev ter njihovih zaveznikov. Tisti odločilni trenutek ie nastopil dne 1. novembra 1918. ko je poveljnik mesta Maribora sklical vse višje častnike na posvetovanje, kako bi bilo treba ukreniti, ko se bodo vojaki razsulih front vračali in razlili po Mariboru in okolici. In začel je čitati svoje predloge. Maister je takoj videl, da slonijo vsi na prepričanju, kakor da o avstrijski pripadnosti Maribora ni nobenega dvoma. Tedaj mu je šinila misel: zdaj je usoda Maribora v mojih rokah! Iz lastnega nagiba in zvest si zgodovinske odgovornosti je z gromkim glasom prekinil predsedujočega polkovnika in izjavil, da prevzema v imenu vlade SHS vrhovno vojaško poveljstvo nad Mariborom in vso slovensko Štajersko, nato pa zagrozil z vojnim sodiščem vsakemu, kdor bi se drznil upirati.
Ta nepričakovani, odločni nastop je imel gopoln uspeh.
Častniki, brigadirji, podpolkovniki in polkovniki so se uklonili njemu, majorju.
Nadaljnji dogodki tega pomembnega dne so se odvijali s filmsko naglico. Svoje dejanje je sporočil mariborskemu Narodnemu svetu in od njega zahteval, da ga imenuje za generala, ker je predvideval, da mu je ta čin pri občevanju s tujimi častniki potreben. Tako je postal Maister naš prvi slovenski general. S svojim »štajerskim obmejnim poveljstvom« se je preselil v palačo okrajnega glavarstva, odkoder je prvikrat zavihrala naša trobojnica. V meljski vojašnici je ukazal trobiti alarm, pojasnil zbranim vojakom nastali položaj, pozval Slovence, naj vztrajajo pod orožjem, Nemcem pa dovolil, da smejo oditi domov. Na podoben način se je po njegovih navodilih izvršila tudi v drugih vojašnicah narodna ločitev, tako da je imel Maister Maribor že v rokah, ko se mu je še isti dan prijavil brigadir Ullmann kot odposlanec graške Militar-kommande, češ, da prihaja tukajšnjemu Volksratu na pomoč in da pride za njim cel madžarski polk. Ko pa je videl, da Maister ni več major, ampak general in da nasprotno obvlada položaj, je
s prvim vlakom odpotoval. Tudi o madžarskem polku ni bilo več sledu. Taka je bila bilanca tega edinega in za poznejše dogodke odločilnega dne.
Njegov pomen je bil tolikšen, da gd pravično ocenimo le tedaj, če se zamislimo v njegove posledice. Ko bi se bil Maister na seji samo za svojo osebo izjavil za SHS in morda zahteval ločitev vojaštva po narodnosti, bi to umevno storili tudi Nemci ter mu stopili nasproti enakopravno, samo v večjem števlu. Ostali bi v Mariboru, ki bi imel dvojno vojaštvo, slovensko in nemško, kar bi ne moglo ostati brez medsebojnih sovražnosti. Tako pa je Maister čisto sam izvršil prevrat. Storil je to iniciativno, ker mu ni dal nihče niti povelja niti pobude, obenem revolucionarno, ko je proti vsej disciplini prevzel poveljstvo nad višjimi ter iztrgal lep kos zemlje iz dotedanjega nemškega (graškega) območja in ga okupiral za Jugoslavijo. Njegovo dejanje je bilo skrajno tvegano: v Mariboru je bilo nemškega vojaštva več kot slovenskega, na nemški strani je stal precejšen del Maribora.
Maister je vedel, da je zmaga možna samo v primeru, če je moralni faktor pri Slovencih tako visok, da odtehta številčno nemško premoč.
In v to je Maister veroval; saj je znal svoje borce tako navdušiti, da se je lahko zanašal nanje.
Izvedel je dejanje mojstrsko — brez kaplje krvi. To pa zato, ker je bil vse do podrobnosti prej premislil in pripravil in ker je njegov nastop že v kali zatrl vsako misel na upor in nazadnje, ker si je izbral pravi psihološki trenutek: samo nekaj ur pozneje in vse bi bilo izgubljeno.
Glas o tako srečno izvršenem prevratu v Mariboru je sprožil po vsej domovini prekipevajoče veselje; Maistru pa je pridobil neomejeno avtoriteto. Postal je v tistih neurejenih prilikah prvi mož severne Slovenije, imel je vse vajeti v rokah, njegova beseda je odločala ne le v vojaških, marveč tudi v upravnih vprašanjih. Veliko bolj ga je skrbelo pičlo število slovenskih vojakov, ki so komaj zadoščali za naporno stražno službo, tako da jih je imel v mestu za vse primere na razpolago neverjetno majhno število v primerjavi s še ostalimi Nemci. Ko pa je število slovenskih vojakov nadalje kopnelo, je dne 9. novembra izdal na lastno odgovornost mobilizacijsko povelje za svoje območje. To je
bilo krika in nevolje v notranjosti dežele pri tistih mirodajnih, ki so bili prepričani, da nam bo itak Wilson in neka mednarodna pravica vse dala in da bo Jugoslavija lahko živela brez vojaštva. Zato je Maister za svoje »krvave ukaze« dobil ukor. Mobilizacija pa mu je vendarle dala v nekaj dneh dovolj vojakov, da je dobil potrebno protiutež k naraščajoči nemški Schutzvvehr (»zeleni gardi«), ki jo je bil 3- novembra v sili razmer moral Nemcem dovoliti, postajala pa je vedno
bolj objestna in skovala celo naklep napraviti s pomočjo graških akademikov in pri Lipnici čakajočih nemških čet — puč. Toda zopet je general Maister svoje nasprotnike prehitel. Po vzorno pripravljenem in točno izvedenem načrtu so Maistrovi borci v noči na 23. november brez žrtev izvršili razorožitev in dokončno ukinitev teh nemških čet v Mariboru.
DRUŠTVO GENERAL MAISTER KAMNIK A. SARNAVSKV
Državljani, Jugoslovani!
it	Tmtl tW> poMpv te It- fwi
mitttno.
m hvljnije
V smistti tati&isa povetfaMkit n	obran« v	uta/ujm turaj tafao:
9*4sfnUs
'' ’<tr:
tefrRlvcA 1&T9 do 1900	sv	UMIftlopntln t i. ob 8, uH tioftokffiQ w
t V Cei|u, ^ j 'o ^il****!!* |1	Riavarsk-v Co^jt, rk<-
2 V Mariboru« x	vnfa&nki oni, M so iz fiknjmh gbvmstvv
Maribor* Katlooua* Llutomer. Vhi$ ver k mest Maribor to Ptu|„
knn« I7|pff!3 tlPi M so sto«« mfantcriv, artileriji, Itavateflji ali pri til Utt i&jvUiiZ Vul| kakem	kafcrirko#imenov-tnem mveijMvH
@šš br&iiS, ne gfcdv na H aH so -ImU tti>	sedanjem potoni« domov sposobni m mntto, za
At*
Waie«$e sSk ?.a ddv brez tmižja.
Enak v potem vsi

se rooiAjo zskisiti tudi tov atoli, k«	*a€asuo «tpmrt$rira«i to sedal m dopusta*
........ ki so hih do sedal <*d avstrijskega vojnega ali Amntoranskega ministrstva ati tni kakega drugega povejva oproščeni Ti oproščene! bodo po ptvgknto oprostilnih listin zopet fnlpusvimi.
imitž od tfllatotj« tov	w ^
*’”*! " ......................................................................
2 kl go hiti ves Čas sedanje vojne za vsako vojaško stotbo we*ptt****w.
3" <5nt ki slutijo te danes v jiiRGStovAnsM armadi.
h On^ki^adt zdravniško dokazane totovnl ati po»wldjew«ti ne morejo k zgtoSenju. v« ohlasii m nodK-tia. ki so neobhodno jmtrcbna za vzdrževanje javnega reda, prel
K ,.,'^niu mnr.i v^ik* phiicsl! «1 <iMtnc te*>vtjew i*wnk.\ m kMri K« tmejtro, da je «SU^c«sdX.W#».' Ta« U	ptom* vse ton na vojaštvo » »anataj-* *»•
m daa S K to podCa-Mto in 4 K » r<»M«cSifa in vejila,
fenne	«U m dni tol to k* «*> '•> *WT>'	,
t u« u;i -kito ,= -kM H *trni K <*tei IX U . Celju * v Mariboru, 1 ! sauiii „ t*®« dum-n«. priiiuli tl K* l HhN. -totoiti W W	pauv* I
kal iflbukc tatoitac	Uuwin.
Marih.ir, dne'J kstapada l*«a
General Maister
U <M*M Ul
tSBi.*
Mobilizacijsko povelje 9. listopada 1918.
O spominski maši v Kamniški Bistrici
Tudi letos se je k maši za padle v 2. svetovni vojni ter pobite v medvojnih in povojnih pobojih na področju naše dekanije zbralo precej vernikov. Somaševanje petih duhovnikov je 31. oktobra v kapelici v Kamniški Bistrici vodil univerzitetni profesor teologije dr. Janez Juhant.
V tistih težkih medvojnih in povojnih časih, ko so po vsem svetu nasilno umirali milijoni, tudi našim krajem ni bilo prizanešeno, je v svoji mašni pridigi poudaril dr, Juhant in nadaljeval: »Na naši ljubi slovenski zemlji so do sedaj našteli 450 grobišč povojnih pobojev in marsikomu se utrne vprašanje, kdaj bodo te krivice poravnane? Veliko se govori o spravi, vendar ta ni mogoča, dokler vsi ne priznamo resničnosti. Tudi v naši srenji še čakamo, da bi kdo spregovoril besedo opravičila. Kljub temu, da mnogi te resničnosti še nočejo, vsaj javno ne priznati, ta resničnost vse bolj prihaja na dan«.
