Stev. 84. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26'— u pol leta „ m 13'— četrt leta „ „ 6 50 „ 2-20 xa u «n mesec V upravniStvu: ta celo leto naprej K u pol leta „ „ ta četrt leta „ „ ta en mesec „ „ 2240 1120 560 190 V LJubljani, v soboto, dne 11. oprlla 1908. r •MHnm-jranr*«® Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h, Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez --dvorISfe nad tiskarno). — Rokopisi s<* n« vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod leto XXXVI. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 14 strani. »Gospodarsko tlelo". Veselo znamenje med Slovenci in med južnimi Slovani, sploh je krepki napredek zadružne organizacije. Naše ljudstvo se more gospodarsko povzdigniti edino samo z zadružnim delom. Velikega kapitala nimamo, vsaj ne toliko, da bi mogel postati važen narodni faktor. A med ljudstvom je mnogo majhnih gospodarskih elementov, ki so ležali mrtvi, dokler jih ni zbudil mogočen klic naše zadružne organizacije. V prvi vrsti so nastopile posojilnice, ki so postale prava narodno-gospodarska osnovna šola našemu ljudstvu in tako vrlo pro-spevajo, da moramo z vso častjo kot naj-vrlejše pospeševatelje našega gospodarskega napredka pozdraviti požrtvovalne može, ki brezplačno in z veliko skrbnostjo in natančnostjo vodijo posle naših kreditnih zadrug. Odkar delujejo ta društva, je nov duh napredka in podjetnosti šinil v najširše ljudske sloje, in odtod izvira tisočero blagodejnih naprav v korist našemu ljudstvu. Slede razna kmetijska društva, ki služijo v nabavo blaga ali za razprodajo deželnih pridelkov ali izdelkov domače industrije. Tudi ta vrsta društev se veselo razvija in množi. Po zadružništvu je eksport naših pridelkov v tujino precej narasel, in s tem se odpirajo našemu ljudstvu novi viri dohodkov. Glavni steber te organizacije, ki obsega zdaj že vse jugo-slov. zemlje v cislitvanski držav, polovici, od Drave do Crnegore, je naša vrla in mogočno uspevajoča »Zadružna zveza«, ki šteje danes pod svojim krilom žc 460 zadrug. Za blagovni promet služi »Gospodarska zveza«, poleg teh se je osnovala lani »Mlekarska zveza«. Rastejo pa tudi zadruge, namenjene domači obrti, kakor so žrebljarska, mizarska, sitarska, kitarska, slamnikarska, oljarska zadruga itd. V naslednjem podamo kratek izvleček iz poročil naših glavnih zadružnih organizacij. OBČNI ZBOR »GOSPODARSKE ZVEZE«. Ljubljana, 9. aprila 1908. Občni zbor otvori podpredsednik »Gospodarske zveze« dr. Evgen Lampe, ki pravi med drugim: Veselo znamenje je. da nismo več v tistih časih, ko so napadali zadružništvo. Razmere so se tako izpre-menile, da so postali »svedrci« celo oni, ki so hoteli svojčas uničiti zadružništvo. Oblasti dandanes morajo priznavati zadružništvu opravičenost in veljavo. Gledati morajo vsi, da dobro izhajajo z zadružnim načelom. Polagoma je prišlo zadružništvo do svoje zaslužene veljave. Pri nas so bili merodajni razni razlogi za boje proti zadružništvu. Ce smo v dnevih boja krepko delali na zadružnem polju, tudi zdaj ne omagamo. Minuli boji so dokazali, da je zadružništvo stvar, ki se ne da umoriti. Dr. Lampe konstatira, da je občni zbor sklepčen. Imenuje za zapisnikarja uradnika »Gospodarske zveze« Jožefa Palme, za skrutinatorja pa gg. Stanovnika in Hrvata. —Odobri se zapisnik o zadnjem občnem zboru. Poročilo načelstva. (Poroča dr. Evgen Lampe.) Promet »Gospodarske zveze« je silno narastel v minulem letu in dosegel vsoto 11,692.656 K 14 h, samo pri blagu 3,826.610 K 42 h. »Gospodarska zveza« se razvija sama iz sebe. Oklepajo se je zadruge, a tudi posamezniki. Ni se še dosegla povsod tista ozka zveza, ki bo morala vezati zadruge z »Gospodarsko zvezo«. Glavni vzrok je ta, ker manjka ožjega stika med »Gospodarsko zvezo« in med posameznimi zadrugami. »Gospodarska zveza« mora imeti svojega potovalca. Uradniki morajo vun k zadrugam. Stik med »Gospodarsko zvezo« in zadrugami postane tako ožji. Korist se bo kljub večjim stroškom pokazala. Čudno se bo zdelo komu, da je imela »Gospodarska zveza« kljub ogromnemu prometu čistega dobička le 3488 K 29 h (kosmatega dobička na blagu 44.209 K 42 h). A »Gospodarska zveza« zadrug ne more delati velikih dobičkov. Ni ustanovljena za to, da dere zadruge. To ni njen namen. Podpirati mora zadruge. Tako je prišlo, da kljub ogromnemu prometu dela »Gospodarska zveza« samo z 2-35 odstotkov kosmatega dobička. Promet se je razširil, okrepila posamezna društva, ker so prišla po pošteni ceni do blaga. Posebnih izgub zveza ni imela, ker je hodila varno pot. Namen je dosegla, da razširi pošteno trgovino v najširše sloje. Prej smo imeli veliko posla z mlekarnami. Oddali smo jih »Mlekarski zvezi«. »Gospodarska zveza« je posredovala za mlekarne, a ni imela tehničnega nadzorstva, kar pa pri mlekarnah mora biti, in zato je podpirala ustanovitev nove »Mlekarske zveze«. »Gospodarska zveza« se mora baviti z vsemi vrstami blaga, zato je upravičeno, da se za posamezne stroke, ki zahtevajo posebno pozornost, ustanove strokovne organizacije. Tisti dobiček smo za to radi odstopili »Mlekarski zvezi«. Želimo le, da bi imela »Mlekarska zveza« veliko sreče! Nujno je potrebno, da zadruge razširijo kupčijo z deželnimi pridelki. Potrebno je, da spravimo na svetovnem trgu kar najugodnejše v denar naše pridelke. Lani je »Gospodarska zveza« sklenila z vojno mornarico dobavo volov od svojih članov. To je težavna stvar, a potrebna in koristna za naše živinorejce. Zavezali smo se, da preskrbimo vsako leto mornarici v Pulju čez 4000, 1000 volov pa mornariškemu konsumnemu društvu v Pulju. To zimo smo s to kupčijo kranjskemu kmečkemu stanu veliko pomagali. Kmet je bil pozimi rešen skrbi in si je lahko kupil spomladi nove vole. To dobavo moramo nadaljevati. Dobiček, ki ga ima »Gospodarska zveza« od te kupčije, ni v nobeni primeri s trudom in delom, ki je nastal za »Gospodarsko zvezo«, a odločati mora bla-Kor našega kmečkega stanu. V Pulju moramo imeti hlev za 80 volov. Imeti moramo za to svoje ljudi in nakupavati krmo. A izpustiti tega posredovanja ne smerno. Mi smo prva zadruga v Avstriji, ki se je lotila takega posla. V vojnem ministrstvu niso verjeli, da moremo izvesti tako dobavo. A po uspehu smo prepričani, da nam ostanejo zvesti. Proti izgubi smo zavarovani. Za organizacijo živinske dobave naj bi imenovalo »Zvezino« načelništvo poseben odbor strokovnjakov, ki naj bi s svojim svetom služili »Zvezi« in podpirali osebno kupčijo z živino. Zelo potrebno bi bilo, da se po zadrugah organizira lesna trgovina. Izvaža se silno veliko lesa. Zaslužijo pa največ tujci, zlasti judje v Trstu ali na Reki. Povsod si žele, da bi se zadružnim potom pričela lesna trgovina. Manjka nam le strokovnjaka, ki bi se temu posvetil. »Gospodarska zveza« je precej tržila z vinom, osobito tam, kjer so ljudje odvisni samo od tega dohodka, je »Gospodarska zveza« mnogo pomagala. Stopili smo v stik tudi z Dalmacijo. A zaradi razdalje je potreba, da napravimo podružnico v Dalmaciji. Prosimo pooblastila, da glede na podružnico stopimo v dogovor z »Zadružno zvezo« in z dalmatinskimi zadrugami. Ker se posli vedno bolj množe, se bo moralo pomnožiti uradništvo. Potrebno je, da se »Zveza« sedanjim potrebam primerno preosnuje. Vse hibe izvirajo iz tega, ker oblika »Gospodarske zveze« še ni popolnoma prava. Izdelati bomo morali nova pravila in prenoviti dosedanjo organizacijo. Dalje zavira uspešno delo »Gospodarski zvezi« premajhni osnovni kapital. Osnovna glavnica »Gospodarske zveze« se mora zvišati. Ce so rias tudi tako razkričali, smo si le pridobili kredit in dobro ime; »Gospodarska zveza« izvršuje vsakovrstno trgovino svojim članom in točno zadostuje vsem obveznostim. Ime je pridobljeno. — Prosi občni zbor. naj pooblasti načelništvo »Gospodarske zveze«, da se sporazumno z »Zadružno zvezo« izdelajo nova pravila »Gospodarske zveze«. Cez nekaj mesecev se preselimo. Sedanji prostori so nam postali pretesni. Pisarne so temne, skladišča več ne zadoščajo. Hvaležni smo »Zadružni zvezi«, da je kupila na Dunajski cesti Grajzarjev hotel. Tam bomo imeli krasne kleti, skladišča in prostorno dvorišče. Ce kdo pride v Ljubljano in ima opravka pri raznih zadružnih organizacijah, bo vse lahko tam opravil ob enem. Upam, da bo preselitev dvignila poslovanje »Gospodarske zveze«. * * * Računski zaključek »Gospodarske zveze«. Prokurist in knjigovodja »Gospodarske zveze« g. Mali poroča o računskem zaključku za četrto upravno leto 1907. »Gospodarska zveza« sklepa s predloženim računskim zaključkom svoje četrto upravno leto. Iz pred nami ležečega sklepa razvidimo, da je dosegla »Gospodarska zveza« v letošnjem letu 3,826 610 K LISTEK. Pismo Iz Rima. R i m, 6. aprila 1908. Camorra — kdo je mislil, da pride ta zločinska družba že zopet na vrsto? Zadnja večja debata v parlamentu v Rimu je stal v znamenju napolske kamore in osvetlila strahovito korupcijo, ki vlada v italijanski upravi. Socialistični poslanec Giacomo Ferri je 1. t. m. v zbornici zopet podrezal vlado, naj energično napravi konec neznosnim razmeram v Napolju, pa ni nič opravil. Ferri je že junija meseca lanskega leta v zbornici predlagal, naj se imenuje parlamentarna komisija, sestoječa iz treh poslancev in treh senatorjev, ki naj bi v preteku petih mesecev zaslišala in sodila tiste napoljske uradnike, ki so s kamoro v zvezi ter to zločinsko organizacijo razbila. Ministrski predsednik Giolitti je tedaj šel odločno na delo. Prefekt — nekaj takega, kakor pri nas cesarski namestnik — in policijski nadzornik v Napolju sta bila premeščena in karabinijerjein — orožnikom, ki se od kamore ne dajo podkupiti — se je odkazala velika vsota, da bi lažje preganjali rokovnjaško družbo. Glavne voditelje kamore so vtaknili v luknjo, no, črez par mesecev jc ta energična akcija zaspala. Stvar je namreč taka: Dejanski gospodar v Napolju je kamora iu to žc izza časa Ferdinanda II. burbonskega, ki jc iz političnih vzrokov to mogočno drhal podpiral. Generala Viktorja Emanuela Lamar-mora in Cialdini nista mogla kamore streti. Tudi sedanja vlada ne more proti nji nič storiti. Vlada namreč rabi kamoro pri volitvah, da spravi skozi svoje kandidate v mestnem okraju in okolici. Ferri je na podlagi aktov dokazal, da je policija na dan volitev prepustila poveljstvo dvema voditeljema kamore, ki sta bila kot morivca in sovodnika že predkaznovana. V lekarni »Bacilio« je kvestura (policijsko ravnateljstvo) potom nekega policaja pustila med kamoriste razdeliti spoznavavna znamenja; ni čuda, da so kamoristi 2 dni po Na polju nekaznovano izsiljevali denar in vlomili pri tistih, ki niso bili za vladnega kandidata ... Barabe je policija za te volivne usluge s tem poplačala, da jim je zagotovila, da ne bodo za »navadne« lumparije in zločine kaznovani. Dejanski policijski nadzornik v Napolju je bil kamorist Toton-no, ki se s pravim imenom piše Antonio Parlato, pa so ga v napolelcgantnih krogih imenovali dr. Gabuti. On jc bil na čelu trem mednarodnim bandatn in 300 kamoristom, ki so bili po posameznih strokah razdeljeni v roparje, žepne tatove, vlomivce, izsilje-vavce, sovodnike itd. Policijski komisar Giannachi je celo opozoril nekega kamori-sta na to, da ima neki tujec precej bogato denarnico. Kamorist je tujcu portfelj res v tramvaju ukradel. Neki policijski komisar je hotel zapeljati neko dekle. Vzel je na pomoč Totonna. Ta je s pomočjo svojih tovarišev v stanovanje staršev dekletovih vti- hotapil topivnico, pilo in nekaj ponarejenega denarja. Policaji so nato vdrli v stanovanje, ga preiskali in na podlagi najdenih priprav očeta in mater odvedli v zapor. Policijski komisar jc nato dosegel svoj cilj, nekaj dni potem pa starše izpustil iz zapora. Ko so sc ljudje začeli energično pritoževati črez kamoriste in slepo policijo, je policija potom kamoristov od njih ukradene predmete pustila vtihotapiti v zloglasne hiše, nato pa napravila ponoči pogon po teh hišah in zaprla vse, ki jih je v njih našla, češ, da so oni tatovi. Ko je sodnik Celentano prišel tem sleparijam na sled in sklenil stopiti kamoristom na prste, so ga ti ob belem dnevu v njegovem zasebnem stanovanju obiskali, prebrskali vse sobe in mu ukradli akte procesa, ki jih je hotel proučiti. Portirju, ki jc po telefonu policijo obvestil, so od kvesture odgovorili, da »nimajo nič moštva na razpolago«. Za tri slučaje, ko so vlomili kamoristi v večje trgovine, se za gotovo vč, da so bili izvršeni v dogovoru s policijo, s katero so kamoristi delili dobiček. Vsi ti uradniki so šc danes v Napolju na svojih mestih . . . Totonno se je s policijo dogovoril, da oropajo cerkev San Giorgo ai Genovesi. Neki policijski komisar je stal na straži. Kamoristi so mu utajili neko večjo vsoto, za katero jc komisar vedel, da se jc nahajala v zakristiji v nekem predalčku. Dobri prijatelji so sc vsled tega sprli in stvar je prišla na uho karabinijerskemu stražmojstru Pal-niieri. Ta je kamoriste in policiste ovadil, za zalivalo pa so ga prestavili na deželo. Naposled sta sc karibinijerska stotnika Fabbroni in Capezzuti ojunačila ter napolj-skemu policijskemu nadzorniku predložila dobro in vestno izdelani načrt, kako kamoro uničiti. Nadzornik je orožniškemu uradniku odgovoril s pomilovalnim nasmehom. Karabinijeri pa niso izgubili poguma, temveč sklenili na svojo loko postopati. Ob priliki umora zakonskih Cuocolo, 6. junija 1906., so karabinijeri zaprli 60 glavarjev kamoristične bande, med njimi gospode Totonno, Erricone, Cola, Morra in e.\-du-liovnika Don Vittozzi, ki je mrliče prodajal. Kakor na čudežni način so zdaj naenkrat ponehali vsi ropi, vlomi in vsa nasilstva. Pričakovati je bilo, da bodo karabinijeri za ta čin dobili nagrado, toda — nasprotno. Od prefekture se je odredilo, da se ima nehati z »razburjcvalnimi naredbami«, kara-binijerski oddelek, ki sta ga Fabbroni in Capezzuti nalašč izvežbala, da lovi kamoriste, se jc moral razpustiti. Zdaj nameravajo kamoriste, ki so zaprti v S. Eufemio, izpustiti, kajti bližajo se zopet volitve. Toda stvar je sitna: preiskovavni akti zoper kamoriste obsegajo 24 zvezkov, vsak po 800 strani, preiskave sc vsled znane počasnosti italijanske justice vlečejo že skoro dve leti. Treba počakati pravoreka sodnikov, ki pa rajši čakajo, kot da bi se zamerili vladi, policiji in banditom. Prefekt je na vso moč poizkušal med policaji in karabinijeri napraviti sporazum, stotnik Fabbroni se noče vdati. Zato jc zadnje dni dobil povelje, da se za kamoro nima več brigati. 42 h blagovnega prometa ter imela prometa v denarju 7,866.045 K 72 h, skupaj 11,692.656 K 14 li, torej za 4,896.017 K 82 h več., kakor v letu 1906. V letu 1906 so prejele zadruge od »Gospodarske zveze« vrednosti za skupno 989.624 K 58 K, v letu 1907 pa za 1,374.205 K 24 h, torej v pretočenem letu več za 384,580 K 66 h. »Gospodarska zveza« pa je prejela od istih v letu 1906 939.030 K 91 h, v letu 1907 1,329.594 57 h, torej za 390.563 K 66 h več. kakor pa v letu 1906. Naša tirjatev pri zadrugah je znašala v letu 1906 313.983 K 42 h, koncem leta 1907 pa znaša 358.594 K 9 h, torej se je ta postavka dvignila v primeri z ogromno naraslim prometom le za 44.610 K 67 h. Glasom dne 31. decembra 1907 nastavljene blagovne inventure znaša vrednost skladišča 75.221 K 95 h. Saldo računa blaga pa znaša, kakor se razvidi iz bilance, 31.012 K 53 h, torej kosmatega dobička na blagu 44.209 K 42 h. Ako primerjamo ta uspeh s prodanim blagom, katera vsota znaša 1,877.292 K 68 h, pridemo do zaključka, da je delala »Gospodarska zveza« s poprečnim dobičkom pri blagu 2-35 %. Na škonti je zaslužila »Gospodarska zveza« 9898 K 49 h, na vpisnini 63 K, na prispevku 1056 K, na najemnini 2522 K, skupni dobiček 57.748 K 91 h. Zguba pa se razdeli sledeče: Odpis na inventarju 252 K 19 h, izguba na obrestih i 1.480 K 51 h. stroškov je bilo za podjetje v Ljubljani 25.047 K 25 h, za podružnico v Trstu 14.433 K 87 h, torej 39.481 K 12 h, stroški hiše v Trnovem za razna popravila znašajo 3046 K 80 h, skupaj tedaj 54.260 K 62 h, čistega dobička torej 3488 K 29 h. Koncem leta 1906 je štela »Gospodarska zveza« 68 zadrug, v letu 1907 jih je pristopilo 12, torej 80 zadrug. Izstopila je ena, tedaj šteje koncem leta 1907 »Gospodarska zveza« 79 članic. — Stanje članov z dne 1. januarja 1907 464, pristopilo jih je 45, torej 509, izstopili so v letu 1907 trije, te4aj koncem leta 1907 506 članov. — »Gospodarska zveza« je članica »Zadružne zveze« v Ljubljani. Promet blaga. Saldo blaga z dnem 31. decembra 1906 95.563 K 66 h. Prejemki blaga v letu 1907 I,812.741 K 55 h, torej 1,908.305 K 21 h. Izdatki blaga v le*u 1907 1,877.292 K 68 h. Saldo blaga z dnem 31. decembra 1907 31.012 K 53 h, torej 3,826.610 K 42 h. Promet denarja. Saldo blagajne z dnem 31. decembra 1906 130 K 40 h. Prejemki blagajne v letu 1907 3,932.892 K 46 h, torej 3,933.022 K 86 h. Izdatki blagajne v letu 1907 3,929.556 kron 9 h. Saldo blagajne z dnem 31. decembra 1907 3.466 K 77 h, torej 7,866.045 kron 72 h. Skupni promet v letu 1907 II,682.656 K 14 h. Poročevalec pripomni, da ima »Gospodarska zveza« deset uradnikov. Predsednik pregledovalcev računov g. Kovačič predlaga odboru absolutorij. — Obvelja soglasno. Debate o slučajnostih se udeleže: Adamič, Svetličič, Stanonik, Papov, Palme, Mali. Šlo se je za interne zadeve glede na poslovanje zadrug in vzajemnega dela med zadrugami in »Gospodarsko zvezo«. Naglašala se je potreba solidne kupčije v vednem kontaktu z »Gospodarsko zvezo«. Pri dopolnilnih volitvah se izvoli v odbor dr. Vladimir Pegan. Gospod Mali poda zadružnikom mnogo praktičnih navodil in jim kaže nujno potrebo, da se vse zadruge tesno oklenejo »Gospodarske zveze«. Ker je dnevni red rešen, zaključi predsednik g. dr. E. Lampe občni zbor: »Geslo nam bodi, da držimo skupaj. Ce mi drži-i mo skupaj, smo nepremagljivi in lahko diktiramo vsakemu pogoje. * * « IZ LETOPISA »ZADRUŽNE ZVEZE«. za leta 1904., 1905. in 1906. posnemamo sledeče podatke o njenem delovanju: A. Posojilnice. Leta 1904. so imele 41.894 članov. Leta 1905. so imele 49.200 članov. Leta 1906. so imele pa že 53.069 članov. Število članov od leta do leta znatno napreduje; leta 1904. je prišlo povprečno na članico 240, leta 1905. okrog 270 in leta 1906. že okrog 290 članov. Denarni promet v letu 1904. je znašal 94,843.607 K 81 h, v letu 1905. 115,423.043 K 69 h, v letu 1906. pa 130,051.957 K 20 h. Ce sc pomisli, da so skoro vse te posojilnice Rajfajznovke z majhnim okolišem, se mora ta promet časten imenovati. Hranilnih vlog se je vložilo leta 1904. 16,779.019 K 72 h, leta 1905. 18,057.520 K 61 h, leta 1906. 21,998.686 K 80 h. Te številke jasno pričajo o tem, kako uspešno delujejo posojilnice za pospeševanje varčevanja. Priporoča se v bodoče, da se vedno bolj goji varčevanje majhnih zneskov potom domačih hranilnic in pridobi mladina, posli in delavci za varčevanje. Stanje hranilnih vlog v letu 1904. je bilo 34,799.056 K 4 h, v letu 1905. 