..'UDifl vil. ,J 31. itcvOtai IUtftt t sNk, K. Mrak 19& nm. len. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upr. celo leto pol leta četrt leta na mesec K 24 — , 12--. 6— celo leto pol leta četrt leta na mesec prcjeman: • . . K 22--. . • . I h— • • • ■ 3*50 • • . . 1^0 ln&erati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat no 12 vin.. za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativoe stvari. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Rnaflova ulica it 3, (I. nadstropje levo>, tololon št 341. .Slovenski Narod* velja po polti: za Avstro-Ogrsko: ca Nemčijo: celo leto.......K 25— Celo leto ....... K 28— četrtku: \ \ I I ! \ l ^50 ! za Ameriko in vse druge dežele: na mesec......., 230 1 celo leto.......K 30 — Na pismena naročila brez istodobne -vpeslatve naročnine se ne ozira. tiskarna telefon *L M. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka n Kmailova altea ŠL S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85 SoStnnJ — padel. Tri občinskih volitvah v trgu Šoštanju v Šaleški dolini, torej sredi popolnoma slovenskega ozemlja, so v v^eh treh razredih zmigali nem-Škutarji in s tem dobili to velevažno postojanko popolnoma v svoje roke. To je važen dogodek, ki ga ni podcenjevati, naj je tudi neinškutar-tska stranka pri teh volitvah delala z brezmejnim terorizmom in z očitnimi sleparstvi ter brezvestno in nepošteno izrabljala tudi najbolj nemoralna sredstva, vseera * tem x\\kutarske roke! Naj kdo reče kar joče — ta prevrat bi bil mogoč, da se sloven-r*ka stranka ul sama kompromitirala. Denarni polom slovenskega politika z U>ga kraja je poleg drugih okolnosti bil glavni vzrok, da so se mnogi prej uobri narodnjaki, ki so prej zvesto hodili s slovensko stranko, zopet /atekli k neruškutarjem. Omenjen* denarni poiom je oškodoval različna zavode in več Slovencev — vsled nje-ga je bila pravzaprav razbita slovenska politična organizacija in tako se je zgodilo, da je v trgu, čigar prebivalstvo je po večini slovenske narod-nosti. zmagalo nemčurstvo. Taki denarni polomi imajo vedno za posledico demoralizacijo in iz gospodarskega propada se razvije prej ali slej tndi politični propad. LISTEK. (Konec.) j Jaz se ne delam norca, mulec 1< 3 Jelka se ne bo nikoli zaljubila v takega backa!« »Tisto ni meni nič mar. Včeraj *va bila v tivolskem drevoredu, amen!« »Veš, Jože, kaj takega bi pa jaz nikoli tako ne obešal na veliki zvon Tot ti. Kaj bo to, en ubog sestanek!« »Kaj pa še češ drugega?« se je obregnil Baron, ki se je že veselil na pretep. »Tebi ne bom pravil, kaj. Tolikn ti povem, da se Jelka za Jožeta še ne zmeni ne.« »Ti ravno veš; sicer ne bi bila prišla na moje vabilo«, se je zagnal J ože. »Bog ve, če je to res, je rekel Drago navidezno mirno. »Seveda. — Zdaj povej, če si že imel kak sestanek ali še obenega!« >Ze več«. »Jaz ti pa samo to povem, da t* je ne odstopim, in če imaš deset sc-fetankov«. »Jaz pa tebi na«* Obseg tega poraza ilustruje najbolje dejstvo, da so pri minolih občinskih volitvah zmagali nemškutarji tudi v* tretjem volilnem razredu, torej v tistem vazredu, ki reprezentu je maso prebivalstva. Težka je izguba, ki je zadela slovensko stvar. Tolažilno je le to, da jo je vendar mogoče še popraviti. A treba bo v to resnega, vztrajnega, sistematičnega dela več leU „Z0./9. 1908" Id „PtUj". (Izpred sodišča.) Sinoči se je obravnavalo pred tukajšnjim deželnim sodiščem o pritožbi konzorcija »Slovenskega Branika^ glede konfiskacije kolkov »družbe sv. Cirila in Metoda« z napisom »20., IX. 1908« in »Ptuj«. V senatu so: predsednik svetnik V e d e r n j a k, prisedniki višji de-žeinosodni svetnik Einspieler, okrajni sodnik K a i s e r. Zastopnik »Slovenskega Branika« dr. Fran X o v a k. Državni pravdni k Tre n z. Predsednik otvori sejo, rek-ši, da se obravnava tiče dveh znamk, ali kolkov, ki sta bila konfiskovana. O konfiskaciji po državnem pravd-niku je razsodilo tiskovno sodišče, da je udejstvovau v vsebini kolka z napisom »20./IN. 1908« objektivni pregresek zoper k. z. § 302 in odredilo, da se zaseže na temelju $ 489 to tiskovino. Razlogi tej razsodbi so-bi-li, da vsebina tega kolka razburja javnost in daje povod k razprtijam in sovražnostim proti drugim narodnostim in drugemu jeziku. Razsodba se je razglasila v uradnem listu dne 28. januarja t. I., a proti tej razsodbi je vložil konzorcij »Slovenskega Branika« pravočasno priziv. Drugi kolek z napisom »Ptuj«, je bil vsled predloga državnega pravdnika z dne 3. februarja t. 1. zasežen in je spoznalo deželno kot tiskovno sodišče v svojem sklepu z dne 3. februarja t. L, da tvori tudi vsebina tega kolka pregresek zoper paragraf 302 k. z. ter je potrdilo zasego. Razlogi za to zasego so bili i-»ti, kakor pri prvem kolku. Oba kolka tedaj vsebujeta objektivno dejanski stau § 302 ter dajeta možnost k razprtijam med obema narodnostima. Po predsednikovem izvajanju je povzel prvi besedo državni prnvd-nik T r e n z, ki je v vehementnih in brezobzirnih napadih utemeljeval svoje i>ostopanje v tem zase žen ju. Začetkom svojega govora se obrača do soduega dvora, naj le-ta pritrdi zaplembi kolka z napisom »20./ IX. 1908« in naj zavrne ugovor zoper razsodbo. V § 302 kaz. zak. da se zahteva, da je dana samo objekitvna možnost hujskati proti drugi narodnosti. Ni potreba, da bi izviralo iz tega k ajn kanja že kako zlo, ni treba, da bi :se pokazale že zle posledice, zadostuje že, da je dana možnost, da sc iz kake take tiskovine porodi sovraštvo, in mržnja. Posebno pa še v sedanjem časn! Posebno kolok z napisom »20./IX. 1908.« s* je v zadnjih časih tako pogosto in v toliki množini odpošiljal vojaškim krogom in posameznim vojakom,, da je bilo jasno, da se je hotelo s temi pošiljatvami vojaške oblasti samo žaliti in zasmehovati. V tem pogostem vpošiljanju omenjenih kolkov je videti jasno demonstrativni namen (!) odpošiljal-cev in kolki sami so bili le sredstvo, da izvedejo dotičniki svoje demonstrativne namene. V svojem nadalj-nem izvajanju pravi, da se ne upira več na prvotni razlog, da so ti kolki bili izdani le v ta naruen, da hujska-jo proti nemški narodnosti, marveč da vidi v njih namen, naščuvati ljudstvo posebno, proti vojaštvu. Iz-premeni tedaj svoje prvotne razloge v toliko, da vidi v kolku namen, demonstrirati proti vojtf!**J\Ti~ kar se je tudi zgodilo > pogostim in obilnim prilepljanjem na pisma, namenjena vojaškim krogom in posameznim vojakom. Zaveda se, da mu bo ugovarjal zastopnik in zahteval dokazov, a v tiskovnem postopanju so dokazi sploh nedopustni in tudi § 302 zahteva le objektivno možnost, da se krši ta zakon. Vsak pa naj bi u videl, da je ta objektivna možnost dana, če se navedeni kolki tako pogosto in v tolikih množinah vpošiljajo vojakom, in ta objektiv*, možnost zadostuje, da je dan dejanski stan § 302. Sposoben je ta kolek na vsak način hujskati proti vojaštvu, zato se obrača do sodnega dvora, da pritrdi razsodbi deželnega, kot tiskovnega sodišča, ker je ta kolek pod gotovimi pogoji res sposoben ugotoviti pregresek po ^ 302. G Jede drugega kolka z napisom v Ptuj« pa ne stavi danes nobenega drugega predloga, kakor ga je navedel že v razjasnitvi zaplembe ter prepušča sodnemu dvoru, da odloči, ali so bili ti njegovi razlogi utemeljeni ali ne. Zastopnik pritožbe gosp. dr. Fr. Novak je na izvajanja državnega pravdnika odgovarjal tako-le: Znameniti pravnik Loffler je pred dobrim tednom v dunajski ju-ridični družbi pri razgovoru o novem osnutku kazenskega zakona izjavil, da imajo nekatere določbe obstoječega kazenskega zakona prav posebne zanimive lastnosti. Takšne zanimivosti vsebuje § 302 k. z. Je to takozvani kaučukparagraf; zastarel je — iu sodniki mu sami nič kaj ne zaupajo. Neodkritosrčen je ta paragraf — uporaba njegova za obsodbe je pa tako redka, da bi se slučaji obsodb na podlagi tega paragrafa v zadnjih desetih letih skoro lahko na prste sešteli. Tudi pri nas na Kranjskem se ta paragraf ni uporabljal z lepa do sedaj in to je značilno za vso to pravdo. V Ljubljani so izkopali to določbo s posebno ljubeznijo, in ne morda^ da bi segli z njo po kaki osebi, pri nas se uporablja proti neživim stvarem, proti tiskovinam, tako n. pr. zadnjic proti neki brošuri, danes zopet proti dvema kolkoma,, nedolžnima tiskovinama v korist »družbi sv. Cirila in Metoda«, eni z napisom »20./IX. 1908« in Črnim robom, žalostnemu kolku, drugi z napisom »Ptuj« in belo - modro - rdečimi barvami, veselemu, lahkoživemu kolku. Prvi kolek, naš žalni kolek, naj demonstrira kar naenkrat proti vojaštvu, drugi kolek, naš lahkoživi, nas veseli kolek naj demonstrira proti vsemu! Ne glede na izpreme-njeno stališče, ki ga zavzema danes državni pravdnik, se hočem opirati na razsodbo tiskovnega sodišča, ki je ugodilo zaplembi teh kolkov. Na eni strani imamo tedaj stališče tiskovnega razsodišča, ki utemeljuje svojo razsodbo tako, da vidi v izdaji teh kolkov nevarnost za javni red in mir, ker so baje kolki sposobni hujskati proti nemški narodnosti, na drugi strani imamo današnje stališče državnega pravdnika, ki vidi v izdajanju teh kolkov demonstracijo proti vojaštvu. Niti tu, niti v razlogih ne vidijo iste nevarnosti! Kako slabo je utemeljena vsa njih argumentacija! Razsodišče pravi tako, državni pravdnik utemeljuje drugače! In če niti tu ni gotovosti, kako mora stati potem vsa zadeva na slabih nogah! Kolek z napisom »20./IX. 1908« naj bi bil naperjen proti vojaštvu? Izdal ga je konzorcij »Slovenskega Branika« v prid naši »Ciril - Meto- »Oba je pa res ne moreta imeti«, H je oglasil M u lica. > Na kakšen način se mora odloČiti, čegava ho«, je menil Štorklju. Bučan je v razredn je pričalo, da so s tem vsi zadovoljni. Tudi Jože in Drago sta končno prav počasi pokimala. »Torej — ali ste kontent?