Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja; Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld 4« kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld,, za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upramištvo In ekspedicija r ,,katol. Tiskarni'1 Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 7 4. Štev. 54. V Ljubljani, v tocek S. marca 1898. Letnik XXVI Nova vlada. Vedno menjavanje vlad v državi je znamenje, da je v državi mnogo gnjilega. Zadnji čas tudi naša država boleha na tem. Ministri pridejo, ministri gredo, stvari pa vedno ostanejo pri starem. Ni ga moža, ki bi z neizprosno odločnostjo izruval korenino zla, na katerem država boleha, ter državi dal zopet jedino rešilno in ohranjevalno stalo krščanske pravičnosti, ki narodom, stanovom in posameznikom po jednakih dolžnostih deli tudi jednake pravice. Pod tem vtisom presojamo tudi novo vlado, ničesar se boječ in nič posebnega si ne obetajoč. Včeraj smo označili domneve o novem tiru z ozirom na osebo grola Thuna, danes nam jo že znano, katere može je poveril s svojim zaupanjem ter jih pozval kot tovariše v ministerstvo, zato je že ložje napraviti si podobo o novi vladi. Grot' Thun ima namen vladati pari a m e n-t a r n o. Žalostno je sicer to še posebe povdarjati, toda kjer je parlamentarizem v taki dekadenci kakor v Avstriji, tam treba vladi prisoditi že nekaj poguma, ako zopet stopa na parlamentarno torišče. Novi ministerski predsednik si za svojo vlado hoče pridobiti vse večje stranke v državnem zboru, vender se neče posebe na nobeno naslanjati brezpogojno. V prvi vrsti se je pri sestavi vlade oziral na obstoječo večino v državnem zboru, vzlasti na Mladočehe in na katoliško ljudsko stranko, ker je poklical v ministerski svet dr. K a i z 1 a in barona Kasta, oziral se je pa tudi na nemško-liberal. veleposestvo, ki je z vstopom Biirnreitherjevim v ministerstvo pokazalo, da se loči od opozicije ter da hoče podpirati vlado pri njenem pozitiv- nem delu. S tem pa je razmerje desniške večine do vlade seveda precej zrahljano, kajti vlada je s tem pokazala, da sedanjo večine ne smatra kot vladne večine, desnica pa ima proste roke ter bo tem ložje in neodvisno od vlade vso politične razmere stvarno presojala in odločevala. Vender ima pa desnica razne klube v svoji sredi, ki bodo gotovo vladi vsikdar na razpolago, zato najbrže desnica sčasoma kot večina preneha. Jednako pa opozicija ne bo opustila svojega stališča, razgrajači no svoje obstrukcijo. Vse to nam kaže, da tudi sedaj no dobimo nobenih ustaljenih trdnih razmer v zbornici. Isto slabost kaže tudi sestava vlado, v kateri so zastopano najraz-novrstnejše smeri. Prepričani smo sicer, da bi v teh razmerah le težko bilo sestaviti drugačno vlado, ako se. resno misli na vspešno parlamentarno delo, toda jednako smo prepričani, tla bo prišel Thun do istega prepričanja, da v teh razmerah ni mogoče priti do pozitivnega, resnega dela v državnem zboru. Zato pa vladi bližnji listi žo sedaj poročajo, da sicer grol' Thun poskusi s parlamentom, kakor hitro pa se prepriča, da jo obstrukcija še ista, kakor jo divjala minulo leto, takoj razpusti drž. zbor, razpiše nove volitve in ako se vrnejo stranke v isterti razmerju in z istimi namerami, da torej ne bo mogoče vladi nanje se opirati, tedaj pa je bil to zadnji poskus za redno parlamentarno delo in potem si hoče vlada pomagati brez parlamenta. Iz vsega razvidimo, da je naloga grola Thuna zelo težavna, da je pokazal pri svojem nastopu, ozirajoč se vsestranski na dejanjske razmere, dobro voljo, rednim potom potegniti državni voz iz močvirja, da pa bo treba res prav posebno sreče, da se mu to posreči z navadnimi sredstvi. Prislovica pravi: V tretje gre rado. Morda tudi za Badenijem in Gautschem pride z odstopom kmalu na vrsto grot Thun. Slovansko-krščanska narodna zveza, v kateri so naši slovenski poslanci, je prišla v poštev pri teb najnovejših kombinacijah le kot del večine ter se z desnico izjavila solidarno in tudi z novo vlado, ako bi se opirala na dosedanjo večino. Ker grol' Thun temu ni pritrdil, kar kaže zastopnik nemško - liberalnega veleposestva v ministerstvu, ima tudi naša zveza z desnico vred svobodno roke za svoje delovanje v državnem zboru. Nam je to najbolj po godu, ker v današnjih razmerah, ko se ima sklepati nagodba z Ogersko, biti del vladne stranke, to jo tolika odgovornost, da bodo slovenski poslanci gotovo veseli, ako imajo v tem pogledu prosto roke. Dal Bog, da so dobri nameni, katere je grof Thun prinesel seboj na Dunaj, vresničijo ter da bo nova vlada res vrezala novo brazdo v^tušum javnem življenju, stoječ na podlagi pravičnost deleč jednako pravice kakor tudi dolžnosti vsem raznovrstnim narodom, ki naj so vsi jednakopravni in jednako veljavni pred državo. Grof Thun naj ne pozabi državnih in svojih tradicij, spominja-jočih ga, da Avstriji jo le tedaj zagotovljena bodočnost in veličina, ako postane in ostane krščanska država. Glasovi o novem ministerstvu so sicer sem ter tje različni v malenkostih, toda jedini so pa skoro vsi v tem, da bo novi mož vseskozi pokazal svojo železno voljo in odločnost. Iz obširnega članka, ki ga objavlja praška »Politik« tem povodom, je razvidno, da Mladočehi kakor tudi konservativno veleposestvo še ne marajo izreči ko-nečne sodbe o novem možu, akoravno jim ni nikakor neznana oseba, marveč vztrajajo še vedno na strogo rezerviranem stališču. Okolnost, da je mladočeški klub poslal svojega člana dr. Kaizla v LISTEK. Josip Juraj Strossmayer. Životopis. (Dalje.) Na vatikanskem koncilu. Strossmayer je bil vsled svojega uma in svojih del že davno znan vsej omikani Evropi; a posebno glasovit je postal vsled vatikanskega koncila 1. 