Po sveti maši je nekaj besed v spomin žrtev spregovorila profesorica Tina Romšakova. Obudila je spomin na usodna medvojna leta, ki jih je kot otrok preživljala v Tuhinjski dolini. Zaključila je z vero v skorajšnje preseganje ideološke izključenosti in zaznamovanosti iz tistih časov preteklosti.
Po maši se je kar nekaj vernikov zbralo tudi k molitvi ob železnem križu na množičnem grobišču na Kopiščih. Plameni prižganih sveč so se dvigali proti nebu še tudi na Dan vseh svetih in na Vernih duš dan. Enako je bilo tudi ob ostalih množičnih grobiščih v Tuhinjski dolini, Kamniku, v podgorskih in komendskih gmajnah.
MILAN VVINDSCHNURER
Marjanu Križniku v spomin
Ob smrti bližnjih ljudi je težko zapisati besede slovesa. Ob sprejeti vesti obnemimo, ohromimo, občutimo tesnobo in bolečino. Begamo, ponovno preverjamo resničnost sporočila, kruta realnost nas postavi na tla, prinaša pa nam novo izkušnjo in spoznanje.
Marjana sem poznal predvsem kot pripadnika teritorialne obrambe in podpredsednika Zveze slovenskih častnikov Kamnik, Komenda. Vrsto let je bil na mnogih dolžnostih, od vojaka do poveljnika bataljona, ki je imel v svoji sestavi 350 vojakov. Za vodenje take enote je potrebno imeti veliko splošnega in vojaškega znanja ter mnoge osebne in vodstvene lastnosti in sposobnosti. Vse to je Marjan imel. Ne pomnim, da bi kadarkoli manjkal na usposabljanjih, ki so zahtevala tudi mnoga dodatna izobraževanja. Vselej, ko smo ga klicali na Občinski štab za TO se je javil, nikoli ni iskal izgovorov. Seveda je vse naloge opravljal brezplačno.
Marjan je bil ambiciozen človek, ne zgolj na obrambnem področju. Z veliko volje, energije in delavnostije opravljal ?nnoge dolžnosti. Poznal sem ga kot zadržanega, hladnokrvnega in premišljenega. Odločitve ni sprejemal hitro, kar je kazalo na njegovo dolgoročnost in sposobnost vsestranske presoje.
Mogoče bi bilo reči, daje bil previden in počasen ter hkrati tudi vztrajen in odločen.
Spominjam se njegove vloge v času osamosvajanja Slovenije. Z enoto je moral na Igu zagotavljati zavarovanje Učnega centra. Le malo stran, na Vrhniki, je imela JLA oklepno brigado, kije predstavljala zastrašujočo silo. Kljub slabi oborožitvi se nevarnosti ni ustrašil, njegova enota je naloge opravila odlično. Med spopadi v Sloveniji mu je bilo zaupano okoli dvesto vojakov, ki jih je obravnaval predvsem kot ljudi, pa čeprav je zaradi tega prišel tudi v nasprotje z nadrejenimi. Za pravično stvar in svoje mnenje se je vedno izpostavil. Pri tem je bil odkrit in kulturen. V odnosih z ljudmi je bil spoštljiv in zaupljiv. Nikoli mu ni bilo tudi škoda časa, ki ga je porabil za mnoge sestanke in druženja. Na znance in prijatelje ni pozabljal, spominjam se, daje bil prvi, ki mi je iskreno čestital ob osebnem prazniku. Bil je širokega srca in darežljiv, kar je imel, mu ni bilo težko dati ali pravično deliti z drugimi. Resnično je imel mnoge pozitivne lastnosti človeka.
O Marjanu je veliko povedal tudi prvi kamniški predsednik veteranov vojne za Slovenijo Janko Blagšič: »Zbrali smo se v poslednjem slovesu in spoštljivem spominu na vašega in našega Marjana. Iščite ga v svojih srcih in spominih na lepih in prijaznih srečanjih, ki naj prevladajo. Vsi, ki smo te poznali, smo čutili toplino in mehkobo tvoje osebne narave, ki ni povsem ustrezala vojaški logiki. Z iskrenimi besedami v slovo in skromnim, vendar častnim veteranskim protokolom, ti izkazujemo spoštovanje našega članstva. Dragi Matjan, počivaj mirno, pod svobodnim soncem, v Špitaliču, tu na domači slovenski zemlji, ki si jo imel neizmerno rad.«
Jože Arko
Marjan Križnik, govornik Šlandrov! brigadi na Šipku leta!999.
Novembrski dogodki so se odvijali v Meljski vojašnici v Mariboru.
France Balantič
(1921-1943)
DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC
Sredi novembra bo minilo 65 let od tragične smrti pesnika Franceta Balantiča, ki je bil rojen v Novem trgu v Kamniku. V začetku leta je župan Anton Tone Smolnikar imenoval komisijo za obeiežitev te obletnice. Njeni člani so prof. France Pibernik, najpomembnejši slovenski raziskovalec Balantičevega dela in življenja, akademik dr. Marjan Kordaš, ekonomist Janez Stele, Tone Ftičar, vodja območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, dr. Andreja Eržen, direktorica Turističnoinformacijskega centra v Kamniku, prof. Breda Podbrežnik, ravnateljica Matične knjižnice v Kamniku, in prof. Marjeta Humar, predsednica. Občino zastopata Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti in Liljana Juhart Mastikosa, višja svetovalka za kulturo in delo z mladimi.
V	počastitev obletnice so izšle tri knjige, ki jih je pripravil prof. France Pibernik: France Balantič (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, knj. 9), Zbrano delo Franceta Balantiča (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev); Izbrane pesmi (miniaturna izdaja). Izdajo knjig so finančno podprli: Občina Kamnik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ministrstvo za kulturo in podjetje Calcit.
Knjige bodo predstavljene v četrtek, 27. novembra, ob 18. uri v Matični knjižnici Kamnik. Slovesne predstavitve, ki ji bo sledilo odprtje razstave o Francetu Balantiču, se bo udeležil tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk.
V	petek, 21. novembra, bo v dvorani frančiškanskega samostana ob
19. uri predstavljen Pogačnikov film o Francetu Balantiču. Projekciji bo Sledil pogovor o pesniku s prof. Francetom Pibernikom, ki ga bo vodila Marjeta Humar.
Osrednja spominska slovesnost z naslovom Besed mi svetlih daj bo v petek, 28. novembra, ob 19. uri v Domu kulture. Slavnostni govornik bo akademik dr. Janko Kos, častni gostje pa predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik dr. Jože Trontelj, župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev akademik dr. France Bernik in literarni zgodovinar prof. France Pibernik.
Ob 21.30 istega dne pa bo pred Balantičevim spomenikom v Novem trgu krajša slovesnost, ki jo bodo pripravili člani Balantičevega društva.
V	proslavljanje pesnika se bo vključila tudi slovenska televizija, ki bo v teh dneh predvajala Pogačnikov film o Balantiču. Pesniku pa bo posvečena tudi oddaja Pisave.
France Pibernik je o Balantiču zapisal: Med vsemi vrhunskimi slovenskimi liriki je pesnik France Balantič doživel v vsakem pogledu najbolj nenavadno, skrajno tragično življenjsko in literarno usodo. /../ Ni ga ugonobila revščina in ne bolezen kot njegove predhodnike, pač pa je postal žrtev brezobzirnih dogajanj vojnega časa, ki zlasti ni prizanesel celotnim njegovim generacijam.
Marjeta Humar
KNJIŽNICA KOT TRETJI PROSTOR
Dan splošnih knjižnic praznujemo 20. novembra in sicer tako, da za ta dan pripravimo skupno akcijo. Letos smo razpisali vseslovenski literarni natečaj na temo Zgodbe iz knjižnice. Z njim smo hoteli opozoriti na knjižnico kot tretji prostor.
Prvi prostor je dom, drugi šola ali služba. Tretji prostor je tisti javni prostor, ki je po pomenu takoj za domom, šolo ali službo in kjer se ljudje srečujemo, vstopamo v odnose, družimo, debatiramo. Tu razvijamo prijateljstva in socialne interakcije. V tretjih prostorih razvijamo stike z lokalno skupnostjo. Tretji prostor je nevtralen. Posebno v urbanih okoljih so ljudje izgubili stik s skupnostjo. Človek pa
Letošnji dan knjižnic smo obogatili tudi s skupno akcijo. To je bil literarni razpis Zgodbe iz knjižnice. Na literarni razpis je prispelo preko 200 zgodb. Najboljše so objavljene v knjižici Zgodbe iz knjižnice, nekaj je bilo posebej pohvaljenih. Osrednja slovesnost je danes - v četrtek, 20. novembra, v domžalski knjižnici. Častna gostja je predsednikova soproga Barbara Miklič - Turk. Njena »zgodba iz knjižnice« je simpatična, saj sta se z možem spoznala prav v knjižnici.
V kamniški knjižnici lahko kadarkoli pridete v čitalnico in prelistate časopise. Imamo odmevne prireditve z lokalnimi temami, ki kdaj pa kdaj javnost
Na kulturnem dnevu Igrajmo se smo izdelali punčke iz cunj, s kakršnimi so se včasih igrale deklice na vasi.
Bistvo Balantičeve poezije je v globoki zavesti snovnega in duhovnega sveta, v spoznavanju svoje usodnosti in v doživetju tragike vojnega časa. Po svojem duhovnem razpoloženju in doživljanju ter po strnjenem izrazu večinoma strogi metrični obliki soneta je pesnik predvojnega časa; je bolj ali manj osamljena lirična osebnost, ki jo moremo videti v luči tistega slovenskega ekspresionizma, ki je bil po eni strani glasnik eksistenčne tesnobe in ogroženosti, po drugi pa resonanca nove duhovne poglobitve.
