DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI 43. Seja zbora KS, 4. marec 1986 KS PODUTIK: VPRAŠANJE v zvezi s prostori na Podutiški 161 ODGOVOR: V zvezi z vašim delegatskim vprašanjem, ki se nanaša na rešitev hiše Podutiška 161 vam dajemo naslednji odgovor: - Sprememba namembnosti objekta skladno s 54. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih bo opravljena takoj, ko bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška spre-jela svoj plan za leto 1987, v katerega bo že vključila spremembo namembnosti celotnega objekta Podutiška 161. Ocenila je, da so stanovanjske enote v tem objektu VI. katego-rije, ki jih ni potrebno nadomeščati. Postopek za spremembo namembnosti bo dokončno opravljen, ko bo rešen stanovanjski problem še enega imetnika stanovanjske pravice (Mahmutovič Hasan), ki po odločbi zaseda prostor v izmeri 36 rrr.dejansko pa uporablja 2 prostora (enega v pritličju, drugega v nadstropju). Le-ta je na zadnjem razgovoru pri Samoupravni stanovanjski skupno-sti občine Ljubljana-Siška dne 13. 11. 1986izjavil, da se je priprav-Ijen izseliti iz hiše v Podutiški 161, vendar ne v stanovanje v bloku, temveč v približno enakovredno stanovanjsko enoto, kjer bo lahko plačeval obveznosti do stanovanja. Poleg tega zahteva, da se pri tej preselitvi upošteva tudi dejstvo, da ima še veliko orodja in avto, kar ima vse spravljeno v dveh lesenih lopah. Ne pogojuje lokacije v Podutiku ali občini Šiška, temveč je lahko kjerkoli v Ljubljani. Zavzema se za hišo, ki bi jo s sestro bil pripravljen tudi odkupiti. - Ko bo opravljena sprememba namembnosti celotne hiše iz stanovanjske v poslovne namene, jo bo Samoupravna stanovanj-ska skupnost občine po predhodnem soglasju Komiteja za urejanje prostora dodelila krajevni skupnosti za določeno dejavnost. - Krajevna skupnost bo morala pri izvajanju svojih dejavnosti v tem objektu dosledno upoštevati strokovno mnenje DO Giposs inženiring, dopis štev. BKFR-10-328/86 z dne 25. 3. 1986, ki temelji na ugotovitvah pri ogledu objekta 18. 3. 1986. Izteoceneje razvidno, da je potrebno pred uporabo objekta opraviti nujna sanacijska dela: 1. Namestitev hidroizolacije pod tlake in nosilne zidove 2. Toplotno zaščito tlakov, obodnih sten in mansarde objekta 3. V kolikor se bodo družbene dejavnosti izvajale v nadstropju, Giposs predlaga novo stropno konstrukcijo kot armirano betonsko ploščo preko celotnega objekta. V kolikor bo nadstropje name-njeno le- stanovanjem ali pisarnam pa je potrebno ugotoviti detajlno dotrajanost stropne konstrukcije in njena zamenjava oz. sanacija obokov. Dodatno je potrebna tudi preverba prisotnosti lesne gobe v lesenih delih konstrukcij. 4. Sanitarije naj se uredijo v pritličju objekta - skupno za stanovalce in za potrebe družbene dejavribsti (v tem smislu je že izdana odločba MUIS). 5. Strešna konstrukcija je solidna, dotrajane posamezne dele kot tudi del kritine je potrebno zamenjati 6. Groba ocena sanaeijskih del znaša cca din 15,000.000.00 (cene I. tromesečja 1986). Glede na oceno stroškov sanacijskih del je potrebno predvideti, kdo bo zagt>tovil potrebna finančna sred-stva, kajti proračunska sredstva, namenjena za reševanje prostor-ske problematike KS, ne bodo zadoščala. - Zakaj zadeva ni bila hitreje rešena, menimo, da ni potrcbno posebne razlage. Le-ta je zakonske narave in ustreznih postopkov, ki zahtevajo določen čas. Prav tako je pri tej zadcvi še odprto vprašanje nadomestne stanovanjske enote, s katero Samoupravna stanovanjska skupnost občine še ne razpolaga. Zelo intenzivno pa iščc v lej stncri ustrezne rešitve. Odgovor podala: Maruška LETNAR - podpreds. IS 2. Seja zbora KS, 28. maj 1986 KS HINKO SMREKAR: VPRAŠANJE v zvezi z rekonstrukcijo ŽŠD Ljubljana ODGOVOR: - V skladu z opredelitvami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljanc je območje med gorenjsko in kamniško železniško progo opredeljeno kot površina za šport in rekreacijo mestnega in regi-onalncga pomena. Območje ŠR 2/1 se urejuje z ureditvenim načrtom. V dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990, v 44. členu, smo predvideli izdelavo uredi-tvenega načrta, ter sprejem tega dokumenta do leta 1986. V skladu z določili Zakona o ur«janju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84)je občina Ljubljana-Šiška naročila izdelavo programskih zasnov za to ureditveno območje, ki so sestavni del plana. Programske zasnove - so izdelane v osnutku in so bile javno razgrnjene v času od 8. 6. 1986-8. 7. 1986. Dne 1. 7. 