41,335.921 K 94 h, v letu 1906. pa 48,362.833 K 99 h. Posojil se je dalo v letu 1904. 8,669.133 kron 98 h, v letu 1905. 10,153.085 K 15 h, v letu 1906 .pa 11,919.601 K 83 h; stanje posojil znaša leta 1904. 26,894.777 K, leta 1905. 31,839.874 K 89 h, leta 1906. 37.014.4U kron 21 h. Četudi so posojilnice mali zavodi kmečkega značaja, vendar razpolagajo z znatnimi deleži; leta 1904. so znašali deleži 1,353.731 K 64 h, leta 1905. 1,581.126 K 39 h, leta 1906. 1,894.999 K 6 h. Vsaka trdna gospodarska organizacija mora skrbeti za izdatne rezerve; to delo vršijo posojilnice, ki izkazujejo leta 1904. 693.236 K 61 h, leta 1905. 843.824 K 27 h, leta 1906. 1,034.354 K 99 h. Vse posojilnice imajo naloženega denarja leta 1904. 6,032.180 K 28 h, leta 1905. 7,691.401 K 38 h, leta 1906. 9,465.321 K 31 h; izposojila pa znašajo v letu 1904. 3,108.098 K 75 h, v letu 1905. 3,624.779 K 5 h, v letu 1906. 4,424.585 K 51 h. Posojilnice se v svrho denarne sporavnave poslužujejo denarne centrale »Zadružne Zveze« in je želeti, da v očigled temu, da denarna centrala uvažuje koristi članic in jim v časih denarne draginje kakor tudi v časih, ko je na denarnem trgu preveč denarja, nudi ugoden kredit in ugodno obrestovanje naloženega denarja, vse članice vse denarne posle izvršujejo potom svoje denarne centrale.^ Če primerjamo prejete obresti (v letu 1904. 1,566.601 K 28 h, v 1. 1905. 2,041.043 kron 25 h, v letu 1906. 2,282.908 K 52 h), z zaostalimi obrestmi (v letu 1904. 529.179 K 54 h, v letu 1905. 587.892 K 44 h, v letu 1906. 648.663 K 79 h), vidimo, da so zaostale obresti v letu 1904. še znašale pri- bližno '/> plačanih obrestij, dočim znašajo v prihodnjih letih le lA plačanih obrestij. Vse posojilnice morajo delovati na to, da se zmanjšajo zaostale obresti. Da se pri nas izvaja načelo brezplačnega poslovanja načelstva in nadzorstva, je razvidno iz majhnih upravnih stroškov I (v letu 1904. 236.946 K 58 h, v letu 1905. 269.920 K 92 h, v letu 1906. 247.520 K 13 h). Čisti dobiček vseh članic znaša v letu 1904. 267.395 K 2 h, v letu 1905. 287.067 K 46 h, v letu 1906. 278.184 K 75 h. B. Gospodarske zadruge. Gospodarske zadruge štejejo v I. 1904. 13.681, v letu 1905. 12.912, v letu 1906. 13.988 članov; povprečno pride na zadrugo v letu 1904. 137, v letu 1905. 130, v letu 1906. 140 članov. Deleži znašajo v letu 1904. 291.732 K 68 h, v letu 1905. 308.183 K 83 h, v letu 1906. 371.534 K 67 h. Zadruge imajo prccej lastne glavnice v deležih; v bodoče morajo gospodarske zadruge še v večji meri gledati na to, da ne bodo deleži prenizki, in j da si v obliki deležev preskrbijo večji del : potrebne glavnice. Akoravno imajo te zadruge velike upravne stroške (v letu 1904. 185.705 K 95 h, v letu 1905. 192.661 K 98 h, v letu 1906. 214.668 K 69 h), vendar izkazujejo večinoma vse čisti dobiček (v letu 1904. 57.420 K 98 h, v letu 1905. 67.851 K 24 h, v letu 1906. 77.615 K 28 h) in le nekaj zadrug izgubo in sicer v letu 1904. 24.267 K 18 h, v letu 1905. 4.228 K in v letu 1906. 6.607 K 43 h. Dejstvo, da je izguba v letu 1905. in 1906. izdatno nižja kakor v letu 1904., priča o tem, da te zadruge od leta do leta uspešneje delujejo. Rezervni zaklad znaša v letu 1904. 127.802 K 37 h, v letu 1905. 144.795 K 35 h, v letu 1906. 165.245 K 66 h. Z ozirom na dejstvo, da se morajo gospodarske zadruge radi nasprotovanja in pomanjkanja zadružnega smisla mnogokrat boriti za svoj obstanek, pričajo te številke, da tudi ta vrsta zadrug dobiva trdna tla. Potom gospodarskih zadrug so se skupno nakupile potrebščine za člane v letu 1904. v znesku 2,804.825 K 98 h, v letu 1905. 3,405.082 K 3 h, v letu 1906. 2,270.996 kron 17 h. Ker zbog raznovrstnega knjigovodstva ni bilo mogoče pri mnogih zadrugah iz računskih zaključkov dobiti podatkov glede skupnega nakupa, so te številke prenizke in je skupni nakup bil dosti večji. Gospodarske zadruge so skupno prodale pridelke, oziroma izdelke članov v letu 1904. v znesku 564.601 K 34 h, v letu 1905. 562.341 K 2 h, v letu 1906. 605.421 K 75 h. Tudi te številke so iz zgoraj navedenih razlogov nepopolne. Vse gospodarske zadruge so imele denarnega prometa v letu 1904. 19,371.642 K 72 h, leta 1905. 16,751.288 K 49 h, leta 1906. 16,540.682 K 21 h. C. Mlekarske zadruge. V letu 1904. jc bilo 2.661, v letu 1905. 3.363, v letu 1906. 4.883 članov; povprečno pride na jedno zadrugo v letu 1904. 66, v letu 1095. 84, v letu 1906. 122 članov. Ze iz naraščajočega števila članov povzame mo, da sc mlekarske zadruge lepo razvijajo. Denarni promet je znašal v letu 1904. 1,137.347 K 31 h, v letu 1905. 1,617.445 K 8 h, v letu 1906. 1,959.413 K 2 h. Deležev je i bilo v letu 1904. 21.064 K 25 h, v letu 1905. ' 26.703 K 57 h, v letu 1906. 32.289 K 35 h. Zadruge so nabrale, četudi imajo izdatne upravne stroške (v letu 1904 65.630 In parlament? Zavrnil je predlog Fer-rijev, kajti vladna večina že ve, koliko ji koristijo južno-italijanski organizirani lopovi. Pismo MMm Pipeto. ' L ' . , ■. mi i ijš&a® - VY ' "r^B • • flfe 1 j-. v? SSf r j^io" j -A imMmh imfilMf^ EhIEH il Gespud redehter! Don s j m mam pa ena vesela nuvica za puvedat. Nou vuli-ven red za deželn stoln mest Iblana u u peru sej pu zdejšneh vulitvah ®Sit gespud že- S^sP^sPl pan napre) prnesu. STZLsEia^sSMSrt i...... In na kakšna viža sm jest zvedu ta nuvica. Unkat stri šou na plač paradajzarje kepvat. Glih ke pridem ke du tiste šteme, ke ja zavle tega, de tist ta puvodn muže na dubeja naluid, čez zima iz plankam za-bijeja, sa se pa dve brajnuke špeterale, kdu je letaš ta peruga diviga petelina ustrelu, al gespud žepan Hribar, przedent leberalne stranke, al prstaš Sluvenske Ludske Stranke gespud Šolar s Krope; Zancck jh je pa per vokne gespud žepa-nove kanclije špekuliru. Ke je Zancek mene zagledu, m je brž pumigu pr vokne, dc nej mal h nem u kanclija pridem, de m ma neki važnga za puvedat. Jest kokr sm ferbčen, sm brž pustu brajnuke in petelina in sm skoču gor ii Zancke, se mu punižn prklonu iti čaku na nuvica. «Vis, Pepe,« je začeu Zancek, »klerekalci zmeri zabaulaja cez liasga gespu-da zepana, ce jm kej nardi al pa nc, tu je use glih. Pusebn zavle vulivnega reda za ubcinske vulitve jih je inogu ze en ccu kos slisat, ceprou se gespud zepan pusten trud, de b ta prava vornga v Iblan naredu. Tud na vulivn red ni puzabu, ampak tu se na da kar ces kulen prelomt, ampak je treba ste-derat in stederat, predn se ta prava pu-grunta. Zdej se nam je enkat tu pusrccl in pr peru ubcinsk sej pu zdejšneh vulitvah u gespud zepan iz tem ta noumo vulivnmo redam naprej prsou in usm, pusebn pa kle-rckalccm gofle zamasu.« »Usa čast teb in pa gespude žepane; sam tu na vem, če u res ta nou vulivni red tak, de uja iz nim use stranke zaduvolnc in de jm uja tku gofle zamašene,« sm se jest drznu puhlevn prpomnet. »Eh, mene kar iz stiha pust; jest nc rad u jaunast na pridem, zatu pa moje zasluge raj gespude zepane prepusam. Kar se pa vulivnga reda ticc, je pa izklucen, de b se ker zavle etiga gor drzu, zatu ke je tku prstiman, de mu nubeden se bliz na u mogu pridet. Astn, Pepe, puslusi; jest t um tlela sam ene par paragrafu naprej brau, de us vedu kuku in kaj. Ta peru paragraf prau — in ta je ta narbl vazn —: Pravica županstva se podeduje, tu se prau: kedr ta župan umre al na druga viza ukul pride, usede sc na zepansk tron edn iz negave familje, mosk al pa ženska; ce b na blu nubenga prpravnga u famili, prideja pa na vrsta ta peru narblizi zlahtniki in tku naprej du trinajstga kulena; kedr tudi teh zmanka, pa prjatii, znanci in prstasi negau. Ta druh paragraf prau: Vulitu je splosna in tajna, al iz drugm besedam: volu u zihr usak, kdur u tou, sam de u mogu tku volt pridet, de ga na u nubedn clouk vidu, kar je prouzaprou tajn. Kandidate pa pustau sam gespud zepan; druh kandidati na prideja u pusteu. Vis, ta paragraf u naredu enkat za useli usakmo spetere konc. Ta trek pargraf prau: Usak ubcinsk svetnk ma pravica pugervat, dc se ga iz ubcin-skega gnarja na ta al pa una viza prezevi in kedr ket ubcinsk svetnk upesa, al de se skaze, de pu soj glau dela, se mu pumigne, kron 91 h, v letu 1905. 65.935 K 35 h, v letu 1906. 80.378 K 16 h) lepe rezervne zaklade; v letu 1904. znašajo rezervni zakladi 16.815 kron 97 h, v letu 1905. 26.915 K 81 h, v letu 1906. 40.976 K 43 h. Mlekarske zadruge morajo skrbeti za izdatne rezerve, da si morejo oskrbeti same potrebna popravila pri strojih, poslopjih itd., oziroma nabaviti si po obrabi starih strojev nove stroje. Naložen denar (v letu 1904. 16.335 K 33 h, v letu 1905. 20.382 K 74 h, v letu 1906. 17.684 K 41 h) je v primeri z izposojili (v letu 1904. 141.663 K 34 h, v letu 1905. 161.331 K 40 h, v letu 1906. 162.121 K 1 h) malenkosten in sicer radi tega, ker rabijo mlekarske zadruge precejšnje vsote za poslopja, stroje itd.; poslopja, stroji itd. predstavljajo v letu 1904. vrednost 160.412 K 21 h, v letu 1905. 205.303 K 12 h, v letu 1906. 222.617 K 53 h. Za mleko in mlečne izdelke se je skupilo v letu 1904. 428.732 K 43 h, v letu 1905. 597.227 K 88 h, v letu 1906. 778.966 K 8 h; te številke nam predočujejo lep napredek naših mlekarskih zadrug. Mlekarske zadruge so dosegle čistega dobička v 1.1904. 7.628 I< 65 h, v letu 1905. 18.018 K 51 h, v letu 1906. 20.345 K 95 h. Skupni denarni promet je znašal v letu 1904. 142,020.431 K 17 h, v letu 1905. 165,826.886 K 33 h in v letu 1906. 192,285.993 K 53 h. Najlepše se slika napredek pri posojilnicah, ki so imele prometa: leta 1904. 94,843.607 K 81 h, leta 1905. 115,423.043 K 69 h in leta 1906. 130,051.957 K 20 h. Razdelitev po deželah. Koncem leta 1906. je bilo članic »Zadružne Zveze«: posojilnic, in sicer na Kranjskem 105, na Štajerskem 15, na Koroškem 1, na Primorskem 35, v Dalmaciji 21; gospodarskih zadrug na Kranjskem 42, na Štajerskem 12, na Primorskem 3S, n:i Koroškem 1, v Dalmaciji 6; mlekarskih zadrug na Kranjskem 35, na Koroškem 1, na Primorskem 4. To je ogromno ljudsko delo, ki je veselo znamenje za boljšo bodočnost Slovencev. To delo zmaguje, nizko pod tem delom so obležali vsi nasprotniški napadi onemogli in brezpomembni. Tako naj se godi in dela tudi vnaprej ! K reformi slovenskih gimnazij. (Iz krogov slovenskih profesorjev.) Ze prav blizu je dvanajsta ura, ko bode treba, da se odloči vprašanje, se li uvede slovenščina kot učni jezik že s prihodnjim šolskim letom, ali ne. Mislimo, da je sedaj pač zelo neplodno prepiranje, ki ga je pričel zopet ta teden »Slov. Narod«, je-li »Slovenski klub« izdal Slovence ali nc, kajti istina je, da nam je samo »Slovenski klub« priboril slovenske višje gimnazije. Stvar, mislimo, da je kratka. Pripravimo hitro pogoje in bodimo si na jasnem, kako pričnimo s slovenskim poučevanjem. Ako se bi potem vlada upirala, bomo prijeli poslance, ki so nam za to, kar so nam zagotavljali, odgovorni in ki nam morajo biti porok, da bo vlada to, kar jim je obljubila, tudi izpolnila. Žalostno bi bilo, če bi morali d v o m i t i, da je vlada poslancem S. L. S. obljubila, kar so nam zagotavljali. Zadnji čas je, da pričnemo razmišljati, kako bi pričeli prihodnje leto slovensko poučevati. Čas za predpriprave je kratek — do konca šolskega leta so komaj še trije meseci. de nej se soj čast udpuve in pride zatu za kasnga buhholtarja al kej druzga tacga, kokr se holt negave nazmoznast za dobr spuznaja. Vis, ta paragraf je pa se ta narbl vazn, zatu ke zadne cajte ze nece nubedn vec časti ubcinskega svetnika nase uzet, ce se mu tu al pa un na ublub in ce b tega paragrafa u ta nou vulivn red na djal, b znal nazadne se tku pridet, de bi biu rotus brez ubcinskeh svetniku in b use skrbi in težave za občna na mojeh in pa gespud zepanuveh ramah slunele.« »Zancek, tu pa mende na u tku hedu, kokr s ti misleš; le puglej, kuku b suejaln demukrati rad u ubčinsk svet pršli.« »Tu mas ze prou, ampak takeh Idi mi na morma na rotuze nucat in kokr s siisu, prau ta druh paragraf, de kandidate za ubcinsk svet pustau sam gespud zepan, suejal demukratuskeh kandidatu pa gespud zepan nekol pustaulu na u, zatu ke mu nekol drgac k ksilite na stujeja, kokr kedr nuca nhne stirne pr kasn vulitu. Za gespuda zepana sa se ta nar buls tak kandedati, kokr je Bolcu Pepe, Franketata maja tudi rad; pol Dimniku Jakec, dohtar Plajvajs, Grošl-nu Fronc in pa Cirklpohar. Vis, Pepe, in te se se ta nar bi kujaia in necja vec te časti. Bolcu Pepe se iz usm sterem bran in nece bt drgac na nubena viza vec ubcinsk svetnk, ce mu gespud zepan na ublub, de u use ta druge fjakarje in furmane iz Iblane segnou in de u mou sam Pepe use iblanske Vprašanje, se li naj poučujejo na višji gimnaziji vsi predmeti slovensko, je prvo. S praktičnega stališča pač moramo želeti, da se učenci nemščini kolikor toliko privadijo, ko zapuste gimnazijo. Narodni radi-kalizem mora poznati praktično stran. Štajerski Nemci so sami uvideli, da jim je le v korist, če se privadijo slovenščini; zato niso manj radikalni, ampak le bolj praktični. Le priznajmo, če bi vsaj nekoliko slovenščine ne znali, bi vladi ne bilo ravno lahko nastavljati slovenščine nezmožnih uradnikov na slovenskem ozemlju. Če se morda sprva kak predmet še poučuje nemško, menda se misli na zgodovino, ne poj-dcmo še radi tega z glavo skozi zid. Ali se naj prične takoj na celi višji gimnaziji slovensko poučevati? Največ težkoč bo delal gotovo jezikovni pouk. Poglejmo latinščino! Tu se bi nadaljevalo poučevanje v slovenščini v petem razredu. Izdaje klasikov bodo pač zadostovale dosedanje — Tempskega. Druga je z besednjakom. Kdor misli, da bi mogel učitelj z učenci celo leto tvarino preparirati, ne da bi se bilo učencem treba doma preje pripravljati, pač še ni poučeval. Latinskega besednjaka, kakor se kaže, do prihodnjega šolskega leta še ne bo. Kako tedaj pomoči? Vsekako edino ie s specialnimi slovarji, oziroma s tiskanimi preparacijami za posamezne klasike, po zgledu nemških Krafft und Ranke »Prftparationen fiir die Schullektiire«, ki bi pa morale biti do začetka prihodifjega šolskega leta gotovo pripravljene. Nekoliko nepripravno je morda to, da se ne čitajo po različnih gimnazijah vedno iste knjige, oziroma spevi klasikov. Delo bi bilo gotovo lažje, če bi se strokovni učitelji posameznih gimnazij domenili, da bi, vsaj za nekaj časa, čitali isto tvarino. Morda bi »Slovensko profesorsko društvo«, ki se, kot čujemo, za knjige trudi, sklicalo sestanek profesorjev posameznih gimnazij. Ako bi se ti dogovorili, da pripravijo gori omenjene tiskane preparacije za vse razrede, bi se morda pouk lahko takoj pričel na celi gimnaziji. Vsak strokovnjak pa ve, da mali Rožkov slovar še za Kurcija Rufa ne zadostuje, koliko manj za Livija i. dr. Isto velja za grščino od petega razreda dalje. Če bi bile preparacije za klasike gotove, bi pričeli lahko tudi na višji gimnaziji grške klasike slovensko či-tati. V tretjem in četrtem razredu pa bi se vsekako poučevanje v slovenščini lahko takoj pričelo. Saj je profesorski zbor gimnazije v Št. Vidu pogumno že letos pričel v tretjem razredu in bo tudi drugo leto nadaljeval. Premnogo pregovarjanje v časopisju pa na vsak način ne bo pomagalo, marveč ie dejanja. Profesorsko društvo bi moralo dati nemudoma iniciativo za tak sestanek. Morda so itak že kaj mislili na to, a nobeno odlašanje bi sedaj ne bilo umestno. Ostali predmeti ne bi delali težkoč, kolikor vemo. Knjige za verouk so baje pripravljene, za matematiko, botaniko in mineralogijo tudi. Ako bo tudi zoologija za šesti razred gotova in se bodo tudi v tem razredu jeziki slovensko poučevali, se tudi v tej stroki lahko prične slovenski pouk. Olede spisavanja učnih knjig hi bile rekriminacije sicer brezplodne, vendar morda ne škodi, če tudi še javno izrazimo kako mnenje, ki bi se naj v bodočnosti upoštevalo. Pisanje učnih knjig naj ne bodi monopol nekaterili gospodov, naj se tudi tu ne cenijo zmožnosti ie po starosti. Za- mre cez. Franketa pa spet pugerva, de ga morja nardet za kasnga respehtarja cez ubrtnike, drgac pa soja čast raj dol puluzi. Cirklpohar se tud nc vec na men za ta čast in ja je ze dol pulozu. Ke ga je pa gespud zcpan sou fehtat, de b se naprej soje muci za iblanska občina gor ofru, mu je pa kar tiaraunast puvedu, de drgac ne preuzame ie časti, kokr ce ga cez en let za derehtarja gasfabrke puvisaja, ke bukle ud gas-iabrke naprej pelat ,se je ze zdanili nave-licu. Zdej gespud zcpan res na ve, kua b naredit, de b usm ustregu, jest mu pa tud na morm nc pametnga nasvetvat. Za kua se dohtar Plajvajs in pa Dimniku .lakcc kujata, t se na morm puvedat, zatu ke tu morma se tajn držat. Vis, Pepe, take rci pugervaja dondons ud gespuda zepana ldje. Zdej nej jm pa ustreze, ce more, ke se Bh usm ne ustreze. Zatu pa pravni, Pepe: le veseu bod. de nis u nas koz. Vem. de mas tud ti soje krize, ampak takeh le ne, kokr jh mama mi, ke Morma skrbet za telesu blagur sojeh pud-loziiku.