IB 6. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . K 330’— pol leta.............180-— četrt leta . . „ 90-— *a mesec . „ 30 — Za inozemstvo: celo leto . K 480-- poJ leta. , . „ 240-— fetrt leta „ 120 — ta mesec . „ 40 — Za Ameriko celoletno polletno četrtletno S dolar. 4 dolarje 2 dolarja '■»vi naročniki na rvisjijajO co nakaznici. . se zaritnnajo po jem proštom In sicer i visok lei 55 mm prosto, za enkiai 'l K xa večbra' oopust. V Ljubljani, petek 10. f unija 1.921. p*5,l,to* pt«&ua v e«t«i.i. jv. leto. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 3(0. — Upravništvo je na Marijinem trgu . štev. 8. Telelon štev. 44. -------------- Izhaja vsak dan zjutraj. Fosemezna šievilka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — * Rokopisi se ne vračajo. ............ Kriza v konstituanti. Nesoglasje med strankami. Razburjenje zemljoradni-kov. Možnost odhoda cele opozicije. Vlada nima več sigurne pozicije. Beograd, 9. jun. (Izv.) Politični krogi sodijo, da je odgoditev seje konstituante preko muslimanskih praznikov od pondeljka 6. tm. do itilri. 10. tm. pripisovali krizi v parlamentu. To potrjuje zlasti tudi dejstvo. da ie hi! med vladnimi strankami doežen sporazum, na podlagi katerega bi Imela konstituanta zborovati tudi med muslimanskimi prazniki. da bi se čimpreie končala debata o ustavi. Pašič hoče na vsak način, da mora biti ustava sprejeta do Vidovega dne. t. i. 28. t. m. Zem-IJcradniki so silno razburjeni, ker se ie sprejel 3. oddelek ustave glede agrarne reforme proti niihovi volji in kljub temu. da so v načelni debati glasovali za ustavo. Od takrat se noben zemljoradniški poslanec ni več prikazal v konstituanti. Med tem časom so bili v konstituanti brez zemljoradnikov sprejeti že 4., 5. in 6. del ustave. O nadalini taktiki zemljoradnikov se je sklepalo na današnji klubovi seji. a ni prišlo še do definitivnega sklepa. Seia se iutrl nadaljuje. Nekateri tukajšnji listi računalo z možnostjo, kar ie pa manj verjetno, da tudi zemlioradniki zapu-ste konsMtuanto. Znano je. da so zemljoradnjki ob priliki načelnega elascvania izjavili, da bo notek spe-cijalne debate odločil o tem. kako .stališče naj zavzamejo prj glasovanju o ustavi \ celoti. Sprejetje 3. dela ustave, ki je ugoden muslimanom in nrotiven interesom in programu zemljoradnikov. pomeni, da zemljo-radniki. ako hočejo biti konsekvent-nl In ako se Pašiču ne posreči pridobiti iih s kakimi dobrimi koncesijami v nobenem slučaju ne moreio glasovati za ustavo v celoti. Jugoslovanski klub se bo. ko poteče doba 3. dni. za katere je bil klubov član Barič izključen, zopet vrnil v kon-stituanto in bo sodeloval v sejah do S. dela ustave, ki govori o upravnih oblastih. Od stališča vladnih strank Naša mefa na Koroškem. Avstrijci odklanjajo naše zahteve. Beograd. 9. jun. (Izv.) Po semkaj dospelih vesteh se je nemškoav-strijska delegacija pri razmejitveni komisiji med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo unrla predlogu jugoslovanske delegacije, ki je zahtevala za meio na Koroškem dravsko črto in zagrozila, da komisijo zapusti, ako se razmejitev ne bo izvršila na podlagi izida plebiscita. Zastopniki antante smarajo nemškoavstriiske delegacije za onravičen. ker niso prišle dosednj še nikake druge direktive iz Pariza z ozirom na noto naše vlade. Baroška luka ostane Jugoslaviji. Zagreb. 9. junija. »Riječ« dozna- glo bi biti samo govora o nekakem va s kompetentnega mesta, da so kratkem arangementu za cksploata-neresnične vse vesti o izročitvi ba- c*jo ne samo baroške temveč tudi roške luke Ialijanom za 99 let. Mo- reške luke. ker tvorita obe celoto. Zdravstveno stanje Kralja Petra. jugoslovanski klub ostane še nadalje v tem vprašanju bo odvisno, ali naj v konstituanti ali ne. On bo vstrajal odločno na svojem avtonomističnem stališču. Komunistični klub dosedaj še ni dobil odgovora od vlade in bo sklepal o svoji nadaljni taktiki takoj ko mu vlada odgovori na njegov ul-timatum glede Obznane. Rok poteče jutri. 10. tm. zvečer. V vladnih krogih se trdi. da vlada sploh ne bo odgovorila na komunistični ulthnatum. Člani komunističnega kluba zatrjujejo. da za slučaj, da vlada ne ugodi njih zahevam, ni druzega izhoda, kakor v konstituanti zapričetl boj proti vladi. Kriza v parlamentu, je. kakor se trdi v dobro informiranih krogih, pravi razlog, da so se seje konstituante odgodile od pondeljka 6. tm. do j jutri 10. tm. Do takrat bo Pašič po- I skušal rešiti krizo. Klubi vladnih . strank so. boječ se. da število poslancev v parlamentu ne bi doseglo kvoruma, to je nadtretjinke večine vseh poslancev, iste brzojavno pozvali na skupščinske seje. Značilno je mišljenje nekaterih vladnih časopisov da naj bi se debata o ustavi nadaljevala in ustava sprejela brez opozicije. Vlada bi se po mnenju teh časonisov sploh ne smela posrajati z opozicijo. Beograjski opozicijonalnl listi odgovarjajo, da bi tako postopanje napravilo v inozemstvu zelo slab utis in da se mora na vsak način preprečiti, da bi cela opozicija zapustila konstituanto. Poleg tega stoji vladi, ako mobilizira tudi vse razpoložljive moči. na razpolago zvestih samo 207 poslancev, dočim jih ie za končno sprejetje ustave po-trehno najmanj 211. Beograd, 9. junija. (Izv.) Jutri popoldan ob 4. ur| se pričnejo zopet seje konstituante. Na dnevnem redu so interpelacije. Specl-Jolna debata o ustavi In sicer Vil. oddelku (o narodni skupščini) se bo nadaljevala naj-brže v soboto. Jugoslovanska delegacija je zahtevala od centralne vlade v Beogradu nove instrukcije. Ker ie bila izjava ministrskega predsednika Pašiča. ki jo je podal glede tega vprašanja v konstituanti. kategorična in odločna, je pričakovati, da bo Pašič nele odločno vstrajal pri svojem stališču, j temveč radi poostrenega gibanja v Nemški Avstriji za priključitev k Nemčiji zahteval obrambno Črto proti bodoči Veliki Nemčiji severno od Celovca. Konsolidacija srednfe Evrope Beograd, 9. junija. (Izv.) Tukajšnji časopisi so priobčili vest, da Je Nj. Veličanstvo kralj Peter nevarno zbolel, da njego-* vo stanje povzroča velike skrbi In da je bil radi tega prestolonaslednik Aleksander brzojavno pozvan," da se vrne Iz inozemstva. Danes ua večer pa javlja Presbiro, TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO UGODNO POTEKAJO. Beograd. 