71. ItnlM iWm.i mMm ». nm m ULkll. ^^^^■k ^^^1 ^^^h ^^^1 ^^^1 ^^H ^^^h^^B ^^^^^^L^^h ^^^^nw ^^^^^^K ^^^H ^^^^^^L^^l ^^I^^^K ^^^^^^^^^F *■ ^^^b ^^^H ^^^1 ^^^H •Slovenski Nvod" valja p# patili ■ kuje btrle Avitro-Ogrtke: a Nem£fjo! filAo teto itaMj MpreJ. • K 60- «k> leto uprej . . . . K «■- pol leta • ■ • • • 30*— Sw leta I I . i! J 15 _ » Ameriko te m drage đeiele: ■■ ■•■ee . .... 5-50 ćelo leto naprej . . . . K 70-— Vpnjanjem glede latuatuv te ntj priloži za odgovor dopteika sit snimka. •piMBlttv* (spodaj, piitllčje, levo). KaafUva allea M. Bf Mdta ftt »0. ^BHBBBB^HB^^BBI ^r^B^BBBBBP ^B^BB^BB* ^P^r^BfBB^BpBBT^ BBBBIBB'^BBBBBBBBBBBBb B^B^B^Va^^B^B^*aP Hi ^P^T^B^BBB^BBP^BMaPB1 BBtemtl te nfcmajo po po—blj«« noatom ni alear 1 mm vtook ter Mmlrak prostor: enknf po 12fta^ dvatat pollvtL, trftoit po lOvtm. Puteno (caak prostor) 90 vta, parte ta ainrale (eatk prostor) »vinar Jer. Pri večJOi tasenJMi po dogovor«. ■•ff atralalkl aa| pelljej« atracalM tete« fV P* —fcainlai. ~VS ■a mm jnmmt aareCt« erei pMiar?e «etar)a st ee aereeje atkater titrati. „**r+4*a flakaraa« t»l«tea ftt SS. »So—mM Marcd« idjt w l|aM|anll dostevtjes m don as ce se bodi poaf* eeto tete uprej . . . . K SS-— I Cetrt leti atpcej . . ;, K !S^ ^^kl Ijba^M ^sa^Bi___ I aa ma^^a^mb Bt at___ pm icu » • • • • » Mir | m nače s • • • • n «L"^ Posamesna itevllk«v*tja 30 vlnwr|*v. Doptal naj se hankkajo. RokooJsl se aevneijo. gi ■<■!*■•! Isilltft ■liši AL • (v L «adser. levo^ tsiafaai M. 94« Ruđeia nevarnost. Ljubljana, 24. tnarca. Množilo se znaki. ki dokazuiejo, da je pariška konferenca na krivi poti. V Angliji se stotisočt pripravljalo na štrajk. Iz Nemčije prihajajo odločni glasovi, da ne bo nikdo podpjsal smrtne obsodbe celera naroda. V Parizu je Cotinu sledel drus: »prenanetež«, ki sicer ni streljaf. pač pa je zaklical Clcmen-ceauu: »Dol z imperializmom!« Švicarski, francoski in nemški in drueri nevtral-ni listi svare. V Barceloni se pojavljaio nemiri. Ćela laska socialistična stranka je izstopila iz dosedanje internacionale, kl jo vodijo franeosko -ansrteški vladni socijalisti, se priklopila ruskemu boljševizmu in poslala Ljeninu pozdrav. Na Oprrskern je proglašena diktatura proletarijata in zajedno je tam padla izjava: >Zasedite nas, toda takšnemu diktatu, ki raztrsra naš pravi narodni teritorij, se ne uklonimo!« V Rusiji zb'ra Trockij bije veliko armado za spomladansko bo!''seviško ofenzivo proti srednji in zapadni Evropi. Oospodje. mudi se! Izgleda, da edi-ni \V?lson vidi. kakšne velikanske napa-ke ufanja za Sonninom in Orlandom Še Clemenceau. Llovd George si zaenkrat pomaka « podržavljenjem rudnikov in železnic. Toda jasno je: Konferenca je na krivem potu. Jasno je to danes ne samo nam Jugoslovanom. ampak najbrže že tuđi onim, ki so to zakrivill. Danes sicer tesra §e nočejo priznati, toda jutri bodo radi priznali. Izgledi za Jugoslova-ne se naenkrat zonet zbolšujeto. Ako dosežemo svoje zahteve.ako dobimo vres naš teritorij, prehrano. Industrijalna sredstva in valutno posojilo, potem ostanemo mirna točka, oaza sredi pu-ščave, predstraža miru in reda. jez ne samo proti pansrermdnskemu in latin-skemu Imperijalizmu, amnak tuđi aktivna vofasica predstraža proti anarhiji, ki se nam bliža Iz Rusiie preko sosedne Ojrrske. Seveda je predpo^oj temu res-nično demokratična notranja ureditev in predposrol temu p.ievdiaar »jKsrokoJ zadovoljnost našega ljudstvay znamenje resnične narodne solidarnosti. Vsaj na tem delamo z vsemi močmi. Cisto drujra je pa slika. Če nas posi-fTJo. Odtrsrani del našega narodnega te-lesa se bo zvijal v krčih. ki jih bo ču-tila vsa Evropa. Mi ostanemo nepomlr-jivi proti vsaki invaziji in borno proti invaziji z zapada ravno tako nepomirljivi, knkor smo b;li nenomlrliivi proti invaziji s severa in iztoka. Začasno nas lah-ko podjarmite, trajno nas ne boste in jamčimo vam. da bo zadnja invazija r-samo nafboli obsovražena. ampak tuđi najkraiša. Morda ne bo trajala niti leto dni. Će hočemo, najdemo povsod za- veznfke. Mi teea ne želimo. Doslej smo vse prlčakovali od Antante. danes §e vedno pričakujemo vse od nje. Mi svoje za-vezniške zvestobe doslei nismo proda-jali za lastno korist in je tuđi sedaj ne LISTEK. Inž. Hearyk Groaner: „Sola motepijelne kulture". Prevel dr. Pavel Brežnik.* Uvod. Pod naslovom »Se eu projekt preosnove našega šolstva« Je prinesla hrovska »Gazeta Wieczoraac od 1. septembra 1918 sledeči sestavek, ki bo tuđi našo javnost zelo zanimah »Od enega prvih pedagogov smo prejeli vrsto silno zanimivih opazk kf sedaj tako oktuelnemu vprašanju šolske preosnove, Menimo, da bo sledeči pn> jekt vzbudil živo zanimanje pri vsen vzgojiteljih. nčiteliih in starših, Mto otvarjamo v našem listu Javen kotiček za temeljno razpravljanje o vprašanjn preosnove poUskega šolstva ta oparoa da bo vsa Javnost v njem sodelovaia. Projekt je sledeči: Današnji vzgojni sistem t vcani ar-žav deli človeSko življenje v dva no-enaka dela: t prvega, ko človeka po- • Poljak - Amerikance In*. Henryk Orocmer Je splsal ta flanek **J«ff*W"£ ske rtzraere. V njem precUJrm Ideje te svo-je knjist a Istim nasknroov kt bo Se lem borno. Toda tuđi sebe ne pustimo pro-dajati. Preveliki so interesi ne samo našesra naroda, marveć tuđi interesi Francije in Anglije. interesi zveze na-rodov. interesi človeštva. Oospodje v Parizu! Ru,'eča nevarnost ni izmišljena. To veste sami bolje nes:o m\ Ne icrraite se ž njo. Ne odbijajte sicrurnih zaveznikov Srbov, Hrvatov in Slovcncev zato da si ohranite nec ^urne znveznike. V izberi med Jutroslavijo in Italijo za vas ne more biti dvoma. Pri nas so dane eraraneije za mir in za zve-stobo. Ne vemo. če imate takšne garancije drufcod. Mi lahko kakor Pabius nabubamo svoto tocro: Izbirafte! Izbirajte tako, da vam ne bo žal. Sredaio solo za lunko oolie! Kakor se je poročalo iz Pariza, je naša mirovna delegacija predlagala, da se priklopilo Jusroslaviji tuđi oj^rski Slovenci, t j. pokrajina med Muro, Rabo in Krko. Unajmo, da bo ta predlog tuđi spreiet. Tako bi prišla v našo oblast pokrajina, ki tvori s slovenskim "zhodnim Stajerjem posebno zemljepisno celoto. ktere središče je Mursko polje in ktere meje tvori na zaDadu in Juc:u razvodje med Muro in Dravo. t. j. Slovenske gorice, na severu razvodje med Muro in Rabo, na vzhodu pa Krka, Lipniško polje in hribovie severovzhodno od tej?a za nas ne priđe v poštev.. Ta pokrajina ima kakih 150.000 prebivalcev,. Tudr po ieziku tvorijo ti prebivalci nekako eno-to. Kljub vsem posebnostim. ki so se razvile v prekmurski slovenščini, je skupen glavni karakteristikon znani Q, ki se }e začel razvijati iz prvotnega ali primemesra n (kruh = kruh) v Časa. ko je nastopil diialcktični sekundarni u n. pr. dusr (dole:), vuk (volk). Središče in največii kraj te pokrajine, zlasti murkega polja, ki se razteza od Spilj do irliva Krke v Mura je Rad-Kona. Prometne zveze še sedaj seveda nišo najboljše. ker nas je od ogrskih Slovencev doslej ločil kitaiski zid ogr-ske državne meie. Imamo samo železni-co Ljutomer - Radiona - Špilje. Od Radgone do