1869/70. Takrat je zaslovel kot prvi govornik ne samo koncila, temveč vsega krščanstva. Govoril je desetkrat. Boril se je proti naslovu; pobijal je oportuniteto proglašenja nezmotljivosti, češ da je sedaj najmanj ugoden čas, da se proglasi. Točka o papežtvu namreč loči dve veliki cerkvi: rimsko in grško, čemu zato to preporno točko še bolj razgrevati; ker posledica bi bila še večje odtujenje Slovanov od katoliške cerkve- Govoril je torej kot biskup Slovanov. — Poleg tega se je boril za univerzalizacijo katoliške cerkve, to je da se naj kolegij kardinalov dopolnjuje glede na število, velikost in važnost vseh katoliških narodov, a ne da so Italijani vedno v večini ; da /naj se za kardinale jemljo najumnejši in najne- odvisnejši škofje, a ne tisti, katere priporočajo vlade (ki so spremenljive); ker taki škofje bi znali in vedeli neustrašeno braniti prava cerkve v državi in bi taka cerkev nasproti svetovnim silam bila slobodnejša in odločnejša. V obče, biskup je bil takrat, kakor tudi preje in pozneje, ves navdušen za sveto vero in cerkev, in jo je vedno smatral kot najveličastnejšo institucijo i glede na njen nedvomno božanski izvor, i glede na človeštvo, kateremu je ta institucija za njegovo rodbinsko, socijalno in državno življenje nujno potrebna. Zato je zlobno, kar so mu podtikali neki protestanti in Mažari, neki amerikanski in zakotni srbski lističi-Biskup je neumna in smešna podtikanja dvakrat svečano ovrgel; zato moramo le pomilovati duševne pritlikavce, da kaj takega še danes mislijo o katoliškem biskupu v obče, a zlasti o Stros-smayerju, ki piše tako krasne enciklike. Biskup je govoril izmed ostalih proti nadškofu Maningu, nadškofu Culenu in patrijarhu Valergi. A kedar koli je govoril, zbrali so se vsi školje okoli tribune. Njegovi somišljeniki so bili: Dupanloup, Ketteler, Melchers, Ilefele, mnogi francoski in nemški škofje, amerikanski pa skoro vsi. Za časa vatikanskega koncila hotela sta za takrat umršim Montalambertom opraviti recjuiem: Dupanloup mašo in Strossmayer nagrobni govor; toda tedanja oblast je to zabranila. Takrat se je obravnavalo tudi o nameščenji zagrebške nadško-fovske stolice ... in prijatelji hrvatskega naroda so odbrali in Rimu predložili župnika iz predmestja temišvarskega. Za dobo koncila seznanil se je biskup in spri-jateljil s prvimi veljaki Italije, Francoske, Nemčije, in vse Evrope. Celo mogočni Bismarck je dvakrat se obrnil do biskupa za posredovanje, z Gladsto-nom pa je občeval intimno. Od te dobe raznesla so je Strossmayerjcva slava po vsem svetu, z njegovo slavo pa tudi slava hrvatskega naroda, in tako je danes na Francoskem, Ruskem, Italijanskem, Angleškem ali v Ameriki dosti, ako rečeš, da si Hrvat, in takoj se ti bo odgovorilo s spoštovanjem : torej rojak Strossmayerjev. To je že doživelo mnogo Hrvatov na tujem; in to smo gledali z lastnimi očmi 1. 1881 (5. julija) in 1. 1888 (14. aprila) v Rimu, ko je Strossmaver predstavil slovanske in hrvatsko božjepotnike nasledniku sv. Petra. Takih ovacij. ne samo od strani Slovanov, temveč tudi od strani Francozov, kakoršne so bile takrat prirejene biskupu, Rim ni vajen gledati večkrat. novi kabinet, je gotovo znamenje, da so Mlado-čehi pozabili vse, kar jim je Thun svojedobno neljubega učinil. Jedino, kar dosedaj naglašajo, je solidarnost desnice, katero nova vlada nikakor ne more prezreti. O razmerju antisemitske stranke napram novemu možu se nastopno poroča: Okolnost, da baron Gautsch ni več kabinetni načelnik, nas no bode ovirala, da ne bi z vso eneržijo zahtevali zakonite rešitve jezikovnega vprašanja in brezobzirno nasprotovaii obnovitvi nagodbe z Ogersko, ako bi se nameravale vtihotapiti kake krivice za Avstrijo. Kaj ukrene grof Thun nadalje, bodo li obdaril več parlamentarcev z ministerskimi port-felji ali ne, to nas kot opozicijsko stranko prav malo briga. Ako se bode grof Thun le preveč bratil z liberalci, se bo lahko prepričal, da so krščanski socijalisti šo vedno tako neupogljivi in odločni opozicij ona lei, kakor so bili dosedaj. »Hlas naroda« piše povodom spremembe v avstrijskem ministerstvu: Baron Gautsch ni bil kos glavnima nalogama, ki jih je prevzel ob svojem nastopu pred 100 dnevi, vreditev in pomir-jenje parlamenta ter obnovitev nagodbe z Ogersko. Vsled toga je moral iti. Vprašanje pa navstaja, je li grof Thun pozvan na krmilo vlado zato, ker je bolj sposoben za rešitev obeh nalog, ali pa zato, da bo spremenil notranjo politiko in odpravil za vedno anarhične odnošaje. Mažarski oficijozni list »Nemzet« pripominja: Padec Gautschevega ministerstva pomenja, da so splavali po vodi vsi upi, ki so se stavili na njegov kabinet, namreč napraviti mir mej Slovani in Nemci. Mogoče, da bo imel njegov naslednik več sreče na tem polju. Mi želimo, da se to zgodi, kajti ako izpodleti še grofu Thunu in se tudi njemu ne bo posrečilo, doseči spravo mej