. Kupu ju
KOJNE BONDEI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
'^LUUE XXVI.—LETO XXVI.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), NOVEMBER 11, 1943
Kupujte 1		
VOJNE BONDE! 1		
The Oldest	mvv^frav	
Slovene Daily		
in Ohio		
Best Advertising		
Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 264
ŠTEVILKA (NUMBER) 264
Wog/io pozvan, da odstrani N. Roatta iz svo je vlade
London, lO. nov. — Državni minister britskega
zunanje zadeve Richard K. Law je danes nazna-
parlamentu, da so zavezniki pozvali italijanskega
Pfemierja Badoglija, da odstavi načelnika italijanskega
^"l^adnega štaba, generala Mario Roatta, z ozirom na
™02be, ki so bile sprejete proti njemu.
3n. Roatta je član provizoričnega
kateremu stoji na čelu Badoglio.
Minister Lav^ ie izjavil, da gen. Eisenhower še vedno Pfeisk-• - -- - - -- - . . •
, P.
dasta
'goslaviji.
Al bU Ulic bpicJcLc piUtl IlJclllU.
,, Gen. Roatta je član provizoričnega italijanskega ka-1. ...
: ____________________
kuje slučaj generala Vittorio Ambrosio.
Pi'oti obema generaloma so bile naperjene obtožbe, sta odgovorna za zločine nad civilnim prebivalstvom ^^%08laviji.	.	' ^
^ tej zvezi je na mestu, da se opozori na kabeljski katerega je nedavno poslal gen. Eisenhowerja za I _^oitev omenjenih italijanskih generalov pisatelj Adamič, ki je kabel podpisal kot predsednik Zdru-®8a odbora južnoslovanskih Amerikancev. Omenjeni Je bil priobčen v "Enakopravnosti.")
Rl BESNI PROTI NAPADI ItCIJCV v ITALIJI ODBITI
^ 2 zavezniškega glavnega stana v Alžiru se javlja, da j^j ^ftieriške in angleške čete, boreč se v pravcatem morju razbile devet nemških proti-napadov, pri čemur so ^'6 Nemcem težke izgube
New York Times" o sva [en. WOsona na nacijske
pristaše gen. Mihajloviča
Rezko svarilo se tolmači kot vpliv Moskve. Podano je bilo po obisku Edena pri kralju Petru
Včeraj smo objavili kratko poročilo, posneto po depeši "Associated Press" agencije iz Londona, ki je javilo, da je gen. Sir Henry Maitland Wilson, poveljnik zavezniških sil na Srednjem vzhodu, naslovil svarilo na gotove pristaše gen. Mihajloviča, da nehajo podpirati nacije v Jugoslaviji. K poročilu smo dodali svoj komentar, o katerem vidimo sedaj, da se na celi črti sklada B tolmačenjem, ki ga objavlja "New York Times," od svojega ko-respondenta v Kairi, C. L. Sulzbergerja.
Sulzberger pošilja pod datumom 8. novembra iz Kai-re obširno poročilo o tem važnem razvoju, iz katerega črpamo poglavitne točke. On piše;
General Wilson je nocoj na"
so začeli z obupnim
liŠif	bi ustavili zavez-
° prodiranje proti Rimu, ti i . poizkus se je na celi čr-'^alovii.
^ na z dežjem prepojeni q je armada generala «0v! v ^s^zbila sleherni napad ki je poslal v boj infanterijo, in ni od-Ije ^Gmcem niti pedi zem-
nemški dokumenti
1 okurnenti, ki se jih je dobi-"nemških ujetnikih, so od-I) ' ^ je nemška komanda da-da se mora za vsako itjg Ustaviti nadaljno prodira-armade proti Rimu, in se, da je cilj nemške ustaviti zaveznike na Črti vsaj osem tednov, preko zime.
Nemci so napadali brez pre-stanka skozi 24 ur, in v boj proti njim so bile poslane vse ameriške čete razen onih na sektorju pri reki Garigliano.
Besen boj pri Vanefru
Najbolj besen je bil boj na ameriškem sektorju severovzhodno od kraja Vanefro, kjer so Nemci vprizorili napj|l za napadom, v praznem prizadevanju, da bi Amerikance vrgli nazaj v dolino reke Volturno.
Iz besnosti nemških napadov na tej točki se sklepa, da se Nemci bojijo; da se Amerikan-ci tam pripravljajo za napad, s katerim bodo skušali naplaviti predor v nemški liniji in potem obkoliti nemške sile na zapad-nem sektorju fronte.
k^^NcilmAN KOVAČIČ SE ZAHVALJUJE ZA ^^ORO TEKOM ZAKLJUČENE KAMPANJE
G
'Odi