« je ogovoril nato Koštrun ves razred. En sam glas je zadonel iz splošne tišine: »Kako bomo pa to določili?« »Pojdita se ruvat, kdo bo zmagal«, je predlagal drug glas. »Potem zmaga itak Jože«, je odkimal Kostni u. »Pojdita gumbe štet- , se je glasil nov predlog. »Kaj bolj idealnega bi si bil pa že lahko izmislil«, se je nprl Drago. »Amerikanski duel«, je zavpil Baron. »Ce si ti zraven, boš prav gotovo goljufal«, je odklonil Muh« a nasproti Jožetu. »V loterijo poj ta stavit, kdor prej zadene, jo bo imel«, se je oglasil Štorklja še enkrat, da bi podprl licitacijo. »To pa predolgo traja; preduo pride kaj ven, bo ljubezni že davnaj konec.« S temi besedami je pokopal Koštrun tudi ta predlog. »Potem pa napravita tako, da se pustita v ponedeljek od Bevska vpra- šati, in kdor bo bolj znal, tistega pa. bo«, se Štorklja ni dal ugnati. Petošolci so spravili prvi hip samo nekak: »O!« iz sebe, potem je vse umolknilo, nato je prikimal Drago in končno še Jože. In kakor bi bil kdo razred rešil začaranih spon, so se vsi Še cd krat zadovoljno zarežali in se nato počasi raišli. Ob enajstih pa. ko je prišel Bevsk v razred, po je pri njem oglasil najprej Jožo, potem pa se Drago. Bevsk 6i je nekaj zapisal, in stvar je bila do ponedeljka odpravljena, Bev«»k je imel, tndi v ponedeljek tretjo uro, tako da sta imela naša dva junaka še dve uri časa, da sta sprešala zadnje skrivnosti botanike vase. Že ob osmih je bila Vrelina njunih oči preprežena s precej gosto mrežo rdečih žilic, in ob desetih je bilo tam več rdečega nego belega. V klopeh je bilo vse pripravljeno na najhujši boj, le pripravo za goljufanje sta si bila bojevnika prepovedala. Točno ob četrt na enajst je vstopil mali, suhi Bevsk, strah dveh tretjin cele gimnazije. Danes je gledal še prav posebno grdo in ujeaeno. 2e pri vratih je strašansko fiksiral ubogega Draga, da se Je ta ie ude« jsl lepih reči; toda kmalu nato> do- bil Jože isti pogled, da je tudi njega hudo, hudo zazeblo. Bevsk je zapisal vse potrebno v razrednico, in potem je izvlekel katalog — Drago je bil v abecedi bolj spredaj, zato je prišel prvi na vrsto. Počasi se je dvignil iz klopi, poteni je naglo stopil na oder, si popravil suknjo, potegnil roko čez oči, jo dejal na križ in pokazal odločno figo. Bevsk pa se je zasukal za devet-deset stopinj, da je gledal Dragu naravnost v obraz in stavil prvo vprašanje. Drago je odgovoril počasi, premišljeno, dobro povdarjajoc in prav. Motilo ga je snmo to, da je bilo vprašanje v knjigi neznansko daleč zadaj, petinštirideset strani pred nazadnje vzeto tvarino. Bevsk je stavil vprašanje za vprašanjem; vedno bolj se je bližal koncu. Drago je odgovarjal kakor hudodelec na te zal niči. Bled je bil kot smrt; največ rdečice je bilo na ušesih in v očeh, dočim je imel ustnice skoraj popolnoma bele. Bevsk je lezel počasi dalje. Drago je stal sredi odra kot kip in odgovarjal kot gramofon; strmel je v kos zidu kaka dva metra nad Bevskovo glavo; ni se zmenil za nobeno goljufijo, končno niti zato ne * eč, ali odgovarja prav ali ne. Bevsk je končal tri strani pred tvarino. Drago je odgovoril ie dovi družbi«. Ta družba je eminentno slovensko, skrajno narodno podjetje in nima opraviti ničesar, pa tndi prav ničesar z vojaštvom. Slovenski narod sploh proti vojaštvu ni bil nikdar in tudi danes še ni, navzlic onim nesrečnim dogodkom 20. septembra 1908. Pokazal je to naš narod že nešteto in neštetokrat, pokazal ob vseh mogočih priložnostih, in kaže to tudi še danes, posebno še v državnem zboru, kjer je ravno naš narod oni, ki vladi ne dela ovir pri njenih predlogah, in vse to navzlic 20. septembra 1908 nesrečnega spomina. In zdaj pride državni pravdnik na eni strani, da so naperjeni kolki prosvetne družbe naroda, ki ni bil nikdar in ni niti danes proti vojaštvu, — da so ti kolki namerjeni proti onemu stanu, ki mu narod ni bil nikdar sovražen, na drugi strani pa ve razsodba tiskovnega razsodišča o sovraštvu, katero lahko zaseje ta ko lek med dvema narodoma! V izdaji teh dveh obtoženih kolkov* in v kolkih samih ni udejstvovau objektivni stan § 302 tudi ne objektivna možnost, provrsročiti tak pregresek, to vse so le domneve, prazne, brez podlage. Iz kolkov7 samih ni razvidno nič, tudi niti naj manjše, kar bi moglo izzvati nekaj kazn ji vega~ De jati jih je treba kot navadno tiskovino, na rešeto. Presojati je treba le tiskovino kot tako, ne ono, kar kdo misli, ko pošilja kolek v svet. Misli pa ni mogoče dokazati in izjalovil bi se vsak dokaz, ko vendar dva ne mislita enako. 20. septembra 1908 sta izdahni-la dva mladeniča na cesti svoje mlado življenje. To je tragičen, nad vse pretresljiv dogodek. In zgodilo se je to ob priliki, ko se je obravnavala zadeva »Ciril - Metodove družbe«. Dolžnost dražbe je bila, da ohrani spomin na ta dva tako rano preminula, v svoji mladosti svojim in narodu odtrgana bitja. Ohraniti spomin je bil smoter kolku s č^nim robom, ne pa vzbuditi sovraštvo proti vojaštvu kot takemu, in le zlobno podtikanje je to, če se trdi, da je imel kolek kak tak namen. Nobena konfiskacija, nobeno uradno postopanje ne more preprečiti tega spomina na padle žrtve, ne more ga izbrisati, ker je usekan v dušo vsakega narodnega Slovenca. Kdo je zakrivil smrt teh dveh mladeničev, ta ni razvidno iz kolka, in ravno to, da na kolku ni videti sledu .onih krivcev, je dokaz, da naj služijo kolki nekam prav, potem je pa počasi odjadral v klop. Bled kakor zid se je skoraj vlegel na klop, dočim je Jože počasi potoval na oder. Prvo vprašanje, ki ga je dobil, je bilo osem in tri deset strani pred končno tvarino. Jože ga je znal. Govoril je zelo mirno in se delal, kot bi na celi stvari prav nič ne bilo. Toda že pri drugem vprašanju se mu je zapletlo. Bevsk je postal nervozen in začel biti z desno roko ob levo, kar pa Jožeta navidezno nič posebno ni motilo. V razredu se ni nič izpreme < nilo, samo Drago se je dvignil in topo štrlel v Jožeta. Ta se je zdaj od-kašlja] in začel- odgovarjati, da je ves razred strmel. Na pet vprašanj je odgovoril jako hitro, gostobesedno in popolnoma prav. Pri osmem vprašanju jo je zooet tako neusmiljeno za vozil, da se je tam zadaj nekje oglasil pritajen: »Oho!« Bevsk je odkimal in se začel jeziti, potem se je malo pomiril in dal Jožetu še par vprašanj. Ta je odgovoril popolnoma mirno, pa tudi popolnoma narobe. Sele pri zadnjem vprašanju se je zopet malo popravil. Nato ga je Bevsk napodil in porabil tistih par minut do konca ure za razlaganje. Jože je sedel čisto mirno v svoji klopi in zr* ravnodušno na tablo. Ob enajstih pa je dal dolgi Štorklja zastražiti vrata, postavil edinole spominu in nikakim drugim namenom. Naravno pa je tudi, da imamo več povoda pri nas žalovati za dvemi ugonobijenimi življenji, kakor kje drugod med mnogoštevilnimi narodi. In števila »20. IX. 1908« kaj naj pomenijo, kako naj te številke same izražajo že demonstrativen nameni Istega dne je oblegale laška armada Rim in ga savzela! Zdaj pa naj vzbujajo iste številke, ki lahko proslavljajo obletnico zavzetja Rima, sovraštvo proti vojakom? Kritika pa nam tudi ne more biti zabranjena, kritiziramo lahko tudi postopanje tega ali onega vojaškega dostojanstvenika, podtikati nam pa zaradi te kritike sovraštvo do celeg* stanu, to je deplasirano. Kakor hitro pa hočemo zvleči v vsako stvar misli vsakega posameznega, ni nobena stvar več varna pred konfiskacijo. Ako vidimo v beli, modri in rdeči barvi že tendenco, naperjeno proti drugemu narodu, bi moral zapleniti državni pravdnik vse pošiljat ve, sploh vse, kar nosi te barve, najbolje bi bilo. da zapleni kar te barve. In če vidi državni pravdnik ravno v pošiljatvah kolkov na vojake demonstracijo, bi moral konsekventno zapleniti vse razglednice, ki nosijo t* barve. Taka konfiskacij-ska praks« pa bi jasno vodila predaleč. Na tak način bi se nam lahko štel vse k korak za sovraštvo proti vojakom In iz