narodi, potem se sploh ne morejo gojiti nobene nade na bližnjo otvoritev državnega zbora, ki bi ne pomenila početka nove politične dobe, ampak le nadaljevanje nesrečnih škandaloznih prizorov v prejšnjih dveh zasedanjih. Glasilo Schonererjanske klike »Bohemia« objavlja daljši članek, v katerem se po svoje poslavlja od Gautscha in razodeva program nemških kričačev novemu možu. O njem piše mej drugim nastopno : Nemce najdo dobro pripravljene na boj proti eventuvalnemu fevdalnemu načrtu, ki meri na podeželjenje parlamentarizma; ravno tako odločno se mu bo postavil po robu nemški liberalizem, ako se bo hotel dati zapeljati svojim »klerikalnim« nagnenjem za reakcijonarne poskuse. Ne gojimo pa nasproti njemu nikakega nezaupanja, ker je grof Thun mož, ki ne ljubi spletk in tajnih načrtov. Politični pregled. V Ljubljani, 8. marca. Novo koalicijsko ministerstvo. Hitreje nego se je pričakovalo, se je rešila najnovejša mi-nisterska kriza v Avstriji; v soboto je vsprejel cesar ostavko Gautschevega kabineta, danes imamo pa že novo ministerstvo, imenovano z lastnoročnim cesarjevim pismom z dne 7. t. m. Ministerski predsednik in ob jednem vodja notranjih zadev je bivši češki namestnik grof Franc Thun, minister za deželno brambo fzm. Zeno grol \Ve 1 sersheimb, minister za bogočastje in uk grof Artur B y 1 a n d t - II h e i d t, finančni minister vseučiliščni profesor in državni poslanec dr. Josip K a i z 1, trgovinski minister državni poslanec dr. Josip Barnreither, železniški minister vitez Wittek, pravosodni minister dr. pl. Ruber, minister za poljedelstvo gorenje-avstrijski deželni glavar baron Kast in minister za Galicijo vitez Jedrzej owicz — Izmej teh n^vih mož so pripadali štirje že Gautschevemu kabinetu in so novo vstopili na krmilo le Thun, K a i z 1, Barnreither, Kast in J e d r z e j o w i c z. — V tem novem ministerstvu so razun Jugoslovanov in antisemitov zastopano vse večje parlamentarne stranke. Čehe zastopa njih poslanec dr. K a i z 1, Poljake namestnik načelnikov v poljskem klubu vitez J e d r z e j o w i c z , nemško katoliško ljudsko stranko nižjeavstrijski deželni glavar baron I( at, fevdalno veleposestvo ministerski predsednik sam, lih. ali ustavoverno veleposestvo in po tem vse Nemce razun kričaške klike poslanec dr. Barnreither. Ostali možje so pa samo buro-kratje. Splošna sodba o novem ministerstvu je precej ugodna, konečno sodbo bo pa mogoče izreči še le potem, ko bodo znana dejanja novih mož. Lahko so z njimi zadovoljni Nemci, pa tudi Čehom in Poljakom je v prvem hipu ustreženo, kaj pa pride pozneje, o tem seveda sedaj ni možno govoriti. Pokazalo pa se je zopet sedaj, kakor pri VBaki priliki, da na Slovane v Avstriji mora računati vsaka vlada, ako hoče sploh nastopiti pred parlamentom. Deželni zbori in papežev jubilej. Gotovo nihče ne more tajiti, da jo velika večina prebivalstva vseh avstrijskih kronovin katoliška in da 5i bila toraj popolno naravna posledica, ako bi se aili spomnili vsi deželni zastopi jubileja vrhovnega vladarja cerkve, kakor so se brez izjemo vsi deželni zbori tekom minulega zasedanja spomnili na ta ali oni način petdesetletnega jubileja posvetnega vladarja. Toda zgodilo se ni tako. Cerkvenemu poglavarju čestitalo je le deset deželnih zborov, mej tem ko v sedmih zastopih ni bilo o kaki taki čestitki no dulia ne sluha. Čestitali so sv. Očetu deželni zbor kranjski, istrski, dalmatinski , predarlski, tirolski, solnograški, nižje-in gorenje-avstrijski, moravski ter gališki. Goriškega deželnega zbora ne moremo vpoštevati, ker sploh ni bil zbran, tudi bukovinskemu se konečno že še odpusti, ker je večina v njem pravoslavna, ter konečno tudi češki deželni zbor se je rešil sramote s tem, da so konservativni veleposestniki sami na svojo pest čestitali sv. Očetu. Ostanejo toraj mej tistimi, ki nočejo ničesar čuti o jetniku v Vatikanu, le še koroški, štajerski, sleški in tržaški deželni zbor. V prvih treh so preprečili to napredni Germani, ki poznajo le Wotana, v poslednjem so pa zborovali le oboževatelji Garibaldija. Deželni zbor hrvatski je minulo soboto po skoro trimesečni dobi zaključil sedanje zasedanje. Zjedinjena opozicija si je v celi ti dobi mnogo prizadevala, da bi vsaj nekoliko mogla koristiti svojim volilcem, toda vladna mažaronska stranka je preprečila vse, kar ni bilo njej in vladi po volji, in to je večinoma vse, kar zahteva narod. V zadnji seji se je sicer vsprejel predlog poslanca Brestienskega, naj se odpošlje cesarju uda-nostna deputacija, toda tudi temu predlogu se je stavilo nekoliko umetnih ovir in bi bil gotovo odklonjen, ko bi se ne bilo šlo za tako patrijotično vprašanje. Dvoboj Cavallotti-Macola. V nedeljo popoludne ob 3. uri se je vršil v Rimu dvoboj mej znanim »prijateljem« Avstrije posl. Cavallottijem in poslancem ter urednikom lista »Gazzetta di Ve-nezia« Macolo. Izid dvoboja je bil tak, da je na sprotnik z mečem prodrl Cavallottiju vrat in da je ta pet minut pozneje prominul. Povod temu nesrečnemu dvoboju je bilo neznatno razžaljenje v zgoraj omenjenem listu. Cavallotti je bil vodja vladne opozicije v zbornici, vnet zagovornik soci-jalne demokracije in vsled tega ne poseben prijatelj dinastije in obstoječega državnega in družabnega reda. Bil je tudi velik nasprotnik Cri-spijev, katerega je menil že davno ugonobiti, toda so se mu izjalovili večinoma vsi načrti. Dvobojev, sodnih preiskav in drugih takih »častnih« stvari je bil že davno vajen in se toraj ni posebno čuditi, ako jo je konečno vendar skupil za svojo modrost. Za njim žaluje v prvi vrsti po socijalno demokratičnih osrečevateljih zapeljano delavstvo, »napredno« dijaštvo in pa italijanska »inteligenca« sploh. V zbornici se je včeraj s toplimi besedami poslovil od bivšega poslanca predsednik zbornice, raz javnih poslopij, ki so v »napredni« posesti, vihrajo črne, oziroma rudeče zastave, in se tako že po zunanjem izpozna, kakošen je bil mož, za katerim žaluje »Italia unita«. