Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXa št* 148 LfaUlaaa, pctcfc ta JaHJa 1«S7 Ccaa Di* 1«~ *\\^^m ^v -v^k ^v^p ^H ^a ^B ^Pv ^v^v n^F iA h n m^ mi^, m^k f^ ^^ dan P0**1«*1*«, tavzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 peUt vrst a Din 2, do 100 vrat & Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3f večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25— Rokopisi se ne vračajo. CREDNIATVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva aUom it. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kooenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICB: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 351 Kriza politike nevmešavanja na vrhuncu: Nova demarša v Berlinu in Rimu bsbssssVbbsssssSbbVbs^bssbssssbbssssssssssssssV Francija in Anglija ne bosta dopustili nobenega poseganja v španske dogodke in bosta, če Italija in Nemčija razbijeta kontrolo, na lastno pest izvedli popolno blokado Španije London, 2. julija, z. Danes popoldne se zopet sestane londonski odbor za nevmešavanje v španske zadeve. Tej seji pripisujejo v diplomatskih krogih odločilno važnost za nadaljnji razvoj politike nevmešavanja. Kakor znano, sta Francija in Anglija na zadnji seji pretekli torek predlagali, naj se po izstopu Italije in Nemčije iz sistema kontrole poveri vsa pomorska kontrola Franciji in Angliji, ki sta pripravljeni pristati na to, da pošljeta Italija in Nemčija na francoske in angleške kontrolne ladje svoje posebne opazovalce, ki se bodo mogli vsak čas prepričati, da se bo izvajala kontrola popolnoma nepristransko. Italija in Nemčija sta to odklonili, češ da ne moreta pristati na to, da bi samo dve državi izvrševali kontrolo, marveč da je to pravica vseh 27 v londonskem odboru zastopanih držav. Z obljubo, da bosta zahtevala nova navodila svojih vlad, sta italijanski in nemški poslanik zahtevala odgoditev seje londonskega odbora. Tej želji je bilo ustreženo in je bila seja odgođena do danes popoldne. Kmalu pa se je izkazalo, da gre pri vsej stvari zgolj za zavlače valni manever. Pisanje italijanskega in nemškega lista je jasno pokazalo, da nameravata Rim in Berlin preprečiti vsako nadaljnjo kontrolo, da bi na ta način dobila svobodne roke za intervencijo v Španiji na korist generala Franca. »Popolo d' Italia« je objavil članek, ki ga je po zatrjevanju poučenih krogov napisal sam Mtissolini. V tem Članku odkrito priznava, da Italija ne misli več na odpoklic prostovoljcev iz Španije, dokler ne zmaga general Franco. Italija bo to zmago z vsemi sredstvi pospešila, ker smatra, da gre pri tem za zmago fašizma. Enako stališče zavzema tudi Nemčija. Anglija in Francija s svoje strani pa sta trdno odločeni storiti vse, da se ta kriza politike nevmešavanja prebrodi in doseže sporazum. Včeraj sta Anglija in Francija po svojih poslanikih izvršili v Rimu in Berlinu novo skupno demar-šo ter še enkrat priporočili, naj pristanci a na predlagano preureditev pomorske kontrole, ki naj se poveri francoski in angleški vojni mornarici, če bosta Nemčija in Italija odklonili ta predlog, ne da bi stavili druge sprejemljive predloge, ki bi bili v skladu z načelom nevmešavanja v španske zadeve, bosta tudi Francija in Anglija prisiljeni revidirati svoje stališče do Španije. Francoski in angleški poslanik sta berlinsko in rimsko vlado pri tem izrecno opozorila na to, da za Francijo in Anglijo v tem primeru ne pride v poštev politika nevtralnosti s priznanjem obeh vojskujočih se strank v Španiji, vse dotlej, dokler ostane v Španiji le en sam tuji prostovoljec. Ce bosta Nemčija in Italija s svojim zadržanjem razbili pomorsko kontrolo, bosta Francija m Anglija na lastno pest izvedli blokado Španije, da na ta način preprečita vsako vmešavanje od zunaj. Ta odločen nastop Londona in Pariza je napravil v Rimu in Berlinu velik vtis. Zato z napetostjo pričakujejo, kako stališče bosta danes zavzeli Italija in Nemčija na seji londonskega odbora. Parii, 2. julija. AA. Zunanji minister Delbos je na rrerajšnji seji odbora sa is-nanj<* zadeve v parlamenta izjavil, da je francoska vlada v popolni soglasnosti i an jrieško vlado odločena branit) načelo kontrole in nernuSavanja v Španiji. Če bi jm na današnji seji odbor« sa nerinesavaaje v Londonu propadel res sistem kontrole« tedaj bosta Francija in Anglija prisiljeni 7nova proučiti celo, vprašanje. Kakor s® iave. je zunanjepolitični odbor mnenja, da sploh ni mogoče primati generala Francu rnaraja vojskujoče se države. Rim, 2. julija AA. T% prod novim sestankom odbora za nevmešavanja poudarjajo v poučenih italijanski« krogih ponovno, da je za vsak sklep nevmečevalnega odbora. Zato ni moči pričakovati, da članov odbora. aZto ni moči pričakovati, da bi Anglija in Francija vzlic nem$ko-itali-janskemu stališču mogli brez odobritve vsega odbora prevzeti pomorsko nadzorstvo v Španskih vodah. Berlin. 2. julija. AA. Tukaj govore, da se ni zgodilo nič novega v vprašanju kon trole okoli Španije. Opombe, ki jih je dostavil angleški vladi von Ribbentrop v torek, so ostale se v veljavi. Nemčija zastopa stališče, da morata Francija in Anglija prevzeti iniciativo za izhod iz težkega položaja **r s«a oni asa* odgoeora*. Kglissu dveh velesil, ki še zmeraj smatrata generala Franca za upornika, a priznavata vlado v Valenciji, ne daje nikakih varščin. Nemčija ©e čudi, da Anglija še zmeraj ne uvidi tistega, kar je postalo neizogibno. Parii, 2. julia. AA. Pariški tisk piše da nes zjutraj največ o seji odbora za nevmešavanje, ki bo popoldne v Londonu. Splošno mislijo člankarji, da bosta Italija in Nemčija odbili predlog Francije in Anglije, da bi sami izvajali kontrolo okoli Španije. V zvezi z včerajšnjo izjavo Delbosa v parlamentarnem odboru, da bo v tem slučaju Francija morala sama ponovno proučiti ve* problem, piše *Oeuvre«, da bo Francija ukinila kontrolo vzdolž Pirinejev. V tem primeru bo tudi Franci ia proglasila, da so veljavne vse trgovinske pogodbe, ki «?o bile sklenjene z republikansko Španijo. Po teh pogodbah se je Francija obvezala, P' i .■ »i-J_______■! J___■*TrTHi~aaE|gJSSSSl da lahko Španija v Franciji nabavlja orož je in živež. List ve tudi povedati, da je Delbos zagotovil vse člane odbora, da Anglija v nobenem slučaju nei to priznala generala Franca Kot vojskujočo se stranko. >Matin« piše, da ne smemo pričakovati. d«a se bo se*laj spremeni* ves sistem nevmešavanja Francija in AngHja bosta -a mo ukinili nekatere omejitve svojih pravio na katere sta prostovoljno pristan. si^a^ x-------l ji.—t. ■ ■_■ .-t.. , „XJI_j škof A. B. Jeglič Stična, 2. julija, V samostanu Stična na Dolenjskem je davi ob 5.10 nenadoma preminul, zadet od srčne kapi, knezoškof v pokoju dr. Anton Bonaventura Jeglič. Knezoškof se je v sredo opoldne vrnil iz Celja, kjer se je bil udeležil tabora slovenskih fantov in mož, v Stično. Včeraj je bil ves dan prav dobre volje in živahno je kramljal še sooči z župnikom Golobom iz Kostanjevice, ki je na oddihu v samostanu. Kakor običajno, je legel s noći okrog 20. spat, a davi je po stari navadi vstal že ob 4. zjutraj, da bi Sel masevat. Ker ga pa le ni bilo na spregled, je sluga stopil v njegovo sobo in ga nadel napol oblečenega ležečega poleg umivalnika. Knezoškof je bO Se pri zavesti. Sluga je naglo obvestil samostan ki konvent in opat dr. Kostelic je umirajočemu podeJil zadnje zakramente. Poklicali so takoj tudi zdravnika dr. F"ed-rana, a koje ta prišel, je bil sivolasi vladika že mrtev. Pokojnega knezošKofa so položili na ka-tafalk v samostanu, od koder ga bodo z avtofurgonom mestnega, pogrebnega zavoda prepeljali v Ljubljano, kjer ga bodo položili na mrtvaški oder v škofijskem dvorcu. Vest o nenadni emrti vladike dr. A. B. Jegliča se je že v prvih jutranjih urah raznesla po Ljubljani in zazvonil'" fo zvonovi vseh cerkva. Knezoškof dr. Jeglič "je bil rojen 29. maja 1850 v prijaznih Begunjah pod Karavankami. Njegova .domačija stoji tik ob cesti med sadnim drevjem in je med najlepšimi v vasi. Ker je bil deček zelo nadarjen, so ga dali premožni starši v Ljubljano, kjer je abrolviral gimnazijo. Materina želja je bila, da stopi sin Anton v semenišče in tako se je tudi zgodilo. Kot mlad duhovnik je nato študiral še v Avgu-štineju na Dunaju ter na raznih vseučiliščih v Nemčiji, naposled je pa v Rimu napravil doktorat iz bogoslovja ter se vrnil v Ljubljano. Tu je bil najprej imenovan za podravnatelja semenišča. Nadaljeval je študij in napisal več poučnih in bogoslovnih del. L. 1882. je bil imenovan za kanonika v Sarajevu, kjer je ostal 16 let. Spomladi 1. 1898. je bila izpraznjena knezo-škofijska stolica v Ljubljani in takrat je bilo ustreženo splošni želji Slovencev po narodnem Škofu: Anton Bonaventura Jeg- lič je bil postavljen za naslednika Missije. Ko je prišel v Ljubljano, je bil veličastno sprejet od vseh slojev prebivalstva ne glede na politično in kulturno usmerjenost in vsa slovenska javnost je z največjim zadoščenjem sprejela njegovo obljubo popolne nepristranosti. Zakaj ni postal knezoškof dr. Jeglič res vsenarodni cerkveni knez kakor vladika Strossmaver za Hrvate, o tem bo sodila politična zgodovina. Avgusta 1930 je zaradi visoke starosti pro-eil za vpokojitev in se je umaknil v Gornji grad. Delo pokojnega knezoškofa Antona Bo-naventure Jegliča je bilo ogromno. Prav njegova zasluga je, da je bil dograjen zavod sv. Stanislava v š>t. Vidu. kjer je bila 1. 