« Tkula m je pujamru Zancek in tku glu->ok zdihnu, de se je še tistm falarjem, ke otuž pudpcraja, začeti smiit; iest pa, ke Mam bi ta mehke sorte srce, sin mogu pa kar jt, ke me je blu sram. de b Zancek vidu souze u učch četnik, ki je jedva zapustil vseučilišče, pač še sam ni zmožen pisati učnih knjig; manjka mu potrebne pedagogične in metodiške skušnje. Vendar pa se tudi mlajše moči lahko uporabljajo kot sodelavci, ker prine-so z vseučilišč novejšo znanstveno izobrazbo. Nekateri gospodje tudi resno ugovarjajo, da bi se pričel slovenski pouk v višjih razredih že s prihodnjim šolskim letom, češ, da se ne ve, koliko časa bi bile knjige v rabi, če izda ministrstvo, kot se oblju-buje, drug učni red za gimnazije. Menimo, da tudi ti pomisleki, ki sicer pametno računajo z dejstvi, niso popolnoma utemeljeni. Kakor kaže, ostaneta tudi klasična jezika še učni predmet. Preparacije bi bile torej po večini še potrebne. In v realističnih strokah si izpremenib ne moremo misliti tolikih, da bi knjige naenkrat postale nerabne. Če pa se uvede kaka manjša sprememba glede učne tvarine, si bo učitelj že vedel pomagati. Še na nekaj bi opozorili, kar se dosedaj nič ne omenja. Na gimnazijah v Celju in Mariboru so t. zv. »slovenske« paralel-ke v nižji gimnaziji. Toda dokler ne dobimo slovenskih popolnih gimnazij tudi v onih mestih — in dobiti jih moramo — ne uvidimo čisto nič, zakaj je dobro, da se ondi poučujejo predmeti kot zemljepis in naravoslovje v nemščini. Da trpi pouk, če se mora učenec že v začetku izražati v jeziku, ki ga ne ume, je samo ob sebi um-Ijivo. Če so se na Kranjskem dosedaj učenci teh predmetov učili v nižji gimnaziji slovensko, v višji pa nemško, ne uvidimo, zakaj bi tudi ondi ne bilo tako mogoče. To bi imelo tudi praktičen pomen: porabilo se bi več knjig iz omenjenih strok in mogoče bi bile pogostejše izdaje, knjige se bi vedno bolj izpopolnjevale in odgovarjale modernim zahtevam. — O goriški gimnaziji niti ne govorimo. Samo ob sebi je umljivo, da se morajo razmere tudi ondi korenito izpremeniti. Taki nemški stebri na popolnoma slovenskem in deloma laškem ozemlju ne morejo in ne smejo predolgo več stati. Jubllelna umetniška razstaua na Dunaju. — Šestdesetletni jubilej vladarja cesarja Fran Josipa I. Milijoni avstrijskih državljanov zro z oduševljeniem in ponosom na prestol njega, kateri že šestdeset let tvori sredotočje političnega in kulturnega življenja naše države. Da Avstrija danes pred svetom zastopa moderno državo, za to ima največ zaslug on, katerega posvečeno osebo letos ožarja glorija šestdesetletnega jubileja. On je z dejanjem in vplivom največ pripomogel do eminentnih uspehov na polju industrije, znanosti in umetnosti, posebno zadnji je bil vseskozi najvelikodušnejši pokrovitelj in zaščitnik. Umevno je, da se je leta božanska hčerka prva približala, da položi ob vznožje njegovega prestola sadove iz svojega vrta. Dne 21. marca je umetniško društvo otvorilo svoje hrame v »Kiinstlerhausu«, da svetu pokaže, kaj so v dobi vladanja našega cesarja izčrpali iz svojega uma najnadarjenejši sinovi avstrijske umetnosti vseh epoh, ki so v teku tega časa obstojale. Inače ekstremno si nasprotujoče struje so ob tej priliki sklenile nekak kompromis ter tvorijo harmonično celoto in nudijo gledalcu najboljšo perspektivo glede razvijanja avstrijske umetnosti. Značaj razstave upodablja velika re-lifna skupina: modrice, slikarstvo, kiparstvo in arhitektura se klanjajo Nj. veličanstvu cesarju. Delo Rud. Weyrjevo. Delo ustreza svoji nalogi kot dekoracija. Pred vsem dominira kipar Scherpe. Njegova »veseli Avguštin« in »cesar Konstantin« sta bravuri; človek bi skoraj dvomil, da je ena in ista roka ustvarila ta dva tako nasprotujoča si tipa. Breuek nas je izne-nadil s koiosalnim kipom »Velazyneza«. Navadno so dela tega mojstra ostro ka-rakterizirana, včasih skoraj brutalna. Leta kip, ki predstavlja umetnika v slikovitem srednjeveškem kostumu, je pa izdelan prav gracijozno. Lepa je tudi iz slo-nove kosti in iesa izdelana »Pieta« od Zins-lerja, v kompoziciji nekoliko teatralično zadahnjeno delo, a v celoti jako ugodno rešen problem. Napram tej skupini je pa »Trosilka cvetlic« istega mojstra uprav di-letantsko delo in po mojem mnenju ne dela ne mojstru, ne razstavi časti. Odlikuje se tudi po svojem zdravem realizmu Edmutid Klotz s spomenikom pesnika Adolfa Pich-lerja. Zenijaluo zadahnjeno je delo »Najdenje miru« od Jakoba Gruberja. Na križu, namestu Križanega. je razpet prt z vtisnjeno Zveličarjevo glavo, ob križu pa leži v se zgrnjena podoba mladeniča. Ta lepa ideja je mojstrski izvedena, na krasno mo-deliranetn stasu mladeniča se čita onemoglost po težkih duševnih bojih. Artur Stras- ser je zastopan s »Kleopatro«. Sedem zamorcev nosi razkošno kraljico na bogato izrezljani nosilnici; v detajlih mojstrski izdelana skupina, žal, da celotni vtis ni ugoden, obrazi zamorcev so vsi po eni šabloni vrezani in pod nosilnico motajoči se levi so ponesrečen izrodek umetnikove domišljije. Sploh je to delo preveč masivno. Napram temu delu je pa »Deklica z vrčem« istega mojstra prav virtuozno delo, le da kovani križ, pred katerim mladenka stoji, ne ustreza plastičnim pogojem. V portretni plastiki se pred vsemi odlikuje Kari VVollek z dvema portretoma Nj. veličanstva. V mehkih, finih oblikah, brez vsakega detajliranja — katero je itak navadno v škodo celotnemu vtisu — modelirana kipa gledalca naravnost frapirata. Izmed umrlih plastikarjev sta zastopana Hans Gasser, s portretom slikarja Rahla, in Viktor Tilgner, slikar v plastiki, z marmornato skupino »Dunajski valček«. Ta ljubezniva, v baroškem slogu zadahnjena skupina živo spominja na sijajno, žal tako kratko trajajočo dobo Makartovega mi-ljeja. RazloČnejše in živahnejše kakor v plastiki. opažamo v slikarstvu valovanje posameznih epoh; skoraj ni mogoče konšta-tirati, katera izmed tu zastopanih struj zasluži prvo priznanje. Nasprotstva, ki so svojčas ločila te elemente, so se ublažila, in pod eno streho so zastopana dela romantične, naturalistične, bujne Makartove inpresionistične struje ter tvorijo harmonično celoto. Pri vseh se opaža reminiscenca na milje, ki je vladal poprej kakor prehajajoči akordi Chopinovega valčka. Poleg Ijubeznjivo resnega Tiiricha in njemu sorodnega, poetično navdahnjenega romantika Moritza Schwinda se tu nahaja prvi avstrijski secesijonist Jurij Waldmiiller, katerega slika »Birmovanje« je že glede prekrasno prelivajočih se tonov res prav biser te razstave. Med temi še vedno blesti, kakor svetel meteor ženijalni Makart s svojo duhovito fantazijo in Rubensonovo plastiko. Poleg njegovih del zanimajo gledalca monumentalna dela Canonova. katera bi uživala še večje priznanje, da niso iz Makartove dobe. Poleg Makarta se Canon ni mogel povspeti do prave veljave. Kronist v barvah, pravi tip Tirolca, Franc Defregger, podaje tu v zdravem, svežem koloritu nekaj prav dobrih slik, med katerimi se posebno odlikuje portret »Kmeta«. Grandijozna je slika »Duše ob Aiie-ronu«, od Hiremij-Hirscheina. Med mlajšimi se posebno odlikuje Egger-Lienz s svojimi »Kosci« in »Anno 1809.« Zadnje v freseo-tehniki izvedeno delo presega vsa moderna dela, nahajajoča se na razstavi. Slika ima mistično-simboiičen značaj: ne kakor Defregger, kateri predstav-Iji epizode iz viharnih časov francoske okupacije z živo istinitostjo; te shujšane, izmučene postave so za agilni odpor že nesposobne in le po notranjem instinktu gnani slede smrti, ki jih tira s seboj.Vidi se, da jim je orožje, s katerim so opremljeni, le težko breme, in na njih obrazih se čita brezmejna apatija. Res je. da se umetnik ne sme pustiti voditi sodbi dostikrat nerazumnega občinstva, temveč mora stre-miti. da 011 sprijazni občinstvo s svojimi ideali, a tu se mi zdi, gre Egger-Lienz s svojim neoterizmom vendar predaleč. Vir-tuozna v barvni tehniki je slika Petje na lagunah« od Jehnda Epsteina. Ze lansko leto je ta mladi umetnik s sliko Pogreb v lagunah« vzbudil občno pozornost. Slikar Angeli se je zavzel za ta mladi talent iu ga na lastne stroške poslal na potovanje v domovino klasične umetnosti. Toliko o razstavi, katere pomen sem označil že v uvodu. Izmed razstavljenih del seru navel le nekatere, namreč one, katerih mojstri bodo v zgodovini avstrijske umetnosti vedno zavzemali odlično mesto in katerih razvoj in delokrog opišem ob priliki v tem listu. Jos. Vrbanija. stud. art. iz beneške šlcueniie. Mnogo hrupa je provzročil te dni neki Rudolf Stres, baje beneški Slovenec iz Dreke. Ze dolgo časa so ga opazovali tu in tam po goratih obmejnih krajih ter ga zasledovali kot nevarnega političnega vohuna. Naposled so ga orožniki zasačili pri Tarentu ter ga vjeli z veliko težavo in z veliko nevarnostjo, kajti boriti so se morali ž njim na sredi srditega valovja reke Ter (Torre). Dal se je za nekega Rudolfa Neu-mana, ubeglega ogrskega oficirja. Toda v ječi. kjer so ga jetničarji spoznali kot starega znanca, se je izkazalo, da je neki Stres, prebrisan slepar, ki je imel že večkrat opraviti s pravico. Mati mu je iz Ogrskega, a oče iz Dreke. Star jc 23 let. Enkrat se je klatil po svetu in se dajal za ruskega vseučiliščnika. Govori pa prav dobro rusko, nemško, mažarsko in laško. Nenavadna zračna prikazen, o kateri je že »Slovenec« poročal, je provzročila mnogo strahu tudi v šentpeterskih gorah. Zjutraj ob osmih so ljudje zaslišali neko čudno vršenje in bobnenje, ki ni hotelo prestati, tako da nekateri, boječ se kakega silnega potresa, ali Bog ve česa, so začeli vtekati od dela. Trajalo je od 10 do 15 minut. Pri Mašerih so videli proti vzhodu nad Soško dolino kakor nekaj plamtečega, ki je letelo. Priprosto in nevedno ljudstvo komentira stvar na vse mogoče načine. Dr. Musoni, odličen beneški Slovenec, profesor na videmski kr. višji realki, je predaval pri seji videmske akademije o antropoloških in zemljepisnih razmerah srednje Nadižke doline. Povedal je marsikaj zanimivega. O11 je strokovnjak v svoji vedi in piše veliko o slovenskih in o slovanskih zemljepisnih vprašanjih. Urejuje velezanimivo videmsko znanstveno revijo »II mondo sotterraneo« (»Podzemeljski svet«). Č. g. Škur je iz Stare gore premeščen kot samostojen kaplan v Dolnji Brnas pri Šempetru. V Briščah pa je postal za kaplana že preje č. g. Čačič. Športne uestt. Biljard. Pretečeni teden je dosegel znani mojster Hugo Kerkau največjo serijo, 6000 točk. Povzel je igro 200krat, vselej torej 30 točk; njegov nasprotnik je dosegel okolu 3300 točk. Avtomobilizem. — New York. — Pariz. Lansko leto so priredili dirko z avtomobili iz Pekinga v Pariz. Prvi je bil znani italijanski princ Borghese. Letos pa hočejo to vožnjo prekositi in si stavijo drugi smoter: priti z avtomobilom iz Now Yorka čez Beringovo ožino v Azijo in dalje v Pariz. Težkoče so seveda brezprimerno večje, povečale se bodo pa še, ko pridejo konkurenti v Alasko, kjer ni cele tedne videti žive duše. Ze sedaj se morajo vedno boriti z naravo, kidati sneg, bresti reke itd. Neki avtomobil so napadli volkovi, drugi se je moral boriti z velikanskim orlom, ki je hotel oropati živež iz pridejanega čolna. Najboljše se godi še amerikanskemu vozu Thomas, kateremu domačini pomagajo, kar morejo, dočim drugi ne morejo računati na njihovo pomoč. Kakor se čuje, so se tudi ti brezdvonino jako pogumni možje ustrašili nadaljne vožnje skozi Severno Ameriko in čez Beringov preliv, ki nikdar popolnoma ne zamrzne, čez katerega bi torej skoro ne bilo mogoče priti. Najbrže se bodo prepeljali iz San Frančiška, kamor so sedaj dospeli, čez morje v Vladivostok in šli potem dalje po Aziji. S tem bi seveda športni čin izgubil vso vrednost, ker se vožnja Vladivostok - Pariz skoro docela krije z vožnjo Peking-Pariz. Šah. Na Dunaju se vrši velik šahovski turnir, katerega se udeležujejo najboljši mojstri, tako Maroczy, Marsiiail, Schlech-ter, Rubinstein i. dr. O končnem rezultatu poročamo prihodnjič. Veslanje. Vsako leto se vrši med angleškimi vseučilišči Oxford in Cambridge klasični boj v veslanju po reki Temzi na daljavo 6900 m. Navadno je zmagalo moštvo ()xford. Letos pa se je sreča obrnila in darilo so dobili Cambridčani, preveslav-ši sedem kilometrov dolgo pot v 19 minutah 19 sekundah. Lov. V Kanadi v Severni Ameriki živi še 109.394 Indijancev, ki se pečajo skoro izključno /. lovom. Vsako leto zaslužijo približno 24 milijonov kron. Neki zelo iz-vežban indijanski lovec proda vsako leto za 2400 9600 kron kož. Izračunil je, da je v 30 letih, odkar je lovec, ustrelil 39 bizonov, 156 jelenov, 195 severnih jelenov, 5S5 medvedov, 112 volkov, 474 lisic, 1080 bobrov. 1080 kun, 9900 bizampodgan, 16.000 zajcev, 24.200 kosov perutnine. Rib je vjel okoli 36.000. Zrakoplovba. Farman, ki se 11111 je prvemu posrečilo z aeroplanom obleteti gotovo točko in priti k izhodišču zopet nazaj, je dosegel v tej stroki 2600 m. 27. marca se je ponesrečil in je padel iz stroja. K sreči poškodbe niso hude. Football. (Bitje žoge z nogami.) Najboljši kontinentalni klub »Slavija« v Pragi je premagal prejšnjo nedeljo izvrstni dunajski klub »Cricketer« s 6 točkami proti I. Danes se bije z dunajskimi atletikerji. ki so za »Slavijo« najboljši na celi evropski celini Največje igrišče za football in enake športe je v Glasgovu na Škotskem. Stalo je približno 750.000 kron. Toliko stane na Angleškem torej eno samo igrišče, v Avstriji so dovolili za vse jubilejne igre povodom šestdesetletnice cesarja 60.000 K. Atletika. Steinbach - rokoborec. — Marsikoga bo zanimala vest, da je najboljši dunajski atlet Steinbach postal rokoborec. Rekordov njegovih v vzdigovanju težkih utež je vse polno, najznamenitejša sta 1 sledeča: vzdignil je 150 kg od prsi kvišku brez sunka in s sunkom pa 175 kg. Sedaj se bori z jako dobrim uspehom v Berolinu. Premagal je že mnogo najboljših nasprotnikov, danes ga pa čaka boj s Pohlotn, katerega prištevajo štiriperesni nemški roko-borski deteljici: Koch, Siegfried, Eberle, Pohl. Rokoborba. Ves športni svet čaka odločilnega boja med rokoborcema Podubni in Koch. Rus Podubni v zadnjih treh letih ni bil še nikdar premagan in nadeli so mu ponosno ime »Nepremagljivi«. Kocha pa prištevajo tudi najboljšim rokoborcem; znal se je pač odtegniti vsaki konkurenci, kjer bi bil morda naletel na kakega sebi enakega. Tudi lansko leto bi se bil imel boriti s Podubnijem, pa mu je kar zmanjkalo sape, snedel je dano besedo in izginil. Nemško časopisje ga pač povzdiguje v nebesa, dočim se o Podubniju izraža manj laskavo. O boju med tema dvema rnatador-jema poročamo pravočasno. Tudi slavnemu Hackenschmidtu sreča ni vedno mila. V prejšnjih letih nepremagljiv, se je zanašal na svojo moč in se treniral samo s slabejšimi. Sedaj se je boril v Čikagi v prosti borbi z Amerikancem Go-čom; po dveh urah boja je Hackenschmidt brez vzroka zapustil dvorano in bil spoznan premaganim. Borenje s pestmi. Angležem se je zadnji čas slabo godilo. Amerikanec Burns je premagal najznamenitejša njihova bokser-ja, Moixa in Palmerja. Kmalu nato je ugnal sila hitro drugega Amerikanca Roša in prejel za ta boj, ki je trajal 88 sekund, malenkost 45.000 kron. Tedaj ga je pozval neki Avstralec na boj, a Burns mu je lakonično odgovoril: »Pokaži mi najprvo svoje dolarje, da bom vedel, zakaj se bijem.« — V Parizu se je dogodila sledeča anekdota. Redakter Leon See je povabil nekaj prijateljev športnikov na večerjo in prosil prijatelja, naj gre v hotel rezervirat prostore. Tu se je spri ta zaradi prostora z nekimi razgrajači in jim konečno rekel: »Počakajte malo, sedaj sem sam proti petim, čez par minut pridejo moji prijatelji in potem bomo stvar že uravnali.« Razgrajači so bili s tem zadovo'jni in so sedli k stranski mizi. Kmalu so prijatelji prišli: Leon See, znamenit atlet. Maitrot, ki ima nekoliko rekordov v vzdigovanju, znana borilca Moreau in Stantov in slednjič slavni Burns. Niso se še vscdli, in že je bila stranska miza prazna. Športne slavnosti povodom cesarjevega Jubileja. Določil se je spored za te velikanske slavnosti, ki se prično 15. junija na Dunaju, vendar se bodo vršile nekatere igre že prej. Spored je sledeči: 23. maja: Lawn-tennis turnir. 6., 7. in 8. junija: Football. 15. junija: Slavnostni sprevod. 21. junija: Dirkanje s kolesi. 2L. in 22. junija: Veslanje. Koncem junija: Borenje z meči in sabljami. Koncem julija: Lahka atletika (tekanje, skakanje itd.) 1. in 2. avgusta: Plavanje. 30. avgusta: Dirkanje s kolesi na Se-vernik in nazaj. 6. in 8. septembra. Vzdigovanje utež. 10. in 15. septembra: Rokoborba. Idrijske novice. Bivši voditelj naše čipkarske šole, g. Janez Vogelnik je povišan v VIII. činovni razred. Ni še minulo.dve leti, odkar je bil povišan v IX. razred in prestavljen k centralnemu tečaju za strokovnega učitelja na Dunaj. Da je mož tam na svojem mestu in vrlo vrši svojo nalogo, je dokaz nagli avanzma. Ko je bil še v Idriji, so liberalci pisali, da je nezmožen, ni strokovnjak itd. No, v tujini znajo bolje ceniti dobro moč, kakor pri nas, ko pri kritikovanju prevladuje le strankarska strast. Da pa ne bode kdo mislil, da je klerikalca odlikoval kateri »klerikalni« minister, povemo še, da ga je povišal naučni minister Marchet, ki je gotovo vse prej kakor klerikalec. i Pet idrijskih učiteljic za Galicijo. Poročali smo o novem letu da so v Galiciji ustanovili nekaj čipkarskih šol. Voditeljice teh strokovnih šol so naročili iz Idrije. Pet deklet je šlo ob novem letu na svoja mesta v Galicijo. Vodijo nove šole tako vzorno, da s 1. majem gre na novo zopet pet naših najboljših čipkaric tja, da prevzamejo vodstvo in učenje na ravnokar ustanovljenih čipkarskih šolah. Pač častno za Idrijo, da jo tako daleč poznajo in naše delavke tako cenijo. Na Češkem imajo veliko več šol, kakor pri nas na jugu. Ce se pa v Idrijo obračajo, vedo dobro zakaj. — Naši liberalci so pa blatili po svojih listih našo šolo. i Divjo gonjo je zopet povzel dopisnik »Slovenskega Naroda«. Da bi zakril postopanje vsiljivih svojih ljudi, ki moledujejo zase in za druge službe ali kakega povišanja pri rudniku, se zaganja v klerikalce, češ oni priporočujejo ljudi svoje stranke. Znano je pa, da sodnik priporočuje zapuščene sirote, naj se sprejmejo v delo in Gangl je tudi že začel kljuke pritiskati pri uradnikih za svoje privržence. Če se jim vse ne posreči, pa hajdi nad klerikalce s hinavsko-potuhnjenimi obrazi. Vemo, da je to le pesek v oči in radovedni smo, kako uspehe bode tako podlo pisarenje imelo pri naših uradnikih, saj poznajo one, ki polnijo predale liberalnih listov. Skoraj ne verjamemo, da bi šli na led onim, ki životarijo le s tem, da vsevprek zabavljajo in vsakega oblatijo, ki se jim slepo ne pokori. i Napada se imenoma nekatere naše paznike. Za sedaj odgovorimo, da z de-nunciranjem in blatenjem neljubih oseb po časnikih hočete le zakriti gnjilobo v svojem taboru. Ako pa ne bode miru, bomo tudi mi postregli z imeni nasprotnikov in ne bo se nam bati tožbe, ker bomo lahko sodnijske razsodbe citirali. i Oče se zapiše v katoliško delavsko društvo in sin dobi zato službo v kanceli-jah, tako je nedavno pisal liberalni poročevalec. Resnici na ljubo konstatiramo, da je tri petine uslužbencev po rudniških pisarnah liberalnega mišljenja, le dve petini pa pristašev S. L. S. in od teh je en sam oče član katoliške delavske družbe. Kakor že rečeno, naj to zadostuje za danes, ako vam pa drago, da nekatere vaše privržence razkrinkamo, pa še pišite, odgovora ne bomo dolžni ostali, saj nam gradiva ne manjka. i Za paznika pri žgalnici hočejo vtihotapiti rudarja, ki še najnavadnejšega računa ne zna zvršiti, tako se zaganja »Narod« v naše ljudi. O računih pišete. Moj Bog, saj je obče znano, kake račune zna delati liberalna inteligenca. Več člankov je prinesel »Slovenec« o naših mestnih računih. Gotovo ni v Avstriji mesta, kjer bi bili tako v redu. Čakamo že par let, da se boste oprali, a zastonj. V svojo lastno korist molčite vendar o računih, sicer pride res vaša računska zmožnost na kant. i Usmiljena sestra postrežnica pri voditelju naših socialnih demokratov. Kristanova je nevarno obolela, za postrežbo je prosil in dobil na dom usmiljenko iz Ma-rofa. Mi sicer nimamo nič proti temu, le registrujemo, kolikrat je že Kristan v svojem listu in na javnih shodih klical: fej, trikrat fej klerikalni hinavski svojati. Spominjamo se tudi, kak vrišč je bil nastal med sodrugi, ko se je zvedelo, da je naš dekan v govorih pri shodih kazal na francoske razmere. Tam so tudi izpodili usniiljenke iz dežele, a voditelji socialnih demokratov, n. pr. Jaurčs, so pa imeli v bolezni doma redovnice iz prepričanja, da te bodo najbolj znale bolnikom postreči. »Dekan laže«, so ogorčeni klicali sodrugi, »na Francosko, ki je daleč od nas, lahko kaže, a pravi, organizirani socialni demokrat nima stika s takimi osebami. Doma naj pokaže, da se kaj takega godi, kaj v tujino hodi po zglede!