(ščip) )NE V Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale Številke dvojno. Celotna naročnina lir— 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. Štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO «LASU.e «©MerceSTIČNE PARTIJE S. T. ihovi zmagi leta P -Erif3!? razumljivo, da jim 'dftem h3nfs za nohte; kajti s ipftonnJ1 bi,o konec njihovega g0in °b0*a na tržaški občini Konec je še posebno hudo, vin ' bi bil° tudi lepe pra-h Drin,e 0 "večini», ki zahteva žvslhJUCltev Trsta Italiji. Iz ceda* teh razl°gov pritiskajo an na dan na VU, da bi jim -vbn 5 takšnim manevrom ne " itior°iSlabila ne številčne ne „ilda n!ne moči naše Partije; bo JCn vpliv na množice ne ,d!s Prav nič manjši, če bi trik Sn,m Protidemokratičnim ^ iJUdst*1 odvzela delovnemu T); čemi,VU de* njegovih upravi-\ "lb Predstavnikov. l6 Upra ”č”° Pa mora Vojaška šen 3 ‘Vdi vedeti, da je tak-ver Pfotidemokratičen mane-lahk„°rezen "oz, ki se obrne z bi bn prav na ono stran, ki Likonom!-najmanj po godu za-' stroh,ajalcera- Spričo kata-i( ki s lb udarcev in porazov, ji ietih ri3Ib d°živeli v zadnjih Vi ",^ pokristjani in njiho-na mednarodni TffiŽACMI SO PROSLAVILI SPOMIN PlfiVIH BORCEV ZA DELAVSKE PRAVICE Enotnost in bratstvo, skovana v 1902 nas bosta vodila v nadaljnjih borbah V veličastnem sprevodu je bilo okrog 70 udeležencev prve stavke - Večtisočglava množica na zborovanju pri Sv. Ani - Polaganje vencev na grob 14 mučencev za delavsko stvar Tržaško delovno ljudstvo je čenk iz pušk avstrijske solda-z manifestacijami delavske teske, po naročilu tržaških ka- enotnosti ter slovansko-italijan-skega bratstva na najdostojnej-ši način proslavilo 50. obletnico prve splošne delavske stavke v Trstu, dogodka, ki je bil odločilen za vso nadaljnjo borbo tržaškega delavskega razreda. V nedeljo dopoldne se je na Garibaldijevem trgu zbrala večtisočglava množica, ki se je kmalu po deseti uri razvrstila v mogočen sprevod. Na čelu sprevoda, ki je krenil po drevoredu Sonnino, skozi predor k igv. Ani, so bili številni venci demokratičnih organizacij, takoj za njimi pa sta stopali dve skupini udeležencev zgodovinske stavke leta 1902: prva skupina kakih dvajset žena, ki so tedaj delale v luki, druga okrog petdeset moških, ki so se osebno udeležili prve stavke in ognjenega krsta tržaškega prole- pitalistov. S tem so hoteli v kali zadušiti vstajajoče socialistično gibanje, toda dosegli so prav nasprotno. Prav ta ognjeni krst je še bolj utrdil delavsko enotnost in slovansko-italijansko bratstvo. Vedno bolj se razvija delavska zavest, u-stanavijajo se politične, kulturne, socialne in gospodarske organizacije, med njimi sindikati, Delavske zadruge, Bolniška blagajna. Vse te organizacije in ustanove, ustanovljene z delavskimi prihranki in žulji je kasneje fašizem oropal njihovim lastnikom; a tudi današnje oblasti, ki se sklicujejo na demokracijo, nočejo vrniti te delavske innovine zakonitim lastnikom — tržaškemu delavskemu razredu, temveč jih prepuščajo v upravo sovražnikom delovnega štvu. Ne bo več minilo 50 let, ko bo tudi naše mesto velika luka v socialistični Evropi. Tov. Zvonko je poudaril veliko enotnost Slovencev in I-talijanov, ki jih je vodila v borbi za delavske pravice. Prikazal je, kako velik odmev so imeli krvavi februarski dogodki in strnjena stavka vseh tržaških delavcev tudi na ostale avstrijske pokrajine, zlasti na Dunaju, ker so po tržaškem vzgledu zaostrili svojo borbo za splošno volilno pravico. Tudi danes ves svet gleda na Trst in na našo težko borbo proti imperializmu in njegovim pomagačem, ki jo bomo izbojevali, če bomo složni in povezani v mogočni svetovni fronti miru in socializma. Kot predstavnik Enotnih sindikatov Ernesto Radich je na kratko očrtal zgodovino prve dobe socialističnega gibanja kažipot delavskemu razredu v današnji dobi, ko so razmere v marsičem še hujše kol tedaj. Brezposelnost, korupcija, deklasacija, beda označujejo danes stanje našega mesta. Vendar je drugačen danes tudi položaj v svetu: delavski razred je neprimerno močnejši kot pred 50 leti, obstaja Sovjetska zveza, ljudske demokracije, kolonialni narodi se dvigajo k uporu. Enotnost in bratstvo, ki sta bila skovana v prvi stavki, naj nas vodita v nadaljnji borbi do gotove zmage! Po končanem zborovanju so zborovalci odšli k spomeniku, kjer so položili vence in mnogo šopkov. V lepo opremljeni dvorani Doma luških delavcev, z napisi, slikami prvih delavskih voditeljev' in zastavami KP tarlata. Sledile'so zastave de- j ljudstva mokratičnih organizacij, Komunistične partije, PSU, Enotnih sindikatov, Političnih preganjancev, in delavcev luke in velikih tovarn ter drugih. Za zastavami se je razvrstil ves ostali sprevod, med katerimi so bili predstavniki KP STO s tov. Vidalijem na čelu, vodstvo ES, zastopniki PSI, občinski svetovalci iz 'Trsta in drugih občin, veliko število komu. nistične mladine, predstavniki Zveze demokratičnih žena, Partizanov, Političnih preganjancev, Demokratične solidarnosti, prosvetnih društev, sekcij KP in drugih. Poleg njih pa tisoče demokratov, ki so s svojo prisotnostjo hoteli počastiti prve žrtve kapitalističnega nasilja pri nas. Na prostoru pred pokopališčem je tov. Semiili otvoril zbo. rovanje ter razkrinkal C.d.L., ki je odklonila udeležbo na spominskih svečanostih ter tako pokazala, koliko ji je do enotne borbe delavskega razreda za njegove pravice. Za tržaško federacijo Italijanske socialistične stranke je povzel besedo tov. Salvo Teiner, ki je poudaril, da so tem prvim žrtvam sledili še sto in sto tisoč drugih, ki so padli pod nasiljem imperialističnih izkoriščevalcev. Danes obhajamo njihov spomin v senci nove vojne nevarnosti, toda enotnost delovnega ljudstva vsega sveta nam bo omogočila, da bomo počastili vse žrtve nekoč v svobodi. Tovariš Vidah prikaže v svojem govoru, da je začetek borbe tržaškega delavstva demokristjanom, Titovim in italijanskim fašistom. Iz krvi prvih mučencev za delavske pravice je zraslo veliko gibanje, ki ruši stari svet nasilja ter gradi novo socialistično bodočnost člove- pri nas ter je prikazal svetle , STO in PSI, je bilo v torek like takratnih voditeljev. Karla Učekarja, Valentina Pitto-nija, Olive, Chiussija, pod vodstvom katerih se je gibanje mogočno razvilo. Zgodovina in izkušnje te herojske dobe so zvečer slovesno zborovanje v počastitev 50. obletnice prve splošne stavke tržaških delavcev. V častnem predsedstvu so bili častitljivi starčki, večina okrog 70 in več let stari, ki so se udeležili velikih februar, skih dogodkov. Predsedujoči tov. Juraga je ob otvoritvi proglasil enominutni molk v spomin Alberta Bassija, enega izmed udeležencev februarske stavke, ki je te dni preminul v Pragi. Za njim je tov. Karlo Vrabec v slovenščini opisal februarske dogodke, ki so potegnili številne nove sile, med njimi tudi njega, v delavske vrste, Tov. dr. Polli je kot predstavnik PSI podal marsikaj zanimivih podrobnosti iz zgodovine tržaškega delavskega gibanja. Opisal je brezpravnost delavskega razreda, ko niso i-meli ne starostnega in nezgodnega zavarovanja, ne drugih socialnih pravic; zato so posegli delavci po samopomoči, snovali si organizacije za vzajemno pomoč, produktivne zadruge itd. -V imenu KP STO je povzel besedo tov. Pogassi, ki oriše zmago delavstva pred 50 leti kot miljni kamen v borbi tržaškega delovnega ljudstva za boljšo bodočnost. Borba se je začela že več kot desetletje g; preje, ko je bil delavec še dolg cela brezpraven: 13-urni de- |:g lavnik, brez vsakršnega socialnega zavarovanja, nobene zaščite delavcev, časopisna cenzura, omejevanje zborovanj brez splošne volilne pravice. Prva delavska združenja nastanejo v zaščito lastnih pravic leta 1889. Učekar osnuje Socialdemokratično zvezo, ki se pretvori kmalu v socialistično stranko; 1895 izide «II Lavoratore», kmalu za njim «Rdeči prapor», Zmaga delavstva v stavki se je posebno pokazala prvega maja 1902, ko je tržaško delovno ljudstvo prvič proslavilo delavski praznik. Velikanski sprevod, ki so se ga udeležile vse kategorije delavstva, s številnimi zastavami, je vzbu- ZDRUŽENE DRŽAVE RAČUNAJO V EVROPI PREDVSEM NA WEHRMACHT Nemški militaristi zahtevajo izpustitev nacističnih vojnih zločincev Strah pred oborožitvijo Zahodne Nemčije in njenim sprejemom v «evropsko vojsko» Velika stavka v Franciji zaradi vladne prepovedi proslav ljudske vstaje iz leta 1934 Glavna prizadevanja ameriških imperialistov v Evropi so v zadnjem času usmerjena na vključitev Zahodne Nemčije v svoj napadalni vojni stroj. V tem namenu pritiskajo na vlade Zahodne Evrope, da bi sprepele nemško vojsko v takozvano «evropsko armado». Toda ameriška vlada gre še dalje ter bi rada vključila Zahodno Nemčijo v atlantski pakt. To je jesno izzvenelo tudi iz govora kanclerja Adenauerja, ki je priznal, da je cilj njegove politike vstop Zahodne Nemčije v atlantski vojni pakt, kar namerava doseči postopoma. Zaveda se vloge, ki so jo namenili ameriški generali obnavljajoči se Wehr-macht pod poveljstvom bivših nacističnih generalov, to je glavne udarne sile za napad proti Sovjetski zvezi. V tem namenu je po- j tudi javno pozval Francoze, naj zdravil jek smrtonosnih svin-1 skupno ustvarijo močno barikado proti ZSSR. kateri je očital, da «vodi napadalno politiko v Egiptu, Perziji, Tunisu in v Maroku», Zahteval je tudi vrnitev vzhodnih pokrajin. Spričo teh bedastoč so celo angleški listi pisali, da njegove demagoške fraze spadajo kvečjemu na kako zakotno zborovanje. V diskusiji je nastopilo proti Adenauer jevim predlogom več govornikov, med njimi vodja komunistov Max Reimann, ki je poudaril, da more Nemčija le s politiko miru doseči ponoven u-gled v svetu in lepšo bodočnost. V imenu socialdemokratov je poslanec Ullenhauer izjavil, da bodo glasovali p roti predlogom vlade. Z 204 glasovi proti 156 je parlament v Bonnu sprejel sklep, da je Zah. Nemčija pripravljena vključiti se v zahodni vojaški blok pod pogoji, da preneha okupacija Nemčije, da se ji prizna IMENA OSVOBODITELJEV PREPOVEDANA V JUGOSLA VIJI Ameriški tanki in vojna letala plačilo za Titove provokacije polna enakopravnost sodelovanja lavci Renaulta so policijo pognali vsem še 1 v Atanji in pred--v Trstu, je njihova V ponedeljek je priplula v reško pristanišče prekooceanska tovorna ladja «Beograd», natovorjena s težkim orožjem, ki so ga ameriški netilci vojne poslali Titu na podlagi pogodbe vzajemne pomoči, ki je bila podpisana v Beogradu preteklega novembra. 2e novembra je dospela podobna pošiljka lažjega orožja in drugih vojaških potrebščin. Pred «večina» na volitvah kaj dvomljiva. Posebno še, ker je tudi naši Partiji odprta pot «vezanja» z drugimi strujami, katere se strinjajo z našim programom glede izpolnitve mirovne pogodbe in ki bi bile pripravljene skupno z nami reševati najosnovnejše zahteve tržaških občanov. dobrim mesecem ,pa so dospela v Pulj tudi vojaška letala. Cena orožja so vedno nesramne jši in drznejši izzivalni napadi titofašistov proti deželam ljudske demokracije in zlasti proti ZSSR. To nam potrjuje tudi vrsta obmejnih incidentov, ki se dnevno dogajajo na mejah z deželami ljudske demokracije. Pretekli teden je takoimeno-vani mestni odbor v Beogradu sklenil, da preimenuje še zadnje ulice, ki so spominjale na prijateljstvo jugoslovanske, ga ljudstva s sovjetskim ljudstvom in s sovjetsko armado, ki je osvobodila Beograd. Tako so preimenovali ulico Rdeče armade v ulico Revolucije (kakšne revolucije, morda fašistične?), Stalingrajsko ulico v ulico Makedonije, ulico Tol- buhina, osvoboditelja Beograda. v ulico Invalidov itd. Ali ni to neoporečna dediščina pokojnega italijanskega fašizma? — Da, na zidovih Beograda, ki so bili poškropljeni s krvjo sovjetskih junakov, fašisti lahko pišejo in brišejo kakršna koli imena, toda v srcih jugoslovanskih bratov pa teh imen ne bo nihče več izbrisal. Za mirovno pogodbo BERLIN — Vlada DR Nemčije je naslovila na štiri velesile apel, v katerem jih poziva na takojšnjo sklenitev nemške mirovne pogodbe. Berlinska vlada je istočasno pozvala tudi vlado v Bonnu, naj zahteva od štirih velesil nagel podpis mirovne pogodbe. v vseh vojaških organizmih Zahoda ter da zavezniki izpuste vse nacistične vojne zločince. Adenauerjev govor in sklep parlamenta v Bonnu sta naletela na silovit odpor posebno v Franciji. Številni pristaši reakcionarnih strank in celo nekateri člani vlade so odkrito nastopili proti nemškim zahtevam za vstop v atlantski pakt, češ da bi z vstopom Nemčije dobil docela napadalen značaj, ker bonnska vlada ne prikriva svojih ozemeljskih zahtev proti ZSSR in LR Poljski. Se bolj pa so bili prizadeti Francozi zaradi odkritih groženj, ki jih je izustil predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega parlamenta Richard. Ta je povedal, da je Acheson prepričan, da bo nemška vojska kmalu sodelovala v evropski vojski z vsemi pravicami. v nasprotnem primeru pa je Amerika odločena, da odreče svojo gospodarsko in vojaško pomoč vsem onim državam, ki bi se temu uprle. Spričo splošnega odpora je Faurejeva vlada tik pred krizo, ker po vsej verjetnosti poleg komunistov tudi socialisti in nekatere druge skupine v soboto ne bodo glasovale za vladni predlog, naj se vključi nemška Wehrmacht v evropsko vojsko in naj se Zah. Nemčiji dovoli oborožitev. Ker je predlog vezan z zaupnico, je skoraj gotovo, da bo vlada padla. Istočasno pa je delavstvo v Parizu in v industrijskih predelih Severne Francije uprizorilo veliko stavko v protest proti vladni prepovedi, da bi demokratično ljudstvo proslavljalo 18. obletnico ljudske vstaje, do katere je prišlo leta 1934 v Parizu proti nameravanemu fašističnemu udaru. Na to vladno prepoved so delavci velikih tvornic avtomobilov Renault ter drugih pariških industrij odgovorili s stavko, kateri so se pridružili sto tisoči delavcev iz pokrajin Pas de Calais in Moselle, kakor tudi številne kategorije pariških mestnih podjetij. Številni vlaki niso vozili, veliki magazini so bili zaprti. Policija je skušala stavko zlomiti, vendar ji to ni uspelo. De- li beg. Pogreb Jurija VI. LONDON — V petek dopoldne je bil pogreb kralja Jurija VI., katerega se je udeležila velika množica ljudstva. Pogreba so se udeležili 1 sljive dii pri vseh delovnih slojih ogromno navdušenje. Ko je tovariš Učekar gledal to enotno in silovito množico, je vzkliknil: «Da, socializem je mogoče uresničiti». Ni dočakal uresničenja svoje napovedi. Danes pa so te njegove besede