■hwhwlistifsprels SM 0.13
HamtpanMBote
Verlag mmd Sohtiftlattimt: Kkgenfurt, BtamMwlerlHg li, Poetfech 116 / Demugmpi#!# (Im тогаш Mblbar) monatUA RM 1— frtl Ваш (alnaohlieBltch RM 9M Zqatellg^Ohr AMMsteBmgieo der ZeKmng fOr den BAchfolgenden Mooat mrdm nor aolutftlMi mad вог Ma S6. daa lanttadea Xonata angenonmm
Nr. Т7.
Kninbnrg, dee %*. September 1948.
Dokazi za krvoločnost Moskve
Uradni material Answartigen Amta za mnoštvenl umor pri Eatinn
Berlin, 28. eeptemibra. Na podlagi lietinskega dolcaznega materiala Je sestavil informacijski urad po nalogu zunanjega urada brošuro, ki podaja nepretrgan pregled o mnoštvenem umoru boljševikov v^ozdu krvi pri Katinu. S pomočjo izpovedb prič, zapisnikov in fotografij Je v tej zbirki dokumentov dokazano brez kakih praznin in nepobitno, da so bili umorjeni poljski častniki in drugi pripadniki poljske vojske po Iboljševikih s strelom v tilnik.
Nova zbirka dokumentov ima tem večji pomen, ker v kali uduši vsak sovražni poskus, da bi zanikali umor pri Katinu ali ga omalovaževali. Zapisniki o zasliševanju prič, indentificiranje žrtev, poročila o obi-Bkih mednarodne komisije zdravnikov in ugotovitve mednarodnih odposlanstev razkrivajo nečloveške metode židovsko-boljše-viških krvnikov. Fotografični dokumenti podčrtavajo sadizem onih Stalinovih razbojnikov, ki so se naslajali s svojim zidov-ekim sadizmom na žrtvah, ki so bile brez obrambe.
Posebne važnosti so zapisniki in dejanski etani raztelesenja, ki so jih sestavili nemški sodni zdravniki in mednarodna komisija zdravnikov, ki je obstojala iz znanih sodno-zdravniških strokovnjakov evropskih držav. V teh zapisnikih je na strogo znanstveni podlagi brezdvomno dokazano, kdaj in kako so »likvidirali* krvniki Moskve Poljake. Seznam 143 indentificiranih trupel, ki so jih do 4. junija 1943 izkopali iz skupnih grobov pri Katinu, navaja imena umorjenih, katera »o bila ugotovljena na podlagi nepobitnih dokumentov pisem in drugega
dokaznega gradiva. Politično-diplomatske-mu razpravljanju primera Katina po naših nasprotnikih je posvečen poseben odstavek. V tem se podajajo radi najdbe grobov nastale resne diference med Poljsko in Sovjetsko Rusijo in angleško stališče o tem. Brošura ima torej tudi v zunanjepolitič-
nem pogledu ва^гввЈо veCnoei, taSco da ee
1 uradnim materialom o maoitvenem umora pri Katinu ne ugotaVlja aamo nepo'bitna krivda boljSeviških тогПсет, temveč se tudi ddkondno odpravijo vse lažne vesti sovražne agitacije.
Narodom Evrope pa daje ta zdbirka dokumentov nepobitno gotovost, da samo skupna fronta osovinskih sil lahko postavi nepremagljiv jez proti boljševiški krvoločnosti. Težki boj, ki ga bijejo nemške in zavezniške čete na Vzhodu, je boj nsi življenje in smrt. Na koncu tega boja mora stati in bo stala zmaga, da bo enkrat za vselej oproščena Evropa te boljševiške nevarnosti in krvoločnih metod sovjetskih krvnikov, kot so bile prikazane v gozdu pri Katinu vsemu svetu.
IVIapadi presireženi z nasprolnimf napadi
Težke sovražnikove zgube v bo]ili na iužno-italiianski fronti
Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. septembra objavilo;
Ob kubanskem ipostišču so ostali krajevni napadi Sovjetov brez uspeha. Sovražne skupine, ki so se znova izkrcale za fronto, 60 bile ugonobljene. Jugovzhodno od Zapo-rožja je sovražnik napadel z močnimi, po bojnih letalcih podprtimi silami pehote in oklopnjakov. Tista maloštevilna mesta, na katerih so Sovjeti mogli doseči krajevne vdore, smo zajezili. Silni lastni nasprotni napadi so potekali uspešno. Pri tem je neka divizija oklopnjakov s sunkom v pro-
Brezuspešni napadi ob srednjem Dnjepru
Odbiti anglo-ameriiiansld napadi - Pomorsl(a bitita pred angleši(0 obalo
Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. septembra objavilo:
Sovjetski poskus izkrcati se ob obali Azovakega morja se je končal s tem, da je bila ugonobljena vsa izkrcana skupina, ki je Štela nad 800 mož. Na obeh straneh Kuhana so se tudi včeraj izjalovili z močno podporo oklopnjakov izvršeni sovražni napadi.
Tudi ob srednjem Djepru so bili brez uspeha ponovni napadi Sovjetov proti .nemškim mostiščem. Slabejše sovražne skupine, ki so bile v nepreglednem svetu prekoračile na posameznih mestih reko, smo vrgli z nasprotnim napadom nazaj.
V	srednjem odseku fronte je sovražnik hadaljeval z močnimi silami svoje napade v prostoru zahodno od železniškega križišča Uneče in v bojišču pri Smolensku. Pri teh težavnih vremenskih in cestnih pril№ah smo fiapade v bistvu zavrnili. Na nekaterih me-ptih boji še trajajo.
Zračno orožje je z združenimi močmi napadalo sovražna kopičenja čet zlasti severno od Azovskega morja in vzhodno od srednjega Dnjepra in jim prizadelo občutne zgube. Dne 24. in 25. septembra je bilo na vzhodni fronti uničenih 105 sovjetskih letal, 5 lahkih letal pogrešamo.
V	Južni Italiji so britansko-severnoame-Ибке sile sunile proti našim položajem. Med ealernskim zalivom in zalivom pri Man-fredoniji. Napadi so bili odvmjeni, vnovič-pa zbiranja pa razbita po topniškem ognju.
Zrično orožje je včeraj nad Sredozemskim taorjem sestrelilo šest sovražnih letal in uničujoče zadelo z bombami eno tovorno ladjo s 3000 brt.
V	noči na 25. september so nemški brzi čolni napadli ob angleški obali britanske Btražne ladje, od katerih je bila ena potopljena. Da razbremene'svoje v hudi sti-eki nahajajoče se zaščitne bojne sile, so posegli v boj britanski brzi čolni. V enega izmed teh se je pri nenadoma nastopivšem poslabšanju razgleda, zagnal nek nemški brzi čoln. Britanski brzi čoln se je takoj pogreznil. Nemški brzi čoln je pri tem dobil težke poškod> e. Lastna posadka ga je potopila.
Britanska torpedna in rušilna letala so jugovzhodno od Den Helder brez uspeha napadla nek nemški konvoj. Pri tem je bilo sestreljenih šest sovražnih letal.
Nad Atlantikom kakor tudi pri poletih slabejših britansko-sevemoameri&kih letalskih sil nad zasedena zahodna ozemlja je sovražnik zgubil nadaljnjih pet letal.
Posamezna sovražna vznemirjevalna letala so v pretekli noči odvrgla v zapadno-nemškem prostoru brez načrta, nekaj bomb, ki so pa povzročile le neznatne škode na poslopjih.
store, kjer so Sovjeti stali nared, uničila enajst oklopnjakov in 62 topov. Težki boji 80 še v teku.
Od Dnjeprovega kolena do izliva Pripeta je sovražnik včeraj zopet poskušal prekoračiti Dnjeper na številnih mestih. Bojne 'skupine, ki so se izikrcale večinoma v temi, smo uničili ali vrgli nazaj s takošnjimi protisunki in jih stisnili na najožji prostor.
V srednjem odseku fronte še trajajo obrambni boji na dosedanjih težiščih z nezmanjšano silo. Sovjeti, ki so tukaj poslali v boj deloma nove moči, so utrpeli v hudih bojih visoke zgube.
Na ostali vzhodni fronti je potekal dan v splošnem mirno.
Na južno-italjaneki fronti je sovražnik izvajal v gorovju severozahodno in severovzhodno od Salerna številne krajevne napade, ki so pa spodleteli ob težkih sovražnih zgubah. V vzhodnem odseku so se naše bojne skupine po uničenju prometnih naprav nemotene po sovražniku odmaknile na nove položaje.
Bojna in strmoglavna letala so v Egej-skem morju težko poškodovala dva rušilca, potopila eno trgovsko ladjo in zažgala ne-drugo veliko tovorno ladjo.
Posamezna sovražna vznemirjevalna letala so v pretekli noči odvrgla nekaj bomb na zahodnonemško ozemlje. Nastale so le majhne škode.
Izdajalski Itralj in narod ločena s prepadom
Anglja pričakuje „vojne napovedi*" Viktorja Emanuela - „Priznanja" Badoglija
Bern, 28. septembra. Italijanski narod je sedaj slišal od Duceja in po Churchillovem govoru v Spodnjem domu tudi od sovražnika, kako je bil izdan italijanski narod pod njegovim kraljem. Izdajstvo je dvojno, namreč nad italijanskim narodom, kateremu so obljubili, da se bo z brezpogojno kapitulacijo ohranil mir. Churchill je odkril, kako sramotno fta ponudila kralj in Bado-glio Angležem italijansko pomoč z orožjem in kako dejansko nista mogla in hotela prinesti itr.lijanskemu narodu miru. »Daily Express« meni, da sedaj lahko pove, da bo Viktor Emanuel kmalu napovedal vojno Nemčiji. To bo vsekakor vojna napoved monarha brez dežele, kateri bi se na svojem begu rad prikupil zaveznikom. »Daily Express« ve še povedati, da odloča način, kako se je kralj stavil na razpolago o tem, kako bodo kasneje z njim ravnali.
Italijanski narod pozna izdajalsko igro svojega pobeglega monarha. V nekem poročilu o potovanju po Italiji, katerega pri-občuje »Berner Bund«, so v tem o žiru navedena pomembna opazovanja. Razmerje naroda do kralja je nedvoumno. Lahko govorimo z ljudmi vseh vrst, vedno pa zado-bimo določen vtis, da sta danes kraljeva hiša in narod daleč narazen. Ta vtis je bil pridobljeiv pred nagovorom Duceja in govorom Churchilla. Danes loči globok pre-
pad izdajalskega kralja od samemu sebi prepuščenega naroda.
če sta si italijanski kralj in njegov izdajalski general obetala od svojega komplota s sovražnikom osebnih časti in ugodnosti, bosta sedaj poučena o tem, da ne smeta računati na hvaležnost Anglije. Tako se zve v Stockholmu da bodo Viktorja Emanuela najbrže odpeljali v Kairo. Bilo je predlagano, da ga pošljejo v Anglijo, toda ta predlog je bil zavržen. Tudi ne smatrajo za primemo, da bi se nahajal izdajalski kralj v Severni Afriki.
Tudi neguš misli, da je prišel sedaj čas, da si ohladi svojo jezo na Viktor Emanuelu in Badogliu. Najpoprej je protestiral v Londonu »po svojem diplomatskem zastopniku, da se imenu^ Viktor Emanuel, cesar Abe-sinije, ker je vendar on, neguš, zakoniti vladar. Tudi naslovu »Vojvoda Addis Abebe«, katerega si je nadel svoj čas Badoglio, ugovarja neguš z utemeljitvijo, da tega naslova ni pravUnc podelil Badogliju on, neguš. Vidimo, kako malo spoštovanja imajo v sovražnem taboru do izdajalske drhali. Vsak se ob nje obregne in tako bo tudi ostalo.
Kljub temu smatra pobegla izdajalska trojica za potrebno, da polaga po Badogliju priznanja v nadi, da lahko iz varnega (Nadaljevanje tu. 2. atranlf)
s. JsbrgBBg.
Obrambna bitka na Vzhodu
Gotovo med našimi bralci ni majhno Rte-t vilo takih, ki me ne bi, kakor eo navajeni« bavili s trenutnimi bojnimi dogajanji Bai Vzhodu in ki ne bi sedaj prišli do zaključka, da utrpi nemška oborožena sila dan zai dnevom nove poraze, ki se ne dajo utajiti« Na prvi pogled bi mogla ta teorija biti točna, če kdo promatra uspeh vojskujočih! se strapk zgolj po vsakokratnem položaju glavne bojne linije. Zunaj stoječi opazovan lec pa si ne more nikoli napraviti slike 4 ^ strategičnem namenu vodstva, čigar na-< čela, je mislil, da je spoznal po metodah' preteklih let. Bistvo dobrega in v bodočnost ozirajočega se vodstva, pa je, da se lahke prilagodi spretno vsakokratnim razmerami in uporabi dobljena izkustva.
Ko je nemška oborožena sila dne 5. ju-, lija sunila v priprave sovjetske ofenzive in s tem prisilila nasprotnika, povzeti boj prej, nego je nameraval, je s tem prekril žala dalekosežni načrt Sovjetov. Danes vis dimo uspeh: Sovražniku se ni posrečilo,.dal bi v začetku dobil uspeh, ki si ga je obe-* tal spričo velike uporabe ljudi in materin ala. Velja pa tudi še danes staro strate-4 gično načelo, da se mora smatrati ofenzivo! za neuspelo, če nima takoj v začetku ve-* ■ likih in probojnih uspehov. Pozneje se pravi namen nikoli več ne more doseči. Cilj pa je bil osvojitev Ukrajine, še preden b% bila končana žetev, kajti lakota je prisilila! nasprotnika k tej obupni ofenzivi. Toda У ozemljih, ki jih je nemška oborožena silal izpraznila v okviru elastičnega bojevanja, ni ostalo nič, kar bi moglo nasititi lakotei sovjetskih armad, kaj šele lakoto zaledja« JšTadomestujoči, svetnik ljudskih komisar-* jev, Višinski, je šele pred kratkim izjavil pred predstavniki angleškega in атепкапч skega tiska, da bodo morali z ozirom na za-« motani oskrbovalni položaj v Sovjetski zvezi zmanjšati obroke vojakov cel6 na fronti« To dejstvo potrjujejo v polnem obsegu izpo-vedbe ujetnikov. Britanski kapetan Ricken-^ backer, ki se je ravnokar vrnil iz Sovjetska zveze, je izjavil v »Daily. Expressu«, da prehranjujejo v Sovjetski zvezi tačas zal silo prav za prav sploh le še vojake na; fronti. Dnevni obroki se jim pa znižajo takoj, ko pridejo v rezervo. Tovarniški de-< lavci, cel6 težki delavci v oboroževalni industriji dobijo še manj in stari in slabi, ki v mestu in na kmetih ne morejo več delati, dobijo od države dnevno le še košček črnega kruha.
Nočeno razpravljati o tem, v koliko ao tal navedbe točne v podrobnostih. Da je pai prehranjevalni položaj v Sovjetski zvezi ka-* tastrofalen, izhaja predvsem iz sovjetskih! klicev na pomoč zaveznikom, ki ne prenehajo, potem pa to dnevno potrjujejo tudi ujetniki, katerih slabo telesno stanje že samo ob sebi dovolj pove. Ne more se ta-, jiti, da je ta lakota in upanje, da. bodo у nekaj dnevih — cilj se potem vedno znova: odlaša — prišli do jesti, če bodo zavzeli to ali ono mesto in pokrajino, v kateri se nahajajo žitnice, gotovo velika gonilna moč« Kakšno bi neki bilo naše razpoloženje, če bi nam iz dneva vdan stavili nov cilj in, nas vedno potolažili, na koncu bi pa ne bilo, ničesar drugega ko vodena juha in košček kruha, ki ne bi mogla pregnati lakote? Prevaranim sovjetskim vojakom se godi tako, ko potnikom v puščavi, ki so porabili svoje rezerve vode in se, ker so zašli, nahajajo daleč od najbližje oaze. Žeja jih vedno znova vzpodbuja, ,da korakajo dalje. Kako veliko je pa njihovo razočaranje, če pričakovano mesto z vodo ni bilo nič drugega; ko fata morgana! In taka fata morgana je,tudi upanje Sovjetov, ki suvajo v prostore, katerih donosi so že davno spravljeni po nas. Razpoloženje, ki ga danes iluzije Kremlja le s težavo vzdržujejo, je že p^lo na ničlo.
Bistvo in načelo nemškega vojskovanja na Vzhodu je, da obrabi nasprotnika, to je da z vedno novimi napadi j-risili 8ovjete„ pošljejo y boj čim največje število din
o
stran 2. — Štev. 77.
KARAWANREN BOTE
Sreda, 29. septembra 1943.
vizij, ki utrpijo pred nemškimi črtami o-" gromne z gube. Na 600.000 mrtvih se cenijo nasprotnikove zgube padlih zgolj v tej poletni ofenzivi. Takšna zguba krvi pa ne more ostati brez posledic, tudi ne za Sov-jete. Po britanskih računih je bilo v tej mogočni obrambni bitki poslanih v boj več ko 300 sovjetskih divizij, ki so večinoma izkrvavele. Nadalje je na boljševi&ki strani ostalo kot žrtev navala v teh dveh mesecih'16.000 bojnih vozov, 26.000 letal in še mnogo drugega bojnega materiala. Ni nobenega dvoma, da pridobitev prostora ni v nobenem razmerju z zgubami, zlasti Š6, če, kakor smo že zgoraj omenili, ni več nobenih zalog žita. Mesta tako niso nič drugega ko grozen kup razvalin. V ostalem pa nemškemu vodstvu ni potrebno, da bi le enega vojaka žrtvovalo za ozemlje, ki je za naše vojskovanje brez vrednosti.
K sedanjemu vojaškemu položaju na Vzhodu Je zadostno ljudi zavzelo stališče in sicer tako na sovražni kakor na nevtralni stranL Turški general Erklit je te dni izvajal: »Moramo ugotoviti, da so Sov-jeti po teh bojnih činih veliko bolj zmehčani kakor Nemci. S tem, da ti samo v svoje obrambne črte pošljejo v zadostni meri moči za obrambo, razpolagajo v zaledju z velikimi gibljivimi rezervami, vtem ko Sov-jeti v svojem boju stalno potrošijo vse razpoložljive moči. Padca Harkova še na noben način ne moremo ocenjati kot zlom kakšnega odseka nemške obrambe. Pa tudi po padcu Harkova bodo Sovjeti prisiljeni, da v še večji meri nadaljujejo svoje zagrizene napade. S tem pa se bo tudi nadaljevalo ugonabljanje boljševiških sil. Uvažuje velike nemške rezerve tudi ne more biti govora o tem, da bi bila za Sovjete razbremenitev kakšna druga fronta, ki bi jo mogli zavezniki postaviti z ozirom na sovjetske zahteve.« Nikjer se pač v inozemstvu ni s tako jasnostjo izrazil današnji vojni položaj, težek in obsežno učinkujoč uspeh nemške obrambne strategije, kakor v tej turški sodbi. Ta pa nikakor ni osamljena. Madridske »Informaciones« pišejo: Ce Stalin ne dobi krušne bitke za pokrajino, bo Rusija v tej zimi trpela grozno lakoto in s tem zašla na pot sigurnega poraza. Česar niso zmogli udarci mogočnih orožij, bo doprinesla Ukrajina v nemških rokah. Kaj koristi Stalinu bogastvo z rudami Urala in Kavkaza, če so izčrpane njegove zaloge žita in če ne pridobi /opet Ukrajine ?