1905. otvorjena gimnazija z izključno slovenskim jezikom. Za naš narod je bila to velika pridobitev, čeprav je bilo očitno, da je bil zavod zgrajen iz drugih nagibov. Objektivno je treba tudi priznati, da je knezoškof vse svoje življenje skromno živel in da je skoro vse dohodke velikega cerkvenega premoženja nesebično žrtvoval za verv-ke in cerkvene, pa tudi za splošne narodne in kulturne namene. Maraikak dijak se ga bo s hvaležnostjo spominjal, saj je mnoge vzdrževal in jim omogočil študij, a tudi mnogi naši umetniki so vedno našli v njem zaščitnika in radodarnega mecena. Tudi za bedne in siromake je imel vedno odprto roko in £Tce. Knezoškof dr. Jeglič je napisal tudi celo vrsto publikacij, katerih namen je bil predvsem vzgojnega značaja. Nekateri njegovi spisi, ki so izšli še pred svetovno vojno, so dvignili mnogo prahu in deloma tudi upravičene kritike, saj se je knezoškof kot lajflc dotaknu nekaterih delikatnih problemov. Več njegovih del je založila tudi Mohorjeva družba. Spisana so bila sicer preprosto, a polna -sočne ljudske govorice. Pokojni knezoškof dr. Jeglič je bil markantna osebnost slovenskega verskega in javnega življenja in z njim je združen tudi velik del zgodovine slovenskega naroda. Kakor pa je bilo hvalevredno vse njegovo zasebno življenje, njegova požrtvovalnost v korist cerkve in bližnjih, tako se napredni Slovenci niso nikdar mogli strinjati z njim glede njegove politične Unije. Z njim so vedno bojevali ostre boje, ki ao Često na obeh straneh presegali mejo fairnese in njegova politična pristranost ga je odtujila večini naprednega ljudstva, ki ni videlo v njem svojega najvišjega cerkvenega predstavnika, temveč zgolj političnega eksponenta ene stranke. Nesrečna je bila tudi njegova politika v začetku svetovne vojne, ko se je pridružil fiušteršiču. A ko se je v deklaracijakih dneh odločno postavil na stran dr. Kreka, je ta njegov korak z radostjo in splošnimi simpatijami pozdravila vsa naša javnost in nedvomno je glavna zasluga knezoškofa dr. Jegliča ter pokojnega dr. Kreka, da se je dekla-racijskemu pokretu pridružil ves narod kakor en mož. Takrat je ves narod videl v škofu dr. Jegliču vsenarodnega vladiko. žal se je knezoškof v Jugoslaviji vrnil na svojo staro predvojno politično linijo. Bratomorni strankarski boj med Slovenci se je zopet razvil v še hujših oblikah ne na korist napredku Slovencev niti konsolidacije države, a še manj poglobitvi krščanske etike. Vsi znaki preteklih in sedanjih borb kažejo, da si je bil klerikalizem dal nalogo pod zaščito cerkvenih oblasti biti izhodišče za akcijo po voej Jugoslaviji. V tem pokretu je med jugoslovenaktm episkopatom knezoškof dr. Jeglič igral najvidnejšo vlogo in videli smo ga borbenega še na taboru slovenskih fantov ta mož v Oelju. ki jih Je goreče vzpodbujal sa nadaljnji boj. Kljub vsemu pa se bo ves narod a spoštovanjem spominjal njegovih narodnih za-slug in ga ohranil v častnem spominu. BBS9BBflBSS9p9BSBJBBB9BSVBsSBSsVBSBBSSSSSsSSJ Do sporazmtia med Nemčijo in Avstrijo je se zelo daleč Kaj pravi oficiomo glasilo dtutaf*ke vlade na naslov Berlina DUNAJ, 2. jalija, r. Pred leti je v Avstriji delovalo posebno društvo tako zvana av-strijsko-nemška* narodna zveza, ki je propagiralo za priključitev Avstrije k Nemčiji. Za časa Dollfussovega in še posebno Schuschniggovega režima je delovanje v tem društvu zamrlo. Kakor poroča sedaj vladno glasilo »Keuigkeits-VVeltblattc se je pred kratkim vodstvo te zveze na novo konstituiralo. Last ee vprašuje, kaj se v tej narodni zvezi dogaja. S pogodbo od 11. julija se je Nemčija, ki si je leta 1933 prisvajala v zmedi neke pravice, svečano odrekla vsem svojim aspiracijam v Avstriji. OnL piše oficiozno glasilo avstrijske vlade, ki so se v poslednjih težkih letih borili za avstrijsko neodvisnost, tudi sedaj ne bodo dopustili, da bi se pod kakršnokoli pretvezo ali kakršnokoli > no rdi jako« zvijačo po-tvarjale in zmanjšale obveznosti, ki jih je Nemčija svečano prevzela. Avstrija ne bo nikoli sprejela navadne funkcije nekega >vsenemštva«. ki bi ne pomenila ničesar drugega kot poslednji korak do njene vključitve v nemško državo. Zaradi tega sta sporazum in sodelovanje mogoča le z onimi ljudmi, ki prisna vajo Avstriji v vrstnem redu političnih vrednot prvo mesto. Z onima pa, ki se ravnajo po znanom načelu »pa malce prisezimo,« pač ni mogoče nikako sodelovanje. Zaradi tega naj si gospodje iz i nacionalnega tabora«, ki so pripravljeni pošteno sodelovati z nami, enkrat za vselej potrudijo in Avstrijo tudi v svojih načrtih postavijo na prvo mesto. Nam pač ne bo mogoče očitati, da imamo prevelike pretenzije, če za svoj eksistenčni minimum zahtevamo vsaj toliko lojalnosti. S španskih bojišč flsr«ms*iua, 2. junja. AA. Havaa: Nacionalistična radijska postaja je objavila, da so včeraj nacionalistične čete prvšč stopale na oaemJje santaodrske pokrajine. Včeraj je nacionalistična kolona, ki prodira ob obali Bflbaa.zavzela pogorje Pena. Gar-neae- Kmalu nato so nacionalisti zavzeli vrh Mcate Melk>, ki je najvišji v tam odseku. Kolona, ki prodira iz Vaknaceda, razvija svoje borbene vrste vzdolž reke Barbaduz, Zavzela je tudi nekaj vasi ob cesti Valmaceda — Caatro TJrdiale. ftlsmsam. 2. julija. AA. DNB: N« baskovski fronti so nacionalisti prodrli do meje santandrake pokrajine, pravi nacionalistično uradno poročilo Odpcr sovražnika, je popolnoma zlomljen. Na aeturski fronti, pri Ssatacvdru in Leonu je bik> le malo streljanja iz pušk. Na osrednjem bojišča ni bilo nič novega. Zopet kriza belgijske vlade BrascJj, 2. jntija. AA. DMB: Uberalna stranka je pooblastila svojega predsednika. da na i Van Zeelandu. brz ko se vrne n USA, sporoči, da želi liberalna stranka rekonstrukcijo vlade. Rekonstrukcija se mora izvesti se pred oktobrom ia spremeniti se mora tudi program Wade. Ce se to ne zgodi, liberalna stranka ne bo mogla več sodelovati v njegovi vladi. Nemiri mi Inkom Lsadea, 2. julija. AA. V Bettastu v severni Irski ie smoči prišlo do streljanja iz revolverjev. Spopad je imel očividno po litično ozadje. Ranjena je bila ena oseba. Bomba, ki je bila od nekod vriena v metež ni eksplodirala. Oblasti so takoj poslale ojaren^a, ki naj preprečijo nemire. PovUUuiie iMPrisiitriflti dssM¥snlc v Frasurtjl Pariš, 2. julija. AA DNB. Parismentsrni odbor za raetraovod^tvo je »kleniL da se plače poslancev zvišajo od 3800 na 6000 frankov mesečno. Senatni odbor pa je odbil slično povišanje plsČ v senatu. skrj-eujoS se pri tem na politiko Mednje, ki jo i zvara vlada. Sorzna poročila. Carin, 2. juHia Beograd 10. Pari« 1&775 London 21.61, Newyork 437. Bruselj 73.60. Milan 23. Amsterdam 240.15, Berlin l7SJb Dunaj SI.66. Praga 15.25, Varšava 8&90. Bukarešta 125 potiticnt Q$$Q\ni1k Značilna afera V Mariboru imajo imenovanega podrupa-nm v o&ebi Franca Zebota, ki igra t no ^!av-nOi Wog v dra\'obunski JRZ. in ki «e /•?» ka-kor znano, poeebno aktivno ude!e/e\*al kra-vs/ov oh prihodu bii'šega ministrskega predsednika Petra Živkoviča v Maribor Pred leti gospod Zebot ni bil tako smraino ra/ položen proti 2ivko\*iću, kakor fe danes* da. bil je celo na skokih da postane narodni poslanec na listi $t>spoda ?ivko\fiča. A ne samo to! »Jutro* je ugotovilo* da je bil isti gospod Zebot, ki sicer ni postal poslanec na Zi\4covičevi listi, dok*) časa v službi Zivkmnčevega režima m je za to »službo* prejemal »grdne pare« iz ditpozicijfkega fonda toli obrekovane »diktatorske* \'lada-vine. Prepričani smo bili. da bo mariborski podžupan na to ugotv\itev, ki zanj ni bai častna, zarful kot ranjeni tev ter jodrno pred jasnostjo dokazal, du je očitek* kakor da bi zobal v kritičnih dneh »diktatorskega« režima iz dtspozicijskih jasli, podla laž, zlobno podtikanje in grda kle\-eta. Toda sicer zelo zgo\*orni, odrezavi in udarni gospod mariborski podžupan Zebitt je na ta očitek molčal, nntlčal ie, ko je »Jutro« to svojo ohdolžite\- se pttnovtlo, m molči se danes! Qui tacet, consvntit — kdor molči' priznava! Torej je vendarle res* da je mariborski podžupan srebal pare iz sklede »diktatorskega« režima, za kar se je potem tako kavalirsko oddolžil s\rojemu dobrotniku z — gnilimi jajci in kamenjem' Huđo lepo ie moralo biti... »Slovenski dom* opisuje tclip\-adbo na fantovskem zboru čl v Celju z naslednji-mi besedami: »Gledalcem je kar sapa zastajala, ko so gledati naru\ ki so želi dokaj uspeha v vratolomstvu že v starih čawa* 2. julija. AA. Danes so tu alav-nostno proslavili 50 letnico sedinjenja kanadskih pokrajin. Pri t«H priložnosti sta generalni gnverner Kanade in predsednik Stran 2 >8L0VENSKI NARODt petek, 1. jnRja ltST. Ste v. 148 0% ^*u*m *- __m __ ^ __^^ «n__ a ^■^»^■•■■"•••■'•■sKj^SSSasJI^eesSM Veftiaa itMlami ta(a ni TiiiU, žepti? ga mlpat+ le LjtifalJMia, 2. julija. Ko tal akuvni Gruber Id ureaulčevaltii njegovega slovitega naftrta bili vedeli, kakšna usoda bo doletela njiaovo veliko delo . .. Na to so se spomnili te dni Ljubljančani, ko so opazili, da terenska sekcija zasipava Gruberjev prekop. To ni šala in tudi ne raca, kakršne priplavajo v liste tudi pri nae med počitnicami. Brtdka resnica je aH, oe hočete, prava senzacija: Gruberjev prekop zasipavajo. ZASIPAVAJO X GRADIVOM MAVERJEVE EflAE Da je senzacija se večja, morate vedeti, da sloviti prekop zasipavajo z gradivom stare Maverjeve hiše, ki jo podirajo na Marijinem trgu. Pri vsem tem je najbolj čudno, da većina meščanov tega ni vedela m se ne ve, čeprav »astpajvajo prekop skoraj že 14 dir.. Zasipavati so ga zaceli na koncu Streliške ulice. Da boste vse to razumeli, vaim moramo zadevo razložiti lepo po vrsti. AIJ DOBE HRADEOKKGA MBftCANl MOST? Splošno znane ao že zahteve prebivalcev pod Golovcem, v idiličnem, slikovitem naselju, ki je dobilo ime po slavnem ljubljanskem županu. Znano je pa tudi, da so ti prebivalci zavedni meščanti in so si aa/-radi tega prizadevali, da je Hradeckega vas dobila ime ceste. Vedno so si pa tudi prizadevadi, da bi njihovo naselje dobilo tudi v resnici značaj mesta in da bi bilo z njan zvezano. Hradeckega cesta je zelo oddaljena od mestnega središča., čeprav je zvezana s pravi me mestom po dveh mostovih, karlovškem in poljanskem. Najboljša ter najkrajša zveza bi bil most na koncu StreliAke ulioe. ki je te dolgo projektiran. O njem so že nekajkrat razpravljali v občinskem svetu. Naselje pod Golovcem je brez poetene ceste — cesta je na neka-terih krajih tako ozaka, da se dva voza s težavo «?rečata in da voaovi zadevajo ob hiše — toda se bolj kakor cesto | ljudje pogrešajo most ki bi jih vezal neposredno s Streliško ulico z mestnim središčem. Zdaj. ko so vozniki začeli dova-*ati na debelo kamenje in zdrobljen omet na koncu Streliške unce ter zvračati to gvadfcro v prekop, je marenedo mlatil, da ao a* začeli pUprajvljati aa zidaste tako potrebnega mostu. To upanje pa jfcm mo-rasno pregnan, kajti z mostom ne bo nič. KAKOR V NENASITNO BRUNO... Vzeti pa moramo tudi upanje onim, ki so se veselili, da bo prekop kmalu sasut in da bodo meščani izpod Golovca lahko hodih .po suhem'; v mesto, ze 14 dal do-vaaajo vosniki skoraj