železnice Čakovec - Len-dava, t j. v razdali' 40 km sploh ni no-bene^ra mostu čez Muro. Iz Sobote pe-lje železniškka proga. ki se razcepi v progo proti Zali in v progo proti Kor-mendu. Tretja železniška proga gre od Čakovca proti Zali. Manjka pa zveza med temi tremi nro«rami. Naikrajša zveza (kakih 30 km) bi bila Lendava-Sobota - Radiona. In faktično so Ogri to zvezo že projicirali, kakor posnemam iz najnoveišes:a zemlievida iz leta 1915. S to edino zvezo bi bil promet zdatno olajšan, ker bi imelo Mursko polie na-enkrat dve longitudinalki, namreč Ljutomer - Radgona in Lendava - Radgona in njuno skunno podalJSano progo Rad-srona - SpifJe. Naravnost iđeialno bi pa bik), ako bi se zgradila še transverzal-ka Lendava - Ljutomer in njeno nadalje-vanje do Ormoža. Ogri so že na vzhod-ni strani projicirali nadaljevanje te pro- MMMH^■—^—■»■MM učujemo in v drugega. kadar sam dela in ustvarja. Pomanjkanje delavnih moči, ki je nastalo vsled vojske, je mnoge prisililo, da so spojili obe funkciji že prej, kakor je to mišljeno po učnih načrtih. Vedno pogoste je se dogaja, da di-jaki in dijakinje višjih razredov poleg svojega podučevanja in zaposlenosti po pisarnah že koristijo v industriji in trgovini, v poljedelstvu in vrtnarstvu. Zgodi se pa tuđi, da se ljudje zasebno izobra-zuiejo zato. da se morejo tem intenziv-neje posvetiti pokitcu: pri tem pa Je mnogo, da, zelo mnogo takih. ki sploh ne morejo nadaljevati svojih studij, ker jim tega gmotne razmere ne dopuščajo. Samo ob sebi umevno je, da se te razmere od dne do dne slabšajo ter bo ćelo po definitivnem sklepa miru preteklo gotovo mnogo časa. da se dviz-ne dežela na prejšnjo stopinjo blagostanja. Iz ten vzrokov je treba premiSIjeva-tl če ni naloga sole, da razmere 2e sedaj na kak način upošteva. Vprašajmo se odkrito brez nsmflje-nja, ali Je resnično koristno, dm vsesava mladenič takozvano lnteligenco do svo-Jejra 18. leta Iz vefikanske zaloge — kakor pravimo — »splošne« izobrazbe ter se potem bavi 4 do 5 let z v&ifan stro-kovnim Studijem; tako se loti svojew pokliča v 22^ 23^ večkrmt lele t 28. leta svofeioi žhijenja; mB ni ta pokttc t največ slaČajili iz početka zelo tfno-staven In malenkosten in nflcalcor mt fm> ge do Velike Kaniže. Ce se priklopijo ogrski Slovenci Sloveniju bode se morala ena ali drujra ten dveh prog na vsak način graditi. Pred vsem pa bo nujno potrebno zjrraditi en ali dva mosta, n. pr. pri Ljutomeru in Radincih. Spregovoril sem nekoliko več bese-di o tei pokrajini, da podprem zahtevo do srednii §oli za Mursko polje in da dokaz cm njeno možnost, če je to dokazo-vanje vobće potrebno. Ce pa ni, pa želim vsaj obrniti pozornost naših mero-dajnih šo'^kih oblastij na to zadevo. Doslej murskopoliski Slovenci niti štajerski n:ti osrrski sploh nišo imeli ntkake srednje sole. Štaierski dcl teh Slovencev je svoie sinove pošiljal študirat v Maribor. Za ogrski del pa bosta Maribor in Ptuj vendar nekoliko pred^leč. zlasti dokler se prometne zveze ne zboljšaio. Treba bo pa tuđi mariborsko gimnazijo razbremeniti, kajti ta zavod je začetkom vojne Ste! kakih 500 do 600 učencev in ie mor?! nekaj razredov nastaniti v dijaškem semenišču. Razbremeniti bo pa treba tuđi ostali dve slovenski gimnaziji na slovenskem Šta-jerskem, namreč v Ptuju in Celju. Kajti bodoča slovenska Štajerska z ogrskimi Slovenci bo štela nad pol milijotia ljudi. Kranjska s pol milijona prebivalci je imela v zametku vojne osem gimnazij. Ogri obijabljajo ogrskim Slovencem gimnazijo. — Pa udi naša vlada ne zaostaja: preteklo nedelfo so padli po Murskem poliu z areroplana listići, pod-oisani od »Vlade kralestva Slovencov. Horvatov i Srbov^ na k^terih se prek-murskim Slovencerr« obljubujejo Sole, mostovi in železnice. V poštev bi prišla za sedaj humanl-stična gimnazija, ker je bilo doslei ljudsko šolstvo srieds sloverakega jezika preveč zanemarieno. Kar se tiče kraja, kjer bi na] stal zavod, bi najboli prišla v poštev Radgona in sicer iz sledečih razlogov: Radgona je nekako središče Morskejra polja in leži prav ob Muri. torej na meji štajerskega in ocrskesra dela. Nafbolj pa govori za Radirono de*stvo, da je edino mesto, ki popolni srednji soli lahko nudi dovolj stanovanj, ker priđe v tem oziru v poštev tuđi Gornja Radgona. ki jo loči od Radgone samo Mora. Cei kompleks, tre in mesto. ki se ntegne itak združiti (kakor menda tuđi Maribor z Magdaleno. Studenci in Pobrež-iem ali Ptuj z Bregom ali Celje z Bre-srom ali Gorica s Pevmo in Pod goro itd.), bi v oziru stanovanj popolnoma zadoščal. Sobota. Belotinci ali Ljutomer so v tem oziru premaihni« 2e!eti pa je, da se ustanovi skupna srednja sofa za vse obmurske Slovence, t. j. za prekmnrske in tostranske, ker bi bil tak višii zavod mogočen faktor za zbliževanje Slovencev ob Muri, ki jih je doslej ločil kitajski zid ogrske državne meje. kajti v enem In istem zavodu bi seodsle! vzgajali bodoči duhovnik!, učiteIN, uradniki itd.. ki W pozneje de-lovali med obmurskimi Slovenci. Tud! jezik bi se na ta način začel zopet zbli-ževati. PredpogoJ nadaljnejra zbliževa- nja bi tuđi bil, da se eventualno okrožje ne stvori samo iz ogrskih Slovencev, temveč se jim priklopilo tuđi vzhodno-Štajerski Slovenci, da se ne nadaljuje isti »separatizemc ogrskih Slovencev, ki so ga doslej morali nrenašati prisiljeni. Cas hiti. v kratkem utejoiejo vsi ti kraji postati naši in do septembra je ko-maj pet mesecev. Treba bo torej kma-lu misliti na uresničenje te zadeve. m\ wa v itoim Prispel sem pred par tedni z bata-ljonom dobrovoljcev iz Italije, kjer sem imel priliko govoriti z nekaterimi naših goriških beguncev. Raztreseni so po ce-li Italiji. V Meratah blizu Como ter v sosednji vaši Brivio nahajajo se skoro vsi begunci iz občine Bili ena. Razbral sem iz pripovedovanja teh ljudi, da zelo težko prenašajo svojo usodo. Vsak dobiva 1*20 L na dan in s tem si ima pri-skrbeti vse potrebno. Prisiljeni so, da potrosijo male prihranke, ki so jih pri-nesli s seboj — kdor le bil tako srečen. Ali večina je navezana na samo podpo-ro. Ceprav so ijm domačije ali vsaj polja uničena in imajo voditi trdo borbo za vsakdanje življenje, vendar je njihov narodni duh nepokvarjen. Dospevši v ta kraj — kamor so jih ekskortirali karabinerji, ponudili so jim v poljubila-nje italijansko trikoloro, češ da so oni že laški podaniki!! To je bilo v polet ju leta 1916. Naravno, da so to energično odbili in neuklonjeno potrjevali svojo narodnost slovensko, s trdnhn upanjem, da i nam zasije dan slobode. Došel je dan zrušenja Avstrije in pričali so mi s kakim veseljem so sprejeli vest o usta-novitvi naše države SHS. Pričali so mi, kako je ljubljanski župnik bil radi ne-prikiivanega navdušenja za Jugoslavijo drugi dan po premirju odveden v Južno Italijo in tam konfiniran. Prej še. to Je v lanskem poletju, so bili razni veljavnej-ši možje od trgani od lastnih družin ter internirani po raznih kraj ih in otokih južne Italije. Res. velika je kalvarija teh naših obmejnih ljudi a diviti sem se jim moral, ko sem vi del. kako kljub bedi in pomanjkanju, kljub