1986 je Komite za urejanje prostora občine Ljubljana-Šiška v KS Hinko Smrekar organiziral javno razpravo. Poudariti moramo še, da je že v letu 1985 občina Ljubljana-Šiška naročila izdelavo zazidalnega načrta za to območje, vendar do sprejema dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane ni bilo možno z gotovostjo opredeliti vsebino in podrobnost obdelave - ali se območje urejuje z zazidalnim ali z ureditvenim načrtom. Šele sprejem dolgoročnega plana v decembru 1985, je definiral predpi-sano vrsto dokumentacije, s tem pa so se dela pri izdelavi tega opredeljenega dokumenta nadaljevala. Spremembo vsebine zazidalnega načrta v ureditveni načrt je narekovala prostorska zakonodaja, saj območje ŠR 2/1 predstavlja že delno pozidano območje in izdelava ureditvenega načrta nare-kuje bolj poglobljene obdelave obstoječega stanja. Razprava s predstavniki Krajevne skupnosti o izdelavi ureditve-nega načrta in njegovi globalni vsebini, je potekala v okviru programskih zasnov družbenega plana občine, kakor smo uvo-doma obrazložili. - Organizacija balkanskih atletskih iger je zahtevala hitro ukre-panje. Da bi bilo tnožno izvesti pravočasno izgradnjo oz. preuredi-tev vseh potrebnih objektov, športnih in pomožnih naprav, je Izvršni svet občine Ljubljana-Siška sprejel na svoji 230. seji sklep o predhodni izdelavi lokacijskih dokumentacij za vse potrebne ob-jekte. V dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986-1990 so nosilci planiranja prevzeli obveznosti zagotavljanja finančnih virov in sredstev za realizacvjo programov, opredeljenih v planskih dokumentih in sicer: 1/3 sredstev potrebnih za BAI so zagotovljena iz družbenih sredstev s strani združenega dela občine Siška. Ostale 2/3 pokri-vajo SIS za kulturo mesta Ljubljane in republike Slovenije. Za vse infrastrukturne objekte so finančni viri posebej zagotovljeni iz sredstev SIS komunalne skupnosti, energetike in PTT. Ne razpolagamo pa s podatkom iz katerih sredstev je bila financirana rekonstrukcija stadiona. Odgovor pripravil: Komite za urejanje prostora občine Lj.-Šiška KS ŠENTVID: VPRAŠANJE v zvezi z nišenjem hiše na Celovški 240 in stroški v zvezi s tem. ODGOVOR: Hiša Celovška c. 240 se je rušila zaradi rekonstrukcije Celovške ceste — II. faza, kajti le rušjtev omogoča dokončn«? hortikulturno in prometno ureditev pločnika in kolesarske steze tcr protihrupne zaščite, kar je eden izmed pogojev za izdajo uporabnega dovolje-nja za zunanjo ureditev Celovške c. - II. faza. Zavezanec rušenja napram investitorju Celovške ceste II. faza SIS-u za gradnjo cest Ljubljana (ki je v ta namen sofinanciral rušenje) je bila Komunalna skupnost občine Ljubljana Šiška, oz. občina Ljubljana-Šiška, ki je za ta dela pooblastila ZIL TOZD Urejanje. Pozitivno stališče do rušenja je zavzel tako IO Komunalne skupnosti, kot tudi IS SOb Ljubljana-Šiška na 46. scji dne 12. 2. 1979. Tudi Republiški sanitarni inšpektorat izdal soglasje k rckon-strukciji Celovške ceste II. faza pod štev.: 531-4/78-25- i/7 z ilno 3. 5. 1978 pod pogojem. da se poleg drugih objektov poruši tiuli hiš;i na Celovški c. 240. Pred rušenjem so nepremičnino ocenili sodni izvcdcnci. odšknd-nina pa je bila plačana v skladu z določili Zakona o razlaslitvi. pri čemer so bile vse pogodbe s 7 solaslniki neprcniičnine potrjonc s strani JPML. Obveznost za dokončanje ureditve Celovške c. II. faza. vključno z izgradnjo ceste v polnem profilu ter prolihrupno zaščito, ima investitor. Odgovor pripravil: ZIL-TOZD Urejanje stavbnega zemljišča - enota-Siška 3. seja zbora KS, 26. 6. 1986 KS HINKO SMREKAR VPRAŠANJE v zvezi z urbanistično ureditvijo predela '„ Celovška - M.Majcna - Gasilska ulica in naročilom načrtov za PUP ODGOVOR: Z naročilom prostorskih ureditvenih pogojev smo cakali. do sprejetja prostorskega dela družbenega plana občine Ljubljana-Siška. Predvidevalj smo, da bo prostorski del družbcncga plana občine Ljubljana-Šiška sprejet na skupšdni v mesecu februarju 1986, pa se je njegov sprejem zavlekel, ker je bilo potrebno za nekaj kritičnih otokov izdelati dodatne strokovne analize (Gameljne, Rašica, Žeje, Pod hribom) tako, da je bil družbeni plan v celoti potrjen šele v juliju 1986. Tako so bili v juliju mcsccu tudi že naročeni nekateri prostorski ureditveni pogoji, vendar nc vsi. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je Izvršni svet občinc Ljubljana-Šiška določil prioriteto naročanja le-teh. pri čemer jc upošteval došedanjo urbanistično urejenost posamcznih območij in problematiko stanovanjske graditve zlasti v obmestnih KS. V prvo prioriteto spadajo naslednja območja: Š 7 Tacen-Šmartno, Š 8 Gameljne-Rašica, Š 2 Lito&troj, Š 9 Medvodc, Š 10 Pirniče in Š 12 Zbilje. Planska celota Š 1 spada v 2. prioriteto naročanja prostorskih ureditvenih pogojev in trenutno še ni znano, kdaj bodo naročeni. Ob izdelavi prostorskih ureditvenih pogojev bo krajevna skup-nost lahko aktivno sodelovala. Po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor mora biti namreč osnutek vsakega prostorskega izvedbenega akta javno razgrnjen na sedežu občinske skupščine ter v prizadetih krajevnih