VESTNIK CELOVEC PETEK 22. SEPT. 1989 Letnik XLIV. Štev. 70 (2493) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000din. P.b.b. Šinigoj odpovedal obisk na Koroškem Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj je kratkoročno odpovedat obisk na Koroškem. Srečanje s koroškimi dežeinimi politiki je biio predvideno za 29. september. Vzrok za odpoved ob redakcijskem zaključku ni bii znan. Novi termin bo določen v naslednjih dneh, pred obiskom pa se bo predsednik Šinigoj srečal tudi s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. 12 prijav k siovenščini na gimnaziji v Šmohorju! Na gimnaziji v Šmohorju v Ziljski doiini bodo v novem šolskem ietu nuditi pouk stovenščine. Z 12 prijavami je bito namreč doseženo potrebno števito dijakov za uvedbo pouka stovenščine kot prosti predmet. Po besedah ravnatetja Cen-ciga je posebno razvese-tjivo to, da so se prijaviti večinoma v 1. in 2. razredu. ,,Obir" upa na podaljšanje roka za obratovanje Pretekli ponedeljek so se v tovarni Obir na Rebrci sestali zastopniki dežele Koroške, ministrstva za kmetijstvo ter tovarne. Ugotovili so, da utemeljitev v odločbi o zaprtju tovarne s strani deželnega glavarja ni pravilna. Zato podjetje upa, da bo zvezno ministrstvo za nekaj mesecev podaljšalo rok za obratovanje, da bi lahko uredili delovnopravne zadeve, ter da bi smeli do konca predelati les, ki leži na odlagališču. Plebiscitna mrzMca že zajela" koroške politike Kljub temu, da je še več kot leto dni do 70. obletnice koroškega plebiscita, nekatere koroške politike že sedaj „trese nekakšna plebiscitna mrzlica". Tako je namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy po informacijah deželne tiskovne službe iztržil v sredo na Dunaju pri zveznem ministru za finance, Lacini, kar 40 milijonov šilingov kot plebiscitni dar Koroški za jubilejno leto 1990. Deželni glavar Haider pa je pa je isti dan v zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade v Celovcu odlikoval „zaslužne Korošice in Korošce" z visokimi odlikovanji dežele Koroške. Nekaj dni pred 69. obletnico koroškega plebiscita in leto dni pred veliko jubilejno obletnico med odlikovanci seveda ni manjkalo oseb, ki so se „z vso svojo močjo zavzemali za Koroško". Tako sta iz Haiderjevih rok prejela veliki častni znak dežele Win-fried Krivitsch, predsednik koroških brambovcev, in njegov namestnik in član predsedstva KHD Max Jessenit-schnig. Zagotovilo Lacine, da bo Koroški dodeljen dodaten plebiscitni dar v višini 40 milijonov šilingov (še enkrat toliko kot leta 1980 - op. ured.) je zgovoren dokaz, kako majhen je bil v preteklosti in tudi danes interes države po resnem in učinkovitem pospeševanju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Dejstvo je namreč, da koroški Slovenci v letih od podpisa avstrijske državne pogodbe do danes za pospeševanje svojega političnega in kulturnega dela ter za ohranitev svoje narodnostne identitete niso dobili toliko sredstev kot jih bo dobila Koroška uradno za jubilejno leto 1990. Poskuse strank, Slovence privabiti na proslavo, je treba videti tudi v tej luči, da bi uradni Koroški končno uspelo prekriti asimilacijsko narodnostno politiko. Na zadružni zvezi spet optimistični PREBERiTE 2 Heute im Slovenski vestnik 3 ... in jutri ves svet! 4 Pregled prireditev v okviru Mladinskega kulturnega festivala 4 S Slovenskim vestnikom na Brione 5 Predstavitev VViplingerjevih pesmi v slovenščini 5 Začetek gradnje vodovoda za občino Pliberk 6 Zaplati! razstavlja v Galeriji Rožek 7 Radijski in televizijski spored 8 Slovenski vestnik vsepovsod:koroški „krti" pod ognjenikom Z zadovoljstvom so na torkovem občnem zboru Zveze slovenskih zadrug ugotovili, da slovenska zadružna organizacija spet lahko optimistično zre v bodočnost. V računskem zaključku poslovnega