9. junija. (Izv.) Jugoslovanski in italijanski delegati za trgovinska pogajanja so se sedaj sporazumeli v vseh točkah razun v onih glede sabotaže ribolova in reč- da so vesti nekaterih listov o bolezni kralja Petra pretirane. Kraljeva bolezen se je v zadnjem času res nekoliko poslabšala, toda njegovo stanje ni opasno in za enkrat ne povzroča skrbi. Regent Aleksander ni bil pozvan iz Inozemstva. ne plovbe. Jugoslovanski delegalje so izjavili, da vprašanje rečne plovbe ne spada v te dogovore, nakar so izjavili Italijani, da hočejo počakati nadaljnih navodil iz Rima. Tudi se je dosegel sporazum glede skupnega nastopa proti tihotapstvu. VTIS IZIDA LJUBLJANSKIH OBČINSKIH VOLITEV V BEOGRADU. Beograd, 9. junija. (Izv.) O Izidu volitve župana v Ljubljani se je zvedelo včeraj ob 8. uri zvečer. Med našimi somišljeniki je zavladalo veliko navdušenje. Demokrati so radi tega izida zelo poparjeni, ODHOD TAKE JONESCA. Beograd, 9. iunija. (Izv.) Ob priliki bivanja rumunskega zunanjega ministra v Beogradu Je bil med našo državo In Romunsko sklenjena konvencija, o kateri trde komunisti, da Je naperjena proti sovjetski Rusiji Zagotovilo se Je pri tej priliki tudi velijo prijateljstvo, ki vlada med obema narodoma. Sporazum se Je dosegel o vseh važnih vprašanjih zunanje politike. Včeraj ob 8.47 url zjutraj se Je odpeljal rumunskl zunanji minister s soproso |n spremstvom z zasebnim parnikom ob velikih ovacijah številnega občinstva, ki se je zbralo ob savskem pristanišču. Soprogi zunanjega ministra jo bilo Izročeno mnogo krasnih cvetličnih šopkov, od katerih so bili najlepši od strani predsednika ministrskega sveta Pašiča, nadalje od političnega od-deienja ministrstva zunanjih zadev, predsednika ustavotvorne skupščine, zenskega udruženla In gospe PaSičeve. Pred svojim odhodom Je soproga zunanjega ministra prosila g. Pašiča, da Ji dovoli, da sc fotografira z njim in z njegovo l.oprogo v znak posebnega spoštovanja, da ohrani čim trajnejši spomin na kratko a prijazno bivanje v naši prestollcl. Visoke goste so spremili do naše meje bukareškj poslanik in ravnatelj političnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve. evakuacija Šibenika. Split. 9. jun. Ko so predvčerajšnjem naši pooblaščenci dospeli v Šibenik, jih je tamkaj pričakovalo Narodno Veče. v imenu katerega je naše pooblaščence pozdravil dr. Smolkič, kateremu se je zahvalil ar. Desnica. Pri pogajanjih z Italijo se i je sklenilo, da se prične izpraznitev drugega pasu dne 19. in kočna dne 23. t. m. Šibenik bo evakuiran dne 23. t. m. DRAŠKOVIČ ZOPET V BEOGRADU. Beograd, 9. jun. Danes se je v Beograd vrnil notranji minister Mi-lorad Draškovič. ki se je nahajal v inozemstvu 30 dni na oddihu. OROŽNE VAJE ZA VSE REZERVNE ČASTNIKE. Zagreb, 9. iunija. Dopisnik »RlJečl« do-znava, da bodo tekom meseca pozvani na orožne vaio stopnjema vsi rezervni častniki. DINAR — RAČUNSKA ENOTA ZA CELO DRŽAVO. Beograd, 9. junija. Včeraj Je minister za šume in rude dr. Križman kot zastopnik finančnega ministra podpisal odlok, s katerim se odpravlja uradno računanje s kronami ter se uvaja kot računska enota dinar za vso državo. VOJAŠKA KONVENCIJA MED ČEHOSLOVAŠKO IN ROMUNSKO Pariz. 9. junija. (Izv.) General Christescu romunskega generalnega štaba namerava dne 15. t. m. odpotovati v Prago, da izdela vojaški dogovor s češkoslovaškim generalnim štabom. Pričakuje se torei skorajšnja voiaška konvencija med Romunijo in češkoslovaško. NOVE TEŽKOČE PRI SESTAVI ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE. Praga. 9. junija. (Izv.) Glasom vesti raznih čeških listov so nastale pri sestavi koncentracijske vlade vnovič velike zapreke. Radi tega sc tudi ne bo izvršilo za dne 13. t. m. nameravano sklicanje parlamenta. Nastale zapreke so iskati v vprašanju prehrane, ker zahtevaio sociial-demokrati, da se še nadalje vzdrži vezano gospodarstvo z živili. UVEDBA OSEMURNEGA DELAVNIKA V BELGIII. Bruselj. 9. jun. Zbornica je s 121 proti 11 glasovom sprejela zakonski načrt glede uvedbe 8 urnega delavnika in 48 urnega tedna. V torek je pristopila Romunska k mali antanti. Je to zgodovinsko dejstvo, ki ga bo beležila zgodovina kot enega najvažnejših korakov v konsolidaciji srednje Evrope in celega sveta sploh. Za nas Je podpis pogodbe, k| se Je z njo Romunska pridružila mali antanti Jako razveseljiv dokaz, da naši sosedje, verujejo v zdravo silo našega naroda In konsolidacijo naše države. Prvi je to Jasno videl češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki Je prav] ustvarltelj te male antante, da-si se mu ni takoj posrečilo pridobiti za svojo misel tudi Romunske. Gotovo pa Je, da !e Romunska že od vsega početka simpatizirala z malo antanto In da so Jo od tega pristopa začasno zadrževal) le njeni agresivni nameni glede Rusije, ki Jih niti Jugoslavija ni Češkoslovaška nista mogli podpirati. Z pristopom Romunije k mati antanti se je pomen te zveze silno povečal ln poglobil. Ne samo, da razpolaga sedaj mala antanta, ki vežo v prijateljstvu 46 milijonov duš, z nekaj milijoni pušk, — kar pomenja popolno gotovost proti našim sferlm sovražnikom Madžarom ln Nemcem, temveč ona predstavlja danes tudi moč, ki se ho nanjo morala hočeš-nočeS ozirati tudi v trnka'antanta. Enkrat za vselej bodo minul) časi, ko so v Parizu ln drugod porabljali malo narode le kot drobiž pri poravnavanju i . ;sc-bojnlh obveznosti. Konec bo diktatov In slepe pokorščine. Berlin. 9. junija. (Izv.) Kakor se poroča iz Varšave, so pričeli poljski listi pisati v zmernejšem tonu na-pram Nemčiji, vsled česar se pričakuj na skorajšnji pričetek pogajanj med Nemčijo in Poljsko. Vzrok zmernejšemu nastopanju Poljske ]e iskati v tem. da se pričakuje tudt skorajšnji pričetek gospodarskih dogovorov med Francijo in Nemčijo. Varšava. 9. jun. Po zadnjih poročilih iz Gornje Šlezjje so v severnem in iužnem odseku nemški napadi ponehali. Uporniki so zavzeli železniško postajo in pošto v Tar-nowicah. Grodziesk, ki so ga Nemci začasno zasedli, ie pal zopet v NAMESTNIK FINANČNEGA MINISTRA PREVZEL POSLE. Beograd, 9. junija. Namestnik finančnega ministra g. dr. Križman Je prevzel svoje začasno mesto. AMERIKA NE PRISTOPI K ZVEZI NARODOV. Pariz, 9. junija. (Izv.) V ameriških diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo sklenitev mirovne pogodbe med Ameriko in Nemčiio zadala zvezi narodov smrtni sunek, ker Amerika v nobenem slučaju ne bo pristopila zvezi narodov. RAZBURJENJE V BEOGRADU RADI KOMUNISTIČNE DELEGACIJE V MOSKVO. Beograd, 9 junija. (Izv.) Tukaj vlada razburjenje, da sta komunistična poslanca Markovič In Pavlovič z 10 svolitn ltova-rlšl odpotovala v Moskvo. Javnost ostro kritizira postopanje policijske oblasti, ker jim Je dala potne tiste. KOMUNISTIČNO NASILJE V W<)RTENBERGU. Praga. 9. junija. (Izv.) Bivši češki minister, socijaldemokrat Joha-nis je te dni sklical velik shod v VViirtenbergu. Med njegovim govorom so ga napadli komunisti, ga podrli na tla ter ga močno pretepli. Posredovati je morala policija, ki je shod razpustila. KONFERENCA V PORTOROSE. Dunaj, 9. jun. Kakor doznava »Poli-tisclie Korrespondenz«, Je bila povabljena avstrijska zvezna vlada h konferenci v Portorose. Začetek posvetovanj, lil je bil določen, kakor znano, na IS. t. m., Je bil odložen ua 2. julij. Vsebina dogovora med državami male antante je povsem deienzivnl. To jasno dokazuje tudi oui del pogodbe, ki govori o ustvaritvi močne oborožene sile, kjer ie Izrecno povdarja, da bo ta oborožena sila naperjena proti vsakemu ogrožanju držav, pripadajočih k mali antant), da pa se namerava uporabljati v ofenzivne svrhe. Defenzivni pomen te zveze so tudi Pašič, Taa»iiu med državnimi nameščenci odredila stroge odredbe. Postopala je proti 80 državnim nameščencem. Stavka rudarjev v Belgiji. V premogovnikih pri Ouaregnonu In Ouesuesu je 11.000 rudarjev vsled znižanja mezd ustavilo delo. VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO MATICO«! To in ono iz CSR. Praga. 