skupnostih in sicer najmanj en mesec. Med javno razgrnitvijo se osnutek prostorskega izvedbenega akta tudi javno obravnava. Po preteku javne razgrnitve obravnava izvršni svct občinskc skupščine pripombe in predloge ter zavzame do njih stališčc. Na podlagi teh stališč se osnutek prostorskega izvcdbencga akta dopolni, pridobijo se soglasja pristojnih organov, organizacij ozi-roma skupnosti ter pripravijo druge potrcbne tehničnc rcšitvc. Tako dopolnjeni osnutek pošlje izvršni svet občinski skupščini. ki prostorski izvedbeni akt sprejme z odlokom. Odgovor pripravil: ,„ Komite za urejanje prostora občine Šiška KS MILAN MAJCEN VPRAŠANJE v zvezi z gradbenimi deli na Polakovi ulici ODGOVORI Slovin SOZD za kmctijsko in prehrambeno industrijo Ljubljana, Frankopanska 18 jc z vlogo dne 9. 12. 1982 zaprosila komitc za lokacijsko odločbo za postavitev ograje ob novozgrajcncm črpa-lišču oz. pretakalni ploščadi. Vloge ni bilo mogoče obravnavati, ker vlogi niso bile priložcnc vse potrebne priloge (dokazilo o razpolaganju z zemljiščcm). zato je bila stranka s dopisom z dne 7. 3. 1983 opozorjena naj vlogo dopolni. Stranka tega ni upoštevala, zato je bil izdan sklcp. da sc vloga zavrže (št. sklepa 4/4-351-354/80 z'dne 21. 10. 1983). Odgovor pripravili Komite za urejanje prostora občine Siška 4. seja zbora KS, 24. 7. 1986 KS SENICA VPRAŠANJE v zvezi s financiranjem BAI iz komunalnih sredstev ODGOVORI: Izgradnja stadiona za izvedbo balkanskih iger se financira iz sred-stev dopolnilnega programa vzdrževanja objektov in naprav KKR - ostalih dejavnosti in KS za leto 1986, sprejet na 4. seji skupščine KSLO. Komunalna skupnost Ijubljanskih občin je sofinancirala samo obnovo komunalne infrastrukture v okviru sprejetega programa in sicer v višini 98.499.204 din. Program obsega obnovo vodovoda, kanalizacije, ureditev zelenih površin, ureditev parkirnih mest ter ureditev javne razsvetljave. Odgovor pripravila Komunalna skupnost Ijubljanskih občin KS MILAN MAJCEN VPRAŠANJE: Ali je DO Drogerija prekoračila izdano dovoljenje? ODGOVOR: Kotnite za urejanje prostora občine Ljubljana-Šiška je na vlogo investitorja DO Drogerija, Ljubljana, Milana Majcna 12 izdal priglasitveno potrdilo za dela, ki obsegajo: zamenjavo tlakov z izvedbo toplotne izolacije, zamenjavo svetlobnih teles, slikople-skarska dela in izdelavo novih polic in pultov. Za gradnjo nakla-dalne rampe pa je bil investitor DO Drogerija, Ljubljana z dopi-som obveščen, da si mora pridobiti lokacijsko dovoljenje, ko bo izdelan zazidalni načrt za to območje. Iz spisnih podatkov je razvidno, da je investitor z gradnjo nakladalnc rampe pričel pred vložitvijo priglasitve tukajšnjemu upravnemu organu. Odgovor pripravili Kontite za urejanje prostora občine Lj.-Šiška 8. seja zbora združenega dela, 30. 10. 1986 KONFERENCA DELEGACIJ, št. 2 - IMP-DO IKO VPRAŠANJE v zvezi z zemljiščem za stanovanjsko gradnjo ODGOVORI: Tudi na območju So Ljubljana Šiška so v teku predhodna in pripravljalna dela za stanovanjsko gradnjo med katera spada tudi pridobitev, priprava in opremljanje stavbnih zemljišč. Taka stavbna zemljišča so določena tudi z dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom Ljubljane. Pridobivajo, pripravljajo in oprem-Ijajo sc v skladu z zakonskimi predpisi in v okviru finančnih sredstev, ki so realno na razpolago. V Ljubljani je sprejeto načelo, da se oddajajo po planu le komunalno opremljena zemljišča. Taka zemljišča je možno oddajati po licitaciji ali z direktno pogodbo. Za organizirano individualno stanovanjsko gradnjo se podpira zadružni način gradnje. Stanovanjska zadruga mora imeti svoj plan stanovanjskih gra-denj in ga mora sporočiti Zavodu za izgradnjo Ljubljane - Sektorju za plan in analize, Ljubljana, Streliška 14. Zil opravlja plansko službo tako za Stanovanjsko interesno skupnost mesta Ljubljane kot za Sklad stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin. Pri SISS Ljubljna pa obstoja tudi Komisija za zadružništvo, ki usklajuje potrebe stanovanjskih zadrug, v skladu z možnostmi giaditve v Ljubijani. Odgovor pripravili ZIL Ljubljana 6. seja zbora KS, 30. 10. 1986 KS GAMEUNE-RAŠICA VPRAŠANJE v zvezi s postavitvijo pokritih postajališč. ODGOVOR: Integral - TOZD MPP gradi za potrebe svojega potniškega prometa nadstreške povsod in najpreje tam, kjer je gostota čakajo-čih potnikov, preko vsega dneva, dosegla nivo, ko je taka gradnja upravičcna. V letošnjem planu je bila npr. gradnja po 4 nadstreškov v vsaki občini. S sredstvi delovnih organizacij natn je uspelo postaviti še precej več nadstreškov. V konkrctncm primeru bi lahko s sodelovanjem npr. tovarne Rašica, še letos postavili kak nadstrešek, saj stroški za 2 modula (dvodelni nadstrešek) z zemeljskimi deli znašajo skupno din 940.000, za trodelni pa 1.380.000 din. Kdaj pa bomo imeli dovolj sredstev, da bi gradili nadstreške na odročnih prograh, kjer ni take frekvence kot v centru mesta, pa ni mogoče predvideti. Odgovor pripravil: INTEGRAL - TOZD MPP KS HINKO SMREKAR VPRAŠANJE v zvezi s progo MPP, št. 18. ODGOVOR: Proga št. 18 je bila postavljena na pobudo občine in tovarne »Lek« ter drugih tovarn v njeni bližini. Sprva je št. 18 vozila na progi Bavarski dvor-Lek. Pred nekaj leti pa je bila proga, s pristankom Komiteja za promet spremenjena in vozi v krogu. Vemo, da je proga št. 18 ena najbolj nerentabilnih prog. ker je zasedena le od 5.30-7. ure in od 13.