temu, da so jim doma vsa polja bila uničena in mnogo hiš porušenih, vendar je njihov narodni ponos tako visok — in vedite Jugoslovani naše krasne domovine, da ti ljudje dan in noč trepetajo pred eventualnostjo, da U bili prodani Italiji! Nočem ničesar prikrivati in rabim besedo »prodani« ka-koršno sem slišal iz njihovih ust. Dobro poznajo krfsko deklaracijo in istotako Wilsonova načela o samoodločbi naro-dov. Wilson jim je ves up in nada. Zatr-jeval sem Mm. da se nimajo ničesar bati, ker da naši delegati smejo podpisati le takrat mir, ko bodo vsi Jugoslovani, prebivajočt v nepretrgani kompaktni masi na jugoslovanskem teritoriju združeni v naših državnih mejah. Da, tuđi Slovenci onkraj Soče so in morajo biti udruženi v naše mejo. Oni živijo v kompaktni masi v nepretrganem našem teritoriju. Naši graničarji so ti ljudje in hoćemo jih imeri rešene. Naj se ne ba-ranta z GoriŠko! V naši moči je na§ spas in v naši trdni, železni volji da se vsi enkrat za vselej resimo tujih jarmom Mi obmejni Slovenci dobro poznamo ItaJijane. zato hočemo postaviti vse sile proti njihovim imperijalistiCnim tendea-cam. Nočemo nič njihovega, a ne damo jim nič našega. To je naših pra- in pra-> dedov gruda in za njo se hočemo po* staviti odločno v bran. ______DobrovoHec-tegUocaš z Ootgka, Kipi y nnriud nBI bSI nialn. V roke nam je prišla eda vrsta te« takov, ki jih Nemci na severni meji bo^ disi mečejo iz aeroplanov, bodisi sku-šajo na katerikoli drug način pretibota^ piti našim vojakom v roke. V teh leta-« kih, ki nosijo naslove, kakor: Bratle, posnemajte nas! Jugoslovanski junaki! Tovariši! itd in ki končujejo z vzkHki »2ivela svobodna Jugoslavija« in slično, nagovarjajo Stajerci in KoroSci vrle naše jugoslovanske vojake, naj gredo domov, naj se ne bore za »LjubUan* ske mogotcee, naj stranopetno vržejo orožje proč »naj ne stojijo več v snegv in ledu€. skratka: naj postanejo Jednaki boljševički faloti, kakor so netnške toi-pe. Razume se, da ti letaki pri našfli vrlih fantih in možeh ne bodo imeli no-benefft uspeha. Naši mejni stražaOd predobro vedo, da se oni bore ne zm ljubljanske mogotce in da jih nobem palica v to ne sili, marveč da se bora in sicer sedaj prvikrat v svetovni vojni zares za lastno domovino in st lastne niše. Oni dobro vedo, da se oni dragi ki te Sstke razširjajo v resnid bore s»* mo za to, ker tako ieujo celovfld ta graški velekapitaJisti, nemški grofi In vsi oni bivši avstrijskl generafl, kl fiv* na Dunaju, Gradcu in Celovcn, ki so po-i prej vodili naše vojaštvo ▼ klavnlce T Galiciji in na Soči za korist nemSkejEK naroda. Vsi ti generali in dragi nemškf mogotci vidijo sedaj, da z lastno silo krepkih naših fantov ne spravijo te po« stojank, pa so začeH posknšati s stn* penim zahrbtntm sredstvom, z lažnji« vimi priliznjenimi letaki* z nagovarja* njem in obljubami, s hujskanjem in slič-nimi sredstvi, toda med našim! vrlimi vojald ne bodo našli takih kalinov, Id bi šli na nemški lim in ki bi verJeH nem-škim pismom, pa če so napisana ▼ Se tako ljubeznjivi slovenščini To nam dokazujejo tuđi številni dopisi in pozdravi, ki jih vsak dan dobivamo od junaških naših Čet ki krepko branilo našo mejo. Saj vedo. da nam bo parU ška konferenca na sevem odmerlla ta-t ko, kakor bodo to mejo držali naSl vri junaki, in na Koroškem le tedaj več, če borno vsaj sedanje postojanke obdržal! in krepko branili proti staremu nemške^ mu pohlepo in njihovi boUševiSki anaiu hlji Težko. da bi kdo z jasnim in odloč-nlm »da« odgovoril na to vprašanje. Povprečni človek ne ljubi teorij, rad se iih izoeibl»e. dočim pa je pod-laga vsake višje znanosti teorija, to je možnost tvoriti abstraktnc pojme in z niimi pravi'no operirati. Cim poznefe bodo tvorili abstraktni pojmi predmet pouka, tem lažje iih bo obvladal razum učenca. V današnji srednji soli, ki konca z 18. letom, — kar je za naše razmere zaslužka tuđi že prepozno — Je treba že tako zeodai začeti operirati z obstraktnlmi pojmi, da zamoreio več-krat le posebno nadarieni učenci slediti predavanju učitelja, ki ima vcasih premalo spretnosti za popularizacijo svojega nredmeta. Slovnica, matematika, đeloma tuđi fizika in zgodovina. nudijo mnogo tež-koč enake vrste: navadnoa Jih prebavi-mo Sele precej pozneje kakor pa jih ča-lemo v šolL Ce U se dalo poučevanje urediti na tak način, da bi nriđržall dotične predmete, oziroma njih težje partije za po-znejše. boli zrelo duševno scanje oCen-ca. bi brezdvomno pouk pri tem mnogo pridobil. Pi twfl ▼ slačaSh, v katerih oMt-da pčenec brez posebnin teflroč očno snov, |e sprejemanje neprestaaesa sa* mega pouka do gotove oorastle dobe Škodljiva. Ražom očenca se aavailt na teorOo, se zaljubi ▼ i*K se taoci staviti teorijo nad vse. tanttevati praJitičM stišani v naJboOcm stnfiasi ssl snusosl samo za izvor bodočega zaslužka. Posebno pri slabejših osebnostlh se razvije neka prevelika Ijubezen do Sole, bolest-na prflepljenost na njo. To lahko vsak dan opazujemo. Rodbinskih tradictj na polju izbi ran ja pokliča pri nas v Galiciji pravzapav ni. te tradicije izmirajo ćelo v krogih bogatih poliedelcev; izbiranje pokliča tvori torej pri nas za mladenl-ča kakor tuđi za družino jako tezavno vprašanje. Odločitev v tem vpraSanJu caka naj-poslednejšepra trenutka; med tem se pomiče učenec iz razreda v razred, iz ene sole v drugo, skoraj avtomatično, tako-rekoč po zakonu vstrajnosti mase. Ce je mladenič dovršii kak prakti-Čen kurz ali praktično sofo, rodbina Se vedno premišljuje. alt bi ne mogel obi-skavati Še kakšnega kurza. mesto da bi se nemudoma posvetil praktičnenra de-lu, ki mu je neznano, in ki ga večkrat sHkajo mladim ljudem v prav nelepih barvah. Na vsak način bi bik) treba od* iočno zavračati to mnenje širšega ob-člnstva, ta nad vse škodljiv strah pred fizičnim delom. Prihajam torej do sledečega sklepa, ki bi bil morda danes. ko se ćelo poQ-sko Solstvo na novo preosoavUa, časn primeren predio«: Pri gotovi starosti očencev, n. pr. od 13. teta naprej, bi se moralo štcvUo ur dnevnega potaka smanilatL n. pr. na trt in dati mladini priliko sa praktično dela katero bi se v lo svAo primeroo mgaiiUifaia. Sukcesivno bi se krčilo števflo wr teoretičnega pouka, nasprotno pa po-množevaJo čas praktičnega dela, dokler ne bi vsebovalo vsega đelovanja mla-i deniča. Seveda bi se pri tak! razdeDtvl n5» nega časa končal studij v mnogo poznej-ši starosti n. pr. v 30. letu; ker pa bi mladenič zajedno delal in shižfl denar, bi se ne moglo govoriti o kaki SkođL Dobro sem si svest tega, da rabi vsak poklič posebno vrsto Studija, ker so tuđi poklici, n. pr. poklič zdravnika, duhovnika, učitelja, ld sploh ne poznalo podrejene prakse, za katere bi toref morali ustanoviti posebne kurze; toda Y, splošnem bi bila stvar izvedljiva. Računam tudl s tem, da bodo mlacB Ondje v začetku pogosto menjavali svoje mnenje glede pokliča, kateremu so hočejo posvetiti hi bodo torej preska-kovali iz ene prakse v drago; toda ne bi bilo brezpomembno in pri nežni starosti dotičnih bi bila škoda malenkostna. Na vsak način pa bi imeli med narodom mani nezadovotjnežev, ki bi se Sele okoti 30. leta prepričali, da ao pravza-« prav izgrešili svoj poklič, Zeletl bi bila da bi te merodaine oblasti natančneje i^očaic z Davedenimt prcdlogL« Problem kako M se uvedk> praktMS-no delo v Solo, naj reSt »Sola materij«!