France Papež
Balantičeva pesem je prinesla v koral slovenske lirike nov in nezgrešljiv akord, nekakšen apokaliptični jambski val, v zgodovino slovenskega duha pa moment tragične samozavesti, ki je odzrcalil tragiko dni, v katerih je nastala.
Alojz Rebula
Bistvo Balantičeve in Hribovškove poezije se skriva na drugi ravni, ki je izrazito poetična in celo estetska. Ta poetičnost se skriva v globljih plasteh obeh pesnikov, v njunem polzavednem opesnjevanju tesnobe, ki raste iz občutja nemoči, nerešljive zapletenosti, iz nasprotij slovenskega duhovnega sveta, katastrofe, ki prihaja na ta svet in pred katero ni mogoče uiti, razen z močjo religiozne transcendence.
Janko Kos
ravno to potrebuje za socialno zadovoljstvo in duševno zdravje. Kroženje na relaciji dom - služba pomeni izoliranost. Tretji prostor so lahko bifeji, glavne ulice, pubi, pošte, nakupovalni centri, športne dvorane ali - knjižnica. Knjižnica pri ljudeh vzbuja zaupanje. S svojim gradivom, prosto dostopnostjo do gradiva in informacij, brezplačnimi prireditvami in informacijskim opismenjevanjem za določene ciljne skupine, z dejavnostmi, ki brezplačno podpirajo vseživljenjsko izobraževanje, ustvarjamo socialni kapital. Naša aduta sta brezplačnost in dostopnost. Res je, da člani v večini knjižnic plačujejo članarino, ampak to ni ovira, da bi jo uporabljali in da bi bila knjižnica zato lahko dostopna le nekaterim. Otroci in mladina do 18. leta starosti ter nezaposleni že zdaj ne plačujejo članarine.
tudi razburkajo. Za otroke pripravljamo pravljične ure, ki so privlačne zlasti za mlade družine, ki so se preselile v Kamnik. Bodočim mamicam preko patronažne službe v Zdravstvenem domu darujemo Bralne mozaike za bodoče starše in jim podarimo bon za brezplačen vpis. Za šolarje pripravljamo kulturne dneve, kjer spoznavamo lokalne teme in načine iskanje gradiva. Za letošnje šolsko leto smo pripravili dva programa: Otroške igre nekdaj in Mamut - naučili smo se celo to, kako je ledenodobni človek prišel do ognja in kako si je izdelal kameno orodje. Za upokojence pripravljamo brezplačne tečaje računalništva, ki so bili zelo obiskani in smo morali narediti čakalne liste. Potem so tukaj še središče za samostojno učenje, Vila Čira Čara, študijski krožek za odrasle, sodelovanje na Kamfestu,
POMEN ZGODNJEGA ODKRIVANJA IN ZDRAVLJENJA KOPE
KOPB - KRONIČNA OBSTRUKTIVNA PLJUČNA BOLEZEN NAS OGROŽA
Poglavitni vzrok za nastanek KOPB je kajenje, ki je kar v 90% krivec za nastanek te bolezni. Redkeje so vzrok neugodni mikroklimatski pogoji (prah, kemikalije). Za KOPB zboli 15-20% kadilcev. Običajno se začne po 40. letu starosti. Sprva bolezen poteka potiho, napreduje pa počasi in vztrajno. Čeprav so glavni prizadeti organ vedno pljuča, lahko KOPB prizadene tudi druge organe. V Sloveniji je po oceni med 50.000 do 100.000 bolnikov s KOPB. Približno 600 bolnikov na leto umre za posledicami KOPB. Umrljivost za KOPB strmo narašča in bo kmalu postala 4. najpomembnejši vzrok smrti.
Pomembno je njeno zgodnje odkrivanje, saj lahko s prenehanjem kajenja ter uvedbo ustreznih zdravil bolezen bistveno upočasnimo ali celo preprečimo. Žal še vedno ostane vsaj pri polovici bolnikov dolgo časa neodkrita. Bolniki namreč ne poznajo in tako ne prepoznajo znakov bolezni dovolj zgodaj, ne iščejo zdravniške pomoči in ne pomislijo na prenehanje kajenja. Tako odkrijemo bolnike pogosto šele v napredovalih fazah, ko je njihova telesna aktivnost že pomembno omejena, pljučna funkcija pa nepovratno okrnjena. V končni fazi lahko vodi v hudo invalidnost bolnika, ki potrebuje trajno zdravljenje s kisikom na domu, kar povzroči socialno izolacijo bolnika in tudi depresijo. Zato je zgodnje odkrivanje bolezni ključnega pomena tudi za ohranjanje kakovosti življenja. Le s prenehanjem kajenja in zdravljenjem lahko upočasnimo klinični potek bolezni, zmanjšamo število poslabšanj in izboljšamo kvaliteto življenja bolnikov.
Za zgodnje odkrivanje KOPB je zelo pomembno prepoznati simptome bolezni. Zgodnji simptomi bolezni so: kroničen kašelj, posebno jutranji z izkašljevanjem, piskanje v prsnem košu, težje dihanje, najprej le ob naporu, nato se občutek težjega dihanja stopnjuje, pojavlja se pri vedno manjšem naporu do pojava težke sape že v mirovanju. Simptomi KOPB se lahko prekrivajo z drugimi pljučnimi boleznimi, npr. s pljučnim rakom. Posebno je potrebno biti pozoren na novo nastale simptome, predvsem na spremenjen kašelj in pojav krvi v izmečku.
Simptome bolezni prepozna osebni zdravnik, v pomoč so vprašalniki za KOPB. Sum na bolezen potrdi specialist internist, pulmolog, ki bolnika pregleda in opravi spirometrijo. To je merjenje pljučne ftmkcije, ki pokaže obstrukcijo - zoženje dihalnih poti, ki se ne odziva na zdravila za širjenje dihalnih poti - bronhodilatatorje. Preiskava pljučne funkcije se uporablja za postavitev diagnoze, oceno napredovalosti bolezni, oceno hitrost napredovanja bolezni in s tem tudi prognozo.
Najpomembnejše za bolnika s KOPB je vsekakor prenehanje kajenja. In to tudi v primeru, če je pri kadilcu, ki se mu že pojavljajo začetni simptomi bolezni, pljučna funkcija še normalna. Pri odvajanju od kajenja je pomembno aktivno vključevanje osebnega zdravnika in medicinskega osebja. Pomembno je tudi, da se ljudje odločijo za prenehanje kajenja, ko že imajo nekatere od simptomov bolezni in še normalno pljučno funkcijo. V ta namen potekajo v zdravstvenih domovih delavnice za pomoč pri odvajanju od kajenja.
Ko je bolezen spoznana, se poleg opustitve kajenja prične zdravljenje z zdravili, ki izboljšajo simptome bolezni, to je izboljšajo kvaliteto življenja bolnikov, pljučno funkcijo in posledično preživetje bolnika. Pri zdravljenju KOPB se uporabljajo bronhodilatatorji (to so zdravila, ki širijo dihalne poti) in pri napredovali bolezni kombinacija le teh z inhalacijskimi kortikosteroidi.
Preprečimo nastanek in razvoj KOPB! Pomembno je, da čim-več ljudi pozna simptome bolezni, tako da lahko opozorijo svojce, prijatelje, sodelavce, ki kadijo, na možnost nastanka te bolezni. Opozorila naj bodo dobronamerna in ne smejo pri kadilcih vzbuditi občutka krivde. Tudi če še ne morejo prenehati s kajenjem, naj vseeno obiščejo svojega osebnega zdravnika, ki bolnika ob sumu na KOPB napoti na pregled k pulmologu.
Snežana Ulčar Kostič, dr. med., specialist interne medicine, pulmolog, alergolog Specialistična ambulanta za pljučne bolezni, alergije in ultrazvok srca Kamnik
skupaj z KD Priden možic skušamo oživljati Šutno s Knjižnimi čajankami...
Res smo prostor druženja, zorenja, učenja in spoznavanja.
BREDA PODBREŽNIK
Seznanimo se s pravico do dodatka za nego otroka
Na Centru za socialno delo Kamnik smo se odločili, da starše otrok seznanimo o pravici do dodatka za nego otroka tudi z objavo v lokalnem časopisu. Pri svojem delu namreč opažamo, da starši nemalokrat o tej pravici niso seznanjeni, strokovni delavci, ki delamo na tem področju, pa pogosto nismo seznanjeni s tem, da ima otrok zdravstvene težave. Pravico do dodatka za nego ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. I. št. 110/2006 UPB). 5. poglavje (celoten Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih lahko preberete na spletnih straneh Centra za socialno delo Kamnik - www.csd-kamnik.si ali na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve -www.mddsz.gov.si), katerega členi pravico do dodatka za nego bolj podrobno opisujejo, pa v celoti navajamo:
Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo:
80.	Člen (definicija in višina dodatka za nego otroka) Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Mesečna višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 97,15 EUR. Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju (otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje; je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja; razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je pod 20IQ, mentalna starost do 2 let) ali težko gibalno ovirane otroke (otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v komunikaciji, sporazumeva se s pomočpjo neverbalne komunikacije oziroma nadomestne komunikacije), ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 194,35 EUR.
81.	Člen (pravica do dodatka za nego otroka)
Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba,če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.
82.	Člen (dodatek za nego otroka ne pripada za otroka) Pravice do dodatka za nego otroka nima eden od staršev za otroka, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu. Ne glede na prejšnji odstavek se prizna pravica do dodatka za nego otroka, če se dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. Center mu v tem primeru lahko prizna pravico za dobo od 3 mesecev do 6 mesecev na leto. Za koliko časa se prizna pravica do dodatka za nego otroka, je odvisno od tega, kolikšno je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih.