%i dovoljeno, da tem ^ globoki hvaležnosti iz-svojo iskreno zahvalo ^'olilcem in prijateljem 23. 2 ozirom na sijajno pod-''jih'	sem bil deležen od
•lOv	na dan volitev 2.
upanje je, da bom še ttii a	zaupanja, ki ste
'''kazali s tem, da ste me izvolili kot svojega za-v mestni zbornici, in Oljarn vas, da bom služil tl^ji naše warde po svoji ^ sposobnosti, kakor tu-Vjg^^S'^varjal koristi ljudstva Glevelanda. — Eddie Ko-
Cehi podpišejo sporazum s Sovjetsko unijo
Vse "zavire" za pakt prijateljstva so odstranjene
Rose Jaklič, stanujoča
Bolezen
% w 66 St., se je v dru-(Jlgjr°'^^rgia težki operaciji v llo bolnišnici, ter jo sreč-St, gj^^staia. Nahaja se v sobi So J ' toda obiski začasno ni-'^'^^oljeni.
^fKLA NA POGREB
Mr ,
%i(. Mrs. Vincent Meden z sta dospela na po-"fatranca Fritza Medena.
MOSKVA, 9. nov. — Tukaj je bilo včeraj naznanjeno, da bo v kratkem dospel v Moskvo dr. Edvard Beneš, predsednik češkoslovaške zamejne vlade, ter podpisal 20-letni pakt prijateljstva s Sovjetsko unijo.
Kot je rečeno, so bile odstranjene "vse zavire," ki so obstojale tozadevno, kar se smatra, da je angleški zunanji minister Eden tekom moskovske konference med drugim umaknil svojo opozicijo proti' sklepu te pogodbe, ki je bila zamišljena že dalj časa. Stališče Anglije" je bilo, da naj bi nobena država, ki se nahaja pod sovražno okupacijo, ne sklepala paktov, dokler se ne konča, vojna.
V tem se vidi nov dokaz splošne dobre volje in soglasja med Združenimi narodi, ki ga je rodila moskovska konferenca.
jugoslovanske četnike, ki sode lujejo z Nemci proti patrijotič-nim jugoslovanskim elementom, naslovil rezko svarilo, da morajo takoj prenehati s tem početjem, ali pa se jih bo od sedaj naprej smatralo za izdajice.
Priprava za bodočo akcijo
Radijska oddaja tega ultimata je šla takoj v svet v srbo-hr-vaščini pOtom raznih postaj Združenih narodov. Kakšen učinek bo to imelo na razčiščenje zapletene jugoslovanske situacije z ozirom na civilno vojno, ki je sedaj tam v teku, je težko prerokovati, ampak gotovo je, da bo razčistila ozračje za bodočo akcijo, kajti ta poteza je, definitivno objasnila, katere grupe bodo Zedinjeni narodi smatrali za prijatelje in katere za sovražnike.
Zavezniški general je vsem lojalnim" jugoslovanskim gerilskim bojevnikom obljubil vso mogočo pomoč od strani zaveznikov, v soglasju z obstoječimi strategič-nimi potrebami.
Značilnost rabe besede "četnik"
Sulzberger pravi, da je zelo značilno dejstvo, da je general Wilson v svojem svarilu dosledno rabil besedo "četnik", dasi-ravno je britska cenzura v E-giptu časniškim koresponden-tom tekom zadnjih mesecev prepovedala rabiti to besedo z ozirom na čete gen. Mihajloviča.
To se je očividno delalo, ker je jugoslovanska zamejna vlada zahtevala, da se čete generala Mihajloviča kot vojnega ministra smatra za "jugoslovansko armado" in ne za g e r il c e ali "četnike".
zanikal, da pomaga nacijem,- pa obstoji dejstvo, da je kralj Peter prošlega septembra poslal, pismo, v katerem je poveljniku četnikov ukazal, da neha z boji proti partizanom, razen ako bi se moral braniti. Partizani pa trdijo, da je imel kraljev ukaz malo učinka.
"Predno je angleški zunanji minister Eden odpotoval v Moskvo, se je posvet(^ai s kraljem Petrom. S precejšnjo gotovostjo se lahko sklepa, da je v Moskvi govoril tudi glede jugoslovanskega položaja.
Minister Eden pri kralju Petru
"Včeraj se je Eden zopet posvetoval s kraljem Petrom, kakor tudi z jugoslovanskim ministrskim predsednikom in generalom Wilsonom. Danes pa je general Wilson objavil svoje radijsko svarilo.
"Na razpolago ni 'nobenih informacij, da-li so Rusi izrecno izrazili željo, da Anglija ukaže četnikom, da nehajo z napadi na partizane. Ampak okolščine so take, da se lahko pride db podobnega zaključka, zlasti z ozirom na dejstvo, da otvoritev vojaške kampanje na Balkanu ni več daleč. Jasno je torej, da predno se kampanja prične, je treba potegniti črte in določiti, kdo je prijatelj in kdo sovražnik."
V nedeljo vsi na shod!
Naš narod v domovini se bori n a življenje in smrt. Njegova hrabrost je danes znana po vsem svetu. Majhen narod se ni ustrašil krvoločnih Nemcev in je pričel neizprosen boj proti njim.
Kako pomagati temu na-rodu, našim krvnim bratom in sestram, da dosežejo svobodo i n pravice, za katere se tako herojsko bore, boste slišali v nedeljo v Narodnem domu n a St. Clair Ave., kjer se vrši veliki shod, ki ga prireja podružnica št. 39 Slovenskega ameriškega narodnega sveta.
Na shodu »bedo nastopili voditelji SANS, med njimi Etbin Kristan, Louis Adamič, Joseph Zalar.^ Povabljeni so tudi župan Lau-sche, Rev. Glocar in Zlatko Balokovič.
Poleg govornikov bo tudi petje in recitacija.
A. D. in nekateri drugi nezavedni rojaki bi radi bojkotirali ta shod. Najučinkovitejši odgovor na njih bojkot je, DA VSI ZAVEDNI SLOVENCI PO HITIMO V NEDELJO V NARODNI DOM NA TA NAD VSE VAŽEN SHOD.
Shod se prične točno ob pol treh popoldne. — M M.
MARINI SO ZDROBILI JAPONCE NA OTOKU BOUGAINVILLE
Amerikanci so pobili polovico japonske sile, ki se je izkrcala na otoku pod plaščem noči
I z glavnega stana gen. Mac Arthur ja v južnen) Pacifiku I se danes poroča, da so ameriški marini včeraj po ostri ' bitki pobili polovico japonske posadke, ki se je koncem I prošlega tedna pod plaščem noči izkrcala severno od ame-
iriških postojank na otoku Bougainville.
I Obenem so Amerikanci navzlic ostremu zračnemu napadu izkrcali na otoku nadaljne čete,
ne da bi pri' tem utrpeli kake izgube.
\ S to akcijo je postala pozicija" ameriških sil na severnih So-Icmonskih otokih trdnejša kot je bila kdaj poprej.
Ameriški marini so v bitki z Japonci rabili tanke in so zadali sovražniku odločilen poraz.
Bitka se je vršila štiri milje severno od originalne ameriške postojanke.
RUSI PRODIRAJO NAPREJ PREKO TRUPEL NACIJEV
Partizani so izvzeti iz vsake kritike
Dočim gen. Wilson ni po imenu imenoval gen. Mihajloviča, pa je jasno dal razumeti, katera grupa v Jugoslaviji, je tista, za katero je svarilo namenjeno, ko je rekel, da se tam nahajajo gotovi elementi, "ki onečaščajo ime četnik." ,
S temi besedami je zavezniški poveljnik tudi dal jasno razumeti, da svarilo ni namenjeno za partizane, katerih radio se neprestano pritožuje, da četniki podpirajo Nemce. Enake pritožbe se ponavljajo tudi v moskovskem časopisju in radiju.
Svarilo kralja brez učinka
Sulzberger dalje piše:
Pohvala za partizane
Sulzberger piše dalje: "Gen Wilson je pohvalil Jugoslovane na njih vojaških u-spehih ob Jadranskem morju in v dalmatinskem zaledju, kjer so Nemci brez moči, z izjemo nekaterih važnih mest in luk. V teh predelih so partizani tisti, ki so v akciji. General je rekel: " 'Jaz pozdravljam odlične u-spehe jugosl6vanskih osvobodilnih sil. Jaz obljubljam vsem jugoslovanskim borcem vso podporo, katero se jim bo moglo
PROFESOR NA KATOLIŠKI UNIVERZI
ODSLOVLJEN
SOUTH BEND, Ind. — Pred par dnevi je bil tukaj odsiov-Ijen dr. Francis E. McMahon, profesor filozofije na Notre Dame univerzi.
Odslovljeni profesor je izjavil, da popolnoma razume, zakaj je bila podvzeta akcija. Rekel je, da je bil že dolgo izvajan močan pritisk na vodstvo univerze, da se ga odslovi, ker je javno rekel, da generala Franca smatra za fašista in ker je izrazil mnenje, da je komunizem v zadnjih letih postal zelo majhna nevarnost v primeri z nacizmom.	•
Zavzeli so 60 trgo^ in vasi na 70 milj dolgi fronti
LONDON, 11. novembra. >— Ruska ukrajinska armada je včeraj prodirala naprej preko bojnih polj, na katerih je obležalo 3,500 mrtvih nacijev, in je v teku zadnjih 24 ur na 70 milj dolgi fronti osvobodila nadalj-nih 60 trgov in vasi iz rok sovražnika.
40 milj čd Žitomira Najnovejši moskovski komu-nikej javlja, da so Rusi v prodiranju zapadno od Kijeva zavzeli postojanke, ki se nahajajo samo 40 milj od Žitomira.
Med zavzetimi kraji je tudi dvoje mest, kjer se je nahajal sedež okrožne vlade.
Obseg ruskega prodiranja je razviden iz dejstva, da so čete Rdeče vojske na severu prekoračile reko Teterev, na centralnem sektorju pa so dospele do kraja Komarovka.
Slednje imenovano mesto se nahaja 48 milj od Korostena, važnega železniškega križišča, ki ga Nemci morajo obdržati, ako hočejo obdržati komunikg,-cijske vezi med severno in južno fronto. To pomeni, da so Ru-gi na omenjenem sektorju napredovali 42 milj zapadno od Kijeva.
NA OPERACIJI
Pretekli teden se je John Kovan, stanujoč na Smithsonian St., v Girard, Ohio, podal v
_____________	„ South Side Unit bolnišnico, v
nuditi z ozirom na strategične i Youngstown, Ohio, v svrho ope
potrebe vseh zavezniških sil.
"Sramotno i%dkjstvo"
" 'Objaviti pa moram naslednje strogo svarilo. Zvedel sem
racije, katero je srečno prestal. Mr. Rovan je dobro poznan v naselbini, ter je bil več
let tajnik društva Sava, ki je nje strogo svaruo. ^veael sem,	^ ^ivši S. S. P. Z. 2ell-
da v gotovih kraj.1, zapadne,	slioralšnje okrevanje!
SEJA DRUŠTVA "SVOBODA"
Redna seja društva Svoboda št. "^48 SNPJ se bo vršila v petek, 12. novembra v čitalnici Slovenskega delavskega doma. Ker je' več važnih stvari za u-rediti, so članice prošene, da se v obilnem številu udeleže.
Novi grobovi
HELEN NOEWER
Včeraj popoldne je preminila v Mestni bolnišnici Helena Noe-wer, rojena Jernejčič, stara 42 let, stanujoča na 758 E. 152 St. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, in tri otroke; Al-mo Jean in Franka, sestro Mary, poročeno Petrovič, brata Edwarda in Franka ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto ob 1. uri popoldne iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Lakeview pokopališče.
RAYMOND LESLIE
V St. Alexis bolnišnici je u-m r 1 10 letni Raymond Leslie, stanujoč na 1827 E. 25 St. Tu zapušča očeta Theodore Leslie, , mater -01g{^ Lejcar, rojeno Brodnik, in dva brata Theodora in Johna. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
JOHN DIVJAK
Po enotedenski mučni bolezni je v sredo popoldne preminil v bolnišnici John Divjak, star 63 let, stanujoč na 7906 Vineyard Ave. Pokojni je bil doma iz Za-gradca, odkoder je prišel v A-meriko pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočo hčer Frances, v j starem kraju pa brata Franka in Andreja. Pogreb se bo vršil v soboto ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, 9116 Union Ave.
ROSE JARNAVIC
Včeraj zjutraj je preminila Rose Jarnavič, rojena Ladašič, v starosti 74 let, stanujoča na 14306 Jennc Ave. Pokojnica je bila doma iz fare Ladašič na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 15 leti. Tukaj zapušča hčer Emily I^rstolič in sina Johna, ter vnukinjo Lieut. Mildred Krstolič, ki je bolničarka pri armadi v.Severni Afriki. Pogreb se bo vršil v soboto ob 2. uri popoldne iz pogrebnega zavoda August F. Svetek n a Highland Park pokopališče.
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk!
Gen. Tito poslal poslanico dobre volje generalu Montgomeryju
Jugoslavije, zlasti v Dalmaciji, gotovi možje onečaščajo četni-
glije. Ta trditev je popolnoma
ke in pomagajo Nemcem, priza- zlagana.'
devajoč -si zaman, da bi zatrli | "Gen. Wilson, ki je skrajno sile osvoboditve. Ti možje sra- i previdno izbiral besede, je do-motno izdajajo svojo lastno do' i sledno rabil besede 'osvobodilne moviiio in večajo svojo sramot- sile.' Kakor znano, se čete geto s trditvijo, da so njihove ak-1 nerala Tita imenujejo "Jugoslo-
'Akoravno je gen. Mihajlovic cije odobravane od strani An- vanska osvobodilna vojska.'
NEW YORK, 10. novembra. — CBS kratkovalna radijska postaja je danes popoldne ujela iz Alžira naslednje poročilo:
"Neki štabni častnik Jugoslovanske osvobodilne armade je izročil poslanico dobre volje generala Tita na generala Mont-gomeryja na njegovem glavnem stanu na "Siciliji. Poslanica izraža zadovoljstvo nad dejstvom,
da se armade generala Montgo« meryja in generala Tita borijo proti skupnemu sovražniku v razdalji, ki sedaj znaša samo 350 kilometrov.
"Sedaj je bilo odkrito, da so po proglasitvi italijanskega premirja jugoslovanski partizani razorožili šest italijanskih divizij izmed dvajsetih, ki so se na-I hajale v Jugoslaviji.". '
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
11. novembra, 19^^
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
U. no'
"ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THM AMEBICAN JUGOSLAV PR1NXINO AND FCBLISHING CO. 6331 ST. CLAIB AVENUE — HENDERSON 6311-13 iMUed Every Day Except Sunday# and HoUdayi BUBSORIPnON RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti Izven mesU);
Por One Year — (Za celo leto)---------
Por Half Year — (Za pol leta)-----------------------------
for 8 Month* — (Za > memece)---------------------
H
$6.50 , 3.51' . 2.00
By Mail In Cleveland, Canada and Mcxlco; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Meblkl):
Por One Year — (Za celo leto)------
Por Half Year — (Za pol leta)-----
Por ■ Month# — (Za 3 mesece)--
..$7,60 _ 4.00 _ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countrle#: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inoaemake driave): hx One Year — (Za celo leto)-----
Por Hall Year — (Za pol leta) -------------------------------------
__$8.00 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3»i, 1879.
Hrana v borbi za svobodo
živež je ena od najbistvenejših vrst vojnega mate-lijala. Njegova važnost je ravno tako velika, kot važnost jekla, kavčuka ali gasolina. Za našo moderno strategijo je hrana zmagonosno orožje—zato da naši vojaki ohranijo svoje sile na višku, da podpiramo svoje zaveznike, da prehranimo narode, katere osvobodimo izpod sovražnega jarma. Nikakor ni pretirano reči, da bo smer in dolgost vojne, kakor tudi cena, katero bomo plačali v ameriških življenjih, morda v veliki meri odvisna od tega, da li bomo znali uspešno proizvajati hrano, in da-li bomo spretno uporabili ono, kar imamo.
Vsega onega, kar si zaželimo, ne moremo imeti. Pač pa bomo brez težkoč dosegli, da bomo razpolagali z vsem, kar je zares potrebno za zdravje in moč, in da nam bo preostalo še dovolj živeža za vojaške potrebe—ako bomo razumeli kakšna je danes situacija prehrane in storili vse, kar je v naših močeh, da hrano izkoristimo v boju za svobodo.
Amerikanci prav lahko proizvajajo več hrane, lahko je več prihranijo, |n bol^ametpo, jedo, lahkq.se izognejo zapravljanju in prilag.oae svoje obede novim razmeram, na podlagi racijoniranja bodo delili svoje zaloge z drugimi, cene morejo držati na njihovem sedanjem nivoju, ako ne plačujejo višjih cen od uradnih priznanih maksimalnih cen, ter vrhu tega podpirajo vladne in lokalne
UREDNIKOVA POŠTA
v nedeljo vsi na SANSov . V nedeljo je shod SANSa shod!	Cleveland, Ohio. — V nedeljo
Cleveland, Ohio. — Svetovni dne 14 novembra 1943, točno dogodki se razvijajo pred nami j ob pol treh popoldne se bo pri-z bliskovito naglico. Usoda na- čel program ljudskega shoda v rodov se kuje, ne samo na bo- Slovenskem narodnem domu na jišču, temveč tudi na diplomat- St. Clair Ave. Ta shod bo prire-skih konferencah odločujočih jen pod pokroviteljstvom po-velesil. Mali narodi igrajo v tej družnice štev. 39 SANSa. Vab-krvavi drami le podrejene vlo-1 Ijene so vse podružnice, zastop-g9, toda vzlic temu so važne če »iki društev in vsi tisti, ki se so dobro izvajane.	j zanimajo za to akcijo.
Vojne prinašajo presenečenja I Ker bo takrat ravno zaseda-tin razočaranja. Na mirovnih j nje Južno-slovanskega odbora, konferencah se snujejo nove dr-1 bodo člani istega tudi prišli na žave in podirajo stare. Vojne j shod, kjer bodo pojasnili vršijo več ali manj uspešne po- j položaj teh akcij. Naši podruž-litične revolucije in upore zati-1 '^ici se je zdel t a čas najbolj ranih narodov. Zgodovina nam pripraven ža shod posebno zato, pripoveduje, da so se v. vojnih ker se med nami zadnje čase časih završile največje politič-1 pojavlja nekak nesporazum gle-
Na poti k delu na poljih
ne spremembe. Zato je silno važno, da imamo v teh kritičnih časih oprezne in zmožne voditelje.
Mi smo v ogromni večini a-meriški državljani toda vzlic te-
de- vodstva SANSa in je prav I na mestu, da slišimo obe plati i zvona.
Ni moj namen posegati v prepire, ker sem mnenja, da ima vsakdo pravico do prostega iz-
mu gojimo v našem srcu še skrit j ražanja svojih misli; vendar se kotiček za nesrečno Slovenijo I zdi, da bi vsi spori morali kjer nam je tekla zibelka in I ^iti najprej rešeni od oseb, ka-kjer danes naši bratje bijejo o-1 ^ere je kongres izvolil, da vodi-
bupno borbo proti krutemu sovražniku Slovanov. Ameriški Slovenci smo danes edina skupina, ki lahko dvigne svoj glas| proti krivicam, ki se gode našemu narodu, obenem smo po srečnem naključju v stanju, da
jo smernice SANSa v odsotnosti kongresa. Kdor si sam jemlje pravico ukazovanja, se postavlja na stališče diktatorja, kar ni v skladu z ameriškim nabiranjem.
Iz istega ozira se mi zdijo
trpe pod peto krutega sovw^ nika.
Na tem shodu se bo tudi izci stilo naše medsebojne prepir®; ki jih v teh časih ne bi sme imeti, ko bi morali pozabiti strankarstvo.
Naj noben Slovenec, ki i®® srce, ne ostane v nedeljo doW^-
Shod se prične točno ob treh popoldne. — Na svidenj®-Milan MedveseK-
Razno pri podružnici Šte'* 35 JPO,SS
Cleveland, Ohio. — ^ se oprosti pomota med i®® '
v
reveže
katera so bila objavljena v listu, onih, ki so prispevali dvorani 24. oktobra za v stari domovini.	.. .
Izpuščeno je bilo ime dru^ Joseph Skočaj, kateri so " prispevali $5.00. Pri sestavi likih imen je vse mogoče, da prezre katero. Torej prosi®
Posl doved, N p
lan, - ]
Wjor
K Lil Ne H bg pi
'a Vse
'■aFr:
'igoi terl
V prizadevanju, da se uspešno reši problem živeža, je Farm Security administracija preselila te kmetske družine, 37 mož in žena ter 22 otrok, iz njih domov v West Virginiji v Stafford Springs, Conn. Na sliki se jih kaže, ko se nahajajo v vagonu v New Yorku, na poti proti njih novemu domu.
znanjeno rojstvo Slovenske do- drugič izročila vsoto $26.50, pri
jim lahko pomagamo tudi gmot- rprotesti neumestni. Kadar kdo no.	kaj reče ali zapiše, kar se ko-
Za izvršitev te naloge imamo mu ne dopade, naj slednji stvar-ameriški Slovenci dve organiza- in v dostojnem tonu odgovo-ciji- JPO, ki nabira gmotna ", kajti drugače priznava, da sredstva in SAI^S, kojega na- svobodo izražanja, katero zamen je vplivati na merodajne -^teva zase, ne privošči drugim, kroge, da dobi Slovenija in o- j	nisem bil na kongresu,
brodelne zveze in našega društva.
V soboto bomo torej praznovali "Martinovo soboto" in obenem pa tudi 33. rojstni dan	__^
našega društva in Zveze. Pri- čili vsoto $19.00 m Mrs. Jose-
društvu Slovenske Sokolice S. N. P. J. je prejela kar celih $25.00.
Mrs. Urška Mulej in Mrs. J. Tratnik sta tudi ponovno izro-
ozirom® meni
stali Jugoslovani pošteno svo bodno in demokratično vlado po vojni
SANSova naloga je vspričo dejstva, da ^mo majhni in nepoznani — silno težka.
zato ne moitm iz osebne skušnje reči, kaj se je tam sklenilo. Toda iz resolucij, katere sem deloma bral sem raz videl, da je bilo jedro sklepov kongresa, da toda 1 deluje pri merodajnih obla-
načrt-e za prehrano. Vse to le na kratko izraženo v geslu: i srečni smo, da imamo med se-1 stih za to, d a se Jugoslovane ^	boj človeka, ki ima dostop v I združi m odcepi od drugih na
PROIZVAJATI in KONZERVIRATI, DELITI in RAVNATI POŠTENO. Uspeh tega programa je seveda v veliki meri odvisen od tega, v koliko bomo znali vsi presoditi ogromno važnost, katera pripada živežu v tej vojni, in se naučili vedno misliti o hrani kot o orožju največje važnosti za zmago.
V teku sedanjega meseca bodo dobili Amerikanci poziv, da store gotove stvari, ki so potrebne, da se bo mogla naša hrana zares podati v boj za zmago. To so svobodno sprejet odločen sklep vsakega Amerikanca, da bo proizvajal več hrane, da bo hranil in se ogibal vsega zapravljanja, da bo delil svoje zaloge in ravnal pošteno z živežem, s tem, da ne bo plačal višjih od maksimalnih cen, ter da ne bo niti oddajal niti sprejemal od drugih živežnih znamk.
prostitve. Pa hvala!
Dalje naj sporočim obveščam tudi, da je _ na rokah ženski dežnik. Ka ga je pozabila, je prošena, » zglasi pri meni v trgovini-brže bo katere izmed ^
Dalje imam še vedno dve n deni broški; katera jih P^S^® naj se tudi zglasi!
V zahvali se je dalje zabilo par imen, in sicer ^ Antonia Blumel ter MrS-Starman, ki so pomagale v hinji ves popoldan.
J. F. Durn,
ta]'
washingtonske vladne kroge in rodov, da se jim pomaga v nji-potom svojih knjig tudi v ame- hovi borbi proti skupnemu soriško javnost, in to je priznan vražmku in da se jim po vojni ameriški pisatelj slovenskega pomaga vpostaviti tako vlado, rodu Louis Adamič.	kakoršno sami hočejo.
, . . _. To se mi zdi, da je bilo pri-V Clevelandu Pos ujejo s iri L vse.'Drugo je samo na-podružnice SANSa. Največja je	katerem naj se gornji
v St.-clairskem okrožju, v ^^te	izvršijo. Ako bomo to
ri je včlanjenih okoli 40
štev in 300 posameznikov, a |	in kot ameriški držav-
pravljalni odbor je prav pridno na delu, da bo vsem posetni-kom postregel z vsem, kar je pač v danih razmerah mogoče in če bo šlo po sreči "ga" bomo tudi krstili, kot je to stara slovenska navada.
Kdor se želi imenitno zabavati, naj se že sedaj odloči, da pojde v soboto v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. na "Martinovanje" društva Slovenec in prav. gotovo mu ne bo žal zato. Vstopnina je samo 50 centov za osebo. Vsi, ki se radi zavrte, pa se bodo lahko vrteli po zvokih Srnick's orkestra — (Srnovršnik), ki vam bo krožil slovenske polke in valčke, da bo veselje.
Vabljeni ste prav vsi in še posebej pa članstvo naših bratskih društev, katere druži ena mati — naša Slovenska dobrodelna zveza.
phine Petrič, ki je tajnica št. 2 S. D. Z. tudi ponovno izročila vsoto $18.00.
F. A. Turek, tajnik naše podružnice, je prvič prinesel prispevek $10.00, ki sta mu ga dala Mr. in Mrs. Mathew Beros; potem je zopet prinesel prispevek, ki mu ga je dala tiskarna "Ameriške Domovine", to je bila prvotna vsota, katero smo plačali za neko tiskovino, a je "Ameriška Domovina" vrnila ta znesek v blagajno naše podružnice in da bo mera polna je izročil še tri dolarje, katere j e prispeval Mr. Vic. Jakopič.
Mr. Anton Kukovec je prispeval $3.00; Mr. Ivan Babnik pa je prinesel neko dividendo, ki jo je prejel od društva v vsoti $1.68; seveda pa ne smemo pozabiti našega Kluba društev S. N. D. na 6t. Clair Ave., ki je prispeval vsoto $25.00.
Na obisku pri
vojnih ujetnikih
•pa
'«ie
tide
kt i %
■tide
S
»Soj 'fide '»ta '^ti,
M;
Piše Frances Wolf
(Nadaljevanje)