« No, sedaj imajo doma tak zgled in lahko spoznajo, da vse drugače je v teoriji vdrihati po nasprotniku, da se človek ohrani na površju, vse drugače pa v praksi, kadar se pokaže potreba. Takrat je klerikalec, celo nuna, ljuba in draga oseba, ki nam pomaga iz zadrege. Da pač, življenje kaže, katera stranka dela človeštvu na korist, samo zabavljanje morda za nekaj časa zakrije pravo spoznanje, a pride sila, ko se v vsej nagoti pokaže liberalna ali socialno-derriokratična modrost. In takrat oseba strogo klerikalnega mišljenja pomagaj iz neljubih razmer! Druftuo UmrM uč tcllfc. V božičnih počitnicah 1. 1907. se je sestavil posebni odbor za zgradbo lastnega doma v prid obolelim učiteljicam. Februarja meseca je ta razposlal na vse učiteljice Kranjske, slovenskega Štajerja in Primorskega sledeči poziv: »Velecenjena tovarišica! Jubilejno leto 60-letnega vladanja našega presvitlega cesarja se je že pričelo in ž njim se bližajo uresničenju marsikatere človekoljubne in dobrodelne naprave raznih slojev. Spomenik naj bodo redkega slavlja. Tudi v naših vrstah se je sprožila misel, bi li ne hotele in mogle i učiteljice nastopiti v tem letu ter uresničiti krasne ideje samopomoči? In katera bi bila ta ideja? Postavimo si lastni dom, kjer bodo našle za časa počitnic dostojno bivališče one tovarišice, ki nimajo lastnega doma ali so vsled napornega dela potrebne posebnega okrepilišča ali zdravilišča; lastni dom, v kojem sc bodo tudi med letom lahko zdravile osobito one, ki so zbolele na živcih ali so vsled kake bolezni potrebne okrepila. Katera izmed nas še ni čutila potrebe, oddahniti sc od težkega napora, okrepiti si svoje zdravje v kraju, ki bi ji nudil svež zrak, zdravo kopeli, lepo okolico, primerno postrežbo? A letovišča in kopališča so draga, naša plača pa pičlo odmerjena. Treba nam je lastnega doma, ki odgovarja našim skromnim zahtevam, ki pa bodi tako ure- jen, da bodo plačilni pogoji primerni našim močem. Ali naj čakamo, da store drugi kaj za nas? Čakale bomo zaman. Drugi sloji imajo tudi svoje težnje. Pomagajmo si same, nobena, tla, nijedna nas naj ne zaostane in dosegle bomo vzvišeni naš smoter. Začnimo na vsej črti jubilejno akcijo v prid ustanovitve lastnega doma za učiteljice! Česar ne zmoremo potem same, k temu nam pripomorejo drugi. Nadejati se imamo višje podpore in pomoči, ako smo le same resno storile prvi korak Društvo slovenskih učiteljic je izvolilo v to svrho agitacijski odbor, in ta se obrača do Vas, čislana koleginja, z nujno prošnjo: 1. Prijavite se tudi Vi kot sotrudnica te jubilejne akcije in to najkasneje do 1. aprila t. 1. Pri tej priliki pošljite vsaj 5 K kot prvi prispevek. 2. Pošljite v to svrho tekom jubilejnega leta (morda v mesečnih obrokih do 1. julija t. 1.) še nadalinih 15 K, tako da daruje vsaka skupno 20 K v svrho podjetja. Prihodnja leta pa se zaveže plačevati po 2 K letnega prispevka za vzdrževanje poslopja. 3. Pridobite mnogo sotrudnic in podpornikov temu podjetju, da nas bode do Velike noči, (ko ima odbor prvič poročati v društvu slovenskih učiteljic) žc 1000, reci tisoč. 4. Potrudite se dobiti kolikor mogoče mnogoštevilne podpore pri znancih in prijateljih. Imena dobrotnikov bodemo objavile v časopisih. Denar se bode koj naložil plodonosno, ime in naslov sleherne sotrudnice pa se vpiše v ustanovno knjigo, ki bode za vse prihodnje čase hranila imena onih, ki so se žrtvovale za to plemenito podjetje. Ko se jih je oglasilo 1000, imamo 20 tisoč kron lastnega denarja in začelo se bode z uresničenjem krasne ideje. Jubilejna akcija se nam bode posrečila, ako bodemo delale vse s požrtvovalnostjo, samozavestjo in navdušenostjo. Pokažimo, da se tudi učiteljice zavedamo svojih teženj, da imamo smisel za samopomoč. Pomagajmo si same in pomaga nam Bog. Vsaka za vse! Odbor.« Ako se ne odzove zadostno število temu pozivu in se vled tega krasna in prepotrebna akcija uresničiti ne more, vrnemo po preteku leta 1908. vsaki zanesljivo doposlanih 20 K nazaj in le obresti naloženega denarja bodemo porabili v agitacijske namene, za tiskovine, poštnino itd. (Ako katera izmed učitcljic poziva ni dobila, je to le slučaj pomote.) Pozivu se je odzvalo do danes le enainštirideset učiteljic, akoprav štejemo po ročnem zapisniku na Kranjskem 390, na slovenskem Štajerskem 560, na Primorskem 198 učiteljic. Poslani denar se je vestno polagal v ljubljansko kreditno banko. Razven učiteljic so tudi prispevali neimenovani (po gdč. B. Bisail-ovi, Trnovo, Notranjsko) 14 K 18 vin. in katehet šentjakobske šole v Ljubljani, č. g. Mlakar, 5 K. Akoprav je število oglašenk tako majhno, vendar odbor ni voljan pokopati lepe jubilejne ideje, sosebno zato ne, ker so vse, ki so se prijavile, zelo vnete, da se uresniči prepotrebna akcija. Pomislekom, ki so se sprožili ozirom na kraj zgradbe, odgovorimo, da ima vsaka udeleženka pravico nasve-tovanja, in kar bode večina spoznala kot umestno in najboljše, to bode odbor drage volje ugodil. Vse slovenske učiteljice pa poživlja odbor, naj se vzdrainijo, dokler je še čas. Do Velike noči, ko zboruje društvo slovenskih učiteljic zopet, so šc oglasi lahko potrebno število, da ne bode treba pri zborovanju pokopati krasne ideje, marveč da tedaj nadaljujemo započeto delo. Odbor. Tržne vesti. Dne 11. aprila 1908. Na žitnem trgu še vedno vlada nezanesljivost, kurzi se vsak dan znatno iz-preminjajo, danes gor, jutri zopet dol. Posledica je, da je promet jako neznaten, kupčija mrtva. Na pozorišče nočejo priti lastniki blaga, ker jačje ponudbe oslabe tcndenco ,konzum pa se ne upa pokazati, ker nima zaupanja v današnje cene. Da še bolj razburjajo duhove, so zopet začeli razširjati trditev, da bo do nove kampanje zmanjkalo blaga in bo trebalo importirati. Take in enake trditve so brez podlage in imajo le namen šc bolj zbegati prizadete kroge. Konzum se omejuje na najnujnejše kupčije, kar jc neizogibno potrebno. Moka. Izpreminjavanjc žitnih kurzov vpliva tudi na kupčijo z moko. Oddajo moke je mogoče doseči le z večjim popustom v ceni. Mlini so deloma obrat ustavili ali ga vsaj znatno reducirali. Kakor pšenična, tako ržena moka ne gre. Otrobi so nekoliko cenejši, vendar kupčija je slaba, ker teh primanjkuje zopet mlinom, ki se tedaj ne morejo zanimati za ta proizvod. Š p i r i t je dvignil svoje cene. Za dobavo do avgusta se zahteva do K 1*50 več kakor za takoj. Rafiniran špirit zahteva za takoj K 152 50 basis Praga. Konzum ju živahen ter se kaže zanimanje za sklepe do avgusta. Kava. Tendenca medla, cena nekoliko padla in zategadelj kupci živahnejši. Sladkor. Cene jako napete, ni izključeno, da nas bodo zopet osrečili s kakim poviškom. S v i n j s k a mast. Tendenca in cena neizpremenjena. Kupčija mirna. Železo. Na svetovnem trgu je v celoti tendenca začela popuščati. Zanimanje uživajo le nekateri oddelki. Avstrijska železna industrija je v pretečenem poslovnem letu izvrstno nesla, dividende presegajo deloma 30 odstotkov. V parlamentu so se začeli zanimati poslanci za te imenitne »kšefte« krivonosih železnih baronov, in ako bo šlo po sreči, bodo ljudski zastopniki potipali občutljivo kožo železnih kartelirancev. Poslanec Erb in tovariši so vložili predlog, v katerem poživljajo vlado, da naj nemudoma začne razpravljati z ogrsko vlado glede znižanja uvozne carine na železo. Z narodnogospodarskega stališča ni nobenega pomisleka proti znižanju carine, pač pa je želeti, da se potlači cena in neizmerno odiranje vsega gospodarstva. Državni zbor. Dunaj, 10 .aprila. Novo ministrstvo. Ministrstvo za javna dela je gotova stvar. Sinoči je zbornica z 292 glasovi proti 99 pritrdila nujnosti predloga, torej z nad-dvetretjinsko večino. Proti nujnosti so glasovali socialni demokrati, češki radikalci in nekaj divjakov. Rusinski poslanci so pred glasovanjem zapustili zbornico. Tem večja je gotovost, da obvelja predlog sam, oziroma zakon, ki ustanavlja novo ministrstvo. Imenovalo se bode ministrstvo za javna dela, če tudi ostane tnnogo javnih del še v delokrogu raznih drugih ministrstev. Tudi delavsko ministrstvo ne bode v pravem pomenu besede. Pač mu bode podrejenih v socialnopolitičnih vprašanjih samo tiad 130.000 rudniških delavcev. To je tudi vzrok, da se ravno socialnodemokraški zastopniki rudniških delavcev najsrditeje upirajo — ne ustanovitvi, ampak načelniku novega ministrstva. Dr. Gessmann je bil vedno »tarča« socialnodemokraških napadov. Istina je, da se človek ne prelevi, vendar je tudi večkrat istinit pregovor: Hono-res mutant moreš. V uradu svojem pač dr. Gessmann ne bode isti agitator, kakor je bil na javnih shodih. Da pa bi dr. Gessmann za ministrski portfelj zatajil vso svojo preteklost in prodal vse svoje politično in versko prepričanje, tega nihče ne more od njega zahtevati. Dr. Gessmann je mož, ki pred nikomur ne zleze pod klop. Prvi današnji govornik Silvester naglaša, da tudi krščanski socialci niso povsem zadovoljni, da se mora novo ministrstvo ustanoviti z nujnim predlogom. Toda sedaj ni bilo drugega pota, ker bi razni drugi nujni predlogi za več tednov še zapirali dnevni red. Govornik poživlja vlado, naj čimpreje predloži reformo poslovnika, ki bode preprečil, da more že dvajset poslancev z nujnimi predlogi onemogočiti vse parlamentarno delo. Proti predlogu pa je govoril G it n-t h e r, znan: zastopnik železnega kartela. Slovenski poslanec G o s t i n č a r je jako toplo zagovarjal novo ministrstvo in njegovega prvega načelnika. Nujno potrebno je bilo ministrstvo, ki združuje soc. politična in delavska vprašanja. S tem ministrstvom je delu in delavcu priznana čast in veljava. Kjer se časti delo, ima tudi delavec svojo veljavo. Obžalujemo le, da novemu ministrstvu nista prideljena obrtno nadzorništvo in delavski statistični urad. Obrtno nadzorstvo se mora preurediti. Sedaj skrbi mnogo bolj za podjetnike, nego za delavce. Važna agenda pa je skrb za delavska stanovanja. Zato naj bi novo ministrstvo podpiralo razna delavska stavbna društva. Posebna skrb novega ministrstva bodi, da pospešuje strokovne šole za obrtnike. Brez strokovne izobrazbe si ne bode opomogel obrtniški stan. Pa tudi za kmeta bode važno novo ministrstvo, ki sc bode bavilo tudi z vodnimi cestnimi zgradbami. Govornik opozarja novo ministrstvo na naravne lepote kranjske dežele, ki že sedaj privabijo vsako leto mnogo tujcev. Ta tujski pro met na Kranjskem naj bi podpiralo tu o n nE e (L čistilo za čevlje, da najlepši lesk in ohrani usnje mehko in celo. »o 00 o 00 ! Zastonj! poSiUum iiustrovuni cenik šivalnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin stroj se dobi ovčarske pasme, kupi Ivan Ogt*in, stavbenik, Karlovska cesta &t. 5, Ljubljana. ssl 1—1 V hiši Stari trg St. 19 se oddajo takoj 880 3—t nrncf nri zagostilnoali PlUo lOll za drugI obrt. Pojasnila ravnotam, 2. nadstropje, od 1. do 3. ure popoldne. 870 12-1 Rog ETERNA kraljica m cevk za pipe! mm Prednosti: Nizka cena, snažnost, trpežnost. Zdravo in prijetno kajenje. Eterna-cevke se ne okrušijo, ne zamašijo in so 100% cenejše kaker drugovrstne cevke. Samo roženi nastavek se zamenjal Prodanih 1907 : dva milijona kosov ! Zdravniško priporočene. Dobe se povsod! že od 19 gld. naprej, 583 1 Lorenc Rebolj u Klltl, HIŠA v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veiiki dvorišči, j torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno ■ proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pud j štev. ,,244" na upravo lista. 365 lx 1 S to znamko opremljeni (malin, cition, jagod, črešenj, dišečih jagod) - so najbolj&i. _ Prva češka akc. družba tovarn za orlent sladkor e in čokoladne Izdelke Kr Vinogradi prej A. Maršner. V ljubljanski okolici se odda dobroidoča trgovinazmešanimblagnm ležeča tik farne cerkve, ob kolodvoru, pripravna za kako trgovko, takoj radi preobi-lega druzega posla. Natančnejše poizvedbe pod šifro: ,,dobra trgovina4' poste restante, Ljubljana. 844 3 -1 Prostor za prodajalno z vso opravo se odda v najem pod ugodnimi pogoji v at. Vidu pri Za-tičini tik farne cerkve. — Več se izve pri Ivanu Končina, Gorenjavas,pošta Zatičina, Dolenjsko. ..... Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj se Ie v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 8 857 2-1 r Panorama International i Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje .iti tikc drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, V-ajti niših Šivalnih strojev ne oddajamo*p cknpovahcm. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroja Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. 879 Pod Trančo 2. 1 1 Razstavljeno od nedelje 12.aprila do vštev. sobote 18. aprila 1908: Pri Južno-omeriSKih Intimnih. •TOMeOOMMM CO Z električnim obra* • tom urejeno tvor niča • ® G. Skrbič 143 O 9 Zagreb43-7 llioa fitev. 40 priporoča A svoje slovite solidne in cene ia m luzije, lesene, tkane in platnene ^ X rolete, železne in lesene za- J 9 tvornioa za izložbe in proda- w 9 jalne ter prosi, naj se tej solidni 9 tvornici izvoli nakloniti največje za- 0 upanje Ceniki in proračuni zastonj. 2 Q9999909999\)Q®99 V Ameriko In Kanado _ najzložnejša, najcenejša in najvarnejša vožnja s 644 6 Cunard Line Bližnji odhodi Trota i Panonija 14 aprila, Carpatija 28. aprila, Altonija 5. maja. Is Liverpoola i Lusitania 4/4, 25/4, in 16/5. Mauretanija 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasck, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Pozlatarsivo in podoGarslvo. Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-lastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko 318 44-2 Solzi ml. i £&6ar ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /• Priporočava se torej aa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah, Priznal na pisma so na razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela in okvirji; sa cerkvene in druge podobe. Z odličnim spoštovanjem Sotztml. S JBeBar Tri leta pismeno jamstvo Nikdar več v življenju se Vam ne nudi taka prilika, da bi dobili za smešno ceno krasno, pravo Oloria srebrno remont, uro na sidro za gospode, v močnem, bogato gravi-ranem okovu z dvojnim po-krovjem in fi nim preizku- ® šeniin koles- | jem na deset § kamnov na- 9 tančnoidoča; f z lepo verižico in obeskom, K 10'—; ista ura s sek. kazalcem K 9- v meteor-624 9 tula K 7 90. Edino razpošiljanje po povzetju pri Uhren-Export-Gesellschafi (prej Henrik Weiss) Dunaj, XIV/3, Sechshauserstr. 5/10. Pred kričeClmi reklamami in hvalisanimi manjvrednimi ponarejanji se svari. Prodajalniški lokal na zelo prometnem kraju v Ljubljani, blizu vojašnice, se odda za majski termin. 796 Naslov pove upravništvo. 8 8 J^delovatelja f^irurgičnih instrumentov 204 J{ lav^a, Ljubljana atelje za ortoped, aparate in bandaže. Priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev. irigatorjev, aparatov za inhala-cije s paro in mrzlo, stcrelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krene žile, kitne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samo-klistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk Vse bandage je izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvanični poniklovalni Zavod z motornim obratom. Popravila Se izvršujejo točno in ceno. Velikanska kvedlinburška pesa amerikanski zgodnji grah, amerikanski Willkomm-oveS; jeruzalem. goli ječ« men, rusko Riga-laneno seme, stotne fouč«?5 vsake vrste deteljno, fravno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri P6T6R im\M w Ljubljani 633 9 e nasproti frančiškanske cerkve. 859 1-1 Opravilna številka ——8 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici so po prošnji g. Gašper Vii-mana, župnika v Ljubnem, kot načelnika krajnega šolskega sveta v L j u b n e m na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer za parcelo št. 453 njiva za 500 K, 594 njiva za 450 K, 702 gozd za 120 K, 774 gozd za 500 K, 790 gozd za 1600 K, 457 njiva za 600 K, 223 travnik za 70 K, 703 pašnik za 100 K, 224 njiva za 500 K, 855 gozd za 50 K, 1012 gozd za 1000 K, 1013 gozd za 1300 K, 1029 gozd za 300 K, 24/1 vrt za 700 K, 26/1 vrt za 10 K, 187/1 njiva 200 K in parcela št 25/2, vse pod kat. Obč. Ljubno tvoreče zemljišče vlož. štev. 94 kat. obč. Ljubno pod predlaganimi pogoji. Dražba se bo vršila 29. aprila 1908 na lici mesta v Ljubnem pred župniščem ob 9. uri dopoldne počenši. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v sodne roke. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tej sodniji soba štev. 29. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici odd. I. dne 6. aprila 1908. cTiarodne v&zenine namijni prti in prtilki, torbica, ^ogrinjala ja okna in postelje, blazine itd. u najlepših narodnih motivih ; orientalske vejenine v zlatu, srebru in svili. ){leklani idrijski izdelki, narodne Zastave in trakovi, vedno v najuelji zalogi pri ?. }y[agdič. JLjubljana, Prešernovo ulice j>tev. 7. 706 2 f A 273/8 868 1-1 20 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. pri C. kr. okrajni sodniji V Ljubljani so po prošnji kuratorja zapuščine dne U. marca 1908 zamrlega posestnika Franceta Pečnik iz Malih Lip-Ijenj št. 23, odnosno doslej priglašenih postavnih dedičev na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer: 1. Zemljišče vi. št. 93 kat. obč. Velke Lipljene, obstoječe iz parcel št. 5 (hiša, dvorišče, gospodarsko poslopje), št. 1686 vrt „pod železnico", št. 1609/2 vrt, parcela št. 629/20 gozd „Medvedce", št. 1359/4 gozd „grabne", 1150/39 pašnik, št. 1627 pašnik „pod železnico" (straža), ter s tem zemljiščem zdiužena pravica do 1/26 deleža zemljišča vi št. 109 kat. obč. Velke Lipljene: za 6753 K. 2. Zemljišče vi. št. 94 kat. obč. Velke Lipljene, obstoječe iz parcele št. 1133 njiva „brezovica" za 120 K. 3. Zemljišče vi. št. 95 kat. obč. Velke Lipljene: parcele št. 827, 1097 in 1098 travniki „brezovce" za 1350 K. 4. Zemljišče vi. št. 96 kar. obč. Velke Lipljene: parceli št. 2285 2 in 2293/2 gozda „gabrolce* za 300 K. 5. Zemljišče vi. št, 98 kat. obč. Velke Lipljene: parceli št. 2288 in 2290 travnika „dolince" za 240 K. 6 Zemljišče vi. št. 217 kat. obč. Velke Lipljene: parcela št 1836 njiva „kračce" za 260 K. 7. Zemljišče vi št. 99 kat. obč. Velke Lipljene: parceli št. 1405 in 1415 travnika „snožeti v Rožniku" za 300 K, za katera se je ustanovila izklicno cena skupaj v znesku 9323 K. Dražba se bo vršila ] 5. aprila 1908 Ob 9. Url dop. uri c.kr okr. sodišču v Ljubljani soba 38. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo — Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno, dokler se ne odredi plačilo. Dražbeno izkupilo je plačati v treh enakih obrokih in sicer: 1. obrok tekom 8 dni od dne vročitve sklepa o potrjenem domiku, 2. obrok tekom 2 mesecev, 3 obrok tekom 4 mesecev od dne podeljenega domika računjeno, zadnja dva obroka sta obrestovati do dne plačila s 5 odstotnimi obrestmi. — Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču odd. I. ob uradnih urah. C. kr. okrajno sodlJče u Ljubljani odd. I. dne 7. .pm. im Samo do 18. aprila t. I.: Najnovejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke se prodaja čudovito ceno. »Angleško skladišče oblek", O. Bemafovič v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. 