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. marca. (Strahovi o spravi.) Še preden so se objavili spravni dogovori mej obema strankama, že kaže »Narod« v dveh zaporednih člankih čudne strahove o spravi svojim čitateljem. Po našem mnenju vendar ne gre, naj si je v namen jedne ali druge stranke, izkoriščati spravne pogoje dotlej, dokler niso občinstvu ti pogoji znani, ker šo le potem je sploh javnosti o tem mogoče izreči sodbo. Želeli bi torej v interesu doseženega vzajemnega dela v/.lasti nasproti skupnim narodnim sovražnikom, da se spravni pogoji istodobno somišljenikom obeh strank po nju listih objavijo. Potem seveda bomo mi takoj odgovarjali na »Narodove« članke o spravi, katero hoče imeti kot povod za novi razpor. — Kedor ima pred očmi stvarne koristi celokupnega slovenskega naroda, tak bo z nami vred le jedinega mnenja, da so Slovenci le s složnim delom zmožni zadostovati v sedanjih časih svoji nalogi v borbi za svoj duševni napredek in gospodarski obstanek. (Državni poslanec g. dr. Ivan Šusteršič) se je danes odpeljal na Dunaj. (Iz Kranja) 6. marca: Pogreb umrlega poslanca gosp. V. Globočnika je bil tako sijajen, takoršnih je malo in še to le po več desetletij v našem starodavnem mestu. Šolska mladež, vsa narodna društva s svojimi zastavami, narodne dame v črnih oblekah stopalo so pred z mnogimi (rasnimi venci odičeno krsto. Zastopniki deželnega zbora, na čelu jim blagor, gosp. deželni glavar, ). n. uradništvo z g. okrajnim glavarjem, gg. procesorji, meščani, zastopniki sosednjih mest in okolice, ogromni sprevod ljudstva je spremljalo pokojnika. Naše pevsko društvo je pod vodstvom za petje neumorno delavnega gosp. prof. Štritola zapelo lepe žalostinke. Načelnik narodnega kluba dr. Ivan Tavčar govoril mu je v slovo. Povdarjal je vzlasti od pokojnika, da je bil njegov somišljenik ter da sedaj, ko je spravljen s svojim Bogom, celo njegovi nasprotniki ne dobe na njem pege. — Voščil mu je večni mir ob strani pesnika prvaka in pesnika iz posavske doline z željo, da bi, ko njegov grob obraste, slovenskemu narodu sijala boljša usoda. (Iz govora misijonarja 0. Ackerja o afriških misijonih ) Zanimiv je bil govor O. Ackerja v »Katoliškem domu«. Iz njega podamo nekaj mislij. Misijoni so na t«_sno združeni s katoliško cerkvijo, ker se opirajo na izrečno zapoved Gospodovo »Pojdite in učite«. Ta dolžnost sv. cerkve traja toliko časa, dokler niso vsi ljudje pravoverni kri-Btijani. Ta dolžnost veže vsacega kristijana vsaj toliko, da po svoji moči podpira misijone. Namen Očetov od sv. Duha je razširjati sv. vero med afriškimi zamorci. V vzhodni Afriki so merodajni Arabci, ki so izključno Mohamedani. Razun teh bivajo v Zanzibaru Banjani, ki so sicer kot trgovci zelo premeteni, glede svojih verskih nazorov pa stojijo jako nizko. Oni sicer verujejo na plačilo in kazen po smrti, toda njihovi nazori so jako žalostni. Za kazen preide človeška duša po smrti v psa ali v svinje, v katerem biva toliko časa, dokler žival ne pogine, potem se preseli dalje. V plačilo pravičnega življenja se sme pa njihova duša preseliti in bivati v kravi. To so po nazorih Ba-njancev njihova nebesa. Zato tudi krave visoko čislajo, in nikdar nobene ne pobijejo, tudi ne jedo nikdar mesa. Sploh Banjancc ne konča nobene, še tako škodljive ali nadležne živali, ker se boji s tem človeško dušo prisiliti, da si išče druzega bivališča. Verski nazori zamorcev se opirajo večinoma na odstranjenje čarovniških moči. Ako se zamorcu dobro godi, tedaj se ne zmeni za ničesar. Ako pa ga zadene kaka nezgoda, tedaj išče pri čarovniku uzroka svoji nesreči. Oni pomorijo vse novorojenčke, kateri imajo le najmanjšo telesno hibo. Pri druzih nezgodah išče čarovnik v kurjem ali kozjem drobu ali krvi provzročitelja vse nesreče. Nesrečneža, na katerega leti sum, ali pa zlobnost čarovnikova, živega sežgejo. Mohamedani vzdržujejo robstvo in tržijo z robi, če tudi le na skrivnem, vendar še neprestano. V ta tamen zahajajo k paganskim zamorcem ter ropajo otroke, žene, dečko ter jih tirajo v sužnost. Žalibog, da jih pri tem potoma veliko pogine. Naloga misijonarjev je sedaj uboge robe odkupiti, jih krščansko izrediti, ter jih zopet naseliti n^ed zamorci, ker s svojim zgledom in življenjem pomagajo misijonarjem spreobračati svoje ne verske sobrate. Jako zanimiva je ženitev pri teh misijonskih gojencih. Več doraslih mladenčev se zglasi za ženitev pri misijonarju, kateri naznani to misijonskim sestram, katere naznanijo to zamorskim deklicam v zavodu. Pod nadzorstvom misijonarjev se snidete obe družbi in zbiranje in iskanje se prične. Ženin si išče sebi primerne neveste, isto tako