v nepretrgani vrsti mateiiaj m ga v*jpsjvajo po lijaku v prekop, vendar pa se ne kaze. da bo kaj iz tega dela. Zdi se, kakor da vsrpavajo material v nenasitno brezno. Ne smete si predocati. da je zasipavanje tako enostavno, kakor smo zapisali: dovažajo material in ga kratkomalo vsipavajo po bregu v prekop. To delo je ne-koftko bolj komplicirano; material bi se ne vsipal na pravi kraj in zastajal bi na bregu, ako bi ga ne vsipali premišljeno po lijaku v strugo, kjer imajo privezan velik toverni Čolni, na njem pa položene tračnice, da se material vsipava v vagon-ček. Z vagro*nčkom ga razvažajo skoraj po vsej širini struge — kolikor je pač dolg čoln, — tja, kjer je zasipanje potrebno. IN ZASIPANJE JE POTREBNO Morda ste mislili, da material vsipavajo v prekop samo zaradi tega, ker nimajo nikjer drugje primernejšega prostora zanj in ker je prekop ita«k preglobok. Da je pa zasipanje potrebno, in sicer zelo potrebno, so vedeli le redki. Gruberjev prekop je v resnici preglobok, toda ne morda zato, ker so ga izkopan pregloboko temveč, ker je dno lazrvada deroča voda. Na nekaterih krajih je dno silno razrvano ter poglobljeno. Baje so jame celo 4 do 5 m globoke, če bi voda nadaljevala razdiralno delo, bi bik) kmalu v nevarnosti oporno zidovje, ki bi ga voda izpcdkopaia. V ne-vairnost pa bi sčasoma prišla tudi zapornica ki ima skoraj tako velik pomen, kakor sam prekop. Razrvano dno je torej treba zasuti, za kar pa bodo potrebovali izredno mnogo materiala. Dn^ namreč ni razrvano samo na koncu Streliske ulice, temveč ob vsej dolžini ceste Za gradom. Zaito bodo vsipavali material v strugo še na mnogih drugih mestih. Povišanje mezd je zahtevalo lesno delavstvo Ljubljana, 2, julija Lesno delavstvo v Ljubljani in okolici, organizirano v Zvezi lesnih delavcev in sorodnih strok, podružnica Ljubljana, se zelo zanima za svoja eksistenčna vprašanja, kar je pokazalo snočl zborovanje v Delavski zbornici. Udeležba je bila izredno lepa in zborovalei so z živim zanimanjem sledili govornikom. Zborovanje je vodil podružnični predsednik Joško Gregorič. Strokovni tajnik N. Bricelj je orisal položaj lesnega delavstva pri nas ter podprl svoje ugotovitve z bogatim statističnim gradivom. Dotaknil se je tudi mezd mizarskih pomočnikov pri posameznih podjetjih. Ugotovil je, da nekatera podjetja ne plačujejo svojega delavstva po kolektivni pogodbi. Med vsemi podjetji Združenja mizarjev v Ljubljani plačuje najslabše Mizarska zadruga v Trnovem, dočim večina drugih podjetij plačuje vsaj nekoliko primerno. Poročevalec je ugotovil, da bi minimalna mezda samskega mizarskega pomočnika morala znašati po indeksu cen življenjskih potrebščin 799.92 din na mesec, za 4-člansko družino pa 1784.92 din. Toda mezde družinskih rednikov so okrog 60*^ nižje. Glede na svojo strokovno izobrazbo so mizarski pomočniki zelo slabo plačani v Ljubljani in okolici. Po statistiki OUZD je v Ljubljani zaposlenih 426 mizarskih pomočnikov, v okolici pa 379. Žensk, pomožnih delavk je zaposlenih pri mizarski stroki 190. Pomočniki so po veČini zavarovani v 9. in 10. mezdnem razredu, delavke pa v 5. razredu. Drugi poročevalec J. Stanko je doka-soval. da so mezde mizarskih pomočnikov mnogo prenizke v primeri z nekaterimi drugimi strokami, pa tudi v primeri z državnimi uslužbenci, ki imajo sicer nizke mezde, a so vsaj nekoliko preskrbljeni za starost. Govornik je tudi omenjal, da so mnogi državni zastopniki na zborovanjih upravičevali zahtevo delavstva po poviša- nju mezd glede na podražitev življenjskih potrebščin. Lesno delavstvo je pa še posebno upravičeno zahtevati povišanje mezd, ker navadno ni zaposleno vse leto, zlasti stavbni mizarji delajo le po nekaj mesecev na leto. Zborovalcem je bila predložena resolucija, ki so jo soglasno sprejeli, a s pripombo, da so zahteve v resoluciji še preskromne. Zborovalci so izjavili, da se bo delavstvo odločno bojevalo za svoje zahteve, tako da se bo morala kolektivna pogodba izvajati v sleherni delavnici. Resolucijo organizacija predloži Združenju mizarjev v Ljubljani. V nji delavstvo zahteva: Ker so se življenjske potrebščine podražile za 20 do 309^, je lesno delavstvo primorano zahtevati primerno povišanje mezd, in sicer jih je treba poviSati za 15% vsemu delavstvu od dosedanjih po kolektivni pogodbi določenih urnih mezd. Zborovalci žele. naj bi Združenje mizarjev skupno z delavsko strokovno organizacijo ukrenilo vse potrebno za izpopolnitev stare kolektivne pogodbe in njeno uveljav-ljenje na vso dravsko banovino. S tem bi bila odpravljena nelojalna konkurenca med podjetji na račun nizkih delavskih mezd. — Zastaviti je treba vse sile. da se prepreči izdelovanje rokodelskih izdelkov po zavodih in kaznilnicah za zasebnike, zlasti v kaznilnicah v Ljubljani in Mariboru. — Dosedanja kolektivna pogodba, ki je stopila v veljavo 9. septembra lani, naj ostane v veljavi nadalje, spremeni naj se samo plačilna tarifa po delavski zahtevi. Po novi uredbi o minimalnih mezdah je Združenje mizarjev kompetentno sklepati kolektivno pogodbo za vso stroko. Zato so i ? zborovalci s prošnjo obrnili nanj. naj določi zastopnike za pogajanja z delavstvom. Delavstvo želi, da bi se pogajanja l začela že v začetku prihodnjega tedna. Obe pogodbeni stranki bi naj povabila k pogajanjem Delavska zbornica. Razbojniška tatvina Zagorje. 1. julija. že večkrat kaznovani brezposelni rudanr Alojz Rus. 37 let star m pslatojon v Vi-dem-Debrepolje, je s ;*von)o prfteznico v vasi Mošenik v kamniškem okraju ukradel Klopčlču Karolu nove hlače, v katerih je bila srebrna ura s arebrno verižico v vrednosti 200 din. Ukradene hlače je v gozdu oblekel čez svoje in pobegnil proti Zagorju. Okradenec mu je sledil in ga dohitel v MecTiji-Izlakah. »Hej!« ga je pozval, -pokaži mi svoje stvari, ukraJdn* ste mi hlače z uro!* Rus pa je potegnil nož in zagrozil, da bo vsakega, ki se mu približa zabodel, da bo crkz&lc. Medtem sta prihitela okradencu na pomoč de dva mi-moidoča, in eden je Ru*a kresni! a palico po glavi, nakair je Rue zbežal v bližnji gozd. slekel ukradene hlače in jih skril v grmovje. Toda smola ga je zasledovala. Ko se je najmanj nsjdejal. je srečal oroi-niško patruljo, toda z neverjetno spretnostjo se mu je tudi to pot posrečilo pobegniti. Ves Kisovec je hO pokonci, ko so ga lovili in slednjič tudi ujeli ter odvedli na oroaniško postajo. Tu pa seveda ni hotel ničesar primati, sele po dolgotrajnem zasliševanju se je omehčal in tatvino priznal. Odvedi so ga tudi na mesto, kjer je imel skrite hlače. Pri osebna preiskavi so našM pri njem tudi te eno arebrno uro, o kateri trdi, da jo je pred petSmi leti kupil v Franrfji, kar je dvomljivo. TTra je srebrna m čisto nova. Opozarjamo morebitne peteadete, aa si jo ogledajo, ker jo je skoraj gotovo kje ukradel. Vredne je okrog 400 din. Rusa so po zaslišanju odvedli v Uhrjo, njegovo priletnem pa so ianuetiH, Iz Celja —c Iz celjske statistike. V juniju je obiskalo Celje 1012 tujcev (770 Jugoslovanov in 242 Inozemcev. med njimi 222 izletnikov) nasproti 1056 v letošnjem maju in 1080 v lanskem juniju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 34 oseb in sicer 11 v mestu in 23 v javen bolnici. —c Nesreča ne počiva. V torek si je eoietni občinski revež Jurij Koaan te 94-love pri Velenju pri padcu na cesti zlomil levo nogo nad kolenom. V ponedeljek je padel I41etni sin tovarniškega đelavca Franc Cater iz Tmovelj pri Celju s kolesa in si zlomil desno roko, v sredo pa st je Sletrri hlapcev sm Slavko Strnad is Oplot-nice doma pri padcu zlomil levo roko. V sredo je hčerka nekega železniškega sprevodnika, ko se je učila voziti z motornim kolesom, povozila SOletnega delavca Franca Zibiča iz Pedvina pri Polzeli. Zibič je dobil težke poškodbe na glavi, rebrih in desni nogi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Drt. dekliška narodna šola ▼ Celju je zaključila šolsko leto 26. junija z vi-djevdansko proslavo in razdelitvijo izkazov. Ob koncu šolskega leta je bik) na šoli v 10 razredih 296 učenk, izmed katerih jth napreduje v višji razred 276. V gimnazijo prestopi 22, v masč unsko šolo 24 deklic. Odpustnioo je prejelo 7 deklic. Po narodnosti je bilo 281 Jugosio-venk, i Cehoslovaksnja m 14 Nemk, po veri pa 289 rimokatolik« j. i pravoslavna In 6 evangeljekih. Na šoti je bilo 12 učiteljic Dne 25. junija je šola priredila razstavo ženskih ročnih del m risb, ki jo je obiskalo mnogo staršev učenk. Katpeafte dOfesssče Mslgal ! Svečanosti P9Š Mflsftvljkon IT MJsaaV 2. Julija. Okrog §00 zadruanskov a delegati ki so se udeleiDi kongreaa zasirngarj i v di žav-nih usluaeencev v Ljubljani, in okrog 50 gostov iz Bolgarije in Avstrije je včeraj prisostvovalo svečani otvoritvi Mladinskega doma in Pcčitniškegm doma v Goadu-Martuljku pod veličastno Martuljkovo skupino. 