Če povzamemo bistveno:
-	pravica se uveljavlja na obrazcu N-1; VLOGA ZA UVELJAVITEV PRAVICE DO DODATKA ZA NEGO (http://www.uradni-list.si/fi-Ies/RS_-2008-031 -01198-OB~P005-0000.PDF) in sicer pri centru, ki je pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče,
-	vlogi je potrebno priložiti zdravstveno dokumentacijo otroka, pri čemer pa zadnji izvid ne sme biti starejši od enega leta,
-	CSD zdravstveno dokumentacijo pošlje na pristojno zdravniško komisijo, ki na podlagi le - te in Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/ pageuploads/dokumenti_pdf/p_otroci_pos_potrebe_npb1-29_06.pdf) izda mnenje o tem, ali je otrok do dodatka za nego upravičen ali ne,
-	CSD na podlagi mnenja komisije izda odločbo.
Seveda si vsi želimo, da bi bili naši otroci zdravi, kadar vendarle ni tako pa je prav, da smo seznanjeni s pravicami, ki v takem primeru pripadajo našim otrokom. Starši, če ima vaš otrok zdravstvene težave in če obstajajo o njegovem zdravstvenem stanju izvidi zdravnika specialista, se oglasite na našem centru, kjer vam bomo posredovali ustrezne informacije.
JASNA ZUPANC diplomirana socialna delavka
rto
Neurejena pešpot in zapr gostišče na Starem gradu
Na neurejeno in na določenih mestih še vedno neprehodno pešpot na Stari grad sta opozorili tudi svetnici Milica Kocjančič in Ana-Marija Suhoveršnik. Občinsko upravo sprašujeta kdaj bo spet prehodna kot prej, kdo jo ureja in kdo jo je dolžan urediti?
Prav tako ju zanima, kako je z najemnikom gostišča na Starem gradu, saj ne skrbi ne za okolico ne za goste. »Katastrofa za Kamnik. Izletniki - tujci se zgražajo. Zadnji čas, da se dobi najemnika, ki bi bil pripravljen skrbeti za gostišče in goste. Ali pa se je treba odločiti in razmišljat o prodaji?!« pravita svetnici.
Ivanka Ogrinec z Občine Kamnik pojasnjuje, da je sanacija vetroloma na področju pešpoti na Stari grad predpisana z generalno odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, OE Ljubljana, št. 322-04-03.09-C501/08. Z navedeno odločbo je določen tudi rok za izvedbo sanacije, v skladu s katerim naj bi bila pešpot sanirana do 15.3.2009.
Glede obnašanja najemnika gostišča na Starem gradu Ogrinčeva pojasnjuje, da je Občina Kamnik že vložila tožbo na izpraznitev poslovnih prostorov. Prvostopenjsko sodišče je tožbi ugodilo in s sodbo z dne 23.9.2008 odločilo, da je najemnik dolžan izprazniti poslovni objekt Stari grad. Najemnik se je na prvostopenjsko sodbo pritožil, zato zadeva še ni zaključena. O nadaljnji usodi gostišča bo občina lahko odločala po pravnomočnem zaključku postopka.
V julijskem neurju poškodovana streha na gostišču na Starem gradu pa se že obnavlja, za kar bo sredstva zagotovila Občina.
Pestro novembrsko dogajanje v MC Kotlovnica
Jesen v MC Kotlovnica ni prav nič siva, zaspana in dolgočasna, saj se pri nas vedno dogaja kaj zanimivega. Dejavni sta video in foto celica Kotlovnice: na video delavnici so se udeleženci spoznavali z osnovami snemanja, vrstami kadrov in posnetkov, pisanjem scenarija in režijo ter razpravljali o novem video studiu (in si ga seveda tudi ogledali). V sredo, 19. novembra, je potekala otvoritev razstave člana Foto kluba Kamnik Simona Podgorška, ki nam v seriji črno-belih fotografij predstavlja ljudstvo na robu Evrope - Turke. Razstava bo v Kotlovnici na ogled do sredine decembra.
Šolska impro liga
Letos je v Kotlovnici aktivno začela delovati Šolska impro liga (ŠILA). ŠILA je improvizacijsko gledališče, namenjeno srednješolcem, ki se med seboj pomerijo na tekmah v reševanju odrskih y Kotlovnici smo gostili tudi dobro obis-nalog gledališke improviza- kan koncert madžarske psihadelične-folk-cije. To so kratke, tri do šti- groove-elektro skupine Trottel Stereodre-riminutne igrice, t.i. impro am Experience s predskupino Camaval. discipline. Naša ekipa, ki se
je poimenovala Družinska terapija, je 7. novembra nastopila na tekmi v KUD-u Franceta Prešerna. Za sedmerico, ki je zastopala barve Kotlovnice, je bila to prva tekma v tem krogu, čakajo pa jih še tri. Na prvi tekmi so bili nekoliko bolj izkušeni nasprotniki za las boljši od Družinske terapije, ki pa se že pridno pripravlja na naslednjo tekmo, ki bo 28. novembra, prav tako v ljubljanskem KUD-u Franceta Prešerna.
Seveda tudi na glasbo nismo pozabili: za nami sta dobro obiskana koncerta madžarske psihadelične-folk-groove-elektro skupine Trottel Stereodream Experience in ljubljanske stoner rock zasedbe Carnaval, ter metalcev Dekadent, Bleeding Fist in Nazgul. Dekadent so v Kotlovnici predstavili tudi svoj kratkometražni film, katerega osnova je v letošnjem letu izdani album The Deliverance of the Fali. Sedaj so ponovno na vrsti ljubitelji elektronike: že danes, 21. novembra, se pri nas na elektro-minimal večeru predstavljajo mladi DJ-ji, prihodnji petek pa bo bolj namenjen ljubiteljem techna.
Kotlovnica počasi dobiva novo podobo: največji prostor mladinskega centra. Kurilnico, kjer je nekoč stala ogromna peč, ki je grela ves Dom Kulture Kamnik, smo razširili. V okviru prostovoljne delovne akcije smo porušili steno, prostor, kjer je bila nekoč Galerija Kurilnica (te ne bomo »ukinili«, ampak bo kmalu dobila novo lokacijo), pa prebarvali, saj želimo oder pomakniti nazaj in s tem pridobiti še več prostora za obiskovalce.
Več o pestrem dogajanju v Kotlovnici pa, kot običajno, na naši spletni strani www.kotlovnica.si. Se vidimo v Kotlovnici, kjer se žge!
TJAŠA PETROČNIK MC KOTLOVNICA
Iz OŠ Toma Brejca
Pred jesenskimi počitnicami se je zgodilo...
Jesenske počitnice so že za nami. Na osnovni šoli Toma Brejca pa se je v dneh pred njimi dogajalo marsikaj.
Naj najprej omenim SPREJEM PRVOŠOLCEV. Naši najmlajši so bili slovesno sprejeti med učence naše šole. Prireditev je postala že tradicionalna, a nam kljub temu pred njo vsako leto srce močno bije. Učenci višjih razredov so se na prireditev intenzivno pripravljali več tednov. Oblikovali so scenarij, vadili točke, pripravili vprašanja za najmlajše, jih fotografirali in za konec pripravili še presenečenje. Da bi šlo res vse kot po maslu, jim je pomagala učiteljica Katarina Zore. Pevski zbor, v katerem prvič prepevajo samo učenci prvega in drugega razreda, je pripravil dve točki. V svoj nastop so vložili ogromno truda. Na klavirju jih je spremljala in vodila učiteljica Mateja Kališnik.
Prvošolci so bili vznemirjeni, saj so bili zvezde večera. Telovadnica je bila polna staršev, sestric, bratcev, babic, dedkov, učencev in učiteljev. Na oder so jih ob spremljavi dveh harmonikarjev pripeljali učenci devetega razreda. Nagovorila jih je ravnateljica Mojca Rode Škrjanc, jim zaželela dobro počutje na šoli in veselje ob sprejemanju novih znanj. Pozorno so sledili prvim točkam nastopa. Potem pa so pokazali, kaj so se do sedaj naučili tudi oni. Zapeli so razredni himni in še dve veseli pesmici. Zasluženo so poželi velik aplavz. Brez težav so odgovorili na vprašanja, ki so jih zastavili starejši učenci in uspešno opravili vse naloge. Bravo! Potem so si lahko odpo-
čili. Nasmejali so se kratkim igricam in uživali ob glasbenih točkah. Tudi presenečenje je uspelo. Ob zadnji točki so se na odru nenadoma pojavili baloni. Priplesali so izza zavese in razveselili naše prvošolce.
Po prireditvi smo odšli v naši učilnici, kjer smo se odžejali s sokom in posladkali s sadjem, piškoti in bonbončki. Vsak učenec je dobil še priznanje in priponko. S smehom in klepetom smo zaključili prijeten večer.
Naslednji dan ni bil namenjen počitku. Učenci prve triade smo imeli TEHNIŠKI DAN. Mesec oktober je namenjen požarni varnosti, zato smo se odločili, da bo to tudi vsebina našega tehniškega dne. O požarni varnosti in nevarnosti smo se pogovarjali, poslušali zgodbice, pripovedovali lastne izkušnje, opozarjali in ponovili pomembno telefonsko številko 112. Iz odpadne embalaže smo izdelali gasilske avtomobile, garaže, pripomočke. Marko, ki hodi v drugi razred, se nam je predstavil v obleki gasilca. Sošolec mu je posodil gasilni aparat, ki ga je sam izdelal iz odpadnega materiala. Na koncu nas je čakala najtežja naloga. Oglasil se je alarm in mimo šole so pridrveli gasilci z vključeno sireno. Vsi smo morali mirno in hitro zapustiti šolo. Zbrali smo se na šolskem igrišču. Ugotovili smo, da je vaja uspela. Ogledali smo si še gasilski avto, potem smo se vrnili v svoje učilnice.