-15. ure, ves ostali čas pa je neizkoriščena. * Ker je takih prog več, smo kot prevozno podjetje v slabem finančnem položaju. Predlagamo, da občina v sodelovanju s podjetji v industrijski coni spremeni njen potek v skladu z navodili Komiteja za promet. Določi naj se nova trasa, ki bo zagotavljala večjo rentabilnost in bolj ustrezala potnikom. Odgovor podal: INTEGRAL - TOZD MPP Komite za urejanje prostora je, na podlagi posvetovanja z Mestnim komitejem za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, Komunalno skupnostjo ljubljanskih občin ter KS Hinko Smrekar, mnenja. da eventuelna sprememba proge št. 18 ne pride v poštev prej kot v enem letu. Poudariti je treba namreč dejstvo, da je bilo v novembru letos opravljeno štetje potnikov mestnega potniškega prometa. Na podlagi tega ter ostalih predlogov in možnosti pa se bo, če bo to potrebno spremenila tudi trasa te proge. ODGOVOR PRIPRAVIL: KOMITE ZA UREJANJE PROSTORA občiae Lj-Šiška KS LITOSTROJ VPRAŠANJE v zvezi z zaklonišči na Celovški 142, 144 in Gorazdovi 15, 17 in 19 ODGOVOR: Objekti Celovška 142 in 144 ter Gorazdova 15, 17 in 19 nimajo zaklonišč. Pri ogledu omenjenih objektov, ki ga je opravil predstavnik Mestnega sekretariata za ljudsko obrambo je bilo ugotovljeno sledeče: Objekti Celovška 142 in 144 imajo vgrajena hermetična vrata odporna na pritisk in hertnetična vrata ter izdelano zaporo vhoda. V prostorih, kjer naj bi bilo zaklonišče so shrambe, zračene skozi odprtine v stenah, katere so zaščitene samo z mrežami. V prosto-rih je razvodno omrežje centralne kurjave in vodovodna instala-cija, kakor tudi odtočna instalacija. V prostorih ni filtorventilacije. Ravno tako ni zasilnih izhodov. Objekti Gorazdova 15, 17 in 19 nimajo vgrajenih predpisanih zapiralnih sredstev temveč navadna vrata. V prostorih, kjer naj bi bilo zaklonišče so shrambe, katere imajo zračenje urejeno skozi okna in jaške izvedene ob objektu. V prostorih je razvodno omrežje centralne kurjave in sanitarne tople ter mrzle vode, kakor tudi odtočna instalacija. Ti objekti imajo izvedeno zasilno razsvet-Ijavo in zasilni izhod, ki pa ni zaprt z predpisanimi vrati (herme-tična in odporna^na pritisk). Zaradi navedinih ugotovitev se kletni prostori v omenjenih objektih ne morejo smatrati za zaklonišča, ker niso grajeni v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča (Ur. list SFRJ, št. 55/83) kakor tudi ne s starim pravilnikom (Ur. list SFRJ, št. 11/76). Istočasno vas obveščamo, da je na zelenici pred omenjenimi objekti zgrajeno javno zaklonišče za 200 oseb, namenjeno za zaklanjanje prebivalcev objektov v razdalji 200 iti od zaklonišča. Omenjeno javno zaklonišče je oddano v uporabo s pogodbo delovni organizaciji »Margos«, katera ga koristi kot skladišče in ga istočasno tudi vzdržuje, kot to določa 33., 34., 35. in 36. člen odloka o zakloniščih na območju Ijubljanskih občin (Ur. list SRS, št. 21/83, 27/84 in 31/86). Odgovor pripravil: Mestni sekretariat za LO 6. seja družbeno-političnega zbora, 30. 10. 86 VPRAŠANJE v zvezi s podhodom na Celovški cesti v KS Dolomitski odred ODGOVOR: SIS za ceste je dejansko v sklopu rekonstrukcije Celovške ceste zgradil 3 podhode za pešce, ni pa dokončal četrtega podhoda v KS Dolomitski odred. Glede na takratni dogovor med SIS za ceste, občino Ljubljana-Šiška in Komunalno skupnostjo občine Ljub-ljana-Šiška, ki je med drugim po pooblastilu občine Šiška vršila posle upravljanja in urejanja stavbnih zemljišč, naj bi Komunalna skupnost v kasnejših letih iz sredstev urejanja stavbnih zemljišč dokončala izgradnjo podhoda. Dokončanje tcga podhoda je v ozki povezavi s funkcioniranjem in dostopom do stanovanjske soseske SS 8/2 v KS Dolomitski odred. Ker so z reorganizacijo občinskih komunalnih skupnosti in z ustanovitvijo KSLO v Ljubljani v letu 1984 prenešena sredstva urejanja do ustanovitve Sklada za občino Ljubljana Šiška, predla-gamo. da se investicija dokonča iz teh sredstcv. Druga možnost bi bila, da se investicija vključi v skupne mestne naloge, ki se financirajo iz sredstev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, vendar so ta sredstva za nadaljna tri leta že planirana in porab-Ijena. Odgovor pripravila: Komunalna skupnost Ijubljanskih občin 5. skupno zasedanje, 13. 