8 aadrugarji ao pohiteli v ta najlepši košček našega planinskega raja, ki so ga odkrili prav aa prav šele naši železnica i ji-sedrusra rji, žene in otroci, tako da je bilo včeraj pod Martuljom okrog lOOO ljudi, katere je v©e prevzela lepota kralja, da je bila pod večer ločitev kar težka. Na obeh domovih so vihrale državne in zadružne zastave, pa tudi domačini so okrasili poti in hiše. Otvoritev in blagoslovitev obeh domov je bil praznik za v«o vas, ki je z včerajšnjim dnem postala le-toviščarski kraj, y katerem se obeta tujskemu prometu lepa bodočnost. Ob 11. uri se je začela slavnost ob pekanju topičev. Nj. Vel kralja, čigar ime nosi Mladinski dom. je zastopal generaJ Dodič. Med ojli-čnamri zastopniki oblasti so bili minister za promet dr. Spaho, ban dr. Natlačen, za^tcpmk Župana kanonik dr. Klinar in števihii drugi visoki uradniki. Sloga je zaigrala državno himno, nakar je pozdravil kot domačin vse goste in zadra^arje predsednik Nabavljalne zadruge g. Klebel. Za-drugarji so prekinjal', njegov govor z navdušenim vzklikanjem kralju, ki so mu poslali udaoostno in pozdravno brzojavko. Predsednik kuratorija inz. Kavčič je očr-tal zgodovimo akcije za zgradbo obeh domov in se zahvalil vs&m, ki ^o kakorkoli pomagaii pri uresničitvi akcije. Stolni prost dr. Nadrah je po lepem gvom o pomenu domov blagoslovil najprvo Mladinski don. Med obredom je igrala Slcga in je zapel pevski zbor Sloge pod vodstvom g-. Premelča več slavnostnih pesmi. Minister dr. Spaho je proglasil d:-m za otvorjen, nakair se je inž. Kavčič ponovno zahvalil zadrugar jem, ki so z nesebičnostjo zgradili tako Impczanten dom za svojo mladino. Dom Zveze nabavljalnih zadrug, ki so ga krstili za Dom Mihaela Vošnjaka. utemeljitelja našega zadružništva, je blagoslovil nato prost Nadi ah, otvoril pa ga je predsednik upravnega odbora zveze in*. Petrovič. Zadrugarji in gostje go si nato ogledali oba domova, ki sta bila zgrajena po načrtih inž. Pretnarja, notranjo opremo pa je v domačem gorenjskem slogu v lesu iagotovU inž. arh. Serajnik. Okusnost te opreme je zlasti v Mladinskem domu vzbudila zasluženo pozornost. Po svečanostih so bili gostje pogoščeni v Mladinskem domu. Podpira)mo gasilce! Višnja gora, 1. julija Ker so pri nas vasi raztresene daleč druga od druge, so si podjetni vaščani v Križki vasi ustanovili prostovoljno gasilsko društvo že leta 1928 in že naslednje leto kupili novo motorno brizgamo za 39.000 din. Gasilsko društvo v Križki vasi ob ustanovitvi ni imelo nobenega premoženja in tako so morali člani sami jamčiti za posojilo, da je lahko kupilo prepotreb-no motorno brizgalno. Ker pa gospodarska kriza vedno bolj pritiska na našega kmeta in društvo ne more iz prostovoljnih prispevkov plačati dolga, priredi v nedeljo popoldne gasilsko veselico na vrtu g. Franca Erjavca. Opozarjamo na to gasilsko prireditev izletnike, zlasti pa gasilce v trdnem prepričanju, da bodo znali ceniti požrtvovalnost članov tega mladega, a marljivega gasilskega društva, ki mora delovati v najtežjih razmerah, pa vendar ne omaga v delu za bližnjega. Kdor obišče gasilsko veselico v Križki vasi nad Višnjo goro, lahko stopi tudi na pol ure oddaljeno Polževo. Pripominjamo, da je Križka vas. še nedavno povsem odrezana od sveta, zdaj dostopna tudi avto-mobilistom. motociklistom in kolesarjem, ker vodi do nje lepa, novo zgrajena cesta, ki se odcepi desno od državne ceste nad strmim klancem nad Višnjo goro. To je ena naših najlepših razglednih cest. Gasilci imajo povsod mnogo prijateljev, saj je njihovo nesebično delo namenjeno splošnim koristim, saj verujejo in rešujejo imetje bližnjega, pripravljeni vedno priskočiti v nesreči in stiski na pomoč vsakomur. Zato je pa tudi dolžnost vsakogar, da gasilce podpira in jim pomaga izpolnjevati njihovo vzvišeno dolžnost. Dva šolska praznika Trzin, 1. julija. Narodna Šola v Trzinu je praznovala v nedeljo 501etnioo svojega plodonoesnega ia>-obraževalnepa dela. Ves Trsfcn je bil v državnih zastavah. Lepo so bila okrašena okna z zelenjem in cvetjem. Cek> brzojavni drogi so bili okrašeni. Zlasti lepo je bila okrašena šola sama, že v soboto ponoči vsa raesvetljena z hičicami in lampijon-čki. Na svoj praznik je povabila vse bivše učenke in učence tako, da je prihitelo od vgen strani mnogo gostov. Na predvečer proslave so bfli prostori Prosvetnega doma naibito polni. Bivši učenci trzinske Šole so vprizorili ljudsko igro ^Di-mež« in dosegli z njo nepričakovano lep uspeh. V nedeljo zjutraj je bilo v domači cerkvici stlužtoa božja Za umrle šolske dobrotnike in učence, potem pa v soli otvoritev razstave pemenih, risarskih in rcčn'ih del. Razstava je bila čez dan zelo dobro obiskana. Popoldne ob 14 je krenil svečan sprevod k cerkvenemu opra viru. Spredaj so se zvrstiM konjeniki z državno treboj-nieo. njim je sledila šolska zastava z de-co in učiteljstvom, potem pa gasilci, ob-ču0ki odbor, domžalska godba, bivši učenci in učenke trzinske šole, zlasti možje in žene. zastopniki raznm društev m organizacij, končno pa še mnogo domačinov in gostov iz bližnjih krajev. Slavnostna akademija šolske mladi ne je zaključila lepo proslavo. Pc pozdravih gostov je zapel mladinski zbor draavno himno, potem so pa nastopili dobro pripravljeni otroci z recitacijami, ftvo sliko, pri-loanoatno igrico in petjem. Skofja Lok*, 1. julija V torek zjutraj je priredila škofjeloška meščanska šola lepo pevsko in glasbeno akademijo. Uvodne besede je govoril rav- natelj aavoda g. Karel Sovre, potem je pa zaigral mlmlaisal orkester >Slovenec, Srb, Hrva,t«. Zek> poučen je bil dialog dveh dijakov o lepi smjlgi. la ajsma je sskjtnpal miaat eetist afleaft Mlajem ta lla?ftl»mrje-ve šote, poessa pa štfejs hateeortkerjt, ki jim je občkastvo navdušeno ntaskalo. Prav tako dobro se je izkasnl orkester. Sledil je nastop petak dijakinj z rajetaimi vajami, potem ao pa nastopili dijaki z atama* stičnimi vajami. Sledile ao pevske točke ob npremljevanju klavirja in orkestra. Dvorana je bila polna hvaležnega občinstva in akadenrija je doseglo popoln uspeh. četniku kapitana Ilica v slovo Ljubljana, 2. julija- Zapustil si Ljubljano, zapustil si nas četnike ter si pohitel v našo bratsko iugo&lo-vensko prestolnico Beograd. Da si bil priljubljen med nami, je dok a /u t poslovilni večer in slovo na kolodvoru, vendar pa spreimi, brat Drago!juh te poslovilne besede kot spomin na ves Cas. ki si ga preživel s svojo dru/inico v jugoslavenski nacionalni Ljubljani med svojimi brati čet* niki. Težko nam je slovo ker je vsaka Tvoja bratska četniška beseda kakor ogenj pretvarjala srce slehernega v najtrši granit, ki bo lahko vedno kljuboval vsem vremenskim neprilikam. Se bi Te hoteli videti med nami, še bi Te hoteli slišati in poslušati Tvojo četnisko zgodovino, polno junaških borb že v mladosti za našo skupno domovino, toda ni Te več med nami. Pohitel si na svoje novo mesto- kjer Ti želimo kar največ sreče, zdravja in zadovoljstva ter da se v ljubem družinskem krogu počutiš še boljše, kot v Ljubljani. Znana nam je Tvoja mladostna trnieva in opasna pot Življenja- znana so nam Tvoja junaška dela in Tvoje zlato, toda hrabro in neunortljjvo pravo četniško srce, ki ni nikdar gledalo na lastno korist- temveč vedno le na korist vsega jugoslovenskega naroda. Nisi se izogibal, temveč vedno si tvegal svoje lastno življenje- kadar si videl državo ali r»a svoje brate v nevarnosti. Toda vse besede, s katerimi bi Ti hoteli klesati večen spomenik, so nepotrebne- ker si ga izklesal že davno sam s svojimi junaškimi deli, ko si kot pravi četnik dr/no in prezirljivo gledal smrti v obra/. Sprejmi brat Dragoljub te naše poslovilne besede z zagotovilom, da Te hočemo kot Tvojfi bratje četniki vedno posnemati, preplezati tudi najvišje zidovje za našega kralja Petra II., za našo nedeljivo Jugoslavijo in za naše brate ... Ni je sile- ki bi nam preprečila sveti cilj kralja Mučenika! Brat Dragoljub, bodi prepričan da hočemo in tudi bomo korakali naprej s svojo belo sestrico* s katero mo se pobratili. Svoboda ali smrt! Te besede naa bodo spremljale vedno v borbi za našega kralja Petra II. in našo nedeljivo Jugoslavijo, proti vsem vidnim in zakrinkanim sovražnikom! Zato: Spremte se spremte ... Čuvajmo Jugoslavijo! Iz vlaka je skočil Zasorjf, l .julija V torek ponoči se je pripetila posestni-kovenm sinu mtrabarju Jožetu iz Rialak težka m\-*reča. Z znanci se je udeležil fantov* keira tabora v Celju in se je vračal domov. Ker je pa zaspal, se je. na mestu, da bi izstopil v Zasrorju peljal do ^avo in tamkaj i/stopil. Počakal je nočnega vlaka, ki odpelje s postaje Save ob 23.30. Najbrž ni vedel, da- se vlak v Zagorju u*tavi. Misleč, da vlak ne ustavi, je kakih sto metrov pred posta Jilni {►oslopjem skočil iz drveeega vlaka in se težko poškodoval. Pretrese* si je moigane, razbi! spodnjo čeljust in tudi sicer ves pobit in opraskan nezavesten obležal kraj prodre. Prvo pomoč mu je nudil dr. Slavko Gnim. ki je odredil, da so P°-nesrečenea. prepeljali v ljubljansko bolnico. Značilno za oase. v katerih živimo je, da so nekatri prenapeteži zavpili kakor da jV nesrečni Škral*ir posta] žrtev političnega obračuna. Zagrizjenim ljudom pa res vse prav pride. Vere Golobove ni več Zagorje, 1. julija Dobrih 25 let, v najlepšem cvetu mladosti, pa je morala po nepopisnem topljenju, ki ge je prenašala z. neverjetno hrabrostjo in sanw>preman vloftila v avoj |t adi j. koHko potov je napravila, da bi bila kot upravičenka uslišana. Zaman, vedno ji je kdo drutri °dje-del slu'.bo. Slednjič" ae N napotila v sam P«0£!»d. Tam pa si je najbrž nakopala usodno bolet en, no kateri je leurla *e lani v de-eeinbru. Polnih šest mescev je^prenašala ne-DOpiiBO trplienje z mučeničko sdaBOetja m hral»roa nekoliko opomogli. Marsikdo j*1 Jj dobil ? a srobe nekaj stotakov. Po gozdovih kar mrjroli nabiralcev gob m njihov* trud ni zaman. — Žegnanje na FolžeTenu V nedeljo 4. t. m. bo v cerkvici pri Sv. Duhu nad Polževim žesnanie* ki privabi vsako leto mno-*ro d-^mniVnnv In pa tudi izletnikov. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! &mimmnimm KOLRDAI Danes: Petek. 2. julija katoličani: omak Marije Device. DANAIKJE P1IIED1TVK Kase Ideal S Vroča kri. Kino l nlea: Veliki in mali svet. Kase siška: Nesrečniki II del ob M.S0. DEIl'RNE LIKARNB Ksjsses: Dr. Kmet. Tvrseva cesta 43. Trnkocav ded. Mestni trg 4. Ustar. selen-burgeva ulica 7. JmmmJ mSšm Du, nerodna, p.i tudi težka je abstraktnost tam, kjer bi bila nujno potrebna konkretnost. V te Je raiumlfivo in vse \*erht-nOf tudi najbolj kosmata /ar. samo če ta ne upira še za silo idravi pameti. 7e da\mo se več ne čudimo, da se ne smemo poiteno razjeziti ali zgražati, da je ogorčenje regulirano in zabm'ljanje kanalizirani*. Mi*ti imajo točno določene odtočne jarke in glava jih mora pošiljati po njih* drugaču' sploh ne sme misliti. \*se tisto, kar so smatrali naši pradedi in dedi ss /xh//o. čIo\-eka nedostojno, je zdaj ovito z vencem kreposti, človek je vreden samo ie toliko, kolikor Mna biti hinavec* lažnivec in podlež. A vse to je razumljivo, ker je v duhu časa in i-njem živečih ljudi Razumljivo je, da ne smeš jjo\*onfj res nice^ da se ne smeš zgražati nad člo\*eško podlostjo, da mor.tš molčati na \*se lumpa-rije, kar se tih plete okrog tebe iz dne\-a \' dan. \i pa razumljivo, da se niti poštena* in iskreno \~ese1iti ne vme.s". o*s lahko živti v teh idealnih razmerah. Tam. kjer je celo iskreno veselje prepovedano, tam mora biti nekaj gnilega v deželi v Danski. Iz Maribora — Policij-ki pregled motorni), vozil. Pred stojnis vo me>tiie policije v Mariboru ■ poroča, da se vrže redni poldni prebledi mo-tornh vozli, ki ^lu/i;o javni uporabi, to M avtobusov, avtotaksijev m avte^sveaskejv in vpeh v leto&njem letu £e n**pre*»ledanih mo tornih vozil iz Maribora in oUeli marilK»r-skih srezov dne %\, mi JS. julija ob 1!V v mtMtni plinarni v Maribora. — Opera v Mar'horu. I prava tukajSnje-ila ■JsasMTl se re^no bavi z mi lijo vo-petne opere v Mariboru. V»e *e že podajanja z nekaterimi pevci, ki bi bili zaposleni pri operi. Vsa mariborska javnost toplo pozdravlja i/redno iniciativnost gledališkega upravnika, ki želi zopet uvesti v Mariboru opero. — Avtobus aa Pohorje Mu lorvki ljubitelji zelenega Pohorja se '/e!