Poštnina plačana v gotovini
SpedUlone to abbonameotc postal«
Prezio - Gena Ur 0.5
Štev. 259
V Ljubljani, v četrtek, 12. novembra 1942-XXI
Leto VII
Izključna pooblaščenka ta oglaievanje Italijanskega In tujega Izvora; Onione PubbliciU Italiana S. A. Milana
UredotStvo In oprava: &opttar|eva 8, Ljubljana. Redazjone. AmmtnUtrazione: Kopitarjeva S, Lubiana
Joncesslonaria eselušiva per (a pubblicltd d) provinienza [taliana ed ostera i Uniona PubbticiU l ta Liana & A. Milana
italijanska vojska vkorakala v Nico in se izkrcala na Korziki
*
Italijanski in nemški oddelki zasedajo Franci'o - Hitlerjev razglas francoskemu narodu o prifateljskih namenih zasedbe - Mirno vedeti e francoskega prebivalstva
Bollettino no. 899
Grandi successi di aerosiiuranti nelle acque nordafricane
Un incrociafore nemico affondats Laeroporto dAlgeri bombardato
II Comando Supremo dclle Forze Arinate co-munica in data di II novembre il seguenie bollettino di guerra n. 699:
Sni fronte egiziano sono continuati i prcordi-nafi movimenti delle truppe italiane e germa-niehe che in favorevoli sconfri hanno distrutto una decina di niezzi blindati.
L’aviazione dell’Asse ha svolto intensa atti-vita ed abbattuto quattro velivoli britannici.
Nel periodo comprešo fra il 5 e il 10 novembre, in base anche a segnalazioni tardivamente pervenute, Farma aerea nemica ha in totale per-rhiio in eombattimenti avvenuti nel cielo del-l’Africa settentrionale, 2? appareechi.
Squadriglie di nostri aerosiiuranti hanno eondotto rinnovati attacchi contro le formazioni navali anglo-amerieane nelle acque algerine; un incrociafore nemico raggiunto e squarciato da tre siluri rBpidamente e colato a picco: un altro e stato danneggiato; un piroscafo di 15.000 ton-nellate, pure colpito. e stato visto sbandare ed e da ritenersi affondato.
Numerose altre unitj. da guerra e niercantili risultano centrate dagli aviatori tedeschi che in duelli con la caccia avversaria abbattevano un »Hurricane«.
Una nostra formazione ha attaccato e bom-hardato con grande successo l’aeroporto di AI-geri sul quale sono divampati vasti incendi.
Nel pomeriggio di ieri un velivolo nemico, raggiiinto dal tiro contraeren, si incendiava nel cielo di Augusta e precipitava nei pressi della penisola di Magnisi: uno dei componenti del-l'equipaggio lanciatosi col paracadute veniva catitnrato.
Un velivolo nemico tipo »Spitfire« e stato abbattuto dalla nostra caccia ed b precipitato in fiamme presso 1'isola Sapientsa al sud di Na-varrino.
Aerei britannici hanno compiufo_ la notte scorsa nna nuova incursioue nella regione peri-ferica di Cagliari. causando qualche danno e fe-rendo alcuni civili.
Vojno poročilo št. 899
Veliki uspehi letalskih torpednikov v alžirskih vodah
Ena nasprotnikova križarka potopljena Alžirsko letališče bombardirano
Italijansko uradno vojno poročilo št, 899 pravi:
Na egiptovskem bojišču so se nadaljevali vnaprej določeni premiki italijanskih čet, ki so v ugodnih spopadih uničilo kakih 10 oklepnih vozil. Osno letalstvo je močno nastopalo ter sestrelilo 4 angleška letala.
V času med 5. in 10. novembrom, tudi po poročilih, ki so prišla kasno, je nasprotnikovo letalstvo vsega skupaj izgubilo v bojih nad Severno Afriko 27 letal.
Oddelki naših letalskih torpednikov^ so izvedli ponovne napade na angleško-ameriške^ pomorske oddelke v alžirskih vodah. Dosegli so neko nasprotnikovo križarko, ki so jo raztrgali trije torpedi ter se je na mestu potopila. Druga križarka je bila poškodovana. 15.000 tonsko ladjo, ki je bila tudi zadeta, so videli, kako sc jc nagibala in je treba domnevati, da se je potopila. Številne druge vojne in trgovske edinice kaže. da so zadeli nemški letalci, ki so v dvobojih z nasprotnikovimi lovci sestrelili eno letalo vrste »Hurricane«.
Neki naš oddelek je napadel in z velikim uspehom bombardiral letališče v Alžiru, na katerem so izbruhnili obsežni požari.
Včeraj popoldne se je neko nasprotnikovo letalo, ki so ga dosegli streli iz protiletalskega topništva, vnelo nad Avgusto ter treščilo na tla na polotoku Magnizi. Enega člana posadke, ki jc skočil s padalom, so zajeli.
Naši lovci so sestrelili eno nasprotnikovo letalo vrste »Spitfire«, ki je v plamenih padlo na tla blizu otoka Sapientsa,.južno od Nnvarina.
Angleška letala so preteklo noc znova napadla okolico Cagliarija, povzročene je bilo nekaj škode ter ranjenih nekaj civilistov.
Nizza, 12. novembra, s. Italijanske čele so začele korakati v mesto včeraj okrog 15. Mesto so prekoračili oddelki prednjih straž neke motorizirane divizije, ki so krenili proti zahodu. Prebivalstvo je mirno in ni bilo nobenih neljubih dogodkov.
Rim, 12. novembra, e. Oddelki italijanske vojske so se izkrcali na Korziki. Nobenega neljubega dogodka.
Rim, 12. novembra, s. Skupno s premiki nemških čet, so italijanski oddelki včeraj zjutraj vkorakali na ozemlje nezasedene Francije,
Berlin. 12. novembra, s. Iz nemškega vrhovnega poveljstva poročajo:
Nemške čete so tl. novembra prekoračile razmejitveno črto med zasedeno in nezasedeno Francijo, da bi varovale, francosko ozemlje z ozirom na nameravane angleško-ameriške izkrcevalne nastope v južni Franciji. Premikanje nemških čet poteka po vnaprej določenem načrtu.
Berlin, 12. novembra, s. Hitler je izdal včeraj naslednji razglas:
Francozi! častniki in vojaki francoske oborožene sile! Dne 3. septembra leta 193!) je angleška vlada brez vzroka in brez vsakega povoda napovedala Nemčiji vojno. Žal se je takrat tem zasuo-valcem vojne posrečilo, da so pregovorili tudi francosko vlado, da sc jc pridružila tej vojni napovedi Anglije. Za Nemčijo jc pomenilo to nerazumljivo izzivanje. Nemška vlada ni od Francije ničesar zahtevala in ni imela do Francije nobenih zahtev. Nemški narod, ki je inoral nastopiti proti
Angliji, lii gojil nobenega sovraštva proti Franciji. Zaradi te vojne je prišlo nad neštete rodbine obeh narodov mnogo gorja in nesreče.
Po polomu fra n roško-angleškega sodelovanja in po porazu angleške vojske pri Dunkerqueu jc Francija zaprosila za dovolitev premirja. Nemška vlada je privolila nanj. morala pa jc skrbeli za to. da bi pozneje ne nastale nove vojne nevarnosti na tem področju.
Nemčija ni imela namena, da bi Francijo po nižala ali uničila ali razdejala njen' svetovni imperij. temveč je hotela nasprotno v poznejšem premišljenem miru doseči ozračje medsebojnega spo razuma. Odtlej jc Anglija in pozneje tudi Amerika skušala zmerom znova dobili oporo na francoskem ozemlju, da bi lahko vojno nadaljevali na tujih tleh. Zadnje dni sta izvedli podoben poskus z roparskim napadom na zahodne in severne afriške dežele, da bi laže nadaljevali morebitno prodiranje na francosko ozemlje. V zadnjih 24 urah je bila nemška vlada obveščena, da naj bi se le operacije razširile tudi z zasedbo Korzike in z napadom na južno francosko obalo.
Zaradi lega sem sklenil dati nemški oboroženi sili zapoved za takojšnjo zasedbo nezasedenega dela Francije z istočasnim zagotovilom, da bo nemška oborožena sila vkorakala v te kraje kot prijateljica francoskega naroda. V tem oziru je dobila nemška vojska vsa potrebna navodila za nadaljnje ravnanje v zasedenih krajih. Francoska vlada bo lahko tudi v bodoče opravljala vse svoje zakonite posle, tako da bo francoski narod čim manj čutil obremenitve tega izrednega ukrepa.
Ob koncu poudarja državni kancelar v svojem razglasu, da je prepričan, da bo francoski narod do dua doumel veliki pomen te njegove odločitve
Zavrnjeni sovjetski napadi na Kavkazu in ob Donu
Nemške čete napadajo na srednjem in severnem odseku Uspešni napadi na ameriško in angleško izkrcevalno brodovje
s topniškim ognjem.
Stalingradu živahno udejstvovanje napadal-
Hillerjev glavni stan, 12. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na zahodnem Kavkazu in ob Tereku je bilo več sovjetskih napadov po ogorčeniH borbah odbitih. Utrjene sovjetske postojanke so bile razbite
‘ T"'
nih oddelkov.
Na bojišču ob Donu so romunske čete odbile sovjetske napade: Bojni letaki so z uspehom posegli v borbe na kopnem. Madžarske čete so preprečile sovjetski poskus prekoračenja reke.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča je prišlo do nemških napadalnih nastopov in je bilo odbitih nekaj sovjetskih sunkov. Bojna letala in etrmoglavci so nadaljevali napade proti utrjenim postojankam in železniškim napravam.
Na egiptovskem bojišču 60 nemške in italijanske čete nadaljevale svoje nameravane pokrete, pri čemer je bilo v uspešnih borbah uničenih 12 sovjetskih oklepnih vozil. Angleško letalstvo je izgubilo 4 letala.
Nemška in italijanska lovska letala so v ča6u od 5. do 10. novembra v letalskih bitkah proti močnim letalskim skupinam sestrelila 27 letal.
Nemške in italijanske letalske sile so še nadalje napadale ameriško-britansko izkrcevatno brodovje ob obali francoske Severne Afrike. Ena nosilka letal in ena velika trgovska ladja sta bili zadeti z bombami. Bojna letala 60 sestrelila 3 nasprotne lovce.
Ponoči 10. novembra so nemški brzi čolni napadli ladijsko spremljavo ob vzhodni angleški obali in so potopili v srditi borbi s spremljajočimi rušilci 4 ladje s skupno 11.000 tonami. Dve nadaljnji ladji in ena spremljajoča ladja so bile zadete s torpedi. Vsi brzi čolni so se vrnili v svoja oporišča. En brzi čoln, ki je bile poškodovan s torpedom, je bil pripeljan v nemško oporišče.
Ob obalah zasedenega zahodnega ozemlja 60 bili sestreljeni 4 angleški bombniki.
Na severnem Atlantiku je nemška podmornica zadela s torpedom oklepnico razreda »Queen Elisabeth«. Opažena je bila močna eksplozija.
Pravi namen ameriškega izkrcanja v severni Afriki
Rim, 12. nov. s. »Times« razodeva, da je napad na severno Afriko sad dolgo dozorevajočega načrta. Načrt so preučevali nad dve leti, od angleškega pohoda na Abesinijo. List dodaja, da je ta pohod prinesel hude izgube in hude težave. »News Chronicle« in »Daily Herald« pa morata priznati, <Ja je položaj na Sredozemskem morju dozclaj bil nevzdržen, zakaj Os je zadnja leta to morje docela nadzorovala. Londonski dopisnik švicarskega lista »National Zeitung« pravi, da zdaj nastopa vprašanje, če imajo zavezniki r.a razpolago zadosti sil, da bi začeli /. neposrednim napadom na italijanski polotok. Vse to so torej
Seje in posveti francoske vlade
Vichy, 12. nov. s. Včerajšnji dan je bil tu poln političnega delovanja. Laval je prišel ob 14 in ga je takoj sprejel maršal Petain. Ob 17 je bila vladna seja. Pri mnistrskih posvetih dopoldne in popoldne je sodeloval tudi maršal Petain sam.