istih razlogov bi prišli, če izvajamo ta načela konsekventno nnHalje, do zaključka, da bi morali prenehati vsi slovenski listi izhajati, ker vendar vsak pojav našega življenja, našega gibanja prov-vzroča lahko, in faktično tudi pro-vzroča razburjenje v drugem narodu. Vsi slovenski listi torej bi morali prenehati izhajati, ker je vendar s tem, da izhajajo, dana možnost do sovraštva med narodi. $ 302 pa ne mara omejiti ali omogočiti gospodarskega in kulturnega boja med narodi. Vse tedaj, kar je navedel državni pravdnik v podkrepilo svoje konfiskacije, niso nikaka dejstva, so le prazne domneve. Pa še en razlog govori proti tej konfiskaciji :n proti vsej težavni zgradbi državnega pravdnik a. 20. IX. 1008 sta padla dva mladeniča na uiici ubita <">d vojaških krogel. Drugo leto že teče od tedaj, in kolek, ki se je izdal v spomin na oba padla je postal šele danes sposoben, da hujsku proti vojaštva, in niti to ne po svoji vsebini, marveč le vsled dejanj nekaterih posameznih oseb. Kolek ni zakrivil pri teh dejanjih ničesar, zakrivili so kažnjivo dejanje k večjemu oni. ki so se ga posluževali v demonstracijske namena. Kamen, ki leži na vesti, ni kriv ničesar, pregreši se pa lahko oni, ki ga vzdigne in vrže sosedu v okno. Ce so more dokazati onemu, ki je odposlal kolek vojakom, kak zloben namen, naj se prime njega, naj se ga kaznu je. kolek sam za misli svojih odpoši Ijalcev pa ni odgovoren. Trditev državnega pravdnika pa turii ni podprta, le domneve so, s katerimi prihaja na dan. Bolj hoče biti katoiiški. kakor papež! Kakor tudi zaupam \ njegovo osebno poštenost in pravieoljubnost, *-enrlar v kazenskih zadevah ne ve rujem njegovim izvajanjem in ne bom veroval. Ha so povzročili kolki nase šolsko družbe v vojakih tnk*> nžaljenje. dokler ne vidim pred ^eboi vso ono množino črnih kolkov, za ka tere se gre tu v prvi vrsti. Ni se pa slišalo niti od volkov, da bi bili užaljeni vsled dopošiljntv* teh kolkov in zato so mi kljub trditvam državnega pravdnika motivi z* konfiskac;io še vedno neznani. 7s poldrugo leto kroti ta kol**. t» m| bilo čuti. da bi bil kršil vojeJke discipline, kljub Umu, da je ie tako Jelgo v prometa se tnali nI da M kil povišal tavanskim Hi Zdaj pa pride državni pravdnik In narise sovraštvo na sta**, dela pol-trugo leto po onih dogodkih! Umetno vzbudi sovraštvo, ki je kilo t* uspavano. — Vzbudi ie državni pravdnik *am, a jas bi ga le vprašal »eni pro lest« Koristi to morda nemškemu ali slovenskemu narodu, morda javnemu redu, javnemu miru, ali morda državi! Petnajst mesecev je bil mir, ali ie vojaštvo spalo vseh teb petnajst mesecev t Oblasti se niso omenile za kolek celih petnajst mesecev, spor med Slovenci m Nemci je ja^zel druge smeri, ublažil se je, petnajst me s~cev se Nemci sami niso čutili uza-Mene po naših kolkih! »Cui prodest« Sam si mora odgovoriti državni pravdnik. da nikomur! Se slabe j ša je utemeljitev deželnega kot tiskovnega sodišča glede nnš^ga veselega kolka z napisom Ptuj« sredi belo modro rdečih barv. Samo beseda »»Ptuj« je zapisana na kolku in Ptuj je priznano ime štajer-sk ga mesta. Ptuj leži v slovenskem <^mlju, — na kolku je ime obdano od slovanskih barv, ki so obenem d* žel ne barve v našem cesarstvu. Kot take pa se ne smejo konfiscirati če se noče s tem konkludentno negirati tudi obstoj slovenskega naroda samega. In če politična oblast ni prepovedala Znr Erinnerung an den windischen TvberfalK ^hiektivne vsebine nregreška proti § 302. In da se strinjajo s tem mnenjem tudi merodajni in vodilni kro-gri, j~ razvidno nadalje še iz tega, d* «e. ni storilo do danes še prav nič. da bi se preprečilo razširjanje t^h tiskovin. Taka je pravica pri nr»% taka drugod! Kar je dovoljeno >7emeen», zabranjuje se nam, — tak se sodi pri nas! Oba kolka tedaj. Črno obreUjesn1 z napisom -20./IX. 100** ir veseli i narisom rPtnj« v okviru državno priznanih naših barv, objektivno nista sposrbna zakriviti hujskanje proti drugemu narodu ali celemu stanu. Ce pa se jih je poslužil kdo z namenom provzrociti tako huj-kanje, naj se prime oni za nšosa. Tiskovina sa mmmmemm *m i pipi—i m*M*amm**mm*mm**mmmm stol na katedro, stopil nanj in naznanil rezultat tekme: Drago je bil zunaj od 10. ure 17 minut do 10. ure 35 minut, torej 18 minut. V tem času je dobil 12 vpra sanj. 8 jih je odgovoril prav, 3 napol prav, enega pa narobe. Jož* je bil v preši od 10. -ire 36 minut do 10. ure 52 minut, to je 16 minut. V tem času je dobil 11 vprašanj, in sicer jih je odgovoril 7 prav, 2 napol prav, 2 pa narobe. Na podlagi tega rezultata je proglrsil Štorklja z grmečim gladom Dragi za z m aga I ca. Tuleče rjovenje in vriskajoče čestitke vsega razreda so pričale, kako je izid boja zadovoljil večino petošolcev. Le Jože-tovi najboljši prijatelji so bili mirni, in v zadnji k'ooi je neko zakotno zborovanje sklenilo resolucijo, da je škoda, da pri c li stvari ni bilo nobenega pretepa. ♦ 4 Zvečer ie bil zopet ples. Jožeta ni bilo rani. a tudi Jelko je zaneslo šele pr**eej pozno v odprte roke Dra-gove. T^u-»n je bilo zdaj čisto vseeno, kej *ov re kolegi o njem. Bil je najmanj v sedmih nebesih, dvoril Jelki, k*-kor M bod'l ž vsaj dvajset let na pl~cr><» zrbflve. plesal valček ve* čas nf l^vo, če ni ravno sed*d v kakem kotu in se za krono vsega skupaj res zmenil za sestanek na tisti poti, ki I gr<* od ceste na Rožnik na mestno drsališče. Cas je določil v torek popoldne po šoli. V torek po šoli pa jo je mahal Drago z lo razburjen proti drsališču. Kmalu je bil na mestu; skril se je za grmovje in čakal — čakal — eno mi nuto — dve — tri — štiri, pet, šest minut . . . . Kar zasliši govorico znanega, ob, t/'ko milega glasu. Prvi trenutek je bil v enajstih ne*>esih, drugI trenutek se mu je pa zazdelo čudno, da Jelka na rw»tj na sestanek govori. Orrzno je poškilil iz svojega skriva -1'šča — pa — tristo strel! Govoreča ženska o*eba je i ila res Jelka, a bil* *e v ra;ž;vahne'sem, najveselejfcem *n najprijaznejšem pogovoru z — Jožetom!!! Drago ie bil že take hirava, da "a je ta zkuš ga zelo potrla. Pustil ie za tisto 1 to ljubezen in re zapredel "aza? med svoje knjige in študije. V s li ni govoril z n komer, in na ples "H ni bilo več. Le ko je prišel zaključki venček, se je dal pregovoriti od " ek a ter' h dobrih prijateljev in šel nanj. Imel se je pa tako zanič, da jo 'C že dolgo pred odmorom na tihem dl nril do*™ . kjer se je po dolgem asu zopet enkrat pošteno na spal. K. Z. p»4srtns 1» se lakko isaajp vas naše tiskovina sa knjskajoče proti dragim narodnostim, ša as uustaaims na stališči državnega pravdnima. V Avstriji thm rteltšni narodi v vodnem kulturnem koju mol seboj. Dolžnost države je, da skrbi na kulturni aroevit svojlk narodov, kjer tega ne stori, posest mara narod po samopomoči. Kot taka tredetvo v prosvetne namena si je ustanovil tudi naš narod, kakor pred njim še mnogi drugi narodi svojo šolsko družbo. Konzorcij »Slovenskega Branika« pa si je nadel nalogo podpirati našo prepotrebno šolsko družbo po slojih močeh. V to svrho je zače* tudi izdajati kolke. Pustite, da skrbimo sami za kulturni razvoj naših otrok, prispevajoč v žalostnih in veselih dneh za našo šolsko družbo Pusti naj se nam prosta volja In ude j stvovanje te naše vnlje, kjer ne pride navskriž z državnimi zakoui. S takimi zasegami pa, kakršne sta zasegi obeh kolkov, pa ne vzbujate avstrijskega patriotizma, ne ublažite boju med narodnostmi, poostrite jih le ter dosežete ruvno nasprotno. Ne po mirjenje — razburjenje le vzbuditi* med narodi.« Nikdar ne boste preprečili, da ustanovimo v zgodovini slovanskega naroda spominske dneve žalosti ah veselja. Čustev naših se ne da regle-mentirati in korigirati — ml bomo obžalovali dan 20./IX. 19H8 in se bo-•uo veselili skupšč'ue v Ptuju — pa makari uničite v»e kolke in vso pisano žalostno zgodovino Slovencev. Koncem svojega govora prosi ^«s*oonik deželni poslanec dr. Fran Novak sodni dvor, da da s svojo raz «;odbo prostost kolkom naše Č.'dske družbe in razveljavi sklep tiskovnega razsodišča. Po dolgem, skoro uro trajajočem posvetovanju razglasi predsednik razsodbo. Ugodi se zahtevi zasebnega to-žitelja in razveljavi sklep prvega tiskovnega razsodišča. Razlogi za oprostilno razsodbo so, da se sodišče ni moglo prepričati, da bi bil podan v kolkih samih objektivni dejanski stan, ki ga zahteva $ 302. Uvažujoč, da kolki niso do danes provzročili nikakih nemirov, da je vladal več kakor leto na Kranjskem mir, se razveljavi konfiskacija. Državni pravdnik se po končani razglasitvi razsodbe pritoži zoper sklep deželnega sodišča glede kolka konfiskacijska številka 1. 2. napisom 20./IX. 1908.