stvarnost, ko je pol sveta že na poti v socializem pod vodstvom Sovjetske zveze, Kot se je uresničila Učekarjeva napoved že v drugih deželah, tako bo zmagal socializem tudi v Trstu in po vsem svetu. Udarna melodija «Rdeče zastave», ki jo je zaigrala godba Rinaldi, ter «Internacionale», kateri se je pridružila vsa dvorana, je še podčrtala odločnost prisotnih, nadaljevati svetle tradicije prvih vzorov v enotnosti in bratstvu vseh delovnih ljudi. TITOVSKI IN LIPARSKI VODITELJI V OBJEMU Toda pristaši na bazi nočejo nič slišati o tej nenaravni zvezi - Nove Babičeve ponudbe Lani pred nenadno in nedemo-. na svet v repentaorsKi oocini kraticno odložitvijo volitev so se ! neko «enotno slovensko listo», iz začela med titofašisti m voditelji1 katere so kaj kmalu izpadli kan-slovenskih reakcionarnih strank j didati iz vrst SDZ, SKSZ in pogajanja za sestavo sKupne «neodvisnih», ki so naleteli na kandidatne liste, ki naj bi pred-j odločen odpor med svojimi somi-stavljala na slovenskem polju ti- j Slje-niki na bazi. Ta «enotna slo-sto protikomunistično «sveto ali- venska lista», ki je tako nesram-janso», ki jo na italijanskem po- no propadla, je bila najbrže nella tvorijo italijanske šovinist,C-\ kak poskusni balon, p n katerem ne struje. j niso sodelovali le titofašisti. Pogajanja so sprva potekala v j marveč tudi voditelji oštalih sio-strogi konspirativnosti in so se, venskih političnih skupin. Eni in jih udeležili predstavniki SDZ, \ drugi pa so se opekli in vse je klerikalcev in neodvisnih Slov en- ostalo pri starem, medtem ko je cev Tončiča na eni strani ter vsi vlogo preizkusnega kamna nena- vidnejši kolovodje tržaškega titov-stva na drugi strani. Titofašisii in šovinistični voditelji ostalih slovenskih političnih skupin niso dosegli sporazuma, ker so ti tajni sestanki prišli v javnost in so doma prevzela «ljudska» fronta titovcev v Nabrežini, kjer se je še slabše končalo. Z gledalo je, da se bodo z odložitvijo volitev nehali tudi stiki med titofašisti• in voditelji ostalih njihovi somišljeniki na bazi za- slovenskih reakcionarnih stranu. Celi ogorčeno protestirati proti j .4 kdor je računal na to, se je tem poskusom. Tudi naše čašo- j zelo motil. Titofašisti niso spro-pisje je obvestilo javno mnenje j žili vprašanja enotnega nastopa o teh porodnih krčih, kar je pri- med usemi slovenskimi protiko- sililo mojstre zakulisnega spletkarjenja, da so sporočili po svojem časopisju, da so pogajanja padla. Titofašisti niso odnehali. Javno so začeli pozivati voditelje osta- munisti zaradi bliianja volitev. Uni so zasledovali in zasledujejo dalekosežnejši cilj. Oni hočejo — naj stane, kar stane — priti do skupne slovenske protikomunistične fronte, ki naj bi bila povezana lih slovenskih skupin, naj se jim z indipendentistično protikomuni- pridružijo v boju «za narodnostne pravice», kar naj bi v drugih besedah pomenilo fronto zoper ko- stitno fronto in preko slovenskih klerikalcev tudi z italijanskim taborom protikomunistov. A ne muniste in vsako napredno giba- samo to. Uni hočejo na vsak na- nje tako na slovenskem kot na italijanskem polju. S svojimi priljubljenimi prevarantskimi metodami so titofašisti celo spravili zrnu. ki so za časa liktorskih nasilstev živeli v tujini ter od predstavniki angleške vlade, britanskih dominionov in kolonij ter številnih drugih držav. Bilo je navzočih mnogo kraljev, aktivnih in na razpoloženju, med slednjimi tudi jugoslovanski Peter, poleg neštetih princev in princezinj. ZDA je zastopal državni tajnik Acheson, ki je prišel v London predvsem za to, da na. veže stike z zahodno evropskimi predstavniki ter jih prisili, da pristanejo na vključitev Zahodne Nemčije v evropsko vojsko. DE GASPERI - ORODJE ACHESONA ITALIJA ODPOVEDALA mirovne obveznosti do ZSSR Papež otvoril predvolilno propagando za DC - Pater Lombardi zagovarja fašizem V petek večer je italijanska vlada izročila sovjetskemu poslaniku v Rimu posebno noto, v kateri pravi, da se odpoveduje vsem obveznostim do ZSSR ki jih je sprejela z mirovno pogodbo. To odpoved utemeljuje z izgovorom, češ, da se je ZSSR že petkrat uprla sprejemu Italije v OZN. To seveda ni res; kajti vsem je znano, da je prav ZSSR že davno predlagala, naj bi Italijo skupno z drugimi državami sprejeli v OZN. Vsekakor pa je ta manever De Gaspe-rijeve vlade — in to tik pred uradnim pričetkom volilne kampanje v Srednji in Južni Italiji velikega pomena. Povsem jasno pa je, da so demokristjani prejeli tozadevni ukaz V Rimu in po ostalih predelih Srednje in Južne Italije že veje pravo ozračje predvolilne kampanje. Kot je znano bodo v teh predelih republike upravne volitve po vsej verjetnosti 11. maja t. '1. Vse kaže, da se demokristjani boje ponovnih resnih porazov. Dejstvo, da so že tako zgodaj napeli vse strune svojega propagandnega stroja nam da to ne le slutiti, temveč celo čutiti. Demokristjanski prvaki letajo iz ènega konca države na drugega ter iščejo novih zaveznikov, zavedajoč se dejstva, da socialdemokrati in ljudje, ki imajo količkaj svobodoljubnega duha v sebi, ne predstavljajo zanje več zane- opore. Klerikalizaciia države, toleriranje novih fašističnih podvigov in blatenje vsega, kar ima količkaj zveze z antifašistično borbo, vedno bolj odvaja ne le množice ljudstva, temveč tudi voditelje raznih političnih skupin, V zvezi z aktivizacijo vladne propagande je v zadnjem času tudi vatikanska radijska postaja ojačila svojo gonjo proti vsemu, kar je naprednega in demokratično . svobodoljubnega. Tudi Vatikan se zelo boji nadaljnjih izgub na bodočih volitvah. Američani priznavajo svoje napadalne načrte ZDA pripravljajo pacifiško vojsko za dušenje osvobodilnih gibanj na Daljnem Vzhodu TOKYO — 'General Ridgway je predložil predsedniku vlade Jošidi načrt za sestavo mednarodne armade na Pacifiku. Ta armada naj bi sestajala iz 10 divizij, dveh ameriških, dveh angleških, dveh japonskih, ene francoske, ene filipinske in dveh Cangkajšekovih divizije. Vrhovno poveljstvo bi, kajpak, imeli Američani. Namen te pacifiške armade je, da v kali zaduši vsak poskus osvobodilnega gibanja narodov Daljnega Vzhoda. Japonska vlada je dalje pristala na «dogovor» z ZDA, po katerem imajo Združene države pravico nastopiti z vojaško silo v primeru, da bi bila Japonska napadena od zunaj, kakor tudi če bi nastali nemiri v notranjosti države. S tem so ZD,A postale stalen žandar nad japonskim narodom. Joh in Poster Dulles je izjavil, da so ZDA odločene preprečiti, da ostane Kitajska pod sedanjo komunistično vlado. S tem je ponovno potrdil, da imajo ZDA namen tudi s silo odstraniti sedanjo ljudsko oblast. Drugo potrdilo o ameriških napadalnih namenih proti Kitajski je dal general Li Mi, ki je izjavil, da so njegove divizije (6 po številu) pripravljene prepoditi komuniste iz Kitajske s pomočjo A-meričanov in Angležev. čin postati voditelji vseh Slovencev, oz. vseh slovenskih priveskov ameriških tujcev, ker je to postalo njihovo od Amerikancev narekovano «poslanstvo». Zato so tržaški titofašisti pripravljeni sprejeti marsikatero sramotno zaušnico, ki jim jo zadajajo voditelji tukajšnjih slovenskih političnih struj, katerih baza se krčevito in v poštenem ogorčenju upira vsakršnemu zavezništvu s krvniki j'ugoslouanskih bratov in sokrivci tolikih krivic, ki jih morajo prenašati tržaški Slovenci. Zato se nam ne zdi čudno, da so titofašisti ponovno in na odkritejši način začeli snubiti voditelje SDZ, SKSZ in «neodvisnih.» Papež je v svojem radijskem j Slovencev Tončiča za enoten nagovoru pozval zlasti Rimljane j stop. «naj zgrabijo plug v svoje j Ze več tednov je v teku med bujeno življenje, tesno strnje- Robičem in «Primorskim» na eni zuitski propagandist pater !stranl- ter «Demokracijo» na dru-Lombardi je ponovno pričel “ 2,ya/m,a m pr'f'e,'sfca navijati vse svoje fanatične si- krog SDZ zeIo dmomatteno pn-le. Preko vatikanskega radia tiskajo bliskajoče in pekoče klo-je pričel oznanjati pravo fašistično apologijo, zaradi česar j se zgražajo vsi pošteni demo- j krati. Zanj so borci proti faši- , bJadaljeuanie na l.V. strani) Nov odgovorni urednik “Il Lavoratore,, Glavno in odgovorno uredni-tam vodili borbo za osvobodi- stvo glasila KP STO «II La-tev svoje domovine, navadni voratore» je ta teden prevzel potepuhi in izdajalci svojega tov. Mario Kolenc, član CK naroda. KP STO. B / m ■ t J Finska za nevtralnost HELSINKI — Predsednik finske vlade Kekkonen je v svojem intervjuju pozval vladi Norveške in Danske, naj izstopijo iz atlantskega pakta ter naj skupno s Finsko in Svedško osnujejo nevtralni blok skandinavskih AGENTI NETILCEV VOJNE Ena izmed najvažnejših nalog, ki jo imajo agenti ameriških vojnih hujskačev, je prikrivanje resnične vojne nevarnosti ter blaznih načrtov in priprav netilcev vojne. Med takšne ameriške agente spada tudi tajnik OZN Trygve Lie, ki je prišel na to mesto prav z glasovi ameriškega volilnega stroja. In tu se kajpak izkazuje vrednega zaupanja, ki so mu ga dali ameriški gospodarji. Tako je ta vredni agent vojnih hujskačev smatral prav ta čas zaostrene vojne nevarnosti spričo ameriških priprav za napad na Kitajsko za «najprimernejši», da zaziba svetovno javno mnenje v iluzijo, češ da se je nevarnost vojne zmanjšala, rekoč: «Nevarnost vojne je . . . prav gotovo manjša, kakor je bila pred enim letom». Glasilu titofašističnih provokatorjev v Trstu je, kajpak, prišla ta izjava kot naročena. Kajti sami si že niso vedeli, kako bi prikrili zločinske priprave svojih gospodarjev v Birmaniji in drugod za napad proti kitajskemu ljudstvu. Zato so jo deli na najvidnejše mesto prve strani «Primorskega» z velikim naslovom «Nevarnost vojne se je zmanjšala». S tem so poleg drugega hoteli prikriti tudi provokatorsko delovanje svojega firerja, ki na povelje atlantskega štaba dnevno organizira provokacije na mejah ljudskih demokracij. Toda, naj si patentirani vojni hujskači in provokatorji ne domišljajo, da bo ta njihova «mirovna» propaganda premamila ljudske množice ter jih odvrnila od borbe za mir. Kajti le predobro vedo, da je nevarnost vojne posebno velika takrat, kadar vojni hujskači govore o miru. UMOLKNILI SO Koncem lanskega leta so titofašisti nagnali velik hrup okrog malega rečnega otočka na Muri, trdeč, da so madžarske obmejne oblasti protipravno zasedle ta otok, ki da je jugoslovanska last. «Primorski» se je še s posebno ihto zaganjal proti ljudski oblasti na Madžarskem ter prinašal celo ploho «dokazov» o «pravični» jugoslovanski lastnini. Med drugim je izzival celo naš list, zakaj nič ne piše o tem sporu in ne zavzame stališča do te «protipravne uzurpacije» jugoslovanskega ozemlja s strani Madžarov. Kljub temu da Titova fašistična vlada ni dobila zahtevanega otoka, je vendar nenadoma utihnila kot grob in z njo vred tudi glasilo njene tržaške agenture. Kaj se je torej zgodilo? So se li poravnali, morda proti primerni odškodnini ali kako drugače? Nič od tega! Otok na Muri je Se vedno madžarski in Tito ni dobil od LR Madžarske drugega kot primerno lekcijo za svojo provokacijo. Na podlagi listin so mu namreč dokazali, da je ta Oto-čič madžarska last na podlagi sporazuma, podpisanega še pred vojno in po vojni od obeh vlad, ter da je bila zadevna zahteva fašistične klike le ena izmed dolge serije provokacij. Toda tega «resnicoljubni» «Primorski» ni smel napisati in zato rajši osramočen molči. SOVJETSKE «SKRIVNOSTI» Katoliški glas je vidno vznemirjen zaradi dejstva, da mu sovjetska vlada ni takoj prvi dan sporočila, da je sovjetsko delovno ljudstvo pričelo z gradnjo velikega plovnega prekopa med Volgo in Donom. «Kopanje prekopa — piše klerikalni listič — se je začelo leta 1948, toda do leta 1950 sovjetska vlada ni črhnila besede o tem zunanjemu svetu in niti sovjetsko ljudstvo ni zvedelo zanj». Res čudno, kdo je potem kopai. V pomiritev njihove razburjenosti povemo tem pisunom, da smo mi o tem prekopu vedeli ne le leta 1948, temveč že pred zadnjo vojno. V prekrasni Ilji-novi knjigi «Priroda in ljudje», ki je v slovenščini doživela že drugo izdajo, je ta prekop že omenjen poleg neštetih drugih velikanskih del za preobrazbo narave. Priporočamo jim, naj si jo prečitajo, kakor tudi, da zasledujejo po sovjietskih revijah in drugih naprednih listih, med njimi tudi našem skromnem glasilu, velikanska dela, ki jih izvaja sovjetsko ljudstvo na poti v komunizem. Tako da ne bodo zopet zijali kot zaplankarji, ko bodo zvedeli, da je bil zgrajen 1100 km dolg prekop v Turkmeniji, da so stepe v prostranih predelih ZSSR spremenjene v cvetoča polja, da je v Sibiriji nastalo velikansko u-metno morje Itd. itd. NE RO JIM USPELO Torkov uvodnik «Primorskega» je najboljši dokaz, kako malo briga titofašiste zgodovina borb tržaškega proletariata, da ne vedo niti splošno znanih dejstev iz velike februarske stavke leta 1902. To Je seveda razumljivo spričo dejstva, da vse doslej niso hoteli o teh zgodovinskih dogodkih pisati niti najmanj, da ne bi bili prisiljeni priznati, da se je tržaSko delavstvo znalo boriti za svoje pravice brez titovskih agentov že desetletja prej in, kajpak, pravilno v enotnosti ih bratstvu. Toda tudi ob tej priliki niso mogli zatajiti svojih nacionalističnih krempljev ter so prikrili glavno dejstvo, da se je namreč v tej stavki prvič z vso odločnostjo pokazala popolna enotnost delavstva in slo-vansko-italijansko bratstvo, ki ju je skupno prelita kri le Se utrdila. Zavestno zamolči dejstvo, da je bil in je slovenski nacionalizem prav takšen sovražnik delavskega razreda in njegove enotnosti in bratstva, kot je italijanski. Prav tako se titovcem tudi ne bo posrečilo, da bi s takšnimi zmazki, kot je bil ta njihov uvodnik, izolirali tržaško delavstvo od ostalega delovnega ljudstva u svetu ter ga tako odvrnili od enotne borbe za mir, demokracijo in bo,‘-še življenje. KMEČKI SLOJ POMNOŽI!JE VRSTE KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Kmetje, ramo ob rami z delavci za obrambo pravic in boljšega življenja! Za časa obnavljanja izkaznic KP in ob priliki domačih praznikov, ki so jih priredile posamezne sekcije, smo opazili, da je v naše vrste pristopilo mnogo novih članov, med katerimi je tudi precejšnje število kmetov. Novi člani imajo danes priliko po bliže spoznati delovanje naše Partije. Možnost imajo, da se prepričajo, kako se Partija resnično zanima tudi za njihove probleme. Prav tako imajo možnost, da spoznajo, da je naša Partija ne le partija proletarcev, temveč