Nemški strmoglavec zadel letalonosilko »Argus«
Berlin, 12. nov. s. Iz pooblaščenega vira poročajo, da se je med nepretrganimi napadi nemških in italijanskih letalskih sil zoper angleške in ameriške izkrcane čete nekemu nemškemu bombniku posrečilo v torek zjutraj z dvema bombama zadeti letalonosilko »Argus«. škoda, ki jo je utrpela ladja, je znatna. Nagnila se je na stran in so jo morale spremljevalne ladje pri-preči. Zažgano so bile tri srednje velike prevozne ladje. Točno so ugotovili izgubo dveh pre-
priznanja, ki dokazujejo, da je Malta bila zdaj cisto onesposobljena in da je zaradi tega l nujno, da Angleži poskusijo znova dobiti oblast na Sredozemskem morju zaradi svojih prometnih zvez.
Rim. 12 nov. s. »Nevvs Chronicle«: popisuje potek ameriškega izkrcanja na vsej prvi strani pod velikim naslovom. V uvodniku piše: »Z vojaškega stališča odpirajo ti nastopi velike možnosti. Gre za nič manj kakor za nadzorstvo nad Sredozemskim morjem. V zadnjih dveh letih je zahodno Sredozemsko morje dejansko postalo osno jezero.
Ameriška vojska zaseda francosko zahodno Indijo
i Stockholm. 12. novembra, s. Roosevelt si še naprej prisvaja drobc.e francoskega kolonialnega imperija. Iz Londona je prišla novica, da so se ameriške čete izkrcale v francoski zahodni Indiji, in sicer na otoku Martiniqueu ter v francoski Gua-yani.
Ustavitev pošiljk za mobilizirane vojake
Rim, 12. novembra, e. Objavljeno je bilo sporočilo prebivalstvu, da je od 15 novembra dalje začasno ustavljeno pošiljanje poštnih pošiljk za mobilizirane čete.
voznih ladij po 8000 in 14.000 ton. Poročajo tudi, da so več ladij vlekli proti Gibraltarju. Napadi so se nadaljevali tudi 11. novembra zjutraj.
in ne bo nikjer oviral težke naloge nemškega rojaka. Prav gotovo pa se bodo marsikje zglasili tudi mnogi Francozi, ki bodo pripravljeni skupno z nemškim vojaštvom nastopiti v skupni obrambi za meje Francije proti zagrizenemu sovražniku, ki je tudi Francoze več kakor 300 let samo ropal in izkoriščal ob vsaki priložnosti.
Marseille, 12. novembra. 6. Prebivalstvo na predelu nezasedene Francije je mimo, med tem ko na več krajih potekajo premikanja osnih čet. Vlaki vozijo kakor pj navadi in življenje po mestih poteka v redu. Prefekt v Toulouse in drugi prefekti 60 izdali razglase, v katerih prosijo prebivalstvo naj ostane čisto mirno. »Svoje domoljubje bomo dokazali,«: pravijo oklici, »če bomo dostojanstveni in disciplinirani*. Vsak nastop proti ukrepom bo v kali zadušen.
Ko je takoimenovani glavni stan bojujočih se Francozov to videl, se je 6kušal narediti lepega in je po radiu oddal oklic Francozom, v katerem jim svetuje, »naj ne poskušajo 6 prezgodnjo usta jo, temveč naj se do lega novega osnega vdora vedejo hladnokrvno in brezbrižno.«
Hitlerjevo voščilo italijanskemu Vladarju
Berlin, 12. novembra, s. Hitler je poslal Kralju in Cesarju za njegov rojstni dan sledečo brzojavko:
Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme ob svojem rojstnem dnevu moje najprl&rčnejše želje za Vašo osebno srečo in uspeh Spominjajoč ee ob tej priliki italijanskih o-boroženih ell, ki se skupaj ?. nami v bratstvu orožja bore, pridružujem vofčilu tudi najlepše želje za srečno in slavno bodočnost Italije.«
Angleško priznanje hrabrosti divizije »Folgore«
Rim, 12. novembra s. Časnikar Beanish je poslal agenciji »Exchange Telegraplu iz Kaira naslednje poročilo: Vsi priznavajo, da so v sedanjem boju podali Italijani nov dokaz z? svoj najvišji bojni duh, in sicer v večji meri kakor pa kje drugje. Slišal sem britanskega častnika, ki je pohvalit italijansko padalsko divizijo »Folgore«. Ta divizija je bila poslana iz Italije nedavno, da bi ojačila Kommelove čete pri El Alameinu. Padalce so potem uvrstili med pešce. Borili so se izredno dobro.
Japonci odobravajo zasedbo vse Francije
Tokio, 12. novembra, s. Kakor poroča uradna poročevalska agencija Domei, pravijo pristojni japonski krogi, da je vkorakanje čet Osi v Francijo popolnoma v skladu z določili pogodbe o premirju. Ta pobuda, poudarjajo v teh krogih, je čislo naravna spričo položaja in okoliščin, ki jih je ustvaril vdor Angležev in Amerikancev v f^neneko Severno Afriko.
Bolgarski tisk o angleškem napadu na francosko Afriko
Sofija, 11 .novembra, s. Bolgarsko časopisje obširno razlaga angloameriški napad na francoske posesti v Severni Afriki. »Zora« poudarja, da skuša sedaj Anglija, ki je vedno škilila na francosko kolonialno posest v Severni Afriki, navajati opravičila za to razbojništvo, katera pa nikakor ne drže. Plemenitost Italije in Nemčije, dostavlja list, je pustila Franciji ves njen kolonialni imperij nedotaknjen in tudi njene sile v kolonijah in vso mornarico. Francija ve, da sc mora danes braniti z vsemi sredstvi. Poluradni »Večer« pa pravi, da je nesramen izgovor Roosevelta, ki bi rad opravičil svoj napad na Francijo.
Obletnica smrti ustanovnika moderne Turčije
Carigrad, 12. novembra, s. Torek so v vsej Turčiji praznovali kot dan žalosti za četrto obletnico smrti predsednika Ataturka. Na zborovanjih v vseh krajih države so govorniki poudarjali zasluge pokojnika, ki so ga označevali kot ustvari-telja neodvisnosti in napredka nove Turčije in vekovitega glavarja turškega naroda. Obenem so prebrali tudi poslanico, ki jo je ob 6inrti Ataturka napisal njegov naslednik Izmet Ineni. Odposlanstva raznih organizacij so položila vence na pokojnikov grob, časopisje pa je v dolgih člankih popisalo zasluge, ki si jih je pokojnik pridobil za domovino.
Angleški list obsoja Churchilla
Rim, 12. novembra, s »Daily Herald« je včeraj posvetil svoj uvodnik dragemu gospodu Churchillu, a se ne zadovoljuje tako lahko kakor »Times« z odgovorom, ki ga je Churchill dal glede kolonialnega vprašanja, V uvodniku povzame Churchillove besede, da »Anglija namerava obdržati svoj imperij« in pravi, da takih besed angleška javnost ne bi izbrala, če bi hotela izraziti svoje namene po vojni To so globoko konservativne besede in človek jih ne bi bil pričakoval iz ust govornika, ki je podpisal atlantsko listino.
Štev. 259.
Kaj pravi Martin o vinu in vremenu
Ljubljana, 12. novembra.
Že starina Valentin Vodnik je objavljal v svojih »Ljubljanskih Novicah« pristne in kratke vremenske izreke za vsak mesec posebej. Upokojeni župnik g. I. Sašelj, ki je dolga leta župnikoval v Adlešičih, nam je zbral mnogo pregovorov in vremenskih izrekov, tako tudi mnogo rekov, ki se nanašajo na sv. Martina. Kakor sv. Uršula, tako je tudi sv. Martin v velikih časteh pri 6tarib vremenarjih na deželi. O Uršuli pravijo, da je navadno čez tri dni dež, kadar ona v lepem in sončnem vremenu goduje. Enak izrek imajo kmečki ljudje tudi za sv. Martina.
Po vinorodnih krajih je Martin v velikih časteh, 6aj se na njegov god spremeni mošt v vino. Ta dan izvršijo vinski Krst in ni čudno, da je med vinogradniki zelo mnogo izrekov, ki se nanašajo na Martinovo vreme in na bližnjo zimo.
Na živilskem trgu so včeraj branjevke, ko je pritisnil prvi zmeren mraz in ko je po vrtovih in poljih padla prva jesenska slana, zelo mnogo govorile o nastopu zime. Bile so mnenja, da bo kmalu pritisnil hujši mraz, druge pa so napovedovale še prav lepo in sončno pozno jesen, saj mora priti še tako imenovano »starih bab poletje« proti koncu novembra. Včerajšnji Martinov dan je bil 6icer zelo čmeren, kisel, meglen in oblačen. Bilo je le nekoliko jasno in se je popoldne sonce za nekaj minut pokazalo skozi oblake. Dan je bil primeren za grabljenje stelje. In stari izkušeni ljudje trde, kakor za Uršulo, tako tudi za Martina:
»Če je na Martinov dan le za rjuho jasnega,
bodo še vsi lenuhi lahko spravili pridelke 6 polja in vrtov ter si nabrali stelje.«
Na Martinov dan smo imeli prvič v tej jeseni pod ničlo. Tudi danes pritiska zmeren mrzli val, prihajajoč od severovzhoda. Je pa precej oblačno. Zjutraj smo bili na Barju brez megle. O tej je 6tara izkušnja, ki pravi: »Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje. Če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka.«
Kakšno vreme naj pričakujemo? Podajmo nekatere vremenske reke o Martinu. Takole stari ljudje modrujejo:
»Martinovo lepd, čez tyi dni grdo.« Ta rek torej napoveduje slabo vreme, dež ali sneg. Drugi rek: »Na Martina jasen in sončen dan, bosta v treh dneh pobeljena hrib in ravan.« Dolgo zimo nam obetajo, kadar ie n? Martinovo grdo. Tako pravijo: »Če je Martinov plašč v meglo zavit, potem bo vsakdo še zime sit« »Če se Martinova gos po ledu plazi, pa o božiču po blatu gazi.« Ljudje si dalje žele, da bi nam dal Martin poleg sladkega vina tudi mnogo kruha Tako pravi neki dolenjski izrek: »Sveti Martin naj bo suh, da nam po zimi raste kruh.«
O sv. Martinu navadno napravi kmetovalec svojo bilanco in pregleda kašče. Korenje se mu je debelilo le do sv Martina, nato ga' je treba spraviti z njive. O sv Martinu pastirčki končajo s pašo. Stari čredniki, ki so vaščanom pasli govejo živino, konje in ovce. so na tan dan končali in prejemali svoj zaslužek Živina se po sv. Martinu tu in tam pase še po lokah in travnikih, navadno pa je že zaprta v hlevih.
Jesen na vrtu
Ljudje zamenjujejo kalij in kalcij,
kadar uporabljajo umetna gnojila na polju
Kmetovalci, pa tudi mali pridelovalci, sicer berejo razna navodila o obdelovanju polja in njiv in o gnojenju, vendar se pripeti, da ljudie ta navodila napačno razumejo. Kmetijski strokovnjaki sicer uče pridelovalce o pravilnem obdelovanju njiv in vrtov in o pravilnem gnoie-nju, dogajajo se pa usodne pomote. Predvsem ljudje zamenjujejo prvini kalij in kalcij.