« Napram razsodbi rlede kolka z napisom »Ptuj« pa ne ugovarja. Razsodba deželnega sodišča po--taue tedaj pravom očna. Zahteva, da se vpošljejo višjemu sodišču v Gradec vsi njegovi razlogi Judi oni, ki iih je navedol pri prvi obravnavi. Zastopnik dr. Fran Novak zahte va, da se vpošljejo istotako tudi obe razsodbi in obtožnica. Dopolnilne volitve za gortfU det. zbor. Dopolnilna volitev treh poslancev iz veleposestniške kurije za I. volilni okraj (mesto Gorica, goriška okolica, Sežana in Tolmin, ter nekatere občine v političnem okraju Gradiška) bodo dne 23. aprila v Gorici. Eventualne ožje volitve isti dan tudi v Gorici. Nemci pri Blenerthv. Nemci so pri Bienerthu zavzeli odločno stališče proti vsaki večji rekonstrukciji kabineta. Akoravno tudi dr. Glombinski zahteva temeljito rekonstrukcijo, vendar baje baron Bienerth neoe o njih ničesar slišati, dokler ni sestavljen stvaren delaven program in ni češki parlament delo-zmožen. V konferenci so Nemci tudi protestirali proti jugoslovanskemu ministru - rojaku. Baron Bienerth je dejal, da z razlogi Nemcev ne soglaša, da pa to vprašanje sedaj ni prav nič aktualno. — Nemci so si baje odnesli s konference prav ugodne vtiske in so z Bienerthom čisto zadovoljni. Dunajski list »Vaterland« ve poročati, da je cesar nasprotnik vodnih sprememb v kabinetu in teli večje stabilnosti vlade. Kajti skušnja baje uči, da se z rekonstrukcijami raamere nels os izboljšajo, temveč naravnost poslabšajo. Krščanski seciafei hočejo delati v vprašanju rekonstrukcije politiko svobodne roke. Dr. Glombinski je imel včeraj konferenco z voditelji »Slovanske Enote«, in čisto jasno je videti, da poljski voditelji ne bodo nasprotovali zahtevam »Slovanske Enote« po rekonstrukciji in bodo te zahteve tudi dejansko podpirali. je !aj»vq ban Tomašič, da je od nekdaj bil elan narodne stranke in je še danes. Narodna stranka stoji glada sluša, pragmatike na stališču is slao. 1. 1907, zahteva, da sa sklice dašelni zbor, riši proračun in reformira volilna pravica. Večina (to je iraško srbska koalicija) je na to izjavila, da se bo na tej podlagi ustvaril med njo in narodno stranko modna vivendi. Ban Tomašič je odložil predsedstvo narodne stranke, in ga je prevzel Kovačev ič. Ban Tomašič izraža upanje, da bo večina postopala lojalno in bo skupno z manjšino delovala v korist dežele. Profesor Manojlovič in Šurmln, ki sta bila svoj čas pod Rauchovim režimom penzioniran, bosta v kratkem reaktivirana. V nekem pogovoru« ki ga priofe-Novinaa, UiMjaiM občinski svet. Ljubljana, 15. februarja. Danes ponoldne je imel ljubljanski občinski svet izredno sejo, kateri je predsedoval župan Hribar. Dr. Tavčar — častni meščan ljubljanski. Župan izvaja sledeče: »Zadnje deželnozborsko zasedanje je nek list imenoval zgodovinsko zasedanje. Tudi jaz sem mnenja, da je to zasedanje zgodovinsko, to pa zato, ker je ona stranka, ki je prišla do gospodstva v deželi, to svoje gospodstvo prav do skrajnosti zlorabljala. Ta večina se ni ozirala na številno moč no opozicijo in je principijelno zavrnila vse, kar je manjšina predlagala. Zgodovina se bo tega zasedanja res bljieo na glavico« Odveč bi bilo izgubljati mnogo besed, zato na kratko proglašam, da je obS. svet ljubljanski izbral soglasno dr. Tvana Tavčarja častnim meščanom ljubljanskim. Časti tam mn na fem ^likovanju in mn želim, da bi prav dolgo časa nžival to čast.š K. vrnilo pa je 26 strank 88° K. Mestna blacrajna je posodila zastavljalnici 18.000 K. »Kred. bankam na 4000 K. Zastavljalnica je zavarovana pri banki »Slaviji« za 37.000 K, protf vlomu pa za 30.000 K. (Konec prihodnjih Dnevne vesti. + Trgovska in obrtniška zbor* niča za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 18. februarja liKO ob polu 6. uri popoldne v dvorani ..lesenega magistrata v Ljubljani redno iavno sejo, s sledečim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. II. Naznanilo predsedstva, lil. Naznanila tajništva, IV. Volitev predsednika, podpredsednika, provizorij nega predsednika in 3 računskih pre-gledovalcev. V. Volitev 2 zborn;čnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. VI. Volitev zborničnega zastopnika v deželni železniški odbor. VII. Volitev člana v pridobninsko deželno komisijo. VIII. Vabilo k pristopu zbornica k vodnogospodarski zvezi avstrijske industri je. IX. Prošnje za podporo, a) kranjskega odbora za I. mednarodno lovsko razstavo na Dunaju 1010: b) šolskega odbora za obrtne nadaljevalne, šole v Ljubljani (2a izredno podporo) ; c) šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Novem mestu za trgovski tečaj; d) društva za pospeševanje prometa tujcev na G oren j-kem na Bledu za kuharski tečaj, e) društva rokodelskih mojstrov v Ljubljani za vajensko zavetišča. Tajn? seja: podelitev ustanov. + Klerikalno sum niče nje. Ka* počenjajo sedaj klerikalci v deželnem zboru in v deželnem odboru, presega že vse meje. Njihove »reformen so taka, da so vzbudile ne vol to in ogorčenje pri vseh razumnih ljudeh. Tudi v nemških krofih, ki so vendar klerikalcem uprav pomagali na konja, ki so šli za klerikalci čez drn in strn. da bi potisnili na stran nan dno napredno stranko, so se začeli upirati temu početju in ta odpm e dobil izraza tudi v nemškem časopisju. »Oeeterreiehisohe RundsehMi«, vele-oficiiozna in v odločilnih 1 rosrlb zelo nvaievana revija, je priobčila članek, v katerem je- z' bresprimemo ostrostio kritikovala početi* ki Mrikal-ne večine v dri. zboru ia Jk vrgle v obraz celo očitanje, ki pač še ni bilo sveto, om namreč Je prehlTaleess. Te članek je pisan t nemškega stališča, obsega tudi ialit-ve slovenskega naroda in je brca dvoma potekel is nemškega tabora. Tudi »N. Fr. Presse« je priobčila članek zoper divjanje klerikalcev v deželnem zboru. Pravzaprav je to reklamni članek za barona Scbwegla. V žlic temu pa podtikajo klerikalci ta član. ka — narodno - napredni strank'. Klerikalci seveda dobro vedo, da je čisto nemogoče, vtihotapiti v kak velik list take članke, tudi če bi to hotel kdo storiti. Tako neumni tudi klerikalci niso, da bi ne poznali razmer. A ker bi radi sumničili, zato pripisujejo ta članka narodne - napredni stranki. Bodi klerikalcem povedano, da odklanja narodno - napredna stranka taka podtikanja z vsem zaničevanjem, ki jih zaslužijo. Klerikalci naj nikar drugih ne sodi« jo po sebi. V klerikalnem taboru pač sedi mož, ki je pisal v nemške liste, da je Celje za Slovence »Fremdes Ge. biet« in da so celjski nemeurji storili prav, ko so Sokole pobijali s kamni, noži in poleni, češ, da so Sokoli vlomili v nemško posest. A taki možje so mogoči samo in edino v klerikalni stranki, nikjer drugje, in za take ljudi tudi ni prostora v narodno-napredni stranki. 4- Državno pravdništvo v Ljubljani je postalo v zadnjem času institucija, s katero se hoče v kali zadušiti vsak pojav narodne misli v Slovencih. Noben časopis in naj piše še tako pohlevno, ni več varen pred težko roko državnega pravdnikt. no bena brošurica, in naj si je sestavljena še tako previdno, ni več goto va, da bi g. Trenz ne zavihtel na*i njo rdečega svojega svinčnika, in se ilaj je ostrovidni gospod državni pravrlnik izsledil novo veliko nevarnost — v narodnih kolkih. Da bi videli včeraj gospoda državn* era pravilnika pri prizivni obravnavi radi zaplenjeni!] narodnih kolkov kako se je razvnel! Kar ogenj in žveplo je blju-val na ubogi naš narodni kolek in mu podtikal vsa mogoča zlodejstva. Če bi šlo po njegovem, bi se kar kratkim potom prepovedal ta pestr*. papi rčič, ta nevarni povzročitelj raznih pnntarskih in revolucionarnih na-gnenj. Tako bi bilo, ako bi odločevala volja strocega gospoda državnega pravdnika. No, hvala bo^ru, d**} pri nas niti bujna državno pravdniski drevesa še ne rastejo do nebes. — Kdo govori resnico? Na inter i40 cijo o zaplenitvi narodnih kolkov je, kakor je znano, odgovoril v deželnem zboru deželni predsednik baron Schwarz. A' svojem odgovoru je pred vsem z vso odločnostjo zavračal trditev, da bi na koniiskaeijo vplivali alj jo celo povzn>čiJi — vojaški krogi. Pri včerajšnji prizivni obravnavi radi zaplenjenih narednih kolkov pa je državni pravdni k v svojem govoru mglašal. da je dobivalo v zadnjem času vojaštvo nebroj j>o-siljatev, ki so bile opremljene z narodnim kolkom, in da je bi! zaradi trt-ara prisiljen zapleniti kolek -20./IX. 1908.