7. junija. Štirinajst dni trajajoči štrajk kovinarjev je končan s popolno zmago delavstva, ki je svoje pravice obvarovalo tako glede organizacije, kot glede delavnega časa. mezde in prispevkov. Zmagala je delavska solidarnost v štrajku, ki ni imel politične osti, temveč je šlo v njem samo za stanovske interese. Sporazum se je dosegel po prizadevanju vlade, oziroma ministrstva za socijalno skrb. Poravnavanje je vodil sam minister dr. Gruber. Praga je bila minule dni torišče več dni trajajočih velikih športnih tekem, talcozvanih Masarykovth iger. ki so se jih udeležili zastopniki in športniki vseh kulturnih narodov. Za sloves češkoslovaške republike so bile te igre eminentne važnosti, ker vsi zastopniki odhajajo z najboljšim vtisom iz Prage. Prihodnje tedne se bodo vršile tu slavnosti, ki nimajo para nikjer na svetu, in sicer slavnosti takozvans delavske olimpijade, obstoječe iz delavskih telovadnih društev. Obenem bo še z neko drugo prireditvijo pokazalo češkoslovaško delavstvo svojo visoko kulturno stopnjo in moč, namreč z razstavo del strokovnih samopotnočnih organizacij. Češkoslovaško delavstvo hoče pridobiti mesto poleg angleških in nemških delavskih organizacij, kot njihov enakovreden drug. češkoslovaške delavske strokovne organizacije rastejo od dneva do dneva in postajajo tako vedno močnejši faktor v gospodarskem življenju. Pravkar se je vršil občni zbor delegatov narodno-socijalistične češkoslovaške delnid-ske obče, na katerem je bilo podano sporočilo, da so štele strokovne organizacije koncem 1919. leta 265.679 članov, koncem 1920. leta 348.349 članov. V političnem življenju ni v zadnjih dneh ničesar novega razun. da se tudi češki Nemci pripravljajo na plebiscit. Vendar oa ne manika tudi treznih trincov ki pozivalo Nemce, da nai bi pametni med njimi ustanovili realistično stranko, ki bi vodila politiko podobno oni. ki sta io vodila svoičii« v avstrijskem parlamentu Masarvk in Kramaf. Ti glasov! (v »Montagszeitung«) poudarjajo, da bi stranka pridobila veliko pristašev. ki hočejo postati dobri državljani češkoslovaške republike. Medtem se delajo priprave za upravno sodišče v katerega bo poslan tudi zastopnik nemške parlamentarne skupine. Morda bo to kaj n- mirievalnejše uplivalo na nespravljive duhove. Političnevesti. Bav — bav. »Slovenski Narod« la »Jutro« opravičujeta poraz JDS pri županski volltvj v Ljubljani s tem, da dolžita NSS zveze s klerikalci. Razumemo! z nečem se oač mora potolažiti liberalno meščanstvo, da dr. Triller ni bfl Izvoljen Zupanom. Zato je bombastično kričanje o črnem zmalu, o užaljenih osebah In o avtonomističnem strašilu razumljivo, če tudi ne opravičljivo. »Slov. Narodu« in »Jutru« svetujemo, da prenehata s pravljicami >n konstatirata brez sramu In bojazni: NSS župan je bil Izvoljen brez vsakega kompromisa. Opozicijonalne stranke v občinskem svetu so šle kot en mož proti JDS spontano, da se kapitalistično samodržstvo v mestni občini ljubljanski enkrat za vselej onemogoči. ljubljena In Praga. Podobna situacija, kot v ljubljanskem občinskem svetu, obstoji tudi v občinskem svetu velike Prage, kjer tudi nima nobena stranka absolutne večine. Tudi tam Je dobila bratska češka narodno socialističnega župana (dr. Baxa), ker so vse ostale stranke nastopile skupno proti demokratom. Kot vidimo rode podobni vzroki tudi podobne posledice. Zdravje Itralla Petra se boljša. Nj. Vel. kralj Peter je od včeraj popoldne boljši. Zdravijo ga dr. Nikolajevič, dr. Gcrmano-vlč in dr. Meačenin. Poročilo o kraljevem zdravju se vsak dan brzojavno odpošlje regentu Aleksandru ln princezinji Jeleni. Oeneral Zečevič, ki je prvi kraljev adjutant, vsak dan obvesti o kraljevem zdravju ministrskega predsednika Pašiča. Določitev naših severnih racj. Parlamentarni krogi trdijo, da ie potovanje naših delegatov v Pariz v zvezi z določitvijo naše meje na severu. Nesoglasja med kršč. socialcl v Avstriji. Včeraj je bila prva seja deželnega kongresa krščanskih socialcev, ki se je sklicala v svrho, da se poravnajo nesoglasja, ki so nastala med osrednjo in pokrajinskimi organizacijami krščan. socialistične stranke. Gospodarstvo. STANOVANJA ZA SAMCE. Posnemamo po »Agramer Tag-blatt-u« ter podajamo našim čitate-ljerri v izvlečku tele vrstice o vprašanju stanovanj za samce ki je v Ljubljani isto tako velcaktuelno. kakor v Zagrebu. Omenjeni list izvaja: Samci, ki stanujejo v mebliranih sobah, so danes zelo na slabem. Imajo stanovanja za silo. ali pa zelo draga stanovanja, za katera morajo plačevati v Zagrebu 500—3000 K na mesec. Mnogi, ki ne morejo priti do stanovanja sploh, ali ki ne zmorejo tako visokih stanarin, moraio stanovati v okolici Zagreba, prihajati vsako jutro v mesto ter se vračati vsak večer. imeti dvojno gospodarstvo ter živeti po gostilnah in penzijona-uh. ki niso ravno ceni. Mnogi samci in tudi zakonski, ki se morajo zadovoljiti z eno samo sobo. ne morejo izhajati s svojimi plačami živijo pri vsem tem slabo ter se pogrezajo v dolgove. To stanje je dalo povod svetniku A. pl. Aleksandru za predlog. naj se zgradi za samce stanovanja v paviljonih, v katerih naj bi bila centralna kuhinja in centralno kopališče in to po vzorcu dijaških stanovanj. kaierlh gradnja ima pričeti prihodnje dni. V teh enonadstropnih paviljonih naj bi bila stanovanja z eno sobo z dvema oosteliema. Za tisoč oseb. torej za 500 sob. bi bil potreben kapital 18 milijonov kron ter ne bi mesečna najemnina presegala 300 do 400 kron za dve osebi, torej 150 do 200 kron za osebo. Rentabilnost projekta ie brezdvomna. amortizacija ne bi bila pretežavna. Gospodarske organizacije bi lahko dale na razpolago potrebno glavnico, druge organizacije bi lahko pomagale z amortizacijskim posojilom. Ako je mestna občina odločila za gradnjo klavnice 100 milijonov kron. ne bi smelo biti težav za projekt, o katerega rentabiinosi ni dvoma. Ta projekt ie posebno važen v pogledu vprašanja delavskih in uradniških kuhinj. Te dni se je vršila v Zagrebu konferenca društva za tujski promet, katera se ie bavila s tem vprašanjem In ki je zavzela glede istega zelo simpatično stališče. Sklenjeno ie bilo da se v kratkem skliče anketa vseh organizacij, ki so zainteresirane na tem vprašanju in ki bo iskala način, kako