To se pozna predvsem pri letošnji letini na Ljubljanskem barju. Ljubljansko barje ie zemlja, ki ima dovoli humusa, dovoli rastlinske snovi in tudi dovoli kalija. Pogreša pa apnene snovi, torej prvine kalcija. Kmet ali mali pridelovalec, ki se ie spomnil na apneni pesek, na apno, na cestni prah, ta je tudi na Barju pridelal dober krompir.
Krompir ie rastlina, doma v južnoameriški dolini Chile, blizu inorja in blizu apnenih skladov. Krompir zahteva povsod apno oziroma, prvino kalcij. Pri nas pa 'še dogaja že nekaj let sem usodna pomota, da zamenjujmo kalcij s kalijem. Naši ljudje gnojijo krompirjeve njive s kalijevo soljo. Nedvomno je. da sta rastlinam prvini kalcij in kalit potrebni, vendar ie pretirano gnojenje s kalijevo soljo krompirju (koruzi, sončnicam, pesi, podzemski kolerabi itd.) prej škodljivo, kakor pa koristno.
To vidimo že sedaj, ko na pr. barjanskim kmetom letošnji krompir že pričenja gniti. Preveč so ga namreč gnojili s kalijevo soljo. Kdor ima dovoli lesnega pepela za gnojenje, ne po-,, ffebuje kalijeve soli, zakai tisto množino kalita, ki io rastlina za svoj razvoj potrebuje, ima pepel sam v sebi. Lesni pepel vsebuje rudninske snovi, ki jih rastlina potrebuje za razvoj in med temi tudi pepeliko (KjCOM. Pač pa nima tesni pepel kalcijevega karbonata in tega ie treba nadomestiti. Pridelovalci krompirja in koruze so sicer pridno kupovali kalcijevo sol in io trosili po njivah in ti bodo verjetno Storili letošnjo jesen ali prihodnjo pomlad. Na barjanskih tleh bodo storili napačno, na severu Ljubljane pa bodo storili morebiti prav, zakai tam ie zemlja apnenčasta in pogreša prvine kalija, medtem ko na jugu Ljubljane ima kalija dovoli, nima pa kalcija. Zemlja na Barju razen kalcija sploh ne pogreša nobene prvine. Pridelovalec, ki opazuje svojo zemljo, najlaže spozna pomanjkanje kalcija ali apna v niei, ako se na njegovem zemljišču pojavi travniška kislica. Tam kjer raste travniška kislica, tam krompir ne uspeva: kislico pa najlažje zatremo, če potresemo apna po travnikih in njivah, s tem pa tudi pridobimo prostor za krompir in koruzo.
Gnojenje z živalskim gnojem je krompirju koristno zaradi tega, ker poleg dušika dovaja rastlinam tudi fosfor. Fosforja naši zenitu ccz: dalje boli primanjkuje in je treba pač začeti
misliti na umetno dovajanje fosfatov rastlinam in živalim ter tudi nam ljudem. Za sestavo kosti je fosfor neobhodno potreben. Sodobna civilizacija si zaenkrat pomaga s fosfatnimi rudniki v Severni Afriki, v Oceaniji in Ukrajini.
Potrebe po dušiku krijejo naši pridelovalci z živalskim gnojem in gnojnico; rastline same pa si ustvarjajo rezervo dušika s pomočjo bakterij, ki žive ob koreninah metuljčnic ali stročnic, lo ie ob fižolu, bobu, graliu, detelji in akaciji itd.
Rastline potrebujejo poleg navedenih prvin še druge, recimo srebro, žveplo, magnezij. Sadjarji so že pričeli gnojiti sadna drevesa z rjo, ki vsebuje velik odstotek železa. Kdor gnoji svoja polja in vrtove s sadro, dodajo rastlinam tako neobhodno potrebno prvino kalcij in pa žveplo. Prvina magnezij pa je sestavni del v dolomitskem kamenju, pri nas torej v Polhov-grajskem pesku.
To so osnovni temelji za pravilno gnojenje in pravilno nasičevanie naše plodne zemlje s potrebnimi prvinami. .
>«««»»«♦««♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦
Lepo jesensko vreme je omogočilo, da so razni poljski m vrtni sadeži ter jesenske rože ostale precej dalje časa v zemlji. Vendar pa so zadnji teden jx> Vseli svetih pričeli ljudje fjospravtjati kur* na debelo vrtne rastline in povrtnino.
Mestna vrtnarija je že odstranila palmov gaj pod tivolskim gradom, prepeljala muze in druge rastline, ki ne preneso zime, v tople rastlinjake, kjer bodo ob skrbni negi prebili mrzle zimske mesece. Tudi palmov gaj bo razmeščen v velikem steklenjaku, kjer vzdržujejo pozimi stalno toploto nad 6° C. Druge občutljivejše palme kot vošingtonije. mlade latanije i. sl. pridejo v toplejše rastlinjake.
Po nasadih je zdaj pusto. Veter je letos brez slane opravil dobro svoje delo. Gole veje dreves se dvigajo proti nebu, kot bi iskale usmiljenje pri pjein. Pod nogami pa pošumeva odpadlo listje..'.
Po vrtovih se trudijo ljudje. Kot krti rijejo f>o zemlji, izkopavajo prst in pripravljajo prezimovališča za povrtnino. Pri hišah, kjer imajo dobre kleti, nosijo vrtne sadeže vanje, jih razvrščajo po policah, nasujejo na kupe ali pa jih zasipajo v zemljo. Vsaki rastlini nudijo pač vse, da bi jo čim dalje časa obdržali svežo in zdravo.	_
Po drugih vrtovih pa nacejajo zasipniee, zakope in jame, ki so ozke in po več metrov dolge. V njih bodo zim i 1 i repo, korenje, peso, kolerabo, pa tudi zemlje, ohrovt' in endivijo. Ta ozimovališča pokrivajo s slamo, zemljo in listjem.
Nekateri bolj pridni so povrtnino že pospravili. Ti so se vrgli z vso vnemo na lopa-tenje in preobračanje zemlje. Izkušnje so jim gotovo že pokazale, da je neprimerno bolje obdelati zemljo že v jeseni, ter jo pn«titi čez zimo odprto, da jo obdelata toplota in mraz. Spomladi bo tako obdelana zemlja bolj spočita, zdrobljena in tudi njen slog bo boljši.
V naši vrtni zemlji manjka skoro vedno apna. Zato vidimo, kako sedaj v jeseni potre-sajo zemljo z apnom, kot bi zapadel sneg. Za
no
100 m2 se potrebuje približno 301—35 apna.
Gomolje dalij, kan in gladijol so že večinoma (»obrali iz gredic, jih posušili ter pre-ne6li v shrambe. Tudi vrtnicam so pobral' zadnje cvetje in popke ter j:!, porabili za šopke in vence za na grobove. Oropane vse lepote čakajo samo še na pridno roko, da jih prijrogne in zasuje z zemljo, da zadremljejo za nekaj mesecev.
Cvetlični in okrasni grmi so listje že tudi izgubili. Dolge tanke veje in vejice bo Io porezale vrtnarjeve roke v snop, da jih ne polomi sneg. Treba bo pograbiti še 'listje, urediti pota in vse jvospraviti, pa se bodo oddahnili ipridni vrtninarji in vrtninarice. Saj letos je bilo mnogo dela, Bog pa je zemljico blagoslovil, da jim je delo, trud in znoj bogato jk>-plaoala.
Šport
Fiumana i Vojaško moštvo 3:2
Včeraj popoldne je bil ljubljanski Stadion slavnostno okrašen z zavez.niškiini zastavami. Bila je obletnica 'Kraljevega rojstva in te slavnosti je praznovala tudi hrabra italijanska vojska, ki ima svoje mesto v Ljubljani. Za to priliko so tudi vojaški športniki preskrbeli za lep program, ki je pritegnil na krasni stadion, razen odličnih vojaških' in civilnih predstavnikov tudi zelo veliko vojakov. Na sporedu je bila borbena tekma med vojaško reprezentanco in moštvom Fiumane.
Prvo polovico tekme je bila igra obeh nasprotnikov zelo izenačena, čeprav se je nudilo enim in drugim veliko prilik za dosego rezultata. Oba vratarja sta pokazala, da sta moža, ki se razumeta na svoj posel. V drugem delu igre je vojaški vratar dvakrat čisto po nepotrebnem kapituliral, kar mu je šteti še v posebno zlo, da je vojaško moštvo tekmo tudi izgubilo. V celoti je rezultat realen, saj so imeli gostje iz Fiunte mnogo več od igre, kar gre seveda na rovaš uigranosti, kar smo pri vojaški sestavi pogrešali. Fiuntanske vrste so bile lepo povezane in silno udarne, odlikovala jih je borbenost in odločen Start na žogo.
Naroiite
Slovenčev
koledar!
Slane le 20 lir. - V njem bo obilo ( a n hov zan^m vih in koristnih za meiiana in deielana
izgubljene stvari. Za goste je zabil prva dva gola sicer mladi Fiumanec, ki je igral desno spojko, tretjega, kakor že rečeno, čisto na rovaš vojaškega vratarja. Žogi sta bili lahki. Tretji zgoditek pa je bil odlično streljana žoga, ki je bila neubranljiva. Oba gola, ki ju je zabil vojaški napad, pa sta bila streljana kot iz lopa in seveda neubranljiva. Tekmo je bilo užitek gledati in so vsi bili z njo silno zadovoljni. Navijanja, posebno za domače moštvo, je bilo več kot preveč, kar je igralce še bolj razvnelo, tako da so pokazali res dober nogomet.
i Sedaj je na vrsti Hermes!
Športna sekcija »Hermes« razpisuje za nedeljo, dne 15. t. m., ob 8 velik propagandni table-teniški turnir v dvorani hotela Miklič za vse verificirane in neverificirane slovenske igralce. Prijavnina je 5 lir za osebo. Igra se po cup-sistemu; igralci, ki izpadejo v prvem kolu. lahko gastopijo v tolažilnem turnirju. Zmagovalec prejme pokal, ki preide takoj v njegovo trajno last. Drugi, tretji in četrti pa dobijo lepa praktična darila. Poslednja četvorica igra medsebojno četrt-finalc za placement. Turnir je pravilno prijavljen Pokrajinskemu 0. N. D. in odobren. Prijave sprejema vodstvo turnirja v soboto popoldne v dvorani hotela Miklič ter najkasneje do 8 v nedeljo. Vabimo vse ljubljanske igralce, da se udeležijo tega turnirja, prav posebno pa začetnike, ki jim je dana možnost, da sodelujejo v tolažilnem turnirju, kjer bosta prejela zmagovalec in drugi lepa praktična darila. Vstopnine iz propagandnih ozirov ni nobene. Prijatelji igre z belo žogico vabljeni! — Uprava turnirja.
športni drobiž
Med nedeljske športne dogodke na zelenem polju moramo vsekakor prišteti tudi visoko zmago Jeseničanov, ki so na domačem igrišču gladko odpravili SS moštvo iz Celovca. Igrišče je bilo slabo in to je precej vplivalo na igro gostov, tako vedo povedati časopisna poročila. S to krepko zmago se je moštvo Jeseničanov še bolj pomaknilo v ospredje v svojem tekmovalnem razredu.
V Celovcu samem sta se pomerili moštvi LSV in kombinirano moštvo KAC-a in Rapida. Zrna galo je moštvo LSV z 3:6.
Preteklo nedeljo so tudi dunajski nogometni klubi preskrbeli nekaj presenečenj. Rezultati so bili naslednji: Sportklub : Rapid 4:1, Vienna. : Austria 9:2, VVAC : Reichsbahn 3:2, FAC : r(-\Vien 0:0, Admira : Wacker 2:L Ta zadnja tekma pa je bila menda nekaj prevroča, da jo je moral sodnik predčasno zaključiti.