«, ker je sprevidel, da so imela pisma in razglednice, opremljene i imenovanim narodnim kolkom in poslane vojakom očiten namen demonstrirati proti vojaštvu. Na čigav: strani je sedaj resnica.' Na strani državnega pravdnika ali na strani de želnega predsednika? Menično, šajo izvestni elementi zanesti med osobje Gledališče ima služiti le umetnosti in plemeniti zabavi, vse drugo se brezobzirno iztrebi. Narodno - napredno občinstvo in narodno - napredni občinski svet vzdržujeta že dolgo vrsto leto izključno sama naše gledališče; zato pa se ozira ravnateljstvo le na želje in zali te ve teh dveh faktorjev. — Dramsko osobje pripravlja sedaj poleg burke »Crni madež« Kadelburga in Prenherja tudi Shakespearjevega »Juliju Cesarja« in A. Medvedovega »Kaeijanarja«, jpento osobj? Trubadurja; in <>Sab-sko kraljico K. Goldmarka, operet no osobje pa Albinijevega »Barona Trenka«. — Slovensko gledališče. Drama in opera sta v letošnji sezoni popol iioma v ozadje potisnjeni m slovensko gledališče se bavi večinoma samo z vprizarjcnjem nemških operet. V ziidnjih mesecih je bila suhreta gdč. riadrbolčvva skoro vedno aa odru, in ker je izredno marljiva, da dobro poje ter dobro igra se je občinstvu prav posebno prikupila. Priznanje za svoje delovanje je žela včeraj na Jan svoje benefiee.Občinstvo, ki se je kar ruvalo za vstopnice, tako da je bilo gledališče napolnjeno do zadnjega kotieka, je beneficijantinjo odlikovalo na vse mogoče načine, z aplavzom, s šopki in z darili. »Pi- krovezec« ni najbolja med operetami srečnega Leharja. Našemu občinstvu bo pa ugajala, ker ljubi lahko dunajsko glasbo in ker je ta glasba v »Pi--;krovezcu« prepletena s slovanskimi motivi, ki imajo nekaj domačega na sebi. Dejanje se nekam vieče, dovtipi, s katerimi je igra osoljena, pa tudi niso najbolji. Gdč. H a d r b o 1-č p va je imela le majhno Wogo, ki jo je pa absolvirala živahno in jo dobro pela. Glavno vlogo je imel g. B o-h u s 1 a v , ki je predstavljal Zida Pfefferkoma. Slovenskega Zida je kratkomalo nemogoče predstavljati, ker slovenskih Židov sploh ni in ne more nihče vedeti, kaksm* bi bile židovske posebnosti v slov. jeziku. Gosp. Boh u slav se je pošteno potrudil za svojo vlogo. Napravil si je izvrstno masko in izvedel svojo vlogo jako karakteristično. Prav dobra sta bila g. I 1 i č i č in gdč. T h a 1 e r j e v a in zadostoval je tudi g. V e r o v š e k. Posebno dober vtis so napravili mali p iskro veze i, Vi so kaj pogum i o nastopili in pel i. — Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili: 558. Pavlina Seidl, c. kr. prof. soproga v Gorici (plačala 200 K). 559. Neimenovani v Ljubljani (plačal v papirnati renti 200 K). 560. Vesela družba uri Kosu v Hrastniku. 561. Viktor Meden, trgovec v Ljubljani. 562. Miha Malik, trgovec, Ajdovščina. 563. Skupina rodoljubov v Skednju ori Trstu (plačali 160 K). 564. Neimenovan v Ljubljani (plačal 200 kron). Ne imenovani 10 kamnov pod štev. 991, 992, 993, 994, 995, 996, 997, 99K, 999, 1000. — »Slovenec« dela reklamo za družbo sv. Cirila in Metoda s svojo »Ci ril metoda ri jo«: Omizje pri »Belem volku« v Ljubljani je vplačalo III. pokroviteljnino družbi vsled >.Slovence vega* nesramnega napada. — G. G. Pikel iz Postojne je poslal družbi 23 K — naročnine na »Slovenca«, ker ga ni hotel več sprejeti radi nesramnega članka »Ciril -metodarija«. — G. F. J., nadučitelj, je poslal 5 K v »pohleven odgovor slovenskemu Ef i jal tu: Bog jim odpusti, saj ne vedo, kaj delajo«. — G. La vosi a v Bučar v Kostanjevici je nabral, oziroma daroval 10 K, kot odgovor na nesramni napad v »Slovenca« z dne 7. februauja t. 1. na našo dično družbo, ki je edina narodna organizacija na Slovenskem. — Družbi prihajajo pozivi, naj založi narodni kolek »7./2. 1910«. — Živeli zavedni rodoljubi! — Rabljene poštne znamke dobivajo v družbi sv. Cirila in Metoda vedno več prijateljev: takih, ki jih darujejo, in takih, ki jih kupujejo. Nekatere teh pošilja te v so naravnost dokument strogo rednega darovalca, ker so čuda lepo sortirane. Sicer nl- to tudi ne bilo všeč, — omeniti pa moramo zahvalo g. Fr. Petanu, kontorista v Ljubljani, ki je daroval družbi cel svoj album znamk. Hvala! — Slovenci v Asseriki so po tajnika I. Ciril-Metodove podružnice v New Vorka, g. Iv. Zupana, že zopet poslali naši družbi 4M kron, katerim je sledilo pismo, ognjevito, rodoljubno. Pomislite si! Od 4. julija 1900 so že poslali naši rojaki iz Amerike 800 kron naši družbi, ustanovili so podružnic 20, ki štejejo čez 900 članov; število pa se vsaj to leto podvoji. Dragim rodoljubom v Ameriki iskrene Ciril-Metodove pozdrave in zahvalo. — Družba sv. Cirila in Metoda je bila navajena šteti naprej, da se preje paralizira Roseggerjev nevarni naskok, štejmo sedaj tudi od tisoč nazaj. Neimenovan rodoljub na Štajerskem si je namreč prilastil številke 990—1000 incl., prijavši se na te številke za Ciril-Metodovega brambovca. Čestitamo temu rodoljubu, 2000kratna hvala! — Ljubezen za »Cirilmetoda-rijo« sta, kakor že večkrat, pokazali zopet zavedni rodoljubki, gospodični Franjica in Micika Ko n š k o -v i v Trojanah, ki sta poslali glavni družbi več mladinskih in drugih knjig, lepo sortiranih znamk, starega denarja, stanjola in smotkinih rezkov. Vse bogato kolekovano. — Iskrena hvala! — Zopet na lovu na testamente t ftkof Anton Bonaventnra se v zadnjem času dan za dnevom sprehaja po Poljanah, kjer ga sicer nismo videli nikoli. Takoj smo si mislili, da mora imeti nekaj posebnega. Za ni mali smo se za stvar in ji tudi prišli na sled. Na Poljanah živi bogata, a v zadnjem času močno holchnn vdova. To vdovo pridno poseča njegova prevzvišenost škof Anton Bonaven-tura. Ugovarjalo se nam bode, da to vendar ni ničesar čudnega, saj je vendar škof kot namestnik božji v prvi vrsti poklican, da vrši dela »usmiljenja«, med katera spada zlasti «obiskovanje bolnikov«. Res je. Toda na Poljanah poznamo mnogo starih, bolnih vdov. ki žive v skrajni hodi. Zakaj pa teh škof ne obiskuje? Ker so revne in uboge! A ona vdova je bogata, ali jo škof obiskuje, da bi jo prepariral za testamentek sebi v korist. O ta škofova bisaga, ki ni nikdar polna, ker je brez dna! Opozarjamo sorodnike . in znance omenjene vdove, naj pazijo, da se ne posreči škofova nakana. — Zakaj ne odgovori? Danes teden se je nam poročalo iz Hoteder-šice, da je služila pri pokojnemu prelatu g. Rozmanu njegova nečakinja Frančiška Rozman iz Hotederšice. Le-ta je dala svojemu stricu v sii ram ho hranilno knjižico v vrednosti 3200 K in zavarovalno polico za 4000 K. Ko je Frančiška Rozman zahtevala ob smrti svojega strica, da se ji izroče njene stvari, tedaj ni bilo o njeni hranilnični knjižici in o zavarovalni polici nikakega sledu. Frančiška Rozman je, kakor se je nam poročalo, vsled tega zblaznela. Sodnija je postavila skrbnika, ki je začel stvar natančno preiskovati. Slednjič je dognal, da se nahaja zavarovalna polica, torej tudi hranilni en n knjižica v vrednosti 3200 K v •okah ljubljanskega škofa, proti kateremu je tudi vložil tožbo. Mi smo že danesteden poudarjali, da ne verjamemo, da bi bil ljubljanski škof Anton Bonaventura storil očitano mu dejanje in smo pozvali škofovo plašilo »Slovenca«, naj odkrito in brez zavijanja pojasni, v koliko je resnična govorica o zginoli knjižici in zavarovalni polici, in če je resnično, da je proti škofn vložena tožba. Do danes še nismo dobili v tej zadevi nikakega pojasnila. Poročilo mora potemtakem biti od začetka do konca resnično. — Nemškutarjenje v cerkvi. Zakaj se v uršulinski cerkvi v Ljubljani Redaj zopet samo nemško poje^ Ali se nuniee boje, da bo..njihova cerkev prazna, če ne bo tam nemščina vladala? — Električna cestna železnica nas naproša objaviti, da je na mno-gostransko željo potujočega občinstva z današnjim dnevom na križišču: »Sv. Florijana ulice«, »Rožne ulice« in »Ulice na Grad« postajališče po potrebi. »Sokol« v Spodnji Sliki je sklenil, videč, da svoja krila pod tujo streho ne more razprostreti tako kakor bi jih moral, gledati na to, da si v doglednem času postavi svoj lastni dom. Upoštevajoč važnost svoje postojanke pri teh narodnostnih razmerah v Spodnji SiŠki, je sklenil pospešiti rešitev tega vprašanja, ter se bode vršil dne Ž9. svečana 1910 popol odne ob 2. ari v gostilniških prostorih brata Barja pri »An*, alku« v Spodnji Šiški, prijateljski sestanek v svrhe razgovora a tem. Prijatelji in prijateljica »Sokola«* pridite polnoitevilno, kar stvar je Na sder! nujna ta OMnl drnahe sv, Cirila In Metoda v Idriji se vrši v soboto dne 19. svečana t. 1. ob 8. zvečer v prostorih »Slovenskega delavskega bralnega društva«. »»Sokol« na Bledu Ima svoj redni občni zbor dne 20. svečana ob 3. popol u d ne v gostilni gospe Potočnikove v Oradu. Vzpored: Poročilo tajni ko v o in blagajnikovo. Volitev odbora. Slučajnosti. Is Si. Lovrenca na Dolenjskem se nam piše: Dovolite nam kratek odgovor na famozni popravek župnika Oblaka. Pred vsem bodi popravljena pomota v našem dopisu v štev. 26. »Slov. Nnroda« z dne svečana. V peti vrsti od zgoraj dol je čitati »Župnik je bil dan pred smrtjo pri njem« a ne teden. Popravek župnika Oblaka ni nič drugega, kakor jezu vitsko zavijanje resnice. Oblak trdi, «la so poslali ponj. da bi Piskuvega Petra šel samo pogledat. Resnica je pa, da je posestnik Grden poslal neko žensko — ne dekle, ker te sploh nima — po župnika, ker se mu je zdelo, da je bolnik slab; poslal jo je, da bi župnik prišel previdet bolnika z zakramenti za umirajoče, ne samo izpovedat ga. Dokitz