bi se dal ta projekt najlažje udejstvovati: prej pa bedo inicijatorii te ideje stopili v stike z denarnimi zavodi za eventuelno financiranje potem istih, pri čemer bi seveda morala sodelovati tudi občina. ki bi med drugim lahko odstopila v to svrho stavbišča no nizkih cenah. List zaključuje s temi besedami: Anketa, ki se bo vršila prl- hodnie dni. bo skoro gootvo dosegla pozitivne rezultate. Živimo v času. ko prevladujeta povsod iniciiativa in podjetnost. Po dijaških stanovanjih samska stanovanja — to bi bila najboljša metoda, da se odpomore stanovanjski mizerijl v Zagrebu ter da se obvaruje uboge sanice pred za-dolženjem. To kar velja za Zagreb, velja v isti meri za Ljubljano. V kratkem času se bo konstituiral ter začne delovati novo izvoljeni občinski svet, od katerega je pričakovati, da mu bo na srcu socijalno skrbstvo. Z opravičeno nado pričakujemo od Istega, da se brez odloga in z vso vnemo loti eormeea vprašanja ter da se okoristi rezultatov ankete, ki se bo vršila v Zagrebu te dni. Prepričani smo, da se bodo velepotezni iniciiativi radi pridružili naši denarni zavodi, s katerih združeno pomočjo se bo tudi za niih uslužbence z manjšimi stroški mnogo več doseglo, nego z grajenjem posameznih stavb, ki so mnogo dražje, čemur bo posk lica. da bodo morali uslužbenci plačevati nedosegljive stanarine, ki pa bodo v zadnji vrsti morale zopet pasti na denarne zavode v obliki primerno zvišanih plač. + Iz ljubljanskih trgovskih krogov se nam poroča: Poštne tarife In poštne znamke so se zadnja leta vse prevečkrat izpre-menile. Večkrat je bilo občinstvo opozorjeno na nove tarife šele potem, ko je bilo že novo frankiranje v veljavi. Tudi na sedaj veljavno frankiranje in sedaj veljavne znamke je bilo občinstvo prepozno opozorjeno. Marsikateri trgovec trna še precej znamk prejšnje ljubljanske Izdale. Star poštni običaj je bil, da so se prejšnje razveljavljene poštne znamke gotovo dobo zamenjavale za nove veljavne poštne vrednotnice. Radi bi vedeli, kdaj bomo lahko zamenjati prejšnje znamke za sedai ve- ljavne, zakaj imamo jih še precej ln bi imeli občutno škodo, če jih ne bomo mogli zamenjati za nove. + Naša vojna odškodnina. V beogra '-skih finančnih krogih krožijo vesti, da ne bo prinesla pot naših delegatov nikakih koristi, ker je antanta sklenila, da zmanjša naš delež na vojni odškodnini najmanj za polovico v svojo korist. Takega slciepa pa upamo, da ne bodo naši delegati podpisali. + Monopolsk« pristojbina na petrolej, Na predlog direkcije carin je uprava državnih monopolov sklenila, da se za petrolej, ki se uvaža iz inozemstva v kantah, brez ozira na to, ali se uvaža Iz držav, s katerimi je sklenjen dogovor, ali ne, računa monopolska pristojbina za netto-težo petroleja. 4- Vrnitev železniškega materija|a iz Srbije. Snoil Je na poziv naših zastopnikov pri reparacijski komisiji odpotovala posebna delegacija prometnega ministrstva v VViesbaden, kjer bo prevzela železniški materija!, katerega so Nemci odpeljali iz Srbije za vojne. + Ukinitev dveh trgovinskih agencij. Po vesteh trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu je ukinilo ministrstvo trgovine ln Industrije našo pooblaščeno trgovsko agencijo na Reki in VVashingtanu. + Otvoritev želczni§ke proge Toblach- Ampozza-Cadore. Kakor poroča »Sudtiro-ler Landeszeltung«, je od 1. Junija dalje otvojena železniška proga Toblach-Ampoz-za-Cadore v dollžni 66 km preko Vzhodnih Dolomitov. Železnica, ki jo je jelo graditi meseca novembra 1917 avstrijsko armadno poveljstvo, Je bila dograjena meseca maja 1919 po italijanskem armadnem vodstvu + Cene francoskemu premogu se *vl. šajo. Vsled velikega izvoza francoskega premoga v Anglijo Je pričakovati, da se cene premogu zvišajo. Vlada misli izvoz premoga ukiniti, da prepreči eventuelno zvišanje cen osobito, da se izogne belgijski konkurenci, ki že sedaj ponuja premog po nižjih cenah. + Angleški kredit. Vesti, da so angleški Izvozni trgovci našim trgovcem odpovedali kredit, nimajo prave podlage. Res je prišlo do nekih nesoglasij, ker so se neke firme branile prevzeti nekaj blaga, vendar ni prišlo do odpovedi kredita. V Zagrebu se nahajalo ravno to dni zastopniki anzlešk h firm, ki ponujajo našim trgovcem blago na kredit. Cena in pa slaba valuta pa ne bo privedla do uspešnih kupčij. + Lu*te ob črnem morju odprte za 'o-ternacljonalnl promet, italijansko ministrstvo trgovtee je sporočilo parobrodskiir, društvom, da je sovjetska vlada Klona luke ob Črnem morju za svoboden interna-cijonalni promet. Te luke so: Odesa, Feo-doslja, Novorosijsk, Gcničesk, Mariupol 'm Rose. Od vseh teh luk se nahaja edino Novorosijsk v dobrem stanu. + Promet na ameriških železnicah. Obča povojna kriza je delovala tudi na železniški promet v Zedinjenih državah. Število nezaposlenih tovornih vagonov ,e znašalo dne 7 aprila t. I. 507.400. Zadnji čas se promet zopet boljša, ker se uvaža v Anglijo večjo množino premoga. + Angleško-nemški dogovor glede obnove Rusije. Berlinski listi potrjujejo vest, da se je sklenil nomško-angleški dogovor glede obnovitve Rusije. Predmet tega med angleškimi in nemškimi industrialci sklenjenega dogovora, ki ima popolnoma privatno gospodarski značaj, so predvsem gospodarske koncesije, ki bi jih sovjetska Rusija morala nuditi kot odškodnino. Leninu se bo stavilo pogoj, naj preosnovi sovjetsko vlado na podlagi koalicije vseh strank, izlmših monarhističnih strank. + Podraženje prevoznih tarifov na ruskih železnicah. Po naredbi ljudskega k> misarijata se tarifa za daljnje vožnje na železnicah poviša za 20 krat, na lokalnte progah pa za 10 krat toliko kakor poprej. Menijo, da se bodo dohodki železnic s tem zvišali za 68 milijard rubljev. + Gospodarska konferenca v Llsabo- nl. V Llsaboni se je vršila pretekli mesec mednarodna parlamentarna gospodarska konferenca, na kateri se je rzapravljalo o kurzih valut, o transportnem vprašanju in o trgovinskih pogodbah. + Ribarska razstava v Osijeku. Oh priliki sokolskega zleta v Osijek bo otvor-jena tudi gospodarska razstava, na katei! obeta- biti najbolj zanimiva ribarsna raz-stva. Načelnik te razstave g. šandor Sor-ger je znan kot imejitelj velikih umetnih rudnikov ter kot izboren strokovnjak In ravno tako dober organizator. Na razstavi bodo posetniki spoznali tudi način umetnega gojenja rib. i? SaB asssBSssB* ! Pošljite naročnino! Dnevne vesti. — Reorganizacija politične službe v naši državi. Notranje ministrstvo deluje za reorganizacijo političnih služb v naši državi. Politične siužbe bodo individualno in.tehnično urejene, kakor so urejene politične službe druarih držav. — Enotni trgovinski zakon za našo državo. V ministrstvu za trgovino in industrijo se je sestavila posebna si rokovna komisija, ki bo izdelovala >črt novega zakona, ki bo veljal za vso državo. Novi trgovinski zakon v glavnem