Res smo si zaslužili počitnice, kajne? Škoda, da so že za nami.
MOJCA ŽELEZNIK
Prvošolčki so bili slovesno sprejeti med učence šole.
Mali Miklavž
Na miklavžev večer so se hipoma odprla vrata - in vstopil je en zelo, zelo majhen Miklavž!
Odet je bil v moj zimski plašč. Seveda mu je bil prevelik, vlekel ga je po tleh za seboj. Preko čela in ušes mu je zdrknil moj edini klobuk. V eni roki je držal vrečo iz jute, v drugi brezovo metlo.
Do mene je pridrsal v mojih zimskih škornjih, se ustavil in dejal z globokim glasom: »Si ti Srečkov in Klemenov oče?«
Pokimal sem.
»Tako,« je zabrundal mali Miklavž, izbrskal iz vreče star zvezek in rekel: »Žal, žal, vidim tu polno grehov! Na primer, tvojim otrokom daješ premalo sladkarij. Poleg tega jih prekmalu pošiljaš spat, tudi televizijo smejo gledati le poredkoma. In še nekaj posebno hudega: Premalo se igraš z njimi!«
Nato je mali Miklavž razprl svojo vrečo in dejal: »Za kazen te bom sedaj strpal v to vrečo!« Poslušno sem stopil v vrečo, a ta mi je segala le do kolen. Mali Miklavž je ostal brez besed.»No, dobro,« je nato zamomljal, »tokrat si imel še srečo, a šibi se ne boš izmaknil!« »Ne«, sem zmajal z glavo, »ne verjamem, da si ti pravi Miklavž!«»Ka-
ko ne?« je vprašal začudeno. »Ker pravi Miklavž ne kaznuje, že kaj pograja, a predvsem rad pohvali in kaj lepega prinese s seboj!«, sem odgovoril. »Pravi Miklavž je bil namreč zelo dober človek. In ker je imel posebno rad otroke in jih obdaroval, praznujemo vsako leto v njegov spomin Miklavžev dan, njegov god,« sem rekel. »Ampak Miklavž ima vendar palico!« je zaklical mali Miklavž.
»Ne«, sem rekel, »pravi Miklavž je bil škof in je imel zato s seboj vedno škofovsko palico. Navadno palico so si izmislili očetje in matere le zato, ker verjamejo, da bodo otroci pridni le, če jih prestrašimo!«
»In pravi Miklavž obdari tudi tiste otroke, ki niso bili vedno tako zelo pridni ?«je vprašal mali Miklavž.
»Seveda«, sem odgovoril, »končno tudi odrasli niso vedno samo pridni«.
»In to drži, da dobijo darila tudi ne vedno najbolj pridni otroci ?« je hotel imeti potrjeno mali Miklavž.
»Da, dobijo morda nekaj manj daril, a vendarle« sem potrdil. »Končno je sveti Miklavž, ki zdaj živi v nebesih, dobrosrčen mož,
Državno prvenstvo in memorialna tekma mladih skakalcev v Mengšu
V soboto, 18. oktobra, je na smučarski skakalnici v Mengšu potekalo državno prvenstvo v kategoriji dečki do 10 let ter Slovenski pokal, pokal Cockta za deklice do 11 let. Istočasno je bila to tudi memorialna tekma v spomin trem mladim skakalcem; Blažu, Samotu in Mateju ter mami Jani, ki so pred desetimi leti, 31. januarja, izgubili svoje življenje v tragični prometni nesreči pri Naklem. Občina Kamnik s finančnimi sredstvi pomaga klubu in s tem spodbuja naše mlade talente.
Organizator državnega tekmovanja za dečke in pokala Cockta za deklice je bil Smučarsko skakalni klub Mengeš, tekmovalci so se pomerili na dvajsetmetrski skakalnici. Tekmovanja se je udeležilo
Jr	S Jr
	Plpil
Medalje najboljšim skakalcem je podelil mengeški župan Franc Jerič.
42 tekmovalcev iz 28 slovenskih klubov, od tega trije tekmovalci iz mengeškega kluba, in 5 tekmovalk. Za ogrevanje so se tekmovalci zvrstili v poskusni seriji, sledili sta tekmovalni seriji. Med dečki se je najbolj odrezal Vid Vrhovnik iz smučarsko skakalnega kluba Velenje, drugi je bil Kristjan Lesnik (Skakalni klub Triglav) in tretji Timi Zajc (Skakalno društvo Vizore). Naši domači tekmovalci so zasedli sledeča mesta: Rok Ogrinc 12. mesto, Jan Pangerc 29. mesto in Gašper Flerin 38. mesto. Dekleta so smedalje razdelile takole: prvo mesto Eva Jamnik, skakalno smučarski klub Costella Ilirija, drugo mesto je zasedla njena klubska kolegica Anita Seretinek in tretje mesto Viktorija Šen iz Logatca.
Smučarsko skakalni klub Mengeš je tudi to prvenstvo gladko izpeljal ter se izkazal kot dober gostitelj. Klub je pričel z delovanjem leta 1996, svoje prve uspehe so zabeležili že v prvi sezoni svojega delovanja, februarja leta 1997 je Blaž osvojil prve stopničke, za njim pa v isti sezoni tudi Rok Benkovič, ki je leta 2005 osvojil naslov svetovnega prvaka. Po besedah predsednika kluba Matije Šarca šteje klub 100 članov in 28 mladih aktivnih skakalcev, od devet let naprej pa vse do članske selekcije. Trenutno je njihov najboljši tekmovalec Matjaž Pungertar iz Vrhpolj pri Kamniku, ki je član Slovenske mladinske reprezentance. Sicer pa prihajajo tekmovalci smučarsko skakalnega kluba Mengeš iz občin Domžale, Mengeš in Kamnika, iz vseh treh občin približno tretjina. Tekmovalci imajo treninge vsak dan, vključno s suhimi treningi, katere opravijo v telovadnici osnovne šole v Mengšu in v šport wellness hotelu Harmonija Mengeš. Pohvalijo se lahko z dvema skakalnicama; ena je 15-metrska in druga 25, zadoščajo pa za tekmovalce do 11 let, starejši trenirajo na ostalih skakalnicah po celi državi. Najmlajši član kluba je osemletni Gašper Flerin.
Mengeški smučarsko skakalni klub je izredno aktiven, njihovi člani so vložili veliko ur prostovoljnega dela v ureditev skakalnic, trenutno pa je v izgradnji že tretja, tokrat 35-metrska, ki bo zadoščala za tekmovalce do 13 let. Trud predsednika in članov kluba pa ni dovolj, zato si prizadevajo pritegniti k sodelovanju tudi sponzorje.
KATARINA KARLOVŠEK
ki zna odpuščati, posebno še tistim otrokom, ki svoje po-rednosti resnično obžalujejo in se trudijo biti v prihodnje dobri«.
»Torej, dobro,« je odleglo malemu Miklavžu, »res nisem pravi Miklavž, Klemen sem. Ampak ti me nisi spoznal, kajne, da ne ?«
»Ne, na to, da si ti Klemen ne bi nikoli pomislil,« sem odvrnil. »Dobro,« je rekel mali Miklavž Klemen, »sedaj bom poklical hitro še Srečka, nato pa naj kar pride pravi Mildavž!«
W.Wolf prevod in priredba
MILAN
WINDSCHNURER
Miklavževanja na Kamniškem 2008
v četrtek, 4. decembra, ob 18.30 v Mekinjah v Domu z igrico »Miklavžev večer«. Prijave do 3. decembra v župnišču Nevlje in v trgovini »Malina« v Mekinjah, Cesta dr. T. Zajca 19 A (tel. 831 7726).
Vabljeni tudi otroci iz Kamnika in od drugod - seveda še posebej iz župnij Nevlje, Mekinje in Gozd. Inf. na 839 17 16.
v petek, 5. decembra:
ob 16.30 na Šutni v župnijski cerkvi ob 17. uri v Stranjah, pred kapelo ob 18. uri v Šmarci v Kulturnem domu ob 18. uri v Zgornjem Tuhinju v cerkvi ob 18.30 v Šmartnem v Kulturnem domu ob 19. uri v cerkvi v Tunjicah
v soboto, 6. decembra:
13h-16b na Selih v Marijinem domu v okviru
Miklavževega oratorija
ob 17. uri v Špitaliču v tamkajšnji dvorani
ob 17. uri na Vranji Peči v cerkvi
ob 18. uri v Motniku v dvorani Kulturnega doma
O prijavah, podrobnostih bodo starši obveščeni še na krajevno običajen način, preko župnijskih oznanil oz. vabil in plakatov. Vse informacije tudi na 839 1716.
Podatke zbrali v Odboru za oživljanje starih običajev
OSREDNJE MIKLAVŽEVANJE V KAMNIKU
Osrednja Miklavževa prireditev za otroke in odrasle bo tudi letos na sam Miklavžev večer v petek, 5. decembra, ob 17.30 za kavarno Veronika in na pobočju Malega gradu v Kamniku. V Kulturnem društvu dr. Franceta Steleta pripravljajo Miklavževo igrico Franca Juvana »Hvala Bogu in ljudem«, sledil bo sprevod Miklavža po mestu.
Zaradi Miklavževe prireditve bo ves dan zaprto parkirišče ob Glavnem trgu.