tudi partija kmetov, partija vsega delovnega ljudstva, ki se bori za dosego njihovih pravic bodisi na gospodarskem, socialnem, kulturnem, nacionalnem ali na političnem polju, proti okupacijskim oblastem, proti titofašistom in proti vsem, ki zatirajo ali ogražajo delovno ljudstvo. Kmalu po zgodovinski resoluciji IV je naša Partija pozvala- vse celice po vaseh ln v predmestju, kjer žive tudi kmetje, naj na sestankih obravnavajo tudi kmečke zadeve. Številne celice so tako že po nekaj času usmerile pravilno borbo kmetov za njihove pravice. Številne tovariši so se približali kmetom. Krasen primer v tem pogledu nam nudijo tovariši iz Samatorice. Naša Partija je pokazala pravilno linijo vsemu prebivalstvu. Uspeh volitev leta 1949 je točno pokazal, da so tako kmetje na deželi kot delavci v mestu volili Komunistično partijo. Ta uspeh nam je dal novih možnosti, da našo Partijo razširimo ne le med delavci temveč tudi med kmeti. Priznati pa moramo, da doslej še nismo napravili vsega, kar bi bili lahko napravili — in kar bi bili morali napraviti. Dosti kmetov še vedno čaka, kdaj jih bomo povabili j ja polja nai sp uvrsti in v vrst.p Članov rnni R r v Jugoslaviji ali v naj se uvrstijo v vrste članov | coni B. Titovske fašistične o-KP. I bi asti jim namreč delajo vse Zavedati se moramo velike borbe, ki jo vodi danes naš kmet za svoj obstanek na lastni grudi Vojaške okupacijske oblasti vedno bolj pritiskajo nanj z razlastitvami zemljišč. Vojaščina uničuje naša polja, travnike, pašnike in gozdove s svojimi tanki in kamioni. Z druge strani pa oblasti vedno bolj obremenjujejo kmeta z davki. Posebno prizadeti so kmetje, • ki žive v obmejnih vaseh, zlasti oni, ki imajo svo- mogoče ovire in zapreke, zlasti pri obdelovanju zemlje in pri prevozu pridelkov. Titovska klika še vedno ni plačala živine, ki je naSemu kmetu vzeta za časa osvob. vojne. Doslej je vse ostalo le pri obljubah. Ta se je umazala še z nečem drugim in pri tem resno prizadela našo kmečko zadrugo, katero je poskušala uničiti. In končno ne smemo pozabiti na vremenske nepri- ŽIVLJENJE IN DELO v deželah ljudske demokracije Tretje leto petletnega plana Ljudske republike Češkoslovaške označuje hiter razvoj težke industrije. 1951. leta je pričelo delati mnogo novih podjetij kovinske industrije in tovarn za proizvodnjo strojev. Češkoslovaški delavci, inženirji in tehniki so pričeli s pomočjo sovjetskih strokovnjakov izdelo. vati tudi mnoge nove indu- ci NACIONALNEM ZATIRANJU V JUGOSLAVIJI Uradne listine se izdajajo le v srbohrvaščini - Slovenci, Črnogorci in Makedonci so vedno v ozadju Kot za časa stare Karadžordže-vičeve Jugoslavije tako se tudi viji najbolj kruto nacionalno danes vrši v fašistični Jugosla-zatiranje malih narodov in narodnostnih manjšin. V dokaz, kako se teptajo narodnostne pravice in kako se vrši fašizacija J. A., navajamo dolgo vrsto primerov in podatkov. Beograjska vlada in vsa njena ministrstva uradujejo in izstavljajo razne listine, ne glede na narodnost zainteresirane osebe samo v srbohrvaškem jeziku. Poleg v vseh najvišjih oblastnih organih prihaja najbolj do izraza narodnostno zapostavljanje v vojski. Ves višji oficirski kader je sestavljen skoro iz samih SrOov in Hrvatov, ki so v pretežni večini stari oficirji bivše kraljeve armade, še prežeti velikosrbskega šovinizma. Ti vodijo tudi vse oficirske akademije, Vsa predavanja v teh oficirskih šolah se vršijo v srbo-hrvaščini, kar zelo ovira pri učenju obiskovalce šole, ki niso srbske ali hrvatske narodnosti. Višji vojaški organi, na vse načine omejujejo vpis v te šole Slovencem, Črnogorcem in Makedonce' Pri dodeljevanju boljših in udobnejših oficirskih mest so Slovenci kakor tudi Makedonci in Črnogorci vedno zadnji in bolj prizadeti. Te pošiljajo na težjo, neugodno in nevarno službo (kot n. pr. vzgoja rekrutov, kar zahteva ogromnega truda in dela); po-verjajo jim vodstvo obmejnih straž, kar je najbolj nehvaležna in nesrečna naloga, posebno če upoštevamo, da morajo stalno povzročati obmejne provokacije na mejah ljudskih demokratij in budno paziti in streljati na tisoče in tisoče ubežnikov, ki se hočejo rešiti'iz Titovega raja. Vršeč službo na omenjenih položajih ti oficirji zelo težko napredujejo; medlem pa se z malim trudom srbski in hrvatski oficirji povzpenjajo do višjih činov. Ko na tako sramoten način teptajo enakopravnost narodov se je do sedaj skoro zaključilo iztrebljenje oficirjev borcev iz NOB ter so bila njihova mesta m vse vodstvo v armadi izročena bivšim oficirjem predvojno J. A., t. j. nekdanjim četnikom, ustašem, izkoriščevalcem ' Oficirjem, ki so izšli iz NOB, Titova klika ne zaupa, za kar jih meče na cesto ali v koncentracijska taborišča ' Zatiranje narodnostnih manjšin, ki živijo v Jukoslaviji, kot so Italijani, Madžari, Albanci in drugi, pa prekaša vsako mero. Poglejmo n. pr., kaj se dogaja z Italijani v Reki, Pulju, Poreču{ Rovinju in drugod: Ne glede na to, da živi v teh mestih še daties večina, ljudi italijanske narodnosti, so v■ vseh javnih uradih nameščeni skoro 100 odst. hrvaški uradniki, od katerih so zelo redki listi, ki Znajo italijanščino. Razni javni uradi krajevne oblasti, kot n. pr. katastrski urad ter urad, ki izdaja listine za družinske doklade; vojaški uradi itd. izdajajo dokumente tiskane in spopolnjene samo v hrvaščini tudi italijanskemu prebivalstvu. Nekateri drugi tiradi pa poslujejo z Italijani z dvojezičnimi tiskovinami, to pa velja samo za vprašanja, ki so liskana tudi v italijanščini, medtem ko je treba tiskovine izpolniti vedno in povsod samo v hrvaščini. Vsi sindikalni in zadružni Statuti v krajih, kjer živijo Italijani, so tiskani edino le v hrvaščini. —— -1 ■^Ml n lii M DELOl V svojih namenih načrtnega razdvajanja jugoslovanskih narodov' ter umetnega sejanja narodnostne mržnje titovski anglo-ame-riški hlapci ne bodo uspeli. Narodi Jugoslavije, Ki ječijo pod fašističnim jarmom, ne bodo izdali načel NOB in razbili medsebojnega bratskega sožitja, marveč se bodo še trdneje združili, da enkrat za vselej strmoglavijo voj-nohujskaSko Titovo tolpo sirijske proizvode. V prvih 9 mesecih preteklega leta je industrijska proizvodnja Češkoslovaške za 14,4 odstotkov presegla proizvodnjo istega obdobja v preteklem letu. V prvih 7 mesecih so delavci, inženirji in tehniki predložili 57 tisoč novatorskih predlogov. Znatno je pbrastla življenjska raven delovnih ljudi. Dnevno se na Češkoslovaškem vseli 60 delovnih družin v nova stanovanja. Se sijajnejše perspektive se odpirajo češkoslovaškemu ljudstvu v 1952. letu. Vlada je pred kratkim odobrila državni plan ljudskega gospodarstva za 1952. leto. V tem letu bo po-rastla industrijska proizvodnja za 21 odstotkov v primeri s 1951. letom, poljedelska proizvodnja pa za 15 odstotkov v primeri s preteklim letom. V L R Bolgariji V Ljudski republiki Bolgariji uspešno razvija nova panoga ljudske proizvodnje - ladjedelništvo. V teku 1951. leta je delovni kolektiv ladjedelnice «Georgii Dimitrov» v mestu Stalinu izpolnil letni plan proizvodnje v 11 mesecih. Kolektiv je v tem kratkem času zgradil 15 ladij različnih tipov. V mese- cu januarju so delavci ladjedelnic LR Bolgarije dosegli novo veliko zmago v delu. Ladjedelnice v mestu Stalinu so pustile v morje ladjo «Dmitr Kondov». To je že druga večja ladja, ki bo plula na precej dolgi progi, zgrajena v ladjedelnicah tega mesta. Nòv,e zmage delavcev v ladjedelnicah so še en dokaz naraščajoče moči socialistične industrije bratske LR Bolgarije. V L R Kitajski Mnogomilijonskega prebivalstva južnokitajske pokrajine Kvantung ne ogroža več nevarnost poplav in suše. Pod vodstvom ljudske oblasti so kitajski kmetje ukrotili reko Sinhjang. V 20. mesecih od oktobra 1949, leta so kvantunški delovni kmetje v medsebojnem tekmovanju prekopali več kot 20 milijonov 500 tisoč kubičnih metrov zemlje m zgradili 20 zapornic, da bi preprečili nevarnost poplav. Znanstvene u-stanove sedaj izdelujejo načrte za gradnjo električnih central in vodnih bazenov, ki bodo spremenili suhe predele kvan-tunške pokrajine v cvetočo plodno zemljo. like, ki vsako leto v tem ali onem predelu pokončajo precejšnjo količino pridelkov. V tem bežnem pregledu sem hotel vsaj na kratko omeniti nekaj izmed vprašanj, ki. tako resno zanimajo našega kmeta. To pa zlasti zato, ker imamo še vedno nekaj takih članov naše Partije, ki teh problemov ne poznajo in se zato našemu kmetu ne približajo ali pa ga zaradi nepoznaja problematike ne znajo zainteresirati. Imamo še nekaj takih tovarišev, ki naravnost odbijajo ljudi od sebe, mesto da bi se jim približali in da bi v njih ustvarili simpatije za našo Partijo. Več tovrstnih primerov opažamo v zgoniški sekciji in deloma tudi v Nabrežini. Zlasti v slednji sekciji je več tovarišev, ki se zadovoljujejo z dosedanjo povezavo s kmeti in z zbliža-njem z njihovimi problemi. Toda to je napačno in škodljivo. Cimprej se bomo popolnoma otresli takih nazorov, tem prej bomo imeli v naših vrstah mnogo več kmetov, kot pa jih imamo danes; kajti kmetje sami — tudi taki, ki spadajo danes v nam nasprotne tabore — se nam bodo pridružili. Spoznali bodo, da so prav komunisti tisti, ki se resnično zanimajo tudi za njihove probleme in ki se zanje tudi borijo. Alojz Markovič Danes se po mestnih ulicah Tunisa ne hodi mirno. Na vsa tem koraku je policija, ki pregleduje mimoidoče. Pittsburški komunistični voditelj pred sodiščem Sodijo ga, ker se je boril za mir, svobodo in demokracijo Scena je bila uprizorjena me-j Art Shields, seca januarja 1952 v Fittsburgu, ™'T * ~~ v ZDA, v državi «dolarske demokracije». Obtoženec je Steve Nelson, voditelj pittsburških komunistov, eden izmed najboljših sinov ameriškega delavskega prosiovoijcev mednarodnih ori-gad v Španiji, kjer se je odločno boril proti Francovemu režimu. In sedaj se Steve Nelson in knjige, ki jih je tajna policija zaplenila ob priliki napada na sedež KP v Pittsburgu, nahajajo pred ameriškim sodiščem, pod obtožbo... uporniškega delovanja! Naj dodamo, da je bil med dokumenti in materialom, ki je bil predložen sodišču tudi Stockholm ski poziv za prepoved bombe in številne brošure o borbi za mir. Dopisnik lista «Daily Worker» ATLANTSKI MOST Tito, Grčija in Turčija nameravajo skleniti napadalni pakt. sredozemski URFDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV MA«K,K) fclKV. J«, NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. Za rešitev slovenske šole v Krminu INocejo dodeliti učilnice za slov. dijake Proveditor g. Devetto predlaga delegaciji, naj ne gre do višjih šolskih oblasti, ker bi imelo še hujše posledice V četrtek 7. t. m. so se slovenski starši iz Krmina na čelu s pokrajinskim svetovalcem Torošem podali do prefekta ter zahtevali, da se končno dodeli učilnica za slovenske dijake iz Krmina in bližje okolice. Vsekakor ne morejo dijaki iz Krmina in pa tudi tisti, ki stanujejo v predmestju, hoditi v 4 km oddaljeno šolo, v Pleš ivo. Delegacija ni mogla izraziti svoje zahteve osebno g. prefektu, ker je bil odsoten, temveč je govorila z njegovim tajnikom, ki pa je svetoval delegaciji, naj še obrne do šolskega proveditorja. g. Devetto.. G. Devetto pa je delegaciji odgovoril, da v samem Krminu ni mogoče dodeliti učilnice, ker je število dijakov prenizko (dijakov je namreč 8, za do,-delitev učilnice pa bi jih moralo biti 15). Delegacija je nato prikazala, da obstajajo slovenske šole tudi ža 8 dijakov in še manj, kot je to primer v Ronkah, Tržiču itd., ter si ne morejo razložiti, zakaj ne bi bila slovenska šola tudi v Krminu. V slučaju, da učilnico ne bodo dodelili, se bo delegacija podala na prosvetno ministrstvo. Zaključna beseda s strani proveditorja, je bila, da je predlagal delegaciji, da bi bilo bolje če se ne poda do ministrstva, kar bi imelo za -posledice, da zaprejo tudi tiste slovenske šole, ki nimajo dovolj učencev. Iz tega lahko sklepamo, kako spoštuje . italijanska demokri-stjanska vlada slovensko manjšino na Goriškem. (Ultra) in Zecchi Lina (Ninci) po 30 let zapora zaradi premišljenega umora, plenjenja, izdajstva in ugrabitve; za Mazzuoli Leonida (Silvestro) 28 let zaradi ugrabitve in množičnega umora. Za ostale obtožence pa je zahtevale od 16 do 28 let zapora. Na "obisk,, v Jugoslavijo PEVMA — Z nana titofašistična aktivistka v naši vasi Malga Mi-klus se je te dni z drugimi 2-3 ženami odpravila na «obisk» v Jugoslavijo. «Obiskovalke» so se odpravile na pot s polnimi kovčegi, številnimi zavoji in zavojčki, v katerih je bilo vseh mogočih dobrot. Vprašali bi tako vneto titovsko aktivistko, ki se z dušo in telesom poteguje, da bi vsi Pevčani hrepeneli po titofašistični «svobodi» in «blagostanju», zakaj je vlekla svojim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji toliko stvari od tukaj, če se tam živi dobro m ne manjka ničesar. Zelo smo ra- Brezposelni in zimska pomoč ZAHVALA Jurič Franc iz Krmina se v imenu vse družine najtopleje zahva-1 nih» vprašanj, ljuje vsem tistim, ki so skupaj z njimi sočustvovali ob izgubi nji-hrovega dragega očeta. dovedni in mislimo, da Mikluševi ne bo težko odgovoriti tudi na to «radovednost», zakaj je njen sin skupaj z družino zbežal iz Ljubljane in se vrnil v Pevmo'1 Kaj nam ne bi Mikluševa tudi povedala, kako živi drugi njen sin, kj se nahaja v Jugoslaviji? Tukaj je le nekaj «nepomemb-ki smo jih zastavili g. Malgi Mikluš, za katere pa ne bi smela biti v zadregi z odgovori. Proli naklepom beograjske in rimske vlade Raje proč od doma kol pod lilovski jarem! Javni tožilec zahteva težke kazni za garibaldince Javni tožilec dr. Agostini je v sredo 13. t. m. predložil zaključke svoje obtožnice ter zahteval: za Toffanin Maria (Giacca), Juri Vittoria (Marko), Modesti Ostelia (Franco), piaino Alda (Valerio), Padoan Giovanni ja (Vanni), Fantini Maria (Sasso), Tambosso Alfia SENTMAVER — Velika zaskrbljenost vlada med prebivalci Sentmavra in griča Sv. Valentina zaradi vesti o pogajanjih, ki so v teku med Rimom in Beogradom. Te vesti govore tudi o neki izpremembi meje v goriški coni, kar bi šlo v prid Titovi Jugoslaviji ter da se celo pričakuje, o čemer govorijo Titovi agenti že več časa, da bi predeli griča Sv. ValenFna in Sentmavra pripadli Titovi Jugoslaviji. Sentmaverci pa so že sklenili, če bi res prišlo do tega, dà bodo zapustili vas in svoje domove. V Sentmavru nè želi nihče živeti v takih življenjskih pogojih, kot mora živeti ubogo jugoslovansko ljudstvo, To pa niso rekli samo tisti Sentmaverci, ki so proti titov-cem, marveč tudi tisti ki imajo polja onstran meje in kot zgleda so v dokaj dobrih odnošajih z njimi, da bi v tem primeru tudi oni zapustili svoje kraje, ker v resnici ne morejo proti dejstvom, da v Jugoslaviji vlada obupno življenjsko stanje. O tem se še vedno lahko prepričajo, ker hodijo na polja onstran meje in vidijo, kako živi ljudstvo pod titofa-šističnim terorjem. Z enotno boiibo Slovencev in Italijanov se je prebivalstvo izrazilo proti naklepom rimske in beograjske vlade. Izredna pomoč brezposelnim GORICA — Pokrajinski Urad za delo sporoča, da bo omenjen; urad izplačal vsem brezposelnim v pokrajini izredno pomoč. Do izredne pomoči imajo pravico brezposelni, ki so bili vpisani na Uradu za de;o do 6. februarja t. I. Prošnje za pomoč morajo brezposelni vložiti v 45 dneh, všteto od 8. februarja t. 1. Brezposelni v Gorici, Tržiču in Doberdobu naj vložijo prošnjo pri Zavodu za socialno skrbstvo, v ostalih občinah pa na Urad za zaposlitev. Tajništvo Delavske zbornice je vzelo v preučitev potek zimske pomoči za brezposelne in potrebne, ki je letos deležna posebno številnih dokazov solidarnosti. Zaradi tega zaposleni delavci ne smejo čutiti manj skrbi za to vprašanje, marveč morajo čutiti svojo dolžnost do najbolj prizadetih. Se posebno zaposleni delavci morajo odgovoriti na poziv za solidarnost s posebno radodarnostjo. Zaposleni delavci naj gledajo, da se tudi njihovi delodajalci odzovejo pozivu za solidarnost z brezposelnimi, ter morajo vedeti, da z brezposelnostjo kapitalisti pri-štedijo desetine milijonov lir in na ca način odvzamejo košček kruha tistemu, ki bi Sa zu veliko potrebo moral imeti. V Gorici je bilo nabrano za zimsko pomoč: V letu 1950. 