Tkkoj ga vprašam če pripravil, ker čas je kratek,
Ostanite v svojih vojnih poslih!
Mnogo delavcev ravno zdaj, v teh težkih vojnih razmerah zapušča svoja stara dela in si išče novih, in sicer iz vseh mogočih vziokov. To neprestano menjavanje poslov pa zavlačuje in otežkočuje delo v vojnih industrijah, kajti težko, aH pa nemogoče je najti in izuriti nadomestne delovne sile.
Delavci imajo dandanes mnogo težkoč, razmere ipri delu so često nepovoljne, prevoz in pot na delo je nepri-1 merna, s stanovanji je težko, za otroke ni primernega varuštva, itd. Vlada, delavsko vodstvo, industrija in občine vse te težkoče poznajo in priznavajo, ter delajo kar morejo, da jih odstranijo. Obenem pa je potrebno, da vsakdo pozna svojo lastno odgovornost, in se drži svojega vojni koristnega posla.
Vsi dobri Amerikanci bi se morali zavedati tega, da imajo vsi osebno dolžnost, da pomagajo premagati ta	, . .
,„ oilem-da m.rav^Mo, ki dela v vojni koristnih 1
(lustrijah, ali pa takih, ki pomagajo v občinskih ah in-1	tudi cilje in namene na-
dustrijskih poslih, OSTATI NA SVOJEM MESTU IN
podružnica sklicuje v nedeljo dne 14. novembra ob 2:30 popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. velik javni shod. Na tem shodu bodo nastopali odlični govorniki in voditelji SANSa kot; častni predsednik Louis Adamič, predsednik Etbin Kristan in blagajnik Joseph Zalar.
Hrvate bo zastopal slavni u metnik na gosli Zlatko Baloko-vič, Srbe pa Rev. Emil Gločar. Povabljen je bil tudi naš župan Frank J. Lausche. Poleg govornikov se bodo proizvajale tud' glasbene točke in recitacije I "Nerojeno dete".
j Dragi rojaki! Pohitimo vsi na ta vele važni shod najsibo le . j po ali slabo vreme. Pridite vsi brez razlike mišljenja in prepričanja ker ta shod bo slovenskega naroda, ne pa kakšne politične stranke ali verske organizacijo. Kdor bojkotira ta shod ta želi, da naš narod ostane v suženjstvu in da bo še nadalje predmet izkoriščevanja korum-piranih mogotcev.
Ijani smemo.
Leopold Kushlan, preds. podružnice št. 39, SANSa.
POMAGATI VSEM DRUGIM, DA STORE ISTO.
Kupujte vojne bonde! *
še edine obrambene organizacije. Naj bo ta shod svetli žarek upanja križane Slovenije in njenih hrabrih borcev.
Za publicijski odbor.
Frank Česen.
Na "Martinovo soboto"
■^si smo zaposleni na desno in levo, veselic in zabav je v današnjih časih vedno manj. Dvorane naših narodnih domov počivajo. Temu so pač krivi današnji vojni časi, saj vemo, da je dandanes kaj težko dobiti vsega za dobro zabavo.
Vendar pa kljub vsej zaposlenosti potrebujemo tudi malo razvedrila, da se vsaj včasih razvedrimo v veseli družbi in če ni postrežbe in vsega na razpolago kot smo bili tega navajeni v prejšnjih mirnih časih, pa se moramo zadovoljiti s tem, kar imamo in če pri tem .pomislimo na naše nesrečne brate in sestre v stari domovini, bomo videli, da prav za prav živimo še v izobilju.
Torej par ur vesele zabave nam bo pripravilo društvo Slovenec št. 1 S. D. Z. in sicer v soboto 13. novembra od osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Datum 13. novembra, je zgodovinski za našo Slovensko do brodelno zvezo, katere del je
I Torej vsem, ki ste se potru-
Na svidenje v soboto 13. no- ■	tako lepih piispevkov,
vembra v Slovenskem narod-; j^akor tudi vsem onim, ki ste nem domu na St. Clair Ave. | darovali, prisrčna hvala.
Za odbor,	| Pozdravljam in kličem vam v
Frank Zorich, preds. ; jj^gnu trpečega naroda tam on-Anthony J. Tomše, tajnik, g^ran morja — narod daruj, po-John Gabrenja, blag. imagaj!
__I	Joseph Okorn,
i	blagajnik.
Lokalni odbor št. 2 JPO,SS
Cleveland, Ohio. — Prav z veseljem zopet sporočam cenjeni javnosti, da kampanja od hiše do hiše, katero vodi gori imenovani lokalni odbor s pomočjo nikdar utrujenih slovenskih žena, ki so vedno pripravljene žrtvovati svoj čas in denar, da pomorejo do čim večjega uspeha na polju, kjer se bratom in sestram v stari domovini o tirajo solze, prav lepo napreduje.
Ne bo dolgo, ko bo ta nabrani denar vsaj za prvo silo pomagal našemu trpečemu narodu tam onkraj morja. Za vas darovalci in darovalke, kakor tudi za nabiralce in nabiralke,
bi morali imeti poseben lep ko tiček, kamor bi se vpisalo vaša imena v knjigo, katera bo predstavljala poznim rodovom, da je tukaj živel narod, kateremu ni bilo para.
V mesecu septembru je prispevala Mrs. Leo Bela j dva do-
se J®
kratek, smo zamudili tri-četrt je vedel. Ura je bila ravno pa mi je rekel: "Gosp&' j sem pripravljen. Nisem zatisnil svojih oči,
prišel. že tri dni smo se z gimi fanti posvetovali,
sem pripravljen,	ni®
mu rečem, da ne marairij
Podružnica št. 39 SANSa prireja shod
Cleveland, Ohio. — V nedelj o 14. novembra priredi podružnica št. 39 SANSa v Clevelandu velik shod, na katerem nastopijo Etbin Kristan, Louis Adamič, Jože Zalar in nekateri drugi voditelji. Na shod so, povabljeni tudi župan Lausche, Glocar, ki je srbski svečenik in pisatelj, ter svetovno znani vir-tuoz Zlatko Balokovič.
Poleg govornikov bomo imrli tudi Več glasbenih in pevskih točk. Te bodo podali pevci in pevke Glasbene matice, nadalje zbor "Baraga" in duet Zarje. Anica Čebul—Adams bo pa či-tala pismo umirajočega slovenskega gerilca, ki je bilo priob-čeno v ameriških revijah.
Slovenci in Slovenke! Naša sveta dolžnost je, da se polno-
maram,
kliče gospa, pa me vpraša ^ naj me kliče. Rekla sem ^ či mi teta, ali po naše > če hočeš. Nato mi pa rece "Gospa, vi mene ne Pa mu odgovorim, "Do se nisem še nikoli videla, za ti si bil šele potem roje sem jaz odšla v Ameriko. on reče, "Jaz sem od ^ yg. Skonca sin." "Ja vem, ^ kla. "Jaz sem pa od stiic ža Plesničarja hči Fric
Naj omenim, da me P jem krstnem imenu niso .
Frances .1
pravo ime. Ko .^v l)a tisto povedala,