691 32 HKamzzRst,* Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikov iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 85fi 24—1 v Ignacij Ca mernik, kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26. !ii3liifli!l JON s 50.000 do 100.000 K premoženja in marljivim sodelovanjem se išče za blagajniško poslovanje in korespondenco pri vtlikem dobičkanosnem podjetju. Delež in obrestovanje garantirano. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na PAUL RATHKOLB, Gradec, Rosselmiihlgasse 18. 852 3-1 Znbnune uožnie Mi Lloytfn Trst J s prvovrstnim parnikom „THALIA'k. Potovanje IV. od 26. aprila da 26. majaš Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika preko Malte, Alžira, Malage, Gibraltarja Kadlksa, Madelre (Funchal) (Tenerife) (Sta. Cruz) Las PalmAs, Tatigerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Zabavna vožnja Trst-Bremerhaven (V. in VI. potovanje) se vrši kot razvedrilna vožnja. Pozneje sledi: I. potovanje na sever od Bremerhavna od 4. do 30. julija 541 5-3 na Škotsko, severni rt, Spicberge in Norveško. Cene za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. II. potovanje na sever od Kiela od 3. do 31. avgusta na Norveško, Spicberge in večni led. — Cena za vožnjo po morju od 700 K višje. NB Potovanje na sever izvede v tem letu samostojno Avstrijski LIoyd. Potovanje IX. od 5. septembra do I. oktobra: iz Bremerhavna v znamenita morska kopališča atlantskega oceana, preko Alžira v Trst. Cena za vožnjo in oskrbo od 250 kron višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih. Načrte, pojasnila in prijave pri gla-nem zastopstvu Avstr. Lloyda na Dunaju, I., KSrntner-ring 6 pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingcrju in vseh potovalnih pisarnah. 811. priloga „$Govevica" itev. 84. dvi6 II. aprila 1908. HRVAŠKA. Ban Rauch v Budimpešti. »A Nap« poroča o namenu budimpe-štanskega obiska barona Raucha, da se je ban izvestil pri ministrskem predsedniku dr. Wekeriu, če vesti o zopetnih pogajanjih s hrvaško-srbsko koalicijo odgovarjajo resnici. Nadalje, da se je baron Rauch zavzemal za ustanovitev deželne banke, ki bi imela biti nekak protiutež »Prvi hrv. hranilnici«. Tudi pri domobranskem ministru Jekelfalussyju je bil ter se pri njem pritožil, ker je zagrebška domobranska godba na nekem koncertu svirala komad > 0 du mein lieber Augustin«, ki ga je občinstvo z burnim veseljem sprejelo. Pritoževal se je tudi čez orožniškega poveljnika, polkovnika Ouinza, ki je zaukazal orožniškim postajam, da se naroče na »Po-kret« in »Hrvatsko« Na tak način se širi opozicionalni duh tudi v armadi. — Mislimo, da madžarski list precej »farba«. »Neues Pester Journal« piše o bivanju bana Raucha v Budimpešti: Že začetkom te spomladi se začne graditi Iiška železnica. Po prijaznosti (?) trgovinskega ministra dobi Zagreb električno železnico; zagotovljena je tudi gradnja velike bolnišnice, na katero čakajo že toliko let. So-trudniku imenovanega lista je rekel ban Rauch, da bi koalicija bila pripravljena stopiti z vlado v pogovore, toda tega z ozirom na obljube, ki jih je delala pri volitvah, naravnost ne more storiti, ampak za sedaj poskuša priti z vlado v dotiko po ovinkih, ki vodijo celo na Dunaj. Pogajanja hrvatskih politikov na Dunaju (s Supi-lom) so se docela izjalovila. Ban hoče nadaljevati praktično delovanje na financi-jelnem in gospodarskem polju. Ljudstvo je že začelo priznavati banovo politiko kot pravilno. Premeščenja. Slavoljub Grguičevič, oficijal pri glavnem carinskem uradu v Zagrebu, je premeščen »iz službenih ozirov« v Temešvar, dasi ne razume niti besedice madžarski. Mladi uradnik se sicer ne bavi s politiko, pač pa je pri zadnjih volitvah glasoval za grofa Kulmerja. Zato se mora sedaj pokoriti. Odprto pismo baronu Rauchu. Samostojna srbska stranka je objavila na barona Raucha odprto pismo, ki so ga podpisali poslanci in strankini člani. Pismo nagiaša: Naš postavni in upravičeni boj za ustavo, za parlamentarne razmere in za državno pravno stališče naše domovine se opisuje v uradnem in pol-uradnem časopisju kot priprava, vodena od zunaj za protidinastično in državi sovražno prekucijo. Razvidno je, zakaj. Srbska stranka se je zavzela v sedanjem boju med Ogrsko in Hrvaško za pravice kraljevine Hrvaške. Koaliciji se je zato posrečilo, da je organizirala proti mažar-ski vladi na Hrvaškem odpor, ki se ne zlomi z ustavnimi in s postavnimi sredstvi. Zato vaše časopisje obrekuje in ovaja, da se škoduje naši stranki in koaliciji. Ce se vam to posreči, bi bila razbita edina obramba hrvaškega in srbskega naroda proti napadom ptujcev na najsvetejše naše narodne pravice. Vaš vladni režime bi se utrdil in ojačil. Opisujete nas za nevarne in revolucionarne, da prepričujete merodajne kroge o nevarnosti, ki grozi dinastiji in monarhiji, da se vzdržite na banskem prestolu. Ne dopustimo, tla ban tako postavlja naš narod izven postave in se frivolno igra s srbskim narodom in s postavno opozicijo v hrvaškem saboru. Poživljamo vas. dokažite, da smo protidinastični iu veleizdajalci. Izročite zadevo sodiščem in skličite sabor, da nas izroči sodišču. Ce tega ne storite, sc jasno pokaže, kar vemo že zdaj, da svojih očitanj ne morete dokazati in da ste nas ve-doma in s hudobnim namenom obrekovali in ovajali. AVSTRO-OGRSKA. Cesarjev jubilej. V častni odbor za slavnosti ob cesarskem jubileju so vstopili še: Schonaicli, knez Schonburg-Hartenstein, princ Lob-kovic, tirolski namestnik in več županov. Za slavnostni izprevod je dovolil dunajski občinski svet 300.000 kron. Cesar je zaslišal včeraj ministrskega predsednika Becka v daljši avdijenci. Rtununski dijaki iu naučili minister. Rumunski dijaki so se predstavili naučnemu ministru in ga prosili, naj se ustanovi na černoviškem vseučilišču ru-munska stolica. Dr. Marchet je izjavil, da ga veseli, ker je rumunsko dijaštvo tako zvesto svoji narodnosti. Zahteva je upravičena in hoče delati na to, da se uresniči. Češki profesor apostat. protestantizem. Mož je dajal pri šolskih mašah učencem lep zgled, ker se ni nikdar prekrižal. Uradno je dobil za to zasluženi nos. Da postane slaven, jc obesil svoj nos v češko svobodomiselno javnost in zagrozil, da se bo pritožil, ker je dobil nos. Dunajski apostolski nuncij postane kardinal. Dunajski nuncij Granito di Belmonte bo imenovan v prihodnjem konzistoriju za kardinala in zapusti kot tak Dunaj. Napad na skladišče smodnika. Iz Dubrovnika se poroča: V noči dne 9. t. m. je vojaška straža pri skladišču smodnika na polotoku Lapad začula sumljiv šum. Korakala je proti mestu, kjer je čula šum, kar padejo trije streli. Vojak je nato osemkrat ustrelil in videl, da je bežalo osem mož v gozd. Vrata skladišča so bila vlomljena. Medtem je bilo moštvo že alarmirano. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Sodijo, da so izvršili napad italijanski anarhisti, ki stanujejo na La-padu. Preiskava v pravoslavnem samostanu. Oblasti so preiskale srbski samostan Zitomislič pri Mostarju. Došla je namreč ovadba, da se skriva v samostanu vpri-zoritelj izjalovljene bombne zarote proti črnogoskemu knezu, znani Dakovič s svojo rodbino. Dobili ga niso. C. in kr. armada. Vojna uprava namerava ustanoviti še 48 oddelkov strojnih pušk in sicer ustanove leta 1909 50, leta 1910 pa 48 oddelkov. Ker obstoji zdaj že 39 oddelkov, bo imel vsak pehotni cesarsko lovski in bosansko hercegovski kakor tudi vsak lovski bataljon svoj oddelek strojnih pušk. Odstop reškega guvernerja. Grof Andrassy je izjavil, da so neresnična poročila, da odstopi reški guverner. Zunanji minister v Budimpešti. »Ogrski uradni brzojav« izjavlja, da zasleduje Aehrenthal v Budimpešti zadeve, ki spadajo strogo v delokrog zunanjega ministrstva. V Budimpešti sta tudi avstrijski carigrajski poslanik grof Palla-vicini in avstrijski belgrajski poslanik Forpach. Budimpeštanski politiki sodijo zato, da se hoče Aehrenthal neposredno poučiti o balkanskih dogodkih in pa, da se posvetuje z ogrskimi ministri o stališču, ki ga zavzemi Avstro-Ogrska na Balkanu. NEMŠKI CESAR NA KORFU. Nemški cesar je došel z rodbino 10. t. ni. na Korfu. S streli so ga pozdravili na trdnjavi in z grških vojnih ladij. Grška kraljeva rodbina je obiskala nemško cesarsko rodbino takoj na ladji »Hohcnzollern.« BALKAN. Kriza v Srbiji. Bivši srbski ministrski predsednik Vuič je bil včeraj iz Opatije pozvan v Belgrad. Pred odhodom jc izjavil dopisniku tržaškega »Piccolo«, da je edina rešitev krize v razpustu skupščine in novih volitvah. Kralj bi v to rad privolil, toda težko je najti osebe, ki bi vodila nove volitve in bi ji zaupale vse stranke. Kralj ni nasproten koalicijskemu kabinetu. Težava pa je v tem, ker menda »stari radikalci« ne bi hoteli vstopiti v tako koalicijsko ministrstvo; oni zahtevajo, da ostane na krmilu dosedanja vlada, ki naj izvrši volitve. — Glede trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko je dr. Vuič rekel le toliko, da ima ista za Srbijo ugodnih, pa tudi škodljivih določil; on pa upa, da se kriza mirnim potom reši. — V Belgradu kroži med drugim sledeča lista novega koalicijskega ministrstva: dr. Mili. Vuič, predsedstvo in zunanje stvari; Ljuba Stojanovič (vodja mladih radikalcev) notranje ministrstvo: dr. Draškovič, poljedelstvo; Vel. Zonič, finance; Gjorgje Pav-lovič, pravosodstvo; Svet. Popovič, javna dela; S. Milosavljevič, nauk; general Živ-kovič, vojno ministrstvo. Ce bi Vuič ne hotel sprejeti predsedstva, pride na njegovo mesto Pavlovič; zunanje posle bi prevzel potem V. Veljkovič. Po večini bi ta kabinet bil mlado-radikalen. Makedonske preosnove. Nemčija je naznanila Rusiji, da se strinja z ruskimi predlogi glede na makedonske reforme. Spor med Italijo in Turčijo. Turška vlada je odklonila italijanski dopis, ki zahteva dovoljenja za nove ital. pošte v Carigradu, Smyrni, Jeruzalemu, Solunu in v Valoni. Ital. poslaništvo je izročilo Turčiji novo noto, ki nagiaša, da vztraja Italija pri zahtevi, ker hoče imeti pravice, ki jih imajo že druge velevlasti. Položaj v Srbiji. Vlada je odklonila predlog krone, da se ustanovi koalicijsko ministrstvo, ki bi se sestavilo iz obeh radikalnih strank. Kralj je zaslišal včeraj dopoldne Pasiča in Stoja-noviča. Mladoradikalni voditelj je zahteval, naj se razpusti skupščina in naj izvede nove volitve vlada, ki zagotovi politiškim strankam in javnosti svobodno volitev. Opoldne se je vršil ministrski svet. PROTI ANARHISTOM V PARIZU. Pariška policija je prijela na ulici tri anarhiste, ki so peljali voziček z opravo, med katero je bilo tudi več dinamitnih pa-tron in razstreliva. Anarhisti so imeli na vozičku šest patron. Vsaka patrona je imela 100 g dinamita, 3 m dolgo netilno nit in šest vžigalk. En anarhist je bil oborožen z revolverjem. V laboratoriju so izjavili, da bi bili napravili lahko iz dinamita 6 bomb. Najnoueiio politično poročila. Izjave poslancev o delavskem ministrstvu. D u naj, 10. aprila. Z ozirom na govor ministrskega predsednika Becka in prvi nastop delavskega ministra Gessman-na sta izjavila med drugim poslanca dr. Žitnik in dr. Korošec nasproti nekemu uredniku »P. R.« sledeče: Dr. Žitnik: Da v tej zadevi zastopamo nasproti delavskemu ministru simpatično stališče, dokazuje to, da je vsa naša stranka nujni predlog podpisala. Soc. demokrati ne napadajo ministrstva samega, temveč le osebo dr. Gessmanna. Vsak drug član krščanskosocialne stranke bi jim bil ljubši, kakor ravno ta mož in to zamore Gessmannu le biti pripoznanje za svoje delovanje. Edino pravično stališče je izmed nasprotnikov zavzel dr. Redfich, ki- je' dejal, da on sodi le o ministrstvu, ne pa v osebi. Dr. Korošec: Izjavi obeh ministrov sta bili tako strogo stvarni, da celo od nasprotne strani ni bil mogoč ugovor. Mi se posebno tega veselimo, da stopi novemu ministrstvu na čelo dr. Gessmann, ker ga smatramo za pravega moža, ki bo zlasti kar se pospeševanja obrti tiče, vso stvar nanovo poživil. Dokazal je dozdaj, da se nobenega dela ne ustraši in je v stanu premagati največje ovire. Splošno zavarovanje. — Zavarovanje malih kmetov in obrtnikov. D u n a j. Takoj po velikonočnih počitnicah predloži vlada socialnopolitičnemu odseku ves statistiški material glede na zavarovanje malih kmetov in obrtnikov. Treba bo več enket. Obenem se bodo marljivo nadaljevala dela glede na delavsko zavarovanje. D u n a j. Pod vodstvom poslanca Pov-šeta se je pododbor svobodne agrarne zveze podal k ministru za notranje zadeve baronu Bienerthu, da razloži želje in zahteve malih kmetov in obrtnikov glede na starostno zavarovanje. Predsednik Povše je naznanil ministru, da je svobodna agrarna zveza v svoji plenarni seji sklenila vlado odločno pozvati, da obenem z delavskim zavarovanjem reši tudi zavarovanje malih kmetov in obrtnikov. Agrarni poslanci poznajo in pripoznavajo veliki socialni pomen delavskega zavarovanja, morajo pa ščititi tudi koristi kmečkega prebivalstva in zato bodo za delavsko zavarovanje glasovali le, ako se izvede tudi zavarovanje za kmeta. Minister je deputaciji odgovoril, da tudi vlada stoji na tem stališču in da bo že po velikonočnih počitnicah pododboru dala na razpolago tozadevni material, da se zavarovanje izdela in izvede. Predsednik Povše bo po Veliki noči tako.i sklical pododbor, tla se energično loti dela. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Z a d e r. Od tu se poroča, da bo vlada jezikovno vprašanje rešila še to spomlad, in sicer naredbenim potom, ne pa potoni deželne postave, kakor se je prvotno nameravalo. Baje bodo z ureditvijo tudi Italijani zadovoljni, ker se bo na hrvaških gimnazijah bolj kot zdaj gojila italijanščina in italijansko slovstvo, čemur se uiti vlada niti hrvaški poslanci ne upirajo. Utrdbe na italijansko-avstrijski meji. Milan. Od tu sc poroča: Italija marljivo gradi obmejne utrdbe. Prva, ki sc je letos začela graditi, jc na zgor. delu Piave, druga pri Stupici v dolini Natisona na nizkem odcepku Matajurja. Ta utrdba bo varovala široko lepo cesto, ki votli iz Posočja v Videni. Tretja utrdba se gradi v Julskih alpah. nedaleč od Uccea v rezi-janski dolini. Ta zaporni fort bo kril prehod iz soške doline v Canal tlel Ecrro, da tako onemogoči, da bi se mogla nasprotna armada izogniti utrdbi pri Chiusaforte, ki varuje severni del Canala del Ecrro in dolino Raccolana. Vrlitcga se pomnožita garniziji v Vidmu in Palmanovi ter se po- pravi stara rimska cesta, ki vodi iz Tima-va v Karnskih alpah v ziljsko dolino, tako da se bodo po njej mogli prevažati tudi težki topovi. Izboljšanje duhovniških plač na Bavarskem. M o n a k o v o. Bavarska vlada je predložila deželnemu zboru zakonski načrt glede na povišanje duhovniških plač. Zakonski načrt postavlja vse duhovnike v eno vrsto in ne dela razločka med tistimi, ki pastirujejo v manjških krajih in mestnimi duhovniki, temveč za vse določa enako plačo. Začetna plača znaša 2400 mark (2900 K) in se do 45. leta zviša na 3600 mark (4350 K). Biilow v škripcih. li e r o 1 i n. Cemu gre nemški kancelar Biilovv v Rim obiskat papeža? Izkušeni in stari politiki o tem pripovedujejo sledeče: Biilowu se je posrečilo izvršiti s pomočjo liberalno-konservativnega bloka sledeče postave: Združevavni zakon, katerega paragraf 7. pomenja izjemni zakon najhujše vrste, ker prepoveduje Poljakom na političnih shodih posluževati se materinega jezika, dalje razlastivni zakon v pruskem deželnem zboru in borzni zakon. Proti so bili vedno: Centrum, socialni demokrati in Poljaki. Sedaj pa pride na vrsto državna finančna reforma, kajti deficit je velikansk. Tu se pa bo liberalno-konservativna vladna večina razbila. V tem slučaju liberalci in konservativci ne bodo šli skupaj. Socialni demokrat Heine je v eni zadnjih držav-nozborskih sej s perečim sarkazmom norčeval se iz BiiIowa, češ, da bo moral kmalu centru ponuditi roko v spravo. Btilow je res raztresel med več članov centra različne redove, kar pa mu seveda ni pomagalo. Zdaj pa bo poizkusil svojo srečo v Vatikanu. Delal bo brezdvomno na to, da Vatikan vpliva na centrum, da gre z vlado. Ravnotako brezdvomno pa je, da Biilow nič ne bo opravil, ker v političnih zadevah je centrum vedno šel svojo pot. Dnevne noulce. + Slovenske srednje šole in dr. Žitnik. »Narod« se na vsak način hoče zopet osmešiti pred javnostjo. V četrtek je zopet kvasil, da je Žitnikov govor o srednjih šolah v proračunskem odseku provzročil splošno ogorčenje. Smešno. Isto in še druge budalosti je »Narod« trdil žc v ponedeljek v daljšem uvodniku, četudi nihče ni čital dotičnega govora, ki ga je naš list objavil šele v torek. Ne bodite vendar take šeme! Najlepše pa je, kar «Narod« piše, rekoč: »V Thunovih časih je bil poznejši minister dr. Rezek poslan, da se v Celovcu pouči, kako bi bilo preurediti celovško učiteljišče, da bi bilo ustreženo Slovencem. Žitnik je takrat pokvaril vso akcijo; sa mo Žitnik je bil kriv, da so Nemci še pravočasno izvedeli za stvar in prisilili ministrstvo, da je Rezeku, ki ie bil že v Ljubljani, brzojavno dalo drugih direktiv.