11. 1986 KS GUNCLJE-MALE VIŽMARJE VPRAŠANJE v zvezi z gradnjo skladišča DO METALKA in v zvezi z zemljiščem ŠP 8-SKIP ODGOVOR: 1. Na vprašanje kako je prišlo do gradnje skladiščno-prodajnih prostorov DO Metalka TOZD Skladišča v Vižmarjih brez vednosti pristojnih organov krajevne skupnosti Gunclje-Male Vižmarje ugotavljamo, da skladiščno-prodajni prostori DO Metalke v Viž-marjih sploh niso v gradnji. Izgradnja teh prostorov je sicer predvi-dena v družbenem planu občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-90 in v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljub-ljana-Šiška za obdobje 1986-90 (Ur. I. SRS, 45/86), h kateremu je pristopila tudi KS Gunclje-Male Vižmarje, kar pomeni, da je s predvideno gradnjo seznanjena, vendar se gradnja še ni pričela, niti se še ne bo pričela, ker Metalka nima zbranih potrebnih finančnih sredstev. Gradnja teh prostorov je predvidena tudi z zazidalnim načrtom za območje Metalke (Or. 1. SRS, 51/72), s katerim je bila krajevna skupnost prav gotovo seznanjena. 2. V drugem vprašanju delegacija prosi, da se obrazloži na kaj se nanaša priprava zemljišča v otoku SP 8 SKIP in pripominja, da krajevna skupnost odločno nasprotuje širitvi SKIP-a mimo sklepov krajevne samouprave. V predlogu resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986-90 v letu 1987 ni predvidena priprava zemljišča v otoku ŠP 8 SKIP, ker se zaenkrat SKIP ne bo širil. Odgovor pripravili Komite za ureianie prostora občine Lj-Šiška 7. seja zbora KS, 27. 11. 1987 KS Zgornja Šiška VPRAŠANJE v zvezi s preselitvijo betonarne GP Stavbenik ODGOVOR: Izvršni svet občine je na osnovi informacij, ki so bile podane preko raznih občil javnega obveščanja zahteval od SGP Gradbenik Koper - TOZD Gradbena operativa Lj. da sporoči svojo namero gledc betonarne, ki je služila predvsem in začasno za potrebe izgradnje Osnovne šole Miška Kranjca in VVO na tem območju. S prostorskega vidika je to območje po dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljana-2000, namenjeno izključno za potrebc rckreacije in kot zelene površine. Odstranitev betonarne je zahtevala tudi urabnistična mestna inšpekcija, ki je opravila inšpekcijski ogled dne 6. 11. 1986 ter izdala ustrezni sklep, dne 18. 11. 1986. SGP »Stavbenik« Koper TOZD Gradbena operativa, je izvršni svet občine obvestila s svojim dopisom št. 4372/CM-MJ z dne 21. 11. 1986, da je betonarno, ki ni obratovala že od l.avgusta 1986 odstranila ter da si je dobavo betona zagotovila pri Standard operativa Lj. in z njim sklenila poseben sporazum. Samo beto-narno FAGRAM ne bo prenašala na nobeno drugo lokacijo.v občini ali kje drugje, temveč jo bo prodala. Zemjjišče, kjer je obratovala betonarna so preuredili v zeleno površino. S tako odločitvijo SGP Stavbenik Koper so na tem območju dokončno rešeni problemi betonarne. Odgovor pripravil: Komite za urejanje prostora občine Lj-Šiška 7. seja zbora KS, 27. 11. 1987 KOMANDANTA STANETA II VPRAŠANJE: Zahteva za postavitev prometnih znakov ODGOVOR: Po odloku o ureditvi cestnega prometa na območju ljubljanskih. občin (Ur. 1. SRS, št. 11/85) je parkiranje tovornih motornih vozil dovoljeno le na javnih parkirnih površinah, določenih za tovor-njake. Ljubljana ima trenutno javno parkirišče za tovornjake le na Ježici, kmalu pa bo odprto javno parkirišče za tovornjake tudi ob Dolenjski cesti (Integralov tovorni terminal), drugo leto pa se bo predvidoma pričela gradnja parkirišča za tovornjake na Dolgem mostu. Obvestilni znaki na vseh mestnih vpadnicah opozarjajo voznike tovornjakov na javne parkirne površine za tovornjake. Glede na to, da je z Odlokom o ureditvi cestnega prometa na območju ljubljanskih občin točno določeno, da je parkiranje tovor-nih motornih vozil dovoljeno le na javnih parkirnih površinah za tovornjake in so za kršitelje z odlokom določene tudi kazenske določbe, dodatna prometna signalizacija, ki bi izven javnih parkir-nih površin namenjenih tovornjakom prepovedovala parkiranje tovornim motornim vozilom, ni potrebna. Odgovor pripravil: Mestni Komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveže KS KOMANDANTA STANETA II Zahteva za odstranilev nizkih vej z dreves ob Vodnikovi. ODGOVOR: Obveščamo vas, da zelenice ob Vodnikovi cesti vzdržuje krajevna skupnost sama in je zaradi tega odstranitev prenizkih vej, ki ovirajo promet, v njeni pristojnosti Odgovor pripravilo: Komunalno podjetje Ljubljana KS KOMANDANTA STANETA III VPRAŠANJE v zvezi z izgradnjo »Poti spomiuov in tovarištva« ODGOVOR: TOZD »RAST« je prevzel v vzdrževanje že zgrajeno »POT«. Pomanjkljivost o kateri je postavljeno vprašanje, bi morala ugotav-ljati komisija za tehnični sprejem in zahtevati odpravo pomanjklji-vosti. Mi smo sedaj prvič seznanjeni s to napako. Takoj ko bodo to