tega, da so po tukajšnji navadi vse potrebno napravili za mizo. J>a je bilo župniku n?s kaj na tem, da bi bolnik ne umrl brez obhajila in poslednjega olja, bi ga šel obhajat koj po maši; ki mine ob pol e>smi uri zjutraj, pa bi bil lahko prišel v Žab jek ob 8. uri, ko je bil revež še živ. Došel je pa ob 9. uri, ko je ubožec že sklenil. Oblak vidi, da je bolnik že mrtev. Seveda mrliča se ne da obhajati, a mazilil ga je ven der, trdeč, da je človek, ko izdihne in njegovo srce ne bije več, še tri ure potem živ. Ali mi za tako delitev zakramentov ne damo nič. Iz tega sledi, da Peter ni drugega prejel kot spoved. Ko bi bil Peter imel denar naložen v farovški Čebelici recimo par tisoč kron, kot Mulhovo sestre, bi ne bilo potreba župnika klicat, ker bi bil sam rad prišel. Oblak trdi, da je pol ure čakal z mašo. To ni res. Pri nas se vršijo pogrebi po stari na vadi okrog 9. ure dopoldne z mašo vred. V ta namen je šel posestnik Grden v Št. Lovrenc ter se dogovoril z Oblakom, da se bo pogreb vršil okoli 8. ure. da ponoči ne bodo mrliča nosili. V resnici so pogrebe i mrliča prinesli točno ob 8. uri, ko je bila maša za njega že domaiega končana. Izgovor, da če bi bil t u liko časa čakal, da bi ne mogel v šoli poučevati, je prazen, kajti župnik ima svojo uro v šoli poučevati ob 10. dopoldne. Opravilo pogreba z mašo vred bi bilo minulo najpvzneje ob 9. uri, ko bi bil župnik čakal do S. ure. Torej ostane do šolskega pouka dosti časa — ena ura. Kjer čuti Oblak, da mu bo dosti krone v žep padlo, lahko čaka do 10. ure dopoldne; če je potreba, ga nobena stvar ne ovira, ne šola, ne kaj drugega. Dokaz temu sledeče: Te dni je v Št. Lovrencu umrl premožen mesar in gostilničar. A vzlic temu, da je imel Oblak zopet poučevati v šoli, je vseeno lahko čakal pogreba z mašo do en čet rt na 10. dopoldne. Onega mesarja ni zahteval, da ga morajo ob pol osmi uri prine sti na pokopališče. Razloček je ta, tukaj dosti denarja, tam nič. Tako se vidi da ima tudi Oblak dvojno mero: eno za bogatine, drugo za reveže. Sicer pa naj Oblak popravlja že kakor hoče. ostane le resnica, da takega župnika »za fehtat« ga še ni imela srečna Št. Lovrenska fara. Vsako nedeljo trese mežnar pušico po cerkvi, ako je pa kak praznik, je »ofer«, med »ofrom« pa mežnar zopet prenaša na palici škatljo in jo tišči pod nos ljudem ki molijo. Oblak pa na prižni-ci priporoča svoj »ofer« kot žid svojo robo, rekoč: dajte pa le dajte, pa ne kufra, ampak kaj svit lega. Je pač urneje šteti! To se sicer razume, da so mu najslabše le kronice. Belokranjcem! Pred nekaj leti še ni bilo slišati nobenega glasu iz Bele Krajine. Zapuščeni, tKizabljoni smo živeli za Gorjanci, kakor bi nas ne bilo. Ni bilo pa tako mirno v Beli Krajini sami, zlasti ob kočevski meji proti Črnomlju je bilo opažati vedno nekako tiho gibanje in večkrat se je videlo gotove osebe, ki so si dale zelo mnogo posla na kočevski meji. Bili so poverjeniki »Schulvcreina« in »Sudmarke«, ki so kolikor mogoče tiho delali načrte za kočevsko prodiranje v slovensko ozemlje in nekoliko teh tudi izvršili, čeravno ne posebno srečno. Izvršili bi jih pa gotovo popolnoma m mogoče Vi imeli že danes v srcu Bele Krajine hnde boje s Kočevarji, ?iko ne bi vse to delovanje — kolikor je bilo mogoče izvedeti iz skrivnih načrtov — natanko zasledovala »Družba sv. Cirila In Metoda«. Mnogo je žrtvovalo družba ta to našo mejo in prekrižala račune gospodom Kocevarjem, tako da io meja precej dobro zastražena proti vpadom Kočevarjev, čeravno je treba biti is vedno aela pozoren na njih početje. Tr| sole so bila v kratkem • pomočjo družbe postavljene in hvaležni kmetje so dali pri vsaki vzidati Črno tablo z napisom: sezidana s pomočjo »Družbe sv. Cirila in Metoda*. Tako je rešila družba nase ljudstvo pred ponemčevanjeni in zato ji je narod tudi hvaležen. Ni vzela s tem ljudstvu niti najmanj vere, ni ga popolnoma nič pokvarila — pač pa je marsikatera mati v molitvi klenila roke in se zahvalila bogn, ker otroku ne bode zdaj treba hoditi tako daleč v šolo, v kateri se še ni nič naučil, ker ni mogcd razumeti one lepe kočevske »šprahe A tu pride klerikalno glasilo »Slovenec« in z vso nesramnostjo napada to družbo, tako nizkotne in podle izraze rabi o njej, kakoršni pri stoja jo samo še gotovim osebam v klerikalnem taboru. Belokranjci, odgovorite na ta podli napad s tem, da se še bolj oklenete naše prekoristne družbe — v vsaki družbi, ob vsaki priliki nabirajte majhne darove za njo. To naj bo odgovor onih, ki ljubijo družbo. Z Bleda se nam piše: Dobra kuhinja je podlaga vsake dobre gostilne in tudi domače hiše. V ta namen se je udeležilo 20 učenk III. državno subvencioniranega gostil ničarske ga tečaja na Bledu, ki se je vršil v hotelu »Toplice« od 18. januarja do 12. februarja.. Gospodične so bile doma: G z Bleda, 2 iz Gorij, 5 iz ostalega radovljiškega okraja, 4 iz kranjskega okraja, 2 iz postojnskega okraja. 1 s Koroškega, Voditeljica tečaja je bila gdč. Fani Reisenauer, seminar-ua učiteljica z Dunaja, kuhinjski še i' gosp. Jan Fiala, nauk o serviranju je imel gosp. Ivan Kenda, hotelir v Ljubljani in pouk o gostil ni carskem i dr ■ T mm u m it i u gosp. dr. Hočevar z Bleda. Učni predmeti so bili: 1. teoretični in praktični pouk o hotelskem kuharstvu 2. kalkulacija; 3. pouk o serviranju; 4. pouk o gost i!-ničarskem zdravoznanstvu; 5. pouk o načelih tujskega prometa. Pretekli četrtek so bili načelniki tukajšnjih uradov, kakor tudi deželni odbor, trgovska zbornica, okrajni glavar itd. povabljeni na kosilo, da se osebno prepričajo o uspehih tečaja. Iz Ljubljane je prišel gosp. obrtni nadzornik, iz Kranja zastopnik »Gorenjca« in domači povabljenci. Da je biln kosilo res izborno, menda ni treba omenjati. Šest gospodičen iz tečaja je streglo gostom, da praktično pokažejo svojo izurjenost. Načelnik iruštva za promet tujcev na Bledu ^osp. J. Peternel je v svojem govoru poudarjal važnost takega tečaja in veselje, da so bile gospodične tako rotove, da jih hvalijo njihovi učitelji, ki pravijo, da še niso imeli tako poslušnih in vestnih učenk. Tudi Iržavni nadzornik, direktor Hess z Dunaja, ki je obiskal tečaj, jih ni -uogel prehvaliti. Izrekel je v imenu društva iskreno zahvalo ministrstvu, deželnemu odboru in trgovski zbornici, ki 60 omogočili tečaj. Zahvalil je tudi učitelje in vse, ki so sploh pripomogli, da se je tečaj tako '■astno izvršil. V imenu udeleženk se je zahvalila gdč. Zinka Tavčarjeva z Bleda društvu, ki jim je dalo priložnost, da so se mogle v kuharski stroki in sploh kar je z njo v zvezi, tako dobro izobraziti. Gospod župan Rus je prepričan, da bo ta tečaj obrodil, posebno kar se tujskega prometa tiče, dober sad in je želel gospodičnam, naj nesejo svoje znanje v kuhat sivu po celi slovenski domo viri i. Gospod hotelir Kenda je omenjal, ■ia je bilo v celi Avstriji dozdaj samo 5 takih gostilničarskih tečajev, n med temi 3 tekom enega leta na Kranjskem. Še nobeno društvo za promet tujcev ni priredilo takega tečaja kakor edino društvo na Bledu. Zato mu čestita in mu želi, naj zre po začrtani poti naprej v prospeh Bleda in cele naše domovine. Po obedu so si ogledali gostje razstavo kuharskih izdelkov, ki so jih izvršile imenovane gospodične.Vsi so bili polni hvale nad krasno prireditvijo. Le škoda, da si niso domačini gostilničarji s svojimi ženami drugi dan v večjem številu ogledali te imenitne razstave za nje. Marsikateri, oziroma marsikatera bi mogla to, kar je tukaj videla, v svojo lastno korist uporabiti s pridom pri svojem poslu V poletnem času. Kranjskogorska podružnica Slo« venskega planinskega društva je imela v nedeljo 13. t. m. ob 3. popoldne na Dovjem v gostilni g. Janše svoj drugi redni občni zbor. Ob označeni uri pozdravi predsednik podružnice g. dr. Tičar navzoče člane iz Dovjega, Jesenic, Kranjske gore, Mojstrane, dalje v velikem številu zastopane gdč. in gospe članice, častne ga člana prečastitega gospoda župnika Aljaža, očeta Požganca in z oddaljenega Logatca došlega zvestega člana g. sodnika Prevca, i zahvalo za tako obilo vdeležbo. Omenja delovanje društva v preteklem letu. Mar kirala so se pota; kako vceje delo pa namerava započeti odbor v doglednem času. Denarno stanje se je močno povzdignilo, kar gre hvala posebno Dovžanora, Mojstranom in gospo- lični Ivanki Jegličevi is Žirovnice, ki je nabrala e svojim »medvedkom« znatno vsoto m dmitvo. Priredba * Kmetske ofceti« je tudi dcbro vspe* la. Spomladi se namerava prirejati skupne izlete. — Tajnik iu blagajnik g. Petrovčič omenja podrobno delovanje v minolem letu, o napravi reklamnih ta bolj, o izletu ua Koritni-co k otvoritvi češke Koce Društvo se je tudi udeležilo rešilne ekspedicije na Škrlatici v slučaju gospoda dr Stojca, in želeti bi biio. »k bi bila podružnica obenem nekaka rešilna postaja. Kot blagajnik