nevesta sebi primernega ženina. Seveda morajo pri tem misijonarji sami večkrat posredovati. Po dovršeni izvolitvi se snidejo dotičniki še večkrat pod nadzorstvom misijonarjev v dotičnem kraji in ako vstrajajo pri prvotni izvolitvi, se določi dan skupne poročitve. Po JO—20 parov se jih tedaj naenkrat poroči in ko so dobili nekoliko najpotrebnejše oprave, se odpravijo na novo naselbino, kjer se zemljišče po žrebanji razdeli, ondi privzamejo mod se mnogo še poganskih zamorcev, s katerimi postane slednjič prava misijonska postaja. Iz tega je razvidno, da se zamore vspešno delovati le tedaj, ako imajo misijoni dovolj pomočkov na razpolago. Od te podpore je tudi odvisno, se bode li krščanstvo bolj hitro ali pa le polagoma razširjalo. Kot dodatek k predavanju o afrikanskih mi-sijonih naj bode še naslednje. Misijonar P. Acker iz družbe očetov od sv. Duha je 18 let deloval v afrikanskih misijonih, sedaj pa mu je bilo ukazano v Kneuhtstedenu pri Kolinu ustanoviti misijonsko hišo. Očetom od sv. Duha je bilo dolgo časa prepovedano bivati v Nemčiji, ker so bili na sumu, da delujejo v istem smislu, kot oo. jezuitje. Vsled svojega občevanja z nemško upravo v vzhodni Atriki je zadobil P. Acker od nemške vlade dovoljenje se nastaniti v Nemčiji. Kakor vse misijonske družbe, so tudi očetje od sv. Duha ubožni, ker se vse nabrane svote porabijo za mi-sijone. Ravno imenovana novo ustanovljena misijonska hiša v Knechtstedenu ima še 180.000 mark dolga, kateri zelo zavira, da misijonov ni mogoče zdatno podpirali. Družbo očetov od sv. Duha je ustanovil P. Liberman, rodom žid, ki se je pa spreobrnil, in bolezni na čudoviti način ozdravljen sklenil z ustanovitvijo nove družbe skrbeti za uboge zamorce. Od leta 1840 se je družba razširila po svetu ter šteje danes 2000 članov po vseh deželah, v Afriki deluje nad 400 misijonarjev. Po izjavi preč. g. misijonarja je ravno sedaj jako ugoden čas misijone kolikor mogoče podpirati. Spreobrnjenje afriških narodov je odvisno od pripomočkov, kateri so misijonom na razpolago. Vsacega katoliškega kristijana dolžnost pa je po svoje pripomoči razširjenju sv. vere. Protestantje se v ta namen zelo trudijo in nabirajo velikanske svote, — po lastni izjavi v pretečenem letu 36 milijonov forintov — toraj tudi lahko svoje misijonarje zdatno podpirajo. Velika nevarnost za misijon je nasilstvo mohamedanov. Mohamedani se vedno bolj razširjajo po Afriki, oni v svojem obližju no trpe nikakega drugega veroizpovedavanja, in človek, kateri je enkrat na Alaha in njegovega preroka Mohameda prisegel, je navadno nepoboljšljiv. V novejšem času se evropske velevlasti jako za nimajo za vnanje kolonije in tudi misijone zdatno podpirajo s tem, da jim naklonijo vaistvo. Ta ugodni trenutek moramo toraj izrabiti in sicer takoj izrabiti, da nam protestantje in mohamedani ne prevzamejo misijonov. Sicer je že mnogo bratovščin ustanovljenih, katerih naloga je misijone podpirati, a ti sedaj ne zadostujejo. Potreba je močnejših pripomočkov. Kajti število misijonarjev in sester samo ne zadostuje, ako nimajo nikakoršnih denarnih pomočkov, da bi za-mogli uspešno delovati. Grofica Ledohovska, nečakinja znanega kardinala Ledohovskoga je torej ustanovila družbo sv. Petra Clauerja, katera ima nalogo skrbeti, da se nabirajo povsodi darovi, s kojimi naj se podpirajo afriški misijoni. Tej družbi je podelil sv. Oče Leon XIII. svoj blagoslov, posebno pa so jo priznali in toplo priporočali razun 4 kardinalov tudi že razni škofje in nadškofje, med njimi posebno kardinal nadškof Haller v Solnogradu. Tudi naš mali slovenski narod je že od nekdaj se zelo zanimal za ino-stranske misijone in mnogo njegovih najboljših sinov je delovalo v spreobrnjenje ubogih never-nikov. To delo naj se tudi sedaj nadaljuje na ta način, da se ravno po imenovanej družbi nabirajo milodari, ne samo v denarjih ampak v vseh potrebnih stvareh za uboge afriške zamorce. (Izpred porotnega sodišča.) Jožef Turški s Kočevskega, 18 let star, čevljarski vajenec v Ljubljani, je bil tožen zaradi tatvine, ker je ukradel svojemu mojstru Pernetu nad 400 gld. denarja. Prisodili so mu dve leti ječe. — Jakob Jenko z Jame pri Mavčičah, ki je svojemu bratu oko poškodoval. je bil obtožbe oproščen. — Jakob Dunaj z Iga je novega leta noč ubil svojega tovariša Jan. Uršiča zaradi malenkostnega prepira v gostilni Kramarjevi na Igu. — Hudodelec je priznal svoj zločin ter bil obsojen na šest let v ječo. (Ljudje morajo kaši jati.) Reminiscence na istrski deželni zbor vzbujajo včasih uprav čisti humor. Ker je zbornica že zaključena in tako stvar že nekako zastarela, ni da bi na drobno poročali o poslednjih sejah te fulminantne zbornice, saj so bile podobne jedna drugi tako, kakor je podobna — sinagoga sinagogi, pač pa jo vredno spomniti se posameznih točk iz teh sej. katerih nekatero vzbujajo pravcati humor. Tako je n. pr. v 15. seji dne 25. svečana, ko je govoril pod-grajski zastopnik Jenko o zadružnih posestvih in je galerija simulirala infiuenco in katar, dejal predsednik Campitelli, da ljudje vendar morajo kašljati, ker je zima in je vsakdo malce p r e hlajen, on pa lahko sam sebi govori, ker ga tako nihče ne razume. Galerija je predsedniku za ta duhoviti izraz burno ploskala, predsednik pa si je vsled tega »priznanja« zadovoljno mel