-ne kulture*, o katere potrebi inostrofE ragpravlU sledeči sestavek. Sola nai vztm« v dean veselje do Ustima *• Ib, lm* (to Ma «**. Strm 2. -SLOVENSKI NAROD" 4mt 24. flUfCB IM* 71. itcv. iitadanm Tmterpelmdjm doUgmta v Hmroimm predstavništvu Dinko Puca te tovmriiev rmA prekoraimml* dmmarkadfOm trt* od strm* itaiiianslm mrmmi* na got». mlnUtra zum-a#fr zadtv. Na podlagi prenut}*, sktenjenega 29. oktobra 1918 med staro Avstro-Ogr-sko in Italijo. Id je bilo odobreno po za-vezniških državah, ddočila se ie kot demarkacijska čita ona. la gre od Man-farta i* Triglava ob razvodju preko Pođbrda in ob I d rij i v smeri proti Sncž-Diku, izvzemši vse Savsko razvodle. S tem Je bilo določeno, da ima biti crta, ki loči vode, ki tečejo v Savo proti vzhodu in vode, ki tečeio v Jadransko snorje proti zahodu, demarkacijska crta. Ta crta je kljub temu. da se gre za kraški teren, v katerem često ni vidnih nadzemskih vodnih tokov, ampak kjer je obilo podzemskih vodnih sil danes znanstveno jasno in brezdvojbeno ugo-tovljena. V pošte v prideta dva glavna vodna toka: Pivka in Notranjska Reka. Pivka se izteka v Savo, potem ko je tekla deloma nad zemljo, deloma pod zemljo. Dvakrat se izsrubi pod površino ic priđe dvakrat na dar. pod imeni Unec in potem Ljubljani. Notr^ ijska Re-ka pa teče v nasnrotni smeri. Izdubi se pod zemljo pri Skocijanu ter se i7liva potem v Jadransko morje v raznih ve-jah, kojih najmočneiša je znana pod imenom Timav pri Devinu. Pivka in Notranjska Reka se v blizini železniške postaje Šempeter pribli-žata na 5 do 7 km. Blizo železniškega kolodvora v Sempetru zapusti železni-ca dolino PWko in preide v dolino No-tranjske Reke. Razvodna crta gre tedaj od Snežnika (786 km) preko Gradišća (794 km) na hrib Vremšica (1027), ki je pravi vidni mejnik med obema raz-vodijema. 2e Š e m p e t er leži t o i e \ izven demarkacijske crte, tembolj Postoj na. ki je odda-Ijenaodnjenad 10 km! Od Vrem-šice teče razvodnica čez Razdrto (580 metrov) na Nanos (!ćX'O m). Od tod teče na Ravnik (533 m), Jelični vrh (851). Blesaš (1552 m). Porezen (1632 m), Pe-trovobrdo (804 m). Crna prst (1844 m). Vzhodno od razvodnice leži poleg Sempetra in Postoj ne tedaj tuđi Se Ra-kes in Logatec in del vrhniškesra okra-ja. Te kraje je zasedla Italija v protislovjn z gori označenim premirjem. Vprašamo gospoda ministra za zu-aanje zadeve: Ali je imela Italija pooblastilo prekoračiti v toliki meri demarkacijsko crto, določeno v premirju? Ako ne, kaj je gospod minister ukrenil v tem pogledu. zlasti ako je obvestil o tem vse druge zavezniške države? Ako tega ni storil, ali ie voljan to nemudoma storiti? huli latao rtpaniu i vjeti io internirtL \nierptXacl\% delegata v Narodnem predstavništvu dr. Dinko Puca in tovarisev v gđdevi interniranja goriških Slovencev od atrani itaUianshih oblasti na gosp. ministra zunanjih zadev. Dne 5. decembra 1918 poklicale so ^talijanske oblasti na Gorlškcm vse bivše vojake in častnike v Kormin in Gradiško. Le posamezniki so dobili od do-mačih poveljstev legitimacije, iz katerih je bilo razvidno, da se jih smatra za voine ujetnike. Kmetje so bili krnaiu v velikem delu odpuščeni ter dobili tuđi tuđi slično legitimacijo. Obrtniki in de-lavci so bili dodelieni k delavskim od-delkoml ter so jih uporabtjali za (iščenje materijala in druga dela. Iz posameznih krajev peljali so moStvo v ItaJijo z eskorto. Mnogokrat se je z naSimi Ijudmi ravnalo skrajno neusmlljeno. Tako n. pr. je bilo moštvo, kl se Je odpeljalo iz Soške doline, ozi-roma Kobarida v Cedad, na poti napa-deno od Italijanskega ljudstva, opljuva- oo to opsovanou ftaHjansfea stresa« kito* ~ |V DUO w^K KOC ttSCflSMB« •• Vi |K> nfla! Prehraaa i% bila tkralao ^ttb«. Na 18 nož rasdeffla se je «u knmrvtl NSso flm dan BIH vode. mpak m Jtai lo prodajali po 1 do 2 K za tkodefloo. ali II-ter vina za 30 K. Mnoico to Ml OflenOL Se hujSt mi to ravnali s taMkl in intetigenco, med katero |« bilo tad! mno-«x> takih, ki niša bili nfledar ▼ votašld slaibi. Odpellai ao jih sajpral v Kor-mln. kjer ao jih Internirafi v nekem ta-boriSču. Za bivanje imcH ao proetorc brer šip, sa leiiSče lesene klopi, sa ode-je stare plaSče. Dobivali ao zdo pičlo hrano. Dali ftm ntso niti vode za. umivanje. Mnogo jih je zboleto. tako n. pr. predsednik pokraj inskeira Narodnega SveU v Gorici dr. Karol Podgoraik. ko-misar Berbuč, podoolkovnik Rojs. magistra tni uradnik Viktor Devctak in drugi. Ves čas se nišo mogli ne sleČt ne u: ni ti. Nekatere akademično izobražene uvrstili so tuđi v delavske kompanije, n. pr. ravnatelja filijalke ljubljanske kreditne banke Kačiča. magistratnega nradnika Devetaka, učitelja Koršiča, deželnega uradnika Hrovatlna in druge. V zapisniku internirancev so itali-janske oblasti označile pri posameznikih rok za 'zpustitev na slobodo sledeče: molto adagio (vmitev zelo počasi) ali r>a via (proč>, iz česar ie fasno razvidno, da so bili pri internaciji merodajnl edino le politični motivi. Dne 24. decembra !918 so vpeljall še strožje odredbe, Častniške barake s*> obdali z dvojno žico, uvedli so cenzuro in prepovedali obiske. 1. januar ja 1919 so večino interniranih inteligentov odpustili. Ostali so se tam vir. Karol Podgornik, podpolkovnik Rois, komisar Berbuč. namestnjk dr-žavnega pravdnika Zorzi, inženir Pod-?.ornik, biv§i nadporočnik Lenardlč, jurist Pitamic. pisarniški oficijal Figelj, posestnik Riiavec in $e osem drugih Slovencev. Te so 3. jauuarja poslali v Castelfranco, od tam pa jih poslali v Angiaco. provinca di Verona. Ravnanje ž njimi je naravnost ne-človreško in nevredno kulturnega naroda. Ž možmi, ki nišo zakrivili nič dro-zega, kot da so se vedno priznavali za sinove našega naroda, se ravna kot z najveomi hudodelci. Namestnika dr-žavnega pravdnika Zorzija n. pr. s o prepeljavali v ozki kletki nklenjenega z verigatni sko-zi osem dni, pustivši ga brez hrane! On in tovariš! so polm" mrče-sa, brez zadostne hrane. V taborišču »vojnih vjetnikov€, kjer so Internirani vsi gori navedeni, v kolikor je doslej znano, so skrajno zanemariene razme-re. tako. da \rsled pomanjkanja in sla-bega ravnania umre dnevno 5 do 6 ljudi, naveč vsled lakote in diarefe! Internirano je v taliji tuđi še mnogo droge inteligence slovenske, tako n. pr. iz Ajdovščine zdravnik dr. Jenko. ki $o ga bolnega odpeliali — bi! je predsednik tamošnjeg* Narodne^a odbora — ter Lavoslav Čerrnelf. o katerih podpi-sanim ni znano, kje se nahajafo. Vsled nećloveškega ravnanja so interniranci, med katerimi jih je mnogo visoke starosti (podpolkovnik Pojs ima 65 let!) in Šibkejra zdravja, fizično in moralno popolnoma nničenl ii obsto5a nevarnost da bodo izgubljeni V5f, ako ne priđe nuina pomoč. Vsled tesra se obračamo nc^?is?T^ do gosooda ministra za znrra^j* sadev« z vpra^anieTn: Ali sn mu znane vse te perselcudje naših sotiarodnjakov v zasedenem ozemlia? Ali je naznanil zavezntškin državam vsa ta tzrozodeistvo in zahtr-val odnomoči? KaT namerava nV^^' da se rešito te nedolžne žrtve fa^ke^- Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". novnsn inpii. kalara ralrati je daaia wmš* ▼•••» **+ ta, naj m U avet ifiii«, ali }• wt/tgowm naloga. 