<> zanimajo rs avtobusne izlete na Pohorja, ki jih prireja Avtobusni promet sMStaih podjetij v Mariboru. Tako bo vozil aviobm teeM to ao-dHjo na Ponorie ob 5 40 zjutrai. S Pohorja pa «e vrne <»1> 19.10 — Nenadna smrt v tovarni. Včeraj «lo poldne se je med delom v tovarn' Brl <*h nenadoma zgrudil ITletni tkalski sssjster Rudolf Alliger in mrtev eolels! Peklieaej zdravnik je ugotovil, da je mož podleži n milanski kapi. — Vlomilec odnesel 10.INM* dinarjev. k<, je pocestnica Marija Kerglezova v Karah delaila na polju, se je v uieao hvao spUlil neznan tat in izkopal ia kuhinje v spalnjco luknjo, skozi katero je pHief v spalnim. Vlomilec je prebrskal vse omaro in sasel med perilom 100M linarjev. ^ katerimi je jadrno izir"nil. Orožniki so vlomilcu /,e na <1 exii. — Orožniki ietafs red na aeeassl fjroti Mariborekemu otoku. Leto* ^e |s me«l kf>-lesarji posebno razpasla navada, da *e po-služujeio pešpot ea Oravi. ki pelje na Mariborski otok. Ker je ta pesj>ot vedno f>ol na pevcev, so kolesarji zWo nevarni I* ^^ je pripetilo že več nesreč. Hvalevredno je prizadevane niariborskili orožnikov. da nauce koledarje na red. Tako e tekom ss4. n jib dni pritavljenb že preko .r>0 kole«;artev ki se ne drte pre;e poslužuieio pešpoti. Odslei bo kontrola na tej poti »e poc«»trena in bodo orožniki kolesa tudi IS" plenili. — Solsk« l«*o urtavne nUie go/darske šol© t Mariboru t*e prične 1 oklol ra. sprejemali *e l>odo KOiencj za saslstai tc'a.i. Pouk ho trajal 10 mesecev, in ^icer od 1 oktobra 19^7 pa do St, .hi!: a 1^SW. Za sprejem v ta tečaj je potrebna z dobrim u pobom dovr5e*na Ijoejska šola. Vsai< pro*;:b»c. ki nima viSje iyobrazbe kakor ljuditom dokazati, da ima zaodo sprejemali pred Vsem vsi tisti kandidati, ki imaio že nekaj gozdarsko prak^- potem tudi *;novi malih, srednjih in velikih gozd. nih posestnikov, ki ostanejo doma Vot gospodarji, in slednji? vsi o**ali. ki cutiio v sebi poklic do tioz-larvkf* otroke. Kandidati, sfcari ir.pod 1*» tet in nad *J4 let. se as bodo »prejemali Bajsj ie združena 7 internatom Oskrbnina za internat maša mesečno "»on Din. Pridnim in siroms8nim prosilcem ^e bodo dovolila i»o možnosti do polm-'»a potrebna POJSS nila. Pravilno kolkovanim. lastnorofno pisanim pfo^n.:aui ie urilo/iti: 1. kn*tni list, 2. domovnico, 3. zadnje Šolsko izpričevalo, odnosno odpustnico, nravstveno irpri?evalo. 5. Zdravn ?ko izpriče\-alo, s katerim je dokazano, da je prosilce telesno in dosevae) popolnoma zdrav za booofo naporno zn-adarsko alufho in *>. izjavo star^v, odnosno varuh a, s katero *e zaveze o ola^eviti vse »trolke šolanja. Hlcde kolkovanja pro»ni glej službeni list kraljevske r*n-«Sk>venćovi«c gospodi nI povolji, da pišemo o naii napredni, sokolski Ljubljani. Radi verjamemo, da jI nI prav in da. bS ji MJo prav, de W Ljubljana ne bala taka, kakršna je. O, pa Se kako prav bi bilo tem gospodom, če bi mogli spraviti Ljubljano pod svojo komando. Pa je ne bodo, naj si 5e tako prizadevajo. Na dan so privlekli nekakšne podatke o tajnih volitvah v Narodno skupščino 11. septembra 1927^ r>eset let bo torej kmalu, odkar smo imeli te v©iit/ve in vseh deset let je »Slovenecc s svojimi prijatelji napredne in gokodske Ljubljane vred presmr-čal, da naišli zdaj, da je Ljubljana se vedno taka, kakrfrna. je bila. će je ap*oh točno to, kar je privlekel iz arhiva o takratni Ljubljani. Gospodje iz Kopitarjeve uHcs se tolažijo, da bi jim prinesle inkorporirane obeine več vofilnih kroglic, kakor no jih debili sicer v Ljubljani. Kaj pa £e delajo račun brez knčmarja? Dakno, poskusi-mo s tajnimi volitvami, potem bomo pa govorili, kakšne barve je Velika LJubljana, Mi komaj čakamo, da bi prišle aopet enkrat tajne volitve . ■i BaaajaaaaaiBajB^BaaaaaiBBaaaaaaaaj ■ JUTRI OB i/221. ^RI telovadna akademija Ljubljanskega Sokola na letnem telovadišču v Tivoliju. — Nas denarni trg. Na včerajšnji seji je generalni direktor Narodne banke Milan Protic obširno poročal o položaju na n«-£etm denarnem trgu. Od 610 privatnih denarnih zavodov jih je pod zadrto 318. Odložitev izplačil je dovoljena 298 zavodom, izven korokurza poravnava 19. sanacija pa 2. Od zaščitenih bank jih izplačuje samo 7 **Tare vlogre 4°/o. ena 3.5° o. 23 bank 3%, štiri 2.5?©. 253 bank pa po 2°/o letnih obresti. 1. maja so znašale vse hranilne vloge 11.319 milijonov, in sicer v državnih denarnih zavodih 2856. v samoupravnih hranilnicah 2122 in v privatnih bankah (5260 milijonov. Na Ljubljano odpade od tepa 1822 milijonov. Govoreč o kretanju cen je na^rhirSa'. da je splošen bfcŠasjs od let« 1933 poskoči! za 20% in sicer pri rastlinskih proizvodih za 74. prj živalskih proizvodih za 2y in mineralnih za 19. \>r\ industrijskih 7.a 21. pri izvovnih za 26 in pri uvoznih za 18"*. mmmnzmEm PREMIJERA! Divna ljubezenska balada VELIKI IX MALI SVET v glavnih vlograh: Viktor de Kowa, Heinrich George, Adela Sandrock Predstave danes ob 19.15 in 21.15. — kongres učiteljev meščanskih §oI. V nedeljo bo v Zajrre'm konjrres učiteljev mešOan.sikih &oL Kongrtv se bo v ponedeljek nadaljeval. Na dnevnem redu je poleg-važnih t-fanov^kih vprašanj tudi več predavanj. V ponedeljek po predaval nastavnik meščanske šole iz IfAribOna g. Albert /r-rav o problemu učnih knj;;r za meščanske šole. — Turistom in delavcem olajšano potovanje v inozemstvo. Finanriii minister je odredil, da letos od L maja do 15. oktobra turistom, ki hočejo potovati v inozemstvo na zdravljenje ali počitnice ne bo treba predložiti potrdila o plačanih davkih, tcrnvoć bodo lahko dobili potne list« brez; teli potrdil, teto velja tudi za sezonske de-lavee in sicer od 5. maja do I5. oktobra. — Novo telefonske zveze z Bolgarijo. Z odlokom poštnepra ministra *=e uvede s 10. TU lijem splošen telefonski promet med Ju-L-osiavijo in Belgijo in suer po naslednjih taksah: BLSO lL frankov za pofjovore iz dravske hanovine, 9.50 za pogovore iz mavrske, vrbaske in primorske banovine. IO.7O za pogovore iz dmirih banovin ter s področja mesta Beojrrada. Otvorjen je tudi te-I'-fon^ki promer med Jugoslavijo 1V1 Damaskom v Siri m. Taksa za navadni telefonski pogovor treh minut Moaa 109.60 zlatih frankov na proiri preko Avstrije m Nemčije. llrt.25 zlatih frankov pa na progi preko Ma Ižanske. Češkoslovaške in Nemčije. — Rancig^jevi nr>ali harmonikarji na-Hopljo na Polževem. V nedeljo 11. t. m. na^cjKijo Rantilnicarskih podjetij. Nn*j javnosti ie iz časopisnih poročil ie dobro znano, da avtorske centrale zahtevajo od ^ostin^kih nodjetij, k'i imajo godbo, nenavadno visoke avtorske takse. Dane« je Zveza združeni poMilniearskih obrti za dravsko banovino v Ljubljani prejela brzo-iavno obvestilo iz Dubrovnika, da «0 vsi tamošnji hotelirji in kavarnarji zaradi neznosnih tak<; v korUt avtorskih central odpovedali vsem nodbam zaposlitev, iti sicer s 15 julijem, ko bodo v polnem tekn naše turistične sezone vzdolž našetja Jadrana in rislo cotovo tudi po drugih krajih naSe drŽave utihnile v=e crodbe. Kakšne nedosledne posledice bo vse to imelo na naš turizem, ie vsakemu jasno, jasno pa je ludi to., da je drugačna reakcija s strani hotelirjev In kavarnarfev bila nemogoča, saj do do zadnieua trenutka poizkušali vse motreče, da M se spor uredil na drugačen naCin, Mimogrede omenjamo, da «0 tudi vsi beograjski hotelirji in fcavarnar-i\ vsem godbam na področju Beograda veeral odpovedali službo, tako da bodo tudi v Beosrradu 15. iuliia utihnile vse godbe, o.inc? popoldne ot> 15 bo v Zbornici za TOT posvetovanje lhinltanskfh geetttntrar-lev. hotelirjev in kavarnarjev o avtorskih taksah — Stavka elektreoMaterjev ii sloklartmik Jelave«T v Zagreba. Veeraf «0 jeli v Zagre. bu stavkati alektromonterji in steklaneki delavci. Oboji aahtevajo izboljšanje avojoga gmotnega poJoiaja, pa s svojimi zahtevam! niso mogli prodreti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, precej stalno vreme. Včeraj je deževalo v Sarajevu. Najvišje temperatura ie znašala v Mariboru *Jo. v Zagrebu in Skopi ju 24, v Splitu 23 v Ljubljani 22.2. v Sarajevu "S v Beograiu 16. Davi je kazal barometer v Ljurliani *)7.8. tem pera'ura h znatna 1ft.8. — Tatvine p« deželi. Kakor po meetih, s« tatvine zelo pogoste tudi po deželi. Oni dan je bilo vlomljeno v hteo posestnika Valentina Pinta rja pri Sv. Barbari c*bčina Zniinee nad Akofjo Loko. Tat je odne**e! 3000 din mo^ko eitio ze4eno in rjavo obleko, več suknjičev nekaj parov čevljev 8 srajce in SO rjuh. Pintar je oškodovan za približno "000 dici. Vrznan postopač se je splazi! v tiredo v bilo Ivana .lerarja v Smledniku ler ii'kradel zape^tno mo^kouro. nekaj samoveznic, čJ"na ooala in Ae nekaj preilmetov. Tat je oškodoval Jera/i za okrog 500 din. Pri Sv. Križu blizu Komendo pa se je nekdo spravil nad gonilna jermene, ki so jih hranili pri hiši Št. 45 v shrambi. Lastnik baron Apfaltrern ima 5fco-de nad 2000 din. — Nevarni cigani. V vaseh okrog Ljutomera 90 bilo 7&dn\o dn; tnrvine na dnevnem redu. Vlomljeno je bUe v bianiarijo Josipine Soviče ve v Sp. Krapju. dalje v hišo Josipa Bratine v Zg. Krapjn faštotam v kovat-nieo .Tožof.i Velnorja m pri raznih drui!'ih posestnikih, zlasti takih, ki Imajo kmetije na samem. Tatovi ao odnašali £pe-eeiijako blago, vino orodje, jeatrine in obleko. Orožniki »o zdaj ugotovili, kdo *o tatovi m zasleduje,v> cirano Cenerje. Tforvn-te, ter Kakaše. ki so prišli pj Prekmurja — Konj ga je brcnil. V bolnico po -mo^i prepeljali 8Wn*vra posest n i kovega sinčka iz Kleč 1°. Ifvana Mrharja teižko poškodovanega na glavi. Pe^ko se je doma »mukal okrog plačljivega konja, ki se je nenadoma vzpel in ga udaril a kopitom po glavi. Prebil ajaj je lobanjo in mu prizadejal Ae druge poškodbe. — S plinom »e je zastrupil. V