1.125.000 lir, vsega skupaj pa je bilo razdeljeno H milijonov 226 tisoč lir; — leta 1951. 545.000 lir razdeljeno pa je bilo 9.981.380 lir; — leta 1952. pa je bilo nabranih 315.000, razdeljeno pa je bilo 2.472.500 lir. Ce prav je kampanja za leto 1952 še v teku, z gotovostjo lahko ugotovimo, da bo nabiralna akcija presegla tisto iz leta 1951 in ravno tako z izplačevanjem. Letos se bo izplačalo dvakrat in ne, kot je bilo v letu 1950 in 1951, da se je izplačevalo celo trikrat. Tajništvo Delavske zbornice na podlagi teh dejstev smatra za potrebno, da pozove vse meščane in delavce za. čim večjo in bratsko solidarnost s tistimi, ki živijo ne po svoji krivdi, v največji bedi. Smrtna kosa Te dni nas je težko prizadela vest o smrti tov. Alberta Bassija (Sacchi) starega borca in ljublje nega tovariša. Fašistični režim gì je gonil po svetu, kjer je bival več časa v Franciji, nato ga najdemo v Španiji v prostovoljnih mednarodnih brigadah, nato v Alžiru, kjer je bil zaradi svojega delovanja obsojen na smrt. Da umakne kazni, pobegne leta borca tov. Bassija trajnem spominu. ohranili v Plačevanje družinskega davka za leto 1952 Ziiis»5i$8i ošpic omejen pouk v otroških vrtcih Te dni se je omejil redni pouk na otroških vrtcih v Go-i ci zaradi epidemije ošpic, ki :.e je znatno razširila med otroki. Posebno v zadnjih dneh se je število obolelih otrok znatno zvišalo. Epidemijo ošpic so potrdile tudi goriške zdrav-tvene oblasti. Samo v ul. Ran. .laccio je 12 primerov obolelosti. Na vsak način je dolžnost genskih zdravstvenih oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da te epidemija čim prej prepreči. Tov. Toroš in Bergamas zahtevata, da se vprašanje kolonov stavi v diskusijo v pokrajinskem svetu naši pokrajini..- Številne družine kolonov v nižji Furlaniji, posebno pa družine kdionov v Brdih so prisiljene živeti v dokaj neprimernih stanovanjih, če jih še sploh lahko upoštevamo oz. naziva-mo stanovanja. Bivališča naših kolonov ?o skrajno obupna ter sploh ne odgovarjajo niti najosnovnejšim zahtevam. Kljub temu, da je Confederter- se ____ , _____ . Reki, Ver 8°eSl ob Resornefji Jf. V. i ra neštetokrat intervenirala pri - - ališče ter imel ! ve.eposestmk.h m upravnikih zavzel odločno stališče na glavnem trgu zborovanje pro- kmetijskih podjetij, da bi se bSH&B ES ! rssgsststsrg letu uspelo, da je zbežal J n prišel j n o vanj, so v tem oziru prav milo ali nič naredili. ■Lastni tliš, kjer stanujejo ponovno domov’. Iz Tržiča je od- ! šel v Češkoslovaško, kjer je zaradi bolezni umrl 3. t. m. v neki kliniki v Mostu. Goriška pokrajinska federacija in tržiška sekcija KPI kakor tudi vsi tržiški delavci bodo hrabrega koloni, kakor tudi občinska uprava, ki bi po zakonu morali skrbeti za življenjsko sta- Goeiški Slovenci 2 Citai te in podpirajte goriško izdajo "Dela,, Upielml po podowlj. ki sledi Nelsonovi razpravi, navaja Nelsonovo izjavo: «Privedli ste me na to sodišče zaradi tega, ker sem se boril v Pittsburgu proti vojni in proti jašizmu. Kdo so sodniki in tožitelji na razreda. Steve Nelson je znan kot i tem sodišču? Sodnik H. Montgo-neustrašen in odločen borec proti I mery je podpredsednik fašistične fašizmu, bil je eden izmed prvin ; organizacije, ki je znana pod i- menom «Amerikanci, ki se borijo proti komunizmu». On je eden izmed tistih, ki finansirajo nekega zločinca Cvetiča, agenta FBI in sedanjo «pričo» na procesu. Glavna «priča» proti Nelsonu je neki Musmanno, ki javno govori in se baha, da je fašist in kateremu je bil Mussolini malik, idol. Javni tožilec pa je William Cercone, nečak, fašista Musmanna. atomske Ustale «Priče» pa so Crouch, Pat- terson in White, vsi agenti FBI. Sodišče je odbilo Nelsonu pravico, da si sam izbere branilca ter so mu predlagali «branilca», katerega je Nelson odbil. Sedaj, ko se nahaja v krogu samih sovražnikov in v slabem zdravstvenem stanju, odločno obtožuje sVoje fašistične «tožilce» in ameriški imperializem. Nelson, neustrašen predstavnik ameriškega delavskega razreda, ki je oborožen z velikirgi idejami miru in socializma, drži pred sodiščem fašističnih reakcionarjev in vojnih hujskačev visoko zastavo Partije. «Pripadam Komunistični partiji, partiji delavskega razreda, v katero močno verujem», je dejal Nelson. Tovariš Nelson ve, čuti, da so milijoni ameriških delavcev ih delavci vsega sveta z njim. To mu aaje veliko silo m poguma v ooroi proti tem podlim «tožilcem» sovražnikom demokracije I in miru. Občina je pričela pošiljati naloge za plačevanje družinskega davka za leto 1952. Ne vemo, kako so prišli naši občinski svetovalci do davčne vsote, ki so jo določili, kakor tudi ne vemo, če so računali na nov zakon z dne 11. januarja 1951. št. 25. ki določa živ-ljeniski minimum (v primeru občine Sovodnje bi znašal ta minimum 120.000 lir letno). Vemo pa, da je nekega malega kmeta, ki je lastnik 10 o-ralov, od katerih so obdelani le 4, in je brez vsakega drugega dohodka, občina obdavčila za nič manj kot 3.500 lir letno. Ce upoštevamo goriško občino, ki ima vse udobnosti in javne službe, ki so v korist meščanov, vidimo, da goriški kmetje plačujejo le 250 lir za vsak oral. Iz tega tahko sklepamo, kako sovodenjska občinska uprava izkorišča revne kmete KOLONOM JE TREBA primernih stanovanj Naša 'svetovalca, tov. Toroš Inje kolonov, so prav malo upo-in Bergamas sta poslala pisme- števali ta zakon in v kakšnih no zahtevo predsedniku goriš-j življenjskih pogojih živijo ko-kega pokrajinskega sveta ter ioni in njihove številne druži-ga pozvala, naj stavi v disku- ne. Veleposestniki lahko izko-siio v občinskem svetu važno ; riščajo kolona po mili volji, vprašanje goriških kmetov oz. j medtem ko se kolonu ne nudi roblem stanovanj kolonov v , ničesar, niti tistega najmanj- šega, kar določa pogodba in kar bi se jim moralo po zakonu nuditi. Edinole naši svetovalci so smatrali za potrebno, da se ta pereč problem diskutira v pokrajinskem svetu. Rešiti )e treba vprašanje hiš oz. stanovanj naših kolonov, kar obenem pomeni zdravje naših kmetov obvarovanje živine ter izboljšanje kmetijskih pridelkov. [i Nje; Ko so svoj čas . urejevali ubme.ni pas, so titovske obu-sti posekale onstran meje pas v globino 90 metrov. Nedvomno je bilo to izvršeno v sporazumu s tukajšnjimi o-blastmi, ker so namreč tudi na tej strani posekali v globino kakih 10 metrov. Odveč bi bilo govoriti o veliki škodi, ki so jo s tem utrpeli lastniki gozdov, ki jih oblasti seveda niso vprašale za mnenje. To uničevanje je bilo izvršeno v cilju, da se preprečijo stalni pobegi nesrečnega prebivalstva iz titovskega fašističnega pekla. Dejstvo pa je, da liežijo posekana drva še danes onstran meje in lastnikom ni dana možnost, da bi jih prepeljali domov ter jih uporabili za kurjavo. Urizadeti, ki jih je v vasi in drugje precejšnje število, imajo nam-rtč samo dv možnosti prehoda meje in sicer na bloku za Gorico ali pa na sežanskem bloku, ker so vsi ostali zaprti za promet. Toda prevoz drv preko enega ali drugega bloka bi stal mnogo več, kot so drva vredna. Dovolj bi bilo, da bi titovske oblasti odprle blok na cesti Mavhinj e-Gorjansko za krajšo dobo in kmetje bi lahko prepeljali drva v vas pa najbolj primerni in najkrajši poti. V tem smislu bi morala občina posredovati pri tukajšnjih oblasteh. VU ;pa naj bi to predložila jugoslovanski delegaciji v Trstu. To bi bila najbolj enostavna rešitev, s katero bi se vsaj deloma pomagalo težko prizadetim kmetom. Nedopustno •je namreč, da gnijejo posekana drva že več mesecev onstran meje, lastniki pa morajo drva kupovati če si hočejo segreti stanovanje. NABREŽINA V Nabrežini posluje neke vrste podružnica kmetijske-ka nadzorništva. V uradu, ki se nahaja v poslopju bolniške blagajne, je nameščenih par oseb, vendar pa se morajo kmetje obračati za vse zadeve na kmetijsko nadzor-ništvo v Trst. Po vsej pravici se torej vprašamo, čemu so sploh odprli ta urad, če ni v stanju reševati zadev, za katere se kmetje obračajo do njega. Torej, ali naj se da tej podružnici polnomočje, da lahko rešuje kmetijske zadeve, in se s tem kmetom prihrani pot v Trst ali pa naj se "urad zapre. Tako bodo kmetje vsaj vedeli, da se morajo obrniti direktno na nadzorništvo v Trst ter si bodo prihranili brezpotrebne poti v Nabrežino, ki so' pač združene s stroški in tratenjem časa. Se par stvari moramo tokrat pripomniti, kar se tiče problemov, ki se nanašajo neposredno na Nabrežino kot tako. Predvsem opažamo, da sveti po nekaterih ulicah vasi elektrika tudi podnevi. To se je že večkrat opazilo. Nimamo namena, da bi radi tega na dolgo polemizirali. Vendar pa je treba vsekakor upoštevati, da mora javno razsvetljavo plačevati občinska uprava iz občinskih dohodkov. Ker občani dobro vedo, da finančno stanje občine ni ravno sijajno, se povsem upravičeno sprašujejo, čemu se občina ne pobriga, da se odpravi to nepotrebno tratenje toka. Prebivalci predela Nabre-žina-severna postaja so se že večkrat pritožili, ker ni v tem delu vasi niti ene vodne pipe. Zaradi tega morajo hoditi po vodo v precej oddaljen kraj. Smatramo, da bi morala občinska uprava vendarle upoštevati potrebe tega dela vasi ter ugoditi prošnjam prizadetih. (JABROVEC Kakor znano, se nahaja med Prosekom in Gabrovcem nov most, ki so ga postavili čez novo avtocesto in o katerem , je «Delo» že pisalo. Ze takrat so vaščani ugotovili nujno potrebo, da se postavi na obeh straneh mosta zaščitni zid in to zaradi varnosti, bodisi pešcev kakor tudi vozil. Kakor vidimo, pa se merodajne oblasti do nes niso pobrigale, da bi u d i i e tej nujni in prepotret zahtevi. In ne samo to. I ir ceste ob nasipu je danesi taken stanju, da predstavi ■ resno nevarnost bodisi za ? RJ šce kakor tudi vozila, J sebno pa kolesa ln motor. V dolžini kakih sto metr fCc na to in ono stran mosta cesta posejana s precej c belim kamenjem in zaman 0( se skušal izogibati številni luknjam. Kakor zgleda, je most jni , cesta ob nasipu še vednoa. jv režiji tvrdke, ki ga je gl pri dila. Ne vemo iz kakšifh z razlogov conska uprava hotela še prevzeti mosta Qn t teh par sto metrov cesie; r pros fdali in d< o p :Sploš lons vene ebc ki t por S» ijan t sti tui et avce Dejstvo pa je, da se za ?yse pravila noče nihče brigali® 1 ne gradbeno podjetje in kov: conska uprava. Od svrfnan strani je tehnični urad ce ne prepovedal, da bi cesto (ha časa do časa posuli z. giheg; mozom. '^u r je'lo\ Prizadete prebivalce ne !0vn nima, če se conska upra'^ in gradbeno podjetje mory . j prepirata med seboj gleL^( prevzema oziroma izročit^ izvršenih del. Ce bodo še u,- ... .*> al dalje Odlašali s popravili, k postala cesta neuporabna. T Pri] krat pa bodo morali potros^j za popravila vsekakor več,-vsote. 'lijai tak. Zaradi tega je že skraj bi čas, da se eni ali drugi odlden čijo in popravijo teh par Si e n metrov, kjer lahko vsakdo orjč :tro\ a ji; de in t Ini» B 50. OBLETNICI PRVE SPLO§SfE STAVKE V TRSTU rvavi dogodki na Borznem trgu SHF? $o skovali bratstvo med delavci I u°» ■ebr D Kaj pripovedujejo očividci o veliki stavki - Tudi tedaj so prav tako kot danes nacionalisti vseh barv rovarili proti enotnosti delavcev vseh narodnosti Odločna volja tržaškega proletariata je prisilila samovoljne mogotce, da so popustili . Zgodovinski februarski dogodki v letu 1902, ki se jih spominja 1 11 ini sleherni tržaški delavec, so skoraj pozabljeni v zgodovini io 'sta, Nekateri takoimenovani zgodovinarji so jih kar po lastni graui prišteli v vrsto iredentističnih manifestacij. Slovenski nacio-:šni^sfi zavzemajo tudi danes prav isto stališče napram njim kot fE> ne more roditi dobrega u-) #ha ter da je rešitev nacio-grihcga vprašanja Slovencev v |stu mogoča samo v bratskem 3 ?e‘lovanju z italijanskim " °vnim ljudstvom; skratka, i °o rešeno vprašanje Sloven-T,v šele tedaj, ko bo prišel na j.^>Vršje socializem. ” hjSradi teh dejstev se ni ču-ako so bodisi eni ali d na- stavke stara komaj 12 let, toda vendar se iše spominja, da je bilo prav tiste dni zelo mraz in da je mesto zaradi splošne stavke ostalo brez plina in brez luči. Dasiravno je bila še tako mlado dekletce, je vendar delala v luki in kot taka tudi stavkala. Spominja se tudi, kako so se demonstranti branili pred oboroženo vojaščino kar z navadnim kamenjem. 62 letna C. A. pa ve povedati, da so korakale žene ob straneh povorke, upajoč, da za. i,r ’p hacionalisti' kolikor mogo-' j Prikrivali resnico o veli-;ečStn* borbi tržaških delavcev. Pijanski iredentisti so šli ce-tako daleč, da so trdili, da raj1 bile demonstracije zgolj 3^^ePtističnega značaja in kot r ske naperjene zgolj proti Av-o v[iji. iSeveda je to nesramna 3 ,fh kajti vsem je znano, da je očjišlo (j0 stavbe zaradi tega, :r ni prišlo do ugodne re-rtVe ekonomskih vprašanj in ■ So takoimenovani italianismi voditelji Lloyda klicali na (•noč avstrijske oborožene io le :vn, e^Ied zavedne Slovence, ki so osebno udeležili _lt, osebno udeležili splošne )ra,vke in demonstracij v zgodovinskih februarskih dneh le/'ba tudi tedanji železničar sv!ter Rojc iz Nabrežine. Na ln velike demonstracije je bil )0 ; s'užbi na tržaški postaji. ?oj'e*e2ničarji namreč niso 'jjj-kvkali, vendar pa niso smeli v/^stiti železniške postaje). 