Še v sadovnjake poglejmo! Sadje je , spravljeno ali prodano. Zadnji orumenel lističi padajo na tla... Letos se je tudi sadd7" njak prav dobro obnesel. Sadjarji §rahiJ listje, čistijo drevesa in zatirajo sadne škodljivce. V rokah imajo nož, škarje, žago, žično krtačo in strgalko. š tem orodjem delajo sedaj na svojih drevesih, da jih lepo očistijo in urede. da jim bodo prihodnjo pomlad znova zacvetela in jeseni obrodila. Koliko dela m skrbi imajo s svojimi negovanci.
Še na nekaj ne smemo pozabiti. Po drevju, po grmih in jro vrtu se spreleta vi jo drobni ptički. Čeprav je letos za hrano težko, vendar ne zapustimo teh božjih krilatcev, saj 60 za sako drobtinico tako hvaležni.
Prošnje za prenos uporabe plina
Visoki komisariat za Ljubijausko pokrajino je pooblastil mestno plinarno v Ljubljani, da neposredno sprejema prošnje za prenos uporabljanja plina, če 6e prošnja vloži v izključnem roku 14 dni po preteku prejšnjega izkoriščanja plina, kadar se koristnik preseli na Področje mesta ali Ljubljanske pokrajine, dočim ostane v veljavi rok 6 mesecev za koristnike, ki se v-6elijo v Ljubljano iz druge jjokrajine ali obratno.
Po pretekli omenjenega roka koristnik izgubi vsako pravico na priključek plina v novem stanovanju.
S Hrvaškess
S posebno Poglnvnikovo odredbo je imenovan za ravnatelja pri glavnem ravnateljstvu za splošno izobrazbo v prosvetnem ministrstvu dr. Mihovil Katanec, svetnik stola 6edmorice v Zagrebu.
15. t. in. bo dan 700. obletnice, odkar je Bela IV., ogrski kralj, dal hrvaškemu mestu Zagrebu pravico svobodnega kraljevskega mesta in z njim vse pravice. Zjutraj tega dne bo zagrebški nadškof dr. Stepinac slovesno blagoslovil novi prapor Društva Zagrebčanov, zvečer istega dne pa bo v hrvaškem državnem gledališču lepa proslava te zgodovinske obletnice. Razen teh proslav bo še cela vrsta drugih, ki jih bodo priredila razna prosvetna in kulturna društva.
Pretekli petek je bila ob Poglavnikovi navzočnosti prva seja državnega sveta, ki mu je predsedoval minister dr. Mirko Puk. Poglavnik je ob tej priliki dal državnemu svetu nove smerpice za nadaljnje delo.
Na povabilo nemškega odbora zbornikov, ki imajo posebno nalogo po b i.j a t i jetiko, bodo odšli v kratkem v Berlin trije hrvaški zdravniki, ki si bodo natančneje ogledali delovanje velike protijetične ustanove v Berlinu in ostalih večjih nemških mestih.
S posebno zakonsko odredbo je zdaj bilo pri hrvaški vladi ustanovljeno tudi {»osebno glavno ravnateljstvo za propagando.
Na velikem mednarodnem kongresu matematikov, ki je bil te dni v Rimu, je iz Hrvaške odpotoval kot državni zastopnik Ru.dolf Cesarec.
Zadnjo nedeljo so v Zagrebu z majhno slovesnostjo odprli škofijski muzej. V muzeju bo shranjenih mnogo cerkvenih predmetov in dragocenih cerkvenih umetnin. Gotovo je, da si bodo muzej kaj radi ogledavali prijatelji starinskih dragocenosti.
V kratkem bo odšlo na daljšo pevsko turnejo po Nemčiji znano hrvaško pevsko društvo »Eadič«. Društvo bo priredilo koncerte predvsem v tistih krajih, kjer so zaposleni hrvaški delavci.
V Karlovcu so izvajana velika kanalizacijska dela. Kanalizirali bodo še vse tiste ulico, ki kanalizacije še nimajo. Za ta dela je že odobren potreben kredit.	  ,
l*o hrvaških vinorodnih krajih so zaključili letošnje bratve. Kot pravijo, je kakovost grozdja prav dobra in se obeta zaradi tega tudi dobra
vinska kapljica.	.	.
V Osjoku so pred kratkim snemali na filmski trak vsa najvažnejša osješka podjetja in tovarne.
Pred kratkim so v Zemunu na svečan način odprli glasbeno šolo. To šolo je ustanovilo pevsko drpštvo Tomislav in se s tem oddolžilo Poglav-niku, kateremu je društvo take vrste šolo obljubilo. šolo so izročili svojemu namenu v prisotnosti državnih predstavnikov. Dozdaj so v šolo sprejeli 73 učencev. Šola traja štiri leta. 60 učencev se je vpisalo v začetne 'tečaje, ki veljajo kot ljudska šola. 13 učencev pa se je vpisalo v višje tečaje, ki imajo vrednost popolne srednje šole.
Velika župa Zagorje se je odločila, da bo uredila velik sadovnjak, v katerem bo kmetom mogoče dobili najboljše sadike za sadno drevje. Za ta vzorni sadovnjak je že odobren potreben kredit. Vsekakor bo ta sadovnjak mnogo pripomogel k izboljšanju sadjereje v župi Zagorje.
S. S. VAN D1NE:
tekač
ijph 15
...........................................................     ••:::::n:iittS!«:u
*tl|lil;j|jl;l:feli;l ~ni;ai|j;jiijiji;=!:i.. "‘''“liliji”'*''^..	•	"luniinillilli:...
Kriminalni roman
Našli smo gosjx> Druckerjevo pri velikem oknu, zleknjeno v star naslonjač, ki je bil ves obložen z blazinami. Gosj>odična LAillardova jo je prav z otroškim srcem pozdravila ter jo poljubila na čelo.
»Danes dopoldne se je tu zgodilo nekaj žalostnega, lady Mae,« je spregovorila, »in tile gospodje bi radi govorili z vami. Shma sem se jim ponudila, da jih pospremim semkaj. Kaj ne, da mi ne zamerite tega, lady Mae?«
Gospa se je obrnila k nam z žalostnim voščenim obrazom, ki so bile vanj zarezane globoke brazde in ki .je bil izžet kakor pri kakšnem mrliču. Bila je precej visoke postave. Žalost in leta so se zajedla v njene ude, ki so bil i videti kar nekam grčasti in suhi ter prepreženi z žilaani, debelimi skoro kot prst na roki. Dolge, mišičaste in nekoliko krive dlani, ki so se oprijemale naslonjala za roke, so se zdele podobne krempljem ne vem kakšne bujne ptice iz predpotopne dobe. Oči so ji žareče svetile sredi ne povsem obupanega obrazas nad katerim je kraljeval zapovedovalen, lahno zakrivljen
nos. Človek bi ji prisodil kakšnih šestdeset let, .čeprav so bili njeni kostanjevi lasjd^ še zelo gosti.
Kakšno minuto je molče zrla v nas. Njene oči so bile nekam preplašene. Nato pa je položila roke v naročje ter spregovorila z nizkim in zvočnim glasom :
»Kaj želite?«
»Gospa Drueker,« je začel Vanče »kakor vara je povedala že gospodična Dillardova, se je v sosednji hiši danes dopoldne odigrala žaloigra. Ker' pa je vaše okno edino, s katerega je mogoče videti na vse strelišče, se nam je jiorodila misel, kaj če bi bili morda vi opazili kpj takšnega, kar bi nam moglo olajšati našo preiskavo.«
Izraz na obrazu gospe Druekerjeve je jiostal že nekoliko manj brezbrižen. Vendur pu nekaj časa ni odgovorila. »No, pa kaj se je zgodilo,«
»Neki gospod Robin je bil umorjen Ga poznate?«
»Tisti lokostrelec...? Seveda sem ga poznala! Močan fant, ki je lapko brez kakšnih posebnih težav napel tudi naj večji lok. Pa kdo ga je umoru.«
»Tega ne vemo.« Čeprav se je Vanče delal, kakor , da je ves zbegan, jo je vendar zelo pozorno motril. »In cer se je zločin odigral v bližini vašega okna, smo si mislili, da bi nam morda lahko vi kaj pomagali.«
Gospa je počasi spustila trepamme na oči ter si nekam zadovoljno mrla roke v naročju.	.
»Pa je natančno ugotovljeno, da je bil umorjen vprav na,strelišču?«
»Tam smo ga milili,« je cdvriul Vanee.	.	,
»doda, s čim vam morem kaj Koristiti?«
»Ali niste danes dopoldne ničesar opazili na strelišču.«
»Ne!« Odgovor je bi nagel m odločen. »Nikogar nisem videla. Ves dan nisem oprezovala pri oknu.«
Vanče jo je pogledal naravnost v oči in vzdihu iL	.	.
»To je res škoda,« je pogodrnjal »Če ste bili dapes dopoldne )>ri oknu kakor običajno, bi bili skoraj gotovo morali videti vsaj nekaj od te žalo-igre... Gospod Robin je bil umorjen ts° puščico in dozdaj še nismo odkrili nobenega pravega nagiba za ta zločin.«	.
»Pa zatrdno veste, da je bil umorjen s puščico?« je vprašala gospa, pri tem pa je njena lica nalahno oblil« rdečic«.
»Tako vsaj trdi zdravnik. Sicer pa je imel umorjeni Robin v prsi zadrto puščico.«
»Seveda... vse to se zdi zelo naravno. ni res? Puščica v Robinovem
srcu!« Gospa je govorila kakor sama s seboj.
Sledil je zelo neprijeten molk. »Dovolite, da pogledam skozi okno?«
Stara gospa, ki je bila videti zatopljena čisto nekam druga n. se je stresla, skoro bi rekel, da nekam prisiljeno.
»Le poglejte. Dosti pač ne oosie videli. Na severni strani hiše lahko vidite drevesa ob Cesti 76a, na južni strani pa zid Dillardoveg« dvorišča. In kar človeka duši in tlači k tlom. je tisti gladki Zid tu nasproti, ki zastira ves razgled.«
Vanče je nekaj trenutkov gledal n« strelišče.
»Res je,« je pripomnil, kakor da ga se drugo nič ne briga, »če ste bili danes dojioldnc tu pri oknu, vam prav gotovo ne bi nobena stvar. «i vi se bila pripetila na strelišču, uslti. Od tod se lahko vidi vse... škod«, zares škoda!« Pogledal je na uro in vprašal: »Je vaš sin doma. gospa?«
»Moj sin! Moj mali! Kaj mu vendar hočete?« Pri tem vzkliku je ošinila Vanceja s sovražnim, oogiedom.
»Nič posebnega. Mogoče je pa on kaj videl, kor se je dogajalo dopoldne na strelišču.«
»Ničesar! On ni videl nikogn', «er ga ni bilo doma. Zjutraj je šel od doma, pa ga še ni nazaj.«
Vanče je sočutno pogledal gosjx»
»Vse dopoldne je bil zunaj? Ali bi nam lahko povedali, kje se je mudil?«
»Jaz vselej vem. kje hodi. Moj sin mi iiičesar ne skriva.« V teh njenih besedah je bilo nekaj ponosnega.
»Pa vam je k«i povedal, kje bo danes dopoldne...?« je silil Vancc ljubeznivo dalje.
»Seveda mi je... Samo ne spominjam se več dobro, kako je že dejal. Čakajte...« Gospa se je nekam pre-»lašeno ozrla naokrog ter nemirno »obnala s koščenimi prsti po naslonjalu. »Ne spomnim se več,« je slednjič odgovorila. »Lahko pa ga vprašam, čim se vrne.«
Gospodična Dillardova je vedno bolj zbegano gledala staro gospo.
»Toda lndv Mae, Adolf je bil vendar danes dopoldne pri nas. Sigurda je prišel obiskat.. .<
Druckerjcva gospa se je v hipu stresla po vsem životu.