Kakor nevtralno inozemstvo, tako spoznava tudi sovražnik sam, da je boljševiška ofenziva brez vrednosti. V »Daily Tele-graphu« piše Liddle Hart, znani brianski vojaški strokovnjak-: »Slika, ki nam jo ta čas nudi nemški položaj na fronti, kaže, da se Sovjeti neprestano zaganjajo proti nemškim četam in da vendar ne morejo doseči nobenih odločilnih strateških uspehov.« On označuje svoj članek z napisom: »Vojna stoji na noževi konici«. ЗТјети sekundira general Martin v »Daily Telegraphu«. Tam čitamo: »Tako dolgovezna ofenziva, kakršno tačas izvajajo boljševiki, je naravnost ogromna obremenitev, in želo dvomljivo je, če bodo Sovjeti mogli trajno vzdržati.« »Evenigs Start« piše med drugim, da so Nemci prizadeli Sovjetom ogromne zgube ljudi in materiala, ofenziva je Moskvo mnogo stala in prinesla malo ozemlja. Se bolj kritično je, osvetljuje »Observer« dogodke na vzhodni fronti, izvajajoč, da Nemci na nesenem mestu 2000 km dolge Vzhodne fronte niso v nevarnosti. Boji na Vzhodu imajo kljub zelo omejeni pridobitvi »veta za Sovjete vse znake obrabne vojne. Najsi bodo žrtve boljševikov še tako ogromne, zmagi jih toliko kakor nič ne približujejo, pač pa morajo plačati strašno ceno za pridobitev sveta brez vrednosti, do-čim ni nobenih znakov, da bi popuščala nemška bojna morala.	*
Ti glasovi tiska iz sovražnega tabora naj zadostujejo, da potrdijo naš opis dogodkov na Vzhodu. Dvomljivci so na ' oncu po nemških uspehih še vedno prišli do boljšega spoznanja. Nam ni do tega, da bi bili na dobrem glasu pri pivskih strategih, pač pa do tega, da pridobimo končno zmago. Toliko zastav zmage imamo v naših rokah, da se lahko le smehljamo, če kdo dvomi v uspeh našega boja. Dogodki v Italiji so dokazali, da je nemško vodstvo danes natančno tako kot prrje zmožno bliskovitega dejanja, če se mu zdi potrebno. Položaj glav ne bojne linije določamo vedno li.
nriedrleh Hormtnuum.
Silni boii ob knbansiiem mosliščn
Na Inžnl italijanski fronti le bilo v petek živahno bojno delovanje
Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. septembra objavilo;
Ob kubanskem mostiš&u so boljševiki ves dan brez uspeha nadaljevali evoje močne napade.
Ob severni obali Azovakega morja je bil lasten napad uspešen. Pripeljali smo ujetnike in plen. Ob srednjem Dnjepru je sovražnik brezuspešno napadal na raznih mestih mostišča vzhodno od relke. Pri tem smo uničili večje število oklopnjakov. Severno od čerkasija so sile nemških oklopnjakov razbile manjše sovražne skupine.
V srednjem odseku so se vršili silni obrambni boji zahodno od železniškega križišča Uneče in južno od Smolenika. Mesti Roslavl in Smolensk smo po popolnem po-, rušenju in uničenju vseh vojnovažnih naprav izpraznili, ne da bi nas nasprotnik kakorkoli oviral.
Južno od Ladoškega jezera je napad nemških lovskih divizij dosegel ukazani cilj ha-
pada. Nasprotni napadi Sovjetov, ki so jih podpirali oklopnjaki, so se izjalovili.
Visoko na Severu bo nemške čete v odseku Kandalakše in ob murmanskl fronti odbile več sunkov sovražnika, ki je imel pri tem zgube.
Na južnoitalijanski fronti je bilo tudi včeraj živahno bojno delovanje. Zavrnili smo po hudih bojih napade britanskih čet v odseku pri Salemu.
Strmoglave! so v Sredozemlju potopili nek večji sovražni torpedni čoln in uničujoče zadeli dve tovorni ladji.
V pretekli noči so posamezna sovražna vznemirjevalna letala brez učinka odvrgla posamič bombe na severozahodno nemško ozemlje.
Sile nemške zračne obrambe so včeraj zbile deset sovražnih letal nad zasedenimi zahodnimi ozemlji in eno brzo britansko iz-vidniško letalo nad ozemljem Reicha.
IVezmanjšaiia sila obrambe na Vzhodn
Bolna skupina podmornic |c uničila dvanajst rušllcev In 46.500 brt - Posebno bude sovražnikove zgube v Južni Italiji - Divizija italijanskih upornikov uničena
Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. Septembra objavilo;
Na južni in srednji vzhodni fronti še trajajo obrambni boji v dosedanjih težiščih odsekov z nezmanjšano silo. Ob kubanskem mostišču in vzhodno od Melitopola smo odvrnili močne sovražne napade in preprečili na več mestih poskuse Sovjetov, priti čez srednji Dnjepr.
Severovzhodno od Zaporožja In pri De-midovu je odločnim nasprotnim napadom naših čet uspelo, uničiti sovjetske polke, ki so predrli, in pri tem pripeljati ujetnike in plen.
Zračno orožje je z napadi združenih odredov razbremenjalo V težkih bojih nahajajoče se čete vojske.
Na fronti ob Ledenem morju so brza nemška bojna letala izvršila uspešne napade na sovjetska podmorniška oporišča in skladišča novih pošiljk. V teku teh napadov so odredi lovskih letalcev tekom 24 ur sestrelili brez lastnih izgub 45 sovražnih letal.
V Južni Italiji je sovražnik včer&j z močnimi silami napadel pri Salernu in Contur-siju. Vtem ko so boji v odseku pri Salernu v teku, smo odbili sovražni napad v prostoru pri Contursiju po hudi in srditi borbi s posebno visokimi sovražnikovimi zgubami.
Na otoku Kefaloniji v celoti uporabljena ^ italijanska divizija Acqui se je po izdajstvu Badoglijeve vlade branila, vdati se, in začela s sovražnostmi. Po pripravi zračnega orožja so nemške čete prešle v napad, zlomile odpor upornikov in zavzele pristaniško mesto Argostolion. Razen 4000 mož, ki so pravočasno položili orožja, je bila v boju uničena masa uporniške divizije z divizij-skim štabom vred.
Dne 22. septembra so poskušale zelo majhne britanske podmornice vdreti v norveška vodovja med čermi. Bile so pa pri tem poskusu pravočasno zajete in uničene, preden so mogle doseči kak uspeh. En del posadk je bil ujet.
Anglo-amerikanske skupine letalcev so včeraj pri napadih na kraje v obrežju zasedenih zahodnih ozemelj, po katerih je bilo posebno težko zadeto nysto Nantes, zgubile 15 letal.
Odredi britanskih bombnikov so v minuli noči podvzeli ponovne zastrahovalne napade na Mannheim, Ludwigshafen, Darmstadt in Aachen. Nastale so zgube med prebivalstvom in deloma znatne škode. Doslej so ugotovili 33 sestrelov.
Brza nemška bojna letala so v noči na 24. september napadala oporišča in druge vojaške cilje v Južni in Srednji Angliji.
Sovražne zgube pri zastrahovalnem napadu v noči od 22. na 23. september so se povečale na 27 letal.
Nemške podmornice so po večtedenskem odmoru znenada .napadle sovražni konvoj-ski promet v Severnem Atlantiku. Neki bojni skupini podmornic je uspelo, da je 2aje1a v Ameriko ploveči konvoj, ki je bil nenavadno močno zavarovan. Napadi so se morali torej predvsem voditi proti izredno številnim rušilcem konvoja v zunanji zaščiti. Pri tem so dosegle naše podmornice edinstven uspeh. V več dni trajajočih trdovratnih in srditih bojih so potopile dvanajst sovražnih rušiicff In tri druge torpe-dirale. Verjetpo je, du so se tudi ti potopili. Močna megla je ovirala nadaljevanje operacij. Kljub temu je bilo iz konvoja potopljenih še devet ladij s 46.600 brt in dve drugi sta bili torpedirani.
Sprememba francoskega razpoloženja
Izbruhi sovraštva zaradi Pariza - Oddaljevanje od „nevtralnega" stališča
Pariz, 28. septembra. V zadnjih dneh je anglo-amerlkanski bombni teror tako težko zadel francosko civilno prebivalstvo, kot doslej še nikoli v tako kratkem času. V pičlih dneh je moralo francosko civilno prebivalstvo obžalovati okrog 1000 mrtvih in približno 3000 ranjenih v Parizu, Nantesu, Montluconu, Chartresu, Boulognu, vtem ko jih je nad 10.000 brez strehe in so bile neštete stanovanjske hiše porušene.
Iz letakov, ki so jih teroristi odvrgli, Izhaja, da sovražniki Evrope še vedno mislijo, da jim bodo v Franciji blagohotno odpustili njihove umore. O tem pa ni nobenega govora več. V Franciji se je tekom zadnjih tednov marsikaj spremenilo. Tudi najbolj zakrknjeni, Angležem podložni Francoz mora, če bere v časopisih sezname izgub prebivalstva, polagoma spoznati, česa se ima Francija nadejati od Anglo-Ameri-kancev. Izbruhi francoskega sovraštva proti Anglo-Amerikancem so bili med zadnjimi bombardiranji Pariza že izredno dojm-Ijivi
Tudi francosko državno vodstvo se v najnovejšem času očitno že oddaljuje od svojega poudarjanega »nevtralnega« stališča. To ee da sklepati iz obiska maršala PAtalna T %UmoYmnj#kih ktrtih Montluoonft, ki м

O priliki Duoeje osvoboditve »o bile Izmenjane brzojavke med japonaklm ministrskim predsednikom Tojom In PUhrerjem. Ministrski predsednik Tojo je Izrekel FHihrerJu svoje čestitke, da je uspel drzen sklep in k hrabri službi nemških vojakov.
Romunake oblaeti so odredile 66.000 državi sovražnim elementom, med njimi večjemu številu Židov, prisilno bivališče, ker je delovanje izgnancev povzročilo motnje javnega miru 1д reda.
Republikanski član reprezentančne zbornic«
Jessie Sunner je pred zbrano zbornico Izjavil^ da si Britanci prizadevajo, odstraniti Mar-shalla kot vrhovnega poveljnika ameiikanak« armade, ker se je zavzel za amerikamske interese; Angleži so tudi Intriglrali proti generalu McArthurju in admiralu Learyju.
»Zakaj je aedanja garnitura angletklh par-i lamentarcev manj vredna kot ona v svetovni vojni«, vprašuje list »Daily Express«. Dejstva je, da ne doseže nobeden izmed sedanjih čla« nov Spotojega doma one višine, kot jo je po< znal adgleSki parlament Se pred kakim četni stoletjem;
Severnoameriški poverjenik za poeoJUa W zakupe, Edvard Stettlnius, je sporočil, da nw rašča ladijsko odpošiljanje zakupnega in po« sojllnega blaga zaveznikom. Sovjetska zveza -ima sedaj raje dobave živll^ kot municljo, k«! je njen prehranjevalni položaj obupen.
Radi pomanjkanja žlvU In naraščajoče dra* ginje je mehiški predsednik Gamaho odredil z dekretom, da se morajo posejati a koruae vse pokrajine, ki niso potrebne za kaj dru« gega.
fod predsedstvom Lorda Garyja je bil Ц
četrtek otvorjen novi avstralski parlament, r katerem ima sedaj večino delavska stranka^ Lord Gary Je izjavil, da bo prihodnji proračun za Avstralijo najtežji v vsej njeni zgodovini in bo zelo obremenil ljudstvo.
Po najnovejših vesteh je v provinci Benga^ lov 650.000 oseb brez hrane. V Punjapu рг1ч manjkuje vrhu tega veliko delavcev v kmetij* sklh obratih, ker so bili vsi mladi možje p04 zvanl v britansko vojsko.
Začasno prekinjena zračna zveza т Italijo) je bila s 24. septembrom zopet povzeta. Deutn sche Lufthansa da svoja letala v promet vsak delavnik na progi Berlin—Milnchen—Benetke — MIlan — v obeh smereh.
Cesar Miindžuka Je prisostvoval otvortts-enl seji narodnega združenja, ki zaseda od 26. de 30. septembra. Domnevajo, da bodo sklenjen! važni ukrepi, med njimi sestava narodne obrambe In povečanje proizvodnje.
bile poškodovane po bombah. Kajti dejansko je a tem v bistvu francoski državni poglavar vprvič stopil v neposredni stik s prizadetim prebivalstvom. Doslej so bili večinoma nekateri ministri, ki so zastopali vlado, ali maršalov ordonančni častnik, ki so izrazili sočutje državneg# poglavarja po bombah poškodovanemu prebivalstvu. Večkrat so že pripisovali pomen izostanju maršala Petaina v teroriziranih mestih, ki ga v Vichyju brez dvoma niso nameravali. Zaradi tega so sedaj, ko je prišel Petain v Montlucon, razlagali to geslo kot znak maršalove povezanosti z ogorčenim prebivalstvom. Pćtain se v razgo^rrih s težko ranjenimi iz Montlucona tudi ni plašil, označiti anglo-anaerikanski bombni teror. »Ni nobene opravičbe za tiste, ki so to napravili«, je rekel.
Podoba je, da pride sedaj do veljave spoznanje, da je doslej vidna »nevtralnost« napram anglo-amerikanskemu navala na Evropo zgrajena na n^-načnih predpostavkah.
Angleški mlntater za javna dela Bevln Je zahteval v spodnji zbornici, da mu dovolijo nadaljnjih 700.000 delovnfh moči, da ee Izvede Caiurchlllov program proizvodnje. Razen tega Je potrtih 30.000 delftroer м rudnike.
Izdajalski kral| In narod ločena S prepadom
(Nadaljevanje • 1. strani.)
pristanišča ščuje italijanski narod na boj proti Nemcem, da se napravi iz Italije поч tranje bojno pozorišče. V tem primeru, tako sklepajo trije begunci, morajo videti Anglo-Amerikanci v njih hočeš nočeš za^ veznike. Zato trdi, da ni želel, da bi se bon jeval zoper zaveznike. Izdajalca opozarja-« mo na to, da je bil ob začetku te vojnel generalštabni načelnik in s tem najbolj od-* govoren za vojskovanje. Razven tega, ta4 ko je nadaljeval Badoglio, so Nemci usta-н novili prenizke živilske obroke za Italijo^ Pri tem je pozabil omeniti, da je živela; izdajalska častniška klika vedno pri polni skledi in si je znala znatno povečati svojei zasebno premoženje s poneverbami in ne-' dovoljenimi kupčijami.
»Nikdar ne bomo pozabili razbitja itali-i janskih bojnih sil«, tako vpije kričač Ba-i doglio, »katere so se borile za Nemce V. Fi'anciji, na Hrvatskem, v Grčiji ter na Kreti in na ruski fronti. »Vsi, ki to slišijo, vključno Anglo-Amerikamce, bodo osupnili poričo tega priznanja nezmožnosti. Badoglio je namreč z njemu redko spretnostjo! naštel vsa bojišča, na katerih se je vedno izl a zala strahopetnost in nezmožnost one častniške klike, ki skuša sedaj kot izdajai lec spraviti na varno svoje življenje in premoženje. Na vseh teh bojiščih so namreč osleparili italijanske vojake za njihove živilske obroke in prodali njihovo orožje. Na; Hrvatskem in v Grčiji ro pleniH med prebivalstvom in so oborožili bandite, na Kreti so se ponašali samo v etapi kot vojni bogovi in na vzhodni fronti bo ee vsedli pri prvem strelu v svoje avtomobile in eo zbežali od čet.
Končno prizna Badoglio, da eo pogoji premirja od strani Anglo-Amerikaacev zelo trdi, da se bodo pa spremenili radi razvoja dogodkov. V "tem ima ladajdec prav* kajti, medtem ko je hotel Italijo in svojega zr.veznika izročiti sovražniku, so to preprečile nemške 6fte In odtegnile največji del Italije posegu sovražnika.
•chViftleHw
W'
№ttTvoc^'. 30 Spptrmber 1918.
Zum Beispiel Kefallonia
rd. Berlin, 28. September. (Eijenbehdit.) Ei konnte jemand in dicscn Tagen. (k die iBkten Auf-raumungsgcfechte mit den VerrStertruppen Badoglios (lifi den Soldaten kurz Badojlioten) abgewickclt ^erđen, die Frage etellcn; Was jesdiieht eijentlich Jnit den Verratern? Audi ohne vorherigc Diskussion dieses Them as hat die deutache Wehrraecht mit der LiquidieruBg dea Widerstendes euf der jrlechischen wsel Kefttltonla ein Beispiel gejeben. Die Italieniadie Division Acqui fiJhIte sich enscheinend auf dieser Zweitgrol^en, eber wichtigsten der Jonischen Inseln en der griechischen Westkiiste sehr eidier und wollte vielleicht auch nicht die fetten Weidegriinde nnd die volien Weinkeller jeigcn eln erheitsame* Dasein ein-taiisdien. Jedeafalle weigerte eich ein Tell von ihnen, nach der Waffenniederlegung von 4000 Mann, den Anordnungen der deutsden Vfehrmacht Folje zu leisten. So traten dann zahlenmiiBig bel weltem • iintcrlegene deutache Truppen an. um die Verriiter xn bcstrafen. Deutsche KampN u&d Sturxkampfflngzeng* eroffneten die Kampfhandlungen und Heeresverbiinde vernichtcten nach der Einnahme der Hauptstadt Argostolion dir Rebellen, Wie gegen alle Banditen und Verriiter griffen auch hief die deutschen Ver-bande rUcksichtslos m It d'itchschla^endem Erfolg zu. Kefallonia, dieses wid\<iige, dem Korinthischen Meer-busen Torgelagerte ?elsenelland, gelangte damit feat in deutsche Ha;id. Zwar wurde nur eine AuBen-bastion im Mittellandischen Meer somit beeem, aber gieichieitig wurde der Beweie erbradit, daB die deutsche. Wehrmadt trots Ihrer weltweiten Inanspruchnahme immer nodi die Zeit flndet, Ver-rater gebiihrend zu ziiditigen.
Illusionsabbau Im Felndlager
Genf, 28, September. Nadidem die Feindagitation In den vergangenen Wochen etarken Optimismus be-tricben hat. bemiihen sicb jetzt die mllitarischcn Stcllen, vor falsdien lllusionen zu wamen. So be-tonte der USA-Generalstabsdief Marshall bel der Er-bffnung einer Kriegsausstellung In Washington, daB den USA In den naAsten Monaten harte Kampfe an 'alien Weltfronten bevorstdnden. Ahnllch IleB elch der brltlsdie Arbeitsminlster Bevin bel einer Unter-hausdebatte Uber die Mobillslerung dea Menschen-naterlals vernehmen, a la er darauf hinwiea, daS England noch mit sehr schweren Opfem rechnen mllsse und daB man seine Pflidit versaumen wurde. wollte man sich уоц falschen Gefiihien leiten lassen Bnd nIcht |ede VorsichtsmaBnahme treffen. Selbst der Renegat Smuts, der ea llebt, den Mund vollzu-nehmen. machfe In einer Rede In Johannesburg darauf aufmerksam, daS die Allilerten den Krleg erst roch gewinnen miiBten und daB fraglos Deutadiland den Krleg sehr gut gewinnen кбппе.
Man 1st eich also wohl darin einig. daB dit Slegesfanfaren der Sowjets falsche Hoffnungen er-^edeo konoten, eus deneo sich nadiher emste Ent-ttiuschungen ergeben wflrden. Fertier hat man augcn-fch.inllch aus dem Italien-Abenteuer die Lchre ge-Zogeo, daB DeutscWand heute wie ehedcm Imetande Jst, jede Lage zn melstem.
„BIttere Ehre der Arbeitsloslgkelt"
Genf, 28. September. Dae mangelnde Vertrauen Ides englisdien Voikes In die MaBnahmen der Regie rung auBert sich In der letzten Zelt in der Immer Liiufigcr auftretenden Sorge vor der Arbeitilosigkeit hach dem Kriege. So grelft „eln vlerzlgliihrlger Soldat" Im „Dally Herald" mIt besonderer SchSrfe den Demoblllslerungsplan der englisdien Regiemng en, nachdem die zuerst eingezogenen Soldaten auch ale erste entlassen wcrdeu molten, Diese MaBnahme hatte zur Folge, daB dh zuerst nach dem Kriege aus dem Heeresdienst Entlassenen auch zuerst Arbeit finden wiirden. Die Obrlgblelbendcn selen dann die Niinner tiber 35 Jahre, die zuletzt eingezogen worsen selen. Fdr sle blelbe „die bittere Ehre der Ar-beitsloslgkeit".
Stettinius derNadifolger Sumner Welles'
Stockholm, 28. September. Roosevelt gab jetzt, wie Reuter meldet, den RUcktrItt Sumner Welles von selnem Posten als Unterstaatssekretar im AuBenamt und glelchzeitig die Ernennung Edward Stettinius |r. als Nachfolger bekannt,
Aus dem FOhrerhauptquartler, 27. September. Das Oberkommanđo der Wehrmacht gibt bekannt:
Am Kuban-BrUckenkopf blieben ortliche Angriffe der Sowjetg erfolglos. Emeut hinter der Front ge-iandete feindliche Gruppen wurden aufgeriebcn. Siiđ-ostwarts Saporoshje griff der Feind mit starkcn, Ton Schlachtfliegem uaterstutzten Infantcrie- und Panzerkraften an. Wo die Sowjets an eiuigen Stel-len ortiiche ElnbrOche erzielen konnten, wurden diese abgeriegeit. Wuditige eigene Gegenangriffe verliefen erfolgreidi. Dabei vemlchtete eine Panzerdivision durch VorstoB' in die Bereitstellnngsraume der Sowjets 11 Panzer and 62 GeschQtze, Die schweren Kampfe sind nodi im Gange.