omogočali vremenski pogoji, najpozneje pa do 15. aprila 1987 bomo ob rednih vzdrževalnih delih odpravili tudi to pomanjklji-vost. Odgovor pripravilo: Komunalno podjetje Ljubljana KS Medvode VPRAŠANJE: Kdaj bo zgrajena banka na njihovem območju? V srednjeročnem pjanu občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 je v coni ŠO 9 (MeC 1, 2, 3) predvidena gradnja nove ekspoziture banke v Medvodah.; investitor je Ljubljanska banka Gospodarska banka. Investitor si je že pridobil lokacijsko dovolje-nje in sicer naj bi se banka gradila med avtobusno postajo in pošto v Medvodah. Po gradbenem načrtu bo banka obsegala 500 m2, v pritličju bo likvidatura, v prvem nadstropju pa prostori za obdelavo materiala. Tclefonske linije so že zagotovljene. Pričetek gradnje je predviden v letu 1987, investitor bo zagotovil lastna sredstva za gradnjo v višini 140 milijonov ter notranjo opremo. Vcndar je bil v letošnjem letu sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproiz-vodne investicije v drugem polletju 1986 in v letu 1987 (Uradni list SFRJ, št. 34/86), zato trenutno še ni znan pričetek gradnje. Ljubljanska banka Gospodarska banka je že dala vlogo na republiški izvršni svet za odobritev sredstev za načrtovano grad-njo. Na podlagi zahtevkov investitorjev negospodarskih in nepro-izvodnih investicij bo izvršni svet SR Slovenije določil program graditve v letu 1987 do zneska izplačil, določenega za leto 1986 in povečanega za 60% stopnje rasti maloprodajnih cen v SFRJ v letu 1986. Pri tem bo upošteval stopnjo dokončanosti gradbenega objekta, splošne usmeritve glede prestrukturiranja gospodarstva in usmeritve na področju investicijske porabe iz družbenega plana in dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 ter resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slove-nije za obdobje 1986-1990 v letu 1987. V primeru, da izvršni svet SR Slovenije odobri sredstva za gradnjo ekspoziture v Medvodah, mora investitor dati zahtevek na regionalno komisijo za mnenje o družbenoekonomski upravičeno-sti investicije. Regionalna komisija investicije do 230 mio predra-čunske vrednosti obravnava po skrajšanem postopku. Po pridobi-tvi pozitivnega mnenja regionalne komisije, Ljubljanska banka Gospodarska banka lahko prične z gradnjo ekspoziture v Med-vodah. ..¦'¦¦¦¦¦¦ ¦ ... .... ,¦ Odgovor pripravil: \ ' Komite za DP in gospodarstvo ,., ' . ¦ . , ; . občine Lj-Šiška KS MEDVODE Vprašanje: Kdaj bo rekonstruirana magistralna cesla Medno-Medvode? Odgovor: Ob ogledu stanja cest na tem področju dne 8. 12. 1986 je bil navedeni odsek magistralne ceste, ki je še v betonskem vozišču, skupaj z medvoškim klancem uvrščen v prvo prioriteto, kar bo upoštevano pri sestavi plana za leto 1987. Sama izvedba zavisi od razpoložljivih sredstev, ki naj bi načelno zagotavljala najnujnejše ureditve odsekov prve prioritete. ~ . , . Odgovor podala: SOZD - Združena cestna podjetja : ' Slovenije 8. seja zbora KS, 23. 12. 86 KS ŠENTVID Vprašanje v zvezi z izgradnjo kanalizacije na Poljanah Odgovor: Izgradnja kanalizacije na Poljanah je bila predvidena v sklopu izgradnje objektov IV. samoprispevka. Kot vam je znano, referen-dum za IV. samoprispevek ni uspel, zato se bodo objekti IV. samoprispevka vključevali v predlog plana KSLO za obdobje 1986-90. Vsled tega KSLO pripravlja rebalans svojega srednjeročnega plana 1986-90 in vam v tem trenutku še ne moremo dati podatke, kdaj bo navedena investicija realizirana. Predlog srednjeročnega plana 1986-90, ki bo vključeval rebalans plana in upošteval investicije IV. samoprispevka, bo v obravnavi na naslednji seji skupščine komunalne skupnosti. Odgovor pripravila: KSLO KS PODUTIK Vprašanje v zvezi z možnosljo vknjižbe v zemljiško knjigo zemljišča v otoku 3/1 - Podutik Odgovor: Odlok o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stanovajsko in drugačno kompleksno graditev ŠS 12 Podutik I. faza (za dcle zazidalnih otokov 3 a, 4 a, 3 c, 4 c, 5 c in 6 c) je zajel v osnovi 500 parcelnih številk. Celotno območje je bilo nato razparcelirano zaradi novo nastalih stavbnih parcel, ki niso identične s prvotnimi parcelami in zaradi novo nastalih cest in dovoznih poti. Tako se delilni načrti prepletajo med seboj in je izpeljava enega v zemljiški knjigi odvisna od drugega. V primerih, kjer se leena stranka pritožuje zoper izdelan delilni načrt in s tem v zvezi izdano odločbo o odvzemu zemljišča iz uporabe, ni mogoče izvesti delilnega načrta v zemljiško knjigo in s tem tudi ni mogoče sprovajati drugih morebitnih sprememb. V konkretnem primeru je potrebno izvesti tri delilne načrte, ki so v medsebojni povezavi, njihovo izvedbo pa zadržujcjo posa-mezne pritožbe krajanov, ki se ne strinjajo z odmerjenim zemljiš-čem in s tem v zvezi z odločbami o odvzemu zemljišča iz uporabe. Upravni organ upa, da bodo postopki zaključeni v pol leta in izvedeni tudi vsi delilni načrti v zemljiški knjigi, ki sedaj zadržujejo druge zemljiškoknjižne spremembe. Odgovor pripravil: Komite za urcjanje prnstora občine Lj-Šiška KS PODUTIK Vprašanje v zvezi z odlaganjem smeti ob cesti A. Bitenca To smetišče je nastalo iz odpadkov in kosovnega materiala stano-valcev okoliških naselij po zasutju jame z izkopanim materialom, ko so se gradili objekti Litostojske stanovanjske zadruge. Nasipni material je bil splaniran in prostor urejen. Divje odlagališče je prijavljeno inšpekciji, ki bo ugolovila kdo odlaga odpadke. Spo-mladi bo sanirano z postavitvijo table »prepovedano odlaganje odpadkov«. . ¦ ¦ .