4m razplaintt taft^io artojo te nev&raao* sove roja# wmA onlmi, kl 00 se doel^ kojevali ptf |ti»o Motava is ki bo po •rojena sondin Tesani m to, dm mu M0T»jo biti prijatelji. Svat desetorice &• ni izrek«! koeflse raaeeeTbe • it&lijanak* - sloTaaakeai aporm. Ako sprejme eno, kar TsebuSa itaH|anKaj imam od rsega tega, đa sem Študiral! Rekli so nam, d& se borimo proti germanskemn imperijalizmu in kapitalizmu- Danes pa vidim, da je naš imperijalizam ravno tako hud in nevaren-< Morda je veliko takih mladih moi med Italijani- Misei j© mogla zrasti le iz presojanja položaja, Id ga ostvarja mirovna konferenca s svojim predvojnim imperijalističnim naziranjem* »JUGOSLOTANSKI 2EL1SZNI-CAR* piše o bedi med zelezniSarji in zaključuje: Ljubljanski občinski za-stop je razmnel socijalno bedo svojih uelutbenoev, katerim je pred dneri po-vUal dr^nJRke dok I ade sa 80%, 90% in 100%- Ljubljana je govorila; naj govori jiedaj vlada, ker naša beda je ne-rnosna in naš socijalni položaj obupen tako. da bolj obupen biti ne more- Naj đeželna in osrednja vlada pokazeta* da je ee kdo tu, ki se briga sa slovenskoga železničarja in mu odvz&me rastoče ne-s&upanje._________________ »DBUTOCHB WA.CHT< r Celja piSe o nadi meji proti Italiji in o londonski pogodbi pa meni, d* ee na. jugo-slovanslri strani uviđeva, ča se je storil s podkopavanjem avsirijske fronte proti Italiji velik pogrešek- >D- W-< ima pred ocrni svoje interese* Ka jugo-slovanski strani se ne vrideva takega pogreška, ker vlada prepricacje, đa mora zmagati pravična narodna stvar prej ali elej! ^STRAŽA« r Mariboru priobčuje dopis nekega kmeta iz Savinjske doline k preuredbi občinskega redar Baa-pravlja, kako bi bil nmesten pomiroval-ni odsek, v čegar delokrog bi spadala ra%na nesporazum ljenja, ta odsek bi bi i prva instanca v spornih zadevah m©d obmani glede žaljenja časti, mote-nja posestva itd. Nobena eodnija in no-ben odvetnik ne bi smela eprejeti tož-he, predno ni potrjono od občinskega pora ir ovalne ga od6eka. da se sporna vpraćanja tiipo mogla reSiti- 90% takih ?adev Li se poravnalo po tej poti- Pi-pc«? /oli, da bi naSi postanci pri pre-Aft^ori delovali v tem smislu- »RIJEČ 8HB« prinaša odgovor Juraja Demetrovića na dr- Mazurov čla-nek v >Obzoru«. ki je trdil, da je bil Zagreb t novi driavi degradiran- De-metrović pravi, da so vsi ocitki neopran vioeni in slone samo na principijelni razliti med pristaši popolne nacijonaV-ne unifikacije in a v tonom isti ter lede- 9ans4ft* Prri se) peetarita|ejo ■apvedDe n nt|j—wi ia MgeiH«L S Ina v mveei |» njlWva vavaianje Zagreb ali Hngril Za mm, kl mmo odkrtto te popoteo pfe> iett ■■rotoa enoCaoeii, tako v^raiaaje ne ekffiettr*. Dres Srbije bi bite postelja |nfoaloTanske driave naravnoet obopiia* De^tvo, da je nas kabteat te naše Asredne zastopetvo ▼ Beocrmd«^ porneal sa nas mednarodni poloiaj na v»ak nafin mnogo Teč nego vse note, ki bi jih WH) poelalo v svet Narodno veo© t Zagrebu- Zagreb in Beograd pa se ne isključuje**, marveč obstoji le raadelitev funkcij v korist ćele naše domovine- Ne smemo se udajati takoma-lenkoetnim Ijubosumnostim, morveČ moramo sprejeti v svoje srce, čas je zadnji za to, narodno enotnost popolno-ma in brez predsodka in se ne smemo vpraeevati, ali bo to, kar delamo, ▼ korist temu ali onemu delu naše domovine, marveč kako korist bo imela naša skupna domovina- »JUGOSLAVENSKI EKONOMISTA« v Zagrebu priobčuje zanimiv uvodnik >Neprijatno iznenadjenje«, v katerem pravi o čehih, da so izjavo čeških političarjev o državi SHS izvale v naži javnosti neprijetno iznenađenje, ker naša javnost &e ni pozabila prisege v Pragi: Zvestobo za zvestoboi Ko je oričela italijanska okupacija naših kra-Jer, ko ie o nj ej pisalo vse Sasopisje, ni bilo v ceekem časopisju nobene be-sede o naših protestih, Pax dni pred Masarykoviin dohodotn t Prago je pripravi jarni odbor pozi val po listih, naj izvesijo kar mogoče mnogo i talijanskih zastav- To se je zgodilo, vsakovrstnih sastav vse polno, jugoslovanske skoro nobene- Oni ponagajo Italij&nom, oni iščejo zaelorobe pri Italijanih« V Češki je razvi ta industrija in tako je dežela v obupnem položaju, ako ne dobi pod-ročja za placiranje svoje velike produkcije- In to področje i&čejo Cehi pri nas, >v balkanski, inferijorni državi<, katero ho6ejo oni ekonomsko eksploatirati kakor kako svojo kolonijo- Zato ieeejo širok koridor, za direktno eveco s nami- Češki ne more konvenirati jaka, politično in ekonomsko urejenfi država SHS, zato mi v >Prusu slovan-skega narečja< ne dobimo podpore za naše narodne aspiracije, videli jih borno na strani nafiih sovražnikov. To odločujejo ekonomski momenti, ki 00 močnejši od idejala slovanske solidarnosti- Berolinski >Drsng nach Oeten< Je uničen. ali seđaj §e pojavlja slifien >Drang< iz zlato Prage, za sedaj Iz istih razlogov in skoro tuđi z istinu sredstvi- Upreti se mu more samo ekonomsko moćna država SHS »PRAVDA« t Beogradu razpraT-lja v uvodnika o primorske« problema in naglasa, da je gospodarsko blagostanje vsake države odvtsno: 1- od v©-likosti države; 2- od kontinuiteta držav-nega ozemlja in 3. od svobodnega prometa- Prvemu po poju odgovarja docela naša država, saj šteje 13 do 14 milijo-nov prebivalcev, takisto tuđi drugenra pogoJTi. ker je ves naš teritorij jedna kompaktna oelota brez drugorodnih klinov- Kar se tiče tretjega pogoja, je treba poudarjati, da bi bil podan samo v slučaju, ako nam prisodi mirovna konferenea vse one pokrajine, ki nam pripadajo po narodnostnem načelu- Z ozirom na to — tako zaključuje »Pravda« — >moramo, ako hoćemo gospodarsko napredovati (a gospodarsko blagostanje je prvi pogoj tuđi socijalnemu napredku), stremiti za tem, da izvoju-lemo za kraljevino SHS brozpogojno tako Trst. kakor Reko, te naše gospodarske žile - do vodni ce- Zakaj samo tako se moremo v bližnji bodoSnoeti iz-ogniti težkim mednarodnim konfliktom, v kalere bi na& nesporno sapletla sploiM aruiatea Uš± kl W nastala vmlmi *edeetejeaje> evobodnega trge-Tinaloafa prometa*«' •JVDKAKOST« flaflite fmgotlov. inmtiiiiiMlri demokracije ▼ Sarajeni, pUto * Mdbađiiraki poUtiki (nrahsdziri so wnliimniJ ki so se po aneksiji Bosne te po balkanski vojni izsettU iz Bosasv Hercegovine in Sandiaka v Turpijo) in konstatira^ đa se )e ta politika popolnoma ponecrečila. Samo iz Bosne in Hercegovine ee je t zadnjih đeaetih totih iulilo v Tursko nad 150400 nroslimanov- Naselili so se ve-činoma t kraj ih, is katerih so Turki ?z-gnali Armence^ Mislili eo, da bode ▼ novi domovini našli srećo in mir *a-ae in za svoje rodbine- 2 i veli so na novi grudi v zadovoljnosti nekoliko let' Med tem je nustal razpad centralnih đrz&v, ki je povzro&l tuđi katastrofo ▼ TttT-eiji. Antantine države