advertise in the best slovene newspaper
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA. SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXVIII.—LETO XXXVIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 19, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 13
Več mladih in starih
LONDON, 17. januarja—Anglija in Wales tvorita skupno upravno enoto. K državi Velika Britanija ali kakor se uradno imenuje Združeno kraljestvo, spadata se Škotska in severni del Irske.
Anglija in, Wales sta izvršila ljudsko štetje. Skupno imata 44,-480,000 prebivalstva. Pri ljudskem štetju se je tudi pokazalo, da se je pomnožilo število tistih, Ki so stari nad 65 let in število tistih, ki so mlajši od 14 let. Število nad 65 let starih se je pomnožilo za 108,000, število pod 14 et starih pa za 96,000, dočim je 000^*^"^^ starost" padla za 20,-
Kdo ima več letal
WASHINGTON, 17. januarja ^ef ameriškega glavnega štaba admiral Radford, ki se je vrnil s svojega potovanja po Daljnem vzhodu, je poročal predsedniku
m Kitajska imata v tem območju 8,500 bojnih letal. Kitajska sama 1,200, polovica baje izdelana v Rusiji. Kitajski nacionalisti imajo komaj 100 lovskih letal, '""""'jo Prunerjati s
iiactfora je rnijnc)
Stvn	ameriško letal-
jgb/o na DiUpieni v%],odu pcmmc)-
Kje smo v
gospodarstvu —
je bilo v indu-območju Clevelanda '. brezposelnih delavcev, ki Za	pravico do podpore
s'ucaj brezposelnosti. Tekom
Vik i! 3;«'* =* k) pcKlporo P,ija.
^"0 3,096 novih prosilcev.
Kapaciteta v produkciji jekla
e ]e v Clevelandu in Lorainu iz-
a ]ala do 93 odstotkov. Prejš-
bil za odstotek in pol boljši.	^
^ Clevelandu samem se je ra ena industrija za leto 1954 №valila. Zidala je za $16,000,-vec stavb, kot pa je bil to sluca] v letu 1953.
narastlo število eno-. laskih in dvodružinskih pri-ofu predvsem v cleveland-
SKih predmestjih.
^ođukcija avtomobilov na-^ mesecu decembru so ^ ^produkcije, kakor v no-^ novembru zopet več, or v istem času lanskega leta. u 1 poročila iz poslovnega sve-na'	na splošno ugod-
Za večje in boljše cestno omrežje v Združenih državah
WASHINGTON, 18. januarja—84. kongres bo imel priliko, da razpravlja o programu, ki ga je zastavil predsednik Eisenhower, da se v bodočih desetih letih spopolni in zboljša ameriško cestno omrežje. Stroški bodo znašali nad 100,000,000,000 dolarjev. Popravilo in razširilo naj bi se 37,600 milj že obstoječih glavnih ameriških cest, dodalo pa novih v dolžini 2,400 milj.
Zdi se, da bo šlo v prvi vrsti*
za namen komu naj služijo nove ameriške ceste. Ali gre res samo za povdarek na glavne ceste in ali so res samo te važne ?
Demokratje so že napovedali, da bodo prišli na dan s svojim programom. Če se že žrtvujejo visoke vsote, naj se gleda tudi na kmečko prebivalstvo. Iz kmetij in iz agrarnih naselbin so potrebna prometna sredstva, da gre agrarni produkt lahko na trg. Demokratje so torej pristaši večjega števila podeželskih cest.
Bela hiša tudi dodaja, da je treba misliti na varnost ameriškega prometa. Treba je računati s tem, da bo v teh bodočih desetih letih še 23,000,000 več avtomobilov vseh vrst na ameriških cestah. Po programu Bele hiše naj se gleda v prvi vrsti na glavne ceste "highway." Te glavne ceste pa naj bodo take, da bodo izključevale neprijetnosti, bodisi ker so krive, bodisi, ker so preozke. Naj se po vzgledu velikih kanadskih glavnih cest že obstoječe ameriške ceste povečajo CO л-заЈса imela dvoje Њ nij v eno in dvoje v nasprotno smer, glavne ceste pa bi bile kontinentalne : od atlantske obale do Pacifika, od zaliva Mehiko do Kanade.
Ideja času in potrebam odgovarjajočega cestnega omrežja ni nova. Imel jo je že pokojni predsednik Franklin Roosevelt. V dobi depresije je Roosevelt tudi računal s tem, da se bo z gradnjo novih cest zmanjšala brezposelnost. Ideja sama v celoti ni bila izvedena, kakor ni izvedena danes.
Treba bo prestaviti mnogo kraje\Tiih cest, treba bo dobiti kritje za vse te stroške. V kongresu se pripravljajo načrti kako naj se ti stroški porazdelijo med republiko in posameznimi državami, preko katerih bodo glavne ceste tudi šle. Bela hiša zatrjuje, da za nove ceste v koli-
kor gre za federalno blagajno, ne bo novih federalnih davkov. Bela hiša računa s tem, da se bo najelo posojilo.
Vprašanje je kako bodo posamezne države kiile stroške, ki bodo odpadli na nje. Tudi ameriška mesta bodo prizadeta. Tudi oni imajo preskrbeti boljše cestno omrežje. Države in mesta morajo računati s tem, da bodo stroški, v kolikor bodo odpadli na njih, znašali najmanj 31,000,-000,000 dolarjev. Če je ta gradbeni program porazdeljen na deset let, bi prišlo na države in mesta letno dobrih 3,000,000,000 dolarjev. Odkod jih vzeti?
Če pa bo cestno omrežje, kakor je v načrtu predvideno, že izgotovljeno, potem se obeta ameriškemu vozniku vama vožnja, ker ne bo ovinkov, križišč, križanja s krajevnimi cestami, pa naj gre voznik ali poslovno na pot, ali na dopust. Še to naj pripomnimo, da so v tem cestnem omrežju predvideni na potrebnih nydaljah kraji ga parkiranje.
KOREJSKE UGODNOSTI ODPADEJO
WASHINGTON, 17. januarja —Ameriški vojaki na Koreji so uživali gotove davčne ugodnosti. Od svojih plač niso plačevali nobenih dohodnin, oficirji pa od prvih $200 niso plačali nobenega davka. Te davčne ugodnosti prenehajo s koncem januarja 1955.
Skupna seja
Jutri, v četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši skupna seja Gospodinjskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. in dramskega zbora Naša zvezda. To bo letna seja in zelo važna, zato se vabi vse članice in člane obeh skupin, da se gotovo udeleže.
JAMES BYRNES ODHAJA
^ Egiptu so strogi
s	17. januarja—
e an j i predsednik republike predsednik egiptske a e Naguib, hoče s svojo revo-^cijo prenoviti ne samo državo, arveč tudi družbo. Vrgel se je ^ vzgojo mladine po šolah. Vsa-0 ekle, katero bodo zasačili, da o imela,,v šoli ljubavna pisma, o takoj izključeno iz šole, zau-azuje njegov najnovejši dekret.
dospeli iz domovine
Na parniku Liberte so se v ^ndeljek pripeljali v New York: rs. Viktorija Vrtačnik z sino-Marijan in Božidar k Mr. Alojziju Vrtačnik na 12902 ^ongmead Avenue, ter Mrs. Da-^ica Sfiligoj iz Ljubljane k soprogu Mr. Frank Sfiligoj na 1180 • Slst Street. Potovali so s posredovanjem tvrdke Kollander.
COLUMBIA, S. C., 18. januarja—James Frances Byrnes je danes v 75. letu starosti zapustil urad governerja Južne Caroline in odšel v pokoj.
Byrnes je zanimiva ameriška politična osebnost. Politično se je začel udejstvovati leta 1911, ko je bil prvič izvoljen v poslansko zbornico. V naslednjih letih je še petkrat kandidiral in bil tudi izvoljen za poslanca. Pri dvakratnih volitvah je bil izvoljen za senatorja. James Byrnes je postal član ameriškega vrhovnega sodišča, a je podal ostavko na to mesto in postal v vojnem času direktor za gospodarsko stabilizacijo in vojno mobilizacijo, vse pod pokojnim predsednikom Franklinom Rooseveltom Franklin je bil na Jamesa zelo navezan. Imenoval ga je svojega "predsedniškega pomočnika."
James Byrnes je bil tudi ameriški državni tajnik. Leta 1949 se je spri s predsednikom Harry-em Tiaimanom, češ, da ima Truman preveč socialističnih tedenc.
10.000,000 HIŠA BO POSTAVLJENA!
Ko so v Ameriki začeli s štetjem števila smrtnih žrtev radi cestno^prometmli nesreč, bilo je to začetkom tega stoletja, smo nekako z radovednostjo pričakovali, kdaj bo to število doseglo 1,000,000. Dogodek smo dočakali ravno v Clevelandu.
številka 1,000,000 smrtnih žrtev na cestah in ulicah je šla mimo nas kakor običajni dogodek, ki pa je bil sam na sebi žalosten.
Za nas je razveseljive jši drugi dogodek, ki se napoveduje za leto 1955. Nekako sredi tega leta bo zgrajena hiša 10,000,000 po številu, ko gre za čas ameriške gradbene delavnosti za dobo po zadnji svetovni vojni.
Pri tej točki seveda ne bomo ostali. Naj se postavi 20,-000,000 hiš po zadnji svetovni vojni. Ta cilj pa bo gotovo dosežen leta 1965.
Tako napovedujejo stavbeniki, ki zborujejo v Chica-gu.
Oče zdravnika Sheppard mrtev
Snoči ob 10.25 je umrl v Bay View bolnišnici zdravnik Richard Sheppard st., oče obsojenega zdravnika Samuela Sheppard. Sinova zdravnika Richard in Steve sta bila klicana k bolniku, pa nista prispela ob pravem času. Družina Sheppard beleži tako tri smrti. Dne 4. julija 1. 1. je bila umorjena Marilyn Sheppard. Dne 7. januarja se je ustrelila Ethel Sheppard, žena in mati. Včeraj je šel za njo njen mož Richard, ko je dopolnil 64 let. Pred smrtjo je dejal, da mu po smrti svoje žene itak ni za življenje. Brata Richard in Steve sta vest o smrti očeta prinesla osebno zaprtemu Samuelu, ki se je zjokal. Samuela so poslali v posebno celico, kjer ga lahko vsak trenotek opazujejo. Bojijo se namreč, da bi napravil samomor .