8 Postajo je bilo slišati strele zoj Ve*tk krik manifestantov. ie Rojc to slišal je "stekel jvt.tPesto ter se pridružil ma-jjil' ®stantom pri današnji Chioz-« 2e tam je policija razga-ila manifestante. Žalostno je po tako pravi 'Rojc — da se beves se vedno dogajajo prav “P i dogodki kot pred 50. leti. k^ostno tem bolj, da še ni ič^jšlo do prave enotnosti vsega *, ■ tvskega razreda!» • l^abrežinski občinski sveto-l05,lec tov. Marizza. ki je bival ,dai na Dunaju, ve povedati, ia1 so prav iste dni stavkali ldi dunajski delavci in sicer I*l°’ da bi izbojevali splošno Jjblno pravico. Tov. Marizza /5javi tudi, da je vest o uspešni :ell,)rbi tržaških delavcev zelc 0 ‘°dno vplivala na Dunajčane. 1 7® letni Vittorio Lena ve Uršika j povedati o veliki bor- ^ tržaškega proletariata. Ta Povedal med drugim tudi, ‘a? so demonstranti s silo j v gledališče Rossetti za-V- ker njegovi lastniki niso 1 'otel‘ dati dovoljenja, da bi V v njem vršilo zborovanje. . v Lena je bil tudi priča Urelitvi mladega brivca Her-£na ^ivjnka. On je tudi po-j aL da so žrtve avstrijske- ^ nasilstva pokopali ponoči OB 8. OBLETNICI SMRTI PESNIKA KAJUHA Izdani so ideali za katere se je on boril V zgodovini slovenskega slovstva je zapisano na častnem mestu ime Karla Destovnika-Kafuha. Ta mladi, črnolasi pesnik, ni le obogatel naš pesniški zaklad, ampak ga je tudi poživel z novim duhom, s svojo trdno vero v lepšo bodočnost slovenskega naroda in vsega človeštva. Kajuh se je rodil 1. 1922. v Šoštanju na Štajerskem. V šolah ni našel pravega zadovoljstva. Močno je občutil, kako je vzgoja, ki jo je nudila takratna oblast v jugoslovanskih šolah, mračnjaško usmerjena in oddaljena od ljudskih teženj. To ie tudi izrazil v svoji pesmi, kjer pravi: «A tu govorijo o drugih rečeh: o zvezdah in kraljih nam tu govorijo, o trenju tam zunaj in živih ljudeh, pa vselej skrivnostno molčijo». Zaradi njegove napredne miselnosti, so ga Šolske oblasti preganjale in končno izključile iz gimnazije. To ga ni potrlo, obratno, vlilo mu je novega poguma, da se je učil s še večjo vnemo, či-tal Lenina in pazljivo sledil politično prosvetnemu življenju svojega kraja. Poglabljal se je tudi v študij sovjetskih književnikov in si našel vzornika v nesmrtnem Majakovskem. Ker se je aktivno udejstvoval v levem taboru političnega življenja, ga je oblast gnala v taborišče v Srbijo, kjer mu življenje ni bilo lahko. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, srečamo Kajuha v gestapovskih zaporih, nato v partizanih, čez nekaj časa pa že spet v Ljubljani, kjer se je zdravil in delal po navodilih OF kot ilegalec. Politično delo v najtežjih razmerah ga ni oviralo v pesniškem ustvarjanju. Poln partizanskega duha, ki je vodil tolikim mladim pesnikom pero, jim odpiral širša obzorja in poglobil gledanja 0 svet, je snoval krasne verze za bodoče rodove. Ko se je vrnil v partizane je sodeloval pri mitingih, ki jih je prirejala XV. divizija. Med mitingi, pesnikovanjem in boji ga je zadela krogla v glavo; padel je mladi sin trpečega"ljudstva v borbi za svobodo in demokracijo kot toliko drugih zvestih jugoslovanskih sinov. Padel je, da bi v šole prodrla resnica, da bi izginilo mračnjaštvo, da bi se odpravile krivice, da bi več ne pehali pesnika, znanilca novega časa, govorečega besedo napredka in kulture, v mračne celice in taborišča. Zal, v Jugoslaviji se zopet dogaja to, naš nepozabni Kajuh! Tudi danes izključujejo iz gimnazij dijake, ki mislijo, kot si mislil Ti. Danes spet mečejo v ječe in taborišča smrti kulturnike, pesnike in pisatelje, ker niso hoteli zapustiti poti, ki nam jo je bil odkril že naš največji kulturni genij, ki ga vprav ta mesec širom slovenske ~zemlje proslavljamo. Ali tvoja žrtev nt bila zaman, kakor niso zaman tudi žrtve novih jugoslovanskih upornikov. Napredna misel bo zmagala tudi v Jugoslaviji in združila v pravi svobodi vse do-bromisleče ljudi ! Jelka Gerbec radi tega vojaštvo in policija ne bosta napadla demonstrantov. Toda zaman. Na Borznem trgu je na povelje nekega poveljnika vseeno prišlo do streljanja na manifestante. Po njenem pripovedovanju je bilo na Borznem trgu ranjenih tudi 6 ali 7 žena. Julija Bresi, se sicei ni osebno udeležila demonstracij, toda vendar ve povedati, da je videla, kako je obležal na cesti neki ranjenec, baje Žid po rodu. Vojaška krogla mu je namreč prebila nogo. Černič Antonija, ki se je osebno udeležila zborovanja v Istega leta kot je bila prva splošna stavka v Trstu, t. j. leta 1902, je tržaški proletariat prvič svečano proslavil svoj delavski praznik, I. maj. Na tisoče tržaških delavcev Slovencev, Italijanov, Hrvatov in Nemcev si je tedaj nadelo rdeče nageljne v gumbnico ter v veličastnem sprevodu korakalo po glavnih mestnih ulicah. Na sliki vidimo te Janje socialistične voditelje, ki korakajo na čelu povorke na Korzu. PRIREDITVE: PD «Božidar Kolarič» Danes, 16. februarja ob 20. uri se vrši v PD «B. Kolarič» v Sv. Barbari Prešernova proslava. O Prešernu spregovori tov. Karlo Bernetič. Po predavanju sledi redni letni občni zbor, ki se zaradi tehničnih razlogov ni mogel vršiti preteklo soboto, kakor je bil naja vljen. PD Nabrežina Opozarjamo vse prebivalstvo Nabrežine in okoličane •na kulturno prireditev, ki se vrši jutri, v nedeljo 17. t. m. ob 17. uri v kinodvorani v Nabrežini. Kot gostje nastopijo igralci PD «Valentin Vodnik» iz Doline z znanim Cankarjevim delom «Hlapec Jernej in njegova pravica». Tudi to pot igra naslovno vlogo član Ljudskega odra, Justo Košuta, ki delo tu-i di režira. S prispevki za kavcijo je ljudstvo obsodilo titovee Tov. E. Colognese, ki se je osebno udeležil stavke 1902 leta. Rossettijevem gledališču in pa vorke do Borznega trga, ve povedati, da je bila to res veličastna demonstracija delav cev, pri kateri so sodelovali delavci vseh narodnosti, ki pre bivajo v Trstu. Objavljamo nadaljnji seznam oseb in organizacij, ki so prispevale v sklad za kavcijo, katero je morala položiti KP STO za to. da je lahko vložila priziv proti obsodbi, ki jo je izreklo tržaško sodišče v prid tukajšnji titofašistični po-1 družnici. Moratto 100, Mamič Anton 1.000, Popovič Alojz 1.000. Saksida Andrej 200. Pulsator Vinicio 100, Paoletti Josip 1.000, Michelazzi Franc 100, Terčon Dante 100, Ivančič Ivan 100, Zapopulo 100, Thomas 200, S. C. 150. Škerjanc Franc 300, Škerjanc Emilija 100, Apolonio Giampaolo 100, Apolonio Mario 100, Coretti Dom. 100, Rebec Olimpija 100, Fontanot Josip 100, Maver Ivan 100, Škerjanc Karel nabral na Ostrem Rtiču Zorn Umbert 200 lir, Rossano Felice 150, Gregori Rudolf Komunistična partija STO je edina, ki se dosledno bori za narodno enakopravnost. Demokratični Slovenec! Napredna Slovenka! Vajino mesto je le v vrstah KP STO! Nacionalistom vseh vrst ni bila po godu velika splošna stavka tržaških delavcev. To tem bolj, ker je tokrat prvič prišla do pravega izraza velika solidarnost vseh delavcev s kurjači, ki so zahtevali izboljšanje neznosnih razmer. Zato je nacionalistični tisk poročal o stavki vse mogoče izmišljotine in seveda pri tem grobo žalil delavce, ki so zahtevali samo svoje pravice. Stavki so pripisovali celo prevratni značaj. Slovenski nacionalisti so psovali stavkajoče kot privržence italijanskih iredentistov. «Italianissimo» vodstvo Lloyda pa je prosilo avstrijske policijske krvnike «naj napravijo red v mestu». Pozneje pa je žrtve velike stavke začela ista «italianissima» gospoda proglašati za junake «italijanstva Trsta». Pravična stavka, katera je imela izključno gospo-darsko-socialni značaj je ustvarila v Trstu pogoje za vse nadaljnje pravične borbe delavskega razreda. Ustvarila je vzajemno solidarnost in bratstvo med Slovenci in Italijani tega mesta. Na sliki vidimo, kako so policaji s sabljami v rokah nastopali proti množici demonstrantov v tedanji via Nuova (danes via Mazzini), kjer je prišlo tudi do streljanja 200, Verdelj Renato 250. Miot Justo 50, Sabadin Ernest 150, Racman Josip 100, Hrvat Franc 100 Viviani Valerio 150 Eva Doro 100, Zennaro Enrico 100. Polli Mario 50, Mocchiut. Alojz 100, Menard Karlo 100, Petrič Lovrenc 100, Casanova Remo 50, Oselladone Vittorio 50, Go-stissa Duilio 50, Santini Ivan 100, Cicutin Edvard 50. Krušič Ivan 100, Žerjal Karlo 50, Kosovel Emil 100, Giovannini Karel 100, C imolino 100, Rusija 50, Zavadlal 100, Matičič 100, Zolj 100, Babič Edvard 100. Zuliani 500 lir, Lanovellc 100, Babuder Karlo 50, Braico ter 100, Slama Rudolf 100, Dormo Ivan 300, Mezgec Anton 200, N. N. 500, Grandini 250, Donadel Galliano 500, Šinigoj Gora 1.000, Kersovani Irma 100, Didak Ennio 100, Karisi Gilda 300, Bozza Angela 100, Cocchini 150, Cristiani 200, Fornasari 200, Defeo 100, Marega 100, Matjašič 100, Novelli 100. N. N. 100, Ricobon 100, Sguardeos 200, Vidonis 200, iZocchi 100, F. R. 400, Deško Viktor 200 Peruzzi Bruno 200, Primani Karel 200, Gherlani Anton 500, Erbo Aristide 300. Varani 500, Maffioli 500, Semolini 500, Sosič 500, Visnovich Anton 50, Balbi Angel 100, Ne- 500, Moretti 2.000, .Antolovich ri Peter 100, Ferluga J js. 100, Germani Mario 100, Kri.ščaK Ubald 50, Novak Ignacij 50, Pi. son Ivan 50, Flego Karlo 50, Oblak Kvirin 100, Babuder Bruno 100, Kasnič Alojz 100, Grižon Avguštin 200, Sancin Jo. sip 50, Božič Karlo 100, Alberi Vittorio 100, Flego Vittorio 100, Gambara Vittorio 100, Gonzo Pietro 100, Grimalda Albino 100, Furlan Albin 100 Bruno 100, Patrizio Umbe.to ICO, Nicoiò Alleo 100, Bigallo Attilio 200. Francesconi Alojz 100 lir, K. Bruno 500, Dersič Romeo 100, Grabar Humbert 500, Potrata Alojz 200, Štrukelj Armando 300, Francesconi Edoardo 1.000, Barez Ivan 150, Cer-nivsni Mario 50, Porsei Mario 100, Mazzoni Karlo 100. Guštin Viktor 500, Coverlizza Ivan 25, Mattaliano Klavdij 500, Pavlič 500, Antolovič Humbert 500, Natalini Umberto 500, Frappine Egidij 500. Macor Mario 600, Petrič Anton 700, Romano Valentin 2.000, Geftič Karlo 1.000, Grezar Sergej 500, Bettio Alfredo 200, Mosetti 200, N. N. 100. Fumi 100, Berto 2.10, •Sorta 300 lir. Nadalje so darovali: Coccolo Marcello 100, Malocchi Bruno 200, Parovel Peter 100, Orsini Marcelo 100, Martinolič Italo £0, Apostoli Josip 50, Polli Narciso 100, Varin Ivan 200, Orsini Domenico 200, Lonzar Ivan 200, Stagni Ernest 200, Rizzi Peter 100, Berlocchi Silvan 200, Dreolin Mario 50, Balbi Peter 200, Della Valle Aredic 100, Cataruzzi Atilij j 100. Panzera Pavel 50, Ruska \ Marcelo 200, Destales Karlo j 200, Vecchie! Josip 150, Fer- j letti Bruno 100, Dugan Franc I 200, Pelan Anton 500, Rossi Pe- 1.000, Susan 500, Gargotta 500, Dekleva 500, Budica 1.000, Sonni 500, Pertot 500, Levi 500, Demarco Antonio 500, Colja Franc 500, Grillini 1.000, Rumici! 500, Zuiz Ruggero 1.000, Antolovič U. 500, Bettio 500, Gril Viktor 500, tibel 500, Devide 500, Gerì Josip 500, Tropina 500, Taddeo 500, Metilli 500, Tečon Giordano 1.000, Segulin Mario 1.000, Furlan Ivan 200, Visintin Costante 350, Stanič Dušan 500, N.N. 1.000, T. S. 200, Frane 300, Frantoma Jakob 5 tisoč. Luksa Bruno 300, Luksa Antonija 100, Galviz Livio 100, Appolito Antonija 100, Castelli 200, Bori Riccardo 100, Bolco Emilio 300, Znebel Augusto 500, Walderstein Josip 1.000, Ivančič Marija 500, Tiozzo Tiberio 2.000, Del Bello Luciano 1.000, Cocon Leo 500, Stella Ermenegild 200, Stella Modesta 150, Domio Mario 1.000, Stru-belj Armando 1.000, Orel Peter 200, Cafagna Frane 200. PD Lonjer-Katinara V četrtek, 21. t. m. ob 20. uri se vrši v Lonjerju, na društvenem sedežu, občni zbor PD «Lonjer-Katinara» v znamenju Prešernove proslave Slavnostni govor bo imel tov. Franc Gombač. Lonjerci, pridite in počastite našega nesmrtnega pesnika! PD «Vesna» - Križ Danes teden, 23. t. m. od 20.30 ure do 3. zjutraj ima PD «Vesna» v Križu svoj prvi letošnji družabni večer s plesom. Za zabavo poskrbita orkester in godba, nastopi pa tudi domači pevski zbor. pod vodstvom Fr. Žerjala. Cisti dobiček je namenjen za zidavo novega Ljudskega doma. PD «Skedenj» V petek, 29. t. m. ob 20. uri se vriši v kinodvorani v Skednju Prešernova proslava. Slavnostni govornik je Stane Bidovec, z raznimi recitacijami nastopi mladina, Prešernovo pesem pa bo interpretiral domači pevski zbor. Studijsko predavanje slovenskim aktivistom na sedežu SHPZ Vse slovenske aktiviste naših množičnih organizacij predvsem pa članstvo naših prosvetnih društev v Trstu, vabimo, da se udeleže študijskeg i predavanja, ki bo v petek, 29. t. m. ob 15. uri na sedežu SH PZ, Trst, trg Ponterosso, 6-II. Tovarišica Vlada Bidovec-Mo-rana ima referat o kulturnopolitični zgodovini tržaških Slovencev. PD «Marij Matjašič-Milan» Opozarjamo vse Barkovljane, člane domačega prosvetnega društva, na redni letni občni zbor, ki se vrši 1. marca t. 1. v Barkovljah, na sedežu v Rumeni hiši. I. sklicanje ob 19.30: ob 20.30 II. sklicanje ob katerem koli številu članov. Lep uspeh kulturne prireditve v PD «Tomažič» Preteklo soboto, 9. februarja je priredila slovenska sekcija PD «Tomažič» svoj prvi letošnji kulturni večer. Udeležba je bila zelo zadovoljiva in tudi primerno razpoloženje gledalcev in poslušalcev, ki so z največjimi simpatijami sledili pestremu sporedu v izvedbi domačih pionirčkov in mladink ter gostujoče dramske skupine pu «ceoutec». pohvaliti moramo vse nastopajoče, v prvi vrsti pionirčke-recitatorje ter mnogo obetajočega harmoni-karčka. Zelo všeč je bila vsem igrica «Dve teti», ki so jo izvajale tovarišice Marisa Primani, Uresti-la Radovan, Licia Radoš. Mnogo smeha so dali s svojo enodejanko «Svakinja» Magdalenci za kar se imamo zahvaliti njihovi režiserki, tov. Jagodi. Prešernova proslava v Elerjih Dne 17. t. m. popoldne so pro- Podlonjerska pionirska skupina. slavljali v PD «Slovanski dom» v Elerjih pesnika Franceta Prešerna. Njegovo življenje .in pomen, ki ga ima za nas Slovence, pa tu-dl za napredek demokratične miselnosti v svetu, je orisal tov. Karlo Bernettč, nakar je recitiral društveni predsednik tov. Eter eno najpomembnejših pesmi «Zdravljico». Odličen kot vedno je bil domači