so sedaj odredile, da se imajo vrniti v svoje rodne kraje vsi' Armenci in drugi narodi, ki so jih preje izgnali Turki od domaćih ognjišć- Za to morajo tuđi naM nm-hadžiri ostaviti svoja nova domovanja, ki so jih drago in krvavo plaćali in zgradi 11- Armenci se vrafiajo, muhadži-ri se jim morajo nmikati- A nimajo sredstev- Oni pa, ki imajo količkaj gotovine, eo po malo vračajo v svojo staro domovino- Tako je te dni došlo x dovoljenjem centralne vlade v Sandžak okrog 160 rodbin, da si ogledejo svoja đomovja, ki so že v dragih rokah, hi đa se pokore za svojo lahkomiselnoet. Mi jih kot zapeljane brate, ki so se ske-sano vmili domov, radi sprejemamo v svoji sredini-c > NOVOSTI« v Zagrebu prtpove-dujejo, kako itallUnski listi pod vfeliki-mi naslovi prinašajo najsenzacijonal-nejše vesti iz nsših krajev, v katerih se zrcali laž in hudobija* Tako je pisalo avstro - nemško in madžarsko caso-pisje za časa vojne proti ententi- Sedaj prihaja i talijansko časopisje a zahtevo, da se morajo neredi ▼ Jugoslaviji sa-tretl edino le, ako se izvede mednarod-na okupacija Hrvatske in Slavonije ter Bosne in Hercegovine- Italijanski listi prlnašajo ie redno izjave >eelja^ke strankec in konfiscirane članke iz Ra-dlcevega >Đomac, izvajajoć, da eo to dokumenti, ki potrjujejo, kakor trde tndi mnogi dragi hrvatski listi, da do kraljeetva SHS ne more pritt* — Radi« ima torej zveze s ItalijanL In kako fina je njihova želja: vsekati klin med ju-goslovanflki narod ter lo&ti Srbe !n Slovence, med Hrvati pa povzdigniti Kadićevo stremljenje pa bi res ne pri51o nikđar do kraljestva SHS* AH vemo to, da Rađieeva drevesa ne bodo srasUa do nebes in sato ee ne vznemirjame> radi njegovega rovarenja* »EPOHAc v Beograda prakcijic v Rimu nocejo ni-česar povedati. čuje, da bodo ti drugi uniformirani crnogorsko s kapani >N-1< Rasvita je v taborih jngoalovanakih vjetnikov v Italiji propaganda sa vatop v Crnogorsko vojskoc in nekalere Hali janske tvrđke so bile dobile pred S meeeci nalog, da kolikor mogode hitre napravijo 20-000 parov crnogorske vo-jaske in oficirske obleke- Ta ekspedi-cijski kor naj bi vrnil Nikoli I- prestoL Docim ee je Slovencem in Dalmatincem obedeio vse mogoče, da bi se Urekll sa Šota materijeine kulture. L Ni dvoma, da bodo vse v svetovni vojiri prizadete države začele po sklepu mini s silno energijo z obnovitvijo uni-Čeofh vrednot Vofna je povzročila toliko in tako razllčno škodo, da !e danes težko reci. kje in kako temeljito bo treba pričeti, da se spravi blagostanje širokih ljudskih tnas zoDet nekoliko v ređ. Zaveđati se moramo neprestano, da bo morala vsaka država sama plačevati svoje vojne doteove, da bo torej davčno breme na osebo precej poskočilo. Vsled tejra je že danes postalo vpra-sanfe o povzdi^u indi\iđuehie produkcijske zmožnosri na poljn materijetne kulture zelo aktualno. V Nemčiji se ba-vijo že dali časa zelo intenzivno s tem vpraSanjem. Grof Bulow se je izrazil: »Prosto not nafzmožnejšeinu!« in peda-goslci kakor tndi tefaniški listi objavljajo ođ takrat mnogoštevilne članke o vpra-$anjn »Povzdig nAdarjcnih«. Povsod se r teh izraza bojazen, da dandanašnjc Sole ne bodo odgovarjale zahtevam pri-hodnjostL ker se v njih oreizkuša skoro izključno razum in veliko mani samostojnost Dčenca. Rezultat dosedan&h diskusi] le ne-zadovoljnost z današnjim staležem šoi-jtva in rodila se je zahteva. naj šola v bodočnosti razvija v učenen zmožnosti si svoje delo urediti spoznavati njegov razvoj ter se preizkusitL Poleg tega naj st vadi učenec v ročnem detu, opazova-nju, ustvarieniu svoje lastne soObe tar X konkretnih primerili npravc Skratka, od sole bodočnosti se zahteva, da bo vzgajala k samostojnosti, jo preizkusevala na Jasnih, oštro zacrtanih poljin delovanja, to se pravi, da bo preizkušala rezultat samostojnejca delo-vanja učencev. dela njegove lastne odgovornosti, lastne inicijative. V nemški diskusiji o tei stvari se razvija metoda, s katero bi bilo možno kali nadarjenosti nčenca za velika dela o pravem času odkriti, kakor tuđi stremljenje, spoznati, za katero stvar je prav-zaprav povprečni učenec nadarjen, da se pravočasno najde pravi poklič. Iskanje prve vrste 5e utemeljeno na zahtevi, da se pri zmanjsanem številu izvanredno nađaiienih ljudi, štednje pravočasno spozna, da ne poglneio v navadni in povprečni vsakdanjostL Pravočasno se mora spoznati rojene voditelje, orjran iza tori e trzovske. tehnične, administrativne vrste, in liri tuđi popolnoma drugače izobraztti in vzgoiiti ka* kor ostale. Iskanje drufee vrste temelji na potrebi boijSega in isdatne^cga delova-nja povprečno nadarienih (pri tem mislim na Tayloiiev sistem, dalje na izrek Maksima Gorke^a »dela se za najspo-sobnejšega«), kajti čisto pravilno ie mne-nje, da caka vse narode po vo^ki čas mnogo intenzivnejsega dela na poQa materijeine kulture, kakor pred vojsko. Ako se pm hoče kvalitativno ta zajedno tuđi kvantitativno več pridobiti na človeku, kakor se ie to dčsedai đo-gajalo, pred vsem kar se tiče materijeine kulture« potem bi bilo treba razveo mnogih samo ob sebi umljivili spre-■Kmb (a pr. gtdotlf orebrame) posta- viti ćelo šolstvo na popolnoma drufro podia^o, kakor na ta na katero smo že stoletja navajeni. Da dvismemo produkcijo, Jo vsc-skozi obogatimo ter jo kvantitativno pomnožimo, bi morali dosedanjo navlako naučne snovi iz sole odstraniti in jo tako z razirm potrebnim kar najrađodar-nejše opremiti, da bo v stanu vzfcaiati ljudi, ki bi mojrli proizvajati realne vrednote, torej blago, stvari, ki se Jih kupuje Jn dobro plača. Zek> raz§irjeno mnenje, da obstoj tehničnih in obrtnih §ol nižie. srednje in viSje vrste z današnjim učnim nacrtom In opremo že popolnoma zađostule, da pokliče v življenje nove industrije, ki se ne eksistraioi ali oživi 2e obstoieče — Se napačno. Zsodovina industrije deže! z visoko razvito industrijo namreč oči, da so bili »pijoniril« industrije ponaiveč Uudje, ki so služili od »pike« navzicor, torej uudje, ki so začeli z najbolf instruktivnim ni nazornim delom, s fizičnim đelom. Bresdvomno ie povsđUe prodnktrv-ne smožnosti posameznikov. skupin pre-bivalstva in s tem veliketa đelt dežele oostal za narod SHS aktuetno vprasa-nje m sicer tem bolj. ker so se postavili Jagoslovani vsled vojnih dofcodkov na lastne noće in bodo morali s lastno močio braniti svoje politične priđo-bitve na sospodarskem polln. Vsekakor treba ie, đa vporabirno svoje doeedanje izkuinie na poliu tehnič-nesa iolstva tadi pri tipu bođočih ŠoL Uvafevafi moramo t«ft zahfof e, U *> nastale na podlaci neinške diskusije o prOiodnjosti šol in pouka, In ker je po-lefc teifa nujno, da tesno združimo problem izbire pokliča in problem vzgoje, tako da ne zadostimo samo posamezni-kom, ampak družbi — predlasa pisatelj tesa članka povsem. kar 5e dosedai raz-ložil ustanovitev nove Solske vrate. Ta nova šolska vrsta naj bo >šola ročnega izde'nvani^t, »praktična šola tehnične enciklopedije«, »Šola materijeine kulture«. Glavni program sole te vrste naj bo sledeči: Izobraziti ljudi, kf bodo v stanu iz-delovati