li klicali doma moje
k meni stisnil, da mi je '^g]oV nazaj padel in se mi .M ^ b« tistemu trenutku da i'"® gl-več izpustil. Dolgo je letnega mladeniča, da .1 ge prišel do sebe, ali moje i ygg
številno vdeležimo tega nad vse larja, kar ni bilo še poročano, j važnega shoda. Avditorij Slo-sicer je poročilo malo pozno, pa venskega narodnega doma mo-tudi naše društvo Slovenec št. j je bolje kot nikdar. Prav lepa I ramo natlačiti do zadnjega ko-1. Ravno na 13. novembra bo i hvala!	j tička. Gre za naše brate in se-
poteklo 33 let, ko je bilo na- [ Mrs. Cecilija Šubelj je že v sti'e v domovini, ki neizmerno
je trdno držal do
iz sebe je govoril,	j te-
krvi, jaz vam ne bom	ii^
ta." Pripie me za	m"'
gloda z njegovimi veli i	. yi-d rimi očmi, da jih dim, ter reče, "Mama,
čem klicat. Ali mi do^	ja
e;
Naj omenim, da jaz jokam. Saj še sedaj vem, da ne bom nikoli \ življcnju jiozabila ti>
nutka. Toda na tonT-' ju
sem se počutila zelo , z vedrim obličjem ^em govorila, da zelo rada P' ^ da me kliče mama, kai rada. Povedala sem imam sin.i Fr{uicis,.ki	v''
pri vojakih, in da Ka dela že .šest mesece\,
danes naprej, da	^
enako skrbela, in da r mojim možem poma)!'«^ »Nadaljevanje na 3.
11.