pevski zbor pod vodstvom tovariša L oredanc. Dvorana je bila polna hvaležnih poslušalcev. «Hlapec Jernej» na Kontovelu Razveseljiv dogodek je bil prejšnjo nedeljo, 10. t. m. za Prosek-Kontovel, ko so nas obiskali igralci iz Doline in Ljudskega odra ter uprizorili pod okriljem SHPZ Cankarjevega «Hlapcu Jerneja». Prireditev je privabila polno dvorano občinstva, ki je z zanimanjem in razumevanjem sledilo odrskemu podajanju. To priča, da imajo naši ljudje mnogo smisla za odrska dela, ki so povezana z življeniško problematiko. Uprizoritev je bila na dostojni višini odrskega podajanja. Igralcem smo za lepo igro hvaležni ter si želimo še več takih prireditev. Prosečan. V nedeljo je gostovala v 'Trebčah dramska družina PD «Slavec» iz Ricmanj. Nastopila je z Nuši-čevo komedijo «Navaden človek». Tudi tokrat so Trebenci in okoličani do zadnjega kotička napolnili dvorano. Prireditev je lepo uspela, za kar so Trebenci res hvaležni prijateljem iz Ricmanj. Nasveti bralcem V. R. s Kolonkovca vprašuje: — Na mojem vrtu je 2e nt kaj let mnogo glist in raznovrstnega mrčesa, ki resno škoduje rasti vsej povrtnini. Kaj pravite, s čim bi ta mrčes pokončal in zemljo razkužil? Odgovor: — Poseben preparat v prahu, ki se imenuje «Geogammo» je zelo učinkovit pri pokonča vanju najrazličnejšega mrčesa in ne škoduje toplokrvnim bitjem. Na 100 kvadratnih metrov potrosite 1 kg prahu in sicer po prekopani zemlji, katero nato pogrebite. To storite lahko v katerem koli letnem času. Toda na nekaj ipa morate paziti. Eno leto ne smete v z «Geogammom» razkuženo zemljo saditi nobene vrste. rastlin, ki imajo užitne gomolje ali korenine, n. pr. krompir, korenje, koleraba, repa itd. Razkužilo namreč pusti neprijeten duh in seveda tudi okus. T. K. Trebče: — V mestu kakor tudi po nekaterih vaseh v okolici je precej razširjena epidemija ošpic. Ker sem resno zaskrbljena zaradi svojega otroka, prosim, da bi mi pojasnili, kako opazim prve znake okuženja in kako naj ravnam z otrokom v primeru okuženja. Odgovor: — Prvi znaki bolezni so: krmežljave oči in majhni izpuščaji v ustih. Kmalu za tem se pojavijo rdečkaste pege po vsem telescu. Tedaj je bolezen namreč že v polni fazi. Paziti morate na to, da imate otroka v toplem prostoru. Cim toplejša je soba, tem bolje je in tem gotoveje, da ne pride do res. n ih /posledic. Takoj, ko opazite prve znake, pokličite zdravnika! Tov. Rojc .V0, ker so se s55eRu prišlo 'm°nstracij. Žvžene 80 bali da bi po do ponovnih se aktivno ude. velike borbe tržaškega »jlet.ariata- 67 letna Antonija 'hič se je'osebno udeležila uk. Eznega, trga. Ona ve pove-je bilo gledališče dc ega zborovanja v Rossetti- ®rr' gledališču in povorke do attZneg at>, da a ^e§a kotička napolnjeno in j 6 binogo udeležencev osta-il0\ul*i. ker v notranjosti ni A dov°li prostora. S da Jogar je bila za časa 7. NADALJEVANJE «Mati, vaše burkle so očividno iz železa», je po kratkem molku dejal tkalec in se praskal po hrbtu. «Moja žena je lani kupila na sejmu burkle, za katere je dala pol rublja, pa od daleč ne bole tako kot vaše...» Medtem je gospodinja zmagoslavno postavila na tla le-ščerbo, razvezala vrečo in pogledala vanjo. Njene oči, ki so tako hitro uzrle vrečo, so jo zdaj prevarale. «Hej, tu pa leži cel merjasec!» je vzkliknila in zaploskala od veselja. «Merjasec! Slišiš, cel merjasec!» je dejal tkalec in sunil kuma v rebra. «Samo ti si kriv, da nama je ušel!» Kum je skomizgnil z rameni, češ kaj moreva? «Kaj moreva? Cernu stojiva s povešenimi rokami? Iztrgajva babi vrečo! Primi!» «Spravi se stran, baba! Proč! Merjasec je naš!» je zakričal tkač in stopil naprej. «Poberi se, hudičeva baba! Vreča ni tvoja!» je zakričal k um, ki je previdno nastopal tkalcu v sled. 2e je kumova soproga sgrabila vnovič za burkle, ker zleze med tem časom iz vreče Cub in se razkorači sredi veže ter se pretegne kakor človek, ki se je pravkar prebudil iz globokega sna. Kumova žena je vzkliknila in se z rokami udarila po bokih, vsi pa so široko zazijali. «Cernu je bedasto babše reklo, da je merjasec? Saj to ni merjasec!» je dejal kum, ki je buljil v Cuba. Kako neki so mogli takega človeka stlačiti v vrečo?» se je oglasil tkalec, ki je od strahu odskočil za korak. «Recite, kar hočete, tu je imel vmes svoje prste sam zlodej. Ta človek niti skozi okno ne zleze!» «Hudirja, to je naš kum!» je vzkliknil kum, ki je spoznal Cuba. «Kdo pa si mislil?» ga je smehljaje vprašal Cub. «Imenitno sem vam nagodel, kaj? Mislili ste že, da me boste načeli ko svinjsko gnjat. Čakajte, še boste veseli: na dnu vreče čepi — ne merjasec, pač pa prašiček ali kaj temu podobnega. Pod menoj se je nekaj neprenehoma premikalo.» Tkalec in kum sta skočila k vreči, z nasprotne strani pa se je pognala žena, da bi se polastila vreče. Kmalu bi se bila zopet začela zdraha in pretep, da ni dijak, ki je uvidel, da se nikakor ne more več skrivati, sam zlezel iz vreče. Kumova žena se je tako ustrašila, da je spustila nogo, za katero je hotela dijaka potegniti iz vreče. «Zdaj imamo še drugega!» je prestrašeno vzkriknil tkalec. «Sam vrag vedi, kaj se danes godi po svetu... Kar vrti se mi po glavi... Kam smo prišli, namesto klobas in kolačev mečejo kolednikom v vrečo žive ljudi!» «Pri Bogu, to je pa naš dijak!» je dejal Cub, ki je bil od vseh najbolj osupel. «Prav nam je. Taka je torej Soloha! Kdo bi si mislil? Lepa reč: kar cel ducat ljudi, stlačenih v vreče. Zato pa je bilo toliko vreč v izbi... Zdaj vem: v vsakem žepu BOŽIČKA KOC NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ sta tičala dva. Jaz pa sem menil, da ima samo mene... Taka je ta Soloha!» XI. Dekleta so se začudila, ko so zagledala namesto dveh vreč eno samo. «Kaj hočemo, se moramo pač zadovoljiti s to,» je rekla Oksana. Dekleta so prijela za vrečo in jo zvalile na sani. Starosta je sklenil, da bo molčal, ker je vedel, da se bodo neumna dekleta ustrašila in razbežala, če bi zakričal, naj vrečo razvežejo in ga izpuste. Mislila bi, da je v vreči sam hudič in tako bi bil moral prezebati na ulici vso noč do jutra Dekleta so se medtem prijela za roke in kakor vihra poletela s sanmi po škripajočem snegu. Nekaj jih je za šalo sedlo na sani, druga so sedla na samega starosto. Starosta je sklenil, da prenese tudi to. Naposled so prispeli do Cubove bajte. Dekleta so odprla vrata na stežaj in krohotaje zevlekla vrečo v hišo.' «Zdaj pa poglejmo, kaj je dobrega v vreči!» so vse skupaj zakličale in hitele, da crečo razvežejo. Zdajci se je začelo starosti, ki mu je bilo že med potjo slabo, kolcati, da se ni mogel več premagati. Kolcal je na vse grlo. «To je živ človek!» so zakričala dekleta in se prestrašeno zagnala v vrata, da bi zbežala. «Hudiča! Kam pa derete?» je vprašal Cub, ki se je prikazal v vratih. «Saj menda niste znorele.» «Ah, batko!» (Oče, očka) je zaklicala Oksana, «v vreči jčepi človek!» «V vreči? Kje ste našle vrečo?» «Kovač jih je pustil sredi ceste,» so odgovorile vse hkrati. «Saj sem rekel,» si je mislil Cub...» Kaj pa ste se tako prestrašile? Poglejmo? No, dobri človek -— ne zameri, če te ne kličem po imenu — zlezi iz vreče!» Starosta je ubogal. «Ah!» so vzkliknila dekleta. «Torej tudi starosto je potlačila v vrečo», si je dejal Cub, ki je začuden meril prijatelja od nog do glave. «Taka je torej stvar. Tako, tako! Hm!...» Več ni rekel. Starosta ni bil nič manj osupel in ni vedel, kaj naj reče. «Zunaj bo bržkone hudo mraz?» je vprašal Cuba, da bi kaj rekel. «Lepa mrzla noč,» je odgovoril Cub. «Pa dovoli, da te vprašam: ali si mažeš škornje s salom ali s smolo?» V resnici pa ga je hotel vprašati: «Na kakšen način si se znašel v vreči, dragi starosta?» «S smolo to je bolje,» je odgovoril starosta. «Zdaj pa zbogom, Cub!» Potlačil si je kučmo v čelo in odšel. «Čemu sem ga tako neumno vprašal, s čim si maže škornje? si je dejal Cub in gledal v dver, skozi katero je bil izginil starosta. «Ta vražja baba! Starosto ti je posadila v vrečo! In jaz takšen osel!... Kje pa je prekleta vreča? je glasno zaklical. «Vrgla sem jo v kot, nišesar ni več notri,» je dejala Oksana. «Ničesar? Poznamo te šale: ničesar. Daj jo sem, gotovo je še kdo notri. Dobro je stresite!... Res ni nikogar več notri? Prokleta baba! Ce jo pogledaš, se ti pa drži kot svetnica, kakor da ni imela nikoli nič drugega v ustih ko postne jedi!...» Pustimo zdaj Cuba, naj se jezi, in se vrnimo h kovaču, saj kaže ura že devet. XII. Spočetka je Vakulo obhajal strah, ko se je dvigal vedno više v zrak, tako da na zemlji ni razločil ničesar več. Poletel je kakor muha tik mimo meseca, tako da bi se bil zadel vanj s kučmo, ako bi se ne bil sklonil. Cez nekaj časa pa se je navzel poguma in celo začel dražiti vraga. Posebno ga je zabavalo, kako je vrag čikal in kašljal, kadar koli je kovač snel z vratu majhen križek iz cipresovine in delal, kakor da hoče vraga prekrižati. Iz strahu je vrag letel že hitreje. Zrak, v katerem je plavala tenka srebrna megla, je bil prozoren in svetel. Vse se je videlo v njem, tako da je kovač opazil celo kako je mimo njiju kakor vihra letel čarovnik, ki je sedel v loncu; kako so se zvezde, zbrane na en kup, igrale slepe miši; kako se je vrtel nekje bolj daleč cel roj duhov; kako je nek hudiček, ki je v mesečnem svitu plesal, snel kapo, ko je zagledal kovača, dirjajočega na vragu; kako se je metla, na kateri je bila pravkar nekam jezdila čarovnica, vračala sama domov... In še veliko take sodrge sta srečala na poti. Vsak se je za hip ustavil, ko je zagledal kovača, potem pa brzel dalje po svojih vražjih opravkih. Kovač pa je letel in letel in naenkrat je zablestel pred njim Petrograd ko ognjeno morje. (Bila je namreč tiste noči svečana razsvetljava.) Vrag se je, ko je preletel zaporo in mitnico, spremenil v konja in kovač je, sedeč na lepem dirkaču, jahal sredi ulice. Ti Bože moj! Ropot, treščanje blesk; na obeh straneh široke cene štirinadstropne palače; peketanje konjskih kopit in drdranje koles je odmevalo s štirih strani; hiše so pri vsakem koraku kar rasle iz zemlje; mostovi so se tresli; izvnščki s/' kričali; pod tisoč in tisoč sanmi, ki so dirjale z vseh strani, je škripal sneg; pešci so se v gosti gruči prerivali in hiteli mimo domov, ki so bili razsvetljeni z lučcami, in njihove ogromne sence so segale do streh in dimnikov. Kovač je kar strmel. Zdelo se mu je, da hiše s svojini brezštevilnimi razsvetljenimi okni kakor z ognjenimi očmi gledajo vanj in ga slede. Gospodov v dragocenih hožuhih je bilo toliko, da že ni več vedel, pred kom naj se odkrije. «Moj Bog, koliko je tu gospode!» je pomislil. «Vsak bo najmanj prisednik. Ti pa, ki se vozijo v čudnih kočijah s steklenimi okni, bodo gotovo komisarji, če ne še več.» Njegov samopogovor je prekinil vrag, ki je vprašal: «Ali naravnost k carici?» «Ne, tega si ne upam,» si je mislil kovač, vragu pa je velel: «Tukaj se, ne vem v kateri hiši, mude Zaporožci, ki so jeseni jezdili čez Dikanjko. Odpravili so se s Sječi k carici s prošnjo; z njimi se bom posvetoval. Ej, satan, zlezi mi v žep in me vedi k Zaporožcem!» Vrag je v eni minuti tako shujšal in postal tako majhen, da je brez truda zlezel kovaču v žep. Vakula pa se ni niti ogledal, ko je že stal pred palačo, šel sam ne vedoč, kdaj in kako, po stopnicah, široko odprl vrata in se skoraj opotekel, ko je zagledal takšen blesk. Kmalu pa se je ohrabril, ko je spoznal Zaporožce, ki so jih jeseni videli na Dikanjki; sedeli so na svilenih divanih po turški šegi s podvitimi nogami, obutimi v škornje, ki so bili debelo namazani s smolo, in kadili močan tobak, narezan iz tobakovih stebel. «Zdravstvujte, gospoda, pomozi Bog! Kje smo se zopet srečali!» je dejal kovač, ki je stopil bliže ih se poklonil kozakom do zemlje. «Kdo je to?» je vprašal eden Zaporožcev, ki je sedel tik pred njim, svojega tovariša. «Vi me ne spoznate?» je rekel kovač. «Jaz sem Vakula, kovač. Ko ste lani jezdili čez Dikanjko in se ustavili, ste •— Bog vam daj zdravja in dolgo življenja! — bili pri meni v gostih dva dni. Tudi nov obroč sem takrat nakoval na prednje kolo vašega voza.» «Saj res!» je vzkliknil Zaporožec, «to je tisti kovač, ki tako imenitno slika. Zdravstvuj, rojak! Po kaj pa si ti prišel semkaj?» (Se nadaljuje) STRAN 4 m TAM. GUVERNERJA IMAJO — Ali še ne veste zadnje senzacionalne novice? Anglo-ameri-ško področje STO ima guvernerja! Nikar ne strmite in naj vam sapa ne zastane! Tako je pa . . . pika. Kdaj pa je prišel in kdo ga je imenoval, se boste vprašali; saj o tem ni še nihče nič vedel? Ne bodite nestrpni, takoj vam odkrijeno tajnost aimenovan,ja» guvernerja. Pokukajte na zadnjo stran predzadnje številke «Demokracije» in v nekem kotičku boste našli, da «so bili sprejeti od GUVERNERJA anglo-ameriške-ga področja STO-ja, gen. Wtn-tcrtona itd . . .». Kakor vidite je postal vrhovni poveljnik cone A kar čez noč... guverner in to na imenovanje lipa-rjev. Sedaj šele razumemo, zakaj se liparji ne borijo več za prihod guvernerja in združitev obeh con. Oni so problem že rešili in sicer tako, da imamo sedaj kar dva guvernerja, enega za cono A, drugega pa za cono B. Seveda, če so že povišali tukajšnjega v, hovaega poveljnika v čin guvernerja, se «šika» da to storijo tudi za Stamato-viča, Ki «guvernira» cono b. Tako bo ovca cela in volk sit. Pa naj še kdo trdi, da se ne spoštuje mirovna pogodba. Guvernerja torej že imamo, v~ osebah oiicirjev pri VU vidijo liparji verjetno kar . . . ustavodajno skupščino, consko predsedstvo je tudi «demokratično izvoljen» organ, torej «demokracija» je popolna. Ne manjka torej niti ena vejica, razen morda neznatne malenkosti, ki pa za liparje ni važna, čeprav predstavlja ta «malenkost» . . . splošno mnenje ljudstva. Ce so liparji «rešili» s tako lahkoto problem STO, ljudstvo pa gotovo ni tega mnenja ter jim rade volje prepušče tudi cel ducat sličnih guvernerjev, «imenovanih» v ulici Machiavelli 22. TITOVSKI «KOMORNIKI» SO V KRIZI — Titovski komorni zbor je bil v «boljših cajtih» slava . in ponos tržaške jilialke «kulturne» firme Tito-Kankovič-Kraigher et Co. Ponašali so se z njim širom cone B, predvsem pa širom vse Jugoslavije, kjer so bili — kakor izgieaa — zelo potrebni ten nastopov, če že ne za drugo, da dvignejo «socialistično zavest». V zadnjem času pa so se začeli zgrinjati nad to «slavo» precej temni oblaki. Za komorni zbor je nastopila pravcata doba sedmih suhih krav, ki jih ne morejo odebeliti še tako izdatne injekcije vitamina «L». Tali se kot