Jesen in krompirjeve počitnice
Letošnje krompirjeve počitnice so bile po vremenu sodeč sicer bolj kisle, p otroci se zato niso imeli nič slabše. Dovolj priložnosti je bilo za prijetno preživljanje prostih dni, smeh, igro in športne aktivnosti. Kar lepo število jih je mini počitnice preživljajo v Termah Snovik, kjer so uživali predvsem v bazenu, mi pa smo jih srečali med sprehodom s konjem in ponijem po okolici Term, odeti v čudovite jesenske barve.
Učenci OŠ Toma Brejca Kamnik Matevž Vreš, Nace Ajtnik, Laura Ahlin, Luka Bergant, Teja Poljanšek in Ana Špoljarič so v okviru ustvarjalnih delavnic pod mentorstvom Francija Mestka in Lojzeta Brleča ustvarili strašila in jih skupaj z jesenskimi pridelki razstavljajo v hodniku hipermarketa Tuš na Perovem.	VERA MEJAČ
Košarkarji Calcita Mavrice še brez zmage v domači dvorani
Košarkarji Calcita Mavrice po šestih krogih v tej sezoni zasedajo 10. mesto na lestvici z eno samo zmago v tretjem krogu proti ekipi Union Olimpiji ml.. V četrtem krogu so doma izgubili proti ekipi Ježice z rezultatom 77:101. V petem krogu pa še na gostovanju v Dravogradu z istoimensko ekipo z rezultatom 107:83-
V	soboto, 8. novembra, so pričakovali prvo zmago doma. V goste je prišla zelo dobra ekipa Ilirije. Domači fantje so se pogumno spustili v boj in po prvi četrtini odšli na počitek z izenačenim rezultatom 23:23. Prav tako enakovredno so se kosali tudi v drugi četrtini in ob polčasu zaostajali le za dve točki. Tako se je drugi polčas pričel z rezultatom 47:49. V tretji četrtini so domači pokazali še boljšo igro ter z nekaj trojkami povedli z rezultatom 69:66. Nato pa, kot je v tej sezoni skoraj pravilo, v zadnji četrtini močno popustili in le-to izgubili z rezultatom 22:38. Najprej nikakor niso našli odgovora na hitre prodore pod koš igralcev Ilirije. Ko pa je domači trener Košak postavil consko obrambo, so gostje le-to kaznovali z nekaj zadetimi trojkami. Na koncu so domači spet prejeli več kot 100 točk in izgubili z rezultatom 91:104.
V	opravičilo za nekaj slabše igre v tej sezoni lahko izpostavimo pomanjkanje igralcev z ligaškimi izkušnjami. Po dveh tekmah nas je iz oseb-
nih razlogov zapustil še prvi kamniški center Hočevar, tako da ima trener na razpolago le šest igralcev z ligaškimi izkušnjami. Ostali pa so fantje, ki so šele prišli iz mladinskih vrst oziroma tam tudi še nastopajo.
Mladi uspešno zastopajo kamniške barve
Upanje na boljše kamniške košarkarske dni pa nam vlivajo mlajši rodovi. Najbolj velja pohvaliti kadetsko ekipo, ki v tej sezoni ni okusila grenkobe poraza. Bolj kot šest zaporednih zmag nas navdušujejo z odlično igro, saj so vse ekipe premagali z vsaj 20 ali več točkami razlike.
Prav nič za njimi ne zaostajajo pionirji, ki nastopajo v 1. SKL. Pionirji trenutno zasedajo tretje mesto. V zadnji tekmi pa so v
domači dvorani po dramatični končnici premagali ekipo Mario Primorac z rezultatom 64:63-
Na tretjem mestu so tudi mlajši pionirji, ki so že končali prvi del sezone. Na zadnji tekmi so namreč premagali ekipo iz Jesenic.
Boj za prvo domačo člansko zmago 29. novembra
Članska ekipa se bo v boj za prvo domačo zmago spustila šele v soboto, 29. novembra, ko pride v goste ekipa Lastovke iz Domžal. Se prej pa jih čakata dve gostovanji. Najprej pri vodilni ekipi iz Grosupelj, nato pa v Podbočju. Fantje pravijo, da še niso vrgli puške v koruzo, zato si zaslužijo, da jih pridete bodrit v čim večjem številu.
ROBERT PROSEN
Vaterpolo
Naslov kadetskih pokalnih prvakov v senci tragične izgube
izkazali z zelo borbeno igro, čeprav so tri leta mlajši od nasprotnikov. Ves čas smo nadzorovali tekmo, saj prednost ni padla pod sedem zadetkov.
Nato je prišel na vrsto finale in zopet kranjski Triglav kot nasprotnik. Na pomoč nam je prišel tudi oboleli Sebastijan Novak, kar nam je očitno dalo dodatne moči. Kljub temu smo začeli zelo nervozno. Najprej smo zapravili dva protinapada, nato kljub dvakratni prednosti z igralcem več (obakrat je izključitev priboril Leskovec) nismo zadeli. Ob tretji prednosti smo končno zadeli (Novak) in izenačili. V odmora med prvo in drago četrtino sem spodbudil Urbana Steleta in Benkoviča k bolj odločni igri, ostale pa k večji potrpežljivosti pri zaključevanju v napadu. To se je poznalo v igri. V napadu se je še več napadov končalo s podajo na centra, kar je nasprotnik moral ustavljati z izključitvami. Tako je Štirn (kranjski prvi igralec) naredil še tretjo izključitev nad Leskovcem, kar je pomenilo, da nima več pravice nastopati. Po tem dogodku smo igrali zelo suvereno, saj smo drugo četrtino dobili s 4:1, tretjo celo s 5:1 in povedli z neulovljivih 11:4. nato smo le še čakali na konec, kar pove tudi rezultat, saj je bilo na koncu le 12:8. Strelci v finalu: Stele U. in Pinterič po 4, Novak 2, Nikolič in Benkovič pa po enega. Tako smo dokazali še enkrat, da smo v tej kategoriji in s to generacijo najboljši.
To zmago in tudi vse prihodnje posvečamo našemu Bojanu, ki bo v naših mislih in srcih ostal v lepem spominu, saj smo z njegovim pozitivnim pogledom in nenehno
Zmagovalci pokalnega prvenstva do 16 let za sezono 2008/09 - trener Uroš Kralj, dobro voljo tudi mi bolj Tilen Leskovec,Urban in Martin Stele, BlažvBenkovič, Jaka Zorman, Sebastijan optimistično gledali v Novak, Robin Pantič, Gašper Žurbi, Primož Šinkovec, Matej Pinterič, Nik Nikolič, prihodnost.
Erik Drolc (na sliki ni Uroša Bilbana).	UROŠ
Vikend med 7. in 9. novembrom 2008 si bomo kamniški vaterpolisti zapomnili za vedno. Po eni strani v pozitivnem smislu, ker smo postali kadetski prvaki, vendar kaj, ko smo se še prej morali posloviti od našega člana Bojana Dojčinoviča. Žalostna novica nas je presekala sredi tedna...
Več kot očitno nas je spremljanje na njegovi zadnji poti v petek močno pretreslo, saj v soboto v skupinskem delu pokalnega tekmovanja nikakor nismo našli prave igre. Naš prvi tekmec je bila ekipa Triglava, naš največji konkurent, ki je vodil skozi večji del tekme. Če smo v obrambi še uspeli zaustavljati njihove napade, nam v napadu ni in ni šlo. Zamujene priložnosti z igralcem več (9/1), slabi streli in izgubljene žoge so se kar vrstile. V drugem delu se je z neverjetnimi obrambami izkazal vratar Gašper Žurbi, ki je zaustavil nešteto protinapadov nasprotnika. Na drugi strani je dve minuti pred koncem z nepričakovanim strelom in zadetkom presenetil povratnik v naših vrstah Primož Šinkovec, ki je poleg
Tilna Leskovca edini zadel dvakrat, s tem povečal prednost na 7:5, kar je bil tudi končni rezultat. Poleg že omenjenih so zadetke dosegli še Matej Pinterič, Blaž Benkovič in Urban Stele.
Na drugi sobotni tekmi je bil nasprotnik ekipa Kokre, ki je nastopala z mlajšimi igralci, zato tudi rezultat 35:2 ni presenetljiv.
V nedeljo nas je v polfinalnem dvoboju čakal drugo uvrščeni iz A skupine- Branik iz Maribora. Pred tekmo smo se dogovorili, da moramo vsi skupaj odigrati bolj motivirano in samozavestno, kar smo tudi storili. Že po šestih minutah prve četrtine smo povedli z 9:0! Pri tem so bili najbolj aktivni Leskovec, Pinterič in Nik Nikolič. Sredi druge četrtine je pri borbi za žogo udarec v oko dobil naš vratar Žurbi, zaradi česar je moral zapustiti igro. Rezervnega vratarja nismo imeli, zato je moral iti v gol kar igralec Erik Drolc. Do konca tekme so več priložnosti za igro dobili Martin Stele ( en zadetek), Jaka Zorman in Robin Pantič, ki so se
IZ ODBOJKARSKEGA TABORA
Dekleta Calcit Kamnika pet dni na prvem mestu, pri moški ekipi pa nepričakovana zamenjava na trenerski klopi
Minula dva tedna sta bila za kamniške odbojkarice in odbojkarje precej uspešna. Kamničanke so z gladkima zmagama v gosteh pri Benediktu in doma proti Grosuplju pet dni bUe celo na vrhu slovenske prve lige, Kamničani pa so dosegli prvi dve zmagi v državnem prvenstvu.
Kamniški klub je ob gostovanju pri Benediktu celo organiziral navijaški avtobus, saj bo po vsej verjetnosti ekipa Benedikta v letošnji sezoni zadnja prepreka v Pokalu OZS, za uvrstitev na Finalni turnir in s tem med štiri najboljše slovenske ekipe. Domače so se le v prvem setu resneje upirale razigranim Kamničankam, ki so igrale brez poškodovane Juhartove, a jo je dobro nadomestila mlada Vrhovnikova.