knpčijske predmete (SachtU-ter). (Navlas le na »bodo v stanu«.) Sola naj doseže to na ta način, da skula vzbuditi in ohraniti ljubczen do fizične^a dela vsake vrste. Za učne pripomočke naj služtjo: orodja, priprave, aparati, stroji, materi-jaliie, surovine in polfabrfkati, delavnl-ce, skladišča, računske, konstrukcijske in dopisovalne pisame, knjižice, izleti, borze za izmenjavo in seminarske vaje na amerikanski način« Iz Šole nai izidejo Dudje, kl ne zairi-Čujejo fizičnejca dela, kl sa poznajo in cenljo in kt so pripravljeni fizično delati brez — alf vidlub — vlšj! Solski l9- obražbl. Sola nove dobe nai ne vzgaja duSev-ntgM proletariiaU vseb fakultet nobe-nega proletarijata državnih in privatnih uradnikov. ampak naj poveća število samostojnih, neodvisnih ljudi, naj producira sposobne, prvoredne (smart) ljudi, ki so V slami lz4dk>vatl in v denar spraviti ree'ne vrednote na polju mate-rijelne kulture. $ola prihodnjoed naf ne vxgaja nezadovoljnih ljudi, temveč ljudi, ki raz-urnejo se bojevati s sedanjim juridično-birokratskim sistemom v javni upravi, v kolikor je ta r.asprotna rarvofu materijeine kulture in jo zadržuje, zato da se more doseči botiSa materijema kultura za Široke sloje prebivalstva In s tem tndi boljša bodočnost. Sola naj vzgaja ljudi, ki zaničuiejo protekcijo in so ponosni na ta da so se brez tuje pomoći, samo z lastmmi moč-mi naučili delati in tako postali proizva-jalci (producenti), da so si pridobili za-se in za svojo druzmo zadostne dohod-ke za življenje, ki je vređno človeka, da žive v blagostanju in so preskrbljeni za starost. Šola »ročnega izdelovanja«, kakor si jo predstavlja pisce tega ČasniSkega članka, naj nadomestuje v ćeli kraljevini SHS to, kar nudi. oziroma more nuditi vsakdanje življenje v AmerOcu "Angliji, Franciji in Nemčiii otrokom na-vajanja k fizičnemu delu« đa ga vzljubijo in se z njim pečajo. Ta Šola naj sledntfč, oslroma prav-zaprav Dolafra glavno težo na delo očeša, roke. opazovanja in presojevanja, osnutka, konstrukcije, preračuna, reda, vzgofe in uprave, naj pad, da se to delo očencev meri poveća, skrbno neguje in vzgaja z najbolj raftnlranimi siedstfL pvnineri ta nalogamL Ta šola naj vzgaja k delu, ki tevira te samostojnosti učenca pri Ustni odgovornosti Iz lastne Inicijative. CDaUe prihodaiKLl ri. itcv. SLOVENSKI NAROD-, dne 24. ama 191», Stran 8. rtalijo, se pa pri Hrvatlh propagira ma samostojnost Hrvatske in obljublja vsa pomoć proti Srbiji* Dostavlja se, da se more vse to doseći samo s vpadom t Crno goro- To je jedna italijanska fronta* Druga je propaganda v Franoo-ski, Angleski in Ameriki pa tuđi v Italiji je dospela do vrhunca- Njeni šefi ne štedijo ne z denarjem ne z ljudmi- Raz-firjajo v javnost najgroznejše izmišljotine in plačajo kar kedo hoče- Banca italiana di Sconto v Parizu vrsi danee isto vlogo, katero so vršile filijalke K&jzerjeve >Dajčbankec v inozemstvu do poloma Nemčije. V Rimu nudijo ro-ko v pomoć vsakomur, kogar se more vporabiti proti Jugoslaviji- Fr- S- D# A jala v >Idei Nazionalec najgorećnejše brani romunske pretenzije na srbski Banat, napadajoc one francoske politi-čarje, ki se zavzemaio za naše nacijo-nalne pravice, >Popo!o d' Italia« daje Bolgarom Vranje in Albancem Skoplje! Germanofilska >Tribuna< preliva krokodilske solze za Jugoslovani. češ. da jih bo Srbija usužnjila- Na tri fronte se bori sedaj Italiia proti našemu na-rodnemu ujedinjenju. S teh raznih strani skuša razdrobiti in zmrviti ono. kar je za vedno združeno- Z ljutostjo, ka-koršne ni nikdar kazala proti Avstriji, juriša sedaj, da bi napravila vzdolž Jadrana svoje prve utrdbe za zavojevanje Balkana- Politične vesti. IZ SEJE NARODNCGA PREDSTAVNIŠTVA. PRICETEK ADRESNE DEBATE — IZJAVE MINISTR. PREDSEDNIKA PROT1CA LDU Beograd, 22. marca. (JDU) V današnji seji Narodnega prectstavništva Je kot prvi govornik v adresni debati povzel besedo ministrski predsednik in namestnik zunanjega ministra Stojan Protić, ki je iz-vajaJ nastopno: ! Gospodje narodni poslanci! V začetku debate o nacrtu adrese, s katero odgovori Narodno predstavništvo na prestolni govor, imate pravico, zahtevati od mene kot od načdnika vlade, da izpregovorim do | drobno o mednarodnem položaju našega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kj predstavlja in hoče predstavljati državno < in narodno edtnstvo vsega našega troime-nega naroda. S par kratkim! potezami ho-čem ocrtati položaj našega mlađega kraljestva. Takoj po tevršitvt našega narodnejfa •dinstva, je vlada s svojim prvim aktom vsem zveznim in nevtralnim državam notl-ficirala ustanovitev kraljestva Srbov, Hr-vatov in Slovencev ter Imenovanje prve-ga kabineta naše- nove države. Odgovor na našo notifikaciio, kl Je bil hkrati tudl priznanje kraljestv* Srbov, Hrvatov in Slovence v kot nove mednarodne individualnosti s pridržkom njenih teritorijalnih mej, smo dobili od kraljestva norveškega, začetkom januarja od Zedlnjenih držav severo-»meriških in začetkom februarja od kraljevine GrSke In tako) za tem od Švicarske republike. Naše kraliestvo sta poles omenje- nih držav priznali tuđi dve novi slovansM državu Ceho - slovaška republika In Poljska, Žal, doslej Se ne moremo zabelcžiU priznanja naš« države po naših zavernildh: francoske, Angleške in Italije, dasi smo pričakovall to priznanje. (Tako Je!) Te države bi nas gotovo priznale, ako ne bi ob-stojal londonski pakt lzza aprila 1913. (Dol i njim!) Ta tajni dogovor, čizar avtentfčno besedilo sedaj poznamo, nam v vsem svojem bistvu izrečno odre ka narodno in državno edinstvo v prid enega zaveznika. Mi smo popolnoma uverjeni, da ravno v toj okolnosti tičl ne !e glavni, marveč tuđi edini razlog, da franci ja. Anglija in Italija doslej Še nfso priznale kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako bi za priznanje veljal razlog, da še ni podoisan mir in da kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev še nima določenih mej, hi moral ta razloe ve-Uati tudf za Ceho - slovaško republiko In za Poljsko, to pa tem manj, ker se njuno sodelovanie v vojni niti od daleč ne more primerjaU s sodelovanjem našega naroda in kraljestva Srbije, kl Je v vojni predstavljalo ves naš narod Isti razlog bi moral velJarJ tud! za Zediniene države severo-ameriške, da ne bi priznale našega kraljestva. (Živahno odobravanje.) Gotovo je, da mora v drugem tajnera dogovoru tzza av-gusta 1916, sklenjenem med Romunijo In našim! zaveznikl ticati razlog, da kraljevina Romunija doslel še nj odgovorila na notifikacijo naše države in priznala našega kraljestva. (Dol z njo?) Zelo žal nam je. da se na ta način za isto stvar rabi ta dve meri napram vernemu, in svobodno laiiko rečemo, zasluinemu zavezn&u* ki ni štedil ne naporov. ne žrtev, da skupna stvar doseže svoj cilj. (Burne .odobravanje in plo-skanje.) Od padlih in vsled zadobljenih ran tn bolezni umrlih vojakov je Srbija žrtvovala nad 220.000 mož, ne glede na one, kl so umrli v vjetnlških taborih. (Slava jim!) Še bolj nas boli, da skušajo računati kot s sovražnim ozemljem z onim! dell našega narodnega