izdelan na istih teme-i i kakor stari srbs-ki zakon. — Železniški promet Maribor-v* Ije-Radeona. Na konferenci naših n avstrijskih delegatov v Celovcu ,e ie doseeel sporazum, da se od 15. t. m. otvori železniški promet na pio^-di Maribor-Špilje-Radgona. Špi-»je-Maribor-Celovec in Dravograd- abnd-Zelt\veg. — Grof Begouin v Sarajevu in agrebn. V Sarajevo je dospel grof giiuin, dopisnik lista »Journal des •ebats«' za Balkan. Na potu iz Sarajeva bo francoski publicist iickaj časa mudil v Zagrebu, kjer bo n« budski univerzi predaval o najno-veiših predzgodovinskih odkritjih na francoskem. — Spremembe v bosanski ze-r.alteki vladi. »Narodno Jedinstvo«, iradni organ, jc prineslo 7. t. m. ikaz. s katerim sc dosedanji povel- jnik za prosveto. Štefan Grgjič, re-5nie svojih dolžnosti, namesto njega se imenuje za poverjenika za jrosveto srednješolski nadzornik ‘''■»sla Krčmanovič. — Odlikovanje Take .Ionescu. Komunski zunanji minisetr Take Jo-ncscu ie bil odlikovan z redom zve- !e Karagiorsrjevičev I. razreda, ni^ov pomočnik Perusi pa z redom belega Orla 1. razreda. — Županske volitve na deželi. Za župane so izvoljeni: V Vel. Loki A, Gliha« v Trebnjem Jos. Glavan, v Mirni peči L. Novljan, v Imenem pri Podčetrtku Fr. Bralko. v Ver;.;fah Ant Bovlia vsi pristaši SKS. V St. Rupertu le župan Tomaž Prijatelj, v Berti cerkvi los. Zajc, v Dobrniču Jos. Kužnik, v Dvoru Jos. Primc, v Zagradcu 'e Kokraj gorniigradski), spojena z založno tra-'iko. se vnovif razpisuje v oddajo po javnem natečaiu. Invalidi izza zadnje volske, lotem vdove in sirote v tej vojski padlih In irrirlih vojakov (častništva in moštva) Imi-to ob gotovih pogojih brezpogojno prednost ired vsemi drugitni prosilci. Vsi drugi pv Jatki so razvidni iz natečajnega razglasa, • 1 K za 100 kg. Harač zadene tudi prebivalce, kj stanujejo izven Ljubljane In seno le peljejo ‘skozi mesto. Jugoslovanska Matica v Celju vprizorl prihodnjo nedeljo 12. junija 1921. veliko veselico, na kateri boste sodelovali dve godbi, več pevskih zborov, par tumbun-ških zborov', slišali bomo govore, deklamacije itd. Imeli bomo primorski ples, srečoiov, šaljive pirizore, zvečer bengalični ogen Jitd. Ob 11. url dopoldne bode koncert v parku, ob 3. pop. pa prične zabava na »Glaziji«. Vstopnina bo samo 1 dinar za osebo. Kdor je Jugoslovan, naj pride, da tudi on položi dar na oltar za rešitev naših bednih bratov preko mej, katere nam je postavilo kruto nasilje, ki se lažnjivo šopiri pod zlorabljenim imenom »kultura«! V zapore celjskega okr. sodišča so pripeljali Iz Trsta Al. Mejavšega iz Celja, ki Je bil zapleten v tatvine pohištva in usnja na celjskem kolodvoru v slučaju Mfirtl in StOssI po prevratu. Kakor znano, se ie v tej zadevi vršila že lani pred celjsko poroto obravnava proti obtožencema Pečovniku in Košiču in tovarišem. Mejavšek je takrat srečno odnesel pete v inozemstvo. Sedaj pa ga je v Trstu zagrabila roka pravice in dobi tudi on zasluženo plačilo. Izpred celjske porote. V pondeljek se je kot prvi zagovarjal pred porotniki Viktor Zilnik od St. J ur ja ob Taboru. Obtožen je, da ie iz obč. pisarne v Št. Jurju ukradel tri živinske potne liste ter posestnici Frančiški Dolinšek v Št. Jurju 7 let staro kobilo, vredno več tisoč kron. Porotniki so vprašanje krivdoreka potrdili, na kar je bil Žilnik obsojen na pet let težke ječe. — Kot drugi se je zagovarjal goljufije obtoženi Franc Doličnik. Obtožnica mu pred-baclva, da je prikril večjo svofco najdenega denarja pri Slovenjgradcu, katero Je zguibil ne ki trgovec. Porotniki pa so krivdo zanikali. nakar ie bil Doličnik oproščen Fašistovsko nasiiio v Postojni. Zadnjo nedeljo dopoldne so priredili fašisti po mestu velike demonstracije. Po hišah so nalepili sramotilne lepake z naznanilom, da prirede dne 19. t. m. veliko aneksijsko slavnost. Tak lepak je visel tudi na hiši poslanca Jos. Lavrenčiča. Ker le nekdo lepak nekoliko natrgal, so začeli fašisti kar besneti. Nekega mladeniča. ki je prišel iz hiše. so strahovito pretepli s palicami in bikovkaml. istotako domačo deklo Nato so razbijali po Lavrenčiče vem stanovanju, kier ni bilo nikogar doma. Končno so iz glavnega okna izobesiil italijansko zastavo. K aneksiiskl proslavi napovedujejo prihod posebnih fa-šistovskih vlakov. Koroško. Zanimivosti Iz Koroške. V Libeličah zažgejo na Pošt! vse slovenske Uste, pH sebno »Koroškega Slovenca«, kakor je Izpovedala sama poštarica. V tej občini so si Izvolili tudi tako zanimivega župana, da bomo o njem čudne reči poročali — V Grebinju cenzurira trgovec Svarc slovenske liste In pisma, naslovljena na Slovence, potem pa očita Slovencem, kaj se Hm piše. Pisma In časopise pa dobi Švare od poštarlce. Slovence na najgršl način napadajo In psujejo. Uglednemu in daleč Dknug spoštovanemu kmetu Walherju In njegovi družini pošiljajo grozilna in sramotilna pisma. Slovenca sodarja Jurija Volaučnika le ozmerjala na najgršl način Kernbeisovka, nakžtr tudi on ni molčal. Njej se ni nič zgodilo. Vola učnik pa Je bil kaznovan. Slov. peku Unttrbergerju pa je grozil pisač pri okrajnem uglavarstvu Velikovec Krobat s pobojem. — Občina Blato. Tamošnje Lovsko društva Je taielo že okrog 15 let v najem občinski lov Tudi zadnjo periodo ga je najelo popolnoma zakonito. Toda ge-rentstvo je lov Slovencem kratkomalo od-vzeloi n oddalo nemškutarjem, ne pa čU-nom. Kot nadzornik lova Je postavljen Janez Ebervvein v Replah, ki Je svoj čas umoril svojega lastnega brata. Tak lahko postopa s puško okrog, dočiin ugledni Slovenci, dolgoletni občinski odborniki ne dobe lovskih dokumentov. V občini Blato so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci ter sl tudi izvolili svojega župana Fr. Tomiča v Replah. Ker pa v tako važnih čas'h Slovenec ne sme biti župan, zato bivš! gerent Hlebetz ne mara odstopiti in še Slovence dalje šikanira ter črta Iz volilnega imenika. Tako sta bila črtana: gostilničar Škof (Krašovec) in Gros (Žele) iz Vogrč, češ da sta pridobila domovinsko pravico za časa jugoslov. uprave. Res imenitno se gospod gerent razumejo na občinsko upravo! — Občina Libučc. Gospa Železnik v Sp. Libučah ne dobi dovoljenja, da bi šla Po steljo v Jugoslavijo, kjer ima svoj gozd. Kaj bi bilo, ko bi naše oblasti rnaio otežkočile prehod v Jugoslavijo g grotu Thurnu? To bi gotovo zaleglo. Ali pa, če bi se zabranilo g. glavarju iz Pliberka, ki dela pri g. Mravlaku v Vuhrcdj, četudi Je najhujši nasprotnik Slovencev, da ima pri nas zaslužek. Njegova žena n. pr. je dobila za uspešno delo za časa plebiscita od Heimatdiensta diplomo. Mi pa take ljudi redimo, za svoje rojake pa nimamo kruha. — izgon. Nadučitelj M. Hercele, ki se nahaja v Vogrčah, občina Blato, je dobil dekret, da mora tekom osmih dni zapustiti »Bundesland KSrnten«. Seveda Je vložil priziv. — Občina Doberlavas. Narodnjak Jožef Šumnik p. d. Kos v