Vom Dnjepr-Knie bis zur PripjetmQndung тег-suchte der Feind gestem wleder an zahlreichen Stel-len den Dnjepr zo Qbersdireiten. Die meist in der Dunkelheit gelandeten Kampfgruppen wurden durch sofort einsctzende GegenstoBe vemiditet oder zu-riickgeworfen und auf engstem Raum tusammenge-drangt.
Im mittleren Frontabsdinitt dtuern die Abwchr> kampfe in dcn bisherigcn Schwerpunkten mit иптег-mindertcr Starke an. Die Sowjets, dit hier zum Teil ncue Krafte ins Gefecht fiihrten, erlitten in den harten Kampfen hohe Verlustc.
An der iibrigen Ostfront verlief der Tag Im «11-gemeinen ruhig.
An der sSditalicnischen Front fflhrte der Feind im Gebirge nordwestltch und nordostlich Salemo zahireidie ortliche Angriffe, die jedoch nnter schweren feindlidien Verlusten scheiterten. Im Ostabsdinitt haben sidi unsere Kampfgruppen nadb ZerstSrang der Verkchrseinrichtungen ungehindert vom Feind« auf neue Stellungen abgesetzt.
Kampf- und Sturzkampffiugzeuge beschadigten Im Agaischen Meer zwei Zerstorer sdiwer, versenkten ein Handelsschiff und setzten elnen xwelten groBen Frachter in Brand. ^
Einzelne feindjidie Storfiugzeuge warfen In der vergangenen Nadit einige Bomben auf westdeutsche* Gebiet, Es entstanden nur geringe Sdiaden.
Gegen solche „fal.sche Auffassungen" muSte etwai unternommen werden. Der demokratische Ajltations-Apparat Ist soeben dabel, sich dieser Aufgabe zu widmcn, Vor uns liegt eine Nummer des Kairocr englisch-jiidiscnen Blattes „I.a Bourea Egyptienne". Unter der Oberschrift „Die Mission Beethovens" wird in einem Artikel „Aufkiarung" mi'geteilt. «e sei ein fataler Irrtum, etwa anzunehmen, Beethoven ware Deutscber und mit seiner Kunst Ausdrudc deutschen Kulturgcistes. E- ebenso wie Badi. Mozart, Schubert, Handel usw, waren zufiillig eben auf deut-schcm Boden geboren, gcistig abet seicn sie BUrger dor ganzen Welt. Man brauche nur einmal die Neunte SInfonie zu h oren, unter der Stabfiihrung des „beruhmten" Dirigcnten Rosenstock und sie mit einer deutschen Darbietung zu vergleichen und fuhlte sofort, daB die Deutschen gar nicht in der Lage waren, dcn umfassenden Genius B»ethovens zu interpretieren. Das gelte auch fiir die anderen groBcn Tondichte;, wo.rnus man ersehen konne, dafi diese gar nicht Deutschiand, sondern der Welt gehortcn Wenn England und Amerika in ihrcn Sendungen die Werke dieser Komponisten pflegten, so wiirden sie der Welt nur da« „befreit von deutscher Engg" geben. was ihr gehore. Diese Manner seien zwar auf deutschem Bodcn „gewachsen" der Same aber und der Genius waren von der „United". geliefert worden. Dieser wurden sie nun dank dcm hohen kulturellen Verant-wortungsbewuBtsein der D.emokratien zuriickgegeben. Die jiidische I'resse Palastinas greift dit Stidiworte bcgcistert auf und fordert nach einem Sieg der Aliiiertcn ncbcn, einem militarischen und politischen Akt ein geistiges Obcr-Vcrsaiilc.«. Die Welt miisse ihr Recht auf die Genien der Mepschheit geltend machen und die deutschen Usurpator<!n dieser Kul-turwerke zum Verzicht zwingen. Selbst dies en Eiferern scheint es aber aufgefalJec %n eein, dafi dieser Drang, deutsches Kulturschaffen fiir lUdisdi-anglo-amerikanische Rechnung zu beschlagnahmen, mit dem I.uftterror und der Vernichtung deutscher Kunstdenk-niiiler nicht ganz harmoniert. ^udi bier hat man cinen typischen Dreh jefunden. Deutschiand habe zweiCcllos auch groBe Baumeister gehabt, deren Werke ebeneo „uDivereell" »eien. Wenn davon )et*t einije Miitert wflrdtD, du ildicrlldi badMMlldi, W	Ut ftoA«	mi ifleibdw
Kultur eeien vom Bauschaffen nor noch Fragmenti (ibrig. obwohl es damaU noch kcine Bomben gegeben habe, Homer, Tacitus, VirgiJ usw. selen aber der Nachwelt bis heute lebecdig. Bauwerke wiirden mit der Zeit «owleso zerfallen tin d kSnntea nlcht mehr ewige Zelten hinweg erhalten werden, Deshalb sel es nicht so tragisch, wenn jetzt lo Deutschiand einig* historlsche Bautcn „vorzeitig" verfielen.
Die jSmmerlichkeit und Niedertradit nnsercr Gegner dokumentiert sidi in solchen Ergiissen ebenso wie thre geistige nnd kulturelle Impotenz. Offener kann von anglo-amerikanischer Selce wohl kaum b#-wi«sen werden, dafi man der Welt an hdheren Gfl-tern selbst aber auch nidits *n bleten hat. Und dieser Griff nach dem gelstigen Gut des deutschen Volke* verlangert sich bls hinunter in Jas tSgUdie Leben. Im Nahen Osten herrscht z. B ein empfindliditr Mangel an chemisdien Prcdukten und Arzneimitteln. Mit englisch-amerlkanischem Kapital wurden in Palestina einige Jiidische Firmen aufgezogcn, nm Arznel-mittel, die friiher von Deutschiand bezogen wurden, nachzuahmen. Die Produkte fanden jedodi bel der Bevdlkerung keln Vertranen nnd keinen Abeatz, to daB die Arznelmittelkriee nicht' behobm werden konnte. Dieser Tage ging nnn dnrdi die nahSstlich* Press* eine Notlz, dafi die lostandlgen brltiedieil Stellen die diemisdie Indnetrie in Palastina crmSciH tigt haben, Ihr* Erzeugnlese mit der „BtTeT-Sdioti-< marke" nnd dem Zusati „I. G. Farbenindnstrl«, I.everkusen" zn versehen, „nm da« Vertranen d*t Offentlichkeit zu diesen Produktcn xn gewinnen".
Es 1st gut, sich aus solchen SelbstentbloBungen unserer Gegner immer wleder »on nenem d*rlib«r klar zu werden, um was es In diesem Kampf fHi das deutsche Volk geht. Da etehen sle der Reib* nach, Amerikaner, Engl:nd*r nnd Jqden, nd schrelctt, fOr die Sidienuig der helliMt*D Oflt*r def Mensdihelt kSmpfen n wollen, nnd kSnnen #16 anf nidits uderet bemfen tie anf dl* cwlgen Wert*, die von dem Volke geachaffen wurden. d ess en Vei^ nlchtung sie anstreben. Sie wollen das deutsche Volk zerschlagen, eeln geistiges Gut verlntemationall-sleren, um vor der Welt das lebendige Mahnmal xo beseltlgen, daS sle der Menediheit In Jahrhnndene^ jgdg^deM# кћмвкп hcartwi Bhit nd ОвМч
KAKATTANKEN BOTE
Seite 3. — Nr. 77.
Angriffe durch Gegenangriffe pariert
Ortlldie EinbrOthe abgeriegelt - SAwere Feindverluste an der SUditallen-Front
„Pnzifikkrieg wichtig wie der Krieg in Europa'
DSA-Marlnemlnlster Knox rlđitet eine deutlidie Mahnung an England
Genf, 28, Septmeber. Der USA-Mariueminlster Knox g»b dem Korrespondenten des Reuterbliroe Samuel Jackett eio Interview, in dem er es als drin-gend notwendig bezelchnete, dem englisdien Volk iilarzumadien. daB der Krleg im Ptzlfik eln ebenso wlditiger TeU des Kriege: sei wis der gegen Deutsdiland.
Knox beklagte eidi darGber. daB GroBbrltannien den europaisdjen Krieg nor als den wirklldien Krleg ansche nnd den Krieg im Pazlflk als eine Neben-ersdicinung bctradite, Der USA-Bflrger nehme da-her an, daB die USA den Krleg Im Pazlflk, wenn etwa der europalsdie Krieg elnes Tages been det »eln solite, ellein welterfuhren miiBten Knox beschwor den Reuterkorrespondenten, alles id tun, um dafiir zu sorgen. daB sidi diese Meinung in der USA-Offentlldikeit nidit festsetze,
Der Marlnemlnister wies darauf bin, dafi der Krleg im Pazlflk vor tllem eln Flottenkrleg sei. Woh] habe GroBbrltannien selnen U-Boot-Krieg im
Atlantik, abei die USA h3tten den Ihrcn Im Paziflk, und dazu (tfinde Ihnen noch eln vollee DrIttel der fapanlschen StreitkrSfte zua&tzlldi aller eelt Pearl Harbour zogekommenen Schiffe gegeniJb^r. Knox kann nIdit ombln. den Japanem nnd Ihrem Kampf-mut Anerkennung zu zollen Ef spradi von ..verbls-eenen nnd fanatledien Kampfero", die befelt seien, ble zum Tode zn kampfen.
Knox will mit diesem Intervler rweifellos den Drudt euf GroBbrltannien. verstarken. denn offcnbar hat man In WasUington Grand zn der Annshme, dafi Grofibritannlen sidi nnter HInweis auf eelne Lasten Im europSlsdien Krleg am die Tellnahme am Pazlflkkrieg xu drilcken sudit. Roosevelt aber und eelne Clique eind nlcht g'willt. illein die Schwle-rigkelten dee Paziflkkriege# anf sich zn nehmen, und fordern. daB elch vornehmllcb die brltlsdie Flotte an diesem weltrSumigen und fflr die USA iuSerst verlustreldien Krieg beteillg* und audi ihren entsprechenden An teil an den Opfem Ober-nehme.
Rooseveltjude Baruch schtiit den Brand
Ein „Krleg mit groBen Rlsiken" - Die Itallen-Kapltulatlon belastet die USA
hw. Stockholm, 28. September. (Eigenbericht.) Einea der anbestrittenen Hiiupter its Welti odeatums, einer der amerikanlschen Kriegsluden aua dcm enge-rcn Bcraterkreis hinter Roosevelt, der Ihm eines der Diatfclgsten Amtcr In der USA-Krlegswlrtschaft zb-geschanzt hat, namlich der Hauptberater dem Direktor«, ffir Kriegsmobilmachung, Bamch, forderte soeben In Washington eine Verscharfung dea Luft-tcrrorkrleges gegCn Deutschiand uber alles blsher Dagewesene hlnaus, Der Jude, dessen HaK und Ver-nichtungswille gegen Europa kelue Grenzen mchr kennt, fiihrte eine Reihe von Argumentsn fiir seine Forderung an. die zum Tell rech' Intercsiant sind, well sle die Befiirchtung verraten, daB der von Deutschiand vorgeschriebene weltere Kriegsverlauf den Verbtindcten so schwere Opfer aufcrlegen konnte, da& die Volker der Plutokratlen womogllch die Freude an diesem Krleg der Juden und Juden-genossen verlleren. Baruch sagte, auf deutscher Selte sel eine Zuriicknahme der StreitkrSfte auf Llnlen Im Gange. von denen aus die Deutschen iiberall gegen Ihre Angrelfer zuriickschlagen konnten, nnd zwar an ganz uberraschenden Punkten Sie seicn auf diese Welse In der Lage, Ihren Felnden gefiibrllche Verlustc xuzufOgco.
Die Kriegfiihrung unter Ausnutzung der Inneren Llnlen erscheint dcm Juden Baruch els etwa>i auBcrst
Abschreckendes. Er sleht, da die Verbflndeten tedlgllch In das Vorfeld elngedrungou sind und sidi hier nunmehr exponlcrt eenug fOhlen, zwelfellos Riickschlage nicht nur materleller sondem auch stim-mungsmaBiger Art voraus. Er erklarte, wenn man Deutschiand nicht sofort zrrstSren konne selen sehr grofie Rlsiken vorhandcn. Jede« liberhaupt nur ver-fiigbare Flugzeug miisSe sofort eingesetzt werden. Sćlbst die Kapltulation Ital'cn' werdc, so melnte der Jude melandiollsdi. die Belastung fOr die Vereiolg-ten Staaten vermehren stat* sle zu vermindern. Ei sclen nicht nur gewaltlge Versorgungslelstung'n, sondem auch eine Vermehrung der milltarlsch-.n Sdilag-kraft der Verelnigten Staaten notwendig.
Baruch hlelt diese Rede tm Rahmen der gegen-wartlg stattfindenden Auseinandersetzungen um die Frage einer Befreiung der FamlllenvSter bet den ge-planten welteren Einzlehangen zur USA-Armee. Sle wird komplizlert dutch den Bedarf der Industrie an Arbeltskraften. Roosevelt ond sein jfldlscher Bcraterkreis haben sich ledoch berelts dahin ausge-eprodien. daB die welteren Elnzichungen zur Armce nicht gefahrdet werden dilrfen. Den Juden, die die USA beherr.ichen. erscheint das Leben der amerikanlschen Famllienvater absolut notwendig als Beltrag fiir Ihren.Krleg gegen Europa.
Aus Baruchs Gedankengangen geht frelllch her-
w, daB dk jiidlgdie Strategie bcdcnkliche LCcken ond Sdiwankungen aofwclst. Der dcutschc Wlder-etand, nldit znletzt selt dcm Verrat Badoglios, hat iiberrascht nnd friiher; Berechnungen iiber den Hau-fen geworfcn. Es wird sich hcrausstellen. daB auch die Hoffnung auf das Fchlea elnes Dacbes der Fe-stung Europa trflgerlsch 1st. Schon bisher hat der Terrorkrleg gegen die Zlvilbevolkerung trotz aller jiidischen Grausamkeli nnd Riickjlchtslosigkelf. die ihn kennzeldinen, di^ erhofften Erfolge nlcht ge-bradit. Barnchs Schtel verrSt dl' Sorge der lOdtschen Weltkriegsanstlfter und ,nutznieBer n m den Ausgang Ihres Unteraehmens.
„Komlntern fnnktionlert welter"
Bern, 28. September. Der sAwelzerisdie National-rat lehnte eine Petition fiir die Amnestlerang der verhafteten Kommunlsten mid die Aufhebung der entsprechenden Parte!- und Zeitungsverbote mit groBer Mehrhelt ab. Im Rahmen der Debatte erklarte der Chef des Justiz- nnd Pollzeldjpartements Bundesrat т. Steiger: ..Heute 1st es notwendlger denn |e, jeglldie kommnnlstlsche Tatlgkelt bel nns %n nnterblnden. Wlr haben heute schon Bewelse, daB die Komlntern welter funktlonlert"
„Der Generalstab der Juden"
rd. Madrid, 28. September. (Eigenberidit.) Mit dcm Namen „Generalstab der Juden" prangert die spanlsdie Zeitsdirlft ,,E1 Espagnol" die Weltherr-schaftszlele des intematlonalen Judentums und dee „Weltordens der B'nal-Brlth" an. Die Zeltschrlft fiihrt B. a. aus. der Herd der Gruppe, die die Welt-herrschaft anstrebe, liege In den Ghettos der ver-echledenen Exile. Sie schrelbt welter: „Die schlag-kraftlgsten Waffen der Juden sind das absolute Fehlen einer vaterlandisden Idee, dl« Korruptlpn und die Heudelel. Die Heudielei eriaubt es ihnen, ebenso mis streng religlos aufzutreten wie als vSllig gottlos, Auf diese Welse haben sie sich in alle Under elngeschlichen und sidi tan fen lassen, nm — wenn es nlcht anders ging — wleder aus der gewShl-ten Rellgionsgemeinschaft auszutreten."
„E1 Espagnol" welst welter darauf bin, von alien In der Welt gegrUndeten |iidlschen Sekten, die fast Immer eng mit der Freimaurerel zusammenhingen, stehe der „Weltorden B'nai-Brith" an oberster Stellc. Genan wie im Torigen Weltkrieg eel das Ziel, das ▼on dea Jnden terfolgt werde, einwandfrei f«tg*-legt.
Das Blatt zltlert In diesem Zusammcnhang eln# Veroffentlichung der jiidisdien USA-Zeitsdirift „The American Hebrew": „Die Menschheit let heute In zwei Lager gespalten, die sich wegen einer einzigen Idee bekampfen. Es ist der Kampf zwlschen der Jiidisdien Lebensanffassung und der Lebensauffassutig der Judenfelnde Es 1st der Jiidische Lebensstll gegen dcn Lebensstll der Judenfelnde, worum heute in der Welt gfkampft wird."
Mandsdiukuo erhdht Riistungspotentlal
Hsingklng, 28. September. In Anwesenhelt des Kaisers fand am Samstag der Kongrefi der Concordia-Partel in Mandschukuo In feierlicher Welse statt. AuBer den Delcglerten aus 20 Pro-vlnzen Mandschukuos wohnten dem Kongrefi promlnente Pcrsonlldikelten der Mllitarverwal-tung und zlviler Krelse bel.
„Die Zclt 1st relf fUr eine vollstandlge Befreiung von den amerikanlschen und engllschen Fesseln", erklarte Prcmiermlnister Tschangtschlng-hui in seiner Erdfinungsrede. Es sei die Aufgabe der drel Mllllonen Mitglleder der Concordia-Partel, ihre ganze Energle auf die Verbesserung des krlegsmiifiigen Antelles und auf eine Erh8> hung der Industriellen und landwirtschaftllchen Erzeugung zu verwenden.
Generalleutnant Mlyake, der Prasldent der Concordia-Vereinigung, sagte: „Wir habkn nur ein elnziges Ziel im Auge, namlich die Ausrottung der anglo-amerlkanlschen Machte, da sonst die Selbstandlgkelt Ostaslens nlcht errelcht werden kann."
? / Angeh&chsisch-iMsche Agitation ww\ZtH	X-#C7C7ff fv/l'Cr/f » / mi die Bitalgnmg Deutsohlands
T, ш. Ankir«, 28. September. Im letzten Vcltkrleg |№ar du noch anders. Wii erlnnern uns Icdcnfalls, 'dafi die Engliinder nnd Amerikaner m<t der ganzen Leidenschaft Ihres gelstigen Eplgonen'iims und Ihrer koltnrlosen Seele ihr* Hungerblockade gegen deutsche Frauen und Kinder auch auf die Welt des Geistes trad der Kultur ausdehnten. Weder In England nodi in den USA war es eriaubt, die Werke deutscher Komponisten *u spieien, die unsterblichen Schopfungen deutscher Dichter zur Auffiihrnng zu bringen, die Bllder dentfcher Maler In Museen oder Galerlen hitngen zu lessen Damals konnte man sich dae leisten. Es glbt wohl kaum ein erbarmlidieres Zeichen fflr die Knlturlosigkeit dieser VSIker ond Ihrer Fiihrung, wenn man behauptete. dieser Ausfall id elgentlidi von der Oflentlldikeit kaum bcmerkt worden. Heute, im Zeichen des Rundfunks, haben M weder Englander noch Amerikaner gewagt diesen Boykott deutschen Geistes- und Kulturgute* dnrchzu-fiihren, dknn es let nicht mehr nur die eigene Offentlldikeit. die mi'hort, sondem die gaize Welt 1st Zeuge dessen, was die Englander nnd Amerikaner unter der Kultur verstthen, *n deren Verteldlgung ■la sngeblidi mil ta den Krieg gezogen sind. Die t,British Broad Casting Company", das mmerlka-nische „Colombi* Broad Casting System" and wie die Rundfunkgesellschaften unserer Gegn.r alle hei-Cen, batten ihre Orchester bis auf einige Jazzkapei-len entlassen konnen. wenn sie den Mut gehabt hatten, auch in diesem Krieg den Boykott fiber die kulturellen SchSpfungen deutschen Geistes zu ver-hilngen. Sle brsAten diesen Mot nidit tnf, denn sie yuBten, daB eine guie Welt Rronzeng* |ener |im-merlidien Armat wfirdt, die du kennzeldinct, was man in den L&ndem der Plutokraten ..eigene Kultur" aennt.