omeni, da je število članov poskočilo na 81 proti prejšnjemu letu 61 z enim ustanov-nikom. Med temi je 15 dan;. Čistega dohodka je 827 K, med tem je nabrala gdč. Ivankii Jegličeva znatno svoto 150 K. — Poročilo se j*- vzelo z ehua \abila, tem potom še enkrat vabimo, da se občnega zbora točno in zanesli ivo udeleže. Nesreča, 231etni Ivan Pečorič in njegov IS letni brat Anton iz Cu-ril, občina Božjakovo, sta spodkopavala 11. t. m. neki hrast. Ko sta mu posekala vse korenine, je splezal Anton nanj, da bi privezal vrv. Hrast je pa negnii ter podel tsko, da je prišel Anton Pečar pod drevo in so mu bile strte prsi. Bil je takoj mrtev. Cerkveni tatovi in pivovarniški poueverjaki. Tako označuje učitelj Aistrich v »Unt. Volkszeitung« celjske Nemce. Mož jih gotovo dobro pc-^na, saj je bil njihov zaupnik, dekler ni začel boja s slovenskim renegatom. Torej rHeO< cerkveni tatovi in pivovarniiki poneverjalci! ■Mariborskemu Sokolu« je daroval zobozdravnik dr. Viktor iCae 50 K. PobojiInica v Mariboru ob računskem sklepu za leto 1900 50 K. Gostje iz Ruš v mariborskem »Narodnem domu-- 36 K. Odvetnik dr. Kar-oslav Pipus kompletni sokolski kroj. Vsem blagodusniin darovalcem izreka odbor najprisrčnejso zahvalo. Iz Maribora. Slovenska društva prirede dne 32. t. m. v .Narodnem domu« skupno odhoduico na čast dosedanjemu tajniku »Posojilnice", g. Mišku Keicherju, ki odhaja Ljubljano. Strel na vlak. Dne 10. t. m. je nekdo v bližini Hajdina streljal na v Ptuj vozeči osebni vlak. Krogla je obtičala tik okna, pri katerem je sedel zadružni instruktor dr. Hornung iz Gradca. Samomor. Pri Sv. Barbari v Halozah se je obesil TiOletni viničar-jev sin Ivan Lorbek. V pekoj je stopil poštni kontr«"-for Ferdinand Rcsman v Gradcu. Nemška surovost. Dne 10. t. m. *e je sešlo v Gradcu v go&tilni ~>Zum Schwan«. Annenstrasse pet Slovencev. Pogovarjali so se mirno in tiho pri osamljeni mizi. Ko zaslišijo Nem-c\ slovensko govorico, planejo po konca kakor bi jih gad pičil. Kričali so, da naj Slovenci govore nemško, češ, da se jih 6 slovenščino izživlja, sicer jih porceeejo iz gostilne. Ko v>e je Nemcem reklo, da ne morejo vsi Slovenci govoriti nemško, so postali le še bolj divji. Psovali in kričali so, grozili s palicami, vrčki in steklenicami, tako, da so bili Slovenci res v največji nevarnosti. Tudi natakarji in gostilničar so se pridružili nemškim kričačem. Ker je bila nemčka druhal vsa razdivjana in je komaj čakala, da plane po Slovencih, so se ti zmuzali skozi stranska vrata. V takšnih razmerah žive Slovenci v Gradcu. Ako hoče biti varen življenja, mora zatajiti svoj jezik in govoriti nemško, sicer ga pobijejo kakor psa. Krvavo potreben je graškira Slovencem lokal, v katerem bi se neovirano shajali, sicer je vsak napredek nemogoč. NaJaevnjH Gradca. Grade* as s je najbolj naznako mesto v AvtartjL Pa je tudi v nravnem caira menda najbolj pokvarjeno. Skoro vsako leto ima kak velik škandal Letošnji je se eden manjših, ker so vanj zapleteni gledališki ljudje in pri gledališčih je kaj navadnega. Ha se tisti, ki imajo m o č v rokah, tudi radi kaj »privoščijo« Pri graškem so* riišču teče sedaj kazenska preiskava proti ravnatelju obeh graskib gledališč Henriku Haginu in proti nadre-žiserju dr Albertvju To ste stara praktika, ki sta že kaj doživela, in ker vesta, da je pri gledališču >Mai tressenwirtschaft« časih nevarna, sta si stvar drugače uredila. Ustanovila sta dramatično šolo za vzgoje-vanje ženskega gledališkega naraščaja; poučevanje v predmetih gledališkega značaja je prevzela neka stara igralka, nravnost no Izobrazbo pa sta si pridržala ravnatelj Hagin ic nadrežiser dr. Albert v. Možakarja pa sta obdolžena tudi drugih dejanj. Zaradi tega, da je bil ravnatelj izredno, uprav čudovito dobrohoten pri podeljevanju predujmov posameznim igralkam in pevkam, ki so mu bile širnimiične, seveda ni kazenske preiskave, pač pa zaradi redke darežljivosti, ki sta jo ravnatelj Hagin in nadrežiser dr. Albertv kazala raznim — igralcem. Tako je dr. Albertv nekemu obskurnemu — -igralcu krasno opremil veliko stanovanje, ga obsipal z različnimi darili in mu celo kupil več tisoč kron vredno biblijoteko. Kaj se ie v tem stanovanju vse godilo, to bo pokazal izid sodne preiskave. Govori se v Gradcu seveda jako mnogo o teh do-aodkih in pripovedujejo se detajli, da se človeku kar lasje jeze. Vslcd opeklin amrla. Vč« raj zjutraj se je i kletni kuharici Fianči-ški Petvar v Trstu vsled nenrevidnosti vnela obleka. Dekle je prestrašeno letalo po krhinji, vsled česar se je ogenj na njej >e hitreje razširil. Opečeno po vsem telesu ^<*» prepeljali ne-sreČnico v borni&uieo, kjer je čez pol ure umrla. Občinske volitve v Z<*~rebii se vrse še ta mesec in sicer v I. volilnem razredu v četrtek, di> L'4. i. m., v II. volilne nt razredu v petek 25. t. m. in v III. volilnem razredu v soboto 26. t. m. I. razred voli S, JI. razred 10 in III. razred T občinskih svetni kov. Vsenemec župan na IirvaJskem. V Rumi v Slavoniji je bil izvoljen za župana Vsenemec Ferdinand Riester, ki nastopa mmski okraj tudi v hrvatskem saboru. Da je bil lliester izvoljen za poslanca v nim-k-m okraju in da je sedaj postal tudi ž*.»pan v Rti m i, je krivo samo to, ker ni prove -loge med tamkaj šnjtmi Srbi in Hrvati iu ker hrvatsko - srbski živel j v tem okraju ni čisto nič organiziran. Brezbrižnost in nedelavnost Hrvatov in Srbov v Slavoniji se bo obema narodoma s€* bridko maščevala. Amerikanske novice. Pont-reČil «e je v IndianopolUiu, Ind. i van Me-dvcšeek, doma v Skalah, župnija Kane 1. Delal je na železniški prr.gi iu ker ni čnl prihajajočega vlaka .je bil povožen. Elektro - RadSograjf Ideal«. Franc Jožefova cesta št. 1, bob-! »pri Maliču<, zraven glavne poŠte ima od srede, dne It5. februarja do ;etka, dne IS. februarja 1010 s?ede< i spored: Na morju. (Po naravi.; Spert v lndiji. (Po mravi.) Hugon in Pari-zina. n/metniška projekcija t 2 delih, trajajoča 25 minut.) B vično drevo. (Komično.) V kratkem TI. serija katastrofo v Parizu. Zaklalo se je v mefrim ktrr-*uici od 30. jauu&rjn do 6. t. ra. 88 volov, G krav, 7 bikov, 207 prašičev, i>»l telet, 20 koitruuov in 42 kozličev. Zaklane živine se je vpeljalo: 1 vol, :! prašiči, 14 tetet in 243 kg mete. Sest ljubljanskih dečkov odpe-Ijanlh? K tozadevni včerajšnji notici se nam poroča, da dečki niso bi!i odpeljani po neznanem možu, marveč so jo san-o voljno pobrisali nekateri proti Trstu, nekateri pa proti Gorenjskem. Bilo jih pa ni Sert, ampak pet. štirje so se že vrnili, i*> enem se pa se poizveduje. Denar za -izlet« so si bili izposodili. Zasačena **ta bila cd noči dva mlada dečka, ki sta ua južnom kolodvoru kradla premog. Po identifikaciji sta bila izpuščena. Nesreča. Včeraj popold.ie je pri zgradbi Priv^kove hise v Prisojni ulici s 7 m visokega odra padel zidar Fran Hren iz fttefanje va*i, ki je po zadobil le notranje poškodbe. Z na lice mesta do&lim reAilnini vozom so Hren ni hotel odpeljati, marveč sta ga odvedla dva njegova tnvariša domov. Pogrešanega mizarskega mojstra Ivana Škrjanea iz Ljubljene, kateri je dne L prosinca po nesreči pri* šal v Gruberjev prekop in utonil, »o aaaM arad par dnevi v rcuoljaaiei pri Menah. Pokopali aa ga vatraj. Bros povoda je sinoči streljal po Dolenjski cesti s samokresom neki Medved. Policija ga je aretovala ter mu samokres zaplenila. Vlozs. Dne 6 t. m. je biio vlomljeno v Medvodah v trgovino Julija Novljana ter pokradenega za 40 K niklastega denarja po 20 in 10 v. Ta-tovi so še neznani. _ Razne stvorL * Bjornton se bo najbrže kmalu popolnoma pozdravil in isjjde spomladi iz Pariza zopet domov na sever. • Dr. Kramar v Pet rog radu. Dr. Kramar, ki se sedaj mudi v Petro-gradu, je imel v soboto zvečer v Društvu slovanske vzajemnosti dolgo predavanje o položaju zapadnih Slovanov. Nemci zahtevajo brezobzirno protislovansko politiko, ne-le na zunaj, temveč tudi na znotraj Omenja znane jezikovne zakone na Dolenjem Avstrijskem m zahtevo Nemcev po razdelitvi češkega kraljestva. Nato govori o Friedjungovem procesu in kritizira neverjetno lahkovernost gotovih krogov. Prehaja k poskusom spoprijazniti Avstro - Ogrsko Lu Rusijo in pravi, da bi tak sporazum olajšal stališče avstrijskih Slovanov. Govoreč o seski politiki konstatira, da je ta politiko vedno bila nesebična. Cehi poznajo f-amo politiko deia in niso šovinisti. Dr. Kramar je končal s pozivom na slovansko enotnost, ki mora priti ravnotako, kakor je prišla nemška enotnost. Dr. Kramare v govor je napravil na poslušalce zelo globok vtis. Telefonska In Brzojavna poročilo. *Slovanka Enota. Dunaj, 16. februarja. Daueo ob 4. ima sejo parlamentarna komisija »Slovanske Enote«. Na Dunaj so dospeli že vsi člani razen dr. Kramara, ki je na potu iz Petrograda. Parlamentarna komisija bo sklenila, naj se pomnoženo predsedstvo odzove vabilu