»To pa že ne bo držalo! Ni res! Adolf je moral iti v mesto, ne vem dobro kam, a k vam gotovj ne. Jaz. vem. da pri vas ni imel nobeucga opravka.«
Njene oči so se ji svetile od jeze in nejevolje. Vsem je kar sapo zaprlo in nihče ni našel primerne besede. Toda tisto, kar je sledilo, je bilo »e mučneje.«
Vrata so se čisto narahlo odprla te videli smo, kako je gospa stegnila ro-
»Otrok moj, sinko, pridi, pridi sem!«
Register prejemov in oddaj za izdelovalce, veliko-prodajalce, prodajalce oblačilnih predmetov, agente in zastopnike, uvoznike in izvoznike
Obrati, ki so obvezani voditi register Prejemov in oddaj. Register prejemov in oddaj morajo voditi vsi producenti (industrijci in obrtniki brez prodaje občinstvu), grosisti, ki (j? pooblaščeni za prosto nabavljanje, grosisti zidovskega pokoljenja in konfekcijonisti (industrije^ in obrtniki) brez neposredne prodaje občinstvu, tudi če predelujejo za lastni račun, zastopniki in agenti z zalogami, uvozniki in izvozniki, ki producirajo, konfekcijonira-jo ali trgujejo: z obutvijo, tekstilnimi izdelki, z oblačilnimi predmeti, kovčegi in torbicami iz kože ali usnja, ki so podvržene racioniranju. ~ Obrati z več sedeži, podružnicami, pomožnimi prodajalnami, skladišči, delavnicami itd. morajo voditi register prejemov in oddaj pri vsaki obratni edinici posebej.
Blago, ki se mora registrirati. Predmeti vpisa v register prejemov in oddaj so vse spremembe stvarnih prejemov in oddaj tipiziranih in netipiziranih tekstilnih izdelkov (tekstilnih ]zdelkov in oblačilnih predmetov, obutve, kov-cegov, torbic iz hože in usnja). Izvršiti se mora registracija gori navedenih vrst, če gre za končne izdelke, ki se morajo predati potrošnji, ne da bi jih podvrgli še nadaljnji obdelavi. Prijaviti se morajo pa tudi sirova preja in sirove tkanine, ako izvozijo ali oddajo grosistu ali konf. kcionistu brez neposredne prodaje občinstvu, ki mora voditi posebno polo za vsako vrsto sirovin, v tem primeru je navesti dejansko količino sirovine in se uporablja kot enota točk tista, ki je določena za končni izdelek z na j višjo enoto točk, ki sc da iz te sirovine izdelati.
Čas vpisa. Registracije se mora jo izvršiti v trenutku stvarnega prejema ali oddaje blaga iz sedeža ali skladišča obrata, najkasneje v petih dneh, z datumom dejansko izvnšenega 'Prometa.
Vrstni r^d registracije. Registracije se morajo izvršiti v odnosnih polah prejema in oddaj strogo časovno zaporedno, ne da bi pustili nepopisana mesta. V primerih neobhodno potrebnih popravkov se morajo črtati vpis in pogreške z običajnim črtanjem s peresom, da ostane viden originalni vpis. Nad črtanim se vpiše^ ^popravek z datumom izvršenega popravka. Če bi se morale vpisati spremembe, ki se tičejo količine in enot točk. se mora ob strani črtanega, kot je gori označeno, vpisati datum nove registracije popravka, ki se bo morala izvršiti na poli, ki 6e v tem trenutku sestavlja, Pri čemer bo treba navesti glavne podatke prejšnje popravljene ali uničene registracije.
Predaja blaga od ene tvrdke drugi tvrdki1. V primerih predaje blaga med tvrdkami, ki ne prodajo občinstvu, bo moral vsak vpis oddaje pri eni tvrdki točno odgovarjati vpisu prejema pri drugi tvrdki. Pri predaji blaga tvrdki, ki ni obvezna voditi register prejemov in oddaj (detajlisti, potrošniki i. dr.) se bo morala opravičiti prodaja z navedbo podatkov odnosnega nakupnega in prevzemnega bona, ka-o^terega mora prodajalec prevzeli in hraniti.
'Vi Tatvine, izguhe, uničenje blaga. Pogube blaga zaradi tatvin, izgub in uničenja se morajo registrirati na poli oddaj z navedbo podatkov prijave organom javne varnosti ali drugim javnim organom, izvedencem itd. in z navedbo količine v rubriki »iz raznih razlogov«. Podobno se mora vpisati v registru prejemov vrnjenega blaga.
Vrnjeno blag«. Kdor vrne blago, mora v poli oddaj to navesti in sicer v rubriki 2 »vrnjeno...« z- navedbo imena in naslova prejemne tvrdke. Kdor prevzame vrnjeno blago, mora to vpisati v polo prejemov, in sicer v rubriko 2 »vrnjeno od ...« z navedbo imena in naslova onega, ki je blago vrnil. Količina sp mora navesti, če je predvidena posebna rubrika za vrnjeno blago, v rubriki 10 »iz raznih razlogov«.
Pole za netipizarnc izdelke za tkanine in hišno perilo, izdelane iz raznih kompozicij. Izpol nile se bodo posebne polo po kompozicijah izdelkov z navedbo: na eni poli one, ki vsebujejo več kot^20% volne; na drugi poli one, ki vsebujejo več kot 20% bombaža; na tretji poli one, ki ne spadajo na eno izmed predhodnih postavk; v sorazmerju s porazdelitvijo, izvrjšeno v inventarja dne 31. X. 1942-XXI glede točk. Registracija netipiziranih konfekcij, izdelanih iz tipiziranih proizvodov, se ima izvršiti na polah netipiziranih predmetov z označbo tabele A ministrskih norm glede točk. Registrirajo se na polah odgovarjajočih tipiziranih izdelkov.
Sukanec za šivanje, vezenje, krpanje in pripenjanje. Ni treba izpolniti pol prejema in oddaj niti producentom in grosistom niti konfekcionar-jem, upoštevajoč posebne dobavne predpise.
Prejemne in oddajne pole za čevlje in klobuke. Za vsako postavko in predpostavko tabe-lice A ministrskih norm za točke čevljev in klobukov se morajo sestaviti ločene prejemne in oddajne pole.
Tipizirani in netipizirani proizvodi, ki so oproščeni točk. Za vse te predmete se ne izpolnjujejo prejemne in oddajne pole.
Izdelovalnice kap. Izdelovalnice kap se morajo smatrati kot konfekcionisti in registracije v polah se morajo napraviti pod tem nazivom.
Prevzem in oddaja zastopnikov z zalogami. Zastopniki z zalogami morajo voditi ločene prejemne in oddajne pole za vsako zastopano tvrdko jjosebej in bodo morali na gornjem robu pole, nad besedilom »blagovna kategorija« navesti »zastopnik tvrdke...« z navedbo tvrdke, naslova in obratnega predmete zastopane tvrdke.
Podaljševanje rumenih legitimacij železniških upokojencev
Podaljšanje rumenih legitimacij upokojenih žel, uslužbencev rentnikov in njihovih rodbinskih članov se vrši na postaji Ljubljana gl. kol:
Dne 2.	XII.	1942 od	črke	A-vklj.	G,
Dne 3.	XII.	1942 od	črke	H-vklj.	M.
Dne 4.	XII.	1942 od	črke	N-vklj.	Š.
Dne 5.	XII.	1942 od	črke	T-vklj.	2.
Dne 9. in 10. XII. 1942 za zamudnike.
Na postaji Ljubljana—šiška:
Dne 14.	XII.	1942	od	črke	A-vklj.	G.
Dhe 15.	XII.	1942	od	črke	H-vklj.	M.
Dne 16.	XII.	1942	od	črke	N-vklj.	Š.
Dne 17.	XII.	1942	od	črke	T-vklj.	2,
Dne 18. XII. 1942 za zamudnike.
Na postaji Ljubljana—Rakovnitk:
Dne 19. XII. 1942.
Na postaji Zalog: dne 21. Xli. 1942. Opozarjamo ir 1. upokjence, da se nemudoma zglase pri šefih pristojnih postaj, kjer dobe ostala splošna navodila.
Zopet je zavarovanec
Jstituto Nazionale delle Assicurazioni -Narodnega zavarovalnega zavoda"
zadel milijonski dobitek z življenskim žavarovanjem na podlagi liudske police z devetletnim zakladnim bonom.
Tokrat se ie sreča nasmehnila nekemu trgovcu iz Bologne, ki je zavarovan s to vrstno liudsko življenfko polico, z izžreban em enega od zakladnih bonov 1949 — Seriia B (po L 500-—).
Ta četrti primer, da ie zavarovanec našega zavoda s tako polico v zvezi >. zakladnimi bom postal milijonar, čeprav je izdal do izžrebanja za to svoie 7avarovanje le neka* več kot Lir 150’— in še to v obrokih.
Razen teh štirih milijonskih (jobitkov je še mnogo naših zavarovancev ha podlagi tega originaineaa zavarovanja zadelo več manjših dobitkov.
Vpoštevaioč te izredne koristi svojih zava rovancev, «j je naš ?avod spet preskibe' primerno število devetletnih zakladnih bo nor 1951 in iib nudi svojim zavarovancem vz^eii z žhdiensUim zavarovanjem v obliki ljudske police na obročno p'£Čevanie. Na ta način je vsakemu državlianu dana možnost, da se okoristi s tem važnim vrednostnim papirjem.
Poiasnila daje ^Igtituto Nazionale delle Assicurazioni - Narodni zavarovalni zavod“ Koma - Glavno zastopstvo za Ljubi ansko pokrajino, Ljubljana, Ulica 3. maja št. 11/1.
OBŠIREN ČLANEK
C hmcfhcm stavbarstvu
s številnimi skicami-je prispeval ing arh. n a do Ki e ga r za
O, za ..Slovenčev k°le-dar“ za 1. 1943. - Že f	zaradi tega članka
naj bi ne bilo nobenega Slovenca v pokrajini, ki koledarja ne bi naročil. Koledar slane le 20 lir in ga naročite čimprei, da ga ne bo zmanjkalo. Ponatiskovali Ra ne bomo.
Pa ne samo mlinček, tudi pristni slovenski klopotec, dal e 7maja in piščal, nešleto d obnaiij iz papirja„in vžigal čnih škatel, iz ko-tanja, zelota i i drugih dobrot — vse to m še marsikaj drugega bosta ?nala naredi i cčka n mamica svojim malčkom, ak i si omi-lita svojevrs'no novo zbirko iser in razvedril v družini, ki je izšla v >lovenfevi knjižnici pod nasiovom VeseHa dom v treh deli h-knjigah! — 1 del ie ahko dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Kdor pridobi o novih naročnikov na »Slovenčevo knjižnico1* bo satu dobival knjge zastonj
Cika, nacedi nam mliniek!..
linček, tudi pristni slovenski klopotec, dal e »maja in piščal, nešleto
»Slovenčev holedar« bo za mesto iti za deželo!