Diese Welt aber hitte sidi wohl кашл dem Urteil Jener amerikanlschen Jury angeadilossen die „nach eingehendem Studlum" den Jazz-Juden Irving Berlin als den „grčBten tmerikanlsdien" Komponisten an die Selte Bad* nnd Beethovens stellte, alien Erastes — A# жжжАжжМм ZtJtedirlft ..Tofne" f*t-sAweodei eine scchsseltlge Blldrcportnge darauf,
diesen „Ton-Heroen" zn feiern. Sie zeigt den Juden in Uniform — natilrlidi- nur als Filmsoldat —, wie er gerade sein neuestes epodiemachendes Werk, das Swing-Marschlled det amerikanisdien Wehrmacht: „Oh, how i hate to get up iu the morning" (Oh, wie basse ich's, frlih aufzustebn"), zum besten glbt. Aber auch Irving Berlin und seine Manager sind nicht so vermessen, zu behaupten. daS schon dieser Song geniige, um nach Beethovens Lorbeet zu greifen. ,,Vogue" verweist auf Berlins ge.sammelte Werke und die illustrierten Interpreten, die sie „beriihmt" mach-ten. Da 1st der Negersanger Al Jolson der Fliister-barlton McCormak und »ahllose andere jiidische Bankelsanger, die Berlins Hots. Swings und Lam-beth-Walk-„Sch6pfungCD" Interpretieren Bis der ..groEe Wurf" gclang und Freund Ii'vlng mil „Everybody: step" (Steptan? fui jedermann) eine ..Kom-position" schuf. die nach dem Urteil einer .sachver-etandigen" Jury auf Grund des amerikanlschen Musikempfindens ..wiirdig neben Bachs b-moll-Messe und Beethovens Siebenter Sinfoale bestehen kann".
Warum haben sich die Briten und Amerikaner bel einem solchen „Reichtum" von Kolturapostein nicht mit Eigejiem begniigt? Selbst In den jiidischen Agi-tationszentralen Londons und Washington: hatte man offenslchtllch das Gefiihl. daB sogar die kultur-stumpfe engllsch-amerikanlsche Offentlichkeit dcm Delirium verfallen w3re wenn Ihr vler Jahre lang aus den Lautsprechern nur Musik Irving-Berlinschei Pragung entgegcngekiungen hiitte. von der librigen Welt gar nicht zu reden. Und so verzlchtrte man auf den Boykott der deutschen Tondicfter. Ej IleB sich aber nicht vermeiden. daB dies langsam aulfallt. In tiirklschen, ja sogar In Irakischen ond igyptlsdi-arabisdien Zeitungen tauditen Hinweise anf^ es set doch merkwiirdig, daB sidi die englUdi-amerikanlsche Agitation fiberbiete. gegen d'e .deutsdie Knlturlosigkeit und den deutsdien Barbarismus" zn wet-tern, wiihrend glelchzeitig det musikallsche Tell dei engllschen und amerikanlschen Sendefolgen von deut-■diea Tondlchtera beetritten werde. Es кбппе doch else nm die deutsdie „Knlturlosigkeit" nlcht w echablj bestellt eeln.
Selte 4. — Nr. 77.
KA'EAWANKEN BOTE
Ifflftwoch, 29. September 1943.
Um die Zukunit des Englimders /
London, wie es elm Brile sieht
London 1st fUr 45 Mllllonen Menscheii der Nabel der Welt. Vlele von dieseh werden das ableugnen, aber Ihr Verhalten verr&t sle. So-zlaler und wirtschaftllcher Fortschrltt slnd In Ihren Augen mlt London verknlipft. Der Eng-l&nder, der Ire, der Wallser und der Schotte betrachten die Geschlchte vom eroberungs-lustigen Dick Whittlngton als ihre ureigenste Vberlleferung.
Der Relz Londons 1st elne verderbliche, durch Zlegel und Mortel, Leben und Grabmaler sicht-bar verkOrperte ReaMtKt. Londons Rachen ver-schlingt heute regelmaliig tnehr Menschen als frUher einmal belglsche FlUchtlinge zu elner Zeit, als der Krleg elne halbe Nation Uber den Kanal trieb. Die Londoner Bevolkerung wftchst jahrlich um 80.000 Kopfe, elne Zahl, die gro-fler let als der Import von Negern nach der Neuen Welt In der BlUtezelt des Sklavenhan-dels um 1790. Aber diese Zahl bezleht slch nur auf ein theoretlsches, auf elner Karte darge-stelltea London. Denn nlemand welB genau, wle vlele Londoner es gibt: Wle die Juden haben sle kelne Helmat, sle haben nicht einmal. wle die Juden, ein BewuBtseln.
Wenn man an einem klaren Tag In niedri-ger H6he Ubcr die Sankt-Pauls-Kathedrale fllegt, kann man die Ditcher Ubersehen, die zehn Mllllonen Menschen beherbergen. (Die Dftcher der Armenhtluser kann man nicht er-kennen: tin Drlttel der BevOlkerung der Graf-echaft London 1st auserwahlt, Im Armenhaus zu Bterben, aber diese Tatsache wlrd In der Gtadt, die die reichste zu sein vorglbt, selten erwahnt.) London, das wlrd una immer wleder klar gemaiCht, 1st nicht mehr elne Stadt: ea let elne Nation. Es beherbergt ein Vlertel der BevĆlkerung GroBbritannlens. London 1st dich-ter bev61kert als daa brave klelne Belglen und hat dreimal sovlel Einwohner wie Irland, des-een SOhne In der Geschlchte elnen grofiern Plalz elnnehmen als der Cockney. Die Londoner BevOlkerung kommt zahlenmgQlg der er-wartimgsvollen engllschen Nation bel Trafalgar glelch und 1st doppelt eo groB wle die engllsche Nation 24 Drakes Zel ten. Wellington beschUtzte kaum ein groQeres Land ale unser derzeltlger Commissioner of Police, und der Arzt unseres County Council 1st fUr ebenmo viele Seelen verantwortllch wle die Konlgln Elisabeth.
Die Geschlchte Londons let ein herzzerrel-Bender Berlcht von der Unzulftngllchkelt und MlQwlrtschaft, von der Unwlssenheit seiner Handelaherren und der Eifersucht seiner Par-tele&, von kirchllchem Pomp und Habgler, g^n&hrt durch den berauschenden Charakter biirgerlicher Hypertrophie. London 1st der Ort, wo nichts getan wird_ ehe es zu sp&t 1st, und wo selbst dann gewlsse Dinge nicht getan werden. Seine Gelegenhelten fUr elne vernUnftige Organisation sind die besten In Westeuropa — doch blel-ben auch seine Note die grOBten. Der Londoner wUrde verhungem, wenn es In seiner Stadt nicht einen gewlssen Grad von Organisation g&be; jedoich 1st diese Organisation elne foloBe Sunune von Zuftlllen: abgesehen von den zufžUligen und unverbundenen Organlsa-tionsversuchen, die von Zeit zu Zelt zusam-menbrechen, 1st London ohne, Plan. In der Ver-gangenhelt 1st nie ein Plan entworfen worden; gegenw&rtig wlrd nichts geplant; und t&gllch vermehrt die Summe der Indlvlduellen BemU-hungen die Hlndernisse, die elne mBgllche kUnf-tlge Planung verhlndem; die Bemlihungen aber werden fortgesetzt.
London let elne BrutstKtte chronlscher Krankhelten. Die Londoner slnd so unwlssend, 80 arm und so schlecht gefUhrt, daB sle slch un-nBtigen Schmerzen und aufschiebbarem Tod aussetzen. Bel den Londoner MUttem 1st diese Unwlssenheit der Grund fUr vlele Erkrankun-gen Ihrer Kinder. Dabel verschllngen frel-wlllige und stttdtlsche Krankenh&user alleln In London 10,000.000 Pfund j&hrHch, und selbst damlt 1st fUr die Kranken nicht aus-
relchend gesorg^t. Die C-3-Bev01kerung Londons lebt In ungesunden und oft gesundheits-schKdlichen Wohnungen. Obwohl neunzlg Jahre vergangen sind, seit Fabrikinspektoren auf die Mllistande In den Fabriken des Nordens hlnwiesen, slnd die Arbeitsplatze Londons heute unnStig ungesund. Wahrend der Eskimo in einem Eissturm seine Haut trocken halten kann, konnen viele Londoner an einem regnerischen Tag nicht auf die Stralle gehen, ohne sich dabei nasse FUBe zu holen.
Der Reichtum Londons ist eine Sage. EinJge tausend Londoner sterben laut Attest jahrllch an Hunger. Viele Londoner leben zusammen-gepferchter und in schlechteren Hfiusern als die Bevolkerung verachteter Industrlestadte. In elnigen Teilen Londons ist das Leben ge-ffthrlicher als in manchen >Notstandsgebieten« des Nordens. Die Arbeitslosenbataillone, die aua hungrigeren Teilen Englands nach London
wandem, vergeeeea, daB Londons Arb«ltBloM
schon vor Jahren nach Hunderttausenden ge-zfihlt wurden — vor der Krise, vor dem Ge-neralstreik, vor dem Boom, vor dem Krieg.
Die LUge von dem fortschrlttlichen und auf-gekltirten Charakter Londons 1st elne 6ffent-liche Gefahr, well die Wirklichkeit hlnter der Lilge offenbar 1st und weil der Mensch dazu neigt eher gUnstige falsche Nachrichten als schlechte wahre Nachrichten zu glauben. Bel unserer Jagd bach der Wahrheit werden wir vom Teufel des Verglelchens besessen seln, der vom Wunder des Zeit-Raum-Begriffes Ge-brauch macht, um kiares Denken zu verhin-dem: er erklart, dafl der Londoner heute bes-ser lebt als in der Zeit der Tudors, dafl der Mensch heute In London besser daran 1st, als er es In Madagaskar wUre. Wie wahr, wle so vollig belanglos! Leeds und Chikago mOgen schlimmer seln als London-, aber wenn unser eigenes Helm nicht in Ordnung 1st, konnen wir an dem unseres Nachbarn nur wenig In-teresse haben.	Robert Sinclair
Wie das Achselstfick entstcmd/^®**''"-'*"
wahrend noch bis in die Mltte des vorlgon Jahrhunderts hinein das Rangabzeichen des Offlzlers die Sch&rpe war, slnd heute die Achselklappen Iftngst das untrligliche Kenn-zeichen des Dienstgrades ihrer Trfiger. Wle 1st elgentlich diese heute seibstverst&ndliche Unterscheidung entstanden? Das ist ein Inter-essantes Kapitel Uniformkunde, daa erst In letzter Zelt eine eingehendere Untersuchung fand. Die ersten Trager elner Achselklappe sollten n&mllch bereits die Geusen gewesen sein, jene niederl&ndischen FreiheitskSmpfer, die im 16. Jahrhundert die Befreiung Ihrer Helmat von der Herrschaft der spanischen Habs-burger erzwangen.
»Treu dem K6nlg bis zum Bettelsack«, hieB der Wahlspruch der Geusen Ihre aschgrauen Uniformen trugen als Erkennungszeichen den >Geusen.pfennlg«, eine MetallmUnze, die den Wahlspruch als Aufschrift trug. Als der geu-Blsche Frelheitskampf gegen Spanien begann, verfUgte der spanische. General Herzog Alba, jeden gefangenen Geusen sofort aufzuhangen. Die Frelheitskampf er erbllckten darin eine be-sondere Ehre, und zum Zeichen, daS ale slch vor den Spaniern nicht fUrchteten, steckten sle sich elnen an einem Strick befestigten Nagel als Symbol des Galgens an den Rockkra-gen damlt ale der Felnd noch besser erkennen кбппе. Da aber die Tapferkeit der Geusen bald
Das Meikmal dei Geusen
sprlchw6rtUch wurde, gostaltete sich der Nagel mit dem Strick zu einem Ehrenzeichen einer Auszeichnung flir die Tapfersten. Sp&ter BChiang man den Nagel damn um eine goldene Schnur, die nicht mehr am Rcckkragen, son-dern als Erkennungszeichen auf der Schulter angeheftet wurde. So entstand die erste Achselklappe.
Gleichwohl vergingen noch drel Jahrhunderte, bis diese Achselklappe der Geusen Gemeingut der Volker wurde. Sie tauchte erst in der Mitte des vergangenen Jahrhunderts wieder auf, und als 1870 der Deutsch-Franzosische Krieg begann, war die Achselklappe bei den Militars'aller Lander endgUltig etngefUhrt worden und hatte die Offiziersscharpe vollstandlg verdrfingt. Man war darauf gekommen, daB die allzu farbenpr^chtige Kennzeichnung el-nes Offlziers ihre Nachteile hatte, da der Feind, dem es ja besonders auf die Dezimierung des Offizlerskorps ankam, hierdurch ein gutes Ziel erhielt. Die Dienstgradabzeichen wurden dann in der Form von Achselstllcken bis ins Letzte weiterentwickelt, indem man die Unterschei-dungsmerkmale vom Unterofflzier bis zum General festlegte. Lediglich der Gefreite ist bei der deutschen Wehrmacht nicht am Achsel-stUck, sondern durch den Wlnkel am linken Oberarm zu erkennen.
Die Sache mit dem Likor/
Ein Reiseobenteuer von heute erlebt von Stelien Stoigg
Wenn elner elne Reise tut, dann kann er was erzahlen. Heutzutage ganz besonders, /aber das gehorte eigentlich nicht Hlerher. Jedenfalls tat ich untangst eine Reise, Selbst-verstandlich aus rein beruflichen Grtlnden (denn wer wUrde es wagen, heutzutage aus anderen als beruflichen GrUnden zu reisen?)
Da Ich schon ziwel Stunden vor Abgang dee Zuges am Bahnhof war, b'ekam ich einen Sltz-platz. Das Abteil fUllte sich schnell mlt den verschiedensten Leuten. Bald war das schon-Bte Abteilgespr&ch im Gange.
»Das Schbnste ist doch, daB wir gestern unsere LlkOrsonderzuteilung bekommen haben«, meinte eine Frau in den besten Jahren, »auf diese Weise haben wir wenigstens etwas, wenn una unterwegs schlecht werden solite. Nicht wahr Paul?«
Paul_ offenbar der Ehegatte, s ah vertr&umt auf die Taache mlt dem Reiseproviant und nlckte. »Kaiserbirn!« schwarmte er, »lange ge-nug entbehrt! Wenn mir nur schon schlecht ware!«
»Kaiserbirn haben Sie von Ihrem Kaufmann erhalten?« fragte ein kleines MAnnlein inter-essiert. >Sowas hat es bei uns nicht gegeben. Wir erhielten Creme de Vanille, dUrfte aber auch nicht schlecht sein. Spfi.ter werde Ich Ihn dann kosten.«
»Wir haben unsere Flasche auch mitgenom-men«, verktlndete ein anderes Ehepaar. »Eine ganz spezielle Sorte: Parsival-Alpenkrauter. Hoffentlich wird keinem von uns schlecht, daB wir ihn wieder mlt nach Hause nehmen konnen. Von den letzten drel Zuteilungen haben wir bis heute keinen Schluck verbrhucht.
wahrend diese geistige Unferhaltung 'lm besten Gang wai, riS atemlos ein Herr die Ab-teilstUr auf. Der SchweiB stand ihm auf der Stirm. Als er sich beruhigt hatte, wandte er sich an die Abteilsinsassen:
»Entschuldigen Sie ... hat jcmand vlelleicht etwas Liik6r da? Im hinteren Wagen ist eine Frau ohnmachtig geworden!«
Nach zwel Sekunden wurde ihm die Kaiser-birnflasche, die Flasche Greme de Vanille und nach einigem Zogern schlleBUch auch die mlt Parsival-Alpenkrautern gereicht.
Der Herr musterte die Etiketten. »Ja,« sagte er dann, >Parsival-Alpenkrauter, der wird am besten seln!« Und wahrend er noch sprach, hatte er ein Drlttel der Flasche ausgetrunken.
»Vlelen Dank!« sagte er, wahrend er die Flasche zurUckreichte. »Wissen Sie, wenn ich eine ohnmachtige Frau sehe, dann wird mir immer unwohl!«
тпш SCHATZK&STLEIH
Der Donner
Es donnert! — Freunde, lafit uns trinken! Der Frevler und der Ueuchler Heer Mag knechtisch auf die Knie sinken. Es (fonnert! — Macht die Gldscr leer!
LaPt NUchterne, lafit Weiber zagen!
Zeus ist gerecht, er straft das Meet:
Solit' er in seinen Nektar schlagen?
Kussen und frinken
Mildchen, W mich dich doch kilssen! Zaudre nicht, wirst du milssen.
Hurtig, hurtig schenkt mir ein!
Auf das Kilssen schmeckt der Weill!
Dieser Wein hat Geist und Feuer,
Mddchen, tu' doch etwas freier,
06nn' mir vorigen GenujB:
Auf das Trinken achmeckt ein KuPI
Die BetrObnis
Der Fxeund:
Freund! welches Vnglilck, welche Reue Macht dir so bittern Schmerz? Der Diciter:
Ach Freund! sie flieht, die VngetreueH Und sie besafi mein Herz.
Der Freund:
Um eine Falsche dich betrHben?
Du bist ja Mug genug.
Der Dichter:
0 schweig! das heifit nicht lieben,
LSPt uns die Ldebe Mug.
Der alte und der junge Wein
Ihr Alien trlnkt, euch jung und froh zu frinken; ■Drum mag der junge Wein filr euch, ihr AUen
sein.
Der ЈппдИпд trinkt, sich alt und klug zu
trinhen;
Drum muP der alte Wein filr mich, den JUngUng
eein.
Die Sdi6ne von binten
Sieh' Freund, sieh da! was geht doch immer Dort filr ein reizend Frauenzimmerf Der neuen Tracht Vollkommenheit.
Dor engen Schritte Nettigkeit,
Die bei der kleinsten Hindrung stocken, •Der weiPe Hals voll schwarzer Locken, Der wohlgewachsne, schlanke Leib Verriit ein junges, art'ges Weib.
Komm, Freund! komm, lap uns schncller gehen, Damit wir sie von vome sehcn.
Es mnp, triigt nicht der hintre Scheiri, Die Venus oder Phyllis sein.
Komm, elle doch! — 0, welches Gliicke! Jetzt sieht sie ungefdhr zurilcke.
Was war's, das minh 'entzilckt gemacht? —' Ein altes Weib in junger Tracht.
Der Veller und die Muhma
0 fluche, Freund, nicht alles Wetter Auf deinen eigensinn'gen Vetter.
Schmalt er manchmal, so lap es sein, Er hat ja guten Wein.
Auch fluche nicht der alien Muhme. Man muP ihr Brummen, sich zum Ruhme, Mit stiller Sanftmut ilbergehen. Die Tochter ist ja sch6n.
Der Wunsdi
Wenn ich, Augenlust zu finden,
Unter 'schattig kilhlen Linden Schielend auf und nieder gehe Und ein hiifUich MUdctien sehe, Wilnsch' ich pliUzUch blind zu sein. Wenn ich, Augenlust zu finden,
Unter schattig kilhlen Linden Schieleiid auf und nieder gehe Und ein schones Mildchen sehe,
MOcht' ich Uiuter Auge sein.
Roland malt den Tod/
Roland Eclc war seinen Lehrern In der Akademie fUr bildende KQnste In Mflnchen wegen seines besonderen Talente: der Por-tr&tskizzlerung aufgelallen. Auch, was er auf dem Gebiet der Portrfitmalerel in Olfar-ben hervorbrachte, fand stets den Reifall seiner Professoren. Kein Wunder daher, wenn der talentierte junge Mann die grOBte Рбг-derung seiner Lehrer und vermdgender MS-zone genofl, die ihm Reisen nach Italien und anderen LSndern ermSglichten. V6n diesen Fa^hrten kehrte er stets mit neuen Anregun-gen und vollgezeichneten Slcizzenbachern turOck.