V drugem in tretjem setu pa so domače le nemo spremljale uspešne akcije Kam-ničank, ki so si tako pred četrtfinalno tekmo Pokala pridobile prepotrebno samozavest. Odlično pripravljenost pa so potrdile v tekmi proti Grosuplju doma. Od nekoč lokalnega derbija tokrat ni bilo nič, saj so gostje ob odsotnosti prve podajalke pač preslab nasprotnik v tem trenutku in prvi set so Kamničanke dobile celo na 7! Le v drugem setu je bil rezultat izenačen do 13 točke, nato pa so se Kamničanke zopet dvignile. V tretjem setu smo zopet spremljali igro mačke z mišjo. V zadnjem krogu prvega dela bi morale Kamničanke igrati z Novim mestom, ki pa ima inter-ligaško tekmo in zato imajo sedaj Kamničanke dva tedna prvoligaškega odmora, ki pa ga bosta zapolnili tekmi Pokala proti Ptuju in upajmo v sredo, 26.11., ob 18.00 uri proti Benediktu doma.
Kljub temu, da v kamniški moški ekipi še kar manjka celotna
sprejemalska ekipa (Džordževič, Kristan in v zadnjem tednu tudi Sevčnikar) in da se je moral Makovec zaradi vnovične poškodbe kolena preseliti na mesto libera, so Kamničani zabeležili pričakovani zmagi proti Šempetru doma in Škofji Loki zunaj, na žalost pa v zadnji tekmi izgubili doma proti
Prvačini. Kamničani so dokazali, da sta ekipi Šempetra in Škofje Loke, kljub kopici težav Kamničanov, trenutno še vedno veliko slabša nasprotnika. Vseeno so Škofjeločani vzeli Kamničanom prvi niz, v ostalih pa bili precej slabši. Med tednom pa je prišlo tudi do nepričakovane zamenjave na trenerski klopi Calcita, saj je Gregorja Hribarja zamenjal trener slovenske mladinske reprezentance Tine Sattler, ki pa je v prvi domači tekmi doživel
hud poraz proti Prvačini. Resnici na ljubo je ekipa Prvačine po prikazanem v dosedanjem delu prvenstva prav gotovo druga ekipa v Sloveniji, takoj za Bledom. V nadaljevanju prvenstva bodo Kamničani sedaj kar trikrat gostovali in imeli prvo tekmo doma zopet 13.12., ko bo Kamnik gostil Pomurje.
Sicer pa tudi za Kamničane velja, da se bodo po vsej verjetnosti po sredini povratni tekmi Pokala proti Fužinarju (prvo tekmo so v gosteh dobili s 3:0) prihodnjo sredo, 26.11., v domači dvorani ob 20.00 uri borili za vstop na Finalni turnir. Njihov nasprotnik pa bo, kot kaže, zopet Triglav, ki pa mora vseeno še enkrat premagati neugodno Krko, s katero igrajo Kamničani v soboto v državnem prvenstvu v gosteh.
Zmago in poraz s 3:2 pa so doživeli kamniški tretjeligaši, ki so doma premagali Logatec, v gosteh pa izgubili proti Triglavu.
Še naprej pa so uspešne mlade kamniške ekipe, ki se
bodo vse skoraj zanesljivo uvrstile v najmočnejše lige.
Sicer pa počasi s tekmovanjem začenjajo tudi najmlajše kamniške ekipe v mali in mini odbojki. Še vedno poteka vpis dečkov, ki se želijo preizkusiti v najboljšem ekipnem športu v Kamniku, L 1996 in mlajši (04-1/559-909-Klemen) in L 1998 in mlajši (040/167-671 - Martin). Več informacij tudi na www. okkamnik-klub.si.
Cicol.
Kamniški odbojkarji se bodo prihodnjo sredo, 26. novembra, v domači dvorani ob 20.00 uri po vsej verjetnosti borili za vstop na Finalni turnir.
Klub gorskih tekačev Papež je klub ljubiteljev gora, teka in hoje v hribe
Klub gorskih tekačev Papež je ustanovljen za vse, ki hočejo združiti kakovostni šport. Trener je Se-zdravje, naravo, šport: za mlade, da bi znali koristno izrabiti prosti bastjan Zarnik, čas, si pridobili delovne navade, razvijali značajske vrline kot vztraj- K vadbi povabimo tudi starše nost, samodisciplino, prijateljstvo - se izoblikovati v samostojno in vadečih otrok, ki se bo istih ter-trdno osebnost - kajti na mladih svet stoji! Za starejše, ki skrbijo za minih kot njihovi otroci vključi-zdravje, za psihično in fizično kondicijo.	jo v svojo skupino za vadbo in
V klubu je 42 članov, med njimi 15 mladih tekačev. Kar nekaj članov je med deseterico najboljših v državnem merilu, dosegajo visoka priznanja na občinskem, državnem, svetovnem nivoju, njihove uvrstitve prinašajo kategorizacije državnega razreda.
Klub gorskih tekačev Papež pa je tudi organizator dveh pomembnih tekem v gorskih tekih: gorskega teka k Sv. Primožu in enega najzahtevnejših gorskih tekov v Sloveniji in svetu - teka na 2558m visoki Grintovec, ki je v okviru AZS uvrščen v Pokal Slovenije v gorskih tekih in kot državno prvenstvo, leta 2009 kot WMRA Grand Prix.
Klub organizira organizirano vadbo svojih tekačev v več skupinah glede na starost, kondicijsko pripravljenost, kot rekreativno vadbo ali kakovostni šport.
Najmlajša skupina (mlajši dečki/deklice) vključuje člane od 7. do 11. leta starosti. Program je prilagojen starostni stopnji in je rekreativnega značaja, primeren za začetnike. Vadbo vodita Miran Škrtič in Špela Papež.
Starejša skupina (dečki/deklice, starejši dečki/deklice) vključuje tekače od 12. do 15. leta. Programje zahtevnejši, prilagojen normativom in standardom gorskega teka, namenjen tekačem za kakovostni šport. Trenerja: Ivan Urh , legenda gorskega teka, in Sebastjan Zarnik, vrhunski gorski tekač, ob pomoči Mateje Šimic, večkratne državne prvakinje v triatlonu in duatlonu .
Skupina mladinci/mladinke, člani /članice : zahtevnejši program, namenjen tekačem za
s tem naredijo nekaj tudi zase!
Trenerji pripravijo program vadbe za mesec vnaprej. Vad- . ba je brezplačna, novi člani ne plačajo članarine klubu. Vadba poteka v telovadnici Oš Stra-nje(torek/četrtek) ob torkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 (vse skupine- različni vaditelji). Ob sobotah se odpravimo na pohod, tek v naravi ali tekmo, nedelje so večinoma namenjene tekmam. Več informacij vam prijazno posredujejo na Klubu gorskih tekačev Papež, GSM- 041 683 016, tel.: 01/839 11 69.
Kamniški OBČAN
S
01/83 91 311, 041/662 450
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
MALI OGLASI:
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571.
INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva ura brezplačno. Tel.: 031/712-478.
PROSIM, če mi kdo podari kolo, glasbeni stolp, gobelin in bundo št.50. Tel.: 070/225-232.
PRAŠIČA domače reje, okrog 180 kg, prodamo. Tel.: 01/83 17 160.
PRODAJA LESNIH ODPADKOV ZA KURJAVO
dolžine 60 cm, cena 30 eur/m3, možnost dostave.
Tel.: 031-652-889.
Skodlarstvo Koželj Bojan, Stahovica 29a
GRADBENE STORITVE NANIS
Kamnik, Pot 27. julija 3, tel.: 031/803 081
-	zidarska in slikopleskarska dela
-	asfaltiranje in tlakovanje dvorišč
-	prodaja oken in vrat visoke kvalitete iz lesa po zelo ugodni ceni
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš brat in stric
MARJAN KOROŠEC
V družinskem krogu smo se od njega poslovili 8. novembra na pokopališču v Kamniku. Zahvaljujemo se Občini Kamnik, Centru za socialno delo Kamnik in Komunalnemu podjetju Kamnik za vso pomoč.
Vsi njegovi
November 2008
ZAHVALA
Ob smrti naše mame
JULIJANE
VOLJKAR
roj. Kotnik
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Pavla, Marta, Valerija in Renata z družinami
Oktober 2008
ZAHVALA
V 81. letu je zaspal naš dragi mož, oče, ata, pradedek, brat in stric
CIRIL SITAR
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in darove za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, ki ste mu v času bolezni pomagali, še posebej dr. Majdi Ambrož in partonažni sestri Katarini.
Hvala župniku g. Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Krt za zapete poslovilne pesmi in trobilnemu kvartetu.
Hvala vsem, ki ga boste obranih v lepem spominu.
Žalujoči: žena Terezija, sin Marjan z družino, hčerka Ela z družino, vsi vnuki ter pravnuki ter brata z družinama
Oktober 2008
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 64. letu življenja se je končala življenjska pot našega dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica, zeta in svaka
JANEZA SLAPARJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem naj bližjim za vsestransko pomoč. Hvala sorodnikom, sosedom, zdravniškemu osebju, še posebno dr. Ahlinu, patronažni sestri Marinki, g. župniku Razingerju in šmarskemu župniku Lorberju za obiske na domu in pogrebni obred. Lepa hvala pogrebcem, pevcem, izvajalcu Tišine, govornikom za sočutne besede slovesa, praporščakom, njegovim in našim sodelavcem, ter številnim prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, nam pa izrekli sožalje, darovali za cerkev, svete maše, cvetje in sveče. Posebno smo hvaležni vsem tistim, ki ste našega Janeza obiskovali med njegovo boleznijo.