Ob slovesu iz urada governerja Južne Caroline, se je Byrnes izrazil o vidnih politikih.
O Franklinu Rooseveltu je dejal, da je bil mojster v politiki.
O Harryu Trumanu, "da nima o njem ničesar povedati."
O sovjetskem zunanjem ministru Molotovu: "Mnogo časa v letih 1945 in 1946 sem prebil v njegovi družbi na raznih konferencah. Niti moje skušnje kot zakonodajalec, ali kot advokat mi niso pomagale, da bi dognal, kaj ta človek misli in zakaj tako dela. Je pa zelo sposoben. Zna stvari zavlačevati."
O Winstonu Churchillu: "Ga ni moža, ki bi bil sposobnejši od njega; ga ni moža, ki bi bil bolj predan svoji državi in njeni povezanosti z zapadnimi demokracijami kot je Winston Churchill."
Ob odhodu v privatno življenje se James Byrnes javnemu ni popolnoma odrekel. Obljubil je, da se bo že oglasil, kadar bo treba.
Na počitnicah
Mr. in Mrs. John Telich sta se s svojima dvema otrokoma podala na tri tedenske počitnice v Fort Lauderdale, Fla. Mr. Telich je s svojim očetom zastopnik za-varovalninske družbe Sun Life Assurance Co. of Canada, ki ima svoj urad v N.B.G. poslopju. Za časa njegove odsotnosti se kli-jenti l&hko obrnejo na njegovega očeta, poznanega Mr. Michael Telich.
Јг(гг1ппгдтг7ппп)"1гв в ачга o 6 a o'oinq
Vile rojenice
PRED NOVO REVOLUCIONARNO DOBO NA
MORJU: lADJE NA ATOMSKI POGON!
Vile rojenice so se zglasile 5. januarja pri Mr. in Mrs. Gary Pokrant iz 1136 Clifford Dr., Cleveland Heights, O., in jima pustile v spomin krepkega sinčka, ki je tehtal šest funtov in 14 unč. Da h so mu ime Jeffrey James. Dekliško ime matere je bilo Agnes Lesar ter je hči poznanih Mr. in Mrs. Frank Lesar iz 15804 Huntmere Ave., ki sta postala sedaj prvič "grandpa" in "grandma," Mr. in Mrs. Bruno Pokrant iz 1468 E. 272 St. pa tretjič. Čestitamo!
GRE ZA POSKUS, KI JE VEČJI OD POSKUSA S PARNIM POGONOM
Ameriška podmornica "Nautilus" se nahaja v atlantskih vodah. Goni jo atomska energija. En funt atomske energije nadomešča moč, ki jo daje 360,000 galonov gaso-lina. Če se bo poskus posrečil, bo šlo za zgodovinski prelom današnje tradicije morskega prometa. Atomska energija bo kraljevala tudi na morjih in dajala vsem vrstam ladij pogonsko silo.
Ne gre samo za to, da ladjo"^
goni atomska sila. Gre tudi za to,
da taka skrita ladja kot je podmornica, nosi na sebi zalogo atomske energije, ki bi v slučaju vojne pognala v zrak cela mesta.
Atomska energija na morju je na pohodu! Podmornica "Nautilus" je prva ameriška in prva svetovna ladja na atomski pogon. Stala je 55,000,000 dolarjev.
Ker gre za znanstveni poskus,
je razumljivo, da so na njej zbrani tehnični strokovnjaki, seveda poleg moštva podmornice same.
Nekaj spominov
Če beremo knjige ali gledamo filme, se v nas navadno vzbudi slika, kako je ročna sila z vesli poganjala starodavne ladje naprej po morjih in vodah. V spomin nam pridejo sužnji in vojni ujetniki starega veka, ki so nečloveško trpeli.
Z razvojem časa so poskušali 2 vsemi takrat znanimi sredstvi,
kako bi pogonsko silo ladij, rekli bi modernizirali. Vpregli so v notranjosti ladij celo živinčeta,
da so ta obračala kolesa, ki so odrivala vodo. Da je človeški duh na vsszgodaj ujel veter recimo v jadra, je povsem razumljivo.
Še danes poznamo jadrnice. Ladjo na morju imenujemo tudi "parnik." Že beseda sama pomeni, da gre za paro. Ko pa izustimo besedo "para" v zvezi z nastajanjem moderne tehnike, naletimo na ime Škota Jamesa Watta, ki je živel v letih 1736-1819. James Watt je izkoristil paro v strojno—industrijske namene in s tem povzročil pravo revolucijo v industriji. Imena Watt ne moremo pozabiti. V praktičnem življenju imamo vedno posla z drugo besedo "kilovat," ki pomeni enoto električne produkcije. Koliko kilovatnih ur in podobno, slišimo vsaki dan.
Končnica "vat" pa se je namenoma uporabila, da se za vedno proslavi ime Škota Jamesa Watta.
Iznajdba Jamesa Watta, ki praktično pomeni gonilno silo pare, se je uporabila tudi pri ladjah.
Ameriški vzgled
Para v službi pogona ladje je v ameriški zgodovini zvezana z imenom Roberta Fultona in njegove ladje Clermonta. Evropske pomorske države so v uporabi pare prehitele Ameriko. To nam je-razumljivo. V tistem času, ko so evropski pomorski narodi lahko delali poskuse z uporabo pare,
je bila Amerika šele na poti do osvoboditve in samostojnosti. Ko je postala samostojna, se je morala najprvo notranje organizirati. Ni bilo nič čudnega, da se je tudi Robert Fulton hotel uveljaviti najprvo v Franciji in šele potem, ko se je njegovo upanje,
da bo imel lepo bodočnost v Evropi izjalovilo, se je leta 1806 vrnil v Ameriko in napravil zgodovinski poskus z ladjo na paro
13, globoka pa sedem čevljev. Prvi poskus vožnje se je izvršil med mestoma New York in Albany in sicer dne 17. avgusta 1707.
Od teh poskusov dalje smo bili priča mogočnim modernim parnikom in njihovim vožnjam na paro po vseh oceanih sveta.
Doba "pare" morda še ni tako kmalu za nami. Toda živimo hitro. O atomski energiji govorimo vsi. Porazdelitev atomskih sil v civilne namene je danes program vsake napredne vlade, ker se zaveda, da se za vojne namene ta energija najbrže ne bo nikdar i uporabila. Tudi Sovjetska zveza, vsaj kakor je ona sama javila, je pripravljena, da da svoja atomska odkritja in zaloge atomske energije na razpolago svojim zaveznikom. O atomski energiji S3 razpravlja pred Združenimi narodi, vse z nekim povdar-kom kot da narodi slutijo, da bo atomska energija postala splošna človeška last, služila pa bo le civilnim namenom.
Podmornica "Nautilus" v vodah Atlantika na pogon z atomsko energijo, je več kot zgodovinski dogodek, še nekaj ni pozabiti : Da en funt atomske energije daje gonilno silo 360,000 galonov gasolina. In kam se lahko spravi en funt atomske energije in kam 360,000 galonov gasolina!
Zadnje vesti
Približno isto vreme kot včeraj bomo imeli tudi danes, z najvišjo temperaturo dneva okrog 30, najnižjo 18 stopinj.
Zapadna Evropa je v poplavah. Najhujše poplave so v Angliji in v Franciji, škoda vsled poplav gre že v milijone. Angleška vlada je morala organizirati posebno akcijo za škotsko, ki je nasprotno zasnežena. Dala ji je na razpolago 30 helikopterjev in letal, ki nosijo prebivalstvu, ki je odrezano od sveta, hrano in obleko.
V Clevelandu je imel včeraj župan Celebrezze posvetovanja 1 zastopniki delavskih unij, ki za mestne delavce zahtevajo višje plače. Uspeh razgovorov je bil neuspeh. Župan je pojasnil, da mestna blagajna nima denarja na razpolago in bo morala že sedaj odpustiti več sto delavstva. Ni torej misliti na zvišanje plač.

VSTRAN Z VODIKOVO BOMBO!
Japonski ribiči so pm občutili posledice eksplozije vodikove bombe, ko so lansko pomlad Amerikanci na Pacifiku izvršili prvi poskus z eksplozijo take bombe in so radioaktivni žarki zajeli ribiče na japonski ribiški ladji. Na opeklinah je eden od njih celo umrl. Japonci so začeli z akcijo, da doma in po svetu zbirajo podpise, da naj se uporaba vodikove bombe sploh prepove. Podpisi v ta namen se sedaj iščejo na Dunaju.
KONTROLA NAD ALKOHOLOM
COLUMBUS, O. 18. januarja —Ohijski državni senator Raymond Hilderbrand, republikanec iz Toleda, je vložil v ohijski zbornici zakonski predlog, ki se tiče dovoljenj za točenja alkoholnih pijač. Po tem predlogu naj bi teh dovoljenj ne izdajala več dosedanja komisija za nadzorstvo nad alkoholnimi pijačami, marveč ohijska skupščina sama. Z drugimi besedami—prišlo bi do precejšnje omejitve teh dovoljenj.
Daljni vzliod je danes v Wash-ingtonu predmet glavr-'Ji poli-tionili razgovorov. Severno od Formoze je otočje Tachen. Enega od teli otokov so včeraj komunisti iz Kitajske že zasedli. Danes napadajo glavni otok istega imena Tathen iii to z 200 letali, ki otok nepretrgoma l)om-bardirajo.
Danes zjutraj sta se sestala pri zajtrku predsednik Eisenhower in senator Knowland. Knowland zahteva politiko močne roke do Kitajske.