novembra, 1943'
BNAEOPRAVROBH
STRAN 3.
4—
"OPATOV PRAPORŠČAK"
SPISAL FR. REMEC
(Nadaljevanje)
poslušalci so bili že jako ra-in so silili v prijorja, J	vendar z barvo na
Wjor,
Kakor veste
vsi, je dejal
. JG opatov brat Friderik jv. Gdek že davno zapravil vse . premoženje in je že več berač
k
Opat je župnijo ža-iy Celju podelil nekemu J prijatelju s pogojem, h dohodke te župnije uži-"derik pl. Lindek. Ni mogoče, je vzkliknil g Alba. To je vendar pro-venim naredbam.
Briga se opat za cerkvene se je smejal pri j or. Si-. ® tem še ni storil največ-
^ Ali
^^udil Rovan..
^fslc ^ ^'^kaj! Poklical je ce-notarja Leutwina, naj ftjj ^ Potrebna pisma, da je (to ?'■	ki je ven-
5^^' posodil samostanu
inia še kaj na vesti ?
i-jev, za kar je ; m njegovi ženi zago-
Užitek raznih samostan-
% ^^Gsestev. Seveda ni Fride-^^jnostanu ničesar posodil. JG izmišljeno, a ker ima »lor^i pisma '^ti.
\'si
iS
v rokah, mu bo ^^mostan ta denar pla-
strmeli nad tem raz-
prijor
pa je nadalje-
Kii	di'ugih dolgov je na-
Ko(]	Izdal je raznim
i Aejq	se že več mesecev
^	samostanu, pisma, da
]^%ostan za storjena de-
la dolžan večje in manjše zneske. Seveda ni nobeden ničesar zaslužil, nego so vsi opatu za ta pisma še nekaj odšteli. Povrh si je od vojvodinje Viride izposodil še 1400 goldinarjev. Na ta način si je napravil lepo premoženje na sleparski način.
—	Kako pa to dokažemo? se je oglasil čez nekaj časa Rovan.
-— Prav lahko — s pričami namreč. Pod prisego bodo že resnico govorile.
—	Oh — menihi — pa resnico,'je godrnjal Matija. Posveten' človek že še pove resnico —-pod prisego že — ali ti menihi.
—	Le molči Matija, ga je prekinil Rovan, saj vidiš, da sta med nama dva meniha. Ali hočeš tudi ta dva dolžiti, da bi po krivem prisegla.
—	Napravite torej »pritožbo, je nadaljeval pri j or in izročil Rovanu natančen spis o vseh opatovih fingiranih dolgovih. Ta sleparstva, hudodelstvo na pristavi in napad na Vas — to skupaj mora opata strmoglaviti. Hudega se mu itak ničesar ne zgodi, a odstavljen mora biti.
—	Pa še nekaj, je pripomnil Matija. Postavite v pismo, da mora priti za opata mož, ki zna naš domači jezik. V samostanu so skoraj sami Nemci in opat sam lomi naš jezik komaj za silo. Kmet pa mora te ljudi rediti.
Markvard je temu predlogu veselo pritrdil. Bil je sicer tudi Nemec, a v dolgih letih svojega bivanja se je navadil slovenščine prav dobro; za slučaj, če
bi se upoštevala ta zahteva, je smel računati, da bo njemu sa-,mo na korist.
Zmenili so se, da sestavi Hu-gon Alba dotično pritožbe in da se pošlje .pritožba tudi papežu v Rim.
XXIV.
Več mesecev potem, ko je bil Rovan vložil svojo pritožbo, je prišel v Zatičino glasnik rein-skega opata, vizitatorja Ange-lusa, in kakor blisk se je raznesla vest, daje prišel dan odločitve.
I Glasnik reinskega opata je I prinesel celo vrsto pisem, za opata Albertusa, za prijorja Markvarda za senijorja Andreja in za Rovana. In ta pisma so pomenila mnogo. S temi pismi je vizitator Angel us naročil opatu Albertusu, da mora priti na odgovor v R0n, Rovanu je naročil, da mora priti tja kot priča, pri j or ju Markvardu in senijorju Andreju pa je naročil, naj pošljejo menihi sedem bratov v Rein, ki bodo pooblaščeni, ne samo povedati svoje pritožbe proti opatu, nego tudi voliti novega opata.
Opatovi nasprotniki so trium-firali in vse ljudstvo se je veselilo ž njim, da se vendar iz-
VVREATH HONORS BISHOP