Kazazah je tožsn za 60 000 K, ker se je pred plebiscitom na svojem domu napaden branil z revolverjem in ob ti priliki rani] Petra 2užo iz Kazaz. Kakor kaže iz postopanja sodnikov bo mož pravdo zgubil. Umevno, da dr. Martinek, ki je hud nasprotnik Slovencev, ne bo branil Čuša, četudi bi kot zastopnik bil dolžan braniti državljana Slovenca, ako že prevzame zastopstvo. — Jugoslavija na svoie sinove na Koroškem nikdar n<» ho na prostoru vojaškega letališča v Šiški. Ob 6. pop. veselica na Bellevue. Svira godba dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čs-rina. — Odbor. POROTNE OBRAVNAVE. Kaznjenka iz Beguni. Elegantna lahkoživa natakarica Pepca Konjarjeva že sedemkrat predkaznovana je bila obsojena 1920 zaradi tatvine na dve leti ječe in se je preselila iz Narodnega doma v Ljubljani v kaznilnico v Begunje na Gorenjskem. Zadnji teden pred to obsodbo, pa je hotela še dobro živeti in Je ukradla v to svrho zakonskima Lovru m Ivani Komanovi v Ljubljani hranilno knjižico Mestne hranilnice Uubljanske vredno 5100 K in pa 1000 K denarja, ki je bil v knjižici. Denar je zapravila, knjižico pa je dala v shrambo natakarici Karolini Udovič v Vodmatu, češ, da je ta knjižica last njenega fanta Tišlerja, ki je bil pred kratkim ž njo skupaj v gostilni. Iz Begunj je pisala svoji gospodinji Lekanov! Ani, da naj gre po zavitek, ki Je spravljen pri Karolini. Le-kanova Je šla po zavitek Iri pri tem Je Karolina dognala, da je knjižica tuja ker sa glasi na tuje neznano Ime. Ker ni hotela Imeti posla s sumljivo knjižico, Jo Je izročila takoj policiji in Koman Je prišel do Izgubljene knjižice. Karolina Je tudi ugotovila, da je obtoženka, ki dolži pričo za 1*2-njivko vsled ljubosumnosti, kar pa seveda Karolina ogorčena odločno in verjetno zanika, da Je vzela obtoženka Iz knjižice tudi en bankovec za 400 K. Obtoženka tatvino odločno zanika In trdi, da je zastavil pri njej neki samo kot gost JI poznat dimnikar, knjižico za 800 K. Ta dimnikar pa Je kot se Je dognalo le Izmišljena oseba. — Porotniki so krivdo z 9 glasovi potrdili in Je bila Pepca obsojena na 3 leta težke leče. Obtoženka kazni ne sprejme, češ da le krivična In dovoli, da se izroči knjižica lastniku le, če ona dobi svojih 800 K, ki ilh Je dala neznanemu dimnikarju. Tat iz Koroške. Meseca novembra 1920 se Je priklatil iz Koroške, vtihotapil se je skoal Jeseniški predor, na Gorenjsko 24 letni Konrad Valentinčič, man delomrznež in Jhko predrzen vlomilec in tat. Vlomit je po dnevi, ko sob ili ljudje na polju v več hiš In odnesel, kar je mogeL Oškodoval je okoli 12 oseb in odnesel razun perila In obleke tudi več ur, prstanov, srebrnih tolarjev, cekin vreden 600 kron in 20 kronski cekin vreden danes 570 K. Grdo Je naredil z učencem 4 razreda Leop. Hudovernikom. Dečko le šel v gozd po kurlce. Dobil ga je Valentinčič, ki mu je najprej pomagal trgati cvetlice, nato pa ea Je prisilil, da je sezul dečko čevlje, in mu jih odnesel. Ukradene stvari Je prodajal na Koroškem, kamor je hoda skozi predor. Znatno ceno cenijo na 12.500 kron. Sodišče Je stavilo porotnikom dve vprašanji glede tatvine in goljufije In tretje glede vlačugarstva. Porotniki so vsa vprašanja potrdilu Obenem pa so izjavili, da na) predsednik zagovomlštvo opozori, da si z ozirom na zagovornikovo opazko glede Szantnerjeve škode odločno prepove predbaeivanje glede tega, kar so sklenili zaprisežene! po svoji vesti in prepričanju. — Valentinčič Je bil obsojen na 3 leta težke Ječe. Skesan konjski tat. Pri trgovcu Antonu Tršanu v Kranju je služil kot hlapec 27 letni Jožef Linče. Okoli Božiča je Tršan Llnčetu odpovedal službo, In sicer zaradi več manjših tatvin, katere Je izvršil Linče delno v družbi s sohlapcem Matijo Rebernikom, deloma sam. Linče je vzel za odhodnlco s seboj enega konja s cel oopravo, nahrbtnik ovsa ui odejo. Nameril se je proti Kokri In hotel prvotno Iti preko meje na Koroško, da bi konja prodal. Med potjo pa se je fant skesal in zbal ter je že v Kokri, eno uro od Kranja, pustil kortja, opravo in nahrbtnik pri Polajnarju In pobegni! sam naprej. Obtoženca se zagovarjata s skrajno silo In lahkoto. Imela sta kot hlapca, ki morata delati od Jutra do večera in večkrat vaziti tudi cel dan, samo 20 odnosno 23 K dnevno in samo trikrat na dan hrano In to brez ktuha. To je Tršan tudi, da&l maio nerad, moral potrditi. Male tatvine obtoženca priznata, konja pa je vzel Lin?e v prvi ra?-burjenostl, češ kam hoče " . zimi brez denarja, na poti pa si je pn tli In ga vrnil prostovoljno v dejanskem kesu. Sumi pa se, da se je skesal Linče le zaraditega, ker je zvedel na Kokri, da Je jako težko priti čez mejo, posebno pa še s konjem. Porotniki so vprašanje glede tatvine potrdili, omejili pa vrednost ukradenih predmetov pod 100 K odnosno pod 4000 K. Obs:>-jena sta bila Jože Linče na 8 mesecev leče, Matija Rebernik pa na tri dni zapora. Šport in turistika. Nogometne tekme. Na igrišču Ilirijo pred državnim kolodvorom se vrši v nedeljo ob 18. uri tokma med Ilirijo In Mariborskimi atletiki. Pred tem ob pol 17. url igra Ilirija prvenstveno tekmo s Sv>bodo. Vstopnina je za obe tekmi skupna. Sokolstvo. LiuMjanskl Sokol sprejema prijave za zlet v Osijek dne 10., 11. in J3. t. m. od 5. do 7. popoldne v odborovl sobi. Vsak prijavljenec mora plačati za zletno Izkaznico 40 K in če želi skupno prehrano, za vsak dan 40 K, to Je skupno za tri dni 120 K. Vse natančnejše informacije poda poslujoči brat v pisarni. Zajedno se izdajajo tudi Savezne legitimacije In znaki. Sokolsko društvo v ŠIšk| priredi v nedeljo 19. t. m. ob nol 4 uot>. lavno telovadbo Pokrajina. Aržlše pri Zagorju. Kakor ste že poro* čah, je bil pri nas izvoljen za župana komunist rudar Matevž Čebin. Pripomogli so mu do tega pristaši JDS., ki so pri ožji vo-litvi med komunistom in klerikalcem oddali svoje glasove komunistu, za to so dobili podžupana in 1 občinskega sveto, valca, dočim imajo komunisti poleg župana še tri svetovalce. Pristaši NSS in JSDS so oddali prazne glasovnice. Pred volitvijo so izdali komunisti parolo: boj kapitalizmul Takoj nato pa so volili kapitalista Ašlča za podžupana, kapitalisti pa so volili komunističnega župana. AšIČ Je posestnik, trgovec In gostilničar, svetovalec Sim. Koželj Je lastnik posestva in dveh hiš, velik avstrijski patrljot, ki Je pri 7. vojnem osojilu glasoval, da je občina plačala 5« 2000 K več vojnega posojila. Mali oglasi. Proda se: DVA PARNA STROJA 25 in 45 konsklh sil, več različnih stroje« za izdelovanje opeke ter mnogo orodja i železnine sa gradbene svrbe se proda. Po« Jasnila daje Fr. SvetelSek II. ulica 102, Sl-sak. 1001 V PETEK 10, t, m. od 4 do 5 ure popoldne se proda deloma preprano, prvovrstno češko namizno in posteljno perilo kakor: namizni prti za gostilničarje, rjuhe, servieto Itd. Domobranska cesta 7/1. 