¦ - • ' ,' * .-i ¦ ,'.'* -. ¦ !''.'¦'¦¦¦' Odgovor pripravila: . ' ¦¦'¦ KSLO KS MILAN MAJCEN Vprašanje v zvezi z nezasedenostjo prostorov na Celovški 41 in 66 Odgovor: Poslovni prostor na Celovški 44 je bil oddan že v začetku leta 1983 in sicer samostojnemu obrtniku, ki opravlja dejavnost fotoko-piranje - razmnoževanje in servisiranje fotokopirnih strojev. Poslovni prostor na Celovški 61 v izmeri 51 m2 je imela v najemu organizacija Mercator-Sadje Zelenjava, kigajeizpraznila 22. 12. 1986. Samoprispevna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška je s sodelovanjem komiteja za družbeno planiranje in gospo-darstvo in Obrtnim združenjem Ljubljana-Šiška že pričela posto-pek za oddajo poslovnega prostora novemu najemniku. Za čimvečjo usklajenost pri oddaji prostih družbenih poslovnih prostorih med vsemi zainteresiranimi subjekti so Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška, Obrtno združenje Ljubljana-Šiška in Komite za družbeno planiranje občine Ljub-ljana-Šiška s svojo Komisijo za drobno gospodarstvo sprejeli usme-ritve za oddajanje poslovnih prostorov. Komite za družbeno planiraje in gospodarstvo in Komisija za drobno gospodarstvo določita ali se poslovni prostor odda družbe-nemu ali zasebnemu sektorju in sicer na podlagi izkazanih potreb organizacij združenega dela in samostojnih obrtnikov ter glede na Iokacijo in primernost poslovnega prostora. V primeru, da se poslovni prostor nameni družbenemu seklorju, Komisija za drobno gospodarstvo pri Komiteju za družbeno plani-ranje in gospodarstvo izoblikuje svoje mnenje, kateri organizaciji združenega dela se odda poslovni prostor in ga posreduje Samou-pravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana-Šiška, ki odloča o dodelitvi. V primeru, da se poslovni prostor nameni zasebnemu sektorju Komisija za drobno gospodarstvo na podlagi primernosti poslov-nega prostora, potreb in mnenja Krajevne skupnosti določi namembnost poslovnega prostora. Komisija za drobno gospodarstvo v sodelovaju z Obrtnim zdru-ženjem Ljubljana-Šiška in Samoupravno stanovajsko skupnostjo občine Ljubljana-Siška pridobi vloge vseh zainteresiranih za najem poslovnega prostora in izoblikuje mnenje, kateremu prosilcu se poslovni prostor odda. Svoje mnenje komisija posreduje skupaj z vlogarni Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana-Šiška v odločanje. Odgovor pripravi) Komite za DP in gospodarstvo občine I.j-Šiška KS HINKO SMREKAR Pobuda za podaljšanje proge MPP - št. 3 Odgovor: D;i bi slcdili omenjeni pobudi moramo vzeti v poštev dejstvo in najnovejšc pbdatke razvoja »ISKRE«. ki že gradi podaljšek Koro-tanske ulice vse do konca svojega območja. Tu namerava zgraditi na svojc stroške tudi obračališče, ki bo služilo progi 3, ki bo speljana po Djakovičevi ulici preko železniške proge in nato levo v Korotansko irlico. »ISKRA« ima namrcč v projcktu na tem področju izgradnjo novih kapacitet in zaposlitcv novih 5000—8000 Ijudi, kar bo vsekakor upravičevalo novo podaljšanje trasc proge št. 3 v omcnjeno smer. Odgovor pripravil Integral - MPP KS dr. PETRA DRŽAJA Vprašanje: kakšna je namemhnosl območja med Celovško cesto 143-145 Odgovor: Po zazidalnem načrtu za ŠS 4/3. ŠI 1. ŠS 5/1. 5/2, 5/3 iz leta 1974. projekt št. 1913/74 in 1X02/74 LUZ. potrjen 22. dec. 1977, objava Uradni list SRS. št. 1/1978, ki po -odloku o ugotovitvi, katere sestavine ZN in urbanističnega reda so v nasprotju z družbcnim planom občinc Ljubljana-Šiška za doho 1986-90« še velja, sledi, da je prostor med Celovško 135 in 143 namenjen podzemni garaži, kapacitctc 122 garažnih mest. Odgovor pripravil Komile za urejanje prostora KS LITOSTRO.J Vprašanje v zvezi i piačilom 20% sredstev od novogradenj Odgovor: Za pridobitcv lokacijskega dovoljenja je potrebno ZIL-u odvesti 20% vrednosti novogradnje. Delegacijo zanima kako ZIL ta sred-stva koristi oz. želi dobiti poročilo o koriščenju teh sredstev. Na zastavljeno vprašanje posredujemo naslednji odgovor: Glede na to, da vprašanje ni precizirano, smo mnenja, da želi KS informacijo o plačilu stroškov za urejanje stavbnih zemljišč, ki jih mora investitor plačati upravljalcu zemljišča pred pridobitvijo gradbcnega dovoljenja. Zakon o stavbnih zemljiSeih (Ur. list SRS, št. 18/84) določa v 43. 