mm*** ML

Naznanilo
(I
Cenjeni javnosti sporočam, da sem pretrgal zveze z MANDEL SHILOH STORE, ter odslej naprej ne bom imel opravka v tem ozi-
Frank flrdina
ICELAND—The Rev. Dr. William B, Pugh, of Philadelphia, m assuming the unfinished mission to Protestant- forces overseas, begun by the late Methodist Bishbp Adna Wright Leonard of Washington, D. C., made a pilgrimage to the cemetery here where the 14 victims of an Army plane crash last May are buried. Aided by Deputy Chief of Chaplains, Col. George F. Rixey, U. S. A., and eight Army and Navy Chaplains, Dr. , Pugh conducted memorial rites.
Dr. Pugh, Stated Clerk of the Presbyterian Church, U. S. A., succeeded the Bishop as chairman of both the General Commission on Army and Navy Chaplains and the Service Men's Christian League.
A human link between their home churches and the nation's serv^emen and their Chaplains, Dr. Pugn, by the time he returns late
in November, will nearly every front.
have covered
All Over The ^forld



m






•v.





lARE YOU LOOKING FOR A JOB?*
We have the position you will like with the company you will like WE HAVE NOW OPENINGS FOR
SALESLADIES
(18 and over—no experience required)
for our candy, gift, jewelry, cigar and Soda fountain counters
^ Easy, interesting work in pleasant surroundings . . . in the very nerve-center of the city, now bustling with war-time activity Good salary, bonus for evening work
^ Permanent positions
Discount on purchases in our var- ,
ious shops and on meals taken in our restaurants
FRED HARVEY
Union Terminal Building on the Public Square
SEE MR. BROOKS, SHOPPER'S MART
Etbin Kristan, predsednik, Jo- pel, ali mrka senca je šla preko sip Zalar, blagajnik, ReV. Glo- njegovega obličja, in odgovoril car, odbornik, Frank J. Lau- je, da bo skušal pozabit. "Saj sche, župan mesta Clevelanda veste, da ne bom nikoli poza-in drugi, ki bodo navzočim po-j bil." Nisem hotela siliti v nje-jasnili marsikaj zanimivega. —i ga, ker sem videla, da ne mara, Vstopnina je prosta in vabi se več misliti na vse gorje, ki ga je slehernega Slovenca in Sloven- prestal. Prosil je, da bi ga vze-
ko, da se udeleži.
NA
OBISKU PRI VOJNIH UJETNIKIH
(Nadaljevanje z 2. strani)
li k sebi, kot tudi da naj apeliram na naše rojake, da bi se zavzeli in rešili vseh 22 slo-* venskih ujetnikov. Nato je hotel poklekniti pred menoj, pa sem ga zadržala, rekoč, da ne želim, da bi tako storil. Vpraša-
sinovam. Vprašala sem ga če me .
razume, in odgovoril je, "Sem ga sem hotela o nasih sorod-
razumel in vam verjamem." Go-I vorila sva dalje, in on se je iz-I razil, da si misli, da ne bo nikoli več videl svoje drage mamice in ateka, in ne bratov, ne sester. Tolažila sem ga, da mo-
nikih, pa še do sedaj se mi ni posrečilo. Koj sem spoznala, da on hoče vedeti kaj se godi zunaj. Začela sem ga zagotavljati, da se mu ni treba več bati, da bodo v Italijo prišle vse druge razmere, da je Musso že ne-
nebi božje šibe v duhovski obleki.
Opat in vojvodinja Virida sta napela zadnje svoje moči, da bi preprečila grozečo nesrečo. Opat je najprej sam poskušal pregovoriti menihe, da bi poslali v Rein njemu naklonjene može, ki bi ga branili, povrh je pa še vojvodinja poklicala različne ugledne j še menihe k sebi in jih skušala pridobiti za opata. Prekanjeni menihi pa niso hoteli pokazati prave barve. Zagotavljali so vojvodinjo, da so prijatelji opatovi in ji svečano obljubovali, da bodo volili po svoji vesti, in kakor jim bo narekoval sveti Duh. Vojvodinja se je dala s temi izgovori pomiriti ,opat pa je poznal svoje ljudi in je dobro vedel, da za temi obljubami ničesar ne tiči.
Dne 6. julija leta 1405. so se zbrali menihi v veliki dvorani zatiškega samostana, da izvolijo svoje pooblaščence. Navzo-čen je bil tudi cesarski notar Andrej Leutwin iz Ljubljane, ki je sestavil zapisnik, in havzo-ten j"e bil tudi opat. Menihi so se napram opatu vedli jako spoštljivo in izredno prijazno, tako da je ta gojii i^ovo na do, • da zmaga.
Toliko bolj ga je potrl izid volitve. Izvoljeni so bili sami najhujši njegovi nasprotniki, na čelu jim prijor Markvard. Ko je cesarski notar naznanil izid volitev, je opat ves besen planil pokonci in zaklical presenečenim menihom:
—	še me niste odstranili in tudi če me strmoglavite, pride dan, ko vam to plačam.
Menihi pa so hinavsko zavija-' li oči, zdihovali, da jim dela opat krivico, in zagotavljali, da so volili tako, kakor jim je veleval sv. Duh. Ko pa je opat odšel, niso več prikrivali svoje radosti in so v zatiških krčmah slovesno praznovali svojo zmago.
Opat se je koj po volitvi peljal v Št. Lambert kjer je imel z vojvodinjo Virido dolgo posvetovanje. Vojvodinja je nemudoma pisala vojvodi Viljemu in ga prosila, naj se zavzame za opata in mu vsaj zagotovi dostojno eksistenco, če bi ga že kapi tel j odstavil.
—	Ali ni nobenega sredstva, da bi se stvar preprečila? je konči\o vprašala Virida.
—	Edino sredstvo, je dejal temnogledi opat, je to, da bi Rovan ne prišel pričat. Ali kdo naj to izposluje?
—	Kaj, ko bi ga povabila k sebi in ga nagovorila, naj ne gre v Rein? Morda bi se ga dalo pridobiti?
—	Morda — sicer ne verjamem, ali poskusi se to vendar lahko.
Vojvodinja ni odlašala in je poslala svojega dvornika viteza Barlettija po Rovana. Ker je Barletti Rovanu zastavil svojo častho ■ besedo, da se bo neoviran vrnil na Smreko, je Rovan ros prišel. ,
Ponosno je stal pred vojvodinjo in se vljudno, a možato priklonil njej in Margareti, ki je morala na izrecno željo vojvodinje biti navzočna pri tem pogovoru.
—	Slišala sem že mnogo o va-
ra upati, da se zopet snide ž
njimi, pa reče, "Kaj boste upa-., streljati naše Ijirdi, ter da ših sposobnostih in vrlinah, go-' li. Tiste proklete zveri gledajo i"^ši kraji osvobojeni po
spod Rovan, je začela vojvodinja. Pravil mi je o njih gospod opat. Vi mislite, da je vaš sovražnik. A temu ni tako. Opat je vaš prijatelj.
—	O opatovem prijateljstvu, presvetla vojvodinja, sem se že sam prepričal, je z bridkim-usmevom dejal Rovan.	j
—	Vi delate opatu krivico,! gospod Rovan, je ugovarjala I vojvodinja. Veliko krivico mu delate.
(Dalje prihodnjič)
in skušajo vse naše pomorit, j vojni. Vprašal me je na uničiti hočejo nas Slovence.*' {kakšnem stališču smo mi v A-
meriki, in če imamo organizaci-
Vprašala sem ga kako se kaj počuti, če je zdrav. Rekel je, da se sedaj počuti dobro, ali da je bil zelo slab. Za moje oči je; \ zgledal slabo, je zelo suh. Zvedeti sem hotela koliko je pretr
je in skupine, ne glede na prepričanje. Pojasnila sem mu, da imamo politično organizacijo z imenom SANS.
(Dalje vrihndnjič)
PODRUŽNICE SANS-A PRI- ' REDE SHOD	|
Kot je bilo že poročano v jav-1 nosti, se bo v nedeljo popoldne' vršil ljudski shod v Slovenskem; narodnem domu na St. Clair; Ave., katerega prirejajo lokal-j ne podružnice SANSa. Na shod 1 so bili povabljeni: Loiiis Ada-1 mič, častni predsednik SANSa, j
OftA W AHP MAKS MONSY
LEARN AT HOME
35 complete lessons-over 700 llhistrations
Special $1.00 Introductory offer
Limited time oniy!
These tessons are designed for young and old . •
ft fakes them step-by-step through the various stages	____
of drawing. For those desiring to lake up drawing, as a profession, these k&#ons ,1 dilltgently followed will help prepare your entrance iftio a v«cy profilable field.
Wt believe that not even a $10.00 book could be more completethere are lessons on lettering . . how to make comic strips . cartoons . . how to draw pictures to make money.
lEAliN TO DRAW FOR FttH-AS A HOBBY-OR A PROFESSION.^
Send no money ... Pay the postman only $1.00 plus a few cents posugv and C.O.D. MONEY BACK GUARANTEE.	days and your rnonei^mbecbMn
m
IT'S FUN^^ TO VRAW
BI MOGLI
SAMO VIDETI