leta 1988 je bilo mogoče zabeležiti toliko dobička, da so od izgub, kijih je povzročil ..boroveljski desaster", odprti le še 3 mili- joni. In tudi te bo v tekočem letu, kot kaže pozitivni razvoj, zlahka pokriti. Zadružna zveza se bo lahko spet posvečala novim ciljem. Glej tudi poročilo na 2. strani. Karavanška avtocesta šete po letu 1991? Načrtovano odprtje karavanške avtoceste v tetu 1991 se utegne zakasniti! Deželni g!a-var dr. Haiderje po torkovi vladni seji namreč izjavi!, da je deželna v!ada mnenja, da naj bi se še enkrat razpisa!o de!o za avtocesto v območju St. Nik!asa. Na osnovi tega računa viada s ponudbami, ki bi upoštevate vse predpise tako na področju varstva okotja kot tudi s tehnične p!ati. luntisticm koncept za do!ino Bete Župan občine Železna Kapla-Bela dr. Dieter Haller je v sredo ob navzočnosti deželnega svetnika za turizem, dr. Josefa Koschata, predstavil novi turistični koncept za občino. V načrtu so poleg uresničenja projekta Obirjevih jam (27 milijonov šilingov) še investicije za modernizacijo obstoječega kopališča na prostem (14,5 milijona šilingov), podvojitev kapacitete zdravilišča v Železni Kapli z investicijskim okvirom 11,5 milijona šilingov ter druge manjše investicije (igrišče za mini golf, igrišče za otroke, „driving range", progo za „mountain biking" itd.) v višini treh milijonov šilingov. Haller je ob predstavitvi novega turističnega koncepta poudaril, da občina sama nima denarja za (/m 2. HEUTE !!V! DieSeite SLOVENSKJ VESTNIK tur unsere deutschsprachigen Leser/innen „ObiP^ hofft aufwertere Betriebsfrist Am 18. September 1989 fand auf dem Betriebsgelan-de der Zellstoffabrik OBIR ein Lokalaugenschein mit Vertretern des Landes Karn-ten und des Landwirtschafts-ministeriums statt. Laut Presseaussendungder Zellstoffabrik Obir stellte sich dabei heraus, „daB die Rechtsauffassung des Lan-deshauptmannes von Karn-ten, wonach das von OBIR erwirkte Wasserrecht wegen nicht rechtzeitigen Baube-ginns erloschen sei, unrichtig ist. Die Berufungsbehorde vertritt die Ansicht, daB die Begrtindung des SchlieBungs-bescheides des Landeshaupt-mannes von Karnten unrichtig ist." In der Aussendung wird ferner festgestellt, daB das Land Karnten dem Unter-nehmen 1979 die vollige Un- bedenklichkeit seiner Einlei-tung aus der Sicht des Was-serrechtes bestatigt hat und sich das Landwirtschaftsmini-sterium tiber diese rechtsgul-tige Erklarung aus 1979 hin-wegsetzen will und sie im iib-rigen - ungeachtet ihres kla-ren Wortlautes - fiir politisch bedenklich halt. Nach nur einwochigem Werkssti!lstand hat die Vel-lach nach Auskunft des Amtssachverstandigen Dr. Polzer wieder Guteklasse 1 bis II. Das Unternehmen hofft daher, daB das Land-wirtschaftsministerium ihm die so dringend benotigte weitere Betriebsfrist von we-nigen Monaten zur Regelung der arbeitsrechtlichen Belan-ge sowie der Abarbeitung seiner Holzlagerbestande zuge-stehen wird. Klub s!owenischer Gemeinderate in Sudtiro) Unterrieder novi šef sindikata Sedanji predsednik koroškega deželnega zbora Adam Unterrieder (slika zgoraj) se je v sredo po seji deželne eksekutive avstrijske sindikalne zveze odločil za kandidaturo pri predsedniških volitvah 14. oktobra letos. Unterrieder je poudaril, da bo po izvolitvi za novega predsednika sindikata oddal funkcijo predsednika deželnega zbora. Unterrieder bo nasledil Fruhbauerju, ki ne bo več kandidiral za predsedniško mesto. Žeiezna Kapla (/VaJa/je vanje s /. .strani) predvidene investicije, da pa pričakuje, da bodo politične stranke izpolnile njihove obljube, da bodo denar, ki je iz deželnih sredstev namenjen za sanacijo tovarne „Obir", v primeru ukinitve proizvodnje na Rebrci (približno 130 milijonov šilingov) dali na razpolago za gospodarske in strukturne investicije v dolini Bele. In Brixen fand am vergan-genen Wochenende eine Be-gegnung zwischen den Vertretern Sudtirols (LAbg. Hubert Frasnelli, Bauernbund-Obmann LAbg. Arthur Fei-chter, LAbg. Sepp KuBtat-scher, Dr. Karl Godauner -Geschaftsfiihrer der Arbeit-nehmerbewegung, Vizebur-germeister Bruno Senoner -Vertreter der Ladiner) und Vertretern des Klubs slowe-nischer Gemeinderate, NRAbg. Karel Smolle, den Kammerraten Dipl.