Danes bo imel predsednik Eisenhower tiskovno konferenco, katero bo prenašala televizija. Zastopniki tiska so najavili, da bodo stavljali glavna >'prašanja o dogodkih na Daljnem vzhodu.
Iz New Yorka je v Wasliing-ton odletel z letalom glavni tajnik Združenih narodov Hammar-skjold, da se sestane z drža\Tiim ta jnikom John Foster Dullesom. Gre za znano vprašanje ameriških ujetnikov obsojencev na Kitajskem.
V Bostonu so se uprli kaznenci v državni kaznilnici. Vodijo jih štirje kriminalni tipi, ki so zajeli pet straž in jili držijo kot talce. Za sebe zahtevajo svobodo. Položaj je sUno napet. Upor-niki-kaznenci pravijo, da bo za vsak strel ali solzilno bombo padel en talec-stražnik. Državni tožilec Massachusettsa pa jim je zagrozil—samo en stražnik naj pade, pa boste vsi uporniki končali na električnem stolu. Ob tem poročilu je položaj ostal nespremenjen.
Na operaciji
Misđ Ann Barbo iz 14805 Hale Ave. se je podala v nedeljo v Mt. Sinai bolnišnico, kjer je v ponedeljek srečno prestala operacijo.
Preselitev
Aktivna društvenika Mr. in Mrs. John Zaman sta se te dni preselila iz 484 E. 149 St. na 2021 E. 228 St., Euclid 17, O Njuna telefonska številka pa јз ista kot doslej—IV 1-4871.
Nahaja se v sobi št. 206. Prijate-leta 1807. Ladjo je krstil za Cler- Iji jo lahko obiščejo, mi ji pa že-mont. Bila je dolga 133, široka limo skorajšnjega okrevanja.
POROKA Z 80 LETI
V Pittsburghu sta se poročila 82 letni vdovec Harry Schurr in 80 letna Delia Gipson. Oba sta rojena v Indian! in poznala sta se že iz otroških let. Po poroki sta zatrjevala, da človeku na starost ni dobro samemu biti in da se lahko življenje začne šele z 80 leti.
m
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST'
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndetson 1-5311 — HEndeison 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raziiašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) .................
For Six Months—(Za šest mesecev) _^____
For Three Monlhs—(Za tri mesece)__
_$10.00
__6.00
_ 4.00
Б or Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)_____
For Six Montlis—(Za jejit mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)_
_$12.00 _ 7.0C - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
KDO JE NARODNI IZDAJALEC!
(2)
Kdorkoli operira z izrazom izdajstvo, mora biti previden.
Eisenhower ju moramo priznati, da je v svojih političnih izjavah previden. Zlasti ko gre za "izdajstvo" v politiki, moramo vedeti, kaj da govorimo.
Politični pritlikavec Joe McCarthy je rabil pavšalno frazo, da gre v zadnjih dvajsetih letih demokratske ad-mmistracije za izdajstvo nad Ameriko. V tej dobi je bilo tudi obdobje druge svetovne vojne. Takratni predsednik je bil Franklin Delano Roosevelt, proti koncu vojne Harry Truman. Obema predsednikoma je služil sedanji predsednik Eisenhower. O njem vemo, da je bil po poklicu vojak. Ne navadni vojak, tudi ne navadni general, marveč zavezniški vrhovni poveljnik. Na vsak način mož s silno vojaško in politično odgovornostjo. Ali je bil tak Eisenhower kot vojaški poveljnik ameriški izdajalec, ker je bila pač vsa doba pod demokratsko administracijo izdajalska?
General Eisenhower se je kot vrhovni vojaški poveljnik boril s sovjetskimi četami ramo ob rami proti italijanskemu fašizmu, nemškemu nacizmu in japonskemu impe-lializmu. Slo je za silni nemški imperializem, katerega pomena se danes ne zavedamo več tako živo, kakor v tistih dneh grozote. Toda Eisenhower je vedel, da je šlo končno le za dvoje ali za skupno zmago zavezniškega orožja, ali pa za skupni poraž istega."'
Eisenhower kot vojaški poveljnik je imel zelo ozke zveze s sovjetskimi vojaškimi poveljniki, kakor na primer z maršalom Zukovom. Tudi danes kot ameriški predsednik trdi, da bi se s svojimi vojnimi tovariši iz ruskega tabora sedaj kot politik in civihii ameriški predsednik lahko po-razgovoril s predstavniki Sovjetske zveze, le, da bi mu uspelo, da se porazgovori z Rusi tipa Zukova. Ali je Eisenhower s temi načrti po mnenju Joea McCarthya sedaj ameriški izdajalec?
Amerika je dežela svobode tudi ko gre za politiko in za politične stranke. Tudi z ameriškimi komunisti ne bi bilo takega političnega dirindaja, če bi bila ta stranka res samo ameriška stranka, ki bi ne dobivala navodil iz tujine, konkretno iz Moskve in ki bi se skušala udejstvovati v okviru ameriške ustave. Eisenhower na primer ni bil za prepoved komunistične stranke kot take.
Izdajalci zaupanja nevredni tipi, ki izdajajo državne tajnosti, se dobijo povsod. V Veliki Britaniji je neki Fuchs izdal Sovjetom atomske tajnosti. V Veliki Britaniji sta iz zunanjega ministrstva izginila dva visoka uradnika, ki sta vedela mnogo britanskih državnih tajnosti. Ta dva uradnika sta sedaj v službi v Moskvi, tako trdijo v Londonu. Toda: nobeni britanski pohtični skupini ni prišlo na misel, da bi radi posameznih tipov izdajalcev metala izdajalsko blato na celo nasprotno stranko, ker so pač Angleži resni ljudje tudi v politiki in ker je njihov pravi patriotizem resničen, ne pa demagoška fraza.
Ko govori McCarthy o izdajstvu zadnjih dvajsetih let, morda misli na velike socialne reforme, ki so bile v Ameriki v tej dobi izvršene, pa si tega ne upa niti povedati. Nemški pregovor pravi, da nekdo pač gleda na svet kakršen je on sam, svet pa je kljub temu lahko drugačen. Pri pritlikavcih lahko stalno opazujemo, da navadno zaidejo na stran pota, ko gre sicer za važna vprašanja, o katerih je treba nekaj vedeti. Mi smo tudi navajeni, da se pri ljudeh, ki strokovnih vprašanj ne poznajo, opazijo vedno ponavljajoče se fraze, kot da se življenje ne spreminja, 7 življenjem samim pa se spreminjajo oblike in potrebej zlasti v politiki.
Ustavno, in politično življenje je tako svojevrstno, tako ukoreninjeno ravno v Ameriki in veljavno le za Ameriko, da se da spremeniti le s silno evolucijo, s silnim razvojem. Toda tudi ta pot, če naj vede do kakega uspeha, mora biti le ameriška. Kaj vse se je že poskušalo na tem polju, pa vse zaman. Če pa še omenjamo osebnost podpredsednika Richarda Nixona, naj povdarimo, da se je za njega kot morebitnega bodočega predsednika republike izrekla komaj borna tretjina povprašanih Amerikancev.
L. C.
UREDNIKOVA POSTA
35-LETNICA DRAMSKEGA ZBORA "IVAN CANKAR"
CLEVELAND, Ohio—Na pustno nedeljo, 20. februarja bo praznoval dramski zbor "Ivan Cankar" 35-letnico svojega obstoja.
To je najstarejši dramski zbor v Ameriki. Dolgo je od tega, ker 35 let je že nekaj, odkar smo se zbrali v bivši Birkovi dvorani, ki je več ni, in ustanovili ta zbor. Ustanovni člani so bili sledeči: Zofi Birk, Joseph Skuk, Vatro Grill, John Stebla j, Mike Koss, Joseph Terbižan, Frank Česen, Erazem Gorshe, Frank Kovačič, Jacob Homovec, Janko N. Rogelj, Jacob Luznar, John Knific, Frank černe, Joseph Kalan, John Česen, Frank Belay, Anton Eppich, Ann Pengov, Mary Grill, Mary Baraga, Frank Jelerčič, Joseph Mrhar, Paula Truger, Louis F. Truger, Josephine Zupane, John Breščak, Frank Kle-menčič, Nettie Koprivec, Josie Močnik, Paul Česen, Frank Svi-gel, Jack Plemel, Frank Homovec, Ludvik Medvešek in Anton Jankovič.
Spodbudo nam je dalo društvo Lunder-Adamič, ki je prenehalo gojiti dramatiko ter nam je dalo opremo za oder, kostume in mnogo drugih stvari za skrajno nizko ceno—skoro zastonj. Spodbu-donam je dala skupina, ki je vprizorila pod režijo Janko Rog-Ija Finžgarjevo narodno igro "Divji lovec" za Slovensko repu-bličansko združenje.
Prva predstava "Cankarja" je bila isto narodna igra "Deseti brat" pod režijo Janko N. Roglja, pozneje pa Louis Trugerja, v kateri je igral Frank Česen naslovno vlogo. Mesec kasneje smo podali "Revček Andrejček" in za zaključek sezone smo podali "Cigane."
Potem so sledile predstave ena za drugo. Iftieli smo majhen oder brez najnujnejših stvari, o udobnosti pa sploh ni bilo govora. Toda bili smo mladi, polni navdušenja in ustvarjali smo in storili najboljše kar smo mogli.
Igrovodij smo imeli nad pol ducata skozi to dobo. Skuk, Truger, Grill, Danilo, Simčič, Stebla j, Widmar. Največ je režiral Joseph Skuk, ki je žal, odšel v pokoj.
Poglavje zase je doba, v kateri* ?mo imeli v svoji sredo go.