ministrskega predsednika barona Bieuertha in ga jutri poseti, vendar pa ne sme pričeti nobenih pogajanj z njim. Ministrstvo se ne rekonstruira. Dunaj, 16. februarja. Baron Bie-uerth se je izrazil, da ostane staro ministrstvo v celoti na krmilu in da se izpopolnijo samo izprazoena- mesta čeških ministrov. Noben član »Slovanske Enote« ne vstopi v ministrstvo. Dunaj, 16. februarja. »Slovanska Enota« je sklenila, da ne sme noben njen član vstopiti v nespremenjeno Bienerthovo ministrstvo. Luegerjeva bolezen -— brezupna. Dunaj, 1*V februarja. Zdravniki smatrajo zdravstveno stanje župana dr. Luegerja 22 brezupno. Izvršili bodo novo operacijo. Danes se je informira) o Luegerjevem zdravstvenem stanju prestolonaslednik nadvojvode« Fran Ferdinand s svojo aoprogo. Mt-nelik umrl? Trst, H5. februarja. Tu sem je dospela iz A besi nije neka dama, ki izjavlja ,da je cesar Menelik nr*rl že pred šestimi tedni. O slovanski konferenci v Petrograda. Petrograd, 16. februarja. Izvr-m valni odbor slovanske konference v Pragi je imel sejo, v kateri so Poljaki podali izjavo, da ne smatrajo za času primerno, da bi se vseslo-vauska konferenca priredila že letos v Sofiji. Bolgarski delegatje so z ozjrom na to izjavo poudarjali, da je nemogoče od goditi napovedano konferenco v Sofiji, ker so že priprave za njo v polnem teku. Izvrševal ni odbor je neto sklenil, da se ima napovedana vseslovenska konferenca pod vsakim pogojem vršiti letos 7. julija v Sofiji. Izvoljena je bila posebna rusko-poljska komisija, ki ima do konference po množnosti poravnati spore, ki so se zlasti v zadnjem času pojavili med Rusi in Poljaki. Petrograd, 16. februarja. Na Čast slovanskim gostom so priredili sijajen banket. Prvi je govoril dr. Kramar, ki je izrazil nado, da bo novoalovansko gibanje napredovalo, se krepilo ter končno doseglo svoj cilj. Član državnega sveta Jer molov je nazdravil slovanskim gostom. Bolgar Ljudakanov je slavil ruski narod, predsednik gosudarstveoe du-rou K. Homjakov pa je nazdravil slovanski vzajemnosti, ki se v zadnjem ča»u krepko maaifestuje v vedno številnejših slovanskih shodih in konferencah. U vas revolverjev v Turčijo. Carigrad, 10. februarja. Vlada je prepovedala uvoz revolverjev v Turčijo is inozemstva, odpravila pa ji naredbo, s kitaro je svoječaeno sahranila uvoa patron. Turčiji se še vodno pripravlja na vojno? Carigrad, 10. februarja. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo na časopise, s katero jim pod najstrožjimi kaznimi zabranjuje priobčevati vesti o gibanju armade. Carigrad, 10. februarja. Vojni minister je izdal ukaz ua častnike po obmejnih garnizijah, s katerim jim strogo prepoveduje občevati s tujci. Solun, 10. februarja. Rezervisti se v velikem številu zbirajo v Prištini, Perizovičn in Mitrovici. V kratkem bo poklican pod zastavo tudi 3. poziv. Pod zastave bodo pozvani tudi kristjani. Vstaja na Grškem? Atene, 16. februarja. Položaj se je poostril do skrajnosti. Na pragu je splošna državljanska vojna. V Pe-leponezu je izbruhnila krvava vstaja. Železnice so ustavile ves promet. Ljudstvo se punta na vseh koncih in krajih ter oblega poslopja, v katerih stanujejo poslanci in uradniki. Časopisi izhajajo pod vojaškim nadzor« stvom. V redakcijah sede oficirji. Atene, 16. februarja Iz vseh krajev dohajajo vesti o krvavih nemirih. Listi ne smejo o njih ničesar pisati. V Atenah se izvaja najstrožja cenzura. Carigrad, 16. feruarja. Te.rska vlada je brzojavno ukazala vojaški oblasti v Solunu, naj nemudoma pošlje več polkov na grško mejo. Vesti iz Grške so silno resnega značaja. Demonstracije v Berolinu. Berolin, 16. februarja. Snoči so priredili socialni demokratje ^opet hrupne demonstracije proti vladni volilni reformi. Na raznih koncih mesta je prišlo do pravcatega boja med demonstranti in policijo, ki je aretirala mnogo eksoedentov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Piisto«lemšek. Darila. Lpravnisiru nniega lista st poslali: la draibo sv. Orila in Me- Gdćna. Alojzija Lešnjak. fUkek, K S 10, sabrala t gostilai g. Ivana Bom-bsča s* Rakeka. — Gdčna. Vitos'ava KHbc, Črnomelj, K 2, plačana vstopnina k otročji igri „ Kaznovani ialjivec*. — G. Joaip Hočevar, Majava, 72 v, daroval g. učitelj Vede kot preplačilo v krčmi na Maljavi. — G I. Bajželj, Idrija, K 5, „Ples v Ljubevcn*. — G. Anton Se^er, Senii£, K 5, darovala vesela dražba povodom odhodek* g. J. Zupana v odgovor »Slovenca* it. 29. — Učiteljstvo neke šole aa Dolenjskem poeavju K 11 s geslom: „Xa brezstidni napad brezdomo-vincev v „Slovenca* na našo d)eno C. M. dražbo nimamo boljšega odgovora, kakor da pofeljemo skromen prispevek t prid na&i prekoriš*ni šolski Jrnibi. Po vsi Slovenski naj se oglašajo na&i sotrpini s podobnimi prispevki v dokaz, da se naša srca se niso izneverila majki Slmvi*! — G. Lnd. Spilar, Št. Peter, K 10, kot del čistega dobička veselice, ki to jo priredili nalnžbenci jafne železnice dne 5. t. m — Ženska podružnica sv. C in M. ▼ Idriji K 85ti, kot čisti dobiček veselice, ki jo je priredila S. feb. t. 1. ženska podružnica v prid dražbe. — G. M. Schwegel, Gorje 8 K, nabral med „Osmico udeleženk kuharskega tečaja* v hotela Toplice na Bleda. — Skrčeno omix]e pri Fani v Idriji je dne 13. t. m. v Ljubavnu, potem, ko je zvesto svojim starim tradicijam obralo ia oglodalo vt,* stare anance in mlade prijatelje zbralo 100 K, ki jih polaga kot odg iver sa stropen Tersegflsfev napad dražbi sv. C in M. na oltar! — G. I. Taufer t Zagorju K 1119, nabral os csetaem večera gosp. I. Firma pod geslom: >Centra Cirilmetodarija in tržaški dah, sli dsb!* — Gdčna. Mdka Novakova v Kamniku z geslom: „Feslsm Ciril hi Metod v posnemanj« povsod is nstratklh viša* „Štovaocu" pozdrav; Krepko Is kotni to motnjo nam polni!8 Skupaj K 5S401. — Srčna hvala vsem! —- Živeli! — Ns »dar! Ia OtHaHaU knmvtkt o Ant Kuhar, učitelj v Trbovy*h K i0, nabral učiteljski sbor eedemrazredae ljud. Sole v Trs* vijah, mesto venca os grob matere ravnaterjs g. Gustava Vodnika! — Lepa hvala! ohranitev dobrega raba mnogo Za uravnavo* n vljanp se priporoča dobro znanega, pristnega ■ pi ■#■■«, ki se dobi is niiko ceno, in katari vpHva najbolj trajno na vse teUtofe prebavljen)j. Originalna akaU/lca S Po postnem povzetji razpoiilja ta prattk vsak dan lekarnar A. anamk c m kr dvorni zalagatel) na lans|n> tmaUsmansa t» V lekarnah na delali |a. izrecno zahteva« Mollov preparat, zaznamo van z varstveno znamko in pempiTK/in. «9 ga ali Po njem fi Jed diši, Želodac no boleha la glava aa boli! Zahtevajte izrecno „FlORlflH". Zavračajte ponaredile! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K g-40. - „ 4-80. Naslov za naroČila: „FLOHIAIT1, tjabljana, V / Postavno varovano. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. februarja: Marija Gotzl, gostija, 86 let, Japljeva ulica 2. v deželni bolnic!: Dne 10. februarja: Juri Barič, del., 71 I. Dne 11. februarja: Jakob Serjak, hlapec, 60 let. — Franja Bolta, čevljarjeva hči, 6 dni. Dne 13. februarja: Anton Bučar, dninar, dninar, 53 let. Dne 14 februarja: Marija Škerle, jstro* jevodjeva žena, 42 let- — Jera Kucler, po-sestnikova žena, 39 let. — Jakob Ivanetič, dninar, 71 let._ Žitne cene v Budimpešti. Dne 16. februarja 1910. Te rm in. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 26 6H Pšenica za oktober 1910 . . za 50 kg 1016 Rž za april 1910..... z3 50 kg 1230 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 6*60 Oves za april 1910 . . . . za 50 kg 13-83 Efektiv. 3 vin. ceneie. Meteorolositno poročilo. VSi ji a ni morim Stftf Srrtrfi zr&čsi tlak 7W-»mh, 15. 2. pop. 731 0 ! 9. z v. : 728 5 16 3 0 slab jug 0 6 si. szahod 7. zj. ; 7252 Crl sl.jjvzhod oblačno saeg Srednja včerajšnja temperatura 1*2* norni. —02 . Padavine v 24 urah 24 rom. Zahvala. Za številne dokaze sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, ozir. brata, strica in svaka, gospoda Ludovika Grilca akad. slikarja in za časteče mnogobrojno spremstvo na poslednje počivališče, se najiskrenejše zahvaljujemo. V Ljubljani, 16. februarja 1910. 605 Žalujoči ostali. izuren mlinar ia tagar tali trapi ti ali viati v najem kje v butam že* lezniske postaje lin in žago Dopise pod „it. ttSM na uprav. »Slov. Naroda«. 605 Vrtnarlca aa gprataia takoj k 2 deklicama v starosti 7 m 5 let Želi se, da zna klavir, petje in francoščino. 608 Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 608 se sprejmeta takof v trgovini z mešanim blagom Fride* lika akaika ▼ MaflUd aa Do- 60} Svoje zdravje ohranite! Izginejo Vam slabosti la stopilo, ako boden, rabili pristni Fcllerjer fluid a znamko »E^tfluld« ocv aavvif nnajans ni Tacat aa poiikafnio S kron ojačao* spali boste zdravo, aplesno dobro adravstveno raspoloSenje bo zopet na« tadefovnlec samo lekarnar C. V. Fetter v Stubia, Eliam trg Štev. 238 na Hrtaškem.