Eines Sonntagnachmittags — Roland war am Vortag erst aus Florenz gekommen — erging er sich im Englischen Garten seiner Vaterstadt, wSlzte Probleme in setn r if und fOllle wahllos in seinem Skizzenbuch Seite far Seite, als pldtzlich seine Hand stockte. Den leuchtenden Augen s ah man an, daB Roland etwas Besonderes eingefal-len sein mochte.
Jk das mUAte er eigentlich tun, denkt Roland bei sich. Den Oedanken in die Wirklichkeit umselzen, der ihm Jetzt lo jfih dutchs Hirn geschossen: Das Leben such en. — Und es auf die Leinwand bannen.
Dieser Gedanke hatte ihn nicht mehr fret gelassen. Er hatete ihn wie ein Kleinod, bis er ihn eines Tages in die Tat umsetzen konnte, da das Leben ihm begegnete.
In einem groben Stahl- und Eisenwerk, rwlschen hSmmernden Maschinen, glflhen-den GuBblOcken, sprUhenden Funken und von 01 getrSnkten Lappen stand plOtzlich das Leben vor ihm. In Gestalt .eines musku-Ifisen und bis zur Brust entblOBten Jungen iMannes mlt ebenmaSigem KOrperbau. Der SchweiB perlte aui dem blonden Locken-
Ktiegsetzohlung von Will Fischer
haar auf die gltthenden von Kohlenstaub geschwftrzten Wangen: Ein Adonis der Ar-belt, der eben das Feuermaul eines mAchti-gen Ofens mit dem schwarzen Gold anfttllte.
Hier fand Roland Eck das Leben, das er gesucht hatte.
Einige Tage spAter stand der Bursche dem Maler Modeli. Das Bildnis, das unter Ecks Pinsel entstand, und das den Namen „Das Leben" erhielt, errang den ersten Preis und machte Roland Eck mit einem Schlage zur Beriihmtheit. Die Auftr&ge hauften slch und der Maler konnte die viele Arbeit kaum be-waitigen.
Er war nun bereits Jahre von der Akademie fort, als der Krieg ausbrach und der Gestellun:	' ?
war auch seinem Hauptmann nicht unbe-kannt geblieben, der den beriihmten Maler zur Propagandakompanie empfahl.
Die FeldzUge gegen Polen und Frankreich hatte Roland mitgemacht, und nun lag er im Osten in einem Lazarett mlt einer ver-haitnismADig leichten Verwundung am Bein. Er sah und fUhlte die Schmerzen, die seine schwerverwundeteri Kameraden ertragen muBten. Sobaid er sich bewegen konnte und nicht mehr ans Bett gefesselt war, besuchte er sie an den stillen Nachmittagen mlt ihrem steten Einerlei, brachte Zigaretten, sprach rait den Kameraden und lieB sich aus ihrem Leben erzahlen.
An einem solchen Nachmittag war es, da Roland neuerlich auf die Suche ging. Dies-mal nach des Leljens Bruder — dem Tod.
Im Pavilion drei des Lazarettes traf Roland Eck den jugendlichen Obergefreiten eines Schatzenregimentes, der nicht ahnte, daB er vom Tod gezeichnet war. Sein Atem rang schwer. Sein Antlitz aber lichelte. Roland
erfuhr vom Stabsarzt, daB der Schwerver-wundete nur noch wenige Stunden zu leben habe. Da holte Eck seine Stafielel und malte. Malte den Tod. Den mSnnlichsten: den Heldentod. Mit dem LScheln des Siegers auf den Llppen. Des Siegers fiber die beiden Geschwister Leben und Tod. Roland malte drauflos, und es schien, als habe er Angst, der Mann mlt der Sense kdnnte scbneller sein als er. Ein Meisterwerk war im Entstehen.
PlCtzlich kam Leben in den Mann am Krankenbett, Seine blassen Wangen fSrbten sich rStlich, und aus seinen Augen, die in den Minuten vorher matt und fast gebrochen schienen, sprfihte nun ein Feuer, daB Eck erschrak. Der abgezehrte Кбгрег des Ster-benden baumte sich auf. Die blutleeren Lip-pen formten sich zum Sprechen-. „Du bist Roland Eck", sagten sie.
„Ja, Kamerad, — aber woher kennst du mich?" fragte Eck erstaunt.
Und leise kam es zurUck von den Llppen eines Sterbenden: „Ich stand dir vor Jahren Modeli zu deinem Blld „Das Leben".
Die „verwerlliche" Stroflenbeleuchtung
Ein kurioser Protest aui dem Jahre 1848 — „Straflenlampen machen die Fferde Rcheu"
Bevor sich zu Anfang des Krleges ]eder sein eigenes „System" zurechtlegen muBte, mlt dem er sich mlt der StraBenverdunklung auf seine besondere Weise zurechtflndet, hat man vlelleicht manchmal ein wenig weh-mtitig der Segnungen der StraBenbeleuch* ' tung gedacht. Wir hatten uns so sehr daran gewOhnt, daB wir sie als SelbstverstSndlich-icelt hinnahmen. Wer da aber meint, daB die Einfiihrung der StraBenbeleuchtung vor vie-len Jahrzehnten unseren Vorvfltern eine besonders groBe Freude gemacht hat, der tiuscht sich. Ja, es gab Moralprediger, die sogar aus sittlichen Grfinden diesem tech-
nlschen Fortschrltt ihre flammenden Protest entgegenschleuderten, wie aus elner Berliner Zeitung vom Jahre 1848 zu lesen ist; Es helBt da:
„Jede StraBenbeleuchtung ist zu verwer-fen:
Г. Aus theologischen Grfinden, ale Eingrifi in die Ordnung Gottes. Nach dieser let di# Nacht zur Finsternis eingesetzt, die nur zu gewlssen Zeiten vom Mondlicht unterbro-chen wird. Dagegen dUrlen wir uns nicht auflehnen, den Weltplan nicht hofmelstern, die Nacht nicht zum Tag verkehren wollen.
2.	Aus medizinischen Grfinden. Das nScht--liche Verweilen auf den StraBen wird den Leuten leichter und bequemer gemacht und legt zu Schnupfen, Husten und Heiserkeit den Grund.
3.	Aus philosophischen GrQnden. Die Sitt^ lichkelt wird durch die Gasbeleuchtung ver^ schllmmert. Die kfinstliche Helle verscheucht in den Gemfiten das Grauen vor der Finsternis, das die Schwachen von mancher Sttnde abhait. Diese Helle macht auch den Sfinder sicher, sodaB er in den Zechetuben bis in die Nacht hinein aushalt.
4.	Aus volkstfimlichen Grflnden. Offentliche Feste haben den Zweck, das Nationalgeftlhl zu heben. Illuminationen slnd hierzu vor-i ztiglich geeignet. Dieser Eindruck wird aber geschwScht, wenn derselbe durch allnScht-liche Quasi-Illuminatlonen abgestumpft wlrd, daher gafft sich der Landmann toller an dem Lichterglanz als der llchtgesSttlgte GroD-stadter.
5.	Aus pollzeilichen GrOnden. Die StraBenbeleuchtung macht die Pferde scheu und diei Diebe ktthn.
6.	Aus staatswirtschaftlichen Grttnden. Fttr den Leuchtstoff, 01 oder Steinkohlen, geht alljehrllch eine bedeutende Summe ins Aus-land, wodurch der Nationalreichtum ge-echwaoht wird**!
Sreda, 29. septembra 1943.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — štev. 77.
tehnično In umetniško združitev vseh upodabljajočih umetnostih, da se prikaže naloga gradbe tudi ustrezno reprezentativno, ki kaže
Ogled novega Kreishansa \ Radmannsdorfn
Namenu ustrezno poslopje v nacionalsocialističnem stavbenem smislu
Pred nekaj časa smo poročali o posvetitvi Rovega Krelshausa v Radmatmsdorfu po Stellv.
Gaulelterju. Danes bomo poročali obširno o opremi vsega poslopja, ki je bilo sezidano pod Vodstvom dipl. arhitekta ing. WilUja M o h r a « IClagenfurta.
Arhitekt je Imel nalog, da s prezidavo neznatnega, slogovno pomešanega poslopja u-etvarl kulturno pomembno stavbo. Arhitektovega dela ne moremo v tem pogledu zadosti oceniti, ne glede na vojne težave In razmere,
katere so se morale premagati.
Če vstopimo v Krelshaus, pridemo mimo prijavnega prostora In telefonske centrale v veliko stopnišče kjer najprej zagledamo veliko etensko sliko, katero je napravila umetniška dvojica Bestereimer Iz Klagenfurta.
Desno na stopnišču beremo: Reichspropa-gandaamt KSrnten, Zwelgstelle Radmannsdorf«.
Ta urad je nastanjen v skupno 9 prostorih,
pri čemer pa moramo vpoštevati, da vodi vodja tega urada obenem Kreispropagandaamt Krelsa Radmannsdorf. Nasproti tem prostorom, ki se nahajajo vsi v pritličju, se nahajajo uradni prostori Krelsschulungsamta, Krelsor-ganlsationsamta, BannfUhrunge HJ, Bannma-delfUhrunge In Krelsfrauenschafte. Prostori so vsi zelo svetli in prijazni, skoro povsod je na mizi svež šopek poljskih rož In nikjer nimamo občutka, da smo v »delovni sobi«.
Po stopnicah z mogočno, masivno ograjo Iz hrastovlne pridemo v prostorno sprednjo dvorano, ki se nahaja v prvem nadstropju, ki služi obenem tudi za čakalnico. Posebno moramo omeniti umetniško Izdelane lestence iz kovanega železa, delo, ki je bilo Izvršeno v Kropi, z originalnimi slamnatimi sevnlcaml. Ko se vsedemo tu za trenutek, zvemo nekoliko o zgodovini gradbe te hiše. Zemljišče, na katerem je sezidan Krelshaus, je bilo kupljeno leta 1913. Se pred prvo svetovno vojno je na tem zemljišču sezidala cerkvena občina V Rad-mannsđorfu stanovanjsko hišo. Med prvo svetovno vojno je služila od 1. 1914. do 1918. samo vojaškim namenom. Po svetovni vojni je popolnoma pogorela. Nato je bila zopet pozidana In je bila na razpolago katoliškemu prosvetnemu društvu za njegove društvene prireditve. Po priključitvi Gorenjske k vellkonemškemu Relchu je prešla lastnina hiše na K&mtner Volksbund. 2e kmalu nato se je začela hiša prezldavatl In popolnoma preurejevatl.
V sobi Krelslelterja Je zasnoval arhitekt
vedno zopet v vseh posameznostih dograjene notranje prostore, kot v sobi Krelslelterja, v kateri ee nahaja poleg vzidane stenske omare med drugim tudi kovani kronski svetilnik Iz delavnic kroparskih kovaSklh umetnikov, ki Je pomembno rokodelsko delo. Poleg te sobe ee nahaja majhna sejna dvorana, ki učinkuje radi do višine oken obloženih sten toplo toplo In mimo. Nežno zeleno oblazinjeni stoli Izražajo s svetlo o-pravo prav posebno prijeten In harmoničen barvni ton, ki učinkuje v nasprotju a poprej običajnimi neprijazno mrzlimi sejnimi sobami oblasti in uradov zelo prijetno. V prvem nad-
stropju se nahajajo nadalje Kreisgericht, ki uporablja malo sejno dvorano od časa do časa tudi kot razpravno dvorano, Kreispersonalamt in Kreiskassenamt vsak s po dvema prostoroma, nadalje se nahajajp tu še shrambišče ter prostori za umivanje in toaleto. Severozahodno stran zaključuje veliki zborovalni prostor z malo predsobo, takozvano čakalnico. Ta veliki zborovalni prostor učinkuje v povečani meri radi svoje preprostosti in enostavnosti oblik. Prav posebno postanemo pozorni na veličastno masivno veliko govorniško mizo, ki je okrašena z umetniško izvrstnimi in dragocenimi rezbari jami. Eden izmed vrezanih rekov se glasi: »Was du auch tust um reiner, reifer, freier zu werden, du tust es fUr dein Volk«. (»Karkoli storiš, da postaneš čistejši, bolj zrel, bolj prost, storiš %a svoj narod«.)
Iz zborovalnega prostora, ki z lahkoto sprejme sto oseb, se podamo v stanovanje hišnika, ki se nahaja v drugem nadstropju v Izdelanem podstrešju. Obstoji iz velike prostorne kuhinje z zbiralnikom za toplo in mrzlo vodo, iz spalnice, dnevne sobe in otroške sobe, kot tudi iz pralnice s kopalnico. Poleg tega se nahaja v podstrešju še tujska soba za one strankine pristaše, ki pridejo od drugod h Kreislei-tungi Radmannsdorf in kateri se ne morejo radi službenih zadev še Isti dan povrniti v svoj službeni kraj. Posebno je treba omeniti še, da je vse stanovanje hišnika opremljeno z etažno Aapravo za kurjavo. Končno si ogledamo Se kletne prostore, katerih je dvanajst. Tu opazimo razven prostorov s kotlarno za centralno kurjavo Se vzorne prostore zaklonišča, za katerimi se nahajajo še razne shrambe.
V Kreishausu lastnem vrtu je poleg vodometa, kateri ee nahaja sredi male lepo negovane trave, Se namenu odgovarjajoča vrtna uta, ki sli|21 za opoldanski odpočitek sodelavcev. Samo ob sebi umevno ima ta hišnik tukaj svoj kos zelenjadnega vrta, kateri je skrbno
so IzvrSill trije mizarski mojstri Iz Radmanne-dorfa, Supan, PresterlinMohoritsch. Posebno je treba omeniti delo znanega mizarskega mojstra Pg. A m a n n a iz Neumarktla, ki je opremil zborovalni .prostor, sejno sobo in sobo Krelslelterja. Hoheitsadierja nad hiS-nlm vhodom in štukatuma dela Je izvršil po-dobar B e r e s iz Villacha. Rezbarska dela so od znanega rezbarja Kuchowskyja iz Reifena pri Veldesu. Tudi znani kroparskl umetnostni kovači so se izkazali в svojimi lestenci, stenskimi svetilniki In še z drugimi deli. Kot Izvrstno moramo označiti tudi delo slikarskega mojstra J e m z a Iz Veldesa. Za stensko sliko v sprednjem prostoru pritličja so pridobili, kot smo uvodoma že na-kratko omenili, znano umetniško dvojico B e-sterelmer iz Klagenfurta. Nadalje je treba omeniti dela kleparskega mojstra M e n z 1 n-g e r j a, ključavničarskega mojstra S a r t o r 1-j a, tvrdke BUttlnghaus iz Villacha In krovca Flelschmanna iz Klagenfurta.
Končno omenimo besede Krelslelterja dr. Hochstelnerja, ki je v otvoritvenem govoru Kreishausa rekel: »Gorenjsko rokodelstvo je zopet dokazalo tukaj pri gradbl Kreishausa N8DXP svoje veliko znanje. Tu smo zopet doživeli, da lahko gorenjski rokodelec pri ustreznem duhovnem in umetniškem vodstvu doseže nekaj popolnoma Izvrstnega«.
Werner L1111 n g
' A #



i

K паД1т нИклт:
Zgoraj: Krelshaus v Radmannsdorfu v svoji stari obliki, sredina: pogled v sejno dvorano, spodaj: sedanja stavba po prezidavi, o kateri poročamo v evojem članku.
Bilder: Vičid
obdelan 1в dobro izrabljen. Pozabilo se tudi ni na pokrito lopo za kolesa.
Naše poročilo ne bi bilo popolno, če ne navedemo tudi imen onih, kateri so s svojim delom bistveno pripomogli, da se je napravil ta res lepi Krelshaus Krelsa Radmannsdorf. V prvi vrsti moramo tudi tukaj omeniti še enkrat arhitekta Pg. M o h r a iz Klagenfurta, kajti Krelshaus je njegovo delo v pogledu notranje in zunanje arhitektonlke. Njemu so stali ob strani stavbenik P a n g e r z Iz Veldesa, kateri je prezidaval hišo. (Hiša je bila deloma podrta srednji del hiše je bil razširjen, fasada je popolnoma spremenjena, ostrešje pa je obnovljeno.) Tesarska dela J6 Izvršil tesarski mojster Avssenek iz Werbnach pri Rad-mannsdorfu, elektrotehnična dela pa je prevzel Mrak Iz Radmannsdorf a. Mizarska dela
Zaskrbljenost zaradi lakote pri Sovjetih
Madrid, 28. septembra. »Obupni položaj živil v Sovjetski zvezi in v CungkinSkeiri Kitajskem povzroča v Zedinjenih državah' največjo zaskrbljenost«, brzojavlja po kablu newyorSki dopisnik listu >Ya«. V raz-' nih pokrajinah Sovjetske zveze je že Izbruhnila lakota. Severna Amerika je že iz političnih in propagandnih razlogov skuSa-la ublažiti to stisko; tako je Se v četrtek izjavil upravitelj posojil in zakupov Stetti-' nius.
Državni zaklad USA tiska bankovce lir
Lizbona, 28. septembra. Po poročilu >New York Timesa« tiska državni zaklad USA neizmerne množine bankovcev lir. Ta. denar sprejmejo angleške čete,' ki se bojujejo na italijanskih tleh. Na ta način hočejo židje v USA razvrednotiti italijanski denar in pokupiti vse v zasedenih ozemljih.
„Osvoboditelji" na delu
Pariz, 28. septembra. Zahodnofrancosko mesto Nantes so angleško-amerikanski bombniki v četrtek dvakrat napadli. Prvi napad se je vršil predpoldne, drugo bom« bardiranje pa je bilo v večernih urah. Pariški časopisi poročajo, da so bile stanovanjske Četrti v središču mesta znova težko zadete. Število mrtvih še ni znano, zdi se pa, da je zelo visoko. Pri težkem napadu na Nantes pred enim tednom, je prišlo, kakor smo že poročali, bad 700 oseb ob življenje.
Ukrepi, ki Jih Je napovedal ministrski predsednik To J o glede popolne mobilizacije Japonskega naroda se Izvajajo tudi na Formozl In Koreji.
IMt Lenaar:
34
Sfnendieiudu, lU tu шаин
HUMOKIBTIOSN KOMAM
Nalog je dobila zasebna detektivska pisarna »Geyer in Fuchs« v roke predstojnika, da ga takoj reši z opazko: »Nujno! Odgovor e prvo pošto!«
Grozeče se pripravlja usoda za revnega, nič Hudega slutečega Schwabeja. Kajti detektivska pisarna »Geyer in Fuchs« ima kakor velikan Arg sto oči in pokuka v najbolj sajave kote.
*
Werner je v Monacu podrl svoje šotore. Nič več ee mu ni dopadlo. Niti rasna plesalka ne .
V enoličnem naglem tempu pušča za seboj mesto za mestom in eno avtomobilsko cesto za drugo. Sklene, da bo voz doma prodal. Čemu tudi mu naj bo tak drag voz, če je zgrešil svoj namen. Za njegove prilike mu zadostuje štedljiv mali avto.
Aniti se popolnoma odreče. Vzlic prijaznim spodbudnim vrsticam, ki mu jih je zapustil Schwabe kot slabo tolažilo. Werner ni utopist. On ne nalaže samega sebe. Ve: Anito je zgubil. Njegovo dediščino je na-etopil Schwabe.
Ravno Schwabe!
Morda ga Schwabe niti ni hotel varati? Ne, gotovo ne, Anita se je čisto navadno Baljubila v tega možakarja. Bržkone zaradi tiste proklete konjske dirke!
Schwabe se je upiral Anitini nagnjenosti, to je trete priznati. Toda vsega je
enkrat le konec. Sicer pa mu te zadeve ni več mar. Usoda se je odločila proti njemu. Njegov verjetnostni račun ni obveljal. Konec. Pika. Pozabiti! Treba se je zadovoljiti z dejstvi.
Kaj neki je postalo z Uršulo? Ursula je bila revna, in Anita neizmerno bogata. To je razlika. Sicer bi se bil poročil z Uršulo. Bodočnost bi se bila takrat zasukala čisto drugače.
To je nov problem.
Kako se bo zasukala? Ali se more po vsem tem, kar se je zgodilo, še pokazati pri Soltmannovih? Sklene, da za zdaj ne bo zahajal v klub, da ga ne bi vlekli. Trdil bo, da ima nujne posle. Treba je nekoliko počakati.