PRED USTANAVLJANJEM KOMUN
K temu napredku, da je prišlo do ustanavljanja komun, je veliko pripomoglo družbeno upravljanje, ki se ne izvaja več samo v delovnih kolektivih in v proizvodnji, temveč postaja v Jugoslaviji vsesplošna obhka upravljanja in gospodarjenja. Družbene upravljaje se je letos take močno razvilo, da zahteva v pravnem pogledu tudi nove organizacijske oblike, ker dosedanje že ovirajo večje sodelovanje delovnih ljudi na vseh področjih družbene dejavnosti. Ta naloga bo morala biti nujno rešena \ prihodnjem letu.
Bodoče velike občine in zveze občin, za katere delajo sedaj povsod v Jugoslaviji osnovne priprave, bodo nov, važen korak na zgodovinski poti v boljše dni.
Velika občina—komuna—bo osnovna družbena življcnsko sposobna enota na enem teritoriju, ki bo še tesneje povezala delavca, kmeta in delovnega in-taligenta v enotni fronti giadi-teljev socializma. Država in oblast v starem omenu besede oblast v starem pomenu besede bodni proizvajalci pa bodo prevzeli vse družbene funkcije. Tako ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščanih, temveč le delovni ljudje, ki ustvarjajo, pravično razdeljujejo in uživajo sadove svojega dela.
Augusto Danilovo. To je bila za zbor najplodnejša doba in podalo se je po dve predstavi na mesec. Če se pomisli, da so morali vsi igralci delati po tovarnah čez dan in so bili le večeri odmerjeni za študijo vlog, se mora priznati, da smo mnogo napravili.
Med boljše stvari se lahko šteje "Anfisa" (Skuk), "Moč teme," "Pahljača Lady Winde-mere," "Peterčkove poslednje sanje o kralju Matjažu," "Golgo-ta," "Bratje sv. Bernarda," "Volja" (Danilova), "Šaloma" (Ste-blaj), "Kralj na Betajnovi" (Grill), "Kanj" (Truger) in druge.
Za 35-letnico se je določilo, da se vprizori "Kura gospoda Bom-beka" (Radikalna kura). Sicer bi bilo umestno, da se poda Cankarjevo delo, pa so težkoče z igralci in naša publika ima raje nekaj za smeh in zabavo. To bo gotovo, ker igra, ki teče skozi tri dejanja, je prepletena skozi z zdravim humorjem in lepim petjem in gotovi smo, da bo ugajala.
Vloge so dobro razdeljene in smo gotovi, da se bo proslava dostojno završila.
Vabimo cenjeno pubhko, 4a si za ta dan rezervira sedeže za po-set Cankarjeve predstave "Kure gospoda Bombeka" ob 35-letnici obstoja! Publicijski odbor.
Prijazno vabilo na 37-letnico
CLEVELAND, Ohio — Tem potom, prav prijazno vabim cenjeno občinstvo na 37-letnico obstoja našega društva Waterloo Camp št. 281 WOW. Dolga je doba 37 let odkar to društvo obstoja. Vehko naših članov nas je zapustilo in se preselilo v večnost, odkoder ni več vrnitve; bili so dobri člani in dobri društveni delavci, ali žal, jih ni več med nami.
Torej apeliram na naše člane, da se vsi udeležimo proslave naše 37-letnice, da jo proslavimo v najlepši slogi in si stisnemo roko, pozdravimo naše vstanovite-telje in ostale brate. Vabim tudi ostala društva in naše prijatelje, da proflavimb skupno v veseli družbi. Proslava se vrši dne 29. januarja 1955 v Slovenskem delavskem domu, 15335 Waterloo Road.
Servirala se bo kokošja večerja in druge dobrote, katere bodo kuharice pripravile. V tej stroke se razume dobro poznana kuharica gospa Vrh in njen štab. Pričele bodO(?eervirat ob 6. uri zvečer in dokler bodo vseh postregle. Ako kateri želi si rezervirat vstopnico za večerjo, naj pokliče V. Godina, 19805 Mohawk Ave., telefon IV 1-6505 in radevolje vam bom vstregel. Vstopnice so po $1.50 za večerjo in ples. Za ples bo igrala priljubljena Grab-narjeva orkestra, katera tako lepo igra, da se mora človek zavrteti, ker on poje, žvižga in igra, tako tudi njegovi igralci.
Predsednik našega društva je tudi predsednik Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. in ker smo tretje društvo tega doma, bi bilo lepo ako bi se predsednik in ostali direktorji udeležili naše proslave in proslavili 37-letnico skupno, drugi dan, 30. januarja se pa vdeležimo letnega zborovanja Slovenskega delavskega doma. Pripravljalni odbor bo skrbel, da bo vsega dovolj, za stare in mlade, kakor se spodobi za tako prireditev. Natakarji vam bodo prav prijazno postregli in v vaše popolno zadovoljstvo. Na svidenje v soboto zvečer, 29. januarja v SDD na Waterloo Rd. Vinko Godina.
Zahvala pevskega zbora "Slovan"
Prav zares je nekoliko pozno, pa star naš pregovor pravi: bolje enkrat, kot nikoli.—Seveda, nekateri si to zakasnitev tolmačijo po svoje, češ da smo preveč zaspani ali kaj podobnega. Pa ni tako: smo vedno čili in zdravi, zidane in dobre volje! Opravičilo za to zakasnitev pa je to-le: "Slovan" nima rednih mesečnih sej, ampak jo ima samo vsake tri mesece. In ker je naša poslednja seja bila v nedeljo, 9. januarja t. 1., in se je na tej seji sklenilo, da se vsem našim, posetnikom koncerta 5. dec. 1954 in darovalcem, zahvalimo, sem jaz ta posel sprejel drage volje.
Zato se v imenu vseh članov zbora toplo zahvaljujem vsem številnim posetnikom našega koncerta. Prepričan sem, da ste bili z našim petjem zadovoljni, saj smo dali iz sebe vse, samo da bi vas zadovoljili. Še bolj pa nas je oduševilo dejstvo, da ste napolnili dvorano do zadnjega kotička. V slogi je moč, so rekli naši stari, in je res tako. Brez vas bi mi ne mogli ničesar, mi z vami, a vi z nami, pa bomo dosegli, da se naša lepa pesem ohrani še za mlajše rodove!
Pri tej priložnosti povem, da se "Slovan" prav pridno pripravlja za svoj spomladanski koncert, ki ga bo podal skupaj s pevskim društvom "Adrija" 24. aprila t. 1. Na programu bomo imeli divne in nove pesmi, ki še niso nikdar bile pete na našem odru. Pridite torej takrat zopet vsi in pripeljite s seboj še svoje prijatelje, ki nas še niso obiskali!
Iskreno zahvalo izrekamo tudi g Martinu Antončiču in gdč. Ančki Traven, ki oglašata naše koncei te, prireditve in plošče naših pesmi na radio.
Razen zahvale, ki sem jo izrekel posetnikom, izrekam našo toplo zahvalo tudi darovalcem, ki se koncerta niso mogli udeležiti, so pa zato poslali svoj dar: Jožef Trebeč $5, Anton Pushner $5, Tony Zorko $5, Mrs. Rupnik $5, Louis Godec $3, Frank Rako-vec $2.
Na seji, ki smo jo imeli 9. januarja, je bil izvoljen tu nov odbor, odnosno bolje rečeno, stari odbor je bil potrjen tudi letošnje leto. Predsednik: Frank Urbančič, podpred.: Jožef Ivan-čič, tajnik in blagajnik: William Ivančič, 1242 E. 170. St:, KE 1-6624, zapisnikar Rudy Ivančič, arhivar Jožef Ivančič. Nadzorni odbor; Jožef Vičič, Ludvig Ostir, Frank Ivančič. Publikacijski odbor: Frank Rupert, Jožef Durja-va. Frank Požar.—Zborov učitelj je naš priljubljeni Tone Šubelj. —Zbor ima redne pevske vaje vsaki torek ob 8. zvečer.
Vabimo vse, ki bivajo v tej okolici in ki imajo veselje do petja, da se čimprej prijavijo. Vsak nov pevec je dobrodošel in ga bo zbor z veseljem sprejel v svojo sredino!
Zbpr ima na razpolago nove plošče naših pesmi, ki gredo kar dobro izpod rok. Sezite po njih, dokler jih ne zmanjka!
Na kraju bi pa rad še tole oznanil: pripetilo se je, da je naš podporni član umrl, pa smo bili o tem prepozno ali sploh nič obveščeni. Zbor 80 je zaradi tega znašel v veliki nepriliki, četudi nič kriv. Zato prosimo, da v kakem ponovnem takem slučaju, takoj obvestite zbor ali pa bilo katerega člana našega zbora.
Šo enkrat hvala vsem in na svidenje v aprilu!
Za publikacijski odbor: Frank Rupert.
"TAM DOLI ZA NAM VASJO..
Ljubljana, 5. januarja 1965
Nedolgo tega, sem zasledila v nekem ameriškem časopisu zlonamerno karikaturo, ki predstavlja Jugoslavijo, kako poleg prijateljstva z zapadnimi državami, v novejšem času obnavlja tudi zveze z državami vzhodnega bloka. Zdi se mi potrebno, da s tem v zvezi spregovorim par besed.
Novo sovjetsko politiko proučujejo danes v svetu z izredno pazljivostjo. Nobenega dvoma ne more biti, da gre za važen preobrat, za iskanje izhoda iz krize, v katero je Stalinova politika pahnila Sovjetsko zvezo. Spremembo je opaziti tudi na sovjetskih odnosih z Jugoslavijo: Nedavni strahoviti pritisk na jugoslovanske meje je zahteval od jugoslovanskih narodov nenehne in velike obrambne napore in žrtve. Obmejna izzivanja so sedaj popolnoma prenehala. Protiju-goslovanski radijski oddajniki so utihnili. Lahko torej zaključimo, da je dosledno in načelno jugoslovansko stališče rodilo dobre sadove.
Ureditev odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa nekateri v svetu slabo razumejo. Na vzhodu so ljudje, ki mislijo, da bo Jugoslavija sedaj zapustila svoje prijatelje na zapadu, tiste, ki so ji pomagali v največji stiski. Na zahodu pa je zopet najti take ljudi, ki jim to urejanje odnosov ne gre v račun in ki menijo, da bi morala Jugoslavija to normalizacijo odnosov zavrniti.