sneg na soncu in glasov je vedno manj. Da bi zamašili te vrzeli, ki so nastale v komornem zeljniku so se titovci spraviti na lov novih elementov, ki jim obljubljajo prav čedne vsotice že samo za vaje. Kaj se hoče, gre pač za «kulturo», ki sloni na lircah. Kljub temu pa imajo titovci s tem lovom najmanj toliko sreče kot pes v cerkvi. Ostane jim še kak pičli ducat «komornikov», s katerimi pa bodo delali pred prestolom ljubljanske «sive eminence» žalostno figuro. Pripeti se lahko, da bo postala «siva eminenca» ob pogledu na te «kulturne razvaline» še bolj siv a'in morda tudi črna. Črna namreč, kar se tiče barve obraza, ker v ostalem je že davno presegel najmanj ducat Grazioli jev. TUDI IZLETI ŠEPAJO — ft~ tovska «stonoga aktivnost» je začela pošteno. šepati na vseh koncih in krajih. Ze dva tedna prinaša n. pr. «Primorski» obupni klic nabrežinskega «oefarskega» odbora za izlet v Komen, ki so ga morali preložiti še 3. februarja «iz tehničnih razlogov». Ze dva tedna pozivajo izletnike, ki jih — kakor izgleda — ni od nikoder, naj se vendar vpišejo, datuma izleta pa še niso objavili. Res žalostno. Niti bornih par desetin izletnikov niso več v stanju skrpucati skupaj, čeprav trobentajo o izletu že od prvih dni tega meseca. To je res bankrot na celi črti. Res radovedni smo, kje je tistih «preko 30 tisoč, ki so lansko leto obiskali Jugoslavijo, o katerih se je «Primorski» še pred kratkim bahal na vsa usta? DELO _ _ "V Prisilni izgon P D «Škamperle» ne bo upognil borbenost našega ljudstva Veličastna nedeljska ljudska veselica solidarnosti 15. februar 1952. bo ostal zapisan v zgodovini Sv. Ivana kot eden najbolj črnih dni, prav nič manj tragičen kot je bil oni davni 12. december 1921, ko so podivjane fašistične škvadre vdrle v narodni dom ter ga požgale in opustožile. To pot niso neodgovorne fašistične tolpe, temveč tuja okupacijska oblast, ki je prišla k nam pod gesli štirih svobod, katera je odvzela delovnemu ljudstvu njegov kulturni dom, zgrajen s trdimi žulji in znojem vsega svetoivanskega ljud stva. Na njeno zahtevo in na podlagi njenih ukazov je sodišče izreklo, da ljudski dom ni last onega, ki ga je zgradil in dvakrat temeljitvo obnovil, temveč da je to še vedno «bivša fašistična last», o kateri tuji okupatorji prav dobro vedo, da je bila pridobljena z na s Ujem in zločini nad ljudstvom. In zato gre lastninska «pravica» državi, toda ne državi, ki jo po demokratičnih pojmih predsta vlja ljudstvo, temveč «državi» po pojmih zahodne «demokracije», to je kasti privilegirancev na krmilu. Zato, kajpak, ni pričakovati od «države», da bo uporabila ta dom v korist ljudstva. Iz do ma kulture nameravajo napraviti nočno zabavišče za okupacijske vojake, kakor da jih ne bi bilo že itak mnogo preveč v našem mestu. Tako so nam dali nosilci «zahodne kulture» nov dokaz svoje toliko opevane «demokracije». Namesto da bi popravili od fašizma prizadete krivice, da bi nam vrnili naše domove, tiskarne, knjižnice, odre, da bi nam povrnili vso materialno in moralno škodo, ki smo jo utrpeli pod fašizmom, okupacijske oblasti še nadalje mečejo na cesto naše kulturne in ostale demokratične organizacije. U-pravičeno se ljudstvo sprašuje, kakšna je torej razlika med zahodno «demokracijo» in neslavno preminulim režimom. Toda ljudstvo kljub vsem udarcem ne klone. Dobro ve, da je vsake krivice enkrat konec in da mora končno le zmagati pravica. Kot ni izgubilo poguma v temnih dneh črnega nasilja, tako ga ne izgubi niti danes. Se z večjo žilavostjo bo nadaljevalo svoje kulturno poslanstvo ter svojo pravično borbo za mir, demokracijo in svobodo. Namesto krivično odvzetega doma si bo zgradilo novega, da bodo svetoivanski demokrati imeli svojo dostojno streho, dokler se zopet ne vr- nejo v svoj stari dom, ki je postal simbol trdožive borbe delovnega ljudstva proti nasilju in krivici. Se poslednjo nedeljo pred prisilnim izgonom so naši vrli Svetoivanci izkoristili za svojo poslovilno prireditev. Toda to ni bila prireditev kot druge, ne, bila je mnogo več. Bila je manifestacija globoke solidarnosti, ki so jo demokrati iz vseh predelov mesta pa tudi iz vasi hoteli izkazati svojim tovarišem pri Sv. Ivanu. Svetoivanci so to čutili in zato tudi njihovo slovo od ljudskega doma ni bilo tako težko; kajti navdajala jih je zavest: «Zopet se bomo vrnili in ne bo treba čakati novih 25 let! Med tem pa si bomo ob pomoči vseh tržaških demokratov zidali svoj novi dom». Naša vrla godba Rinaldi je tudi hotela pokazati svojo solidarnost ter je z ognjem odigrala vrsto borbenih pesmi v vzpodbudo k nadaljnji borbi. Domači zbor Sv. Ivan-Pod-lonjer je pod vodstvom svojega požrtvovalnega pevovodje Danila -Pertota zapel v slovo «Delavski pozdrav», nekaj narodnih in umetnih ter kot zadnjo «Leninovo zastavo», to je simbol, ki nam ga nihče ne more iztrgati in katerega bomo ponesli v svojih srcih v novi dom. Sledil je pevski zbor ««Tomažič», ki je ubrano zapel vrsto svojih najlepših pesmi ter zaključil z udarno delavsko koračnico, kateri se je pridružila vsa dvorana. Se v soboto minulega tedna je delegacija vseh demokratičnih organizacij Sv. Ivana skušala ponovno intervenirati pri Vojaški upravi proti krivičnemu in nepopularnemu ukrepu. Toda doslej še ni bilo odgovora, ali bo delagacija sprejeta ali ne. In če bo sprejeta, se bo to zgodilo po izvršenem izgonu, da si VTJ kot Pilat lahko umije svoje roke . . . Ob «tednu mladine» Z jutrišnjo organizacijsko konferenco ZKM se zaključi «teden rpladine». To je bila nedvomno pobuda, na podlagi katere so vsi organi Partije, od vrha pa do baze, načeli resno in konkretno celo vrsto problemov tržaške mladine in njene predstraže — komunistične mladine. Sekcijski in celični komiteji so preučevali na sestankih splošni položaj mladine, njeno število in katerim slojem pri- 1 ■■l padajo, kakšna je njihova usmeritev, težnje, katere nasprotnikove organizacije delujejo v poedinih sektorjih, nadalje, kakšna je moč vpliva teh organizacij in o pobudah, ki bi najbolj zanimale mladino. Pregledali so dosedanje delovanje komunistične mladine, njene pobude ter podčrtali pozitivne in negativne plati. Razpravljalo se je tudi o tem, ali je dala Partija dovolj pomoči mladini. Pri diskusijah se je izkazalo, da obstajajo pri nekaterih članih Partije zgrešeni pojmi o mladinskih problemih, o funkcijah, ki jo mora imeti komunistična mladina ter odnosih med Partijo in mladimi komunisti. Iz tega izhaja, da mora posvetiti Partija večjo pažnjo problemom mladine, negovati voditelje ZKM, kot bodoče kadre Partije, utrditi povezavo med Partijo in mladino in to z vključitvijo v sekcijski in celični komite voditelja mladine, pomagati komunistični mladim pri udejstvitvi njenih nalog. Konkretna ures- ničitev teh sklepov bo nedvomno važen doprinos za utrditev ZKM kakor tudi Partije. VČLANJEVANJE Z.D.Ž. ZA LETO 1952 Na delo prijateljice da utrdimo naše gibanje Tito - liparski objem Za teden dni (Nadaljevanje s 1. strani) Aretirali so sina tov. D’Esteja V soboto popoldne so titofa-šistične oblasti cone B aretirale na bloku v Škofijah Brunetta d'Es te i'z Izole, sina tov. Bruna D’Este, ki je bil namenjen v Trst. Odvedli so ga v koprske zapore. Vzroki aretacije niso znani. Kakor znano, je tov. D’Este svoj čas še pravočasno zapustil cono B. kjer so mu titofašisti stregli po življenju. Aretacijo njegovega sina je smatrati kot maščevalno dejanje titofaši-stov, ki stopajo vedno bolj odkrito po stopinjah nacističnega Gestapa. Saj so prav nacisti uvedli zverinski sistem talcev Tudi to dejanje titofašistov spada v okvir povečanega terorja in nasilja, ki ga izvajajo nad prebivalstvom cone B s vidu volitev njihove fantomat-ske «SIAU». Nova izkaznica Zveze demokratičnih žena STO za 1952. Na II. zborovanju Zveze demokratičnih žena je bil stavljen predlog za včlanjevanje v organizacijo za leto 1952. Predlog so sprejele z velikim navdušenjem vse prijateljice ZD2, ki so obenem predlagale tekmovanje med posamezni, mi krožki. Napovedano tekmovanje se bo razvijalo v dveh NA TORKOVI OBČINSKI SEJI V DOLINI Enoglasna zahteva sveta da se razpišejo občinske volitve Neumestno besedičenje titovca Bolčiča - Svetovalci odobrili povišek najemnine za športno igrišče - Zimska in javna dela Prenos debate Vidali-Lonza Prihodnji teden bodo prenosi javne debate med tov. Vidalijem in Lonzo v naslednjih krajih: V četrtek 21. t.m. ob 20. uri v krožku KRALJIC. V petek 22. t. m. ob 20 uri v SV. KRIŽU. O pomenu 50. obletnice stavke iz leta 1902 bo govoril v četrtek 21. t. m. ob 20. uri v krožku Tomažič tov. odv. Giuseppe Rogassi. V petek prejšnjega tedna je prišlo v tobačni tovarni do ponovne lažje zastrupitve nad 30 delavk, ki so jim nudili prvo pomoč v tovarni. To je že tretji primer množične zastrupitve, kljub temu da je bila imenovana že druga preiskovalna komisija, Vest o ponovni zastrupitvi, ki so jo skušali. nekateri tržaški listi pomašiti, je zelo razburila javno mnenje. Znano je namreč, v kakšnih pogojih morajo delati uboge delavke, ki ne zaslužijo niti za najpotrebnejšo hrano. Za ponovni pojav zastrupitve nosi nedvomno vso odgovornost vodstvo tovarne, ker je vztrajalo na zahtevi, da morajo delavke odbrali do konca ves tobak, kljub temu da je prav ta količina povzročila že dve zastrupitvi. Delo pa je nadzirala celo preiskovalna komisija. *** V nedeljo zjutraj je bil redni letni kongres strokovne zveze ES pristaniških delavcev, ki je vnovič dokazal razredno zavest in enotnost pristaniščnikov. Na tem kongresu je prišel do pravega izraza čut delavske budnosti proti nekaterim znanim tito-fašističnim provokatorjem, ki skušajo rovariti med pristani-ščniki. Po izčrpnem obravnavanju vseh problemov, ki se tičejo te delovne kategorije je bila odobrena resolucija s programom bodočega delovanja. *** Petrolejski delavci so že več časa v gibanju, ker delodajalci nočejo začeti pogajanj na tisti osnovi, ki so jih predložile v nacionalnem merilu sindikalne organizacije. V kolikor bi petrolejske družbe vztrajale še dalje na svojem stališču, bo prišlo 20. t. m. do sploše stavke vse kate- gorije, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem zborovanju stroke v Milanu. Nedvomno se bodo stavki pridružili tudi tržaški delavci, ki imajo slične pogoje in zahteve kot delavci v Italijanski republiki. *** V tem tednu je odpotovala na Dunaj delegacija tržaških kovinarjev, ki bo prisostvovala mednarodni konferenci kovinarjev. Delegacijo sestavljajo štirje delavci, izvoljeni v Tovarni strojev, Sv. Marku, Arzenalu in ILVI. Strokovno zvezo ES kovinarjev pa zastopa tov. Emilio Semiili. Nedeljski proslavi žrtev iz leta 1902 so prisostvovali tudi stari delavci in delavke, udeleženci takratnih dogodkov. *** Komaj 21-letna Liliana Sgobbi iz ul. Sara Davis 7 je hotela izvršiti v petek prejšnjega tedna samomor. V ta namen je izpila nedoločeno količino strupene tekočine. Po usodnem dejanju se je zaradi velikih bolečin zatekla k sosedi, ki je takoj poklicala Rdeči križ. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so jo sprejeli v opasnem stanju na IV. oddelek. Do tragičnega koraka jo je privedla težka bolezen in brezposelnost. *** V ponedeljek popoldne se je pripetila v policijski menzi na obmejnem bloku pri Sv. Barto-lomeju težka nesreča, pri kateri je bil nevarno ranjen 32-1 et ni policijski kaplar Marcello Bitežnik iz Gorice, v službi na navedem bloku. Avtomatični samokres, ki ga je našel neki policist v bližini bloka ter ga nato izročil inšpektorju, se je v rokah slednjega nenadoma sprožil. Od štirih izstrelkov so se trije zapičili v steno, četrti pa se je odbil in se zaril nesrečnemu kaplarju v trebuh. V obupnem stanju so ga nato prepeljali v bolnico. *** Tržaško sodišče je v torek obsodilo na plačilo 1 milijona 575 tisoč lir globe nekega Guida Bulgarelli iz Viale Miramare 349, ker je vtihotapil iz Jugoslavije 20 kg ameriških cigaret. * * * Z včerajšnjim dnem so oblasti cone B ukinile potniški in blagovni promet med obema conama. Ukrep utemeljujejo češ, da gre za preprečitev širjenja slinavke in parkljevke. Prebivalstvo cone B pa je dokaj malo prepričano o teh utemeljitvah, posebno še, ker prihaja ta ukrep s poredno s titovskimi volitvami njihove izumirajoče «SIAU». *** V dneh od 19. do 21. t. m. in sicer od 7. do 18. ure bodo strelske vaje ameriških vojaških edinic na strelišču v Bazovici in na Opčinah. Od 18. do 21. t. m., v istih urah pa. na strelišču v Repentabru, Malem Repnu ter na streliščih v Sesljanu. *** V dneh od 7. do 13. t. m. se je rodilo v tržaški občini 58 otrok, umrlo je 75 oseb, porok je bilo 17. V torek večer se je nadaljevala seja občinskega sveta v Dolini, ki je bila zaradi obolelosti župana prekinjena pretekli četrtek. Na njej so razpravljali o raznih vprašanjih predvsem gospodarskega značaja. Med drugim je bilo sklenjeno, da se poviša najemnina za športno igrišče v Bo-Ijuncu, ki ga ima v najemu Zveza za telesno vzgojo iz Trsta in sicer na 1500 lir. To priliko je izrabil titovski svetovalec Bolčič za to, da je zblebetal nekaj nesmiselnosti na račun redne pogodbe, ki jo je občinska uprava sklenila edinim prosilcem, t.j. z ZDTV. Zupan tov. Lovriha je svetovalcu primerno odgovoril in mu točno povedal, da so že vsem znani naklepi titovcev. Poudaril je, da v dolinski občini, razen športnega društva Glinščica, ki dela v resnici čast ne le Boljuncu, temveč vsej občini, ne obstaja nobena druga športna skupina in da je zaradi tega tem bolj neumestno govoričenje titovskega svetovalca. Krajši in dokaj gorki polemiki med titovci in županom je sledilo tajno glasovanje o povišanju najemnine. Za povišanje so glasovali vsi svetovalci. . Za tem je tovariš Valentič predložil resolucijo, s katero se poziva VU, naj čimprej razpiše nove volitve. V resoluciji se naglasa, da je zakoniti mandat sedanjih občinskih sve. tov že davno zapadel in da je zato nujno, da si ljudstvo izvoli nove občinske svete. Prav tako je v resoluciji poudarjeno, da naj se nove volitve vršijo po istem zakonu kot leta 1949 in ne po tako-imenovanem zakonu o «vezanih listah» (apparentamento), ki je izraz nedemokratičnosti. Četudi je za resolucijo glasovala tudi titovska skupina, je vendar spočetka proti njej protestiral svetovalec Hrovat Urh. Kot je znano, so bila nova šolska poslopja v Domju, Mačkovljah in v Gročani zavarovana za eno leto pri zavarovalnici «'Assicurazioni Ge. nerali». Na torkovi seji pa je bil sprejet sklep, da se