Svidenje z njegovim družabnikom Rabe-jem mu povzroča mučno neugodje. Rabe ga sprejme z odprtimi rokami in se dere že od daleč: »No, moj dragi? Kje je nevesta? Kje bo naložena.dota, po kakšnih obrestih?«
Rabe je rekel to z dobrim namenom, a je pri Werner ju slabo naletel:
»Pusti me pri miru!« zarjove nad njim in mu ledenomrzlo kaže hrbet ter se do ušes marljivo zakoplje v prašne spise.
Rabe (krokar) je zopem ptič.
*
Schwabe spi v fini hotelski sobi.
Drugo jutro se da zbuditi ob prvem petelinjem petju, kakor je bil prav za prav navajen v Wingetidorfu.
Vtem ko njegovi trudni sodržavljani v sos^nih sobah še sladko sanjajo, si da Schwabe klokati v grlo blagodišečo ustno vodo, tako da planejo obžalovanja vredni sanjači zaradi tega živce morečega šum?
iz postelje in brez moči in na tihem milo milo prosijo za skorajšnji konec te grozovite muke.
Schwabe ne sluti nič o trpljenju, ki ga on razširja med ljudmi. Gre se kopat. Brije se. Frotira se. Dela proste vaje pri oknu. Pregleda hlače, suknjo, srajco, samovezni-co, ovratnik, čevlje in klobuk. Vse je v redu. Tako tudi mora biti. Skrbno se obleče.
Ob desetih je popolnoma pripravljen. Ob enajstih pozvoni pri Soltmannovih na por-talu iz litega železa, držeč rože v roki.
Maksimilijan mu odpre in se mu globoko prikloni. Mladi gospodar se vseli. To je tudi za Maksimilijana velik trenutek. Priklon je bil zategadelj posebno globok.
Preden pride Schwabe po stranskih stopnicah navzgor, mu že prileti Anita nasproti. To povzroči, da se mu premakne zav-ratnica. ,Maksimilijan si dovoli, da mu jo uredi.
»Hvala«, se zahvali Schwabe. ^ In Maksimilijan se zahvali za ta »Hvala« z drugim priklonom. Saj je vendar V službi pri gosposki in ve, kaj se spodobi.
Zgoraj stojita oba konzulova, on in ona. Tast ga pozdravi očitno z velikim veseljem:
»Dobrodošel v naši hiši, gospod, profesor!«
Pri takem pozdravu zastane Schwabeju od strahu zelo čedno pripravljeni nagovor. Profesor? Saj res, v tej hiši uživa ugled profesorja. Kako mučno. Toliko da zajec-Ija svoj pozdrav in od same zmede bi bil skoro konzulu poljubil roke.
Stara dva mu ne zamerita njegove zadrege. Nasprotno, to ga napravi simpatičnega, .Tako je vedno, če se človek zaroči,
In Anita od same sreče ne ve, kaj bi počela. Kakor splašen golobček teka po stanovanju okrog. Naraje bi se bila Schwabeju usedla v naročje.
Schwabeja ppvedejo v sobo za gospode, in komaj se je usedel, že zopet vstane in začne:	'
»Milostiva gospa, gospod konzul. Prav za prav sem hkrati prišel —« gospa konzulova ve, kaj bo zdaj sledilo. Ona uživa ta enkratni trenutek v življenju matere s ponosnimi. potezami. Profesor snubi njeno hčerko.
Konzul preskusi mladega moža in se veseli njegove brezhibne preprostosti. Pravi človek je ta profesor.
»— sem hkrati prišel, najudaneje, da zasnubim vašo spoštovano gospodično hčerko.«
Dovršeno je.
Konzul gre proti Schwabeju, ga prime za roko in reče:
»Gospod profesor, pripravljena eva še na to. Se enkrat vam izrekam najprlsrčnejšo dobrodošlico«,
»Hvala«. SchwaJbe je globoko ganjen. Tudi gospa konzulova prišumi k njemu, in on ji še enkrat vljudno poljubi roko.
Gredo k kosilu.
Na mizi postavljene jedi so izredno izbranega okusa. Gospod konzul nagovarja Schwabeja med jedjo z »gospod profesor«, in njegova bodoča tašča gre cel6 mal korak naprej in ga titulira: »Ljubi doktor«/ Vsakikrat pretrese to Schwabeju mozejj in kosti.
palj« Bril iDjič,^]
LandesbauernfUbrer na Gorenjskem
LandesbauernfUhrer se je mudil te dni s ■vojima aodelavcema dr. Santnerjem In dr. Kulturerjem na Gorenjskem. Na skupnem službenem razgovoru vodij gorenjskih Ernah-rungaamtov In njihovih Stabslelterjev io obravnavali vsa tekoča vprašanja proizvajanja in prodaje.
Te dni je obhajala Landwirtschaftsschule Politsch v Kreisu Radmannsdprf na Gorenjskem. zaključno slovesnost prvega oficielnega dekliškega letnika. Voditeljica 4ole, gdč. Krumpholz je pozdravila v slavnostno okrašeni dvorani Krelslelterja dr. H o c h -stelnerja, LandesbaiuernfUhrarja z njegovimi sodelavci, zastopnika Relchsatatt-halterja in mnoge navzoče goste. S prisrčnimi besedami se je poslovila od učenk, ki so prišle iz Krelsov Radmannsdorf in St. Velt v Politsch. Predočlla jim ^ njihove naloge kot kmetic In mater v družinskem življenju In v kmečki skupnosti. Smiselni reki in pesmi po-kreta 80 pokazali na očiten način duh šole. Ena Izmed učenk je predavala o tem, kar se je naučila. Druga je pripovedovala o dnevu v šoli druga pa se je zopet zahvalila v imenu učenk gdč. Krumpholzevl, strokovni učiteljici Mayerjevl in ostalim učnim močem kot tudi uradom. Neka Gorenjka se je zahvalila prav posebno v imenu svojih tovariSlc. Po pesmi; >Erde schafft das Neue« je povzel besedo Stabslelter M a y r, nadomestujoči vodja ErnKhrungsamta Radmannsdorf, ki ima največje zasluge za ustanovitev šole. Pokazal je na težave, katere so se morale premagati In je poudaril, da se je vendar posrečilo, da je dobila prvotno prazna hiša vsebino In žlvlje-ne in združila dekleta v skupnost, ki bo utemeljila dober glas šole.
Krelsleiter dr. Hochstelner je poudaril pomen šole In je posebno opozoril, kako lepo in smiselno je, da tu skupno živijo kmečka dekleta Iz Altgaua In Gorenjske. Ustrezno odločilnemu .pomenu kmetijstva za narod In državo Ima politično vodstvo posebno razumevanje za izobrazbo kmečke mladine. Zagotovl-
Aagleško letalstvo najbolj uporablja paliča-sto zažigalno bombo. Mečejo jo v taki množini, da lahko pride na eno hišo do 26 takih zaCl-galnlh bomb. Vsako posamezno bombo je treba uničiti. Lahko je ostala na podstrešju, morebiti ga je prebila In povzročila v gornjih nadstropjih ogenj, lahko pa pade tiidl naravnost skozi okno v stanovanje. Uničenje zahteva spretnosti, previdnosti in srčnosti. Pogasiti je treba vse zažigalne bombe še predno so zanetile večji ogenj. Ena sama pallčasta zažigal-na bomba, katera nI bila. pravočasno odkrita in ugašena (morda se je zasidrala na strešnem lemežu), lahko zažge celo hišo, zato je treba, da hišno gasilstvo zopet in zopet, tudi med napadom, preišče podstrešje in stsmovanjsk« .prostore, če nI kje kaka zažlgalna bomba.
Zažigalne palice so nad pol metra dolge, daljša spodnja polovica v temni železni barvi, zgornja vodilna naprava Iz svetle lahke kovine. So različni tipi,' med njimi t&kl z razstrelnlm nabojem, da se otežkočl približanje do zažigalne bombe. Zažigalna bomba se vžge pri udarcu. Nad srčdino šviga slkajoči plamen iz male odprtine. Zažlgalna snov, rjav stisnjen kovaški prah, (termit) zgori z visoko vročino (ca. 2000 stopinj). Ovojni material (elektron) s# pri tem stopi In tudi gori.
Goreča pallčasta zažigalna bomba se ne more pogasiti direktno z vodo ali popolnoma u-dušltl s peslfom. Najbolje Je, da se okolica za-
tev prehrane je postala sedaj v vojni odločilen faktor, za končno zmago.
LandesbauernfUhrer H u b e r je nato poudaril obe nalogi, ki jih mora Izpolniti Landwlrt-schaftsschule napram kmečki mladini. Strokovna izobrazba je prav posebno važna; kajti, če je pred 100 leti moralo 80 odstotkov kmečkega prebivalstva prehrani ti ostalih 20 odstotkov, se je to lažje premagalo kot sedaj, ko mora 17 odstotkov kmečkega prebivalstva prehrani ti ostalih 83 odstotkov. Večji kot stro-kovno-gospodarskl, je politični In kulturni pomen šole. Z vplivom Sole bo sedaj zopet prežeta vas z zdravim kmečkim mišljenjem. LandesbauernfUhrer se je prav posebno zahvalil učiteljicam za njihovo trudapolno delo, ki so ga vršile tukaj na Soli v službi kmečkega ljudstva.
Po kmečkem reku učenk je končno govoril ing. Wagner, Schulaufslchtsbeamte Relchs-* statthalterja. Seme in žetev sta v kmečkem življenju vedno odločilna. V Landwirtschafts-schule Politsch je bilo vsejano seme in ■ končanim tečajem je prišla prva žetev. Sola v Politsch se vzporeja s šolami K&mtna in bo na tej podlagi nastala dobra tradicija. Posebno se je zahvalil Krelslelterju, LandesbauemfUhrer-ju, učiteljicam, prav posebno pa Stabsleiterju Mayrju za njegovo neumorno delovanje za ustanovitev šole.
Dekleta so vodila svoje goste po razstavi in so Izročila častnim gostom krono in venec žetve kot znak povezanosti. Ogled šole je pokazal gostom, kaj vse se je storilo in učilo. Po kratki prisrčni zabavi so nastopili gosti in dekleta, da snamejo zastavo. Pri tem so obljubila'še enkrat, da bodo to, kar so se naučila v teh mesecih v šoli, ponesla ven na kmetije in v vasi naših kmetov.
žigalne bombe in tla močno namočita z vodo, da ne začneta goreti. V gorečo maso ne smemo brizgati % ostrim curkom vode, ker se sicer razletl in ogroža bolj oddaljena mesta. Druga možnost uničenja je ta, da se pokrije zažlgalna •nov z mokrim peskom in vse skupaj dene v posodo ali čeber, ki sta napolnjena z vodo in peskom in ki naj bosta, če možno vedno pripravljena. Vsebina čebra se lahko nato s potrebno previdnostjo iztrese skccl okno na ulico ali vrže r veliko kad, napolnjeno z vodo.
Pri uničevanju paličastih zažigalnlh bomb bo važno, da po možnosti uporabimo kritje, (lesen ščit ca. 1 cm debel, polomljeno mizo, zidni napušč, ev. vrečo s peskom), da se zavarujemo pred na okoli vrženim zažigalnim delom, odn. pred železno glavo, ki bi morebiti eksplodirala.
Do predkratkim Je bilo odrejeno, da le počaka po udarcu paličaste zažigalne bombe najprej 5 minut za kritjem, če bi morebltV bomba eksplodirala. Prj veliki množini zažigalnlh palic pa Je potrebno, da se lotimo takojšnjega uničenja zažigalnlh bomb na opisani način, ker bi sicer pe mogli preprečiti, da se ne bi požar zelo razširil. Ce padejo zažigalne palice n. pr. v tovarne itd., blizu. za vojnovažnlh zalog, nevarnih zavoljo ognja, mora takoj nastopiti požarna straža in lastnoročno odstraniti zažigalne palice ali jih napraviti neškodljive.
Breda, 89. w»pt«mhr» 1943.
umetnija. Na nekem ribiškem otoku so pri* čarali iz eoda za bencin peč, katero bi rai gradil cel6 Siemens tudi brez električnih agregatov. Da, če bi bili samo nasipi iz kre-peljcev, katere grade, ali rovi, hodniki, jarki, utrdbe, bunkarji ali še vseh drugih 1000 stvari, ki določajo obraz tehnične vojne — že samo to obvladanje tehničnih težkoč bi popolnoma zadostovalo, da jih kvalificiramo s pojmom »vražji ljudje«.
Pa se vendar premikal
Če stoje grenadirji brez sveta in pomoči poleg oklopnjaka, ki se Je pogreznil do stolpa v močvirje, glasno kličejo pionirje na pomoč — kot se je to zgodilo že v tisoč primerih. Oklopnjaku pomaga lahko samo še čudež. Pionirji uresničijo ta čudež. »Lahko napravimo«, menijo z optimizmom Kare-lijskega pragozda. V presenetljivo kratkem času zgradijo na desni in levi ob pogreznjenem' železnem kolosu visoke nasipe iz krepeljcev, kamor zategnejo težke vlačilne stroje. 2e celo noč traja in so se strašno trudili z dvigali, verigami in prijemi strojev. Toda, pa vendar se premika! In zjutraj je bil popolnoma izvlečen iz blata.
Da, če bi bilo samo to! Noben pionir ne bo govoril o trikrat prekleti vojni v pragozdu. Kaj pomenijo že brezpotna močvirja in vratolomne vožnje in pohodi na utrudljivih nasipih iz krepeljcev, ali kaj pomeni že krviželjna kuga rojev mušic in kaj so že noči brez spanja? Važna je samo minska vojna, ona nevidna vojna, ki vse prekaša. Mine pred in za glavno bojno črto, mine v vmesnem prostoru v ničijevi deželi, v močvirjih, močvarah, mine na stezah, potih in cestah.' Mine na drevesih in bunkarjih. Mine vsepovsod naokrog. Kjer jih včeraj še ni bilo, so danes že tam. Kjer kopljejo okrog odkritih strahopeten lok, je zjutraj že lok sam okužen.
Neprestana peklenstva.
Tu drvi voz po cesti na fronto. To jutro je že drugi ali tretji. Če bi bil prvi, bi se samo z največjo previdnostjo počasi premikal. Tako pa — prvi je že vendar celih 15 minut pred njim. 2e na prihodnjem , ovinku se raztrgajo plohi, razcefrajo stroj in ogrodje avtomobila. Psihologičen trik, tako da je treba uporabiti absoluten občutek varnosti voznika.
Na stezi pred postojanko leži ponoči položena mina. Namenjena je ogledniški četi, ki se vrača v jutranji zori nazaj; Imeti im moramo čut naših vojakov, ki se je obrusil v dolgi praksi, da jo odkrijemo. Domnevajo jih in jih takoj vidijo. Jasno, da jih obidejo. Treba je stopiti samo korak na desno ali na levo v grmovje. Toda nihče ne bo storil tega koraka. Kajti jasno je, da bo pri tem koraku počila mina, kot bi se vrgel strupen modras, in se razpoči »tuleč in meče stokratno smrt okrog sebe.
In vendar, pionirji bodo odstranili to mino in pionirji bodo skrbeli za to, da bodo pripravili rafiniranemu nasprotniku še bolj spretno nastavljeno presenečenje. To j# svojevrstna in nevarna vojna. Tako je padel Oberfeldwebel M., ker je en eamkrat pozabil, "da je od tega nasprotnika možno; pričakovati vse. Padel je, ko je hotel epra< viti na varno hudo ranjenega boljševikaj Boljševiki so minirali svojega lastnega, ie živečega tovariša.
f^-Kriegsber. Dr. Hans Schneider-Bosgard^
Х^оМе ћжех politike
»Ptičji ljudje« na Velikonočnih otokih
Nek portugaleki raziskovalec, ki u J« угч nil tik pred Izbruhom vzhodnoazijske ^ojn* domov B potovanja po Velikonočnih otokih, poroča o originalnem prazniku, katerega obhajajo vsako leto domačini in ki Je zvezan z velikim iskanjem jajc. Tega se ne udeležujejo, kot pri nas v mirni dobi o Veliki noči. otroci, temveč samo odrasli. Tekmujejo za to, kdo najde največje Jajce ptiča mantuara. Mantuara je svet ptič domačinov Velikonočnih otokov, in kdor najde največje jajce tega ptiča, ta j« deležen največjih čaatl. Najprej poetrižejo zmcgovalcem vse laee, nato mor« živeti celo leto v vsej samoti In če se povrne. Je »ptičji človek«, naj častne jše odlikovanje, kar Jih poznajo na Velikonočnih otokih.
Pernati krojač
Redko bitje ji indijski krojaikl ptič, ki se mora zahvaliti za svoje ime umetnosti, katere sicer ne dobimo pri ptičih. Zna namreč šivati. Doma Je v pradomovini bombaža, v Indiji in Južni Kitajski. Splete el "voj* gnezdo Iz bombaža, pri čemer «1 napravi najprej trdno nit in nato zveže dva Usta. ki sta si blizu. Pri tem se poslužuje svojega kljuna kot »člvanke«. Z njim prime za nit. In prehode s nJim drug na drugega položena roba listov, potegn* kljun nazaj In povleče nit na drugi strani. Svoje trudapolno Šivanje nadaljuje tako dolgo, dokler nista oba Usta — nallkujoč vreči — sešita., Končno mehko nagači to originalno aUn Mvam)# #e ■ boa*a#eni Ш gBMdo je
Naši vojaki pozdravljajo
Ib neke garnizijc v Uelchu pošiljajo pozdrave svojim staršem, bratom, sestram, prijateljem in prijateljicam sledeči gorenjski fantje-Grenadlrji: Stergar Blaž, Zwetek Johann, Ma-rolt Stanko, Putz Slavko, Gasperin Marjan, Gatets Kari, Mettel Andrej, Bonet Marko, Grobotek Mihael, Rupnlk Matko, Polanec Lov-ro, Kajžer Feliks, Arch Johann, Odar Josef, Skantar Anton, Supanz Martin, Hodnik Stanko, Germ Franz, Hodnik Milan, Rosman Franz, Menzinger Johann, Janscha Anton, Ambro-schitž Jakob, Burja Franz, Polda Johann Do-brawetz Josef, Sodja Jakob, Sodja Silvo, Zuz-nar Poldl, Zimar Polda, Mischik Mario, Ma-kovetz Josef, Koschenlna Josef, Katzin Josef, Erjawschek Anton, Grebenachek Leo, Markun Johann, Prikersohnik Aloiz, Mlinar Andrej. Welt Rado, Golob Franz, Kobler Johann Jen-»trle Johann, Razgon Johann, Zun Johann, Mathiasch Johann, Brankovič Peter, Robas Aleš, Rakowetz Ga6per.
Iz druge garnizlje so se pa oglaflill s pozdravi vsem Gorenjkam in Gorenjcem, sledeči gorenjski kanonlrjl: Mllner Johann, iz Wart, Zu-dermann Franz, iz Badendorf, Omeitz Paul, iz Unter Pemitsch, Suppan Josef iz Oberfeld, Sirz Franz, iz Hotemasch, Klobous Martin iz Laak, Pokom Franz Iz Laak Schwegel Anton, te Ooriteche, Rogel Ferdinand iz Na-■autsch, Schorgo Stanislaus, Wald—Sawe, Waschner Walentin Iz Gaberg, Koroachetz Johann, Iz Rodltza (Domschale), Nowak Paul, iz Kralnburga, Nowak Zorlslau, iz Krainbur-ga, Gogala Friderik, iz Kralnburga. Lodnikef Nlkolaua Iz Kralnburga, Soklltsch Boris iz Kralnburga Pogataoh^ Wait, Sawe-Voretat, XoBjw AkkMBdw 1m Krainbwg*.
Stran e. — 8t«v. 77.
K7.BAWANKEN BOTB
liBit Rralnhurg
Krainburg. (Ščitite naše koristne ptiče.) Ko se bodo 1. oktobra začele tu ali tam brakade, boste naleteli na jate ptic selivk, ko bodo počivale v zavetju gozdnih robov In travnikov. Nikar jih ne preganjajte, ne streljajte jih. Pustite jim odmora, da si te na ta način zapomnijo naSe kraje In nas Se In še obiščejo. Košček mesa, ki ga doblS od ptic, te ne bo žveličal. Dostikrat pa se zgodi, da mnogo nastreljenih In ranjenih ptic omaga med letom In postane tako žrtev roparic, katere se dostikrat lotijo tudi zdravih ptic vsled tega.