roke, naposled pa iz prijaznosti — vendar le dal pro forma izprazniti galerijo. Zanimivo pa je bilo opazovati, kako je galerija in kako so zastopniki lahonske večine vendar le razumeli govornika. Ker imajo vsi povprek slabo vest, so vendar vlekli na ušesa in ko je prišlo do točk, katere so označale vlado Rinaldinijevo skrajno pristransko in krivično, zlasti silno sovražno slovenskim zadružnim posestnikom, no, tedaj je n.istala tolika rabuka, da govornik ni mogel spregovoriti. Na galerijah so kašljali, celo »dame« na prvi galeriji so se silile h kašljanju, da je moral gospod zastopnik Kompare veleti slugi, naj jim nese »bonbončke s predsedniške mize«, lahonski poslanci so razbijali po vratih in klopeh, to vse, da bi dali nevolji duška, da bi povedali, kako silno neprijetno jim je slišati resnico. Kako neprijeten je moral biti rezek govor Jenkov predsedniku samemu, bilo je razvideti iz tega, da je v jednomer prosil govornika, naj neha, ker »po njegovem mnenju se o tej stvari vendar n« more toliko govoriti.« A revež jih jo moral slišati se več, slišati je moral, kako je svoječasno, leta 1895 Rinaldinijeva vlada kar na mestu zahtevala od tržaškega škofijskega ordinarijata, da premesti dva slovenska duhovnika v Istri. In zakaj ? Ker je baš slovenska duhovščina v Istri oni blagi čuvaj duševnih in gmotnih koristi slovenskega kmeta, na katerega se sme ubogi narod še jedino zanesti in mu zaupati, in ta duhovščina je opominjala in svarila kmete, naj se ne udajo ita-lijanaškim podpihovalcem Rinaldinijevim, ki so hoteli vjeti kmete na limanice, da privolijo v raz delitev zadružnih posestev po — Rinaldinijevem načrtu, t. j. tako, da bi opravljali ta posestva poslej italijanaški občinski zastopi in ne več od zadružnikov voljeni možje. Na vse take opazke go-vornikove, ki so stavile vlado Rinaldinijevo in njegove privržence v jako slabo luč, je puljska me-nežarija kašljala in predsednik je to kašljanje opravičeval, češ, da ljudje morajo kašljati. In Jenko je dejal mej drugim k sklepu svojega govora: »Zdaj po tolikem boju vzeti bi se hotelo našim zadrugam tudi pravico volitve v velikem posestvu. Vpisale so se v volilne liste vsled njihove reklamacije. Ni se pa zadovoljilo zahtevi, da bi se lista razglasila tudi v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Da bode vpis teh naših zadrug v volilno listo velikega posestva presenetil italijansko stranko, o tem nmo bili prepričani. Vsaj se v današnjem poročilu politično-ekonomičnega odbora tudi poudarja, da mora ostati veliko posestvo iz-ključljivo italijansko. A mi smo dokazali, da imamo svoje glasove tudi tu. Te zadruge ostale bodo našej stranki, vladi in deželnemu odboru v želodcu. Kajti dobile bodo vedno večji pomen in bode treba s časom tudi v velikem posestvu računiti z našimi glasovi. Za zdaj je dokazano, da n i in a t e , k a k o r d r u g o d ne, kompaktne večine niti v velikem posestvu!« Ako tak govor ne vzbudi »kašljanja« med onimi, katerim je govor namenjen, potem se ne ve, kaj bi naj ga vzbudilo. In tako je resnica: ljudje morajo kašljati! (Poštue stvari.) Od 1. sušca 1. 1 naprej morejo odpošiljatelji zavojev (paketov) namenjenih v Veliko Britanijo in Irsko zahtevati, da se t-a po-šiljatve tam ekspresno dostavijo; istotako morejo odpošiljatelji sami poravnati carinske pristojbine s pritiklinami vred, kakoršne se pobirajo v omenjenih deželah. Počenši z gori navedenim dnem vsprejemajo se v prometu z Veliko Britanijo in Irsko tudi zavoji, v kojih se nahajajo dežniki, palice, karte, obrisi in slični predmeti, a s tem pogojem, da ne preseza njih dolžina 1 metra in širina ali debelost 20 centimetrov. Društva. iObor I. ljubljanskega delavskega ko ns um noga društva) se je v pr\i sobotni seji nastopno konštituiral: gg.: Ivan P 11 bo r š o k, načelnik ; Anton Š k o 1, namestnik ; Henrik Zal esj a k, tajnik; Ivan Rakov ec, blagajnik; J„sip Zaje, oskrbnik skladišča; Josip Aubel, kletar; Ivan Tomaži«, Vinko Zajec in Luka K a 1 a n , odborniki. Ostalo je torej vse tako, kakor jo bilo v minulem letu. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Mariboru) bode imela v nedeljo, 13. t. m. v Gambrinovi dvorani svoj letošnji občni zbor. Pričakovati je, da se istega vsi narodnjaki iz mesta in okolice udeležijo ter na ta način podpirajo ve-lekoristni narodni zavod Vabilo k rednemu občnemu zboru) kluba slovenskih biciklistov »Ljubljana «, ki se vrši v sredo dne 16. t. m. v spodnji kavarni v »Narodnem domu«. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. — Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo, zlasti z ozirom na minulo desetletnico, oziroma njegov predlog, naj se kupi od zadruge šo deset delnic. 4. Poročilo računskih preglednikov 5. Razgovor in sklepanje o odborovem predlogu glede novega vežbališča. 6. Odobrenje pogodbe z zadrugo glede najema dirkališča. 7. Določitev dirk za prihodnjo sezono. 8. Razgovor in sklepanje o premembi pravil. 9. Volitev devet novih odbornikov. 10. Volitev dveh računskih preglednikov. 