Žalujoči: vsi njegovi
Šmartno, november 2008
Jaz še živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih.
ZAHVALA
Poslovil se je tati in dedi
BRANKO MARIČ
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga znali nasmejati in spodbujati na poti življenja, vsem, ki ste verjeli vanj in mu zaupali.
Barbara, Simona in vnučki
November 2008
ZAHVALA
V 59. letu nas je nepričakovano zapustil
BOGDAN KOKALJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Kamnik, november 2008
Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo s teboj nekoč lepo, naj pomaga tolažiti.
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas
JOŽE URŠIČ
(1944-2008)
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom in sodelavcem; vsem, ki ste ga spremljali na njegovi življenjski poti, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, za izraze sožalja, za besede in pesmi. Posebna zahvala prijateljem Dušanu in Miri Papež, Jožetu Uršiču in Jožetu Vargi. Hvala vsem, ki vas nismo posebej imenovali, a ste nam stali ob strani.
Žalujoča družina: žena Vida, hčeri Karla in Ema
Oktober 2008
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči.
In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
JANKO VINSKI
iz Žage pri Kamniku
Za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in kolektivom Finea nucleus, Tuš market Stranje in ETI steatit-gum. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč.Hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen poslovilni obred, Karli Urh, pevkam in pevcem za zapete pesmi.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, hčeri Magda in Andreja ter vnukinja Doroteja
Žaga, november 2008
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega
; Noč in Dan!
•v"
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom
št 13, 4207 Cerklje
id.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
ZAHVALA
V 96. letu nas je zapustila draga teta
MARUŠKA
CASAGRANDE
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Kamnik, oktobra 2008
Ko ugasne dan in prižge se noč, nebo zažari z milijardami drobnih luči, ena prav gotovo si ti.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša nepozabna
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in besede tolažbe, podarili cvetje in sveče ter jo pospremiti na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku, pevcem in trobentaču ter osebju Zdravstvenega doma Kamnik, dr. Jani Plave, dr. Rebolju in med. sestri Emi Miklič.
Žalujoči: Vsi njeni Godič, november 2008
»Jesen je, Bog je prišel požet, kar je posejal«
Niti adijo nisi rekel, le odšel si.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je odšel od nas sin, nečak, bratranec in prijatelj
BORUT ČEVKA ZAMEJEN
(1985-2008)
Toliko je še bilo povedati, toliko še postoriti, doživeti, a ostajam sama z veliko bolečino in praznino v srcu. Iskreno se zahvaljujem sosedom, sorodnikom, njegovim prijateljem in mojim sodelavkam za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala gospodu župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred, Tunjiškim pevcem in trobentača Hvala vsem, ki ste mojega sina Boruta pospremiti v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: mami Mira in njegovi najbližji
Oktober 2008
FANCI ŠIMENC roi. MLAKAR
V svojo delovno sredino vabimo:
DELAVCE V PROIZVODNJI (m/ž)
- nudimo usposabljanje za delo pod mentorskim nadzorom - delo se opravlja v timu mesarjev na klavni liniji - v novih in urejenih obratih - zmeren delovni urnik - solidno plačilo
- zaposlitev za določen čas, po usposabljanju možnost zaposlitve za nedoločen čas
2. VZDRŽEVALCE (m/ž)
-	dokončana IV. stopnja (elektro ali strojne) smeri
- možnost dodatnega izobraževanja
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše
zaposlitve za nedoločen čas
Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik
flAtOKs
STREŠNIKI GOLOB d.o.o.
Malenška vas 12, 8216 Mirna Peč 45
tel. (07) 30 78 990, www.stresniki-golob.si
r
KAKOVOST se skriva v detajlih
imica
irnica
etra
I
J
v novem Svetilniku, Ljubljanska 4a, Kamnik
STREŠNIKI GOLOB
BOLJt G ČILO H MA STREHI KAKOR VRABEC V ROKI!
"Strešniki .Golob in ostali elementi za streho so izdelani z ^najsodobnejšo.,tehnologijo. Barvani so v maso, površina pa je zaščitena :z dvokratnim nanosom specialnega akrila (lak), ki zagotovi;:! dolgotrajnost in Jop izgled. Strešniki Golob so visokokvalitelni, a kljub temu'še vedno ugodni
NOVO! stteinik PRESTIŽ-
mmš® \
ei6RAČE *jwjzAAHJB eP/M?N5,EDARJI
*«|»0G00uf»	mom PR°em
*	SKNJIGE, SLIKANICE
Obiščite nas od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12.
"1BMB—T1
ure. 1
V Mengšu Citroen
ponuja več!
Popust do
3.000 c"1
• tfeva tionu, J. dodatni bomo v nKdnov.i 1 000 EUR. ti 0- ptejmol. poko tednih popuitov ob natopil tatMn.jott.li nouega volila Citroen
I t"»W» CO, p.Mhtlvl|en.t» modtia 110-211 glnv
| 0 |
AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net
CITROENE
NITI PREDSTAVLJATE Sl NE. KAJ VSE LAHKO CITROEN STORI ZA VAS
NIZKOGRADNJE,
asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
ZNIŽANJE CEN
Alkam
Alkam i o •«
l jubljanska cesta 45, 1241 Kamnik l: (01) 83 Oti 200. F: (01)83 08 2.22 t: frifo@aiL.im.si, www,alkam.si
w PAPIR n, w KOPIRi
POLEG OBČINE KAMNIK
tel.: 01-8317-321	W KNJIGA
a N-T
Jtfi	;1''L
‘N* "
.. " ■-* -#W:'
£D37
POBARVANKE. OTROŠKE KNliOlCE. Winx čTPb
TRGOVINA S PERILOM na Šutni 16 v Kamniku
Zimsko pospravljanje -
4
NA IZDELKE PRETEKLIH SEZON
OD 24. 1 1. DO MIKLAVŽA - 6. 12.

.1
Triumfih
I I
I ZA KORUZO, PŠENICO,	I
l JEČMEN, REPIČNE TROPINE j l Jabolka za ozimnico in prešanje l VSE ZA KOLINE
i AGROPROMET CERKLJE i
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 J
J Okna in vrata iz aluminija in PVC Zimski vrtovi ! Zastekljeni balkoni Fasadne obloge
Predelne stene Strešne svetlobne konstrukcije Pj Protipožarna vrata
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
pttiAlO
* oou**«* *	, noet«
* «'SNR* "«««' srn *
******
* OTR.1
OBIŠČITE NAS, saj Miklavž že kupuje pri nas!
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Nudi po ugodnih cenah:
VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofonija, spile, deže za mast, RP sodi za vino, lonci veliki, pasteri-zator za vkuhavanje, el. sušilci sadja, gob, zelišč,
PVC sodi za zelje od 27 do 100 I,
PVC prti za mize, posoda,	JUDI MIKLA VŽ
gospodinjski aparati. . KUPUJE PRI NAS!
VSE ZA ŠIVANJE: šivanke, sukanci, elastike,
Velika izbira aranžiranih daril.
Če nimate idej za darilo,
podarite DARILNE BONE.
Obiščite nas od 7h -19h, ob sobotah od 8h -12h!
Kamniški OBČAN
TT 01/83 91 311,041/662 450
žtunumjmmmmMJttHm
t__/|
—1
TEHNIČNA TRGOVINA _	„	_
gorenleOOVTE^ "	dfl
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNA JESENSKA PONUDBA!
VALNE OMARE
10%
t/ff* SUŠILNI STROJI
-10%
ELEKTRIČNO ORODJE
-15%


*
E
SESALNIKI l
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
• BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24!
TAKO KOT V DOMŽALAH, SEDAJ TUDI V KAMNIKU - VSE NA ENEM MESTU OD 1.12.2008 DALJE
LABY'S d.o.o. nudi: vse vrste zavarovanj sodelovanje pri izbiri najugodnejšega zavarovanja poslovanje z zavarovalnicami Tilia,
Generali,
Zavarovalnica Maribor, Adriatic Slovenica,
VViener Stadtische.
NAJDETE NAS NA DVEH
SEDEŽ PODJETJA Kolodvorska cesta S 1230 Domžale Tel.: 01/722-06-40 Gsm: 041/758-815
e-mail: labys@siol.net
www.goIf6.si
Novi Golf. Rojen z izkušnjami.
Novi Golf šeste generacije je najboljši Golf vseh časov!
Skrbno izbrani materiali in vrhunska kakovost izdelave vas bodo presenetili z novo dimenzijo doživetja vožnje. Varnost, funkcionalnost, udobje in zanesljivost so se brezkompromisno udejanjili v novem Golfu. Njegovi tihi, varčni motorji ne bodo razvajali le vas ampak tudi okolje, ki vas obdaja.
Sprostite se in zaupajte mu. Iz izkušenj veste, da lahko. Ze od 15.954,- EUR
Skupna poraba: 4,9 - 7,11/100 km. Emisije C02:128 -166 g/km.
Avlo Debevc
Meng©Š, Gorenjska c. 1 3, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 Črnuče, Dunajska c. 370, 01/56 10 600
www.avtodebevc.si

na določene modele moških in ženskih oblačil
na določene modele spodnjega perila
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi boljše kurilno olje. Aditivirano kurilno olje O IVI V futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pri OMV Slovenija in pooblaščenih prodajalcih pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332. Več informacij na www.omv.si.
Več kot gibanje. OMV
Si Mercator Center Kamnik
~ — ■_.-g -• _„_s :
pričakuje v prazna«
V 5vetu igrač in K
13.11. do 6. 12.2008 oz.