Opomba k Schubertovi »Nedokončani«
V ponedeljek zvečer nam je ljubljanski simfonični orkester med drugim zaigrai tudi znamenito Schubertovo simfonijo v h-molu, ki je dobila prav tako znamenit vzdevek : »Nedo-končana«. /,a uvod ima melodijo, ki stopa v neotipljivem polmraku enoglasnih basov za hip iz globine, a nato kmalu spet izzveni. Melodični obrazec, ki navdaja človeka takoj s slutnjo, da bo šlo za važno glasbeno izpoved, se vije po tejle črti: h-cis-d-h, a-fis-g-d-cis-fis. Na tem končnem tritaktnem fisu melodija zamre kakor vprašanje v ustih človeka, ki se je nekako zagledal. Po štirih taktih, v katerih se tiho trepetajoče gibanje zgosti v spremljavno prvino, zamenja uvodno melodijo tema: to je spev oboe in klarineta, ki se po padajoči kvinti dvakrat spet povzpne ter končno zlije v durovo (D) toniko. Še to temo začrtajmo: fis-h-ais-h-cis-fis-h-ais-h-cis-d-e-f-e-d-cis-D. Melodija v začetku, a prav posebno še tema sta res »dokončana« in izredno lepa speva. V tčmt nam oboe in klarinet pomenljivo ponovita padajočo kvinto fis-h, ki se izkaže kot jedrni interval in se spet in spet prikaže v tem ali onem zapletu. Imamo jo seveda v osnovni melodiji, ki je ostala vsakomur v spominu, kdor, .jo je dvakrat ali trikrat slišal. — Toliko na rob k moji oceni v torkovi številki, kjer sem vse to zgostil v dva tri stavke, da se bomo bolje razumeli.	'	L.	K.
»Slov. holedar« samo 20 lir!
Obrtnike, ki so do sedaj prejemali gorilni špirit, vabimo, da dvignejo nakaznice za oktober pri odseku za obrtništvo v Čopovi ul. 1 do 25. t. m. Mizarski mojstri morajo dokazati potrebo špirita za mesec november 2 naročilnicami za delo. Tudi dosedanji upravičenci Iri-zerske stroke dobijo nakaznice za špirit pri odseku za obrtništvo do gornjega roka.
Trgovcem i‘n pekom mestni preskrbovalni urad sporoča, da bo začel deliti nakazila za blago, ki ga potrebujejo za mesec december, v ponedeljek 16. t. m., tako da pridejo ta dan na vrsto trgovci z začetnimi črkami A—J, v torek 17. t. m.	K	in	L, v sredo 18.	t. m.	M—O, v četrtek 19.	t.	m.	P-S, v petek	20. t.	m. Š-ž in
v soboto	21. t. m. vsi peki.	Znova	opozarjamo
vse trgovce	in	peke, da bodo	odslej	nakazila za
blago dobivali le enkrat na mesec. Zato naj bodo pa navedbe, koliko blaga potrebujejo, natančne. Po navedenem roku pa do 15. decembra nihče ne bo mogel dobili nakazila za blago.
Ljubljana
Oblasti/n
Danes, četrtek, 12. novembra: Martin T., p.
Petek, 13. novembra: Stanislav Kostka, sp.
Koledar
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Bleivveisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gurtus, Moste, Zaloška cesta 47.
Z vsakim dn"m raste zanimanje za razstavo četvonce slovenskih upietnikov v Jakopičevem paviijonu. Razstava je odprta dnevno od 10 do 17. Pri blagajni so naprodaj fotografije razstavljenih del. Razstavni prostori so toplo zakurjeni.
Zeljnate glave in repo je začela Gospodarska zveza	prodajati	na	drobno	in seveda po maksimalnih cenah v	mesarskih tržnicah v Ocvirkovem
prostoru, ki je takoj na začetku tržnic na Pogačarjevem trgu. Tu 6e bodo Ljubljančani lahko založili po maksimalnih censh tudi t rumeno kolerabo,	korenjem	in	krmilno	peso, kakor bo pač
blago	prihajalo	na	trg v	Ljubljano. Zaloga bo
vedno tako velika, da bomo imeli zeljnatih glav in repe dosti za sproti ter gospodinje in rejci malih živali ne bodo imeli več skrbi z nabavo teh pridelkov, hkrati se pa sedaj lahko zaneso. da jih nikdo več ne bo mogel izkoriščati 3 prodajanjem po previsokih cenah. Upamo, da bo posredovanje županstva tudi pri drugih, Ljubljančanom potrebnih pridelkov imelo tak ttepeh, saj je Gospodarska zveza vedno kazala veliko uvidevnost ?a potrebe mestnega prebivalstva.
Trikrat so že zasejali mestni vrtnarji robovo zelenih trat v Zvezdi in spet so zlasti' ogii popolnoma pohoieni n poteptani kakor ccsts. Aii meščani res nimajo več čuta za nasade in za red, kei po parkih in nasadih prav nič ne pazijo, kje hodijo. Poteptani ogli zelenih trat v Zvezdi nam pričajo, da prav veliko, posebno mlajših Ljubljančanov več ne vidi, kje ie z belim peskom posuta široka pot, obenem pa misli, koliko stopm, prihrani. ko kvari lepo ureieno in dobro oskrbovano Zvezdo, ki zaradi poteptanih oglov zbuja prav slabe sodbe o Ljubljančanih Velikin mest vaieni ljudje morajo zato Ljubljančane smatrati za vaščane, ki ee še niso naučili hoditi p« mestnih cestah in varovati z velikimi stroški urejene nasade.
Na I. mešani meščanski šoli na Viču v L.jitli-jjani se bo pričel reden pouk v poslopju ljudske sole v soboto 14 novembra. Ob torkih in petkih bodo imeli pouk dopoldne I a, 1 b in II e, popoldne II a, II b, lila. III b IV a in IV b; ob sre-n .1 'n *°hotah Pa vsi razredi samo popoldne. Pričetek dopoldanskega pouka bo ob 8, pojx>l-dansUega pa ob 13 V soboto 14. t. m. pridejo učenci (-ke) v Joio i* je motna ob 14. Ravnateljstvo.
Na II. drž. ženski real, gimnaziji v Ljubljani se bo začel pouk za vse razrede, ki ga doslej se niso imeli, v petek 13., oz. v soboto 14. novembra, in sicer: za učenke 1. razreda v petek 13. novembra ob 13.45 v Trgovski akademiji (d vo raz redni trgovski šoli v lil. nadstropju); za ii cen k e II. razreda v soboto 14. novembra ob 13.4o v dvorazrednj trgovski soli v III. nadstrop-ju; za učenke V., VI. in VII. razreda pa v soboto 14. novembra ob 15 v osnovni šoli na Viču.
Repo, zelje za ribanje, rumeno kolerabo, krmilno peso prodaja Gospodarska zvez- v svojem skladišču v Maistrovi ulici št. 10 in v mesarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu.
L juhi ju nsted gledališče
Drama.
Četrtek. 12. novembra ob 1630' »Gradbenik
Solnes«. Premiera. Red Premierski.
Petek, 13. novembra ob 15: »Oče naš*. Izven.
Znižane cene od H lir navzdol.
Sobota, 14. novembra ob 16.30: »Gradbenik Solnes«. Red B.
Nedelja, 15. novembra ob 10.30- -Princeska in pastirček*. Otroška predstava. Znižane cene od
10 lir navzdol. — Ob 15- »Oče naš«. Izven.
Opera.
Četrtek, 12. novembra ob 16: »Seviljski brivec«.
Red četrtek.
Petek, 13 novembre: Zaprto.
Sobota, 14. novembra ob 16: »Traviata«. Izven.
Rokodelski oder
Prof od ulrujenega nemira modernega življenja nas vede Roksi v tiho zatišje z divjo vinsko trlo ovite družinske hišice, v kateri bosta živela dva, ki sta se združila v ljubezni, polni nepotvor-jenega zdravja njunih prirodnih značajev. — Ta košček moderne idile bomo uživali prihodnjo nedeljo ob pol 5 na Rokodelskem odru. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v .društveni pisarni, Petrarkova 121.
Iščem stanovanje po možnosti kuhinja in dve sobi zase in svojo ženo! Ponudbe pod »Učitelj« na upravo »Slovenca« Kdor mi stanovanje preskrbi bo dobil primerno nagrado.
A TVENNFRY:
DVE SIROTI
Revica 6e je vrgla na klop in priča-* kovala noči.	.	I
Ime ji je bilo Marijana Vauthier. Bila je brez staršev, vzgajala-pa jo je teta. | Ko je imela dvanajst let. so jo poslali kot vajenko v nek laboritorij. _	|
Bila je pridna deklica in se je trudila, da je 6voj zaslužek pomnožila, s tem da j je delala tudi zvečer doma. Bila je zla-, tega 6rca, tako so rekle njene tovarišice.1 In kot takšna se je tudi izkazala, kajti ob smrti neke delavke, ki je zapustila ma-' lega otroka, je sklenila, da bo skrbela za' vzdrževanje otroka 6 prispevki vseh osla-l lih delavk.	i
Gospodarica je bila naklonjena tej plemeniti zamisli in sleherni teden so v posebno blagajne spravljale prispevke, od katerih so odrajtovale znesek, ki je bil potreben za vzdrževanje otroka. Preostanek pa je bil namenjen za prihranek, ki naj bi ga otrok, čim bi dorastel, s pri dom uporabil.
Pri dvajsetih letih Marijana še ni bila zaljubljena, čeravno bi bilo mnogo takšnih, ki bi sprejeli njeno roko. Joda malo jih je bilo, ki jih dekletovi bojazljivi pogledi ne bi odbijali!
Če se je pa pojavil med zaljubljencem kdo, ki je bil preveč podjeten, ga je Marijana že znala pomiriti in mu izbiti iz
glave prevročo ljubezen. Odklonjeni se poslej ni nikdar več drznil ponoviti svoje ponudbe.
Nekega dne pa je eden teh odklonjen-cev zagrozil, da bo že našel sredstva, 6 katerimi jo bo ukrotil. In ta napoved se je uresničila v nesrečo dekleta.
Že nekaj dni so jo zlikovci zasledovali in nekega večera, ko je odšla z dela, je začutila, da jo zasledujejo. Pospešila je korak, ko pa je zavila v neko ulico, se je znašla obkoljena od skupine mladih razposajencev.
Revica 6e je umikala proti zidovju, ko pa je uvidela, da ni več izhoda iz žagale, je zaklicala na pomoč. Nek mladenič. ki je bil v bližini in je slišal ta klic, se je približal skupini. Spoznal je dekle, ki ga je že večkrat videl, in zavpil obko-Ijevalcem, naj jo puste v miru. Toda, kakor je bilo pričakovati, zlikovci niso od-jenjali od 6voje namere, temvc* so se celo zagnali proti vsiljivcu. Toda naleteli so slabo, kajti mladenič, ki je imel v rokah palico, je v kratkem času znal očistiti ulico.
Tedaj pa se je obrnil k dekletu, medtem ko si je brisal pot.
»Sedaj pa, gospodična Marijana, popihajte jo... Jaz bom 06tal zadaj in pazil, da vas nihče več ne bo nadlegoval.«
i Ko je deklina slišala, da jo je mladi ] rešitelj poklical po imenu, 6e je zdrznila. Ko je prispela do vrat, 6e je hotela zahvaliti. Nobenega strahu ni več imela, čeprav je bila 6edaj na cesti čisto 6ama skupaj s človekom, ki jo je bil rešil.
Po tem večeru je večkrat opazila mla-ničevo navzočnost, kadar se je vračala z dela v laboratoriju. Potem je ugodila j*>-nudbam mladeniča, ki ji je prisegal »večno zvestobo« in Marijana Vauthier je bila najsrečneja ženska na začetku 6vojih ljubezenskih odnošajev z Jakobom Fro-chardom.
Toda nastopili 60 tužni dnevi.
Prevarala 6e je bila v svojem ljubimcu. Ta je namreč porabil poštena sredstva za dosego nepoštenih namenov. Hotel jo je imeti za ljubavnico in to se mu je tudi posrečilo.^
Toda ženska je odslej živela le zanj in ni vedela, da je njen Jakob tisti Jakob, ki je živel od njenih prihrankov, potem od denarja, ki ga mu je dajala 6tara Frochardova, od svojega vsakdanjega beračenja ter končno od zaslužka ki mu ga je prinašal njegov kruljavi brat Peter, ki je bil brusač.
Nastopila je mrlva 6»?ona in Marijana je morala načeti svoje prihranke. Ko pa so splahneli še ti, se je morala odreči dragocenih predmetov, ki si jih je pridobila z dohodkom od svojih večernih nadur v delavnici.