10. Slučajnosti. (Trgovska in o b r t n i š k a z b o rni c a) jo meseca decembra 1898 v našem listu objavila razglas c. kr. trgovinskega ministerstva, v katerem se je najnujše na to opozarjalo, da naj se naši trgovci, p redno sklenejo kako trgovinsko zvezo z inozemskimi tvrdkami, zlasti z nepoznanimi, pri tamošnjem konzulskem uradu o kreditni zmožnosti in zanesljivosti omenjene tvrdke pouče. Zdaj je pa trgovska in obrtniška zbornica dobila naslednje poročilo: Vsled poročila, dobljenega od zanesljive strani, se nujno priporoča pri sklepanju novih trgovinskih zvez z Južno Rusijo (Odeso) se poprej poučiti pri tamošnjem c. in kr. konzulskem uradu o kreditni zmožnosti in zanesljivosti ondotnih tvrdk. Ker se vsled neprevidnosti niso po tem ravnala, je v zadnjem času nekaj podjetij precejšnjo škodo trpelo. (Bekštanjska posojilnica v Lo-čah na Koroškem i imela je leta 1897 — 196.627 gl. 01 kr. prometa. Pristopilo je nanovo 31 zadružnikov, izstopilo pa 5, in štejo posojilnica 423 zadružnikov, kateri imajo v deležih 5850 gl. in s pripisano dividendo 7103 gl. 17 kr. — Hranilnih vlog vložilo se je 34.252 gld. 36 kr., izplačalo pa 23.418 gld. 22 kr., in je koncem leta njih stanje z obrestmi vred 91.489 gld. 39 kr. — Stanje danih posojil pomnožilo se je za 10.549 gl. in znaša koncem leta 87.470 gld. 32 kr., in sicer na menjice 75.005 gld. — in na dolžna pisma 12.465 gld. 32 kr., katera zadnja so vknjižena na zemljišča. Koncem leta ostalo je 3269 gld. 83 kr. gotovine. Pri drugih zavodih ima posojilnica naloženih 12.150 gl. Konto izgube in dobička znaša 413 gld. 94 kr. Čistega dobička je bilo 103 gld. 94 kr. — Rezervni fond je narasel na 3505 gld. 44 kr. (»Narodna čitalnica v Ptuj i«) izvolila i« za tekoče leto 1898 v odtior sledeče gg.: Ur. Franc Jurtela, predsednik, dr. Brtla Stubec, podpredsednik, Josip Zsleiik, bingajnik, Anion Gis!a<\ tajnik, Franjo Matek, Franjo Tonlak, Ivan FediaiVk. Mat. Nemec, Kramo Mahorie, Ivan Kan-kler, in Miran Lorber, odborniki. Telefonična in brzojavna poročila. Odstop ministerstva. Dunaj, 8. marca. „Wiener Zeitg." objavlja na prvem mestu cesarjevo lastnoročno pismo na barona G a u t s c h a, v katerem se v priznanje izrednih zaslug omenja, da je baron Gautsch radovoljno odzval se cesarjevemu pozivu v tako težavnih razmerah ter si s patrijotično udanostjo, zvestobo in neumornim spolnjevanjern dolžnostij napram kroni in državi pridobil novih zaslug. Zato in v spomin na v prejšnjih dveh dobah mi-nisterskega službovanja stekle zasluge se mu izraža popolno priznanje, zagotavlja ga nadalj-noga zaupanja ter kot vidno znamenje tega priznanja podeljujejo briljanti k Leopoldovemu' redu. Ministrom B o li m , Lato u r in K o e r -ber je podelil cesar red žel. krone 1. vrste ter jim ob jedrtem s priznanjem naznanil, kakor tudi Gautschu, da jim poveri druga službena mesta. Ministru za Galicijo baronu Loblu se izraža zahvala in priznanje. Dunaj, 8. marca. JSovoimenovani ministri so danes položili prisego v vladarjeve roke. Dunaj, 8. marca. Člani parlamentarne komisije desnice nimajo vsi jednakega vtisa od nove vlade. Konservativni Poljaki so pričakovali, da bo poslanec M i le v s ki minister za Galicijo. Drugi desničarji poudarjajo, da nimamo v ministerstva nobenega pravega slovanskega zastopnika, zopet drugi se tolažijo, da so nekateri le začasni ter da kmalu drugim napravijo prostor. — Tudi „Vaterland" z novim ministerstvom ni popolno zadovoljen ter dostavlja, da to ministerstvo ne bo odstranilo ustave, omenja pa tudi, da je sedaj desnica če ne prenehala biti, je vsaj prenehala delovati. Dunaj, 8. marca. ..Fremdenblatt" piše o novem ministerstvu: Z istodobnim pozivom poslanca Kaizla in Barnreitherja v ministerstvo se je vtisnil temu nov političen značaj. To združenje strank na podlagi programa grofa Thuna dokazuje, da se bo nova vlada trudila, omogočiti mirno delovanje v parlamentu in zagotoviti ustavi njene pravice, varovati narodno nepristranost in moč, braniti vsako narodno pravico. — „Neue Freie Presse" še ne pokaže nobene določne barve, meni pa, da Nemci lahko nekoliko omeje svojo parlamentarno opozicijo, ako jim Thunovo ministerstvo ne bode provzročilo novih krivic. — „Neues Wiener Tagblatt' pravi, da dosedaj še ni nikakega vzroka, pripraviti se na odločilen boj, ker je še sedaj prezgodaj izreči konečno sodbo: mož namreč, ki je prijel za avstrijsko državno krmilo, hoče biti resen politik in resen državnik. — „Vaterland" uvidi v novem kabinetu zadostno poroštvo, da bode državni zbor pričel svoje normalno delovanje. — „Tieichswehr" izjavlja, da se je grol Thun pokazal moža čudaka, ko je zjedinil v kabinetu Kaizla in Barnreitherja. Novi mož želi, da mu na tem potu slede vsi dobri Avstrijci. — „Deutsches Volksblatt" pravi, da zro Nemci brez posebne skrbi v bodočnost, — „ Deutsche Zeitg." pa vprašuje nemške veleposestnike, ali se je položaj za Nemce res toliko zboljšal, da lahko sedita zastopnika dveh nemških strank v novem kabinetu. — Ostali listi, mej njimi posebno „Neues Wie-ner Journal", pa hočejo počakati dejanj novega ministerstva. Praga, 8. marca. Nemško-nacijonalni listi očitajo nemško-liberalnemu veleposestva, zakaj ni vprašalo za svet drugih nemških strank, preden je dovolilo, da Barnreither stopi v Thunovo ministerstvo. Gradeo, 8. marca. Tukajšni nemško-nacijonalni listi objavljajo izjavo posl. Wolfa in tovarišev, ki zatrjujejo, da ne odnehajo od obštrukcije. Budimpešta, 8. marca. Ogerski listi kritikujejo novo avstrijsko ministerstvo ter pravijo, da je to zadnji poskus za ustavno vravnavo razmerja mej Avstrijo in Ogersko. Dunaj, 8. marca. Zdravstveno stanje nadvojvodinje Štefanije se trajno boljša. Bled, 8. marca. Pri današnjih volitvah v štiri podobčine je zmagala katoliško-narodna stranka v 2. in 3. razredu. 