pogodbo podaljša na 10 let. Poslopja so zavarovana za 29.200.000 lir; letna premija pa znaša 10.205 lir. Za tem sta bila izvoljena dva člana v komisijo, ki bo pregledala seznam oseb, ki bi prihajale v poštev za ljudske sodnike. Na tajnem glasovanju sta bila izvoljena svetov. Ota Josip in Hrvat Andrej. S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar je tov. župan poročal o poteku javnih in zimskih del v občini. Evo nekaj podrobnosti o teh vprašanjih: Trenutno so v gradnji pralnice v Mačkovljah, Krogljah, Borštu in Ricmanjih. Prav tako je v gradnji stanovanjska hiša v Boljuncu, medtem ko bo prihodnji mesec razpisana javna dražba za zidanje dveh novih stanovanjskih hiš v Domju, ki bosta stali : 21.000.000 lir. V kratkem bodo pričeli graditi vodovod za Pesek in Gro- čano. Za gradnjo je določenih 41.000.000 lir. Dokončali bodo tudi preureditev športnega igrišča v Boljuncu. Za zimska dela ima občina na razpolago 3.000.000 lir, katere bodo porabili za razna manjša dela v raznih vaseh v občini. N-a koncu seje je svetovalec Hrovat Andrej opozoril na veliko nevarnost, ki jo povzročajo Borštanom razna vozila* ki vozijo po -vasi z veliko brzino. Med ta spadajo v prvi vrsti kamioni civilne policije Zupan je zagotovil, da bodo v kratkem postavili obcestne svarilne table. ZAHVALA — Ob težki izgubi nepozabnega Karla Guština se žena, hčere in zet toplo zahvaljujejo vsem, ki so se udeležili pogreba. Posebna zahvala KP STO, katere član je bil pokojnik nadalje celicam ««Bersa» in «Jovanovič», SHPZ in ZDZ. etapah in sicer 8. marca in 1. maja. Prvi cilj je 50 odstotno včlanjevanje do 8. marca, dočim bodo za drugi cilj 1. maja presegle žene 100 odstotno včlanjevanje. Posamezne sekcije so že napovedale medsebojno tekmovanje. Tako je Sv. Jakob napovedal tekmovanje Nabrežini, Barriera - Križu, Skedenj -Campo ram, Magdalena - Miljam, Lonjer - Sv. Barbari, Pončana - Skoljetu, Opčine -Tomažiču, Boljunc - Proseku, Sv. Ana - Sv. Ivanu, Kolon-kovec - Krevatinom, Boršt -Dolini, Mačkovlje . Škofijam, Sv. Alojz - Barko-vljam, središče mesta - Rocolu, Trebče -Griži pri Miljah. Izostale seveda niso niti manjše sekcije. Napovedana so tekmovanja Božiči - Kontovel, Skorklja - VOM, Elerji . Pre-manzan, Domjo - Ricmanje, Gropada - Padriče, Vsaka izkaznica ZDZ, ki pride v hišo, pridobi novo borko za mogočno fronto miru m obrambe detinstva. Na delo torej prijateljice, da bomo vedno bolj utrjevale naše veliko gibanje! * * * Danes 16. t. m. ob 20. uri bo v Ricmanjih zborovanje vseh žena iz te vasi in Loga. V torek 19. t. m. ob 20 uri bo v Ljudskem domu v Skednju množični sestanek žena. Vabljene so vse članice ZDZ in simpatizerke. Konferenca o SZ na Proseku Zveza demokratičnih žena STO organizira za ponedljek 18. t. m. ob 20. uri na Proseku konferenco «Kaj smo videli v ZSSR». Govorili bodo delegati tov. Pina Tomaselli, Riko Malalan in Angel Franza. Konferenca bo v dvorani kinematografa «Ana», ki je bila dana iz vljudnosti na razpolago. S SESTANKOV KMETOVALCEV V PREDMESTJU IN NA PODEŽELJU Zveza malih posestnikov STO pravilno usmerja naše kmete Velik odpor proti Vanonijevemu zakonu, ki ščiti bogataše, medtem ko ogroža male in srednje posestnike, obrtnike in trgovce Vanonijev zakon, ki je stopil v veljavo, in obveznost prijave 'dohodkov neprenehoma komentirajo in ostro kritizirajo mali trgovci, obrtniki in mali posestniki naše cone. Zveza malih posestnikov še nadalje organizira sestanke po periferiji mesta in na podeželju z namenom, da pojasnjuje Vanonijev zakon in prikaže mnogoštevilne pomanjkljivosti istega. Ta Zveza pred. stavi V. U. svoje in njegove zahteve ter usmerja prizadete s pojasnili pri izpopolnjevanju prijav o dohodkih. Taki sestanki so se vršili že po mno. gib krajih in so bili dobro obiskani. T Omembe vreden je sestanek, ki se je vršil v petek 9. t.m. v Boljuncu, kateremu je prisostvovalo okoli 40 oseb. Poročilo je imel tajnik Zveze ma- NOVA POBUDA «TRST-ZSSR» V krožku Tomažiča «večeri razgovorov o SZ» Nadaljujejo se z uspehom konference delegacije, ki je obiskala Sovjetsko zvezo. Udruženje «Trst -ZSSR» pa je začelo s prejšnjim tednom novo delovanje. Organiziralo je prvi «večer razgovorov o ZSSR», ki je bil v krožku Tomažič ob zadovoljivi udeležbi. Pred pričetkom razgovorov so si udeleženci ogledali številne recije ter krasen album z barvno reprodukcijo najboljših del ruskega slikarja Repina. Ob otvoritvi večera je voditelj udruženja spregovoril o važnosti teh razgovorov, ki objasnjujejo stalni napredek sovjetskih narodov, predvsem pa služijo za razkrinkavanje laži, ki jih določeni tisk dnevno vsiljuje krogu svojih bralcev. S temi lažmi hočejo prikazati Sovjetsko zvezo kot nazadnjaško deželo. Značilnost teh «večerov», ki bodo v «Tomažiču» vsak prvt četrtek v mesecu, obstoja o direktnem razgovoru med predava- teljem in udeleženci ter med udeleženci samimi. Vrstijo se vprašanja in odgovori, od najbolj enostavnih pa do podrobnejših, ki znatno obogatijo ves potek diskusije. Tako se n. pr. delavec zanima, ne samo za mezdne in delovne pogoje, marveč tudi za umetnost in literaturo. Po drugi strani pa imamo priliko videti uradnika in profesionista, ki vprašata pojasnila o življenju kmetov v kolhozih, kako poslujejo zadruge ter celo ali obstoja v SZ problem hudodelstva. Kakor vidimo je žela ta pobuda dobre uspehe. S takimi razgovori se je ugodilo ne samo določenemu kro-go ljudi, marveč najširšim množicam, ki vidijo v Sovjetski zvezi deželo, katera naglo stopa v novi družbeni red, v katerem bo delal vsak po svojih močeh in prejemal po svojih potrebah in kjer pa je že danes življenska raven ljudstva mnogo višja od naše. lih posestnikov, s sedežem v ul. Zonta št. 2, Mario Gerbec. Sledila je živahna debata, katere so se udeležili prisotni z vprašanji, ki so osvetlila določene strani Vanonijevega zakona s konkretnimi primeri. Drug važen sestanek se je vršil v nedeljo, 10. t. m. na Ko-lonkovcu v gostilni «ex Soci». Prisostvovalo je okoli 50 malih posestnikov tega kraja, med katerimi tudi brata Švab, znana in ugledna predstavnika te kategorije. Na tem sestanku je dr. Umberto Sajovitz obširno razložil Vanonijev zakon in prikazal njegove najnevarnejše strani ter prikazal zahteve malih posestnikov z ozirom na ta zakon. Nato je povzel besedo Mario Gerbec, 'ki je natančno razložil nekatere primere, ki jih zadeva Vanonijev zakon. S tem v zvezi je prikazal tudi delovanje Zveze na sindikalnem polju ter se končno dotaknil tudi problema o razširitvi Zveze malih posestnikov. Prikazal je tudi nujnost čim večjega razmaha za ojačenje organizacije. Po obširni obrazložitvi obeh predavateljev je sledila diskusija, ki so se ji odzvali mnogi prisotni. V tej diskusiji se je posebno jasno odrazil odpor proti temu zakonu, ki bi moral pravičneje razdeliti davke med bogatimi, srednjimi in revnimi sloji, 'ki previligira velike kapitaliste Orientacija teh slojev je odvisna predvsem od trajnih akcij «Zveze malih posestnikov» in «Odbora za zaščito malih trgovcev in obrtnikov», ki vztrajajo pri ZVU na zahtevah, da se Vanonijev zakon spremeni. Splošno mnenje je, da se u-dejstvovanje teh dveh organizmov ne sme smatrati za zaključeno s predstavitvijo prvih prijav dohodkov, temveč se mora še nadaljevati z ozirom na druge prijave, ki se bodo morale predložiti tekom 31. marca t. 1. in končno do pripoznanja o-snovnih zahtev zainteresiranih To bi bil torej namen «Zveze malih posestnikov» in «Odbora za zaščito malih trgovcev in obrtnikov», ki so že napravili širokopotezni načrt sestankov in konferenc v Trstu, v predmestju in na podeželju z namenom, da mobilizira v vedno večjem obsegu male trgovce, obrtnike in male posestnike v borbi za njih interese, ki so ogroženi od davkov. Vložite pravočasno davčno prijavo ! Samo še do srede 20. t. m. sprejema finančna intendanca prijave dohodkov za leto 1950 na podlagi znanega Vanonijevega zakona. Zveza malih posestnikov Je vedno na razpolago vsem, ki niso še vložili prijave. Za vsa pojasnila kakor tudi za izpolnitev prijave se lahko zglasijo na sedežu Zveze v ulici Zonta št. 2, I. nadstropje vsak dan od 8.30 do 13. ure. jute svojim snubačem, ki potrpežljivo prenašajo vse te hudobije, nadaljujoč s svojim «slogar-stvom». Ta polemika je vsekakor zanimiva, ker je iz nje razvidno, da so titofašisti začeli popuščati na celi črti, ker vedo, da bodo njihovi liberalni, klerikalni ali «neodvisni» sobratje morali prej ali slej docela popustiti pod pritiskom «višjih» ukazov Na tej liniji popolnega popuščanja je sam titovski glavar v Trstu napisal prejšnji petek uvodnik v ««Primorskem». V tem uvodniku se je kar udomačila beseda «potrpežljivost», se je brez maske pojavil star «Slager» vseh šovinističnih strank o «pogubo-nosni nacionalni razvajenosti» in o potrebi «skupne fronte vsen nacionalnih sil» itd, ln nazadnje so iz Babičevih ust padle besede, ki jih še v titovskih «aktih» nismo nikoli zasledili in ki z v So silo pričajo o «premočrtnosti» litovskih voditeljev, t. j.: «Enoten nastop tržaških Slovencev za svoje narodne pravice ne pomeni odrekati politične samostojnosti posameznih skupin. Mi nismo nikdar na to mislili in najmanj smo kdaj bili pripravljeni odreci se svoji politični samostojnosti»: in dalje: «Vendar pa smatramo, da je vprašanje naše narodne enakopravnosti . . . nam vsem skupno in da se za te konkretne zahteve lahko enotno borimo, istočasno pa ohranimo politično samostojnost posameznih skupin». V enostavnejših besedah je Babič povedal v svojem uvodniku da je pripravljen žrtvovati vse za sestavo slovenske protikomu-stične fronte in dal razumeti svojim nasprotnikom, da z njim lahko sodelujejo, ker ni komunist. Po drugi strani, pa je «Demokracija» 25. januarja t. I. zahtevala od titovcev prav to, kar ji obljublja Babič: «Le v medsebojnem brušenju bomo sproti odstranjevali napake in samo v takih javnih . . . razgovorih in šoli se bo naš tukajšnji človek navadil na demokratično vodenje narodne politike. Prav radi verjamemo, da bi bilo titovcem prav, če te kritike ne bi bilo, toda ker vse kaže, da je potrebna, smatramo pač, da je pravilno ohraniti osnove, ki jo omogočajo ...» In dalje: «Pri tej samostojni hoji po svoji poti pa seveda ni rečeno, da ne bomo marsikdaj hodili po istih stezah in v isti smeri kakor drugi». Na ta način lahko ugotovimo, da so titofašisti in voditelji SDZ našli skupno osnovo in s to prisrčno in bratsko polemiko skušali pripraviti svoje ljudi, ki o tem nočejo vedeti, na bližnje «skupne nastope». Vse to nam dokazuje, da se podtalno že vodijo razgovori med titofašisti in voditelji SDZ, medtem ko neodvisne Slovence Tončiča ljudje in sami liberalci ter klerikalci že itak smatrajo za «titovsko peto kolono». Ne samo da se ti razgovori vodijo s pospešeno naglico. Zgleda pač, da so pogajanja prišla zelo daleč, ker v eni izmed svojih zadnjih številk «De- Sobota 16 - Julijana Nedelja 17 - Silvin Ponedeljek 18 - Simon krajec) Torek 19 - Konrad Sreda 20 - Leon Četrtek 21 - Eleonora Petek 22 - Marjeta (za' ZGODOVINSKI DNEVI:'; 18. 2. 1950. je umrl slovenski ' satelj Prežihov Voranc - L' ro Kuhar. 20. 2. 1950. se je z zmago zali čila splošna enotna stq industrijskih delavcev, k" trajala 20 dni. 20. 2. 1858. se je rodil sklada «Mladih vojakov» Viktor ! ma. 22. 2. 1944. je padel v Zavodi/ partizanski pesnik in tir Karlo Destovnik-Kajim, komaj 22 let. j 22. 2. 1944. je v težki borbi p* na Graški gori , pri Slo gradeu partizan Janez V/fin Belač. akadem. slikar. kr ----- lar ind m* n#:« til trst II. hii Vol . i c I. 306,1 k SOBOTA: 13. Šramel kvir;tt^r duet - 19. Pogovor z ženo - 21. stri spored - 22. Glasba iz raj 22.30 Ples za konec tedna. NEDELJA: 9. Kmetijska od^ev - 11.30 Oddaja za najmlajše - l|ip melodije do melodije -L fc Od Glasba po željah - 16. 'Konj, moškega zbora - 19. Iz filmsKl10 sveta 21. Književnost in umetitja PONEDELJEK: 18.15 Rahmikš nov: 3 sim-fonični plesi - 19. ■ , mica pripoveduje - 21. Kod; tenorista Renata KodermacJPt 21.32 Rodgersove in Porteria melodije - 22. Gounod: FausL-, dejanje. ' TOREK: 13. Glasba po želj(er 19. Angleščina po radiu - 14. U cija - 20.30 Aktualnosti - 21. I,te, matizirana povest - 22. GoU',.. Faust, 4. dejanje. s' SREDA: 18.15 Brahms: Koc'e za klavir in orkester - 19. Zdr», ški vedež - 20.30 Sola in vzgo 21. Vokalni kvartet - 21 30 PB cert čelista Lava Golahovsltor - 22. Beethoven. Simfonija št.V, ČETRTEK: 13. Pevski due* harmonika - 19. Slovenščina®0* Slovence - 20. Koncert violifsW Stefana Nedelčeva - 21. RadiVa, oder. , 1 PETEK: 13. Glasba do želit°v ------... --------- po želj? 18.30 Koncert sopranistke Rotar Kozem - 19. Angleščina po rad)e 15. lekcija - 20.30 Tržaški L turni razgledi - 22. Beethor1 Simfonija št. 4. Set ioč K to jftet Nr 3it NOGOMET «at Spored tekem za jutri 17. tja I. kategorija: Sv. Jakob lonja, v Boljuncu ob 8.30; zandra - Tovarna strojev, Istohiš ob 10.30; Skedenj- Roian, feis’ - Prim' Mn'ct«> tam ob 13.15; Frausin P.K., istotam ob 15; Sv. Mn Vesna, v Trebčah ob 9: Arzctač Pristaniščniki, v Nabrežini o "tip, II. kategorija: Corale - P:. ». ni, v Trebčah ob 10.45; Tret#re Union, istotam ob 13.15; Cel*ar - Nabrežina, istotam ob 15; lin, čine - Virtus, v Nabrežini;. “ 13.15. h l Vesna Arzenal Sv. Marko Rojan Kolonja Tovarna str. Frausin Pristan. Costalunga Rozandra Prim. P.K. mokractja» pravi, da se SDZ ne |keden1°b bo uklonila pred «bleščečimi ” J gmotnimi koristimi», kar nam dokazuje, da so jim titovci že ponudili mesta v svojih trgovskih in drugih organizacijah. Na vsak način je jasno, da~6~o-do skušali titovci priti do skupnega nastopa vseh slovenskih protikomunistov. Vprašanje je le, če bo baza — njihova in ostalih treh skupin — dovolila, da bi se sklenila ta nenaravna zveza. Mi pač verujemo v razsodnost naših slovenskih ljudi, ki bodo pravočasno spoznali svoje voditelje in jih pustili na cedilu, naj se le sami «povezujejo». K. SISKOVIC Lestvica za I. kategorijo:!»» ■ ; 33 F 13 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 12 3 24 JOj, 2 2z Ipot 3 3 Sre 5 30 ^'e 4 I ' ■°te 7 2 / :eo bar- =4 (Bis Za tiskovna sklad «Delu’ J? I *hc: Tov. Bavdaž Peter iz P8, nje la, zvesti bralec in narc| „0v «Dela» je daroval za tisF jn ( sklad našega lista, zneseK t6tr lir. Iskrena hvala! i evr --f Zel, Odgovorni urednik 'Bis GUgU V Ul 111 Ul CUilSO — RUDOLF BLA2IC (BW e«l Založništvo «DELA» a ?o\ Tiska tip^Adriatica, Rismo” kot Dovoljenje AIS bai doi