Zagrebu 00 našli v?erai opoldne mrtvega bivšega poslovodjo zadruge Hrvatskega Radise Vla-dimirja Jaseka. Mož je živel v težkih gmot nih razmerah. Iz svoje sobice bi se bil moral izseliti 15. t. m. V obupu 6e je zastrupil, tako da ie naložil v pečico oglja, ga zažgal ter zaprl vrata in okna. potem je pa legel na posteljo. — Habajrevih kosti niso našli. Včeraj smo poročali, da so hoteli • Zagrebu od-kopati zemske ostanke kmeta Tmbre Haba jca, ki »so ga našli mrtvega 9. januarja 1923. na železniškem tiru. Njegovih kosti pa niso našli, ker nihče ne ve. kje je \*o-kopan. — Tragedija izumitelja, V Zagrebu se je v soboto ustrelil Ivan Jak i rac. Mož se ie vse življenje ukvarjal z izumi. Končno je pa spoznal, da je njegovo prizadevanje zaman. Nekateri njegovi izumi so vredni vse pozornosti. Imel ie pa smolo, da nobenega izuma ni mogel spraviti v denar. Zapustil je ženo in nepreskrbljeno hčerko. — 75Ietni starec naj bi plafeval alimente Poročali smo že, da 'oži v Karlovcu neka 241etna Ančka 73 let starega posestnika iz Mostarja Janka M.. 80! Ha je oče njenega nezakonskega otroka in da naj i i plačuje alimentacije. Janko je oženjen že T>4 let. pa n"ma nobenega otroka, zdaf na i bi p» naenkrat postal oče. sodišče Han v takih primerih mater in tako bo moral starec šele dokazati, da se ni pregrešil. Preiskali bodo njegovo kri. polem se bo p» pokazalo, ali je res oče nezakonskega otroka ali ne. Kri mu bo prečka! veeučiliAki profesor dr. Zarnik. Iz Ljubljane —Ij Someščani? Umrl je nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, eminenca škof ljubljanski, prvoborite4j za verski in narodni preporod slovenskega naroda in častni me-šCjui ljubljanski. — V počastitev spomina prevzvišenega pokojnika l»o mestna občina ljubljanska na svojih poslopjih izobesila žalne zastave. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da tudi na svojih hišah izobe-i žalne zastave. — Zastopa predsednika podpredsednik dr. V. Kavnihar. —Ij Tudi na to je treba niMiti. Voak oac lahko prizna, e treba, da imajo tramvajski uslužbenci tudi človečke potrebe, cestna železnica pa nima za nje ob progi stranišč. Ob neki prilrki 30 uslužbenci prosili, naj bi jim preuredili opuščeno mitnico na Celovški cesti za stranišče, toda tej njihovi željiei niso ustregli. —Ij Bratje četniki! Pozivamo vas na današnji članski sestanek, ki bo ob 20. pri g. Mannšku, Prečna ulica 6. IMeležba je tudi za novo pri stop i v še člane obvezna! Čuvajmo Jugoslavijo! —Ij Rakov na iibtro. Na našem ribjem trgu navadno ni bilo mnogo rakov naprodaj, zadnje čase jih je pa na iibiro, odkar zalaga trg z njimi dragomeljsko ribogojstvo. Danes ie bilo naprodaj tudi precej skuŠ, ki so bile v primeri s cenami prejšnjih petkov, poceni. Prodajali so jih od 16 do 22 Din kg. Med rečnimi rite-mi ni posebne izbire, pač pa je zadnje čase vedno dovolj živih poetrvi (po 40 Din) in tudi žčuke proda»a'o žive (-0 do 22 Din). Kaki so po 3. 4 do 7 Din komad. Danes so bile naprodaj tudi želve po 12 Din naprej. —Ij Za telovadno akademijo LVublJanske-Ua Sokola opozarjamo članstvo in prijatelje druftrva. da so vstopnice v predprodaji v druStveni pisarni med uradnimi urami. Prosimo, da si vsakdo prt možnosti preskrbi vstopnico v predprodaji. da s tem prepreči na dan prireditve naval na blagajne. — Brez vstopnice nihče ne bo imel vstopa, zato naj vsakdo v predprodaji kupl^no vatop-nico skrbno shrani. —Ij V nedeljo, bo od 16. dalje na vrtni prireditvi »Tabora* pred hoteJOm »Uveli« prav prijeta©. Igrala bo godba ^ Zarja« tn dvorana bo za plesalce dobro namazana. Vstopnina samo 5 din. čSati dobiček v socialne nam««- —Ij Kradejo kolesa In vae, kar jim uri-de 0©d roko. Predsnočnjim je bilo na Miklošičevi cesti i7pre1 neke trgovine odpeljano MIhi Kromeu 1 din vredno kolo znamke »Pillkos«. Tz veže hiše St. 55 na TvTaOvf reatl je bilo ukradeno Kriatl <5©H-Ierjevi 1500 d» vredno žensko kolo. znam- | ko »Stondard«. V Tavčarjevi ulici je bOs t torek odpeljalo ia Tete Mae ftt. 4 danako kolo znamke »Dflttrkopp*, vredno 1800 din. Kooi je bilo taat Drapotine Križ. Na Celovški cesti je bilo ukradeno 1100 din vredno kolo inamke »Rekord« Ivanu Rejcu, na Vidovdanaki cesti pa 70o, din vredno kolo znamke »Tribuna« An-Onu Dovču. Tatovi so odnesli precej zidarskega orodja z nove stavbe v Jesenkovi ulici, v Vrhovčevi ulici pa je nekdo ukradel iz stanovanja Helene Jenkov? usnja to aktovko z raznimi predmeti. aaVBaVBBVBBVBVBBlBaVHMBBHBTBBVBBVa^^ HESTAVUACIJA ^LLOTD44 SV. PETRA CESTA ?• I>anea morske ribe in raki. Vina prvovrstna. V alućaju lepegra vremena jutri, v soboto, KONCERT VOJAŠKE GODBE —Ij Srajc«, kravate, RarnJčuik, Nebotičnik. Iz Trbovelj — SK Am«ter : SK Celje. V nedeljo so gt:*tovah v Trbovljah juniorji SK Celja. Popoldne so nastopili v pm'enst^'eni tekjni proti junierjem domaćega SK Amaterja, ki jih je porazil z viaakim, rezultatom 9 : 1 Ta sijajna zmaga, ki so jo dosegli mladi AmaJterci nad svojimi celjskimi tovariši, pač dokazuje, da posveča SK Amater vzgoji svojega nairašeaja največjo pažnjo. S tem bo SK Amaterju omogočeno tudi v bodoče obvladovati ne le svoje igrišče marveč tudi igrišča naočrejžih iaventrbovelj-skih klubov, ki so imeh zlasti lani in letos priliko spoznati tehnično spretnost in športno rutino trba\eijskega Amaterja, ki se je z žilavo borbenostjo povzpel na drugo mesto prvenstvene tabele I. razreda. Mladina SK Amaterja bi lahko v nedeljo zadala celjskim juniorjem se večji ud*rec. da uri napadalna vrsta Amaterja po tolikih golih nekoliko popustila ter se začela poigravata z nasprotnikom, ki je to priliko izrabil in Amatereem zatoil edini gol. V revaoižr.l tekmi, ki je sledila na praznik v Celju, je Amater nastopil z nekaterimi rezervami, zato je dosegel tudi odgovarjajoč rezultat 2 : 2, torej neodfcv ceno. Končna rezultat je potemtakem 11 : 3 za Amaterja. Po tako cdtičnih rezultatih lahko Amate- mimo gleda v bodočnost. Iz rezultata, zlasti trboveljskega pa se vidi, kako celjski nogomet peša. Iz celjskih poročil v dnevnem časopisju bi se lahko sklepalo, da ©3 Celjani zmagah v Trbovljah e rcsmiltatam. 3 :0 aaradl zabrane igrišča SK Amaterja, Čemur moramo ugovarjat1:. Amater je že teiel dovoljeno tekmovanje na svojem igrišču in se je sedaj plasiral za nadaHjnje tekmovanje z SK železničarjem, ki bo v Trbovljah. — OMD k reso van j' \ v naši včerajšnji notici smo pomotoma poročali, da bo CMD kresovaiije v nedeljo zvečer. Kresovaoje bo v soboto zvečer na letnem tetovadišču tukajšnjega Sokola. Krea bo pričel goreti ob nastopu mraka, prireditev sama pat ae pričaš« cb 20- url. — Forast števila tvUih naročnikov. Zadnje tedne število naročnikov našega lista v revirju stalno narasCa. DoCitn je druga leta preko poletja število naročnikov padlo, se v letošnjem poletju obratno močno dviga. Je že res, da se je pokžaj lete« v revirjih znatno zboljsal. saj obratuje rudnik v poletnih mesecih po 17, 18 in še več dni, dočini je prejšnja leta obratoval komaj po 11, 12, levečje-mu 13 dni v poletnih mesecih .toda za. list je letos tudi večje zatiimanje med prebivalstvom. Znano je, da prinaša naš list dnevno najnovejše novice in poročila iz veeh delov piveta in vseh krajev naee velike domovine, zlasti pa tudi najnovejše dogedke iz rudarskih revirjev, ki naee prebivalstvo pač najbolj zanimajo, nedvomano pa naši naročniki zelo raKH berejo lepe romane, ki jih nas list prinaša v podlistku, saj »o tako napeti, da mnogi komaj čakajo na raznašaice. Nove naročnike sprejemata ;ba raamašalca ali pa dopisnik našega lkta. Iz Kamnika —>Sloven«ka scena« i* Ljubljane vpri-zori v soboto o. julija ob 20, v Narodni čitalnici Borkovo ol>oto 10. julija v litijskem Sokolskern domu družabni večer litijske »Lipe*. Na sporedu koncertni program, ki tudi lasten orkester. V nedeljo 11. julija lx> nastop bratskega Sokola t Šmartnem pri Litiji. Vabimo k poeetii na^' najBmlaJae sokolske edinice vse prijatelje TvrŠeve ideje. Kljub v*m oviram in težavam delujejo šmarčani jurav zadovoljivo. V okviru Petrove pet]e imajo že urejeno, tam na UŠtJa se bo vršil tu li javni nastop smarskeira Sokola. V nedeljo 1. avgusta pa, proslavi litijska »U|«r 50-letnico svojejra olr -»Lipe« je f.o razposlal vabila na 22 pevskih in glasbenih društev v Zasavju. Ljubljani in ostalih bHž-n.;ih krajih. Zagotovljena fe ?.e ihlelezba 1f> pe\*skih društev. Kaže. da 1k> proslava Y\-f:Nke -Lij-e- ena največjih pevskih mani-festacij v tem poletju. SOKOL Telovadna akademija Ljubljanskega Sokola \Veui nam. ki snio prisostvovali lauskc-niu nastopu Liubljansketia Sokola ob razkoš ni razsvetljavi, je že živo v spominu la krasni nastop. Tudi letos priredi Ljubljanski Sokol in *ieer jutri ob 20.t^0 na svojem letnem telovadišču telovadno akademijo a pestrim sporedom, ki bo zadovoHila vse posetnike. Vaditeljski zbor je določil nastopni spored: 1. moška deca, telovadna skladba po pesmi i Sokolske legije', 2. ženska deca: vaje z loki, 3. fclanire: proste vaje, 4. člani: vaje na krojrih- 5. članice: vaje z žogicami, 6. ženski naraščaj: vaje z žogami, 7. člani: vrhunske proste vaje, 8. Mani: vaje na drogu. 9. članice: vaje *; palicam?. 10. $a-ni: rajalne vaje z lampiončki. It. člani: vaje z gorečimi kiji, 12. vsi oddelki: zaključna elika. nem delu bodo zelo ugodni &.. S.. 0.. Id.. 14. In 17. julij. Za ustanavljanje novih podjetij ter za velike kupčije v trgovini bodo zelo ugodni 5., 10., 14., 17. in 28. julij. Za športne rekorde in športno udejatve»vw nje sploh bodo zelo ugodni 5 10.. 14., IT in 28. julij. Za potovanje in aveae z inozemstvom bodo ugodni 5.. 