Toda njena ljubezen do Jakoba ni pojenjala. Ni bil namreč le njet’ liubimec, temveč tudi njen varuh. Marijana, ki se je drugekrati p>okazala tako jjogumno na-pram vsiljivim zaljubljencem, je pred svojim fantom trepetala.
Nekega jutra, ko se je dekle odpravljalo na delo, ji je Jakob dejal, da bi rabil nekaj denarja za zvečer.
»Toda, ljubi moj, znaj, da ti pred koncem tedna ne moreni dati nič, ker zares nič več nimam.'
»Stori, kakor veš in znaš' Jaz rabim za danes zvečer denar! Če mi ga ne boš prinesla ti, bom stopil l( drugim dekletom, lepim kot si ti, pa bodo srečne, da mi »a bado lahko dak.«
Ta pretnja je zmerom omajala dekletov odpor. Ne bi rada vioela, da bi njen Jakob voglaril kje drugje.
Ves dan je v delavnici mislila na to, kako bi prišla do denarja k ffa je po trebovala... Končno je sklenila, da bo govorila z gospodarico. Rekh bi ji, da rabi denar, ker da ga mora poslati svoji teti na deželo. Prišel je veče- in ostala dekleta 6o odšla na 6voi domove.
Marijana je stopila do gospodarice gospe Poidevin. Toda hišna ji je rekla, da 6e gospa še ni vrnila domov. Dekle je skemlo, da jo bo joočakalo v delavnici.
Tekle so minute, minevale ure, toda gospodarice ni bilo. Skrb za Jakoba, da ne bil šel k drugi ženski in se ji zaklinjal z zaljubljensko prisego, z besedami, ki jih je hotela imeti le zase, je nesrečnico neznansko mučila.
Hotela je denar. Mora 6i ga preskrbeti na V6ak način.
Kakor da bi jo obsedla zla misel, se je približala kaminu, na katerem je stal nabiralnik za prispevke, ki 60 bili namenjeni za otroka njene umrle prijateljice.
Marijana se ni zavedala ničesar več. Samo jx>doba njenega Jakoba ji je lebdela pred očmi in slišala je njegov glas, za
katerega pa se ji je zdelo, da je namenjen neki drugi ženski. Strašna borba se je vnela med tistim, kar je v dekletovem srcu še ostalo dobrega, in med zlobo. Zmagala je slednja-
Z zadnjimi napori je nesrečnica vzela
nabiralnik in ga vrgla na tla, da se je razbil. Kovanci so se vsuli po tleh. Bilo je nekaj srebrnikov in nekaj bakrencev. Marijana je vse skupaj pograbila m pla-nila skozi vrata. Zazdelo se ji je, kakor da ji glas umrle prijateljice udarja na uho:
»Tatica... tatica... tatica...!«
Med vrati se ie srečala s hišno ki jo je hotela ustaviti, ko je videla njen zmedeni obraz. Toda Marijana jo je dregnila in planila po stopnicah navzdol. Spodaj je naletela na gospo Poidevin, ki st je naglo umaknila nazaj, da je naredila prostor za to bezliavko.
Ko je pritekla na cesto, je zaslišala, kako se je nad njeno glavo odprlo okno in nek glas je zakričal:
»Primite tatico primite tatico!«
Na cesti je bilo nekaj vojakov, ki so takoj planili za njo. Toda Marijana ie tekla kot veter, kajti gnala jo je obsedena misel, da mora o pravem času prinesti denar svojemu Jakobu.
Ko je zaobrnila v neko stransko ulico, se je skrila, ne da bi jo kdo videl za neka vrata Kc so vojaki odšli mimo, jo je jx>pihala in prišla domov.
Jakob jo je ves nasmejan pričakoval. Izročila mu je denar malopridnež pa jo je, ne da bi ji rekel vsaj besedico zalivale. izvabil, nai z njim in njegovimi tovariši preveeeljači la večer.
Vinicij Ligije pri kristjanih ni več videl. Čakal je, da se bo vrnila, a je ni bilo. V začetka je mislil, da bo brez nje skoprnel, saj ni vedel, kaj bi počel sam med tujimi ljudmi. Potem je sklenil vrniti se v svojo palačo. S seboj je nesel Ligijin križ. Ko je prišel domov, je z njim stopil v lararij, kjer so stali kipi bogov in dedov, ter obesil križ medje. Potem je molče obsedel pred njim, kakor da je v njem nekaj božanstvenega. Ljubil je to znamenje, ker so ga zvezale njene roke, hkrati ga je pa mrzil, ker ga je ločilo od nje.
Vinicija se ni doma nihče nadejal. Povsod je našel sam nered, sužnje pa pijane pri gostiji, ki so si jo naredili v trikliniju. Ko je stopil mednje, so se ga ustrašili ko smrti. Ker so poznali njegovo strogost, so se začeli metati pred njim na tla, poklekovati in moledovati. Nekateri so celo od strahu omedleli. A Vinicij jim ni rekel besede, šel je ter se zaprl v knjižnico.
HENRIK
Ko je Evropa še dremala, so imeli Sovjeti že
na tisoče tankov
Sovjetska Rusija se je ,jopolnoma zaprla za ivoje meje in skrbno skrivala vse svoje tajne. Mnogoteremu opazovalcu so so zaradi tega zdele te številke navadna sleparija in propagandno sredstvo. Pač pa so bili strokovnjaki mnenja, da bo na tej stvari nekaj resnice, kajti Sovjeti so se pripravljali na to, da bi z močnim in številnim orožjem utrli pol boljševizmu v celo Evropo. Danes pa je jasno, da so Sovjeti res imeli mno-
tankov, kajti uničenih jih je bilo že več deset tisoč, pa še vendar se lahko reče, da sovjetska vojska uima malo tega orožja.
A ko je Sovjetska Rusija že tedaj, ko se v Kvropi nihče ni pripravljal na vojno in ko je bila Nemčija še močno razdrapana, gradila tanke v ogromnem obsegu, bi lahko rekli, da se le pripravljala na neke osvojevalne pohode. Nemški vojaški strokovnjaki pravijo, da govori za to mnenje tudi način, kako so Sovjeti svoje tankovske divizije razdelili in razmestili.
Svoje prve tanke so Sovjeti naredili po vzorcih angleških in francoskih tankov. Kot prvi vzorec jim je služil francoski »Renault tank«. Pa tudi pozneje so se Sovjeti držali tujih vzorcev, kajti domačega strokovnjaškega tehničnega osebja so imeli le bolj pičlo število in so zato radi vabili v svoje tovarne strokovnjake iz tujine. Mnogo je bilo med slednjimi Angležev in Ame-rikancev. Kasneje so posnemali tudi nemške izdelke. Pri slehernem zaplenjenem sovjetskem tanku se kmalu ugotove sledovi vzorcev, ki so graditeljem služili.
Svoje načrle in boljše vkacijsk e nakane so mislili Sovjeti izvesti ne le z mogočnim številom tankov, pač pa tudi s takšnimi vrstami, ki jih drugi evropski narodi še niso poznali. Znana je vrsta sovjetskih 52 tonskih tankov s premakljivim topniškim stolpom Toda stvarnost je pokazala, fla tudi ti velikani niso v celoti izpolnili pričakovanj. ki so jih vanje stavljali sovjetski vojskovodje. Pokazalo se je, da je za uspeh potrebno ne le dobro orožje, pač pa tudi dober
vojak, ki je »prelen, gibčen in priseben in se mora znajti v vsakem položaju. Ce je lank težak in zaradi oblike ozemlja, na katerem deluje, težje gibljiv, mora imeti pač posadko, ki niti za las ne izgubi svoje hladnokrvnosti. Te lastnosti pa ruski vojaki niso imeli v preveliki meri. Ruski vojak se je uril le na manevrih, po drugi strani pa je manjkalo takšnih poveljniko” in inštruktorjev, ki bi zakone modernega vojskovanja temeljito poznali. Nasprotno je imel nemški vojak veliko prednost, ker je bil dobro izurjen in je znal s svojo izkušenostjo premagati ovire mnogokrat tudi tedaj, ko je nasprotnik postavil proti njemu orjaške tanke.
Sovjetska vojna industrija je bila močno prizadela zaradi velikih osvojitev nasprotnika in zaradi letalskih napadov zavezniškega letalstva na sovjetsko industrijo. Sovjetska vojska je svoje visoke izgube v tankih doslej nadomeščala delno z novimi izdelavami, v veliki meri pa tudi z zalogami, ki si jih je bila naredila že tedaj, ko ostala Evropa še ni izdelovala tega orožia na tekočem traku. Gotovo pa je, da zaloge niso neizčrpne in da bo sovjetska vojska gotovo nekega dne obstala pred vprašanjem, kako opremili vojsko s potrebnim številom tankov, ko pa domača industrija ni dorasla potrebam. Preostalo bo le upanje na pomoč anglosaških zaveznikov.
Danska zbornica je enoglasno, z izjemo nekaj poslancev, dala zaupnico novi vladi ter ji odobrila tudi izredna pooblastila.
Vichyjska vlada je dala internirati angleške in ameriške državljane, časnikarje teh držav pa bodo zamenjali s francoskimi dopisniki iz Anglije in Amerike.
Italija in Finska sta sklenili novo trgovsko pogodbo za prihodnje leto. Pogodba zagotavlja Italiji znatne količine finske celuloze, mesa in papirja, Ttalija pa bo Finski dobavljala zlasti umetne tkanine ter sadje in zelenjavo.
Morske ptice - prinašalke smrti
Nekako v sredi med Norveško, Veliko Britanijo in Irsko je skupina osemnajstin otokov, ki so zelo izpostavljeni vetrovom in valovom iz Atlantskega oceana. To so Faroerski otoki. Prebivalci teh otokov so revni in se preživljajo v pretežni večini z ribolovom. Po dolgotrajnih opazovanjih pa so ugotovili da se predvsem v letih, ko je slab ribji lov, pojavlja na Faroerekih otokih svojevrstna bolezen.
Sedaj «o našli tudi vzrok te bolezni, ki se je pojavljala, kadar ni bilo dosti rib. Zaradi
pomanjkanja rib je nastalo tudi pomanjkanje hrane. Ker otočani v takih letih niso imeli kaj jesti, so začeli loviti ptice, ki so v velikih množinah gnezdile na otoku. Meso teh ptic pa je težko prebavljivo. Prebivalci so bili prisiljeni hraniti se z mesom galebov in strakošev, tako se te ptice imenujejo, kar pa je bilo vzrok epidemijam na Faroerskih otokih. Nemalo je bilo tudi smrtnih primerov, ker so uživali to meso v prevelikih količinah. Zato je danska vlada strogo prepovedala loviti in uživati te morske ptice — prinašalke smrti.
Na Slovaškem ni nezaposlenih ljudi
Tako je te dni, »poročil slovaški delovni urad. W bivšo češkoslovaško vlado je nezaposlenost *MTno naraščala in ti*P£i Slovakov so se morali izseljevati, da bi se mogli spodobno preživljati. Kljub temu pa so 1. 1937 na Slovaškem še zmeraj imeli okrog 100 tisoč nezaposlenih, ki so povečini Ostali brez sleherne podpore. Aprila 1938 so imeli v uradnih seznamih še 95.000 nezaposlenih, a ko je Slovaška postala svobodna, se je to število močno skrčilo, ker je nmogo slovaških delavcev šlo na delo v Nemčijo.
Še hitreje pa je splahnela množica nezaposlenih, ko se je jela uveljavljati popolna neodvisnost slovaške države. L. 1939 so imeli le še 57.503 takih moči, ki niso bile zaposlene. Potem pa so začeli z javnimi deli in že maja meseca 1. 1942 je bilo samo še 5800, avgusta pa 2200 nezaposlenih, Konec septembra istega leta se je število končno skrčilo na 1400, ki jih pa povečini zaradi telesnih hib ne morejo zaposliti.