« Kdor pozna poslanca Žitnika narodno prepričanje in delovanje, niii trenotek ne bode dvomil, da ta »Narodova« trditev izvira iz krive informacije ali pa je goro-stasna in zlobna laž. Poslanec Žitnik, ki jc tolikrat s peresom in besedo, v parlamentu in tudi na javnih shodih na Koroškem z vso svojo narodno navdušenostjo zagovarjal narodne pravice koroških naših bratov, ta poslanec naj bi brez povoda in razloga Nemcem izdajal koroške Slovence! To je preneumno, kar si je sedaj izmislil >Narod«, ker nam je dobro znano, da je dr. Rezek bil na Koroškem iu tudi to, kar je on poročal tedanjemu ministrstvu; zato mirno, pa resno poživljamo »Narod«, naj pojasni, kdaj, kje in kateremu Nemcu je poslanec Žitnik govoril o potovanju dr. Rezeka ua Koroško. Potem govorimo dalje. + »Narod« bi rad spravil škofa v konkurz. »Slovenski Narod« prinaša sedaj dolge notice, s katerimi napoveduje škofov konkurz. Tega veselja seve ne bo doživel. »Slov. Narod« je nekaj slišal zvoniti, pa ni prav slišal in tako je izklobasal cele romane, kakor da bi Gornjega grada ne bilo mogoče več vzdržati. Poučili smo se o zadevi natančno in nobenega povoda nimamo se izogibati resničnemu poročilu. Po nasvetu prejšnjega oskrbnika Di Centa, ki ga jc prej »Narod« debelo napadal, ki pa je zdaj naenkrat postal pri »Narodu« zelo priljubljena oseba, je knezoškof sklenil 10-letno dobavno pogodbo na les s tvrdko Erateli Eeltrinelli v Milanu. Ta pogodba ie bila za škofijo skrajno neugodna, Di Centa pa jo jc slikal škofu kot zelo ugodno. Knezoškof se je zanesel na svojega oskrbnika Di Cento in je radi tega to pogodbo sklenil. Ne da se tajiti, da bi bile imovinske razmere škofije prišle v težaven položaj, če bi sr ta pogodba nadal'e- v ila. Ce bi bilo to odvisno od »Slovenskega Naroda«, bi se bilo to tudi gotovo zgodilo. Toda posrečilo se je pravni intervenciji dr. Šusteršiča in strokovni intervenciji gosp. Kobija doseči razveljavlje-nje Feltrinelliieve pogodbe. S tem razve-Ijavljenjem so ustvarjene zopet normalne razmere, gospod knezoškof je pa iz lastnega nagiba izročil upravo Gornjega grada upravi stolnega kapitelja, uvidevši, da je pri upravi takega posestva treba največje pozornosti, katero bi 011 zamogel obračati na Gornji grad samo pod pogojem, da bi zanemarjal svoj pravi škofovski delokrog. Graščina Gornji grad ima efektivno vrednost 3 do 4 milijonov kron, naravnost smešno je torej pisarjenje »Slovenskega Naroda« o »korikurzu«. + Za »Slovensko krščansko - socialno zvezo«. Iz poravnane kazenske zadeve g. dr. V. Pegan zopet 4U K. G. dr. Pegan je v kratki dobi enega tedna preskrbel Slovenski krščansko-socialni zvezi« 90 K. — hvala iskrena! + Cesta od Škofeljce na Kočevje. Ministrstvo za notranje zadeve ni ugodilo prošnji, da bi se podržavila deželna cesta od Škofeljce čez Turjak, Vel. Lašče, Ribnico, Kočevje in Vinico do deželne meje. Pač pa je z ozirom na veliko važnost te ceste in na neugodni denarni položaj do-tienih cestnih odborov dovolilo redno letno podporo 7000 K za vzdržavanje te ccste skozi 10 let. + Novi društvi. C. kr. deželno pred-sedništvo za Kranjsko jc vzelo na znanje ustanovitev »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« v Cerkljah pri Krškem in potrdilo predložena pravila. — C. kr. deželno predsedništvo je potrdilo pravila »Katoliškega izobraževalnega društva« v Mokronogu. f Odlikovanje. G. Ivan Selan, c. kr. nadkomisar I. razreda v vojni mornarici odlikovan je s Franc-Jožefovim redom. — G. Ivan Ambrož, c. in kr. kurat vojne mornarice. odlikovan je z zlatim zaslužnim križem s krono za mnogoletno odlično službovanje na mornariški šeli. Naše iskrene častitke! — Oiicijantke državnih železnic. — Uslužbenke državnih železnic se po novih predpisih dele v dve vrsti: v manipulantke in oficijantke. Predpisi glede rnanipulantk so v toliko izpremenjeni, da bodo od sedaj zanaprej dobivale dnino od 2 K 60 do 3 K 20. Manipulantkam, ki sc dobivale dosedaj mesečno plačo (70 kron), sc ista, računaje od 1. januarja t. 1., poviša na 80 K. — Glede oficijantinj veljajo isti predpisi kakor za moške statusne usiužbeticc, odpadejo pa določbe glede uniform in prispevkov za Isto, glede stanarine in stanovanj v naravi, starostnih doklad itd. Oficijantke postanejo tiste manipulantke, ki sc služile pet let, položile izpit ter so samskega stanu ali pa vdove. Početna letna plača je 1200 K. ki se povspne v osmih stopinjah (vsaki 2 oziroma 3 ali 4 leta) do letnih 1960 kron. — Avtomobilske proge v Istri. Te dni se jc vršila v trgovinskem ministrstvu konferenca. ki so se je udeležili zastopniki društva Riviera« in nekaj istrskih državnih poslancev. Razpravljali so c ustanovitvi avtomobilskih prog za peštne službo in osebni prevoz v Istri. V nekoliko mesecih prično bržkone delovati sledeče avtomobilske proge: Poreč-Pazin, Pazin-Galežan-Pedena-Kršan-Plomin-Berseč-Moščenice-Draga-Lovran-Opatija in Plomin-Labin-fiarbara-Vodnjan-Pulj. Odvisna je ustanovitev teli prog od prispevkov udeleženih občin in dežele. Na vseh progah bosta dnevno dva odhoda in prihoda. - Iz Postojne. Veleučenernu postojnskemu dopisniku »Slovenskega Naroda« štev. 71 v zahvalo. Srčna hvala za lepe vrstice, katere ste pisali v »Slov. Nar.« o mojem delovanju. Povem Vam, gospod dopisnik, da mi je to, da pišete v »SI. Nar.<, najboljši dokaz, da je inoje delovanje dobri stvari koristno, ker se vam zdi tako silno zoprno.Čudno se mi pa zdi, da hočete svojo naprednost omazati z lažjo; pišete namreč, da je bila opetovanc nujna potreba duhovnega opravila in da me je bilo treba iskati po vsem Majlandu (to je en del Postojne) od hiše do hiše in jaz, katerega so iskali, o tem nič ne vem. Se enkrat — hvala lepa za lepe pridevke. Povejte svoje Ime in zagotovim vam, da sc vam bom vedno odkril, četudi, kakor lahko sklepam iz Vašega olikanega pisanja, tega ne zaslužite. S pozdravom Franc Vilfan, kaplan. — Iz St. Vida nad Ljubljano. Ce se vprašamo, kje je vzrok, da so prireditve naših mladeničev tako dobro obiskane, dobimo odgovor: Zato, ker ljudstvo ljubi lep vžitek in vidi. da imajo fantje za svoj cilj samo željo po vedno lepšem napredku. Predstava -Mlini pod zemljo« sicer ni da ti dejal, najboljša izmed vseh. Zlasti bi to človek mislil za ljubljanske okoličane, ki Večkrat kaj »boIjšega< vidijo v ljubljanskem gledališču. V nedeljo pa smo se zopet prepričali, da ima ljudstvo vžitek le od res ljudskih predstav. In to jc. »Mlini pod zemljo« zlasti, če se pred predstavo občinstvu pojasnijo šege starih Rimljanov, kot je to izborilo storil naš brat predsednik. Igralci so s finim prednašanjem napravili najboljši vtis in želja občinstva je bila ena, da se predstava prihodnjo nedeljo ponovi, ln to bodo tudi storili. Začetek bo točno ob 6. uri zvečer. Po predstavi se je razvila v stranskih prostorih dvorane ob izborni postrežbi gospoda Koširja živahna zabava, pri kateri je br. predsednik v imenu mladeničev pozdravil organista gosp. Razbergerja, proseč ga, naj bi lepe svoje zmožnosti posvetil mladeniški organizaciji, kar je gospod tudi obljubil. — »Čitalnica« naša sme biti po pravici ponosna na življenje, ki kipi v njej, na mlade moči, ki se zbirajo v njej. Pa vendar se je čulo nedavno: »Čitalnica« dremlje, zaspala bo. Ne, jeziki zlobni! »Čitalnica«, zvesta očetu Potočniku, živi iri živela bo, zato bodo skrbeli na duhu in telesu čili junaki, ki se danes zbirajo v njenem telovadnem odseku! g Avstrijska razstava pitane živine in rib na Dunaju. Včeraj so otvorili na Dunaju razstavo pitane živine. V to svrlio se je priposlalo toliko živine, da je ovrženo mnenje, kakor da bi domača živinoreja ne mogla več pokrivati potrebščin naših tržišč. Ako primerjamo letošnjo razstavo pitane živine z razstavo, ki je bila pred dvema letoma, in ki so se je udeležili tudi Ogri, vidimo sledeče: Leta 1906 se je prignalo 635 goved, leta 1908 pa 936; prašičev je bilo leta 1906 na razstavi 1362, leta 1908 pa 1548. Letos beležimo torej znaten povišek, dasi so priposlali živino le avstrijski živinorejci. Pitana goveda se nahaja v veliki lopi za govejo živino, prašiči in pitane ovce pa v ovčji lopi osrednjega živinskega sejmišča. Ribja razstava, ki jo prireja c. kr. ribarsko društvo, je največja razstava te vrste, kar jih je dosedaj bilo v Avstriji. Njeni akvariji so nameščeni ob glavnem prostoru razstavišča za klavno živino. Prvi avstrijski zavodi, ki se bavijo z gojenjem rib, so se udeležili razstave. Z razstavo je združena ribja borza (prodajanje rib) in ribarski shod. Prireditev mora torej avstrijske ribiče izredno zanimati. Na ostalih prostorih razstavišča so razstavljeni stroji v zvezi z oddelkom za krmo. Iz Rovt. V eni zadnjih številk »Slovenca« je neki dopisnik iz Rovt poročal o izobraževalnem društvu, kako vrlo napreduje. — In res, vsako nedeljo nam predava naš častiti, za vse dobro vneti gospod župnik, o različnih predmetih iz mehanike, iz domačega zdravilstva in zemljeznanstva. Predavanja so prav zanimiva in podučna. Zato se jih udje radi udeležujejo, posebno še, ker gospod govornik rad kaj smešnega pove. — Fantje težko čakamo, kedaj se bodo začele pevske vaje in vaje za igre. No, pa zdaj bomo morali že še gotovo počakati toliko časa, da se sezida novo društveno poslopje, za katero se že prav pridno koplje na tlaki kamenje in pesek. — Udje so vsi zelo vneti za novo poslopje, ki bo i)0 načrtu, ki ga je izdelal stavbeni mojster Ogrin z Vrhnike, zares primerno za društvene prostore. Enonadstropna stavba bo na prav primernem, solnčnem kraju pod cerkvijo; dolga bo 22 m, široka pa okolu 13 m. V pritličju bo kmetijsko in konsum-110 društvo, potem hranilnica in posojilnica ter skladišče za prodajalnico kon-sumnega društva V prvem nadstropju bo pa velika dvorana za igre in predavanja, ena soba za knjižnico in društveno čitalnico, pa še dve drugi sobi za stanovanje. Spodaj bodo tri visoke kleti. Z zidanjem se prične takoj, ko bo ugodno vreme. — Pri zadnjem občnem zboru kmetijskega društva, ko se ie glasovalo za stavbni prostor, je bilo nekaj udov nasprotnih, in je glasovalo za drugi, nepripravni prostor; zmagala je vseeno večina. Prihodnjič še kaj. Ud izobr. društva. — Z Bučke. Pri nas so v nedeljo, dne 5. t. m. gospod župan pustili oklicati volitev novega občinskega odbora na veliki četrtek, misleč: »klerikalci« bodo v cerkvi molili, mi pa liberalno volili. Volitev so g. očka /. velikimi mustačami določili v svoj grad v Radeljci. Tam je dovolj kotov. Mi pa odločno zahtevamo od c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem, da naj ono pozove c. kr. orožnike z nalogo, da naj skrbno pazijo na vsa zakotja. Mi bomo na vsak slučaj pazili in vss nepostavnosti oblastem naznanili. Nova hrvatska šolska ladja. Ker je dosedanja šolska ladja »Margita« zastarela, nabavi hrvatska vlada novo šolsko ladjo pri tvrdki Howald v Kielu. Zgrajena bo iz jekla. Imela bo parne stroje in jadra. Dolga bo 40 111, široka 7-8 111, pod vodo bo 3-04 m visoko, hitrost bo znašala 10 morskih milj na uro, imela bo 300 konjskih sil. Urejena bo kot schooner s 13 jadri, t. j. z dvema jamboroma. Prostora bo za 35 gojencev, 7 kabin za častnike, ravnatelja in poveljnika; ena kabina je namenjena — in to je novo — za ravnatelja zoološkega muzeja oziroma strokovnjaka, ki bo potoval z ladjo, da preiskuje morska tla in fav- no. Ladja bo stala okolu 200.000 kron ter stopi v službo s početkom prihodnjega šolskega leta. — Pri »Assicurazioni Generali« v Trstu odklanjajo hrvatske prosilce za službe, češ, da nc rabijo hrvaškega jezika. S Hrvaške, Slavonije in Bosne, da sc jim dopisuje nemški, iz Dalmacije in Istre pa »izvrstno« italijanski. Imenovana zavarovalnica ustanovi v kratkem podružnico v Zagrebu ter nastavi za ravnatelja in uradnike same Nemce. Kak sluga bo morda Hrvat. Kakor »Assicurazioni Generali«, mislijo tudi ostale tržaške zavarovalnice, ki imajo podružnice v Trstu, da ne potrebujejo uradnikov, ki bi znali slovenski in hrvatski. Izvzeti sta samo »Slavia« in »Cro-atia« ter »Elemenfare«. Koliko naših ljudi bi lahko imelo mastne, službe, če bi hoteli — zavaiovanci. Zavednost, kje si? — »Balkan« preneha izhajati? Hrvatski listi javljajo, da bo tržaški »Balkan« izhajal le še ta mesec. — Železnica na brodih. »Balkan« piše o železniškem načrtu Matulje-Preluka-Za-der, da je isti neizvedljiv že zaradi burje, ki razsaja na Kvarnerju.' Razloga, da se misli na tako nemogočo zvezo Dunaja z Dalmacijo sta dva. Prvič se dvomi, da bi se izvršila železnica skozi hrvaško ozemlje tako, kakor bi zahtevale prometne koristi. Saj namerava ogrska vlada graditi progo Karlovac - Metlika kot ozkotirno. Drugi razlog je ta, da tudi na Dunaju hočejo ustvariti protiutež zvezi med Hrvatsko in Dalmacijo izključno po avstrijskem zemljišču. Kadar se pa meša politiko v narod-no-gospodarske probleme, je navadno uspeh tak, kakor če bi kdo hotel pariti kunce s krapi! — Hazardiranje v Zagrebu. V nekih zagrebških kavarnah se hazardira kakor v Monte Carlu. Neki oče osiriero otrok je te dni izgubil na kvartah 5000 kron, neki bivši kavarnar pa 17.000 kron. — Poštarica aretirana. Poštarico Marijo May-Dainjanovič v Krdeviku so vsled brzojavne zahteve zagrebškega poštnega ravnateljstva aretirali ter izročili okrajnemu sodišču v Vukovaru. Imenovana je baje poneverila 590 kron uradnega in 6000 kron zasebnega denarja. — Poročil se je na Banjaluki nadučitelj gosp. Makso Bajec z gospodično Pep-co Groboljšek. — 50-letnica Knoblecharjeve smrti bo prihodnji ponedeljek. — Slikarska razstava v Dubrovniku. Na Veliko noč otvorijo v občinski posvetovalnici v Dubrovniku slikarsko razstavo. Vstopnina je nizka. — Vihar v Sarajevu. Dne 6. t. 111. o polnoči je začel v Sarajevu razsajati vihar, ki je postajal proti jutru vse hujši. Hitrost viharja je znašala 35 do 45 kilometrov na uro. V mnogih krajih je vihar razkril hiše ter napravil sploh precej škode. — Razmere na finančnih oblastih v Istriji. Nedavno smo pisali o jezikovnih razmerah na istrskih sodiščih. Ako mogoče še slabše so jezikovne razmere na finančnih oblastnijah po Istri. Poglejmo n. pr. Koper. Državni referat je v takih rokah. da iz njih še ni prišel nikdar pravilen slovenski spis. Dotični razglasi se odlikujejo po tako barbarskih oblikah, da je človeka kar sram, če se take šušmarije predstavljajo kot slovenski spisi. Pri najboljši volji jih mnogokrat ni mogoče razumeti. V davkariji je sicer nekaj uradnikov, ki znajo slovenski ozir. hrvatski, uradovanjc pa je izkliučno italijansko. Najslabše pa je v jezikovnem oziru na finančnih oblastih v ožjem smislu besede. Ako pride iz teli krogov kaj slovenskega ali hrvatskega, je tako, da tega jezika nihče ne razume. Pravo zasmehovanje našega jezika! Da gospodje pri financi v Kopru hotoma in vedoma žalijo naš jezik, dokazuje slučaj, ki sc je nedavno pripetil slovenski občini Dolina. Finančno višje nadzorništvo v Kopru ji jc poslalo razglas o javnem natečaju za popolnitev nove to-bakarne v Boljuncu. Razglas je bil tiskan v treh oddelkih: nemški, italijanski, slovenski. Toda občina je prejela le nemško-italijanski tekst, slovensko besedilo je nek vročekrvne/, odtrgal. Torej notorično slovenskemu avtonomnemu uradu nemško-italijanski razglas! Poslanec Matidič in tovariši so v zadevi interpelirali finančnega ministra. Radovedni smo, kaj odgovori. SOMIŠLJENIKI! SOMlSLJENICE! Zahtevajte v vseli prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice! Štajerske novice. š Napisi o Izvesnih tablah v Celju in mestni davek od teh tabel. Znano je, da je mestni urad celjski stavil dne 5. oktobra 1906 leta sklep, po katerem morajo biti napisi na vseli v mestno ozračje štrlečih tablah nemški ter da mora lastnik vsake table plačevati mestu po 20 vinarjev davka v nekako formalno priznanje, da je ozračje nad ulicami last mesta Celja (in da je to seveda nemška posest). Proti temu skrajno šovinistiškemu in prav tako nesmiselnemu sklepu so vložili g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju in drugovi pritožbo na Državno sodišče in na Upravni sodni dvor. Državno sodišče je dne 16. oktobra 1907. leta razsodilo, da je mestni urad z imenovanim sklepom kršil v členu XIX. drž. temeljnih zakonov celjskim Slovencem v javnem življenju zajamčeno ravnopravnost. S to razsodbo je bila proglašena nezakonitost in zato tudi neveljavnost političnega dela tega sklepa mestnega urada. Upravni sodni dvor je s svojo razsodbo od dne 8. aprila 1908. leta razveljavil kot nezakonit tudi oni del omenjenega sklepa mestnega urada, s katerim se nalaga na te table davek po 20 vinarjev na leto, kakor tudi sklep deželnega odbora, s katerim je bil prvi potrjen. — S tem je pač ta pravda rešena in so nemško-nacionalni šovinisti v mestnem uradu dobili lekcijo, da tudi v Celju nismo še tako nizko padli, da bi majhna klika mogla in smela svoje umobolne želje in svojo nezdravo voljo urivati meščanstvu kot zakonite naredbe. š Dravinska dolina. Prepričali smo se že večkrat osebno, da c. kr. pošte v naši lepi slovenski dolini niso baš v lepem redu. Zlasti ona v Makolah je najslabša. Tu moraš čakati uradnico po cele ure, predno ti pride. In če pride, je sitna na cente. Posebno je »cvidrna ta frava«, tako pravi njena dekla, kadar pride po pošti naš list vrli »Slovenski Gospodar«. Vrže ga v kot, da se včasih kar raztrga. Ce pa ptujskega dobi v roke, pa se mu lepo nasmehlja. Mi Slovenci zahtevamo slovenskega uradnika. O tej postaji bomo o priliki še kaj povedali. š Misijonske pridige v Trbovljah so vsak dan tri: zjutraj ob 6. uri in 9. uri, popoldan ob 4. uri. Imajo jih čč. 00. jezuiti: Kunstelj, Pristov in Rakovec. Sklep bo v torek popoldan. š Šolska stavba. Ministrstvo za uk in bogočastje je dovolilo, da se sezida nova šolska stavba v Žalcu pri Celju na stavbi-šču III. dedičev po Mariji Zuza. š Slovenske hiše v Celju. Celjski mestni stavbinski urad je vendar ugodno rešil prošnjo, da sme celjska »Posojilnica« zgraditi hišo na oglu Ringa in Graške ceste. š Pennarinl v Celju. Pennarinijev koncert v Celju se zadnjo soboto po prav ujedljiveni poročilu celjskega nemškega lista ni tnogel zato vršiti, ker se je umetniku za malo zdelo, da se je le za 500 kron vstopnic kupilo v predprodaji. Zato je kar iz kavarne koncert odpovedal in se odpeljal. Ker se koncert ni mogel poprej odpovedati, so bili zlasti zunanji gosti zelo nevoljni. š K celjski davkariji sta prišla dva Nemca, ki besedice slovenski ne razumeta. š Zaročil se je gospod Hinko Dobnik z gospodično Marico Pokorni. Koroške novice. k »Slov. kršč. soc. zveza« za Koroško naznanja: Članica št. 7 (»Slov. kršč. soc. pevsko in delavsko društvo za Pod-sinjovas in okolico«) se je 15. sušca t. 1. razdružilo in torej izstopilo iz »Zveze«. Na njeno mesto je pristopilo isti dan ustanovljeno »Slov. katol. izobraževalno društvo« za St. Janž v Rožu in okolico. — Nadalje so se sprejela v »Zvezo«: »Izobraževalno kmetsko društvo« za Rudo-Št. Peter (št. 16.) in »Slovensko izobraževalno društvo« v Železni Kapli (št. 17). — Prememba imena poštnega urada v Borovljah, ki se je imenoval dozdaj »Zgornje Borovlje«, bode nazivan v bodoče samo »Borovlje«. — Prezentiran je za župnijo Vrata g. Martin Baumann, dozdaj katehet na meščanski šoli v Velikovcu. Plaz prsti je zasul dne 8. t. m. zvečer železnico pod Hollenburgom pri Zih-polju. Železnica je bila zasuta kakih 5 m v daljavo in 10 111 visoko. Radi tega so imeli vsi ponočni vlaki večje zamude. Plaz se je udri po poldevcti uri zvečer, ravno ko je tovorni vlak na tistem kraju odpeljal. Druge nesreče ni bilo nobene. LlublJnnsRe nouice. lj Llcealna knjižnica. Včeraj je »Narod« poročal, da namerava iti v pokoj ravnatelj licealne knjižnice g. kustos Štefan. Cuiemo iz najzanesljivejšega vira, da jc ta »Narodova« vest popolna izmišljotina. Ij Izlet v Cerklje. »Slovenska kršč. soc. zveza« sc udeleži jutri v nedeljo slavnosti blagoslovljetija zastave »Slovcn- skega katol. izobraževalnega društva« v Cerkljah pri Kranju po dcputaciji z zastavo. Deputacija se odpelje iz Ljubljane z gorenjskim vlakom ob 11 uri 40 min. dopoldne. Kdor se želi pridružiti, dobrodošel! lj Javno predavanje g. kanonika Suš-nika bo prih. torek točno ob pol 8. uri zvečer v dvorani »Slov. kršč. zveze«. Vstop vsakemu prost. Agitirajtc za obilno udeležbo! lj Vse, ki še niso pristopili k »Slov. kršč. soc. zvezi« prosimo, da se potrudijo prihodnji torek med 6. in 9. uro zvečer v društvene prostore (Frančiškanske ulice), kjer takrat posluje društveno tajništvo. Častna dolžnost vsakega somišljenika bodi, biti član te naše osrednje organizacije! lj Čitalnica in knjižnica »Slov. kršč. soc. zveze«. V čitalnici »Slov. kršč. zveze« je sedaj že 35 časopisov, v knjižnici pa do 2000 knjig. Za vse, kar »Zveza« nudi, plačajo člani in članice le po 5 krajcarjev na mesec! lj Kurz za stenografijo se otvori po Veliki noči v »Kršč. soc. zvezi«. Priglasila se sprejemajo vsak torek ob 6. do 9. ure zvečer. lj Občni zbor pevskega društva »Ljubljane« se vrši danes ob 8. liri v vinski kleti hotela »Union«, nakar opozarjamo vse somišljenike iu somišljenice. — Zborovanje društva slov. učiteljic se vrši dne 16. aprila 1908 ob 10. uri dop. v Št. Jakobski šoli v Ljubljani. lj Izprernembe pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani? Razširja se govorica, da ima biti prav v kratkem odpoklican sedanji dolgoletni predstojnik okrajnega sodišča in da na njegovo mesto pride od deželnega sodišča najmlajši svetnik, ki jc strogo nemško-nacionalnega mišljenja in ki teženj kmetskega ljudstva ljubljanske okolice prav nič ne pozna. O vzrokih te nameravane preinembe se različno sodi. Nekateri jo pripisujejo slovenskemu uradovanju, ki se je preveč udomačilo pri našem okrajnem sodišču tekom vodstva dosedanjega predstojnika. Mogoče je pa tudi, da se ima prememba izvršiti vsled govora poslanca Hofmann-\Vellenhofa, ki se je zadnjič zaletaval v tukajšnje okrajno sodišče zaradi slovenskega uradovanja. In končno je mogoče, da se na ta način hoče pri vodstvu okrajnega sodišča ljubljanskega utihotapiti »nemška posest«, kakor sc je že zgodilo pri drugih važnih službah med Slovenci. — Bodisi že vzrok ta ali oni, toliko rečemo, da takšnih personalnih prememb ne pripuščamo in da jih ne bomo križem rok gledali. Tu ne gre za osebo, ampak za vitalni interes naših pravic in zdravega pravosodja. Ij Krojaški štrajk — končan. Iz meščanskih krogov smo prejeli naslednji dopis: Štrajk krojačev v Ljubljani je torej končan. Na čelu štrajka jc stala socialna demokracija. L. 1906 so postavili krojaški pomočniki svojim mojstrom tarifo, po kateri so plačevali do letos svoje pomočnike. Letos so postavili krojaški pomočniki zopet zdatno povišano tarifo. Ker se mojstri niso hoteli takoj udati, so pričeli štrajkati. Mojstri so sklenili vstrajati. Krojaški pomočniki so potem umaknili prvo tarifo in predložili drugo. Najznačilnejše je pa za socialno demokracijo, da je njen voditelj, znani krojaški pomočnik hodil okrog mojstrov in prigovarjal: »Le samo podpišite, plačali boste pa kakor boste vi hoteli, saj vas ne bo nihče kontroliral.