10, 14., zlasti pa 17. in 28. julij. Naposled bodo aa opravke s oblastjo in m sodnljo ujrodni 10 14. alasti pa 17. in 28. julij. V juliju bo torej mnogo več ugodnih dni v splošnem, kakor jih je bilo v preteklem mesecu in rtKli selo kritičen dan je samo 15. julij, dočim sta bila v juniju zelo kritična 7. in 26. Junij. ALI SI RCMKN V JIUJIT? Med 2. in 12. julijem v znamenju Raka rojeni so imeli velike skrbi in nevšečnosti od srede januarja do zaCetka marca. Dne 10 11. in 12. julija rojeni naj bodo previ, v vsem svojem delu in nehanju v av;, itu septembru in oktobru. V teh mesecih jim zvezde ne bodo posebno naklonjene in premagati bodo morali mnoge težkoče, V splošnem bosta pa v prvih 10 dneh julija rojenim naklonjena mad letom plareta Uran in Neptun, s čimer bo omiljen slat« vpliv drugih nenaklonjenih planetov. Vpliv Marsa bo kritičen ot\ 1«. do 28. oktobra. Uspeh in dobro raspoloženje se jim pa obe U od 14. do 22. avgusta ter od 21. do 28. novembra. Med 13. in 22 julijem roje«lm zveade ni- so naklonjene že od marca. Do konca julija naj bodo previdni v vnem In pripravljeni na razne težkoče in razočaranja. Tudi od 26. oktobra do '>. decembra jim bo usoda zaigrala marsikatero grenko, toda z močno voljo bodo lahko kljubovali vtem nevšečnostim. Med 23. julijem in 1. avgustom rojeni so že pod vplivom Leva. ker stopi 23. Julija Sonce v to znamenje. V splošnem Jim groze v tem letu izgube s špekulacijami in nenadne ločitve odslej dragih Jim oseb Do 28. julija iim je naklonjen Saturn, lrl pomaga iz težkoč kadar je v dobrem .«**-vu, v slabi rožici ji je pa njegov vpliv vedno katastrofalen. Astrologi mu pravijo zato »velika nesreča . Med 2't. in 26 julijem rojeni naj bodo pripravljeni na raoie težkoče v drugi polovici decembra Mara jim ne bo naklonjen od 12. do 25. decembra. Pri javni telovadi i istopi tudi ftstassl nov, ki si ie na tekmah v Beogradu i>r borila dragoceno darilo — meč kralja Alek. *andra I. Videli 1k>mio aas> zmagovalce na stopiti na krofih |sj na drouu. V telovadi spored so vpletene slike ognjemeta in *irer ognjen vodopad, pavov rep. izbruh vulkana, šopki raket v narodnih barvah, velike rakete s srebrnim dežjem, bomhe z ra/.n mi zvezdicami, razne rakete v najrazliene>W1i barvah in bengalični ogenj Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje društva, da u'ri v velikem Številu posuti jo telovadno akademijo Ljubljanskega Sokola ter tako izka/.fjo sttja simpatije aajjtaf >cmu ssfeaiakemu društvu na slovanskem jugu. Vatapnicc dobile v pisarni v Narodnem domu med uradnimi uranu dopo* H* in popoldne do 1^. Zdravo! Iz Ptuja — Stavbno gibanje. Nekateri hUnii*M*ei»tiii ki so popravili fasade svojih lua. Tudi 1*» lika minorit.-ka hi^a na Minoritekeni trgu se temeljito popravlja in dobiva l«po !»«• ter bo v okr:i*, Minoritjskenm trgu. Na tam trgu bi hila ix>Tr*l»na popravila hiaa laat ge. UebLacherjeve, Hiša mend* že več k; seji je bilo sklenjeno, da no regulirana Dravska ulic«. kj je za sedanjo promet veliko preozka. Tudi podrtija, ki tam sto>i, aj baš v okras* na&ega mssta. Llica se bo ra/širila tako, da U> segati* v ravni Crti od stroUmajcrj^ve gfjatilne do ojrla avaeaaaci stolpa. S tem se bo ulica znatno razširila in :*e ho ob cestišču napravil tudi hodnik za pekc^ tet lepa nova ograja. Stroški ao preračunani na 8BA>0 din. — Tatvbia denarja. Nekdo *e je splazil v stano\ anje posestnika Joiefa Klanečeka ▼ Skurbi ter odnesel iz nezaklenjene omare 6T)(» din gotovine. Za poestnika je to hud udarec, ker m*u je bila ukraden;! skoraj vaa njegova gotovina. Orožniki zasledujejo tatu. — Coloh ptAmono^a se je pojavil v to-re*k na p«*e«tvu »Aninem dvoru«. Tm«VJ je obroček i o/načbo a M |# tJJL Oolob j« naslednjega Šlov. Naro-dac pod Dežela 1715 PERZIJSKE PREPROGE in ie drugje starinske vrednosti nudim po neobičajno solidni ceni. Ogled vsak dan, od 10. do 12 in od 16. do 19. ure v Beethovnovi uMei. II. nadstropje, vrata it. ti. ORIENT-KARPET Makulaturni papir flara>sf a% uprava nSlovrngfccgsi Nmr+đm" MgMNggi Kwafl|mr« mtUm štmw. f SHHMrfliiiaiMriinMiBainrjirfiirir/iirjrnvjmutaMuiM..^..^-.__.____. Stran '4_________________________________________>slovenski narod«, petak, 2. jonja utr. ftm. 148 Pestra plavalna sezona 1937 Dvokrožni plavalni turnir Ilirije, Jadrana, Viktorije in triaike Triestine LcpiMjana, 2. julija. Tekmovanje za Pefcrinovičev pokal je končano in naš plavalni sport bi ne imel z izjemo državnega prvenstva nobenega velikega dogodka, če ee ne bi naši največji plavalni klubi združili in on no va-1 i tekmovanje, ki bo nedvomno najveejn privlačnost btošnje plavalne eezone. Nedavno je bila podpisana pogodba me,| ljubi j-tneko »Ilirijo«. splitskim »Jadranom«. sušažko »Viktorijo« in tržaško »Triestina Nuoto» za medsebojni plavalni turnir, ki l>o trajal tri leta. Imenovani klubi se bodo vsako leto srečali v obliki dvobojev v plavanj« in vvaternolu. Tekmovanje bo trajalo do L 19.30. razpisanih je pa 6 pokalov in Bicer vsako leto po eden za plavanje in za vaterpolo. Pogodba navaja naslednje točke: za moške 100, 400 in 4x3(10 m prosto, 200 m prano in 100 m hrbtno, za ženske pa 100 in 4x50 m prosto. 100 m prsno in 100 m hrbtno. HoSti israjo razen teo eno moštvo. Točke štejejo 5, 3, 2, 1. v štafeti 10 in 6. v waterpohi zmaga 2 točki neodločeno 1, poraz 0 to€k. Klub. ki si bo na vseh dvobojih enega leta priboril največ točk. bo prejel pokal la plavanje, enako tudi na vaterpolo. Tekmovanje so bo pričelo že prve dni prihodnjega meseca tn ho trajalo do polovice avgusta. Za leto© em določeni naslednji termini: 6. VIT. na Sušaku Viktorija — Triestina, 10. VTI. v T zublja ni Tlirija — TVieotina, 13. V[I. v Trst.u Triestina — Jadran. 1.1. Vil. v LjoMjsni Ilirija — Jadran. 17. VII. na Sasakti Viktorija — Jadran. ?1. VIT v Trstu Triestina — Iliriia. 24. VII. v Splitu Jadran — Triestina. 24. VII. v Ljubljani Ilirija — Viktorija, 28. VTI. v Trstm Triestina — Viktorija, SI. VTI. v Splitu Jadran — Iliriia. 2. Vm. na Sušaku Viktorija _ Tlirija in 14. VITI. j v Splitu Jadran — Viktorija. 1 Turnir br> torej dvok rožen tako. da bo i fde.hemi od udeležencee m stopil po enkrat nasproti ostalim doma. Ta aran/m-i v bil storjen s ponetnrim o-';rom na Ilirijo da bo na ta način izenačena prednost niorske ' vode pred sladtko. Skupno bo torej v&afco leto po 12 tekmovanj, ki bodo zanimvv« že zato, ker se bodo srečali približno ena-kovredni nasprotniki. Z« nas plavalni sport bo pa ta turnir še tem večjega pomena, ker se isciplina. Govorjenje je tudi prepovedano, gotove ure, pa me je opozoril na moža v modrem, ki je — prisluškoval in vsakogar zapisal — če je govoril. Bila je ura molka! No. pozabiti ne smemo, da smo v sanatoriju, je venomer poudarjal. Mimo lepega vodometa me je peljal, potem sva sla pa na pravo turško kavo v gostilno, ki ima napis v cirilici. Tam, v prijetni senci se je Lipahu šele razvozljal jezik. Povedal je o mnogih veselih dogodkih, kako so ga pripravljali na spored in drugo, kake skrbi je imel neki pacijent dva dni pred takšno operacijo. Lipah sili vanj, oni pa molči -n skrbelo ga je nekaj doma. Uro pod op^raeiio. najtežjo, je dobil pismo od doma. Sin je napravil maturo! Zjokal se je v Sel ji na dejal: Sedaj je pa vse v redu, haid na operacijo, ki jo je dobro prestal... In Lipah ie to tako pripovedoval, da so mu stopile solze v oči. Malo proti četrti uri sva bila zopet pred upravo in čakala na zvonec, vstop bo dovoljen. Ogledal sem si še kapelico, par sob, videl gibanje pacijen- tov, ki m m odpravljali na joHno am uro kratke izprehode. H koncu še konstatacija: Lupana ima ves Golnik rad, prve dneve je prejemal iz vseh krajev pisma in kartice, vsakdo mu je želel zdravja, okrevanja, po 15 do 20 pisem in kart je dnevno prejemal. In na vse odgovarjal! Točno in vestno, tako se gre* >No, sedaj jih je vedno manj«, je še dejal, kaj bi pa bilo, če bi So tako dalje, saj bi si moral najeti tajnico in se kaj, da bi zmogli vso korespondenco. Potem je pravil, kakšno veselje je zavladalo na Golniku, ko so časopisi prinesli prva poročila o uspehih ljubljanske opere v Trstu in na Reki. Jokali so, je dejal, pa ne samo Slovenci, saj gori so vse narodnosti zbrane, Hrvatje, Srbi, pa še drugi, tem so pa povedali za kaj gre. željno so čakali na »Slov. Narod«, ki je vsak dan poročal iz direktnih virov. Moral sem imeti pravcato »predavanje« zanj, on bo pa že naprej »oddajal« zvečer, tako je dejal. Ob Vi 5 sva si segla v roke, sedel sem v avto, še par besed: najhujše je slovo, motor že ropoče. zadnji stisk rok, na svidenje kaj kmalu v Ljubljani . . . »S seboj me vnemite«. so bile zadnje besede, tako hrepeneče, kot si jih le morete misliti. Hitro sem mu zginil izpred oči z zavestjo, da se Lipah kmalu povrne nazaj v teater, v svet za katerega živi in zanj tako hrepeni. R. Kos. Prof. šitiidt o ekspediciji na severni tečaj Pilot Alekse jev je videl konec zemeljske osi prav od satan Vodja letalske ekspedicije na severni tečaj prof. Julius šmidt je objavil po svojem povratku v Moskvo obširen članek o osvajanju severnega tečaja. Prof. gmidt pravi med drugim: v*,.. uct*ufgia evi-^o__i tn am^ri.-tKin polarnih ekspedicij se lazlikuje naša ekspedicija v prvi vrsti po svoje n obsegu in boliši organizaciji. NisJno hoteli enostav- ' n » bivati na tečaju, temveč smo hoteli ustanoviti na njem naselbino za daljšo dobo. Nismo hoteli samo zorati vsakovrstnega znanstvenega graoiva, temveč točno in vsestransko preučiti osrednji polarni b?izen v BrSd znanosti, prometu in vsemu n ašemu gospodars tvu. Med letalci in učenjaki so nastali hudi spori o izkrcanju znanstvene skupine na tečaju. Culi so se mnogi glasovi, ki so trdili, da se pri tečaju ni m go?e spustiti na tla. temveč dra. se je treba ^pustiti s navda ri. Drugi so predlagali leteti na majhnih letalih, ki se lažje spuste na tla. Toda to bi pomenilo znatno omejitev znanstvene stanice, kajti tako bi ne bilo mogoče pripeljati ji 9 ton t : in gmotnega dela ekspedicije, vztrajnost, spajajoča oprez-nest z žilavost jo, vse to je omogočilo več, nego je določil načrt. Po načrtu smo smatrali za potrebno, da b- se c^peracije da severni tečaj udeležila tri velika letala. ANT -6, četrto smo pa vzeli kot rezervno. V resnici se ni nobenemu letalu pripetila ne-zgeda in tudi četrto, M^izurukovo letalo, je postalo enakopraven član ekspedicije. Njemu se moramo zahvaliti, da smo mogli Papaninovi stanici pripeljati namestu devet deset in pol tone tovora. F.aziskr-valne polete smo nameravali delati samo v omejenem obsegu približno do polovice poti med Rudolfovim otokom in tečajem. V resnici je pa Golrvin priletel na djvo-motornem letalu ANT-7 do samega ob-voda tečaja tako. da nad tečajem niso letela samo tri, temveč pet letal. Znanstveno delo naj bi 'ipravljala Pa-p3ninova sku.ry.na na ledeni gori. Letala so bila namenjena samo za prometno službo. Toda mnogi poleti in spuščanje na led