a*: -i. VSi
TE FANTE
v TABORIŠČU"
Hach iUe Aiiioch uMiU WaA Hondl
TllE OHIO BELL
**AkO bi jih mogli videti samo enkrat — kako stoje v vrsti in čakajo, da bi telefonirali domov — pa bi ne napravili ponovnega nepotrebnega klica, dokler bo trajala ta .vojna.
"Morda je ravno vaš nepotreben klic tisti, ki prevzame Unijo in preprečuje drugim klicem iti naprej.
■"Pomnite — na razpolago je samo gotovo število zvez na daljave in ni nobene prilike postaviti nove.
"Torej, prosimo, ne poskušajte klicati na daljvo v edinih urah, v katerih so fantje prosti — med 7 in 10 zvečer."

TELEPHONE CO.
snuus L
t
ENAKOPRAVNOST
11. novembra, 19^
DOLG
Povest CIRIL DREKONJA
(Nadaljevanje)
Košanka je molče poslušala pogovor. Ob koncu je dostavila še ona:
"Prej se pogovorite in odločite, da boste pripravljeni, ko pride kupec. Pa na kup pazite, da ne daste drvi prepozeni."
Kmet težko prodaja. Pri pre-kupcu se blago ne ustavi, ne u-domači, le mimo njega teče. Kmet je kakor prirasel na svojo zemljo. Če proda kravo iz hleva, mu je težko. Po vsem žaluje, kar se loči od njega. Grm v vrzeli mu ni le grm, zanj je živ. Senožet mu je draga ko ^ lastna dlan. V zemlji in v domu je zapisana zgodovina njegovega življenja, njegovega rodu.
Košanovi so nihali, ali bi prodali drva, ali bi pustili gozd, da raste in se košati nadalje. Do trdne odločitve niso mogli.
Naslednji dan se je izgovoril France;
"Nekaj viter in količev bi rabil, da bi spletel par košev. Premalo se mi zdi starih. V mejo grem in jih naberem."
Po kosilu je vzel krivač s police in je odšel po vozniku proti gozdu. Spočetka je hodil hitro, kakor da bi se mu mudilo. Pozneje je za '^tavil korake. Stopal je počasi. Bolj ko se je bližal domačemu gozdu, bolj je
zadrževal hojo. Skoro se je sra-1 moval, da bi stopil med drevesa, katera je dom sklenil prodati.
Mlačna dolina se je raztezala po osojnem pobočju. Po sredi je tekla gladka, ko velnico vboče-na drča. Gozd je visel proti drči. France se je ustavil na poti nad gozdom. Pogledal je navzdol med drevesa. Sive bukve so počivale v mirnem pozno jesenskem spanju. Listje je bilo že odpadlo z dreves. Tla so bila gladka in mehko nastlana. Stopil je s poti na domačo zemljo. Stopinje so se mu vdirale v listje. Drobne preperele veje so pokale pod nogami. Obstal je pri debeli bukvi in se uprl z roko ob deblo. Oko je opazovalo zastavna drevesa. V srcu je rasel ponos. Pogled je cenil in presojal, koliko drvi bi dalo posamezno deblo. Zamislil se je. Zaslišal je udarec sekire, ki bodo odmevali po gozdu in kalili tišino miru. Srne bodo pobegnile. Žaga bo pela, drevesa bodo hreščala in ječala. — In potem se bo pokazala goličava. Solnce bo žgalo nanjo. Vsekri-žem razmetane veje bodo pere-le. Zarod, ki bo ostal, se bo krivil osirotel v zrak. Siromaštvo bo gledalo iz gozda.
France je stal na mestu. Oko se ni moglo ločiti od dreves. Za-
smilila so se mu ob misli, če bo-' do morala pasti. A se je spomnil dolga in je premislil sam v sebi, saj je tudi na tem svetu zasidran Dragar. Debel ne bo več, a bo goličava samo naša. In s časom se dvigne iz tal nov gozd.
Osoja je dihala hlad. Rahel tnraz ga je stresel. Zavedel se je. Odtrgal se je od bukve in se vrnil na voznik. Na poti proti domu se je spustil v grmovje in je v naglici narezal sveženj količev ter lat za vitre. Še le na večer se je vrnil domov.
Drugi dan opoldne je Košan pomolčal za mizo. Nato se je dvignil, snel klobuk s kljuke in se odpravil skozi vrata.
"V gozd moram pogledati. Vreme je lepo, listje bo suho. I^ahko bomo grabili steljo."
V šupi je vzel koš in krenil po poti proti gozdu. Sele o mraku se je vrnil.
"Prodamo?" je vprašal Franceta.
"Prodajmo; les pojde, zemlja ostane!"
Par dni pozneje je prišel v vas lesni trgovec Delfin. Možak je bil obilen, zalit. Podbradek in trebuh sta govorila, da se mu ne godi slabo. Preki širokega telovnika je nosil razpeto debelo srebrno verižico. Na glavi mu je čepel majhen klobuk. Govoril je slabo, naglas je bil tuj. Spremljal ga je majhen, suhljat mož, s štrlečimi kocinami pod nosom. Bil je to mešetar Jerač, ki je preživel vso svojo mladost v rumunskih in bosanskih gozdih.
Delfin in Jerač sta se ustavila pred Košanovo hišo. Trgovec
FOR ALLIED WOUNDED
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Co.'s pritličje
To je največje pritličje v Ohio ... za vašo novo zimsko
SUKNJO!
Vsa-volnena z kožuhovino
(Slika na levi)
■ 39-75
America Kit Fox, Mink-dyed Squirrel, Raccoon in različne druge kožu-hovine za okraske! Izvrstni stili, da se tesno prilegajo ali pa na hlapno! Mere 12 do 20, 38 do 44, za ženske in dekleta.
39.95
Lični novi Casuals
/
(Slika na depni)
1694
Liini stili, ki se tesno ali hlapno prilegajo životu. Chesterfield in "Boy" suknje. Imamo jih v rdeči, rjavi, camel barvi, Tweeds, itd. Mere 12 do 18 za ženske in dekleta.
16.94
trn.
e
Kožuhi trajne lepote
(Na sliki zgoraj)
m
Ljiksuzni mink-dyed coney ali seal-dyed coney in mounton-dyed lamb! Izvrstna podloga, ki dodaja k lepoti in toploti! Čedni novi 1943-44 stili! Vse mere za ženske in dekleta.
The May Co. pritličje
Mali oglasi
LAE, NEW GUINEA—When Allied forces moved into Lae, vital supplies had to move in right after them. Here natives carry one of the most-needed supplies, "blood for transfusion." The precious fluid is loaded into landing barges and brought to the fropt.
QUARTZ NOW . . , DIAMOND LATER