« Socijalni demokraciji torej ni toliko za izboljšanje krojaškim pomočnikom, marveč samo za moralen uspeh. Oni se hočejo pokazati pred javnostjo, češ, »zopet smo eno bitko pridobili.« — Pri tem štrajku sc je zopet jasno pokazalo, da hoče socialna demokracija z vso silo ubiti malega mojstra. Po novem tarifu bo moral mojster prvega razreda plačati svojemu pomočniku od same salonske suknje 21 K. To seveda obleko zdatno podraži in vsak naročnik si bo premislil, ali bi naročil pri mojstru ali bi šel v konfekcijo. Vsak želi ceneje; koliko ljudi imamo, da bi rade volje plačali, kolikor se zahteva. Večkrat se je že povdarjalo, da socialna demokracija dela konfekcionarjem v roko. Govorilo se je, da je pri štrajku 1. 1906 neki tukajšnji konfekcionar dal baje štrajkujo-čim krojaškim pomočnikom par sto kron podpore. Ob sebi umevno! Vsak želi za praznike kaj novega. Krojač ne more narediti, torej pojdimo v konfekcijo. Pri tem krojaškem štrajku se jc pa tudi pokazalo, koliko so posamezni mojstri med seboj ko-legijalni. Mojstri so sklenili, da eden brez drugega ne podpiše ničesar. Vendar je bil prvi, ki je podpisal, g. Kune, ki ima tudi konfekcijo. Skrajno nekolegijalni so pa bili njegovi inserati po časopisih, v katerih je povdarjal, da se pri njem dela. Ali jc mož mislil, da bomo vsi naročniki k njemu drli iu da bo nakrat dobil od vseh krojaških mojstrov toliko dela, da bo za krojaškega pomočnika moral najeti celo gospoda Ku-šarja. lj Svarilo. Ker krožijo po naši deželi agenti in sleparijo občinstvo s tem, da so si najbrže nabavili iz boljših ateljejov sprejemajo naročila na razna povečevalna dela slik (fotografij) in senii-emaile izdelkov in kažejo kot vzorec slike, katere in oškodujejo občinstvo na ta način, da sprejemajo predujeme, kakor tudi slike in pošiljajo izdelke po poštnem povzetju, katera dela bodisi povečevanja kakor tudi kakovosti nikakor ne vstrezajo naročilom. Ti potniki sklicujejo se kot uslužbenci nekega podjetja »Kranjsko podjetje za povekšanje fotograf, slik in semi-emaile Ljubljana«, visoko hvalijo izdelke, kakor tudi soliditeto tega podjetja, katero pa faktično ne obstaja, slikajo isto kot nekako zvezo ljubljanskih fotografov in s tem škodujejo ugledu poštenih in vestnih fotografov; na te sleparje se občinstvo opozarja. lj Volivci in policija. Vsakega mestnega volivca obišče sedaj policaj. Tako je namreč v Ljubljani razdeljeno raznašanje volivnih imenikov in glasovnic. Tako imajo policijski stražniki povrh vsega dobrega še častno službo raznašalca. Zlobni jeziki trdijo, da se misel, dobiti Jebačinove tatove še ni opustila in da policaji zato hodijo tako po hišah, da bi vendar-le kje srečali Jebačinove vlomilce. lj Stavkujoči in konfekcijonarji. Piše se nam in objavljamo: Stavkujoči čevljarski pomočniki hodijo po Ljubljani okoli konfekcijonarjev z nabiralno polo, na kateri je zapisana prošnja za podporo: »Nachdem die Geschaftsleutc besser ver-dienen \verden, bitten \vir um Unterstii-tzung, um weitcr streicken zu konnen.« Nekaj konfekcijonarjev je že prispevalo. Zdi se nam, da zveza s konfekcijonarji ni pot, po kateri bi v bodočnosti imeli pričakovati lepših razmer tudi obrtni pomočniki. Čudno, da pri soc. demokraških stavkah iščejo vedno pomoči pri onih, ki imajo korist od štrajka in za katerimi stoje velika židovska kapitalistična podjetja, ki imajo pred vsem namen, da uničijo malega obrtnika ter obenem usužnijo obrtne pomočnike. Konfekcije so navezane na tvorniško proizvajo blaga. Rokodelski pomočnik, ki naj bi streinil za tem, da postane samostojen, kar velja osobito za čevljarje in krojače, bo tako sčasoma prisiljen, da postane čisto navaden tvorniški delavec, ki bo množil bogastvo veleka-pitalistom. Popolnoma onemogočeno mu bo na ta način, da postane kedaj samostojen. ker je za proizvajo rokodelskega blaga v velikem potreben tak kapital, ki si ga je pač težko pridobiti. Omenjamo, šc, da so delavci in delavke, bodisi po že obstoječih čevljarskih ali krojaških konfekcijskih tvornicah pasje slabo plačani. Ij Prvo ljubljansko uradniško gospodarsko društvo ima danes zvečer svoj občni zbor. Članov ima društvo 228. Letos društvo že izkazuje dobička 800 K. Ij Na občnem zboru Kranjske hranilnice je bil mesto umrlega člana ravnateljstva g. Peter Lassnika izvoljen kurator-jem Kranjske hranilnice gospod Anton Luck-mann, zasebnik v Ljubljani, na njegovo mesto je pa nanovo izvoljen vodstvenim ravnateljem gospod Anton grof Barbo. lj Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek 14. aprila ob 5. uri popoldne. Ij Etbin Kristan gre v Ameriko. Kakor poroča glasilo lov. soc. dem. v Ameriki, amer. »Proletarec«, so slovenski socia -listi v Ameriki sklenili povabiti sodruga Etbina Kristana, da pride v Ameriko, kjer bi socialistične organizacije priredile vrsto predavanj o socialnih predmetih. lj Stavka čevljarskih pomočnikov. »Rdeči Prapor« poroča, da je nekaj mojstrov cenik priznalo in so pomočniki pričeli delati, pri drugih se stavka nadaljuje. Ij Aretirali so snoči radi poneverbe Ferdinanda Kunstelja, trgovskega pomočnika pri tvrdki Kastner. Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri zvečer v hotelu »Grajzer« (Ant. de Scliiava, Dunajska cesta). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. lj Veselični odsek »Društva odvetniških in notarskih uradnikov« za Kranjsko v Ljubljani priredi jutri v nedeljo 12. t. m. popoldanski pešizlet na Fužine. Odhod ob pol 2. uri popoldne od Ambroževega trga (Sv. Petra mosta) skozi Štepanjo vas. Prijatelji društva dobrodošli! Ij Dalje časa službujoči podčastniki tukajšnje garnizije prirede danes zvečer v veliki dvorani hotela -Union« družbinski večer, združen z muzikaličnimi in dramatičnimi točkami ter šaljivo pošto. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Prijatelji in znanci dobro došli! Ij Trubarjev spomenik izvrši kipar Fr. Berneker. lj Drugi (izvanredni) občni zbor kraj-ne skupine c. kr. pošt. in brzojavnih uslužbencev vrši se v nedeljo, dne 12. aprila 1908 ob 4. uri poopldne v društveni sobi Emonska cesta št. 11. Gosp. tovariši se vljudno vabijo, da se občnega zbora pol-noštcvilno udeleže. Ij Dobrosrčna teta. Pod tem naslovom smo poročali, da je prišel v restav- racijo g. Alfreda Seydla 11 -letni Friderik i Jagodič, prav simpatičen deček in prosil prenočišča, češ, da ga je teta popustila. Magistrat je nato dal dečka v začasno oskrbo stranki Reparjevi v Cerkvenih ulicah št. 21, kjer pa deček ni ostal, ampak takoj drugi dan pobegnil. Se li zove resnično Jagodič, še ni znano, sklepa pa se iz okoliščin, da ic doma iz celjske okolice. Dečka bode gotovo zopet prignal glad do preusmiljenih src. Znanost in umetnost — Oratorlj »Quo vadiš«. Poljski komponist Nowowiejski je prejel od kardinala Merry de Vala v imenu papeža Pija X. pismo, v katerem se kardinal zelo pohvalno izraža o oratoriju »Quo vadiš« in dovoljuje glasbeniku, da posveti svoje delo sv. Očetu. * Katoliška Bukvama naznanja vsem p. n. naročnikom, da socialna predavanja, priporočena v »Slovencu« št. 74, še niso dotiskana in se še ne dobe v knjigotrštvu. — »Matica Hrvatska« je imela koncem leta 1907. premoženja v skupni vrednosti 694.336 K 92 vin. Članov jc imela istodobno 11.171. med njimi 2242 ustanoviteljev. Razne stvari. Učiteljem in profesorjem na Moravskem, ki so v deželni službi, hočejo sistirati plače, ker vsled obštrukcije ni dovoljen proračunski provizorij. Baje bodo morali počakati, dokler se proračun ne dovoli. Svoboda v Čikagi. Dne 8. t. m. se je zbralo 500 brezposelnih delavcev, ki so prenočili na prostem, pred mestno hišo. Izjavili so, da ostanejo pred mestno hišo, dokler ne dobe dela in kruha. Ker je dognala policija, da koraka pred mestno hišo še 3000 delavcev, je policija razgnala s. palicami množico. Brezposelni delavci se niso upirali. Klicali so, da rajši umro na cesti, če se jim ne pomaga. Mestna oblast jc delila živeč med brezposelno delavstvo. Sadovi socia'nodemokraških hujskanj. Te dni jc bil kovač Kokotek iz Louka pri Tešinu obsojen v štirinajstdnevno težko ječo, ker ie razžalil katoliško vero. Imenovani je znan kot marljiv obiskovalec so-cialno-demokraških shodov in reden gost krčem. Ko je zopet enkrat popival v krčmi, norčeval se je iz sv. pisma. Pri obravnavi ga je vprašal sodnik, če hodi v cerkev. Kokotek je odgovoril: »Ne, ker v cerkvi ni klopi zame.« Sodnik je pripomnil: »Ampak na klop pa sodite!« Staršen čin blazne matere. Zena gostilničarja Barta v Časlavi jc odšla 7. t. m. s svojimi tremi otroci od doma in jih pometala vse v ribnik, kjer so vsi trije utonili. Nato je še sama skočila v vodo. Mati je strašen čin izvršila v napadu blaznosti. Novi kardinali. Kakor poroča »Petit Parisienne« iz Rima, bo imenoval papež za časa konzistorija, ki se snide med 15. in 30. junijem, več novih kardinalov, med njimi pariškega nadškofa in dunajskega nuncija Belmonte. — Uspehi židov v Palestini. Jeruzalem je postal s svojimi 45.000 Židov (70.000 prebivalcev šteje sploh) zopet židovsko mesto. Tudi po vaseh se množi židovski ži-velj. V približno 32 židovskih vaseh, ki imajo glede na upravo veliko samostojnost, živi kakih 7000 židovskih vinogradnikov iu poljedelcev. Ker tam samo židovske naselitve tako naglo rastejo, moremo z ozirom na malo število skupnega prebivalstva sklepati, da bodo židje v kratkem času dosegli večino v Palestini. 2idje delajo na vse kriplje na to, da se na celi črti postavijo na samosvoje noge in da pridejo do vedno novih virov, da obogate. V ta namen obstoji obrtna zveza, palestinsko trgovsko društvo, poljedelske zadruge, poizvedovalna pisarna, Bezabel, to je zavod, ki širi in podpira razne panoge umetne obrti (kakor lončarstvo, rezbarstvo, tkanje preprog i. dr.), organizira domačo obrtno industrijo in pospešuje razna gospodarska podjetja. Nadalje obstoji tudi že nekaj židovskih bančnih zavodov; »Anglo Palestine Um« v Jafi je osnovana po vzorcu židovske glavne banke v Londonu in ima v Jeruzalemu, Hebronu in Bejrutu svoje podružnice; istotako na zadnjem kongresu zionistov zasnovana agrarna banka, ki utegne postati prevelike važnosti za židovsko poljedelsko obrt. Imajo tudi razne učne zavode, tako svojo gimnazijo v Jafi, nekaj rokodelskih, obrtnih in poljedelskih šol ter Bezalelovo umetno-obrtno šolo. --Učni jezik v vseh teh šolah jc stari hebrejski, ki sc bo razvil, kakor vse kaže, v Palestini v židovski narodni jezik. V tem jeziku so pisani časniki, koledarji, učne knjige; ta hebrejščina se rabi tudi v *rgov-skem dopisovanju in za plakate in oglase po ulicah. Celo avstrijska poštna uprava v I.evantu izdaja svoje službene odloke v hebrejskem jeziku. Otrok — očetov morilec. V vasi Roz-niov pri Novem Sandecu je ležal kmet Jakob Galas v svoji koči bolan. Ko se je njegova žena oddaljila, je ostal v koči samo še tnal otrok. Otrok je dobil v roke vžigalice in se igral z njimi. Pri tem je nastal ogenj, ki je upepelil vso hišo. Otrok se je rešil, oče pa je pri begu padel v klet, kjer sc je vsled dima zadušil. Katastrofa v kamenolomu. Kakor se poroča iz Bordeauxa, so se odločili v kamenolomu v Cazatsu veliki kosi zemlje vsled deževja. Tri osebe so prišle ob življenje. Pet je pa ranjenih. Tifus v Galiciji. V rusinskem zavodu v Koloneji je obolelo 16 gojencev za tifusom. Eden je že umrl, več jih je v smrtni nevarnosti. felelonsKa ln brzojavna poročila. JEZIKOVNI ZAKON. Dunaj, 11. aprila. Jezikovni zakon je v načrtu žc gotov in bo po Veliki noči razpravljali v ministrskih konferencah. V ministrstvu bodo budi boji. Od izida teh bojev bo odvisno, ako bo zakon predložen cesarju v predsankcijo ali ne. JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA V ZAGREBU. Zagreb, 11. aprila. Dne I. maja bo tu otvorjena izložba jugoslovanskih umetnikov. Razstave se udeleže Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. PROFESOR ŠURM1N UMIROVLJEN. Zagreb, 11. aprila. Potrjuje se vest, da bo vseučiliški profesor Šurrnin umirov-ljen. Dobil bo samo polovico pokojnine. Vseučiliški profesorji pripravljajo solidarno akcijo. PASIČ OSTANE. Belgrad, 11. aprila. Pasič ostane na vladi. Kabinet bo preosnovan: izstopijo namreč Putnik, Petrovič in Jovanovič. Vojni minister postane Štefanovič, notranji minister postane neki mladoradikalni poslanec. SOMIŠLJENIKIH SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! + Prvi vagon naših vžigalic »V korist obmejnim Slovencem« je razprodan! Drugi vagon je že na potu ter prispe te dni v Ljubljano. Jasno je govorilo ljudstvo ter pokazalo s tem, da je pokupilo cel vagon vžigalic tekom desetih dni, da je bila že skrajna potreba, da smo vpeljali te naše nove vžigalice. Somišljeniki! Vstrajajte pri započetem delu! Zahtevajte te naše vžigalice povsod, bodisi v trgovinah, bodisi v tobakarnah! Rabite dosledno te naše vžigalice ter zahtevajte, da jih rabi tudi gostilničar, li kateremu zahajate! Somišljeniki! Skrbite, da bodo i vsi naslednji vagoni teh naših vžigalic tako hitro razpe-čani, kakor je bil prvi, skrbite za to, da bodo prihajala naročila na te naše vžigalice brez odmora kakor doslej. Ako bodete storili Vi svojo dolžnost, potem bode tudi lahko odseku za narodno brambo vršiti svojo nalogo ter podpreti naše obmejne brate Slovence povsod in vsikdar. kjerkoli in kadarkoli bode to potrebno. Vsakdo rabi odslej naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem!« + Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« v malem (merkur) formatu so včeraj prispele v Ljubljano, na kar smo jih takoj razposlali. Njih zunanjost je lična in gotovo se prikupijo te naše vžigalice vsem onim, ki rabijo rajši male škatljicc. Somišljeniki! Segajte po njih. da prinesejo ono korist obmejnim Slovencem, ki jo oni pričakujejo od naših vžigalic. Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o ThymomeI scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo »Tlialia« avstrijskega Lloyda priredi letos med 26. aprilom in 6. majem zabavno vožnjo na Špansko in Kanarsko otočje. Pri tem obiščejo izletniki vsa znameni-tejša postajališča španske obali. Stroški za posameznike so proračunjeni od 700 K višje. Nadalme vožnje se vrše na sever in v Alžir. Pojasnila daje glavna agentura avstr. Lloyda, Dunaj 1., Karntnerring 6. Nevarnost influence se nahaja v oslabelosti telesa, s čemur so pogosto združene zle posledice. Za hitro okrevanje jc potreba med boleznijo, kakor tudi še pozneje močnih, krepilnih sredstev. Po zdravniškem pripoznanju je izmed vseh krepilnih sredstev najboljše in najiz-datnejše »Ferromanganin«. To sredstvo je prijetnega okusa, povsod priljubljeno in ga tudi slabotni lahko prebavljajo. V kratkem času se pokažejo izborili učinki pri onih, ki vživajo kri redilno sredstvo »Ferromanganin«. Tega krepilnega in redilnega sredstva ne bi smela pogrešati nobena družina. Cena veliki steklenici je 3 K 50 vin. in se dobi v vsaki lekarni; v Ljubljani pa v sledečili lekarnah: »Pri Mariji Pomagaj« na Resijevi cesti, »Pri an-gelju« na Dunajski cesti, in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu. Večje množine se naročajo: C. Brady, Dunaj L, Fleischmarkt štev. 1. Izborne cevke za pipe so »Eterna-cevke«, katerih je bilo razpečanih v Avstriji v enem letu čez 11 milijonov komadov. Več v oglasu. IMete^rologično poročilo. Višina n.morjem '(06'2ni, srednji zraini tlak 736-0mu Ca. »p.v &OV&R). Stan), barometra » mir Temperatura pe Celziju Velreri H«b« ih ■is ► to 9. rrot. llTh V2 sl. jzah. I jasno 11 7. zjutr- 2. {top 2?' . 29 5 2 1 12 5 sl. svzb. sl. jjvzh. 