1002 HIŠA z dvema stanovanjlma v Slovenjgradcu »t 69 na prodal. Ponudbe do 1. julija t. 1. sa Martin Pleterski Cerklje—Brežice. 1004 2 VODNI TURBINI 1 nova 36 HP z avtomatičnim regulatorjem. 1 dobro ohranjena 18 HP pravkar generalno reparirana. Vprašanja na podružnico lista v Celju pod zanesliJIv 45. 994 ENONADSTROPNA NOVO ZIDANA hiša, pripravna za letovišča z gospodar* skim poslopjem in malim vrtom ter vodno močjo za žago pri Sv. Ani nad Tržičem se proda. Več pove upravništvo Jugoslavije. 9S5 PRODAJA KONJI Večje števdo konjev se v parih ali posa< mezno proda. Na ogled so v Meljski opekarni v Mariboru vsak dan od 6 do 18 ure. Med njimi se nahajajo lep! tovorni kakor tudi jahalni konji polno krvni. Interesenti naj se oglasijo v omenjeni opekarni ob zgoraj navedenem času. 957. VELIKA ZALOGA in po ceni: Dvokolesa, otročji vozički, šivalni stioll, pneumatika bi vsakovrstni deli. F. Batjel, Liubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se: Dvokolesa, otročji vozilkl, šivalni stroj! In razni stroji v popravo. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4. 781 §§uf,8s@ s ŠTEPARICO izurjeno v boljšem delu se sprejme. Janko Dolenc, ul. na Grad št. 3. 10021 ELEKTROTEHNIČNI OBRATOVODJA popolnoma samostojen, ima Hiletuo prakso Je izprašan strojnik želi sedanjo službo premenlti. Ponudbe na podružnico lista v Celju pod »Julij«. 99J IZURJENO KNJIGOVODKINJO ki Je zmožna tudi slovenske in nemške korespondence, sprejme trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače je pos'at! na poštni predal 74 pod »Knjlgovodkinja«. ČEVLJARSKE POMOČNIKE za Izdelavo vojaških čevljev ter izdelovalca gornjih delov v večjem številu sprejme takoj »Tvorna čevljarska zadruga« v Ptuju, Plača od para (akord) po dogovoru. Vprašanja na naslov 'zadruge. 927 TVRDKA J. FON Ljubljana, Stari trg 6 išče Izurjeno in pošteno kontoristlnjo. BOLJŠI GOSPOD išče dobre privatne hrane v abonementu In mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« na nnrnvM * .1 ?T n • * A. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalie.) *Ko je minilo prvo presenečenje in so bili prvi čuvstveni izlivi pri kraju, se jc jela Genovefa zanimati ia vse podrobnosti tega nenavadnega razmerja ter materinega in mojega vsakdanjega življenja. Kar ni se mogla naveličati izpraševanja in ni me hotela pustiti od sebe. dasi se:n sc že zdavnaj bala, da traja moj po-set predolgo. Primerjali sva svojo vmnjo pojavo pred zrcalom, da bi videli, ali je kaj razlike; njene roke so bile malce ožje, jamica v njeni bradi za spoznanje plitkeiša od moje; toda najine noge so bile enako velike, in ko mi je dala na glavo svoj klobuk, nisem sama več vedela, ali se mi smehlja iz zrcala njen ali moj lastni obraz.« »Splošno se mi je videlo, da so jo vznemirila moja odkritja dosti manj. nego sem mislila. Veselila se je novega interesa, ki ji ga je nudilo življenje, ter mi obljubila, da me obišče naslednji dan. Naročila, katerih sem jo bila prosila, so bila kaj pripraven izgovor za najine sestanke. Sestra je postala sestri šivilja; tako se je razvilo ined nama živahno občevanje. in nihče ni slutil, da sc bo oknčalo tako strašno, v obupu in nesreči.« »Pred svojima ponosnima rednikoma je Genovefa skrivala vse to; bila je prepričana, da prepreči mnogo zla. ako jima zamolči, da pozna resnico. Drugi dan je stopila tudi ona gosto zagrnjena s pajčolanom v najino revno stanovanje. Čeprav se je razlikovalo tukaj vse tako zelo od njenih gospodskih navad, se je ven- dar očividno vdomačila ter se z vnemo posvetila svoji pravi rodbini. Morda je čutila v strastnem materinem objemu gorkoto ljubezni, kakršne dotlej ni poznala; še jačji pa je bil mik. s katerim so se je dojmlle resne in otožne oči doktorja Moles-\vovtha že na prvi pogled.« »Doktor JYiolesworth je bil zdravnik moje matere in je prihajal k nji vsak dan. Tudi tisti dan je hotel pogledati bolnico, kakor je bila navada! -ko ni nihče odgovoril njegovemu trkanju, je mislil, da spi. in tiho stopil v sobo. Meneč, da so vrata zaklenjena, smo bile me opustile vsakatero previdnost; njegov vstop nas je iznciutdil povsem, in mislile smo. da je vse izgubljeno. Genovefa je stala zraven mene brez pajčolana; nemogoče je bilo skriti ali utajiti najino podobnost.« »Moji sestri bi moral biti ta trenutek pač jako mučen; in vendar ni pokazala niti vznemirjenja niti skrbi. niti ni ugovarjala, ko je mati razložila doktorju položaj. Njiju pogleda sta se bila srečala, in Genovefa Gretorexova je bila od tistega hipa kakor izpremenjena.« »Jaz zase nisem mogla razumeti strasti, ki jo je bila popadla tako nenadoma: doktor Molesworth ni imel zame ničesar privlačnega, do-čim se je odlikoval sestrin zaročenec z vrlinami, ki morajo osrečiti srce slehernega dekleta, pa naj bo revna kakor jaz ali odgojena v bogastvu in razkošju. Vzlic svojim mnogim posetom na Genovefinem domu sem bila videla doktorja Ka-tnerona le enkrat, toda njegov dobrotni pogled in prijazni smehljaj sta mi bila segla v srce. Ob strani takšnega moža se mi je zdela Genovc-fina usoda še vrednejša zavidanja, zlasti zame, ki me je čakala po ma- terini smrti zgolj osamljenost In zapuščenost. Toda sestra ni znala prav ceniti svojega deleža in me je še blagrovala zaradi moje svobode.« »Dnevi so minevali; mati je postajala čedalje slabša in je čutila, da se ji bliža konec. Genovefa pa ni slutila ničesar, in tudi poklicati je nisem smela, zakaj navzoči so bili drugi ljudje; ako bi naju bili videli hkrati ob materini smrtni postelji, bi bila vsa skrivnost izdana.« >'Iz ljubezni do matere, ki ni mogla umreti, ne da bi stisnila Genovefo še enkrat na srce. sem se naglo odločila; šepnila sem bolnici- na uho. da ji hočem privesti miljenko, ter hitela po najkrajši poti h Grcto-rexovim. Moja sestra je nemudoma ustregla klicu; zamenjale sva obleko. Genovefa je šla po blagoslov umirajoče matere, jaz pa sem ostala namestu nje v njeni sobi. S tem je bila nje usoda zapečatena. Ob materini smrtni postelji je našla Genovefa zdravnika, in ko je bila mati izdihnila v njenem naročju, jo je potegnil k sebi. povedal ji. da jo ljubi, ter ii ponudil svojo roko.« »Dobro mu je bilo znano, v kakšnih razmerah živi in kakšen je njen družabni položaj: s tem pa nikakof ne trdun. da bi bil hotel Julij Moles-worth poročiti mojo sestro zaradi denarja. Do bogastva mu je bilo prav malo. Pač pa ga je navdajala z radostjo in zadoščenjem zavest, da hoče ona. hči uglednega moža. zapustiti svoje ponosne višave ter se odreči razkošju in udobnosti, da bi delila ž njim njegovo siromaštvo. Njena slika se je obdajala zanj s čedalje bolj idealno lučjo, vse dokler ni bil res prepričan, da jo ljubi.