Selzach. (Sprememba na občini.) Dosedanji občinski komisar Meister der Gendarmerie in vodja orožniške postaje Max Mayer je odložil županstvo radi obolelosti in radi preobloženosti z delom kot orožniSki vodja. Na njegovo mesto je bil postavljen domačin kmet Matthias Schmidt. Matthias Schmidt Je dober delavec. Vodil je že razne urade v častni službi.
Rrob Radmanmilolt'
RadmaiuiHdorf. (Vzgojitelji so zborovali.) Te dni se je vršilo v sejni dvorani Landratsamta zborovanje šolskih vodij Kreisa. Na mesto v Wolfsberg poklicanega Schul-rata E. Kolniga z vodstvom poslov poverjeni meščanski učitelj Sebastian Jerolitsch Je po-« zdravil na zborovanju zastopnika Landrata dr. Marcharta in referenta za poklicne šole pri Reichsstatthalterju šolskega ravnatelja Augusta BUrgerja. Slednji je govoril o ustanovitvi poljedelske poklicne šole in načinu pouka v prihodnjem šolskem letu. Ravnatelj meščanske šole Julius Reinisrch iz Neumarktla Je podal vzpodbudo za napravo šolske kronike, kateri je pripisovati posebno važnost v teh ozemljih. Krelaleiter dr. Hochstelner, ki Je h koncu govoril zbranim vzgojiteljem, Je podal pregled o položaju na Gorenjskem In sosednjih ozemljih, je opozoril na naloge šole in Je posebno pov-daril, da je odločilne važnosti mišljenje in pripravljenost do dela članov NSDAP in nemških rojakov za razpoloženje na izpostavljenih postojankah. Vzgojitelji in vzgojiteljice so sprejeli njegova izvajanji z velikim zadovoljstvom.
Prve učenke so zaposlile Polllsch
Prva zaključna slovesnost Landwlrtsdiaftssdiule Politsdi na Gorenjskem
Angleška paličasla zažlgalna bomba
Iroli stain
Wodltz. (Otroški vrtec.) Pred tedni po NSV otvorjenl otroški vrtec je bil sedaj teden dni zaradi obolelosti otrok na davlcl zaprt. Od JSO. 9. 1943. je otroški vrtec, ki Je pod vodstvom dobrih In vestnih rok, zopet odprt. Ta ustanova zelo dobro služI materam, ker so njihovi malčki preko dneva v varnih rokah In dobro oskrbovani.
lodbinska kroniko iz Gorenlske
Kralnburg. Rojstva: Theodora Maria Med-wed, KrWnburg, Aleksander Jarz, Kralnburg, etanlslawa Trobetz, Kralnburgr, Marla Mochor, Kralnburg, Johann Pauschek Kralnburg -Wart. — Umrla Je: Marla Schetlna, Kralnburg-'Wart. — Poročili so se: Thomas Godetz, Lanlsche, In Katharlna Kristan, Jar-tachadoUna; Franz Kuralt, Safnltz, in Anto-nla Dolenetz, Unterfeichting; Walter MSser, Kralnburg, in Margarete Frieda Pabst, Kralnburg; Cyrili Krek, Kralnburg, in Franzlska Ganter, Kralnburg—Wart; Johann Vogler, Kralnburg-FalkenUorf, in Ida Kropel, Kralnburg; Andreas Schorll, Kralnburg-Grubendorf, in Marla Jerichln, Kralnburg; Johann Emra-rlch Schweiger, Ma. Maat, in Herlinde Macek, HOfleln.
Pionirji so res vražji ljudje
čarovnije v pragozda - Uspehi pionirjev na vseh frontah
^^-PK. Ni jih mogoče prehvaliti — kakor se je izjavil Oberst nekega pehotnega polka, ki se je nahajal v prvih črtah. »Kajti vse znajo, vse zmorejo in vse vedo. In pred vsem: vedno imajo uho ob srcu vojne.«
Je pač tako. Poznajo vsak glas in vsako očitovanje vojne, vedo za vsako izpremem-bo njenega tehničnega izraza. Opazijo z gotovim instinktom tudi najmanjše diferenciacije v njihovih optičnih in akustičnih oblikah in bliskoma reagirajo. Njihovi pozornosti ne uide nobena, pa še tako neznatna izprememba v ničijevi deželi ali v zaledju glavne bojne črte. Nekaka izprememba v prostoru je mogla nastati zaradi uporabe orožja, ta je pa lahko migljaj za to, da je v teku prikrito boljševiško zlodejstvo. In tega nikdar ne zmanjka, kot vemo iz skušnje. Pionirji gledajo radi tega vojni ostro na prste in s posebno preciznostjo takrat, če hoče postati zahrbtna.
V svetovni vojni se je začelo
Marsikateremu vrlemu pionirju iz svetovne vojne so se zelo odprle oči, ko se j^ seznanil ob začetku te vojne z metodami sovražnega četništva. Kajti že na Westwallu se je začelo. Z minsko vojno ...
V svetovni vojni smo že veliko skusili. V Argonih, v Vogeškem gozdu, med Maso in Moselo je zadobil boj v postojankah radi minske vojne svoj poseben izraz. Bil je hud, zvijač poln boj. Uspela je samo stranka, ki je razumela prekrižati kombinacije in poteze nasprotnika in se boriti proti njim s še bolj premetenimi metodami. Ve-, likanska razstrelitev v loku Wytschaete, največja v svetovni vojni eploh, e katero j# Mla vnlčvn« go#tojmnk& тиЛл ргмвј-
šnih izmer z enim валит pritiskom na gumb, je tvorila višek in zaključek boja, ki sta ga bili obe strani z največjo srditostjo.
Kopanje minskih rovov je tvorilo v svetovni vojni glavni del nevidnega boja. Minska polja so bila le manjšega pomena. Sko-ro ni bilo nezavarovanih mest v strnjenem sistemu obrambnih črt. V nasprotju s tem je bila ničijeva dežela med Westwallom in in Maginotovo črto naravnost idealno polje za minsko vojno.
Na Westwallu se je torej začelo in je bila samo uvodna predigra, predokus tega, ka'' se bo zgodilo zahrbtnosti in brutalnosti v boju s Sovjeti. Tega sovražnika moramo poznati, če se hočemo ubraniti presenečenj. Že v španski državljanski vojni je pokazal svoje karakteristične talente. Finska zimska vojna je končno razjasnila vse: Od tega nasprotnika se vse lahko pričakuje...
čarovnije v pragozdu
Prav nobenega dvoma ni o tem, da eo izvršili naši pionirji v dveh vročih poletjih navala občudovanja vredne največje storitve. Mostovi, ceste in bunkarji so vendar njihovo najbolj navadno vojno rokodelstvo. Sebastopol je tvoril glavno preizkušnjo mojstrskega napada pionirjev. Tudi tam, kjer nimajo na razpolago zadosti pomožnih sredstev, kot n. pr. v močvirjih Vol-hova ali v Karelijskem pragozdu obvladajo cel6 nezaslišano te&ke situacije in so iznajdljivi, da bi človek kaj takega od njih uiti ne pričakoval.
V Kareliji so transportirali velik parnik 30 ton brez dvigal ali motorične eile po širnih potfli od јемга do јожегж. Tehnična
frpđa. 39. septembra 1943.
KARAWANKEN BOTE
s« run 7. — Štev. 7\
^ake be )e koneaia đugosCavifa
Spisal Danilo Gregorić Copyright 1943 by Wllhelm Golđmann Verlag In Leipzig J
Ustanovi se skupna vlada, sestoječa 1ж po sest zastopnikov vsake izmed obeh strank. Srbski ministri zaprisežejo v roke srbskega regenta, ministri iz krogov narodnega sveta pa v roke dra. KoroSca. Zunanjepolitične zadeve in vojno ministrstvo naj bi bile Ekupne, vse drugo naj bi pa godili v Bel-gradu in Zagrebu ločeno. Skupna vlada bi »norala ukreniti vse potrebno, da se organizira skupna država.
Tako so se ločili zastopniki. Pašić se Je B svojimi ljudmi odpeljal v Pariz, Korošec pa je sledil dva dni pozneje. Sedaj je Slo Za tem, imenovati nove ministre.
Do tega pa ni prišlo. Dogodki so Sli drugo pot, in ženevska pogodba ni nikdar stopila v veljavo.
Drugo poglavje.
Skupno kraljestvo se ротајш.
28. november je bil hladen jesenski dan. Sava je'valila svojo rumeno, umazano, po jesenskem dežju skaljeno vodo do Donave in se z njenimi valovi pomešala pod zidovi Kalemegdana. Stara trdnjava, ki je bila dobila svoje sedanje obličje po načrtih maršala Vaubana, je v svoji dolgi zgodovini videla že veliko sprememb in veliko vojn, veliko slovesnosti in veliko sprejemov ter slovesa. Nekoč je bila mejna točka med malo Srbijo in veliko Avstro-Ogrsko. Njej nasproti se dviga na zemimskem griču stolp Hunyadi Janosa, na čegar najvišjem vrhu ee vidi, kakor da bi z mečem oprtan orel Eletel proti Zagrebu. Spomenik so postavili o priliki slavja 1000 letnice ogrske države Madžari, ki so takrat imeli Zemun.
Tisti dan je bil stari Kalemegdan e svojimi, pod njim skritimi malimi in primitivnimi pristaniškimi napravaift okrašen z zastavami in girlandami. Sava naj bi enkrat prenehala biti mejna reka. Odpoelanstvo narodnega sveta v Zagrebu ,na čelu s Hr-" atom drom. Antonom Paveličem In s Srbom Svetozarom Pribičevićem, je bila dan popre je prišla v Zemun in bila to Jutro slo-Vesno prepeljana v belgrajsko luko. (Zdravnik in politik dr. Ante Pavelić, ki јф imel znamenito vlogo pri ustanovitvi jugoslo-У am sike države in pozneje tudi kot predsednik jugoslovanskega sena, se ne sme za-inenjati z istoimenskim vodjo pokreta usta-šev in Poglavnikom neodvisne hrvatske države.)
Med ženevsko konferenco in odhodom delegacije zagrebškega narodnega sveta je bilo minilo komaj nekaj več ko dva tedna. Ta kratka perioda pa je zadostovala, da so bili do kraja izpremenjeni ženevsiki sklepi in s popolno jasnostjo ter nedvoumnostjo začrtane vse tiste težkoče in različnosti mnenja, ki so bile položene v zibelko- skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
To, kar se je pripetilo med 11. in 27. novembrom, je že poipolnoma jasno pokazalo
fronte, katerih spopad je odločilno spremljal usodo države Jugoslovanov, od njenega rojstva do njenega konca. Pašić, ki je bil le pod vplivom Vesnića, za katerim je zopet stal pritisk Raymonda Poincareja, je pristal na sestavo skupne vlade kraljevine Srbije in države Slovencev, Hrvatov in Srbov, je moral odstopiti. Prevelika je bila opozicija proti ženevskim sklepom, ki se je pojavljala tako med srbskimi politiki kakor tudi pri srbskih članih zagrebškega narodnega sveta.
Trije najvažnejši člani vlade starega Pa-šiča, Protić, Djuričić in Trifunović so bili takoj, ko so bili zvedeli za vsebino v Ženevi sklenjenega dogovora, javili Pašiću svoj odstop. Pogodba je bila za nje izraz preži-ranja velikih zaslug Srbije za osvoboditev Jugoslovanov. Protič je cel6 trdil, da je določba o zaprisegi pred narodnim svetom zločin. Za Protića sta bila dr. Korošec in Trumbić nasprotnika jugoslovanskega zedi-njenja. Imel je poročila Srbov iz monarhije. Iz teh je sklepal, da bi se skupna država brez posebnih sitnosti lahko ustvarila 8 priznanjem večjega deleža in večje avtoritete Srbije, pri čemer bi bila popolnoma nepotrebna vsa tista določila, ki so pou-
darjala dualizem med srbsko vlado in narodnim svetom.
Pašič sam je s svojo demisijo hkrati umaknil vse, kar je bil nekaj dni prej т Ženevi sprejel v imenu Srbije. Napram svojemu pristašu Protiću se je opravičeval z dolgo brzojavk(^ v kateri si je prizadeval obrazložiti mu razloge za svoje vedenje pri posvetovanjih v Ženevi:
»Vztrajal sem na tem, da se Srbiji z ozi-rom na žrtve, ki jih je doprinesla za osvoboditev, zagotovi tudi v bodoči državi vodeče mesto, ravno tako kakor je srbska armada imela tako vlogo v vojni. Zastopniki narodnega sveta in jugoslovanskega odbora so pa videli v tem srbsko hegemonijo in iskali sredstev, da bi se ščitili proti njej. Ker so mi tudi zavezniki svetovali, naj se čimpreje sporazumem z Jugoslovani, sem bil postavljen pred alternativo: ali skleniti sporazum, ali prevzeti prokletetvo naroda na sebe. Da bi inozemstvu dokazal, da sta med srbsko vlado in narodnim svetom v Zagrebu in tudi med jugoslovanskim odborom in srbsko vlado dosežena sloga in sporazum, sem smatral za pametno in pravilno, sprejeti tudi rešitve, ki niso popolnoma v skladu z našimi čustvi in vidiki, da bi preprečil, da ne bi prišlo do nobenega sporazuma in da bi se s tem ustvaril prepad ki bi ga sovražniki našega naroda izkoristili, da preprečijo ustvaritev skupne države vseh Srt)ov Hrvatov in Slovencev«.
PaSić ћо(е nganjaU velesrbsko pollliko
Ко sta dr. Korošec in Trumbić prišla v Pariz in se zglasila pri francoskem zunanjem minisfrstvu Plchonu, da mu sporočita temelje pogAbe, na katerih naj bi bila zgrajena skupna država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ju je ta presenetil z izjavo, da je ravnokar dobil od Pašiča obvestilo, da je smatrati ženevske sklepe kot brez vrednosti. Na ta način so zvedeli zastopniki narodnega sveta in jugoslovanskega odbora, da je Pašič umaknil dani podpis.
Sedaj je stari srbski državnik znova poskušal izvršiti svoje prvotne namene: razširiti vpliv in oblast srbske vlade tudi na ona ozemlja, ki jih je obsegala država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tukaj se Je tudi zlasti opiral na poročilo srbskega vojaškega zastopnika v Zagrebu, ki je bil svoji vladi sporočil da zavzema večina strank v narodnem svetu stališče, naj se ustvari enotna in nedeljiva država skupaj s kraljevinami Srbijo in Črno goro.
Tako je sedaj Pašič dne 18. novembra, torej en tedeh po podpisu ženevske pogodbe, pozval krajevne narodne svete v Ljub-Ijfini, Sarajevu, Zadru in Zagrebu, naj odpošljejo zastopnike v srbsko vlado. Pa tudi v narodnem svetu v Zagrebu je prišlo do težkih spopadov med Srbi iz prejšnjih av-stro-ogrskih pokrajin in enim delom Hrvatov. Pribičević se je posebno odlikoval z najostrejšimi параШ na ženevski dogovor.
V neki viharni seji narodnega sveta Je bil vzkliknil:
»Ce hočejo Hrvati na tak način ustanoviti skupno državo, je bolje, da si ustvarijo takoj svojo hrvatsko republiko.«
Kljub temu se v teh dneh vendar ni sestavila vlada, v kateri bi tudi narodni svet imel svoje zastopnike. Na drugi strani Je pa bil nastal tudi načelni raapor med srbskimi politiki, ki so se večinoma nahajali v inozemstvu, ker je DraSković a svojimi političnimi prijatelji vztrajal pri tem, da se izvede ženevski dogovor. Pašić pa se Je skrival za regentom Aleksandrom in trdil, da Je ta odklonil, priznati dogovor. V resnici, pa je bil regent videl dogovor šele, ko je bil Pašič vložil svojo ostavko in s tem zapečatil usodo v Ženevi podpisanega zapisnika.
Namesto pa, da bi se sedaj po načelnem dogovoru in na temelju sporazuma vseh povzročila koordinacija med narodnim svetom in srbsko vlado, je prišlo do razdora na eni strani v narodnem svetu in na drugi strani v srbskih političnih krogih. V Zagrebu so se bile skoraj vse hrvatske stranke izjavile za decentralistično federativno državno obliko, srbske stranke pa nasprotno za brezpogojen centralizem in cel6 za odcepitev določenih hrvatskih pokrajin iz bodoče države, za njih amputacijo — kakor so to imenovali —, če Hrvatje ne bi pri-
znali centralistične teze. To, stanje negoto-* voati je povzro^yip v še nedovršeni in pro-vizorični državi narodnega sveta veliko nemira in nervoznoeti. Krajevni narodni sveti, ki niso vedeli, kakšne težave so stale na poti poskusom sporazumne rešitve vprašanja ustanovitve skupne države, so hoteli za vsako cemo čimpreje doseči aranžma s Srbijo. V odlašanju so videli nevarnost za obstoj neodvisnosti slovanskega teritorija, ker antanta ni posebno hitela s tem, da bi priznala tezo o .integralnosti teritorija države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Posebno Pribičevič si je močno prizadet val, da povzroči čim prej neposreden dogovor z Belgradom. Obtoževal je dra. Korošca, ki se je Se vedno nahajal v inozemstvu, ■ pred narodnim svetom, da je sabotiral sporazum s Srbijo, in je naposled dosegel, da se je dne 23. novembra vi^ila plenarna seja narodnega sveta v navzočnosti enega odposlanca srbske vlade. Ta odposlanec je bil Momčilo Ninčić. Bili so taJcrat viharni dnevi v Zagrebu. V Belgradu so vedeli le malo o dogodkih za kulisami narodnega sveta, ki jih je dirigiral in vodil Pribičevič in za katerimi so bili Hrvatje že zavzeli opozicio- < nalno stališče proti njegovim poskusom. Ko je končno v Belgrad dospela vest, da prihajajo poslanci narodnega sveta zaradi sklenitve dogovora, niso vedeli tam, kaj bodo prinesli odposlanci. V naglici eo okrasili mesto z zastavami in т pristanišču pripravili »prejem.
Od vlade sta ob bregu stala le Ninčić iri Ljuba Jovanovič. Zraven njih so se nahajali zastopniki belgrajske občine, narodnih udruženj, različnih korporacij z njihovimi zastavami, njihovimi godbami in pev^imi društvi.
»Prav za prav s teboj niti govoril nisem, odkar si se vrnil iz Zagreba«, je rekel Jovanovič NinČiću. »Kako pa je prišlo do tega, da je delegacija tako nepričakovano odpotovala?«
Ninčič je pokimal in rekel z nejasnim, po pritisku ogromnega nosa prizadetim glasom;
»Da, to Je bila ravno Svetozarjeva umet-nija. Če se ne bi on lotil zadeve, bi se vlekla pogajanja z nami več mesecev, in kdo ve, kaj bi se zgodilo z ostalimi deli ozemlja tam preko.«
»Ampak Pribičevič Je vendar predstavnik Srbov. Kako se Je posrečilo nJemu, da je pridobil Hrvate?«
Ninčič se je smehljal, si pogladil brke in izjavil: »Pribičevič je pač presenetil ves narodni svet. On predseduje, ker se nahaja Korošec v inozemstvu. In izza 23., od one seje, na kateri sem govoril tudi Jaz, se nezadovoljna manjšina narodnega sveta vzdržuje vsakega sodelovanja, tako da praktično sprejme le večina sklepe.«
(Dalje prihodnjič.');
Шг. T. J. Li*w
AuaschneMen! Anfbewahrcnl
^eui&jth meJtlwdiSjah and ptaktisek
218. STUNDE.
Wiederholang der FragewBrlcr.
was? — kaj?
wer? — kdo? ,
wo? — kje?
wie? — kako?
Wem? — komu?
wen? — koga?
welcher, welche, welches ? — kateri, katera,
katero ?
was fiir ein ? — kakšen ?
■wann? — kdaj?
iwieviel? — koliko?
wohin? — kam?	*
wie lange? — kako dolgo?
wie oft? — kolikokrat?
wieso? — kako to?
warum? — zakaj?
weswegen? — zakaj? zaradi česa?
woher? — odkod?
um wieviel Uhr ? — obkorej ?
seit wann? — odkdaj?
WOZU? — čemu?
wem gehort? — čegavo?
wessen? — čegavo?
woran? — na čem? po čem?
wovon? — od česa(r) ? o čem(er) ?
SpricbwSrter.
1. 2.
3.
4.
5. 8.
7.
8. 0.
10.
11. 12.
II*
MUBiggaag irt aUer Laster Aafang.
Die Zeit hellt all* Wunden.