-Ing. Štefan Domej und Vizebiir-germeister Janko Zwitter (Gemeinschaft der Sudkarnt-ner Bauern), dem Zentralse-kretar des Rates der Karnt-ner Slowenen und dem Direktor Dkfm. Josef Habernik vom Verband slowenischer Genossenschaften, statt. Bei dem Gesprach wurde betont, daB es von auBerster Wichtigkeit sei, zukrinftig mehr und auch intensiver zu-sammenzuarbeiten. Weiters wurde eine Bildungsreise nach Groden ftir die sloweni-schen Gemeinderate am 14. und 15. Oktober 1989 be-schlossen. Občni zbor zadružne zveze: izboljšati blagovni oddelek! Evropsko skupnost, kot to zagovarjajo tudi avstrijske kmetijske zbornice, ki v svojem obsežnem papirju kot kompenzacijo za vključitev predlagajo ukrepe za zagotovitev življenjskih pogojev kmetov. V opisu trenutnega stanja kmetijstva je Grobla-cher povedal, da ima Avstrija v agrarnem gospodarstvu bilančni deficit 8,4 milijarde šilingov. Izvaža predvsem agrarne surovine in uvaža finalne produkte. S pristopom k ES bi imeli kmetje na številnih področjih izgube do 30 % (npr. pri žitu), ki bi jih deloma izenačili s cenejšimi obratnimi sredstvi. Kljub temu bi neto izgube avstrijskega kmetijstva znašale -3,6 milijarde šilingov, pravi Groblacher. Povprečno bi avstrijski kmetje izgubili 10% svojega dohodka. Toda po mnenju Groblacherja ni drugega izhoda. Tudi zapiranje pred ES ne zmanjša skrbi, ker bi npr. zaostajal napredek pri produktivnosti. Bodoča kmetijska politika ne bo prišla mimo močnejšega direktnega podpiranja kmetov v zaosta-Pregled in potrditev let- nega računskega zaključka za leto 1988, poročilo o tekočem poslovanju v letu 1989 in referat dr. Ernesta Groblacherja, direktorja urada koroške zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo, na temo „Pristop Avstrije k EGS - posledice za kmetijstvo", so bila težišča rednega občnega zbora Zveze slovenskih zadrug, ki je bil minuli torek v kletnih prostorih Zveze. V svojem predavanju se je dr. Ernest Groblacher jasno izrekel za integracijo v lih in obmejnih okrajih. V diskusiji je predvsem dipl. inž. Štefan Domej opozoril na odklonilno stališče Skupnosti južnokoroških Dr. Grob/acher kmetov do pristopa k ES, ker bi pristop pomenil za male kmete preveliko konkurenco, za slovensko narodnostno skupnost pa še večje ogrožanje lastne kulturne identitete. V poročilih predsednika Mihe Antonitscha in revizorja dr. Danzerja je bilo ugotovljeno, da se Zveza trenutno razvija dobro. V primerjavi z letom 1987 je Zveza povišala bilančno vsoto za 17%. Čistega dobička pa je bilo za 14 milijonov šilingov, ki naj se po soglasnem mnenju porabi za pokrivanje starih izgub. Pozitiven je predvsem razvoj v denarnem sektorju. Nekaj skrbi pa bo še povzročal blagovni sektor, ki se razvija lokalno zelo različno. Ni pa možno opustiti kakšne podružnice, je zagotovil predsednik Antonitsch. Trenutno se z rentabilnostjo blagovnega sektorja ukvarja posebna firma, iz njenih dognanj bo skušala Zveza v naslednjem času izluščiti nekaj pozitivnih predlogov. Predvsem pa bo treba razviti tudi dejavnosti v prostoru Alpe-Jadran. VOLKSGRUPPEN IM ALPEN ADR!A RAUM 30. September 1989 im Festsaal der Neuen Burg in Volkermarkt VORTRAGE ao. Univ.-Prof. Henn-Jiiri U1B0PUU, Universitat Salzburg, Institut fur Volkerrecht und auslandisches dffentliches Recht. # "Europaisches Minderheitenrecht« Lorenz KERNER, Chefredakteur des Deutschen Senders Radio Funlkirchen, Ungarn. # <