Dejstvo pa je: Jugoslavija bo še naprej gojila dobre, prijate-teljske odnose z zahodnimi deželami in v teh njenih odnosih ne bo nobenih sprememb. Nasprotno! Kolikor se bodo odpj;le nove možnosti, bo to prijateljstvo še bolj utrdila.
Jugoslavija pa nima prav nobenega namena preprečiti ali otežkočiti ureditev odnosov s Sovjetsko zvezo, saj se je ves čas informbirojevskega pritiska borila za normalizacijo, ki se danes uresničuje. Celo v dnevih najtežjih izzivanj, ko je obstajal strah pred vojaškim napadom na Jugoslavijo, so jugoslovanski zastopniki pred Združenimi narodi in ob drugih priložnostih poudarjali, da so normalni odnosi z vzhodnimi državami edina zahteva jugoslovanskih narodov in vlade.
Razumljivo je torej, da se Jugoslavija sedaj ne bo vrgla Moskvi okrog vratu. So naivneži, ki morda kaj takega pričakujejo; so tudi zlobneži, ki na to namigujejo, češ: "Vedeli smo, da se bo tako končalo!" Prvi in drugi se bodo zelo ušteli. Jugoslovanski narodi pozdravljajo ureditev odnosov s Sovjetsko zvezo, ostali pa bodo zvesti svojemu dosedanjemu stališču; gojili bodo prijateljske odnose s sosedi in vsemi drugimi narodi s pogojem, da spoštujejo njeno neodvisnost, da se ne poskušajo mešati v njene notranje zadeve ter da so pripravljeni na miroljubno mednarodno sodelovanje!
Kronika 1954
Ko h koncu leta prebiramo kroniko 1954, vidimo, da je bil poleg veličastnega zborovanja slovanskega naroda na Ostrož-nem pri Celju — eden najpomembnejših dni v preteklem letu 21. november. Ta dan je v Sloveniji slovesno začela obratovati velika tovarna glinice in aluminija v Kidričevem pri Ptuju. Prav isti dan je tudi predsednik Tito svedi Kopra—ob priključitvi cone B tržaškega ozemlja Jugoslaviji—naglasil ogromne uspehe, ki jih lahko tudi sleherni slepec otipa: naše zmage v iz-
gradnji, industrializaciji in proizvodnji.
i
Predsednik Tito je takrat tudi povedal, da bo Jugoslavija z novim letom zaključila kapitalno graditev, saj je ljudstvo vanjo vložilo kapitale, ki so si jih od ust pritrgali. Bile pa so tudi težave in nesreče ni je Jugoslavija samo zaradi slabe letine utrpela 74 milijard škode. Skrb za dvig ravni delovnega ljudstva nareka, da se poveča proizvodnja. Organi jugoslovanske oblasti ukrepajo vse potrebno, da se zmanjša zaskrbljenost zaradi draginje, zlasti v mestih in industrijskih središčih. V novem letu se bo gradilo le tisto, kar je bistveno in najbolj važno. Kar je izgrajenega bodo dali v pogon, saj je že tega mnogo, zelo mnogo. Predsednik Tito je takrat dejal: "Nova poicolenja bodo naša dejanja zlahka dopolnila, saj se nismo zakleli, da bomo vse sami v en mah opravili. Občudujem naše delovne ljudi, ki so toliko let stoično prenašali vse pomanjkanje, vzdržali vse napore in morejo danes po pravici reči: dajte, da si malo oddahnemo!"
Besede predsednika Tita prehajajo v dejanje. To najprepri-čevalneje potrjuje novi družbeni plan. Industrijska proizvodnja se bo lahko povečala za 14%, pi'e* delovalna za 15%, tako da se bo potrošnja industrijskih izdelkov povečala za 12%, kmetijskih pa za 8 %. Vzporedno se bodo povečale plačo delavcev in uslužbencev povprečno za 8 do 10%. Vse to obeta, da se bo življenje jugoslovanskega ljudstva v novem letu vidno izboljšalo. Predstavniki jugoslovanske države zastavljajo ves trud za izboljšanje življenja državljanov. Zato lahko vedro stopimo čez prag Novega Jeta!
Slovensko morje
Leto 1954 pa bo ostalo še posebno pomembno v slovenski in jugoslovanski zgodovini. V tem letu je dobila Slovenija—z dokončno priključitvijo Slovenske Istre k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji—svoje okno v svet: slovensko morje! Dolga-stoletja so Slovence nasilno in s preračunano doslednostjo potiskali od obale. Slovenci so tako šele po dolgih letih boja prišli vsaj do dela slovenske obale. Majhen košček morja je to—od predmestja Trsta pa do reke Dragonje v sečoveljski dolini, onstran katere se začenja bratska republika Hrvatska.
Toda ta del obale je med najlepšimi kraji ob Jadranu. Vse od Lazareta pa do sečoveljskih solin segajo prav do morja plodna polja in vinogradi. Mnogi naši rojaki, ki so v zadnjih letih obiskali Slovenijo, so se navduševali nad lepotami tamošnjih letovišč: Portoroža, Fjese in Ankarana. Res, za turizem je kakor ustvarjen ta del slovenske Istre.
Glavne panoge gospodarstva v obalnih krajih so soline, ribištvo in ribja industrija. Zadnja leta je Slovenija incestirala velik del razpoložljivih sredstev v izkoriščanje morja. Razširili so stara podjetja in ustanovili nova. Počasi obnavljajo propadlo ribiško floto in modernizirajo tovarne za predelavo in konzerviranje rib. Strokovnjaki proučujejo možnosti za komično industrijo. To je pogled z gospodarske plati, ki pokaže mnogo vcc kot samo lepoto slovenske obale.
Kljub vsestranskemu napredku tehnike in izpopolnjevanju prometnih sredstev, je danes morska pot šo vedno najcenejša. Zato se vse države in narodi, ki imajo le košček morja, vztrajno prizadevajo, da izkoristijo to prednost, ki jo ima-(Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
BOR—največje rudarsko mesto na Balkanu
Lani je poteklo petdeset let odkar so začeli v Srbiji v Boru izkoriščšati bakreno rudo. Zato bi bilo prav in zanimivo, da se na kratko ozremo nazaj na zgodovino izkoriščanja tega rudnika.
V letu 1903 je beograjski in-ustrijec Djordje Vajfert iskal v Srbiji na obronkih Stare Planine, Deli Jovana in črnegš. vrha zlato in namesto tega odkril bakrovo rudo. Ker pa je imel premajhen kapital, je pravica do izkoriščanja kmalu pre-s a v roke francoske bančne hi-se Mrabeau. Leta 1905 so že začeli pridobivati baker. Z leti so tone rude in surovega bakra 1'asle. Razširjali so podzemelj-s e horizonte in okna, gradili so
življenje še za 30 let. Inženirji in geologi odkrivajo nova ležišča bakra, ki obsegajo površino 800 kvadratnih kilometrov.
Poleg dveh starih, delujeta že dva nova agregata. Po osvoboditvi so razširili poleg topilnice tudi flotacijo, elektrolizo in druge obrate. Bor ima danes eno največjih livarn in tovarn kisika v Srbiji. Pomanjkanje bakra v Evropi je veliko. Porabijo ga 840,00 ton, proizvajajo pa le 173,000 ton.
Danes je direktor rudnika Drago Čeh, ki vodi kolektiv 8,000 delavcev, med katerimi je tudi nekaj stotin Slovencev.
Zdaj so v teku dela na novem izvoznem jašku, ki bo omogočil, da se bo dvignila tonaža iz rud
ove zgradbe in naprave. Z nji-! nika speljane rude od 400,000 na p so rasle dividende. in skaka-e cene vrednostnim papirjem borskega rudnika. Na obronkih pica, kjer se vije potoček, je Nastajalo celo mesto.
v prvim rudnikom so odprli ^ dva nova rudnika. Razpredle so se podzemeljske ulice z že-Gzniskimi tračnicami in električno razsvetljavo. Na površini ovih rudnikov je nastajal dnev-I kop. Izkoriščali so silovito.
topilnica je požirala rude in da-ja a baker. Polagoma je zmanj-kvdkdae Ywk. Lda ^ so s flotacijo začeli izkori-cati tudi manj bogato rudo.
nec izkopane rude je bil
Vojna in okupacija sta pro-Tqe vr^mca
mogh doseči niti leta 1943,
рпетИкко^
In	taborišč delovno si-
■ 1 ]o pobrali na ulici, po po-P ^°varnah in šolskih klopeh.
PrwrnoayabahmjeupMUa.
^ov vzpon po osvoboditvi
Medtem ko
lopo osvoboditvi
1,800,000. Uvedli so tudi nove metode za odkopavanje. To bo rudo pocenilo, produktivnost dela pa dvignilo. Leta 1945 je odpadlo na enega delavca 33.8 ton rude, danes pa odpade na enega čez 174 ton. Flotacijo bodo ponovno razširili, kar bo omogočilo oplemenitenje novih 3000 ton rude dnevno, tako da se bo sedanjih 3,000 ton povečalo na 7,000 ton. Zmogljivost stare elektrolize se bo povečala od 14,000 ton na 18,000 ton.
Toda to je samo uvod v gran-diozno delo, ki se bo uresničilo, ko bo odprt Majdanpek. Z njim
podvojila, tako da bodo letno pridobivali okrog 55,000 ton bakra. Elektroliza bo s svojo povečano proizvodnjo dala nove količine dragocenih kovin, srebra, zlata in selena. Bolj racionalno bodo tudi izkoristili modro vodo, ki izteka iz rudnika in odnaša s seboj baker.