44. in 45. členu merila in pogoje za plačilo prispevka k stroškom urejanja stavbncga zemjišča. Po 45. členu tcga zakona je pristojni upravni organ občine dolžan na predlog Sklada stavbnih zemljišč ali investitorja z odločbo odmeriti prispevek k stroškom urejanja stavbnih zemljišč, ki ga mora investitor plačati Se pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Ker Sklad Ijubljanskih občin še ni konstituiran, te naloge sedaj opravlja ZIL - TOZD Urcjanje in z investitorji sklepa pogodbe v imenu občine in za njen račun. Občina pa je po svojem statutu in na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih. kjer so določena merila in kriteriji za oddajo stavbnih zemljišč ter kriteriji načela plačila, ki ga investitorji plačujejo za stroške urejanja stavbnih zemljišč. Skupščina mesta Ljubljane je na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih ter 55. in 92. člena Statuta mesta Ljubljane izdala odlok o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 31/86), ki določa način določitve plačila cene stavbnega zem-ljišča in plačilo sorazmcrnega dele^a stroškov priprave in opreme stavbnega zemljišča. Ta odlok je bil izdan v skladu in s soglasjem vseh ljubljanskih občin. Ker je že v veljavi. je poleg Zakona o stavbnih zernljiščih osnova za sklepanje pogodb z investitorji o zgoraj navedenih stroških. Že sedaj upravni organ vsake Ijubljan-skc občine. tj. komitc za urejanje prostora v izreku lokacijske odločbc zahteva, da investitor uredi z ZIL - TOZD Urejanje kot pooblaščencern ohčin tudi plaeilo prispcvka k stroškom urejanja stavbnega zcmljišča. Ta določba jo v skladu s 45. člcnom Zakona o stavbnih zemlji-ščih in nalaga investitorju. da še pred piidobilvijo gradbenega dovoljenja plača slroške urejanja stavbnih zemljišč. Trditev, da so stroški urcjanja zaobscženi v vrednosti novograd-nje v višini 20% ni točna, jc precej pavšalna in zavaja Ijudi k zmoinemu mnenju. Zakon o stavbnih zemljiščih nikjer ne govori v nobcni določbi o višini 20%. Večina prispevka. ki ga mora plačali invcstitor je predvsem odvisna od slopnje komunalnc oprcmljcno-sti stavbncga zemljišča in pa netto ctažne površine investitorjevcga objckla. To pa pomcni pri maksimalni upremljcnosti stuvbncga zemljišča višje stroške, kar je povsem normalno. Sedanja ccna, ki določa stroške pnprave tcr opreme stavbnega zemljišča po odloku o stavbnih zemljiščih znaša 74.613 din/m: neto površine pri blo-kovni gradnji. Cena je datirana na 31. 12. 1986. Ta cena pa vclja pod pogojem, da je podana maksimalna opremljenost stavbncga zemljišča. Če opremljenost ni maksimalna pa jc ta cena precej nižja od bazne cene, je pa tudi odvisna kot smo že navedli. od neto etažne površine objekta, ki ga bo investitor zidal na svojem zemljišču ali zemljišču, ki ga ima v uporabi. Denarna sredstva, pridobljcna od investitorjev se vodijo na žiro računu sredstev urcjanja občine Ljubljana-Siška in tudi drugih občin. ki upravljajo stavbna zemljišča. Navedena sredstva se izk-Ijučno uporabljajo za urejanje zemljišč po letnih in srednjeročnih planih urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Ljubljana-Siška. V informacijo naj navedemo, da bo s konstituiranjcm Sklada Ijubljanskih občin le-ta kot pravni naslednik vseh Ijubljanskih občin urejeval stavbna zemljišča, pod katerim razumemo vsa dela. ki se tičcjo priprave in opremc stavbnega zemljišča. O planih urejanja in drugih pomembnih zadevah s področja urejanja pa ho odločal v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih Upravni odbor tega nanovo ustanovljenega sklada in bo poročal skupščini o svojem dclu in o tzvrševanju nalog sklada. Vse planske dokumente ler problematiko uresničevanja družbo-nega plana občine ter finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina. Odgovor pripravil ZIL — enola Šiška 6. seja DPZ, 30. 10. 1987 Pobuda za uredilev pokritega postajališča pri Viatorju Odgovor: Intcgral - TOZD MPP gradi za potrebe svojega potniškcga prometa nadstreške povsod tam, kjer je gostota čakajočih potni-kov na naše avtobusc dosegla nivo. ko je taka gradnja upravičcna. V tem navedenem primeru pa gre za potnike medkrajcvncaa prometa »Integral« - TOZD TURBUS iz Središke 4 in podjetja ALPETOUR-Škofjaloka- ki ne vstopajona našem postajališču. Ker je takih postajališč v Ljubljani šc več npr. pri Tobačni tovarni na Tržaški cesti, pri Stadionu, na Dolenjski ccsti in šc kje. predlagamo, da se take objekte obravnava enotno na nivoju mesta, določijo finančna sredstva in objekti zgradijo v stilu. kot to dela naša organizacija. Vse informacije o načrtih. cenah in izvajal-cih so na razpolago pri nas. Odgovor pripravil: INTEGRAL - MPP