« »Ni mu bil otežko uverbi Genovefe o svoji ljubezni; oklenila se ga je bila z vsem srcem, in misel, da ne more razdreti svoje zaroke z doktorjem Kameronom, jo je pripravljala v obup. Vprašala me je za svet. toda kakor rada bi ji bila pomagala, ii vendar nisem vedela pokazati rešilne poti. Ona pa se je vzlic temu trdovratno oklepala svoie nade. pošiljala doktorju Molesworthu po meni sporočila in pozdrave ter jja hkrati puščala v negotovosti, ali bo njegova ali ne, dasi se je bližal dan poroke čedalje bolj in so bile vse priprave za sijajno svatbo v polnem teku.« »Nazadnje mi je razodela načrt, ki ga je bila zasnovala v svojem obupnem položaju, ter mi jela dokazovati. kako lehko bi nama bilo zamenjati vlogi. Polna strmenja in zmedenosti, hkrati pa tudi blažene sreče, sem jo poslušala, ko je vzklikala napol šaljivo, napol proseče: Dovolj sem se naužila bogastva in obilia; zdai, Mildred. vzemi ti svoj del!« »Te besede so glasno odmevale v mojem šibkem, nezadovoljnem srcu. Staro hrepenenje in stara zavist se je zbudila v njem s podvojeno silo. Saj se je bil materin namen, izročiti gospe Gretorexovl mene, izjalovil itak le po kaprici te dame; gol slučaj me je bil pripravil ob vso moio srečo 1 Zardela sem in vztrepetala od koprnenja. dasi nisem mogla verjeti v resnost sestrine ponudbe.« »Ona je videla moje razburjenje ter mi predlagala smeje, naj napraviva nekaj poskušenj. Sledili so raznoteri poskusi, o katerih je poročala Genovefa v svojem dnevniku; njih nepričakovani uspeli naju ie kmalu prepričal, da smeva tvegati zameno brež stiahu pred odkritjem.« »Sklenili sva zares izvesti načrt. Bogato plačilo, ki se mi je obetalo. mi je dajalo dovolj poguma tudi za najpredrznejše podjetje. Hrepenenje mojega življenja, sem mislila sama pri sebi, se bo izpolnilo, pomanjkanju in revščine bo konec za vselej; imenitna gospodična postanem, gospod in gospa Gretorexova mi bosta oče in mati. in najlepši, najboljši vseli mož. doktor Katneron. me bo imenoval kmalu svojo soprogo. Videla sem ga bila sicer le mimogrede, ali • vendar sem nosila njegovo sliko v srcu ter čutila do njega nagnjenj:, ki cvete enako silno in vroče le c i-krat v prsih vsake žene.« »Pred mano se je razgrinjala bu Jočnost polna sreče, in vse moje duševne moči so se jele razvijati svobodno in bogato. Moja sestra, ki ;e poznala svet. jc večkrat izrekla bojazen, da ne bi naletel najin načrt na ovire, toda jaz sem jo skušala pomiriti in se pripravljala z vnemo in resnobo, da bi vredno iz^r’ ,Ij prostor, ki mi ga je bilo zavzeti. Clc novefa mi je pomagala z dejaiijeis: in dobrimi nasveti ter me vodila s svojo veščo sodbo; zlasti zadnje dni. ki sva jih preživeli v tistem malem kopališču, sem porabila v to. da sem se seznanila z vsem. kar mi ie utegnilo koristiti v novem življenju.« »Tako je napočil poročni dan. Ra/stali sva se polni nad ter šli vsaka svoji usodi naproti. Genovefa ni dvomila niti za hip. da ji ie treba le poslati doktorju Molesworthu obvestilo in mu povedati, kako se je odločila. pa bo prihitel k nji na krilili liubezni. da je ne zapusti nikoli več.« Tovarna olja in firnsla prav dober se proda. Istotam tudi 2 lepa rdeča plišasta fotelja z dvema jednakima količkoma. Popraša Be Blelwei-sova cesta 27II. Blagajničarko in vajenca sprejme trgovina z špecerijskim in kolonijalnim blagom. Nastop takoj. L Zorman, Sp. šiška. Britof pri Kranju (Stov.) Sktiiilii: Beograd. SkliiiRi: Novliad. Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni firnež, lanene Iropino in druge vrste oljnatih izdelkov. Brsolavli ZABRET, KRANJ. SnniMHtoJen vodovodni monter Jn muhi«!stojen iii za leMo Mio za dobro, stalno mesto se išče za takoj. Javi naj so pri ,OBNOVI", gradbeni družbi v Ljubljani, Gajeva ulica Lepo, belo, točene, drobno siciljanslce soli vsako množino so dobi pri Leopold Grfinfeld, Ljubljana, Prisojna nlica štev. 1. CZrE sprefme dnevnik »JUGOSLAVIJA". Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo pod „Urednik“. Nastop službe in plača po dogovoru Za nedeljske Izlete se priporoča gostilna Kavčič poleg kemične tovarne na Selu ima pristna štajerska vina, mrzla jedila ter lep senčnat vrt. PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog" na upravo lista. Prima angleški Kristal ,Boraks‘ vsaka množina se dobi po K 31'— franco skladiSfe. — Naročila na PROMET tehn. industr. podjetje d. z o. z. Ljufeiiana, Gradišče 9/!. IS Najlepše in najcenejše darilo za vsako priliko je Moj zverinjak ■knjižica naftni malim za za»avo I" pcuk s 45 slikami In U tem spadajočim besedilom. = Ceno 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: vZveznikRjifi2rf'!j3n)in{rg8, Iv Z»ezni Marni, Stari trg 19,1, Glavno zastopstvo Fockove tovarne fSma mila* Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. Sveže telečje meso za pečenko po 20 K za kg. Od 106 v tukajšnji mestni klavnici zaklanih prvovrstnih telet prodajalo se bode V poGek, soboto in nedeljo v Šolskem drevoredu na Predovitevi, Smoljanovi in Kra&ovtevl stojnici. Koristilo Vam bo, ee se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v »JUGOSLAVIJI44! i prej A. Zanki sinovi. Tovarna kem. in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče Novisad Brzojavi: Merabl. Ljubljani*. — Tcleion: «4. Emajlnl laki. Pravi firnei. Barva za pode. ... Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwei8), strojno olje, karbolinej, steklarski ^ iu mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, I kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum tak za pode. ,tMERAKL“. Emajlni lak. „1WERAKI“. Brunoline. M* Ceniki se zač«sno n« razpošiljalo / • V v' kot lipovo cvetje, bezgovo cvetje, tršljikovo lubje, borovnice, i.t. d. KUPUJEMO PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH. Natančna navodila o ravnanju z zdravilnimi zelišči brezplačno na razpolago. Iščemo agilne zastopnike za vsaki večji kraj Slovenije, „ Ponudbe na „HERBAfc zadruea za izkoriščanje zdravilnih zelišč z o. z. v Zagrebu, Palmotičeva ulica 10.______________________ letniki 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917 ima v več izvodili uprav« »Jaisosiavije* v LžtaSjSjjanS. Cena krasno vezani knjigi je 80 kron. “388® Koloture za štednjake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) i fav i ii i trgovaeki lik: v izr; dinje i dobavlja: l«i2 isip jitr, iiie stiii 11M Naznan ,Vera roman O. WaicSowa je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K v platno vezan 32 K. J Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzel po krojaškem mojstru g. D. Bizjaku modni salon za gospode na Dvornem trgu št. 3. Kot strokovnjak z večletno prakso v inozemstvu (v Londonu, Parizu, Lyonu, Ženevi), se bom potrudil p. n. naročnike v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočam za mnogo-brojen obisk. |gji Z odličnim spoštovanjem 1 STEFAN GOMBOC, modni atelje za gospode H tvrdk« || Ulili l IIZJII liiin, M in i?. i — w Odgovorni urednik Anton Pesek, Tiska »Učiteliska tiskarna« v Liubljanl.