Bor bo kmalu dajal jugoslovanski industriji okoli 70,000 ton jekla, in v povezavi z Majdan-pekom za 120% več vredne proizvodnje kakor jih daje danes. Čez štiri leta ali pet bo imel rudnik Bor na seznamu svojih proizvodov baker, srebro, zlato, selen, žvepleno kisline, superfos-fat, jeklo itd.
Okolica Bora je danes pusta. Skozi dimnike topilnice je skozi 50 let uhajalo v zrak vsak dan 250 ton žvepla, ki je opusto-šil njive, pašnike, vinograde in sadovnjake. Sedaj so odločno potegnili črto čez vse to. Njive bodo rešene, gospodarstvo pa bo dobilo nove stotine ton umetnega gnojila—superfosfata, namesto strupenega dima. Iz Bora bo šla po 40 km dolgem cevovodu žveplana kislina v Prahovo, pristanišče na Donavi, kjer bodo zgradili tovarno superfosfata. To so pač otipljivi dokazi povezave mesta, z vasjo. Besedo "dobiček" so v Boru zamenjale besede "korist in potrebe skupnosti." Bor je največji delovni kolektiv v državi, po proizvodnji bakra pa prvi v Evropi in de-
Zagradili bodo tudi normalno-tirno železnico Vražogranac-Bor. Zrasle so šole, seljan je vodovod. V samotne hiše okoliških kmetov spet prihaja življenje. Današnji Bor vrača tisto, kar so nekdanji njegovi gospodarji naropali z bajoneti, puškinimi kopiti in diktaturo.
se bo proizvodnja Bora skoraj veti na svetu.
so Francozi izko-
m затпгл X kvalitetne ru-)onci u .^^^0 slabe, je bi-
skupnost i« "°va družbena ruid pcdble-, hičkom	Sofodarjei/ za dk.
2па«гч < u	tehnika in
— ' osta podaljšala rudniku
Pozor, pozor! Resnična razprodaja!
OB PRILIKI ŠESTE OBLETNICE OTVORITVE TRGOVINE
STAN F. MAJER
6107 ST. CLAIR AVE]\UE
Izredno nizke cene na gotovih čevljih tako ženski kot moški.
Za zgled:
ŽENSKI ČEVLJI, ki so prej stali od $7.00 do $9.00,
................zdaj samo $2.89 ali 2 para za $4.95
MOŠKI ČEVLJI, ki so prej stali od $8.00 do $13.00,
................................sedaj samo $4.95
Pridite in se prepričajte. Je to posebno izredna prilika za tiste, ki pošiljajo čevlje svojem v Jugoslavijo. Pridite in si izberite; ne bo vam žal. Omenjamo pa, da to veljo le za gotove vrste obuvala, ki je zelo trpežno in prvovrstno.
STAN F. MAjER
DA NE BO JUGOSLAVIJA VEČ ODVISNA OD DEŽJA
Oba gospodarska odbora zvezne ljudske skupščine sta zaključila' razpravo o družbenem planu FLRJ za leto 1955. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj in predsednik gospodarskega odbora zveznega zbora tov. Mflem-tije Popovič sta v svojih govorih naglasila važnost ustvarjanja rezerv za stabilnost jugoslovanskega gospodarstva. "Gospodarske življenje mora biti nestabilno, če smo enostavno odvisni od naključja, ali bo deževalo, ali ne..je med drugim dejal tov. Kardelj.
Mnogi člani obeh gospodarskih odborov so naglaševali, da
je potrebno prekiniti s prakso, ki so jo Jugoslovanskemu gospodarstvu vsilili objektini pogoji, namreč da se porazdelijo vsi dohodki tako, da ostanejo le minimalne rezerve. Lanske rezerve so h. pr. znašale 9 milijard dinarjev. Dežja pa ni bilo, bila je suša, zaradi katere je nastalo 74 milijard dinarjev škode. Jasno je, da s tistimi 9 milijardami ni bilo mogoče odkloniti ali pa vsaj občutno olajšati škodo, ki je nastopila zaradi suše, predvsem pa preprečiti dviganje cen in obenem s tem padanje življenjske ravni prebivalstva.
Družbeni plan za leto 1955 predpisuje, da morajo posamezne republike, komune, oziroma ljudski odbori in podjetja od-dvojiti od vseh sredstev, ki jih ustvarijo, 6% kot obvezno rezervo. To je prvi pomembni korak k temu cilju.
ZALOŽENI Z ŽIVINO
Kmetijsko tajništvo v Wash-ingtonu je po zbranih podatkih o stanju klavne živine izdalo tale
zanimiv pregled: Za leto 1955 je pripravljenih 5,816,000 glav goveje klavne živine. Lansko leto je je bilo le 5,394,000, v letu 1949 in 1953 le 4,893,000. Če pa vzamemo še teleta namenjena za zakol, pridemo do bajeslovne številke, da se bo na leto poklalo okrog 40,000,000 goveje živine, samo za našo prehrano.
"TAM DOLI ZA NAŠO VASJO ..."
(Nadaljevanje s 2. strani)
jo pred celinskimi deželami. Zato bi bilo neodpustljivo, da bi tudi Slovenija ne posvetila vso skrb pomorstvu in skupaj z drugimi republikami pomagala gra-
diti in razvijati novo jugoslovansko mornarico.
Naredili so že prve korake. Prve ladje podjetja "Splošna plovba" v Kopru, že plovejo po Jadranu in drugih morjih. Več let deluje tudi Srednja pomorska šola v Piranu, ki skrbi za pomorske kadre in vzbuja mod mladino zanimanje za težak poklic pomorščaka. Prihodnost pa postavlja pred Slovenijo nalogo, še okrepiti to dejavnost, ki je tako tesno povezana z razvojem in napredkom vse republike.
Mila šenk.
Oglašajte v Enakopravnosti
S. HUROK vprizori premikajoče slike Verdijeve "AIDE"
v barvi
z SOPHIA LOREN — LOUIS MAXWELL Pričenši v petek.	—	Krasna glasba.
Loews OHIO gledališče — 1513 Euclid Avenue
PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
IVanhoe'
^krajsek Funeral Home, Inc.
ST. CLAIR AVENUE ^e^Ndicott 1-3113
NAPRODAJ
*481 2 DRUŽINI V EUCLID, O.
hiši, vsaka za Z ni	kmalu dogotovlje-
• spalnice, kopalnice v obeh anovanjih so obite z ilovnatimi scicami. Garaže za 2 avta in ^02. Se vzame tudi staro hišo kameno,
Za podrobnosti so obrnite na
KoVAC REALTY
185th St.—KE 1-5030
ŠTORE "llotjFB:'kimđc^
Tueadby-Saturdgiiy 9	^Ncwn
F
?itis pencil may save yerr life!
PICK UP YOUR PENCIL and check off on this list the items you already have. Get the others from any drug counter, and put them all in one convenient place known to the whole family. With the threat of atomic war added to the ever-present danger of fire, flood, tornado, explosion, you owe it to yourself, your family and your neighbors to be ready for disaster with these official first-aid supplies.
□	4 Itiangular Bandages
П 12 Sterile GSuze Pads (3' x 3')
□	1 Gauze Bandage (2' * 10 yd";)
□	1 Qauje Bandage (Г « 10 yds.)
□	2 Large Emergency Dressings (/' i' * 8*)
□	100 Water-Purincation Tablets (4 mg )
'□ 3 ог. Antiseptic, Benialkonium Ctilorid«
□	1 oz. Aromatic Spirits of Ammonia
□	1 oz. Castor Oil Eye Drops
□	50 Sodium Chloride Tat)lets (10 gr.)
□	50 Sodium Bicarbonate Tablets (5 gr.)
□	12 Wooden Tongue Blades
Get frefe booklet "Emergency Action To Save Lives" from your drug counter or local Civil Defense Director.
0-
ENAKOPRAVNOST
PERUTNINA
17330 BROADWAY. MAPLE HEIGHTS
V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
DELNIČARSKA SEJA
$
REDNA LETNA DELNIČARSKA SEJA
KORPORAGtJE SLOVENSKEGA DOMA
na 15810 Holmes Avenue
se vrši
dne 30. januarja 1955
ob 1.30 popoldne
TO OBVESTILO JE SMATRATI URADNO VSEM DRUŠTVOM IN POSAMEZNIM DELNIČARJEM.
Za direktorij,
FRANK ZNIDAR, tajnik.
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
fan Through /M the Flames ЖО MY CHILD'S ROOM!
ТУЕ. SCP£AM OP TME flKE ENGINES WOKE ME up! TUEW I MEADD BOBBY C DYING.. TWgBE WASN'T A SECOND TD LOSE..

SO, wrapped in A blanket, i went twrougm the flames that blocked wis room
f/ri' -■ . I


ittr r^ked witm &mokt 1 wa&	to wand the
..i just	,
THE nn£MAN —"nJENl
BABY TO FAIIJTED
whem i мж up, i knew i was baoly burned. but they w£fi£ ov1n& m£
Blood. the doctors said it sswed my upe-the blood tWAT 'someone* had giv/em.
№e Blood You Give Helps Someone live
GIVE BLOOD NOW:
ENAKOPRAVNOST
(All your Community or Hospital Blood Bonk or local Rtd Cross Chapter. CONTRIBUTED AS A PUBltC SERVKt BY
HOW to turn a few dollars a week into
THOUSANDS IN CASH i

ш
Start Payroll Savings with $11.25 today and have over $3,000 in just 5 years!
Is there some secret to accumulating big amounts of money? No. You do it by saving steadily and investing your savings where they will grow.
But now, for the first time in history, you can have this done for you—automatically—through the PayrolL Savings Plan!
With Payroll Savings, the money you want to save never gets a chance to slip away. Just name the sum to your pay office and it's saved out of your check each payday—before you get your pay.
No investment worries either! Your money is put into U. S. Series E Savings Bonds. And how it grows! Sign for $5 a week and in 9 years, 8 months you have $2,850.70! Sign for $18.75 and in 19 years, 8 months, you have over $25,000!
Start now to make your dreams come true. Join Payroll Savings today! Or, if you are self-employed, ask your bank about the Bond-A-Month Plan.