Mr. in Mrs. Joe Sustarsic
GOSTILNA
6702 St. Clair Ave.
Prijazno vabimo prijatelje in znance, da posetijo našo gostilno, kjer bomo ob vsaki prilik postregli z dobro pivo, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom. Vsak petek in soboto večer je na razpolago fina godba za zabavo.
Za delavce
MOSKl
m
.ui.
The clear, gleaming crystal posed suggestively on her third finger left hand is no diamond. But, Rosalie Bordner, war worker in the John Meek Industries, Plymouth, Ind., knows it's far more important than any jewel to bringing her soldier back home victorious. The crystal is quartz, vital in the production of radio equipment for the armed forces. Highly technical magic, plus the nimble fingers and keen eyes of girl workers in the Meek plant transform this crystal into hundreds of tiny quartz wafers. These wafers, installed in mobile radio units, make clear transmission of radio messages on the battlefield possible.	•
je sopihal in si brisal čelo. V vratih se je prikazal Košan:
"Kar naprej, kar naprej!"
Stopila sta v hišo. Trgovec se je razgledal po črni veži, nato je uprl oči v Nanico, ki je stala pri ognjišču.
"E, mlada, kako je kaj?"
"Dobro, dobro, gospod," mu je odgovorila.
Delfin se je bližal k ognjišču. Košan ga je poklical in ga povabil v izbo.
Košanka je odhitela v klet po hleb kruha in pijačo. V zadregi 'je bila, ko je stopila v izbo in nesla na mizo. Košan je stopal ob mizi. Ni vedel, ali bi sedel, ali bi stal, France je prišel v izbo in seje ustavil pri oknu.
Jerač je natočil, prišleca sta pila. Hvalila sta pijačo in izpra-ševala po vsakdanjostih. Košan je odgovarjal z vljudnim, skoro vdanim glasom. Ni bil vajen tujih gostov v hiši. Proti Delfinu ^e je čutil dolžnega, da je prišel k njemu na Polog, zato se je kazal uslužnega v besedi. Tudi njegove kretnje so bile neodločne. Iz oči mu je gledala pla-host.
"Ali se dogovorimo?" je povzel Jerač.
"Le pojejta; pokregčajta se!" je odgovoril Košan.
"Midva sva končala", je postavil Jerač kozarec na mizo.
"Ne vem, ali bi prodali ali ne," je jecljal gospodar. "Nič se nismo odločili."
"Odločite se sedaj. Cas je. Nikoli več ne boš našel kupca, ki bi prišel na Polog govorit za tvoja drva."
Košan je ob teh besedah zlezel vase, kakor da bi bil res dolžan hvaležnost Delfinu. Vendar se je obotavljal in se kazal neodločnega.
"Sam ne vem, kako naj bi se odločil. Gozd je lep. Les bo imel vedno svojo vrednost. — Pijta, pijta še!"
"Kaj omahujete!" se je vmešal France z besedo. "Recite da ali ne! Saj vendar ni težko!"
"Pa ti govori!" se je odmaknil Košan.
France se je približal k mizi. Delfin in Jerač sta ga pogleda-
la; poslednji je nategnil obraz.
"Kako kupujeta, na steblu ali na mero," je vprašal.
"Kakor se dogovorimo," je odgovoril Jerač.
"Kakor je vam prav," je pripomnil Košan. France ga je o-stro pogledal.
"Nam je oboje prav." — Delfin je prikimal.
"Treba je, da pogledamo v gozd, da si ogledamo lego in les. Ni vseeno, kje leži gozd in kakšna so drva."
"Res je," sta pritrdila trgovec in mešetar.
Vsi štirje so odšli po vozniku v gozd.
Ko so se vrnili, se je vnel nov pogovor. Jeiač in Delfin sta govorila za to, da bi sklenili kupčijo tako, da bi kupila drva na steblu. France je trdil drugo, da je mera najpravičnejša in da tako ne trpi nihče škode. Možje so postali glasni. Košan bi jih bil najrajši miril in bi bil popustil nasproti Delfinu in meše-tarju, a se ni upal radi Franceta. Končno se je le oglasil:
"Mirno in pametno se pogovorimo! Tako ne končamo nikdar."
"Tudi jaz pravim tako," mu je pritrdil Jerač.
"Prav pravite," je pokimal Delfin.
V izbo je stopil Andrej. Oče se ga je vidno zveselil.
"Kako misliš ti, Andrej?" ga je vprašal.
"Vi ste gospodar. Kakor sklenete, tako bo."
Jerač in Delfin sta vedela, da je France osamljen, trdneje sta se sklenila v dokazovanju in trditvah. Jeraču je tekel jezik kakor namazan.
France-je držal, ni popustil. Očeta se je lotevala maloduš-nost. Tu in tam se je vmešal v ■pogovor. Majal je z glavo. Njegove besede so bile podobne tarnanju.
"Vi ste gospodar!" se je nenadoma dvignil Jerač. "Z vami bova govorila!"
France se je obrnil in je hotel odiii. Košan ga je ustavil proseče:
"Kam greš? Ostani!"
"Vi ste gospodar! Vi sklepajte kupčijo!" In se^je ustavil ob oknu blizu vrat, kjer je bil spočetka.
Delfin in Jerač sta se lotila Košana. Privolil je, da proda drva na steblu. Zdaj so se pogajali za ceno. Kupec in mešetar sta ponujala malo; Košan je zahteval več. Ko je oče znova omahoval, je stopil France k mizi in udaril po njej:
"Za to ceno nikdar!"
Kupca sta ostrmela. Končno so. se pogodili. Košanu je odleglo, češ, najhujše je pri kraju, a se je oglasil France:
"Pred pričami bomo rekli končno besedo!"
"Saj smo priče tu, mu je odgovoril začudeno Jerač.
"Druge priče pokličem!"
"Ali jih je treba? Tako ostane med nami, drugače bo vedela ž6 jutri vsa vas, kako ste prodali drva."
"Drugi trgovci napišejo pogodbo; mi je neznamo, zato bomo sklenili kupčijo pred pričami!"
(Dalje prthodnjlfi)
Sobo
se odda v najem za dva fanta ali dekleti; vse udobnosti pri mirni družini. Kdor želi naj se oglasi na 971 E. 76 St.
V najem
se odda čedno opremljeno spbo z gorkoto. Odda se ženski ali dekletu. Vpraša se na 1016 E. 76 St.
V najem
se odda odrasli družini stanovanje s 5 sobami; kopalnica, "fireplace," in fornez. Vpraša se na 13615 Glenside Rd., med St Clair Ave. in Hayden Ave., od 5. do 7. ure zvečer.
za čiščenje uradov; ves dan ali par ur. Dobra plača od ure.
Zglasite se pri
AETNA WINDOW
Cleaning Co. 1430 E. 27 St.
vogal Superior Ave.
DEKLETA za postrežbo P" CANTEEN VAGONIH v tovarni Plača od ure Cleveland Cap Screw 2921 E. 75 St,
Co.
čE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave.
CH. 8376—837'v Ob večerih: ME. 4767
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 3028
SKLEPNIH MIŠIČAH
PITAJTE
PAIN-EXPE1LER
, J Od 1867 god . rV Zanesljiv liniment familjoni
SHRANITE PRIHRANKE
davke
vojne bonde
nujnosti


CONSTIPATED?
Don't Force.' Don't Strain-Thus Risking Hemorrhoids TRY THIS FOR 5 DAYS
Here's ond right and proper way to molat-en hard dry passages and obtain more gentle "easy" movements. Every morning for • fi days, 15 minutes before breakfast, drink a glass of hot water to which one teaspoon-ful of Kiniflchen Salts has been added, while you are eating breakfast the hot water and Kruschcn will be feeding moisture to those hard, dry passages. They become soft, moiqt. easier to expel. No need to strain and thus risk painful rectal Irritation. Usually within 30 minutes wastes arc expelled smoothly and gently. You feel gloriously fresh again, Be sure to follow the simple easy directions. Don't delay—you can get Kruschen Salts at any drug store.
SMASH
TNI
WAR BONOS
^Scratchini!:
, Relieve f Itch Fast
............^-orMonejrBack
For qu uk rcliel from itching caused by eczema, athlete's foot, scabies, pimples and other annoying ekjn troubles, use cooling, medicated, liquid D. D. D- prescription. A doctor's formula. Greascless and stainless. Soothes, comforUi and quickly calms intense itching. 35c trial Ixjtlle proves it, or money Ixick. Don't sutfer. Ask your dnitiUhi loUuy (or D* O. D. Prescription.
Ženske in moski
ŽENSKE IN MOšKi za SNAžENJB g, TERMINAL TOWER 48-urni tednik; plača o bonus Izvrstne delovne raz^ DRŽAVLJANSTVA Sb ZAHTEVA Zglasite se po 9. zju r ^ 1508 Terminal Tower
MOŠKE IN

se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAčETE^^
Moški 77%c na
Ženske 62 %c na
Morate imeti izkazilo
Ijanstva.	^
Nobene starostne	W
ste fizično sposobni za ga imamo za vas.
EMPlSmOFFIC® 1256 W. 74 St
National Carbon

Co., Inc.
OS K R f" J 'J 40
Polni čas: 5.10 zv. do -šest večerov na downtown: 750 Huron Rd. al 700 Prospect Ave-
PLAČA $31.20 NA T® Delni čas: 1424 Argonne South Eucli Tri ure dnevno, 6 do* PLAČA $9.90 NA
Delni čas: pjvef
1588 Wayne Rd.,
Tri ure dnevno, 6
PLAČA $9.90 NA ^ pH f Če ste sedaj zapo®'® brambnem delu, se
EMPLOYMENT OV
ODPRT 8 zj. do 5.
razen ob nedelja ^
Izkazilo državljans^^
zahteva	, ^
THE OHIOJ^qO' TELEPHOJf%vi^
700 Prospect Ave.