0'0 obl Sroinja včorajšma iemj. 5 8», r.orm 8 7' Najtoplejšo zahvalo izrekava podpisana vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem za vse obile dokaze iskrenega sočutja povodom britke izgube najine hčerke Helenice Zabavnik učenke VI. razieda. Posebej se pa še najtopleie za-hvaljujeva čast. gospodu katehetu P. jgj Jancu ter součenkam predrage pokoj-nice za udeležb pti pogrebu; Iskrena hvala tudi za krasni poklonjeni venec. Bog povrni vsemi 885 Ljubljana, 11 V dnevih neizmerne bridkosti vsled t dolgotrajne bolezni in bridke izgube j Mgm nepizabnega sina, oziroma bratranca, K/lkll' vnuka, gospoda Mihaela Mouc c. kr. orožniškega postajevodje nam je bilo v veliko tolažbo nebroj dokazov srčnega sočutja od vseli strani. Ginjeni smatramo za svojo dolžnost, da se kar najiskreneje zahvalimo za obilne izraze tolažoe in srčno zahvalimo vse radovljiško uradništvo in orožnike tudi iz drugih krajev za korporativno udeležbo pri pogrebu, oziroma spremstvu sprevoda rajnika na kolodvor v Radovljici. Pred vsem globoka zahvala gg. ritmojstru, Jurci, Planinšku, c. kr. orož. četovodjema, gg. Makovcu in Škarji ter g. Kavčiču, trgov, sotrud-niku, ki so mirno prenašali in skozi ves čas bolezni brez mržje in nevolje rajniku stregli. Srčna zahvala tudi gg. orožnikom iz Ljubljane, drugemu častečemu spremstvu in sploh vsem udelfcžnikom, t i so drazega rajnika spremili tudi v Dev. Mar. v Polje do kraja lihega miru. Kar najiskrenejša zahvala bodi izrečena tudi prečastitima gospodoma dekanu v Rad« vljici in župniku v Dev. Mariji v Pulju, kateri siednji je ozirajoč se na osamljeno mater zahteval le prav neznatno odškodnino za pogreb. 876 1 -1 V Ljubljani, 8. aprila 1008. Ueilkansknzaloja spomladanskih in letnih oblek za gospode In defke iz najmodernejša blasa : Velika konfekcijska trgovina: 674 6 _ :: LUKIC :: Ljubljana - pred škofijo 19 - Ljubljana. Cene brez konkurence. Samo sveže blago. Ogromna i z bera spomladanske In letne konfekcije za dame In iz-: klice. : Solidna postrežba. Mala oznanila. (Vsaka beseda velja 2 vin.) Službe iščejo m Kuharica, Stara nad 30 let; šla bi najraje v kako župnišče na deželi. Naslov pove uprava. Mladenič, vojaščine prost, ki bi mogel vršiti tudi manjša pisarniška dela pri kaki posojilnici. Ponudbe sprejema uprava lista. Občinski falnIK. Vpokojen nadučitelj želi službo obč. tajnika pri kakem županstvu S. L. S. blizu Ljubljane. Iii Proda se 1IJ Malo posestvo, obstoječe iz hiše ter malega vrta v bližini Ljubljane. Ponudbe sprejema uprava .Slovenca" pod 101. Dva ofro£»a vozička, še dobro ohranjena. Cena nizka. Pisma pod ,1. R. 50* na upravo .Slov.". II Kupi se 3 Dobro ohranjen jJlajOVlr. Cena primerna. Ponudbe z naslovom na upravo lista. Police Za knjige, dobro ohranjene, ne prevelike za primerno ceno. Ponudbe pod R. L ,51* na upravo .Slovenca1'. Ravnokar izišle skladbe: .. Rihar renatus 'SiE^J, med njimi 4 postne, 2 velikonočni, I za vnebohod, I presv. Trojico, 10 na čast sv. R. Telesu (obhajilne) za mešani zbor uredil Fr. Kimovec. — Cena part. 3 K, glasovom a 40 vin. 2. „Šopek narodnih pesmi" ženski zbor. II. natis. Cena 40 h, 10 izvodov 3 K. V zalogi od istega skladatelja so še: 3. ,,Venček gorenjskih" za mešani zbor. Cena 40 h, 10 izvodov 3 K. 4. „šmarnice". Marijine pesmi za mešani zbor. Cena 1 K (le malo izvodov še). 5. ,,Nlissa i. h. s. Caeciliae" za 1, 2, 3, ali 4glasni mešani zbor. Cena partituri K 1 '50, glasovi a 30 h. 6. ,,Requiem" za srednji glas z orglami. Cena 1 K (samo še par izvodov). 7. ,A»perges me in Vidi aquam< po novi vatikanski izdaji harmonizirano. Cena 50 h, 5 izvodov 3 K, 10 izvodov 3 K. 8. Priljubljena ,,Belarjeva slov. ma&a" za Šglasni ženski zbor. Cena 60 h., 4 izvodi 2 K 9. ,,Tantum ergo in Genitori" za zbor in orgle; cena 30 h, 5 izvodov 1 K. Dobivajo se v Katoliški bukvami in pri skladatelju. 816 3-3 IHKIlfilllilVIlIVIlIVK | Hotel,,Ilirija" v Ljubljani, g $ % £gg Podpisano ravnateljstvo si dovoljuje ££ slavnemu občinstvu naznaniti, da MC bode splošno znano restavracijo in Ilirija Mg hotel m _ £ ~— HH nespremenjeno dalje vodila gospa £ M Marija flovak-ova ^ jgj katero slavnemu občinstvu prav toplo ^ ^ priporočamo. ^ M Ravnateljstvo združenih ^ pivovarenŽalec-Laškitrg. jjj mmjmmmmmmm Komi slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, se takoj sprejme pri Mihaelu Kastner-ju v Ljubljani. 884 3—1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj v trajno delo FRANC VIDMAR, krojač, Železniki, Gorenjsko. 753 6 4 Dobre likarice se takoj sprejmo proti dobri plači pri deset urni delavni dobi. Trajna služba. Dopisi na parno pralnico v Beljaku. 889 3-1 črevljarskih pomočnikov sprejme se takoj v trajno delo proti dobri plači Poizve se: Anton Mohorič, čevljarski mojsler, Ljubno, p. Podnart, Gor. Zanesljiv delavec dobi delo tudi na dom. 890 4—i Dosedanji sekundarni zdravnik deželne bolnice v Ljubljani M. U. Dr. Gabrijel Hočevar naznanja p. t. občinstvu Bleda in okolice, da se naseli na Bledu in začne dne 15. t. m. or-A«) dinirati 888 1-1 v dr. Klimek-ovi vili. nmfnmimiii^ Priporoča svojo bogato zalogo zdravilnega orodja za bolniiko oskrbo, obveze za zdrovilstno, SoM-aparat in bandaže itd. v Ljubljani, Prešernove ul. o ■6 Hotel „Ilirija" v Ljubljani. Podpisana si dovoljuje cenj. p. n. gostom kakor slav. občinstvu uljudno naznaniti da bode pod svojim imenom vodila dobroznani hotel „llirija nespremenjeno dalje, ter se potrudila, da vstreže vseskoz zadovoljivo željam in zahtevam slavnega občinstva. Točilo se bode — kakor doslej — priznano dobro pivo iz Združenih pivo« varn Žalec-Laški trg, vedno izborilo pilzensko pivo, najboljša pristna domača, štajerska in istrska vina. — Vina v buteljkah. Priznano dobra mrzla in gorka kuhinja, opoldne in zvečer. Na novo urejene, udobno opremljene sobe za tujce. Za prireditev raznih zborovanj, veselic, banketov sta na razpolago dva prostorna elegantna salona. — Cenc vseskoz primerne, izvrstna postrežba. S prošnjo, da jo blegovoli slav. občinstvo počastiti z istim zaupanjem, katero je dolgo vrsto let izkazovalo njej in pokojnemu soprogu, se priporoča za obilen obisk, in bilježi z odličnim spoštovanjem 887 Marija Novak, hotelirka. Trt Ptsiippinica --i -y $y»IJe*M* s banka V Ljublj h Stritarjeve uaice štev. 2 | roaputmea s w Cel^vouiv g ©'♦»isnjftk* glavnica I j> sprejema vloge na knjižice in na tekoči 'rav^ *' t* • je obrestuje od dna vloge po 0 ^mmsrn I I K 2,000.000. I I i 12 !0» Kupuje :r prsdajs vrednostne papirje v . s« po kulantnem fcurzu* I fond k I » i S£ h s s B ■ ". - I LEPA HIŠA u w Skofjiloki na novo prezidana, z dobro idočo gostilno, tik cerkve ter deželne ceste na zelo živahnem prostoru se prostovoljno proda. Hiša sestoji iz šestih sob, prostorne lepe kuhinje, dveh kletij, ter velike shrambe za jedila, v hiši se nahaja električna razsvetljava in vodovod. Proda se tudi vsa nova g&stilniška oprava, kar spada k gostilni. Več se izve pri lastniku Alojziju Berčiču Skofjaloka, kapucinsko predm. 13. 661 5 Lepa zračna stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani. 845 3-2 Razpis mM ne zgradbe. Razpisuje se zgradba niker5K0 zadruga o JY[eogšu priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12-15 amnikov. Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, aeleč. duhovščini in trgovcem. Zastopstvo za Kranjsko: Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10. Tu st> naroča na debelo in prodaja na drobno. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Jos. Stupiea, jermenar in sedlar v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših štev. 1142 (Češko). Glavni cenik s 3001) slikami na zahtevo zastonj in franko. —tiari- «rfiT'~*1 ^' ~ ombi 270 10-1 Revma | Nevralglja, kožne bolezni In rane, chron. Morbus Brlghtil Protin! ohromelosti In pri različnih r. :: ženskih boleznih :: :: Ischias Izborni zdravilstveni vspehi 1/ ■ ^ I ■ termalno zdravilišče T 3 |J S || SB m 1 fj Tm 1 | ^ f* vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo III | V 1 1 VV Hrvatsko (hrvatska Švica). Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno in izredno učinkujoče termalno zdraoilnu kopališče 38 do 44° C, z največjim termalno- kopalnim bazenom v Evropi. 765 20—3 Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice In konverzac. dvorane. Dvigalo, pokiito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili. VBdnl pritok In odtok 3800 lit. v minuti. Posebne marmor.-kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od i. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta. Prospekte In pojasnila daje kopališko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem. Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 url Postaja Zabok-Krapitia-Toplice (Čakaturn-Zagreb) t uro. Na obeli postajali poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. Naročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec in Poij&ane. f Nii najvISje povelje NJeg. c. fn kr. apost Veličanstva. XXVI. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna leteri|aed,ln;\v Avstriji zako 18 390 dobitkov v gotovini --nito dopuščena vsebuje----—- v skupnem znesku 513.580 kron- 791 10—2 Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Sre&kanje nepreklicno 14. maja. — Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, lil, Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železu, uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srei ke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) 41 Mej Inlec cementarna na pešati, pošta Dol pri Ljubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže, kuhinje in hod- mn-vnirnci nlnČrov raznih barvah nike krasne _ MlHM«!I»llt5 |J1UabIS in okuSi uzorcjh. Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe XbrokopS grobne spomenike in nkviPlA brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim "imWIl J Cf odborom in zasebnikom nudim --= ontna f (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo- pj» ■ ■ dovode (zlasti 6centimeterske,namesto drag>h železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago. 692 4 - Ceniki in vzorci na zahtevo. —--— mm mm 4) ip ms* mm K O N ž mm M HaJceneJJa In najhitrejia vožnja * Ameriko je s parnik! Severonemškega Lloyda" ** Bremena Neo-Hork s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilheim, Kaiser Wilhelm d. — Grosse. mmmm Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 15 Edvard Tavčar-ju, b umvmm unčah ».35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane Je vsak torek, četrtek In aoboto. Vsa potovanja »o tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba pošten« reelna In aolidna. Potnikom namenjonira v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoining, Navada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi i* Bremena enkrat mesečno. Tu so dobivsjo pa tudi listki preko Balflmor« in na vso ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo Itd. itd. Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo« — Specialiteta: 9Salvator* (črno pivo a la monakovsko). Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). no dom sprejema r«5taurot«r „J«* 14 vinarjev S laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška. 2157 & Kupuj«! tudi hrastove hloda In frsze. m**^?* m Ivan Terdan pleskarstvo Ljabljana, Vegove olice št 8 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del. Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifitveno pleskarstvo. 3 ..................2467 82-14 Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov. cilindre In čepice OBojnovejim iaconan m v velik!!! IzM priporoma 112 62-28 Ivan Soklič. Pod tr»w£o S*. S. Postal«,ifliesnfea. Najfeogittoifto lalegc In najrazne-, ^200» 82—2 vratnmjAo Izbiro klavirje? in harmonijev ima »jzij Kraczmer Izdelovalno klavirjev in nodno *o» pricež«iil zvudesiaD Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4. ! fr Vedno so v za- logi pralgran! pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-njeln popravljanj* vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BHsendorfer M Dunaju, flebrOder Stlngl na Dunaju, Avgust FBrstor v LBbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri 1 kupljen klavir docela Jamčim. — Na|nlžj» • Izposojevalnlna. — Delna plailla. CD hranitev zdravega tiči nsjvofi v ohranitvi, pospeševanju ln v oravDFivj probavljanja tnr odstranitvi nadlof-noga iaprtla. Preizkušeno iz izbranih najboljših iu uspešnih zdravilnih seli skrbno napravljeno, tek zbiyajoflo in prebavljanje po-spedt^joče in lahko odvajajoče domaČo zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-tmcrnoHti, slabe diet«, preblajenja, in. goprnega isprtja, n. pr. goreCico, napenjanje, neurnem« tvoritve kislin ter krče jO dr. R ona bt>lr.»m «« Modoo ia lekarne b. fragnekja v pragi. I VARILO S > Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI c. In kr. dvorne;. dobavitelja --: ,,pr/ črnem orlu" == Prag«, MaU Sirana, ogel Nerudove u l.2 Jfateri želijo dobro, po co/il in. jfu^nest/ivo-potovali na/.so obrno/o c>Si77ion<""č/{inete/x« v <$y'ul>//»> cenah. talftra mlrijitii! imtii itiaaliktt ^ V najem se d£ ^r ■hlev za 12 glav živine s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Popraša naj se v trgovini Peter Lassnik, Ljubljana. 817 3 Hajo®noj&® domačega izdelka priporoča po najnižji ceni ln naj&o^gg kakovosti slavnemu p. n. občinstva ki preč. duhovščini JOSIP VIDNIM! v Ljubljani =® frtd Škofije štet. 19. — SUri trg Stev. 4 Prešernove ulice iki. 4. ^ Sldro-Paln-Espeller J. .Jli^o priuu. ko« Isvratuo bol btsLlBjai« ta •dvodno mazilo pri frehlajenjn itd. | mu (0 t., I 1 40 in I I m 4obiva T v»h likiruk. M D.Vup«T.nji. ttg\ p«vs»4 prll]..>r> t»>i

AH RRISTOFIČ poreč. BUČAR A> Ljubljana, Stari trg Stev. 28. v irriVr'tt'—rr-nrrirtrnTMiHiiHiMiiiii iiiiinam I TmmmrS Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu Avgusta Agnola v Ljubljani Dunajska cesta it. 13 poleg Jigovca" s® priporoča prečastiti čuEsovičini ia ccrkvcaim ps-'»fjl a*:© j e? ? sm kakor p. n. občinstvu u pro-vzetje ia solidno izvršitev vsakovrstnega umetiiega steklarstva a slikanja na steklo v figuralni in navadni trna-stavbs?© ter porialno itaklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vie v Ksjžaoderaejšem slogu in po najniijih cesah. takor velika izber steklenega ia poree-lanastega biaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov tjl podobe itd. mi m-u ia e® ashteve zastonj. %rihifslt -sssgiSi SeTfscaiS m an razpelag« f. i. s^itssalcea r e^loi. MMMMMMMMMMMMMMjiUSiMM^^ 2 ___ ""O ^ na Dunajski cesti štev. 18 re^isfrevana zadruga z neomejeno zavezo t lastnem zadružnem domu y Ljllbljcllll je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59.197.246*20 upravnega premuženja............K 12 888.795 43 obrestuje hranilne vloge po 4 '|a0|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega pla-čuj« posojilnica sama za vlo&nike. Sprejema tudi vloge na tekočI račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloee do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 17,43^.933'24. Posojuje na zemljiš6a po 5>/4°/o z I '/j"/o na amortizacijo ali pa po 51/4°/« brez amortizacije | na menice po 6%. Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. 201 m *VA AVA AVA AVa AV* AVA ATA AV* AVA AVA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON s s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s Mr Danes v soboto nov spored. 166 Usak četrtek in •oboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žani ceni. i a Ml Pl««., Črik«. »*•**• M*M]M »W|«| « ta H« (on K rta, beljt. K lr—, mIM* tk»btj«r» K ir-, bel« K M'—! •ncinotitl., kal p.b uebko »kabli. K JO — K M-, k 42--. Poillja franko p« p* »i«t|o Zameni dovol|en» proti pevrnlivt poilnlot. Benedikt Sacbed, Lobea 8 Drag. Heger nrar, juvelir in gravar. Osiek I. Kapucinska nl.4, (Slavoo.) J KAŠLJUJOČIM , otrokom in odrašenim osebam ► pripisujejo zdravniki zelo nspelno THUMOMEL SCILIAE kot sredstvo, ki odtrgava sluz, |o odvaja, ki blaft in potolažuje krčeviti kafiel] in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se te Imenitno Izrekli o hitrem učinko-vanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem ka&lju In pri drugih vrstah katija. Vprašajte, prosimo zdravnika I I steklenica 2-20 K. Po poŠti franko proti poSiljatvi 2*90 Kj 3 steklenice pri pošiijatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiijatvi 20 K. / v Izdelovanje In glavna zaloga * lekarna B. FRAGNER-Ja 2430 c. kr. dvom. zalagatelja 24—1 Praga III., it 203 n v Dobiva se skoraj v vseh lekarnah. Pozor na Ima sredstva, Izdalovatelja In na var- u # stveno znamko. Itiriui, uiti« hi kaiitrik-lijika Ujičariičaritr«. UdralKni vidri io seniki Josip Weibl J. Spriltzer-ja sasš. LJUDUIIII, flomttni aliet i pfiporofia m fft»r»«rau občinatm t. prečistiti duhorfttnl t Udelovsnje rwl v ta strok* np»-■l^jočih predmetov: iU&n« *mrt>&Je aa rtraj, obhajila« nisa, oj-reje aa alroivor« »bsaeja* omretje, v»ta» vrata, balkoni, veranda, stolpna krita, Atodilaika, strel*" voda, telesna akna, telesa* atola iti. •peetjalitot*: vttlJlAal aaatorl ta aoLndaa flabta pa najnovejšem Blatom« a ctuaaivigalaM > XWi 63—«9 oparaml bras vijakov. Elegantni po meri površniki in obleke v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. Vsled vedno naraščajočih naročil sem oddelek ja izdelovanje oblek P° meri 3datno povečal. Judi sem nabavil večjo $alogo inozemskega in pristno angleškega blaga. Jfunc zaloga in izdelovanje oblek• Ljubljana, Dvorni trg št. 3. Gričnr & Mejač 0- o da \v\ de 804 6-8 = Ljubljana = Prešernove ulice št. Za dorne! elegantne Klobuke Za otroke! ter vsakovrstne modele priporoča 2237 A. Uivod - Mozetič Modni salon trgovska modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno. Filijalka v Kranju na Glasnem trgu. mM lfelika zaloga oblek za gospode in de6ke A. KUNC Ljubljana, Dvorni trg št. 3. Strokovnja&ka postrežba po stalnih, na vsakem predmetu označenih cenah: Moderne obleke za gospode....... Površniki , , ....... Pelerine . , ....... Hlače . , ....... Turistne obleke , , ....... Modni telovniki . . ....... Salonske obleke , , ....... Smoking.obleke „ „ ....... šolske obleke za dečke.......... Elegantni kostumi za dečke...... Površniki (Bootsjacken) . . ....... Pelerine , , ....... Hlače . , ....... štajerski kostumi . . ....... Hlačke iz imit. jerhovine za dečke .... Mornarski kostumi za dečke (z dolgimi hlačami) od K 20 — naprej . . 30 - , n . 16-- , » » G— . , . 34 - . . 6" - , M - lastni izdel. . 56-— , „ . . 6-— naprej . . 750 . . . 12— » . 6'— . . . 3 20 . » » ^ » . . 3-50 . . . 1B-- Sprejemajo se vsa popravila oblek iz lastne zaloge. Na deželo se pošiljajo obleke na izber. OSREDNJA BANKA Vloge na knjižice in račun 4 i. in 4';4%. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. cesk1h hranilnic, [^s ____ (Ustredni banka českych spoiitelen) Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4 J* i" '/«•/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/„ ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se sm?jo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000*— Telegrami : ,,Sporobanka". Deponiranje kavcij in vaoij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in svete brezplačno. Kongresni trg 19 ===== registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsak —. /13 delavnik od 8. do 12. ure po 4 Kongresni trg 19 o 4 0 to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto. Dnirie hranilne knjižice se sprejemalo kot gotov denar, ne da hI se ritih obrestovan|e prekinilo. Hentiii davek pla^a hranilnica sama. ,