Pick your plan—and sign up now!
If you want your interest as current income, ask your banker about 3% Series H Bonds which pay interest semiannually by Treasury check.
Choose your own savings goal
If you want approximately
	$5,000	$10,000	$25,000
Each week for 9 years	$8.80	$18.75	$45.00
			
Eoch week for 19 yearj end 8 months, save	$3,75	$7.50	; $18.75
Choose your own savings goal
If you want approximately
This chart shows only a few typical examples of savings goats and how to roach them through РаугоЧ Savings. Remember, you can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday up to us much at you want. The important thing is, start your Plan today!
This chart shows only a few typical examples of savings goats and how to roach them through РаугоЧ Savings. Remember, you can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday up to us much at you want. The important thing is, start your Plan today!
Saving is simpler than you think —
with U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan!
The V. S. Oovernment does not pay for tki* aduertising- The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertisinc Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
<.ininnmnnimmmt]miniiMHDimiiniiiii]inmnminn!innm)i]imiHmiinRflffiHinaiiiinniiNnninmi№nRfnnimininmituiit»>
MICHEL 2EVACO
KRALJEVI JlIEi
i	ZGODOVINSKI ROMAN	1
S	I
<>MiiiiumiDuiiimmit]niuiiiimuiiiiiiiiiiiiuuiuiiuMiniiiuiiii»iuHiuittMiaHuuiimu}uuiutiiiiDmiiiiuiiiuimuuuutiiiiiiiu *
(Nadaljevanje)
Capestang je bil padel brez zavesti po preprogi. Sobo so napolnili vojaki, častniki, sluge s svečami v rokah, in vsa ta zbegana in srdita truma je navalila na viteza!
"Stojte!" je kriknil kralj. "Smrt tistemu, kdor se ga dotakne!" '
Vsi so obstali kakor okame-neli; hrup je utihnil namah; zavladalo je splošno molčanje. Ludvik XIII. se je mrklo ozrl na razbiti vrč in na onesveščenega viteza. Nato je zletel njegov pogled po množici, ki je bila napolnila sobo. Smehljaj mu je razklenil ustnice, ki so se smejale tako redkokdaj, in hudomušen plamenček mu je vzplapolal v drugače tako nemirnih zrenicah. In zdajci—kdo bi verjel? — je bušil Ludvik Х1П, v neukrotljiv grhot!
"Joj, &om! . rdeč! . men ! .
tistile z zelenim no-. In ta ves višnjev in . . Pa oni, kako je ru-. In ti, odkdaj imaš vio-ličasto brado? . .
Kralj je omagoval od smeha, valjal se po svojem naslanjaču, oziral se na desno in levo, in več ko je videl teh pisanih obrazov, tem bolj se je smejal.
Tedaj se je vzdignil nov hrup v
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179_
WESTSIDE EGG DEPOT Specializing in large fresh Grade A While Farm Eggs Delivered to your home only 46c dozen - Wholesale 55c dozen for large Grade A Eggs
3 dozen $1.55 2829 W. CONGRESS PARKWAY NEvada 8-3409
Announcing the Opening of Offices for the
General Practice of Medicine at 4917 W. 95th Si, Oak Lawn, IlL
(Opposite Phone Company) JOSEPH C. BERNSTEIN, M.D. Hours: 2 to 4 daily except Wed., 7 to 9 Mon., Tues. and Thurs. House calls Phone GArden 4-6010 — If no answer STewart 3-1000
REAL ESTATE
FOR SALE — Lemont, 111. So. West — 5 room frame home, full basement, bath, porch, hot and cold running water, electric, furnace heat, garage. On 100x130 foot lot, landscaped. Vz mile N. of Lemont.
Lemont 849 W
RIVER GROVE — Must sell; re-duced to $15,800; 2 bedrooms; brick Georgian; gas heat; basement recreation room; fenced yard; landscaped lot 50x125, fine neighborhood. By owner.
2431 Rhodes Gladstone 3-4775
tej tihi sobani; vseobči homerski grohot, od katerega so žvenke-tala stekla v oknih, tako grmeč in mogočen, da je vzdramil celo Capestanga iz omedlevice. Odprl je oči ter videl vsa usta razklana do ušes in vse trebuhe skakajoče v božjastnem smehu, ki ga je povzročala zgolj želja, prikupiti se vladarju; videl je pisane obraze in opackane uniforme ter sam le komaj premagal smeh. Urno se je spravil na noge in dejal napol osuplo, napol porogljivo:
"Ohe! Pazite na čebriče!"
"Idite, gospoda!" je rekel kralj, smejoč se venomer. "Idite, očedite se!"
Ludvik XIII. je ostal z vitezom sam. Kraljev obraz se je naglo zresnil. Ogrnil je dolg plašč preko nočne obleke ter začel počasi hoditi po sobi. Capestang je stal kakor sveča in čakal.
"Sedite vitez de Capestang," je rekel kralj nenadoma.
"Vitez de Capestang!" je siknila zastrupljevalka za tapetami. "Dobro, da vem!"
"Sire," je odvrnil pustolovec "čeprav so mi dvorne šege bolj malo znane, vem vendar iz ust svojega rajnega očeta, da dober podanik ne sme sedeti pred vladarjevim obličjem."
"Sedite," je prijazno ponovil kralj.
Capestang se je priklonil in sedel v naslanjač, ki mu ga je Ludvik pokazal. Kralj pa se je sklonil tisti hip in pobral dva ogromna čopiča.
"Kaj je to?"
"Moje orožje, sire!" je dejal Capestang.
Kralj se je zagrohotal iznova, sedel vitezu nasproti, vrgel čopiča v kot in velel:
"Razložite mi vendar . . . Oh, to mora biti zabavno!"
Vitez je začel pripovedovati o svojem nezaslišanem boju, v katerem je bila namenjena slikarskim čebričem tako imenitna vloga. Strmeč nad tolikšno drznostjo, je kralj občudoval žareči obraz mladeniča, ki se ni ustrašil vseh Louvrskih straž. Ko pa je bila zgodba pri kraju, se je globoko zamislil in molčal dolgo časa. Nato je izprožil nevarno vprašanje.
"Zakaj ste bili tako nestrpni?"
"Mudilo se je, veličanstvo!
ARLINGTON HEIGHTS — In Stonegate, beautiful 1 year old,
2	story on large corner lot. Large living dining room combination,
3	bedrooms, IVž tile baths, large utility room. Piped gas furnace. Attached garage. Low down payment.
CLearbrook 3-8153
Park Ridge in
LOVELY MAYFIELD ESTATES 7 room white brick ranch, 18x23 L. R,, 20' den with custom fireplace, built-ins., 3 bedrooms, smallest 11x12; IVž baths, custom vanity, col. fixture, cabinet kitchen, disposal, breakfast room, gas heat, attached IVž car garage, marble patio; 80x144 corner lot. Newly decorated. 2300 Mayfield Dr. off Potter Rd.; $32,500. By owner. Transferred to California.
TAlcott 3-3781
HILLSIDE —
6 room brick Georgian; well built in 1950; living room 20x14; separate dining room; beautiful tile cabinet kitchen and bath; formica top double sink; exhaust fan; combination aluminum storms-screens; knotty pine game room; full dry basement; black-top drive IVž car garage; new wall to wall carpeting; lot 50x180; near everything and Congress Highway, Carson Pirie shopping center. By owner. $18,000. Low down payment.
14 Ashbel Linden 4-2346
Chicago, Ш.
FEMALE HELP WANTED
WOMEN with free time — $1.50 an hour and up taking orders for over 150 apparel items.
Phone: FRanklin 2-0797
BUSINESS OPPORTUNITY
Moral sem k vam, da vam zakli-čem: bodite previdni, sire! Ne pijte, nc jejte nocoj!"
Nastopilo je novo, težko molčanje. Preko Ludvikovega čela so švigali zaporedoma odsevi srda in groze. Sklonil se je k vitezu ter vprašal s tihim, zamolklim glasom:
"To se pravi, da so mi hoteli nocoj zavdati?"
"Da, sire!" je rekel vitez odločno.
2irenice mladega kralja so se razširile, obraz mu je prebledel.
"Ne uidem jim! Najprej so me hoteli umoriti s tem, da so mi upijanili konja. Nocoj mi je bil namenjen strup. Jutri poizkusijo kaj drugega. Moja smrt je sklenjena, vitez! Obsojen sem — zame ni več rešitve!"
"Ne, sire, ne vdajajte se malo-dušju! Branite se! Napadajte, če treba. Tisti, ki se skrivajo v temi, da nalivajo strup in snujejo zločine, so vedno strahopetni. Odprite oči, veličanstvo, glejte okrog sebe, in kadar spoznate, odkod se bliža nevarnost, napa-dite brez 'odlašanja. Če nočete podleči, ne podležete nikdar!"
"Kako ste zvedeli?" je zdajci %'prašal kralj.
"Po besedi, ki sem jo ujel slučajno, sire. Črna noč mi ni dala razločiti, kdo je govoril. Toda beseda je bila jasna in nedvomna: kralj bo nocoj zastrupljeni Slišal sem in hitel k vam, veličanstvo. To je vse, kar vam morem reči."
"To je vse!" je ponovil Ludvik Х1П., gledaje viteza z nehlinje-nim občudovanjem.
Kralj in pustolovec sta se nasmehnila drug drugemu. V dušah obeh se je oglasila ista struna, in Ludvik ХП1. je za minuto pozabil vso vladarsko veličan-stvenost, katere so ga bili naučili. Bila sta enaka, čeprav samo za hipk
Mladi kralj je bil ves očaran od vitezove prigode. Hudomušno se je ozrl na proslavljena čopiča ter se iznova spustil v smeh:
"In moj ubogi Vitry, ki ni vedel, kje se ga glava drži! Oh, sijajno ste zavzeli moj Louvre! Sto zlatnikov bi dal, da sem bil med gledalci!"