12 odbornikov je naših 6 nasprotnih. Udeležba je bila velika. KTrotrSI 4. marca. Marija Smole, črevljarja hči, lfi mesecev, Opekarska cesta 9, črevesni katar. — Matevž Grabeč, delavec, 57 let, Opekarska cesta 25, želodčni rak. 5. marca. Frančiška Kepic, kurjača hči, 9 dni, Kolezijske ulice 24, božjast. — Karolina Verbič, uradnega sluge žena, 42 let, Vodmat 15, jetika. — Adolf Miiller, pisarja sin, 2 meseca, Gruberjeve ulice 4, božjast. 6. marca Cecilija Gril, posestnika hči, 3 leta, Cesta v mestni log 7,23, bronhitis. V bolnišnici: 3. marca. Adolf pl. Malachovsky, trgovski solrudnik, 23 let, emphys. pulm. iz do 42 75 blaga za popolno obleko — tussor in shantungs-Pongees — istotako črna. bela in barvasta Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14-66 meter — iz najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev. Na zasebnike poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. V Švico dvojni pismeni porto. 53 1 3 Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. a « Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ° « > a S a . 8f •e s » » * > 7 9 zvečer 727 9 5 9 brezv. dež gl 7 zjutraj 1 2. popol. 730 1 732 9 4 9 56 brezv si. jzah. oblačno n 29 Srednja včerajšnja temperatura 5 3°, za 31° nad normalom. Služba organista in cerkvenika je oddati r»8 1-1 v Kovorji pri Tržiču. V/ f i Lir U obstoječa iz dveh hišnih številk, opravičena do vseh pravic meščanske korporacije (to so drva itd.), in katera je sposobna za trgovski in krčmarski obrt zaradi jako ugodne lege, proda se prostovoljno zaradi družinskih razmer. Pogoji ugodni. ltiti 3-2 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. ^raiic* NfiBjiica, trgovec z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani na Marije Terezije cesti štev. I, zraven Ančnikovega skladišča za žito, priporoča svojo veliko zalogo vseh v železnino spadcijočih reci, kakor kovanja za cerkve, župnišča in hiše, sploh za različne stavbe, daljo kuhinjskega orodja, štedilnih ognjišč (sparherdov) ter bogato pozlačenih nagrobnih krlžev in različno orodje za kmetovalca. Raznovrstno mizarsko, tesarsko, usnjarsko in ključavničarsko orodje, traverze in dobro ohranjene železniške šine za oboke, vodne sesalke, ipumpe), vlite kotle po jako nizki ceni. Najfinejši cement za stavbe in vodnjake . bič (štorje) za obijanje stropov, in strešni klej (Dach-pappe). 280 1 148 6-2 Nadalje različnega in bogato založenega speeerijske»a V>la«>a. " iS m ^ 2 IK^.^HSHSHH. Št. 7174. 151 3-3 Ustanova za vojaške sirote. Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto Josip Suhnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 37 gld. 80 kr. Pravico do le ustanove imajo uboge sirote vojaškega rodu, naj bodo zakonske ali pa nezakonske, in je vložiti prošnje za podelitev te ustanove do 10. marca letos pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 24. februvarija 1898. to 3 •O O ~ CD •s S o CD S o tn rt- <6 i»r _. "S =S H" M« 3 «> 1» 2. B• -■ M B) <0 O < O . o« < 95 si O ^ pu <1 < » m« rT •d o Š 1 tj = o M S B P O 09 (B Cu H N< B p O M" J t« O m ^ < o* M 0 g 3 _ S-« ® j=> " ^ S'S §•11 (T) ° 3 W N — ; »> ET 2l/»„ Italijanski bankovci........45 „ 15 „ C. kr. cekini........................5 „ 66 „ Dne 7. marca. 4°/0 državne srečke 1. 1851. 250 gld. o°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta 164 gld. 161 „ — kr. 100 141 130 109 112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....100 Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4"/„ 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » » južne železnice 3°/0 . 186 > > južne železnice 6°/„ • 127 » > dolenjskih železnic4°/0 99 20 25 80 50 no 10 25 75 50 Kreditne srečke, 100 gld..............203 gld. — kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 168 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ 10 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......28 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........82 „ — „ St. Genčis srečke, 40 gld.......79 „ 50 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......59 „ — „ Ljubljanske srečke.........22 „ 75 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 160 „ 50 „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3455 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 414 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 79 „ 25 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 119 „ 50 „ Monlanska družba avstr. plan.....152 „ 85 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 183 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 12 „ 1. januvarijem 189S se je pričelo novo celoletno naročevanje ! — « ■ // * vt*mtifV»nft oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, ■ ■ ■ ■ It1* H lltill IIU i-k«, vsej, ;zžrebanih državnih in zasebnih obligacij. ?? MERCUR XXXVI. leto. izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. "ki obsega za- Brezplačni privržek znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlBtraoljl ,.Mercur", Dunaj, I., Wollzeile 10. 2 gld. 60 celoletna naročnina.