Gleich und glelch gesellt eich gem.
Bose Beispiele verderben gute Sitten.
Neue Besen kehren gut.
Soviel Kfipfe, soviel Sinne.
Steter Tropfen hohlt den Stein.
Unrecht Gut gedeiht nicht.
Man muQ das Eisen Schmieden, во-
lange es warm ist.
Sage mir, mit wem du umgehst, und ich
sage dir, wer du bist.
Wer sucht, der findet.
Eine Hand wascht die andere und
beide waachea dM Gwioht.
Wwe ГмИ MfNtft, iMMlMBitvt iMi.
Lenoba je vragova mreža.
Cas je najboljši zdravnik.
Enako se rado druži.
Slabi zgledi spridijo lepo vedenje.
Nova metla lepo pometa.
Kolikor glav toliko mnenj.
Stalno kapljanje zdolbe kamen.
Krivično blago nima teka.
Kuj železo, dokler je vroče.
Povej mi a kom občuješ, in povem ti, kdo bL
Kdor išče, ta najde.
Roka roko umiva, obe pa obraz.
Kdor yrlm# Ш imolo, м omnoM,
14.	Beharrlichkeit fUhrt zum Ziel.
15.	Obung macht den Meister.
16.	Gedanken sind zollfrei.
t
* Wichtige Werter in gebriiuchlichen Satzverbindungen
1.	Es soil einer nach dem anderen herein-kommen.
2.	Nach und nach werde ich auch diese Arbeit machen.
3.	Er ist nach wie vor der gleiche.
4.	Sie miissen vorher und nicht hinten-nach Einspruch erheben. '
5.	Die Affen ahmen gerne die Menschen nach.
6.	Wer einen guten Nachbar hat, ist gut bewacht bei Tag und Nacht. (Sprich-wort.)
T. In der Nachbarschaft stand ein Wirts-haus.
8.	Dieee Statue ist eine Nachbildung.
9.	Blattem Sie einmal nach, wieviel Ich Ihnen noch schulde.
10.	Sie winkte und blickte dem Zuge lange ' nach.
11.	Denken Sie ein wenig nach, vielleicht fallt es Ihnen noch ein.
12.	Warum sind Sie so nachdenklich?
13.	Ich mOchte mit allem Nachdmck fest-stellen, daG ich im Recht bin.
14.	Nachdmck verboten!
15.	Statt Kahn sagt man auch Nachen.
WSrter.
Nachbar (m) — sosed
Nachbarschaft (w) — sosedstvo, aoee&čina Nftehblldxmf fyrX цвмипавК
Stanovitnost pelje do cilja. Vaja napravi mojstra.
Misli so svobodne.
nachbiattera nachblicken nachdenken jati
nachdenklich — zamišljen, preudaren Nachen (m) — čoln
■ listati, iskati po knjigi gledati za kom pre-, razmišljati, preudar-
Redewendungen einer naoh dem andem — eden za drugim nach und nach — polagoma nach wie vor — slej ko prej hintennach — potlej mit Nachdruck — s poudarkom, resno, ostro
Nachdruck verboten! — Ponatiek prepovedan!
sretu
v JUtzmannstadtu je neka živčno bolna žena kadila v postelji cigareto In pri tem zaspala. Ostanek cigarete je padel v posteljo In jo zažgal. S težkimi opeklinami so nesrečnlco naSli na tleh. PrepeljaU so jo v bolnišnico, kjer je umrla le istega dne.
Na nekem velepoeeetvn т Vzhodnem бв-№em BO T t#m letu našli đv« zapuMeol Jere-biejl gnezdi, T katerih Je ležalo skupaj 43 jajc. Uprava graščine je dala jajca Izvaliti po domačih kokoSlh. Posrečilo se je, odgojltl vseh 42 jerebic.
Pri Keudnltzu (Krels Greiz-ThUr) je nek nabiralec jagod našel velikanskega gobana, težkega pol6ug kilogram. Klobuk мш Џ imd
stran 8. — štev. 77.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 29. septembra 1943.
SocialnopoUiični obzornik
1400. otroški vrtec NSV т 06
V	prisotnosti GaAilelterJa жо izročili »vojemu namenu 1400. otroški vrtec NSV v Gauu Ober-Bchleslen. če pomislimo, da je bil šele decembra preteklega leta opremljen 1300. otro-fikl vrte«, ne poda prepričevalna ellka naglo napredujoče Izgradnje NSV, ki oskrbuje sedaj V svojih 1400 otroških vrtcih nad 90.000 otrok.
Prvi vojni dom NSV za oddih mladine т WestpreuBna
V	Prangenauu v Krelsu Danzlg-Land, v pokrajini z gozdovi in griči, jezeri in rekami, so te dni otvorill prvi vojni mladinski odpočit-nlSki dom NSV v Reichsgauu Danzig-West-preuBen. Predvideni so pa še nadalje takšni domovi v najlepših delih WestpreuBna.
Pomožna zgradba zaklonišč
Da se prepreči morebitni proboj stropa zaklonišča po padlih ruševinah, naj skrbi vsak rojak za to, da najprej pomožno izgradi svoje zaklonišče, ki se še da izgraditi. To Je m o- ' goče s tem, da podpremo strop e tramovi, ki so dobro zasidrani in med seboj povezani. Okna zaklonišč se napravijo vama pred izstrelki s plohi ali zemljo ali z kakimi drugi-
ml primernimi aredstvl kot iMtoneklml kladami.
Vel kletni prostori, ki so primerni za zaklonišča, se pa trenutno uporabljajo za druge namene, se morajo takoj Izprazniti in uporabiti za zaklonie&a. To velja posebno za take prostore, katere imajo najete občina, državni ali drugi javni uradi, kot tudi obrati.
» .
Zagotovitev možnosti bega
Da Bi omogočimo, da lahko pridemo iz zasutih zaklonišč. na prohto in da zagotovimo pomoč, od zunaj od hiše do hiše, moramo napraviti med neposredno sosednjimi hišami prehode. Položaj izhoda ▼ kletnih prostorih se mora Izbrati tako, da se l^hko najdejo zvezne odprtine od obeh strani lahko in hitro. Najbolj umestna zvezna odprtina je taka v obliki trlkota s spodnjo Širino 75 cm navzgor, ki se združi v višini enega metra. Da se v primeru zasutJa lahko rešijo rojaki, ki so zasuti
Poslani {lan der IVaUonalsoiialisti-schen Volkswohliahrt IVSV
v zaklonišču, se mora izhodna odprtina zazidati po možnosti nalahno samo v širini opeke z malto, nikakor pa ne s cementno malto. Izhod zaključujoča zgornja opeka se mora samo prosto vložiti. Prepovedano je zakriti izhodno odprtino z odejami ali jo zastaviti z deskami ali z drugim gradivom. Izhodno mesto
M mora na obeh straneh označiti s navadnimi
emlselnlml, ročno napravljenimi izveski ali napisi. Na poti do Izhoda se morajo na pripravnih mestih postaviti izveski ali napisi s puščico In napisom: >K zvezni odprtini do sosedne hiše, cestna številka ...«
Xorman Davis, predsednik Rdečega Križa USA, ki se je ravnokar vmll s potovanja po Severni Afriki in Siciliji, izjavlja glasom >Newe Chronlcla«, da ве mora odslej računati z velikimi ameriškimi zgubaml.
(Razno
Kot temno sliko označuje »Daily Mali« uradne angleške Izjave o nazadovanju proizvodnje premoga v škotskih premogokopih, ki spadajo med najvažnejše premogokope Anglije.
Britanski zakladni kancelar Klngsley Wood ■je po poročilu Reuterja v torek umrl.
NewyorSkl dopisnik lista >Dagene Nyheter« poroča, da so v širših krogih Zedlnjenlh držav razočarani, ker je odpadel veliki plen, ki so se ga nadejali v Italiji.
»Indija ni bila Se nikdar tako protlangleSka kot sedaj«, je ugotovil prejšnji podkralj Indije lord Linllnthgow napram severnoameriškemu častniku Lulsu Flsherju.
Kakor javlja časopis »Stateeman« Iz Kal-kute, so nemške oblasti v času od 1. avgusta
do 15. sepetmbra zagreble trupla več ko 1200 otrok, ki 80 se od lakote zgrudili po ulicah.
Da bi doepela Se pravočasno na vlak na postajo v Pilsemu (Ostfr.) Je morala neka mlada deklica obiti nekaj ostrih oglov ter »e je v teku dotikala z desno roko ograj. Pri tem se je zapel prstan desne roke po nesreči na neki železni konici, pri čemer je prstan odrezal deklici prst.
V Oberblebru prt Neuwiedwaru je stal pred neko trgovino otroSki voziček s dojenčkom, med tem ko Je mati nalcupovala т trgovini. Na doslej še nepojasnjen način je zgrabil nek tovorni vlak voziček in ga popolnoma mnlel. Otročlčka BO našli popolnoma nepoškodovanega, ki je ležal na blazini v cestnem Jarku. Udarec Je otroka z blazino vred vrgel iz voza ter je bil na ta način čudovito rešen.
Ko Je nek sedemletni dečNt Sel v Becher-
hausnu po sosednem dvorišču mimo psa doge, ki Je ravno jedel, ga Je ta napadel in močno poškodoval na glavi. Pri tem Je zgubil deček oko, katerega mu niti na očesni kliniki niso mogli rešiti.
Tudi Wartheland se močno trudi, da bi se ustvarila lastna čebelorejai Doslej edini čebelar Gaua živi v Gomauu blizu Litzmannstadta. Tam je imela državna strokovna skupina dva tečaja za okrog 100 čebelarjev. V velikem kmečkem Gauu Warthelad bo gotovo čebelo-reja Se dobro uspevala. GAmau bo bodočim čebelarjem pokazal pot do uspefinega dela.
Brezštevilni so navdušeni dopisi, katere smo prejeli radi objav« Ijanja knjige
„Takose je končala Jngoslavlfa".
Ta dokument srbskega samo-veličja naj bi bral vsak, kogar zOtaima nova ureditev Evrope. " Zato spada „Karavankem-Bote ▼ vsako gorenjsko družino!
Al^TLlCHE ВЕКАЛЈДЈТШАСНиИСЕ]!^ LehrabsdilnOprOlnngen
Die Gauwirtschaftskammer K&mten htllt In der zwelten ratlfte des Monats Oktober 194S die nHchsten LehrabschluQ-prllfungen ab, und zwar: Industriefacharbeiterprilfungea, Kauf-mannsgehllfenprUfungen fUr Lehrlinge dee Einzelhandels, des Oroflhandels, des Verkehrsgewerbes der Industrie usw., Ge-hilfenprUfungen fUr Kellner und кбсће sowie fUr Lehrlinge des- graphischen Gewerbee.
Zu dlesen Prilfungen werden zugelassen:
1.	Gewerbllche (industrlelle) und kaufmBnnlsche Lehrlinge und Anlemllnge, deren vertragllche Lehrzeit bis sptt-teetene 31. Dezember 1943 ablttuft.
2.	Mttnnliche gewerbllche (Ijndustrlelle) imd kaufmttn-nlsche Lehrlinge, die dem Geburtsjahrgang 1926 oder einem aiteren Jahrgang angeh&ren und deren vertragllche Lehrzeit iftngstens bis 30. April 1944 zu Ende geht.
3.	M&nnllche gewerbllche (Industrielle) Lehrlinge, die dem Geburtsjahrgang 1926 oder einem ttlteren Jahrgang angehOren und deren vertragllche 3^jahrige Lehrzeit bls l&ngstens 31. Oktober 1944 abl&uft.
Die Prllfungsanmeldungen slnd sobald als mBglich, Iftng-etens jedoch bls 8. Oktober 1943, mittels der vorgeschriebenen Asmeldedrucksachen bel der Gauwirtschaftskammer K&mten In Klagenfurt, Bahnhofstrafie 42, elnzurelcheo.
Knrzsdirlil- nnd Masdiinsdireibpriiinngen
Die Gauwirtschaftskammer Ktlmten.fUhrt in der xwelten Haifte des Monats Oktober 1943 die nftchsten Kurzschrift-imd MaechlnschreibprUfungen durch. Die Prlifungsanipeldun-gen slnd bls IKngstena 10. Oktober 1943 bel der Gauwirtschaftskammer Kftrnten in Klagenfurt, Bahnhofstr. 40. einzureichen.
Die OauwirtechattMcammer Kttmten
Blaftalnc,
varne pred
ognjem In vlomom. Omare za tpise In knjige.
HANS WERNie,
Klagenfurt, HeldrldistraKe 32
KAFFEE
ERSATZ
Fabrlk C. Wenger, Klagenfurt
Hau^haub
HGRBST
Hiaganfuti
Kinderbelten
Kovtškeg* T» jenca z vso o-skrbo T hiši, takoj »prejmem. Osebno predsti' viti pri Jakob Salokar, podkov-ski in Tozovni kovač, Maistern 119, Oberkrain.
1089-1
Služkinja k dvema otrokoma v mestu, dobi službo. Zaželeno vsaj delno znanje kuhe. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 1104-1,
Služkinjo mlaj-*0 moč, za vsa hišna dela sprejme drogerija g.
Schinkowetz, Krainburg 1112-1
ткмлгемопсвфаш
ЖКЗШЕХЗ
\fs6k tfiuU M htcteie vfitošoU!
ОУIds Id moie. Гако| doseie vse.M se zanimale za Vaše ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken Bole! Splača se!
Oglase sprejemale do ponedeljlta !n srede: NS.-Gauverlag Karnfen, Klagen<ur», Bismarckring 13 in NS.'Oauverlag Karnien, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6
Ц23Е23
Službo dobi
HiJna pomočnica k' trem otrokom in T delno pomoč gospodinji, dobi takoj mesto. Naslov pri K. B. Krainburg pod 109U-1
Deklico, 15 ■ 16 let, pridno, pošteno, sprejmem v stalno službo k 4 članski družini na deželi. Lahko tudi starejša. Ce bi jo veselilo, bi se lahko učila tudi v trgovini. Ponudbe na K. B. Krainburg pod Stalna" 1109-1
Službe Išče
I Starejši mož, tr-jgovsko naobra-žen išče primerne zaposlitve. L.
Klauser Bad Neuhaus b. Cilli. Zimmer 6 a.
5673-2
Prodam
Kolarskega pomočnik* sprejme po dogovp-ru: Anton Kor-desdi, Wagner, Seeland, Oberkrain. 1119-1
Brivski pomočnik dober — dobi mesto. Jurin Martin, Friseur-salon, Stein.
1118-1
Prodajo se lepi, mladi prasci. — Naslov pri Kar. Bote, Krainburg pod žt. 1103-6. Hrvatske znamke _ posebnih izdaj imam par serij na prodaj: 2 letnica države (Poglavnik)) 2 kom. RM 16.— Ustaške (Poglavnik 2 bloka RM 30.—, legijonar-ske (4 kom) R"M 12.—, legijonar-ske (8 kom v 2 blokih) RM 36.-Poglavnikov roj. dan 1943 (en kom) RM 4.— Nove porto 6 in 10 Kuna RM 6,-Pošljcm po povzetju! August Potuschck, Krainburg, Jahn-gasse 3. 1107-6
Knplm	Milkovič, Holm bei Stein, Oberkrain. B668-7
Tehtnico deci-malko do 360 kg kupim. Oswald, Selo, Sdieraunitz. 1094-7	
	Kupim čevljarski stroj za prebijanje zgornjega usnja na elektr. pogon T dobrem stanju, po možnosti z motorjem, kakor tudi levoročni »troj. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Stanc-mašina" 1117-7
Kupim dobro o-hranjen pisalni stroj ali dam zanj kako drugo stvar. Moder Leopold, Eichtal. Unt. Steiermark. 1092-7	
Kupim dobro o-hranjino klavirsko harmoniko ali tudi navadno tritonsko. Prednost klavirska. Ponudbe na: Ciril Gasperschiitz, Flattach 13 Stein-feld, Drau Karn-ten 1061-7	Kupim, kakor-Senkoli rabljen, mali, železen štedilnik ali pa dam zanj drva ali odeje. Natlov pri K. B. Krainburg pod „Nujno" 1116-7
	Kupim rabljen motor 4 do 7 Ph 220 W. Cenjene jponudbe • ceno in opisom na K. B. Krainburg pod „Nujno" 1108-7
Kupim uro moško ali iensko zapestno ali žepno, in moSko obleko, 160 cm visoko. Ponudbe s ceno na Av-rclio Josef Bad Reppenau Baden 5574-7	
	Kupim stabilni, okoli 8 PS močan bencin-mo-tor. — Fiihrer, „Weitenstein" 1083-7
ISče >e za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, 24 in 2B mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v ivseb kakovostnih razredih. Visoka Stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans ITraninger, Holz-groGbandel, Klagenfurt, VBlker-markter StraKe, Bahniibersetzung. 1088-1	
	Meniam
	Zamenjam za divan ali stare žim-nice, kolo, svetilko za obsevanje „višinsko sonce" tli pa krožni plecilni stroj. — Kupim tudi gramofon s ploščamL Ponudbe na Kar. Bote Krainburg pod štev. 1086-16.
	Moder, volnen damski plašč zamenjam za dobro ohranjeno damsko kolo. —-
Daljnogled kupim in dobro plačam. ?vliran	
Dam rkM dve
poiteljni mreži TA gramofon s ploŠMmi. Naslov pri K. Bote Krainburg pod štev. 1105-16.
Dobro ohranjen zimski damski plašč (Marengo) 44 — 46 dam za dobro damsko kolo. Dipl. ing. Boro Senf, Hrastie 16 , Krainburg.
1110-15
Dam rkM dve
poiteljni mreži TA gramofon s ploŠMmi. Naslov pri K. Bote Krainburg pod štev. 1105-16.
Globok otroški voziček, prav dober zamenjam za ženski zimski lašč ali zt mo-3 žepno uro. Naslov pri K. B. Kr^burg pod lllf-16
fi
Dobro ohranjen zimski damski plašč (Marengo) 44 — 46 dam za dobro damsko kolo. Dipl. ing. Boro Senf, Hrastie 16 , Krainburg.
1110-15
Dopisi
19 _ leten fantič želi spoznati čedno, do 18 let staro dekle, ki bi z dopisovanjem hđtela krajšati jesenske večere. Dopise na K. B. Krainburg pod „Osrečim Te" 1115-20
Mladenič v koroških planinah, željan Ijubavi lile dekleta, ki ljubi poleg fan-tudi planine. Starost 17 do 25 let. Slik«, ki M na željo častno vrne, zaželena. Cen), dopise na
K. B. Krtioburg pod „LjubaT т planinah".
1114-20!
Izgubljeno
Dne 8. sept. je bila na poti od
Trstenika do Hofleina zgub» Ijena zlata ze-pestna ura. Kdor jo najde, se ne-proia, da jo po-heno odda na K. Bote Krainburg, kjer bo prejel primerno nagrado. 1100-22
V sredo 8. DC. sem pozabil r
dopoldanskem vlaku, ki pelje od Sdiwarzen-berga do Littai, skoro nov siv podložen klobuk* Poštenega najditelja prosim naj klobuk vrne na naslov: Kepits Johann, Dom-sdiale, Bachgass« 13 1077-23
Na cesti od Werlocha preko Hg. Geista po bližnici do postaje Laak (Tra^ ta) sem izgubila Kleiderkarto na ime Maria Fojkar, Werloch* % _ Najditelja prosim, da mt karto vrne, trgovce pa opozer*
jam pred sprejemom brez legitimacije. 1111-22
SENF
Fabrlk CLWenger, Klagenfurt
Hahsska аеШ, иЛаШеи!
Izpadi pri žetvi se onemogočijo z razkuženjem semen s
Cereian-"""
suhim ali mokrim raz-kužllom za vse vrste žita.
Dobi se pri:
,rHERMES"
ING. J. JANŠA Krainburg poleg tiotel,,
„Stara pošta"
ESSIG
Fabrlk C. Wenger, Klagenfurt
V neizmerni boli naznanjamo tužno vest, da ja na vzhodni fronti padel junaške emrtl naš ljubljeni eln In brat
Jobann Lnshowelz
М-Мадп pri SturmgrenadlrJUi
v 21. letu svoje starosti.
Z vero v zmago velikih Idej Relcha je žrtvoval svoje mlado življenje.
Bodi mu lahka tuja zemlja.
Žalujoči:
Josef In Helene Luekovetz, stMšl
' Štirje bratje In Stlrl sestre