"Res, sire? Ne skrbite, gledali boste še dosti lepše reči!" je vzkliknil Capestang bahavo. Oči so mu zažarele, njegova desnica se je ponesla na levo stran, kakor bi hotel prijeti za rapir. "Kri božja, le pridejo naj! Zmeljem jih v prah in jih poteptam kakor te črepinje!"
Treščil je s peto po ostankih vrča, ki ga je bil vrgel z nočne mizice, in zavpil:
"Pogum velja! Na boj! Capestang ne ve, kaj je strah!"
"Da!" je vzkliknil kralj ter skočil kvišku. "Na boj!"
Leonora za svojimi vrati se je tedaj vzravnala in tiho splazila v svojo sobo; vedela je dovolj.
"Capestang?" je mislila gre-doč. "Kdo je ta Capestang? Že drugič mi je prečrtal račune. Odkod se je vzel? Concini ga sovraži. Jaz ga ne sovražim—jaz ga umorim!"
Medtem pa se je zgrudil Lud-
GROCERY AND 6 ROOMS — Self Service — Well stocked, modem fixtures. Will sell building.
3001 S. Komensky Bishop 7-3909
TAVERN — Corner; on N. W. Side, established business. See owner on premises.
3524 W. North Ave. ALbany 2-9360
CLEANING STORE — Attractive, modern. With pressing equipment. 4 room apartment in rear. Excellent location. Selling because of illness.
PAlisade 5-9142
— 2 story brick; 0 years as a medium shoe store; 6 rooms
SHOE STORE established 30
priced family ---------
up$tairs; non-liquidating; moving out of state; will sell with or without business. By owner
HEmlock 4-4065 2844 W. 51st
2 OPREMUENI SOBI
se odda v najem Slovencu ali Hrvatu. Vpraša se na 1108 East 76th Sfreet
Pri nas radevoli«
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Wklwloo Rd—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Za zovarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD. KE 1-6681
vik nazaj v svoj naslanjač; dvom mu je zlomil krila že v prvem razmahu, iii. mračna ubitost je legla spet na njegove možgane.
"Umore me, kakor so mi umorili očeta."
"Preden vas doseže njih roka, se posuši. Branite se, sire!"
"To hočem. Še jutri zaukažem preiskavo."
"Sire, opravite jo sami. Nihče naj ne ve tega. Vaši sovražniki naj ne slutijo, da ste nadeli bojni šlem! Poslušajte, čujte in glejte na vse strani; kadar boste vedeli, udarite brez svarila!"
Ta nauk je prešinil kralja z novim pogumom.
"A kaj tedaj," je povzel, "ako zasledim blizu sebe nevarnost, ki se ne bi dala več odvrniti?"
"Pokličite mene, sire! Na rane, krono in žreblje Kriščeve se vam zaklinjam, da nihče ne skrivi mojemu kralju lasu na glavi, dokler sem jaz pri njem!"
Besede so bile vzvišene in abot-ne hkrati; vsekako bi se jim bil Ludvik v drugačnem trenotku smejal. Ta hip pa so ga elektri-zirale. Uprl je oči v pustolovca, kakor bi srkal vase njegov iskreči pogum. Vztrepetal je, in glas njegov, ki je bil drugače tako brezbrižen, je zazvenel;
"Da, v vas verujem! Da, vi me rešite, vi in nihče drug! Takoj vam razodenem skrivnosti, ki mi tlačijo dušo in srce; zaznamovati vam hočem sovrage, ki se plazijo proti mojemu prestolu."
"Sire, sire, v vaše skrivnosti ne silim!"
"Treba je, da jih spoznate, zakaj od te minute, vitez, me ne zapustite več. Nenavaden človek ste, zato bodi tudi vaš posel in naslov nenavaden. Posel, ki vam ga naložim, bo v vašo čast; pri moji mizi boste jedli, vse opravke in zabave boste delili z menoj. Concini je samo maršal, Richelieu le minister, Luynes zgolj moj sokolar; vaš naslov pa naj zatemni vsa ta dostojanstva, ker-boste več od maršala in več od ministra—ker boste kraljev prijatelj in drug!"
"Sire! Sire!"
Capestang je pobesil glavo; tolikšna sreča ga je tiščala k tlom Bila je nezaslišana, pravljična, nemogoča in vendar resnična; upijanila ga je kakor prva' steklenica starine, ki jo je bil ukral iz očetove kleti!
Ludvik Х1П, pa je nadaljeval:
"Vaš naslov naj bo sijajen, zakaj posel, katerega sem vam namenil, je strašan. Vaše srce bo
zaznamovano bodalom, vaša prsa bodo živa tarča pištol in arke-buz."
"To se pravi, boj!" je zavris-nil Capestang s takšnim glasom, da so zacingljala okna. "Živel boj!"
"Da, boj! Strašan bo vaš boj, zakaj pošljem vas nad sovrage, ki jim s svojimi plemiči in maršali, korzičani in Švicarji nisem kos! V plačilo za vse to pa bodi vaš naslov tisti, ki so ga dajali naši kralji v starodavnosti naj-zvestejšim in najhrabrejšim svojih mož: imenujem_vas kraljevim vitezom, braniteljem vladarjeve osebe, varuhom kraljevskega veličanstva!"
"Ukazujte, sire! Izrecite bojno povelje!"
"Poslušajte, vitez moj! Vojvoda Guiški je moj sovražnik, toda jaz ga niti ne štejem. Princ Con-deški je moj sovražnik, in ga
preziram; sto drugih mogotcev je mojih sovražnikov, pa ne gledam nanje. Po mojem Louvru in v moji bližini se izprehaja maršal d'Ancre, ki je takisto moj sovražnik, ali jaz ga zaničujem. Lastna mati je moja sovražnica, in se jo ne bojim! Vse to ni nič za vas. Pošljem vas v najgostej-ši metež, nad tistega nasprotnika, ki šteje! Zakaj on je kraljevske krvi; on zastopa rod, ki ga je moj rod izpodrinil s prestola; kraljev sin je in hoče sam postati kralj! On je glava zarot-niške armade; Guise, Conde in ostali so zgolj njegovi pomočniki. Desettisoč plemenitašev je pripravljenih, da ga vzdignejo na ščit. Ako poderemo njega, se zruši ves načrt, in jaz zavladam-Kraljev vitez, evo vam povelja-poiščite mojega sovražnika in iz-zovite ga na dvoboj; ko pa bo stal pred vašim mečem—ubijte ga!"
(Dalje prlliodrtJiC)
V blag spomin
ob 12. obletnici odkar je umrl v{ cvetu mladosti naš ljubljeni sin in brat
LOUIS MOŽE
Zatisnil je svoje mile oži dne 19. januarja 1943.
Zakaj si, sinko dragi, šel od nas?
Samevamo, brez Tebe dolg je čas,
progrešamo ljubeči Tvoj
smehljaj,
zaman, zaman Te kličemo nazaj.
Žalujoči:
ANTON in HELENA,
oče in mati ANTON ml., brat
Cleveland, Ohio, dne 19- januarja 1955.
Dva pogrebna mavoda
Zrn
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, ki ЛН
VI
DOLOČITE pokUSU*
ApiVDINAtrSONS
> AW »JOww HBW
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl naš dobri mož, oče in brat
1895
1954
Louis Belle
Svoje trudne oči je zatisnil za vedno dne 18. decembra 1954 po daljšem bolehanju.
Pogreb se je vršil dne 22. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph Zele in sinovi na Highland Park pokopališče, kjer smo položili njegovo truplo k večnemu počitku.
Pokojnik je bil rojen dne 7. junija 1895 v vasi Dolna Težka Voda, fara Stopiče pri Novem mestu na Dolenjskem. Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 S.N.P.J., dramskega zbora Ivan Cankar in pevskega zbora Glasbena Matica.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vtem, ki so položili krasne vence cvetja h krsti in mu tako izkazali zadnjo čast.
Hvala lepa vsem za denarne prispevke.
Toplo zahvalo naj sprejme društvo Vodnikov venec št. 147 S.N.P.J. in predsednik Mr. Anton Jankovich za poslovilni govor v pogrebni kapeli ter ob odprtem grobu. Hvala članom-pogrebcem, ki so nosili krsto. Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi za nešteta pisma in izraze sočutja.
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo pevci zbora Glasbena Matica in Slovan za v srce segajoče ganljive žalostinke v pogrebnem zavodu.
Hvala onim, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo pri pogrebu. Zahvalo naj sprejme tudi pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vso pomoč v dneh smrti in za vzorno urejen pogreb. Enako zahvalo naj sprejmejo tudi vsi, ki so pokojnika spremili do groba.
Bodi naša iskrena zahvala izrečena vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v času naše britkosti ob izgubi dragega pokojnika.
Končana je Tvoja zemeljska pot. Utihnil je Tvoj mili glas in zamrla je pesem v Tvojih ustih. Ljubil si slovensko pesem in marsikaterega si razveselil, ko si zapel s svojim lepim glasom. Ljubil si tudi prijatelje-pevce in bil vedno srečen v njih sredi. Nisi slišal glas prijateljev, ki so Ti peli v zadnje slovo. Truplo Tvoje počiva v hladni zemlji, spomin na Te pa bo živel do konca naših dni.
Smrt Ti vzela je življenje, končano Tvoje je trpljenje, smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da.
V tihem grobu tam počivaš, in v večnem smrtnem spanju spiš, ne mile prošnje, ne solze.
Tebe več ne zbude.
Utihnil je Tvoj glas mili,
a v srcih naših trajni so spomini,
neizbrisni spomini do konca dni,
ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
Žalujoči ostali:
ANNIE BELLE, žena
MARION L. in EDWARD J., sinova
SONJA A., hčerka
JOŽE BELLE, bral, in RUDOLF MOHAR, polbrat
v stari domovini ANTON MOHAR, polbrat v Indianapolis, Ind. in ostalo sorodstvo
Cleveland, Ohio, dne 19. januarja 1955.