Ljudje, ki »vohajo« kače
Indija je vsa polna poklicev, ki so nam še neznani. Eden teh poklicev je posebno zanimiv. To je poklic mož, ki kače vohajo in s svojim posebno razvitim vonjem zaslutijo vsako kačo v svoji bližini in jo potem ulove. 'lak mož je oborožen s košarico, vrečo in mnogimi močnimi vrmi in se* poda v pokrajine, kjer je mnogo kač. Po vonju, ki se razširja iz vsake luknje, spozna takoj, če se nahaja v tisti luknji kača ali ne in se takoj pripravi na lov. Cas lova na kače si izbere v jutranjih urah, ker je ta čas najbolj pripraven zato. ker se kača nahaja še v stanju nekakšne otrplosti in je zaradi tega. njen odpor mnogo manjši. Ker pa se mnogokrat primeri, da v taki luknji čepi zelo strupena kača, mora biti tudi zelo previden in spreten. Za tako delo mora biti pogumen in priseben, da jo strokovnjaško izvleče na dan in v svoji košari poveže.
Katere živali so najbolj nevarne
Znani zoolog dr. Tngo Krumbiegel je dolgo skrbno opazoval živali, ki žive zaprte v zverinjakih daleč proč od svoje domovine. Rad bi dognal, katere živali šo človeku najbolj nevarne'. Ljudje imajo leve in tigre za najnevarnejše živali, ne smemo pa pozabiti, da morejo tudi sicer krotke živali postati nevarne, posebno kadar so razdražene. Njihova krotkost se včasih iz neznanih vzrokov naenkrat spremeni v divjo besnost. Značilen primer za to je lev. ki sicer rad uboga svojega čuvaja, včasih pa tako zdivja, da je celo njemu nevaren. Ugotovili pa so, da je medved; predvsem severni z lepim belim kožuhom, mnogo nevarnejši kot lev ali tiger. Največ nesreč v živalskih vrtovih je povzročil ravno severni medved, ki ne pozna nobenega strahu. Prav tako nevarne lahko postanejo hijene, ki izredno sovražijo le določene osebe. Tudi na velike opice se ne moreš zanesti. Antilope, ki so na videz krotke in plačljive, so prav tako zmožne umoriti človeka. Enako je tudi s kamelami in jeleni, ki so najbolj nevarni, kadar se plodijo.
Kako znajo indijski bogataši zavarovati svoje zaklade
Pri mnogih indijskih knezih je še do današnjega dne ostala čudovita navada, s katero si obvarujejo svoje zaklade pred tatovi. Za varuhe svojih dragocenosti jim služijo krvoločne zveri. Dogodi se, da pred prostorom, kjer so spravljene dragocenosti, naletimo na močnega tigra, ki drži stražo in l>rani vsakemu dohod do shrambe, razen svojemu čuvaju. Drugi zopet zaupajo svoje naj večje dragocenosti krokodilom in uporabljajo poseben način za shranjevanje dragocenosti. Posebno se to opaža -pri prvotnih plemenskih vladarjih, ki dajo svoje dragulje in drugo zlato v izdolbeno veliko vejo. katero nato zamašijo in vejo spustijo v reko ali stoječo vodo, ki je polna krokodilov.
SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
Tatovi ukradli kravo in jo balzamirano pustili na nekem travniku
V nekem kraju v Holandiji je bila pred kratkim izvršena zares čudna tatvina. Otroci, ki so se igrali na travniku, kjer se je pasla živina, so opazili, da se ena izmed krav nikamor ne ipremakne. Ko so 6e ji približali, so ugotovili, da je balzamirana. Poklicali so gospodarja, ki je kar otrpnil od začudenja. 'Pakoj re vso zadevo prijavil policiji, ki je izvršila preiskavo in ugotovila, da so tatovi ponoči kravo ukradli, jo zaklali in slekli iz kože, potem so meso spravili na varno, kožo pa so zašili in jo pustili nagačeno na travniku. Kmalu so izsledili tatove in jih zaprli, meso pa, ki so ga nameravali prodati na »črni borzi« po prepovedanih cenah, je bilo zaplenjeno.	(1)
Brado zaigral na karte
V Atenah so pri neki partiji na karte postavili čudne nagrade: brado in 10.000 drahem. Lastnik brade, nek bivši častnik evzonov, se je obvezal, da si bo pustil odstriči brado, če 1» partijo izgubil. Njegov nasprotnik pa bo moral plačati 10.000 drahem v primeru, da bo ou izgubil .partijo. Prvemu pa sreča ni bila naklonjena. Po izgubljeni partiji je poklica! bviv-
,ca, da bi mu odrezal brado. Dokler se ni pogledal v ogledalo, se je veselil s tovariši in se še zmenil ni za brado. Kakor hitro pa. se je pogledal v ogledalo in zapazil, da njegovega obraza ne krasi več lepo negovana brada, je skočil v nasprotnika in vnel se je boj, v katerega so posegli tudi pristaši enega in drugega. Prepir se je tako razvnel, da je morala priti policija, ki je hitro razgnala vse kvartopirske
prenapeteže.	(I)
Pameten nasvet rejcem goveje živine
Cesto se dogaja, da se goveji živini v požiralniku z.atakne kak trši predmet, ki slučajno med krmo zaide tja in žival začne dušiti. A tudi obsežnejši kosi trde hrane (krompir, repa, jabolka itd.) pogosto grozijo, da bo morala živa 1^ zaradi njih poginiti, Davi se z njimi in jih skuša požirati, a ne gre; povečini jih tudi izbljuvati ne more več. Ko se žival začne mučiti in dušiti, ne smeš izgubljati časa. Dvigni ji glavo kolikor moč visoko ter ji vlij v gobec pol kozarca olja. Nato jo drgni vzdol požiralnika in skušaj spraviti oviro naprej. Ce še nimaš sreče, vzemi upogljivo šibo, ki si ji konec zavil v kos platna, ako že nimaš pri roki prave sonde za požiralnik. Ce pa še s tem ne uspeš, je treba, goltanec narezali, kar pa seveda more samo živinozdravnik.
V deželi cvetočih češenj
Melanholi a	23
Samo Fudži-Sana tokrat nismo videli. Skril se je za oblak dežja. Zato smo pa videli staro žensko, ki je imela obraz kakor izžeto limono in nam je prodajala razglednice s Fudži-Sanom, riž s presušeno ribo in strupeno zeleno limonado s saharinom.
Japonska je posebna dežela. Ko smo se vračali v Atami (in mesto tega priSli v Ito, ki je tudi prijazno mestece), je sonce sijalo še čisto svetlo, toda ne glede na to nam je prepeval v dolino zbor slavčkov, ki je svoj posel opravil mnogo boljše, kakor potolaženi Japonci na hotelskem klavirju.
Ponavljam, Japonska je posebna dežela. Med Itoin in Atami smo videli največje jai>onsko kafrovo drevo z več stoletnim grčavim deblom. Stalo je na dvorišču nekega majhnega templja, posvečenega lisici. Lisice veljajo tod za zle duhove. »Lisico ima« pomeni n« Japonskem isto, kakor pri nas »Smolo ima«. In zato, da ne dobe lisice, grade templje za lisice in molijo v njih. Obe ka-meniti lisici pred skrinjo imata načete nosove in njuna repa sta pokrita « pobožnimi željami. Niso toliko vredne pogleda, kakor čudovito staro kafrovo drevo, ki ima zmedeno brado iz suličastih listov. Če drgnete tak List, tedaj diši — uganili boste — po kafri. Ko sem pa odtrgal list, je sedel na njem — ne tega ne boste uganili — moij. Kakor rečeno, Japonska je posebna dežela.,.
»Danes bi rad plaval,« sem rekel hotelirju; moj prijatelj se je vrnil nazaj v Tokijo in začel sem se dolgočasiti.
»Vi se mislite kopati,« me je mehko popravil, v vročih vrelcih našega kopališča«.
»Ne,« sem mu ugovarjal, »plaval bi rad, v morju plaval. Vroči vrelci bijejo v oči in vrh tega sem jih st do grla.«
Japonec je vljudno preslišal moj ponesrečen način odgovora: »v morju ne morete plavati«.
»Zakaj ne,« sem vprašal uporno. »Ali so morski volkovi?«
»Ne, morskih volkov ni«.
»Ali so kače na obali?«
»Ne,« je priznal, »kač ni«.
»Kaj torej?«
»V kopališču imamo vendar vroče vrelce,« je prosil.
Kadar sliši Japonec o vročih vrelcih, bo šel daleč, da bi se v njih lahko kopal. Japonci so rojeni kopališki gostje. Mislijo, da so vroči vrelci dobri za vse. Za zobobol in za dobiti otroka. Toda tisti Japonec, ki se brez pomisleka zaupa smrdljivemu rumenemu vrelcu, lahko stanuje leta ob morju, ne da bi mu padlo na misel, da bi plaval v njem.
Hotelir je stresel svojo dobro podloženo okroglo glavo, ne da bi razumel in se priporočil. Jaz pa sem kljub temu oblekel svojo kopalno obleko in sem se pretelovadil do obale. Odkar je bil zadnji veliki potres, menda ni prišla nikomur na pamet tako odročna misel, da bi se kopal. Saj zdi se tako. Skale leže še vedno tako neurejeno okoli, kakor so pred tremi leti prigrmele z gora. Še zdaleč se nisem počutil na teh skalah tako varnega kakor japonske stongoe, ki se jih sprehaja tod na tisoče.
Japonske stonoge so gotovo petkrat večje kakor naše in mislim, da imajo tudi več nog. Ko sem po kopanju obul svoje copate, je bila v copati stonoga in je kobacala tako zoprno, kakor da jih H je najmanj sto. Toda zaenkrat se še nisem kopal, ampak sem si ogledoval morje, ki se je od tu spodaj* biserno bleščalo. Mehki, dolgi valovi so oblizovali skale in se svetili daleč ven, da so se brez obzorja zlivali z betomodrim nebom. Malo vstran je bilo strmo predgorje, odkoder je nek stražar igral na rog, kadar so rdečezJate ribe plavale v zaliv. Nato 60 hitro pridrseli ribiški čolni in ribiči so vrgli svoje mreže, ki so plavale na bambusovih palicah namesto na plutovini.
Za menoj na visoki terasi je stal hotelir z nekaterimi melanholično smehljajočimi se gosti, da bi opazovali svojevrstno vedenje tujca. Nenadoma sta se poleg mene pojavila dva otroka resno vljudno in molčeče, kakor so samo japonski otroci, ki niso nikdar tepeni in nikdar ne slišijo ostre besede in kljub temu niso nikdar poredni.
Pred tem številnim občinstvom in v tej čarovniški okolici je tujec počasi splezal preko na pol oblitih granitnih skal in se je ravno pripravljal pognati se v morje, ko ga je prehitel dolg mehak val in ga preko granitnih skal vrgel nazaj na obalo. Val ni bil tako mehak, kakor se je zdel, toda zato so bile granitne skale trše, kakor sem domneval. Na skalah so rastle tudi ostrorobe školjke.
Ko sem se s krvavečim golenom in poškodovano ramo vrnil v hotel in sem srtresel iz copate že prej omenjeno japonsko stonogo, so bili moji gledalci preveč vljudni, da bi se smejali na glas.
Toda na njihovih modrih očeh se je dalo opažati, da sem za njihovo razvedrilo prispeval več kakor morje in Fudži-San skupaj.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 — Me*
W„„	ff	«r	n V—n*f.o 1* lit -	VorUnrW - f. - V-rr.-n **.■; ” • ! - n	T	-	Tri	T'r' !"'>	,=.	?;	*	.	.