na raznih krajih, bivanje na tečaju ne sani r> štirih, temveč 35 ljudi, je omogočilo zbrati raznoliko gradivo, da o bogatih izkušnjah, važnih za bodoče polete v centralni Arktido, niti ne govorim. Znanstvena stanica Severni tečaj se je lotila najrazličnejših opaž; vanj od zgornjih plasti atmosfere do oceanskega dna. 2ie vnaprej smo stanico nazvali plavajočac, kakor je Pp.p^nin sam napisal v svojem črnem šotoru. To premikanje smatramo za ugodnost. Ni dvoma, da so vsa štiri letala preletela tečaj s točnostjo na. 10 km. Prvo letalo je preletelo tečaj, ugotctvifco teono lego in prodrlo oblake, da bi se spustilo na led. Prepričal sem se z matematičnimi računi, da smo se opustili na led za tečajem in krenili največ 10 km levo ter leteli 19 do 25 km predaleč. Moldkov je priletel k ruvn od Rudolfovega otoka naravnost brez vsake pomote tako. da je rnorail ot>miti točno nad tečajem. Slednjič lahko sporočim ljubiteljem nazornosti, ki jim je draga sama točka tečaja, ne pa osrednji polarni bazen, da ee je spustil pilot Alekse jev na led pri tečaju samem v razitalji največ 7 km tako. da je videl i človek, stoječ na ledu pri letalu N-172. t konec zemeljske osi prav od bKzu. Zaslužena odlikovanja Centralni izvršni odbor Sovjetske Rusije I je podelil udeležencem ekspedicije na severni tečaj prof. šmidtu, Spirinu, Seveljevu, Papaainu. Alekssjevu. Uastsrukn. Goiovinu in Babuskinu naslov »junakov Sovjetske Rusijo« in obenem L*enxnov red kot najvišje odlikovanje. Vodopjanov in Molotov sta bila odlikovana z drugim Leninovim redom. Obenem sta dobila ta junaka severnega tečaja denarno nagrado v zjrsku 25.000 robi jev. 16 članom ekspedicije je bil podeljen Leninov red in denarna n&grsMia. 15.000 rvibljev. 13 udeležencem pa red Rdeče zvezde in denarna nagrada 10.000 rubljev. Med odlikovanjem in odlikovanjem je velika razlika. Marsikdo dobi odlikovanje, da niti sam ne ve, kako je prišel do njega. V tem primeru so pa odlikovanja pošteno zaslužena in odlikovanci so lahko po pravici ponosni nanje. Najdražji pevec Angleški radio si je ie več let prisadspai prestreči v poletnih nočeh alavčkovo petje, zal pa slavček nima vedno časa za gospode pri radiu, da bi jim omogočil poslušati divne kadence. Tako so morali gospodje sto krat zaman čakati na njegovo petje. Toda čemu so na svetu gramofon-ke plošče T Uprava angleškega radia j© sklenila zadovoljiti se z reprodukcijo .-lavčkovega petja, posnetega na gramofonsko ploščo in naročila je ploščo pri nrki ameriški tvrdki pod pogojem, da mora biti sla\*čkovo p^tje izvirno, ne pa umetna kopija. Za gramofonske plošče je zahtevala ameriška tvrd-ka 1000 dolarjev in London je bil s tem zadovoljen. Takoj po sklenitvi pogodbe je poslala ameriška tvrdka svoje strokovnjake na vse ftrani, da bi posneli slavčkovo petje za gramofonsko ploščo. Toda minili so tedni in meseci, a strokovnjaki so Še vedno sedeli v gozdu in čakali, kdaj jim slavček zapoje S!ednjič je napočil težko pričakovani večer in kralj pevcev je zažvrgolel. Toda ameriško tvrdko je čakalo neprijetno presenečenje. Ko je namreč sestavljala račun za to dragoceno ploščo, se je izkazalo, da so znašali stroki 47.000 dolarjev. Toliko bi za eno pesem ne dobil niti slavni Caruso. Tri originalne oporoke Anglija je domovina čudakov. To naj-| boljše dokazujejo procesi, ki so tekli istočasno v Londonu, v VVaterfordu na Irskem in v slovitem Aberdeenu na Škotskem. V vseh treh primerih je bila tožena oporoka kot neveljavna, pa je v vseh treh primerih sodišče priznalo njeno veljavnost, čeprav je šlo za zelo originalne oporoke. V Londonu je neki Blackwell zapustil svoji ženi samo hlače, češ. saj jih je itak nosih«, vse njegovo življenje. Mr. Brown na Waterfordu. pravi puritanec, je pa razdedinil rvojo ženo. češ. da je stopila med njegovo boleznijo k njegovi smrtni postelji in mu poln^ posvetnega ponosa pevedala. da je zavidala svoji prijateljici n^en nov klobuk. Tudi v tem primeru se ni dalo dokazati, da ne bi bil Brown pri zdravi pameti, ko je pisal oporoko in zato je pripadlo vse njegovo premoženje dobrodelnim ustanovam. Mac Flack v Aberdeenu io pa napisal oporoko, glasečo fe: Zapuščam svojo ženo Rettv njenemu ljubčku v r>rc pričan ju. da nisem bil tak osel. kakor sta mislila. Svoji hčeri Mabel pa zapuščam vso svoje premoženje v znesku 20 000 funtov šter-lingov. da bo njen mož videl, kako dobro kupčijo je skleri1, ko se je poročil | njo.< Debeli ne smejo v Ameriko Za priseljence v Ameriki veljajo zelo stroge določbe tako. la ni lahko priti tja, kjer vidijo zaenkrat š« mnogi obljubljeno deželo. Zadnje čase so določbe glede priseljencev v Ameriko še poostrili tako. da jih ne preiskujejo samo glede zdravja, temveč tudi glede teže. V bodoče ne bo dovoljeno trajno bivanje v Ameriki nikomur, kdor tehta nad 100 kg. Povod za to določbo je dal nek nemški iz eljenec iz Breslaua. ki je sicer ustrezal vsem pogojem, tod* tehtal je 120 kg. Ameriške oblasti so bile mnenja, da tako debel človek ne more biti zdrav in zato so ?a iz zdravstvenih razlogov zavrnile, obenem pa sklenile zavrniti v bodoče vsakega priseljenca, ki tehta nad 100 kg. Smešno pri tem je. v kakšne zadrege pridejo uradniki na Kllis Islandu, kjer se morajo ustaviti vsi priseljenci in počakati, da pade odločitev o njih. Kaj naj store z debelimi priseljenci, ki tehtajo nad 100 kg. ko pade njihova teža pod 100 kjer. pred-no jih pošljejo nazaj, od koder so priili? Kopnite domače blago! ---------------■—----------------—- i iM^KBaBaai^^ An dre Armandv: 27 I Princesa Symlanoua — Vprašanje nazorov, dragi moj. To, kar smatrate danes za demoralizacijo, se vam bo zdelo jutri praktična šola in smejali se boste svojim predsodkom. Brancelin je skornignil z rameni. — Jutri?. .. Čuteč, da že okleva, jeCantaloube pritiskal nanj: — Seveda jutri. Sicer vam pa prepoved«j em ne počakati do jutrišnjega dne. Brancelin je poskusil vstati. Toda to je bil samo še poskus. Alkohol je podžigal njegov optimizem. Upanje v bol jeo todočnost je jelo zmagovati v njem. Skrušen je omahni] nazaj v naslanjač. __ To, kar počenjate z menoj, je strahopetno! — je zastokal. — Strahopetno bi bilo pustiti vas propasti, ko se vam pa že s samo besedo smehlja naproti alata bodočnost. — Z besedo? __ Beseda niti potrebna ni, zactoatiuje va* podpis pod izjavo in moja skrb bo kriti vse vaše stroške. — To zanimanje zame je v vašem interesu, kaj j ne? i — V najinem skupnem, dragi moj. Cantaloube se ne poteguje za Montyonovo nagrado. Lahko bi naali slabšega pokrovitelja. Desetino dote in pozneje povrnjeni dotedanji stroški, no, ali se vam zdi to pretirano ? — Nasprotno . . . To je golo človekoljubje. — Kar rogajte se mi! To je vaš zadnji odpor! Ta vaš samokres, ki sem vam ga vrnil, vam od . kupim ... — Kot fetiš? — Morda ... Vzel je iz žepa bankovce, ki jih je preganil in pomolil Brancehnu. Le-ta jih je zgubanega čela požiral z očmi, njegova roka se pa ni ganila. — Veste, da je dobro, da se ne strinjam z va-i škni teorijami? — Zakaj? — Ker bi vam lahko te bankovce vzel in si pri-držal samokres. I Vzel ga je iz žepa. Cantadoube se ni niti ganil. Vstal je izprožene roke. Braocelm nui je vrgel sa-: mokres, ne da bi se dotaknil bankovcev. — Vedel sem, da tega ne boste mogli odfldoniti. > —je dejal Cantaionbe ves srečen in mu po sili • stisnil bankovce v roko. Brancelin je zaihtel in se sesedel v naslanjač. Cantaloube je sočutno opazoval to agonijo vesti - Bil je povsem zadovoljen, obenem pa tudi jezen; . jezen zato, ker ni mogel pripraviti tega mladeniča tako daleč, da bi praktično razumel in dojemal življenje, čeprav je bil pripravljen rešiti ga ka-korkold že. Zadovoljen je bil pa s tem, da je enkrat v življenju srečal moža, ki mu denar ni bil vse na sveto. Toda njegovo človekoljubje, ki je o njem že mislil, da je poraženo, je kmalu zmagalo. — No torej, — je dejal, — ali naj pripravim listino ? __ Pa vendar ne mislite, da bi sprejel miloščino 7 — je odgovoril Branceltrn mrko. — Končno, — je zamrmral Cantaloube. Toda pri vsem tem ponosu na svojo zmago je durti!, da ja je primešana temna in nepriznana trp_ kost. V splošnem je prav tak, kakor vsi drugi, je modroval sam pri sebi. Prizadeva si samo resiti svojo zunanjost. In ko se je končno Robert podpisal pod sklenjeno pogodbo, je čudaški pokrovitelj brez vsakega veselja, pač pa odločno sfclerorl nadaljevati svoje obujanje brodolomca. n. pasti Kakor mami luč vešče, tako vabi Rkijera s svojim razkošjem vsako leto dokaj pomešano visoko gospodo. V njenih navidez tak podobnih si palačah so pomešani tipi svetovne plutokracije z elito mednarodnih lopovov. Navzočnost enih je pogoj s* navzočnost drugih. V ozadju se stiska cela vrsta prisklednikov iz- proženih rok: osobje palač, krožkov, piesišč, vodniki tujcev, priganjači, zvodniki in podobni mali ljudje, željno prisesani k nabitim mošnjam, ocenjenim že vnaprej. Vsako sezono deli Rivijera fiktivna žeala na podlagi bogastva ali lepote. Kolo Sreče je tako opoteče v naših časih, da je ma'o takih, ki hi ostali skozi dve loti pri vajetih. Po razvrstitvi in zaznamovanju prenehajo ti privilegirana vzbujati zanimanje. To so častna veličanstva. V tem letu 1926, v začetku sezone, je izbrala Rivijera dva iz sodobnih, enega ženske>ga, drtugega pa moškega spola; žensko zaradi njenih čarov, moškega zaradi njegove zagonetjiosti — oba sta bila tujca. Predstavim ju po vrsti in pravici prednosti. Ženska: princesa Svmcanova Je bila Rusinja. Nazfvafli so jo princesa, ne da bi se moglo to dokazati, toda ona je to trpela. Njena čudovita lepota, njena prav tako izzivajoča kakor rafinirana efleganca, njeni krasni biseri, edmi nakit, ki ga je nosiia, so vzbudili pokornost vseh, pa tudi zavist mnogih. čeprav srednje postave se je zdela visoka. Tako so bile proporcije pravdne in tako kačje mikavna je bila njena silhueta, — Njena starost? — Med petmdvajsetimi m tridesetimi leti Točno s© to ni dalo uganiti,, kajti tako sveža je bila njena polt, tako jasen njen pogled. Sodeč po poHi In očeh bi človek mistĐ, da je mlado dekle, toda njena nedrija, boki m krasna ramena so Majala naj-jdeaAnejso ženo. «k*M» Tns^i HBAiaiilir — *t »Narodno tMnnoc Fran Jecaa — Sa opravo ki mseratni del Kota Oton Christsf. — Vat ▼ LJrtljioJ