ozemlja. kl so imeli to zlo uso-do, da so bili sestaven del bivše Avstro-Ogrske in ki sedaj tvorijo sestaven đel kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev. Vsled tega poštovanja moramo Izjaviti svojo globoko žalost In vložitl najenertfč-nejši protest (ploskanje), v imenu vseh onih Srbov. Hrvatov in Slovencev Iz bivše avstro - ojrrske monarhije, kf so se na solunski fronti In v Dobnidfl s tolikim no-žrtvovanjem fti tako hrabro borili, v hne-nu onih jnKOslovanskfh bataljonov. kf so se na HaliJanski fronti predali, da olaiSafa prodiranje zaveznlŠTce vofsfct I« ▼ jffiCTU onih Jugoslovansklh vjetnfkov. kl so pomagali stvari zaveznlkov s svofrai t**™*": njem potov, razvrstitve sovndNilkovfli sli bi nfesove morile. (Odobravanje.) Ne sme-mo rmzablrl mačIlTiefa defstvm. da Je iele do tftansicem udarcu, kakor |c štovanega predsednika Wilsona, ako hi načela tvorijo podlago za nov red ▼ Evropi In na svetu oo tci veliki in strašni vojni In ako so še v veHavi svečane Izjave naših zaveznfV'vv o enakooravnostl velikih In ma!ih narrdov in o narndn! *a-moodiočbi (Burno ploskanfe. Vrkllki: »Zl-▼lo predsednik VVfhon!-) Nnben narod ne more zasnovati svoie^s ob^t^n^a. svoje narodno srečo H* bodočnosti nt mfelib. ki so protivna osnovnim nrineroom, kl 1am?f'o ra oh?;tanek \n dnhrohft člove^an'stv«. Ta načHa mn Vf>rfs*Ho mofo?e le ra rotovo ^obo. povrdlr^H' ** morej« trd1 nad ostale narod* 7» d^«*»* l*t aH rnr**"\*e r^-ofiko več. toda tf nrfnHp! nm b^do rotovo ori-neslt velfVo ?Vodo »n nedn^i^dne fK><1"đ'ce Pes ?o mn\\ narodi |f? m*»1e «Viin1«<» H bo-do morle prnn«*ti r«1^đ «erj»avi!ne ali vretreZve pofftf1"" ▼rlivlh narodov, Tođa narodu. M nosf «t«\--na Imen« o. !^*i nas na mnr^ nVo «r ntp^ova mn" |n t»H borb? nn na?« 41-^d^ In na ^dn r>"*b M ne nHrn^'Vn ni^tro^Hn sve^b narod^fh ^ra^r. ^n^nr f'M« r>* 5^od^ tr^lT»e**-a r"fm fn KK-f»?an?a e^^-or>5Ve?a fn svetovnetra ->oTo^«i^ Očitajo nam da so na5e narodne zahteve pretirane. da iščemo tujlh elemen* da osvajamo. (To ni res!) Ti očitki po našem uverjenju nišo upravičeni in so krivični. Pripravljeni smo, takoj odgovoriti nanje. Na periierijab našega narodnega ozemlja so ravnotako tuji elementi, kakor pri drugih narodih To je povsod rrekaj na-ravnega. Ni !i znano, da prebiva ob naši meji v Italiji nekai desettisočev našesa naroda, (Tako je!) Znano je tuđi. da prebiva na meji med nami in Grško naš element in grški na našem ozemlju. Toda kar Je iz-redno važno In v tem pogledu karakteristično, je dejstvo. da tuji elementi na oeri-feriji našega narodneea ozemlja na severu, severo - zapadu in severo - vzhodu po eni in na Jugo - zapadu po drugi strani nišo prišli tjakaj po naravni ekspanziji, nego so jih dovedle in naselile do nacrtu in s silo državne oblasti turske, benečanske, avstrtjske In madžarske (2lvahno odobravanje.) AH se nam hoče in srne Šteti sedaj v zlo, da rahtevamo ta del svojesra narod-nega ozemlja zase tn da damo fuj im elementom na prosto volja da se umakneio z našega ozemlja ako ne bi hoteli biti z nami, ali da se jasno Izrazimo, hočejo II iti z nami aH z Italiiani ali t Romunf? Ali Je kaj svobodneiše*a »n bolj kavalirskejra? Kdo more reČI da Je to Imperijalizcm? (Ponovno živahno odobravanlc.) DoČim se nam z6\ popolnoma neooravičen vsak oči-tek. prodira hk^ati tden na?fli zavernfVov brer vsakega očitkt vedno viSt In jriobije s svojo vojsko v Albanifl do naše mele, dasi so naše čete v Albaniji prve dosoele do Mata in Skadra In od tu Dotisntle so-vražnika nazaj. Ravnotako so bre« sličnih očttkoT rahteve dr"?ca ravcrfVa do de-lu zaoadne^a Banata, dasi se na nje«ro\"-ozemlju že Itak nahaja precejSnje število tujih prebivalcev. in dasi zapadni Banat nikdar ni bil njegovo narodno ozemlje (Tako Je!) Gosoodle poslanci? Po svojem srlobokem prepriJanla smo uprav Imeli doi^nost, da vse naše narodno voraSanie predložimo evrouskemu sodi^u, kl nstvar-ia bo4<">či mir Smatramo, da bi se preere-Šili I na svotom narodo I na bodočem mini, ako tesra ne hl »torfli. Vcu^emo. da smo bili dolznf. biti Iskreni tudl naoram svofim zaverTilVorn In da smo Hm povedal resnico rn fim na«?!^aH oravo stanle v«e zadeve. AH ravnotaVo smo orloravlt"»nf. da odločno brjinlmo svofe nmvlčne zahteve. or^verjeti!. da s tem v*fmo sveto ćn]fnnnt toliko naoram sebi. Vn|p>or nanrani zavez-nfVom. Za^al n't* ena na?ln zah*ev ni zasnovana na nrirtefmi nreteMo^tl In na na-čelfli. M W d^^e« ali ftrM sovra^nt'-om svobM^ |n P9*>r?>i3V9 Plove*a»»*tva m«*r?n nakane. (Rnm* 'M^b-a^ii^le Ifl nlosi'^nle) Nočem se doko zadržati ob tefklh In hkrati delikatnih razmerah med itali'ansko okupacijsko armado in našim prebivalstvom na vsem onem Šlrokem in dolcem pasn našega kraljestva, ki Je sedaj obsoien, da Je pod ItaJilansko okupacijo Položaj Je nena-vaden in nenaraven ter za nas zelo mučen, ker stavlja živcem tamošnjega orebival-stva težVe zahteve. Na vsem tem ozemiju na?e^a k*-al?estva orebiva izvzemšl soo-radične neznatne Italf^ansVe oaxe narod. Id iskreno želi biti sestaven del kraljestva Srbov, Hrvatov in Sloverscev In na vsem tem ozemljt) »e nahaja (talijanska vojska, da vzdržujex red In mir. (Protesti. Klid Žalostno!«) Omeniti hočem le nekoliko znanih dejstev. kako postopa Italijanska okupacijska oblast. Povsod Izobesajo I talijanske zastave, ali naSe narodne m naie državne zastava zabranjujejo. (2alostno!) Povsod zahtevalo prisege. Od vseh nrad-nikov zahtevajo nove tzrečne prošnje, naj se aradnfki prelmelo ▼ ftalllansko službo tn da se smatralo za ftaHJansfc« oradnfke. NaSe ogledne Ilndl deportira jo. (Sramota!) Nesoitlasfe. nosooraramltcnle fn konflikt! so nerrorfbne m prirodne poaledlce teh, nenormalnih razmer. Ako motalo sa ves ta def našeca naroda tako kafcor aa nas aga-RUTBTi Dcsooe nali laiisireaja inmisfrainBRB predsednTVa, da se namreC Ttaflla w nwrt odreci kncn fiafn N a pf>Fnwo Prti rnf>vo fN rsos*»O- SKI rN ^^^TPFTF^SVf O*T*V| ^r-»bi vc^ "r*v»rtr^n-e ?*i p*me<~+nrVe k ^'»fl. ki «e vr?« ^->nes ^4 t m nv, 7 nr; jrVe- -rrr v rr>r-v~i % Ponč^fiT. Pro^i zanes-liive n^Hr^be Pct^r^H olr»-j»l v l'*«hMsfii jc imela 2^. t. m. sva? re^ni rvbčni zb^r ob novoi'nl uc'He-bi Snre'H^ «0 se na znanle poroci^ In re*oT"<*ih nrot» rtallf^n^ki ro-Mer»nosfi po n^<; remv" Z^ prrHsrdnika krjitevre oreranizacile je izvo!jen Van 7 u n a n. »NAPREJ« TN TP*N¥ NADZORNIK RfBNIKAR. »NanrcU tp f*n^ 72. m^rca t)!m! 0 tr?rt^m nadzornicu PibniTcnrfu. da si Je med v*^ino prMoht! 1er»o r»rprr*n*en;e. fn *:eer Pomovo hi?o za ififinOO K in pa-'ačo v Zagrebu, vre^no ?^M p-»0?'ona kron. S ttm le «r1*«ito socijalno dfmo-krat:čne stranke ^rott odsotnemu trž-remn na^zomilnT. H bode morda v Beo-crraHu §e?e ^ez kak'b 14 dni fzvedel. kaj se je o niem nicalo. lzvr?^o n^»nad. ki mora vsak**ra nf>?*enesra Človeka unići ti in sra prisiliti, da zanu*a »Stat^rra«. kl «W-ra oroatcandni mm**r*HH m wl*t'»*iftcy sa. »edonr—1 nr^nflalt FffinHil AvstHH. | L.IJV ™*^^^W<» ••. WSrea> UgrJfffVlieB© f#». 4t fe f**-*^ yar»»tw« w»»»m»ii*wtf na W^iA*» fn 4«teS rniiw>»nna fma tv^o noslnvnMeo fHR ▼ y#%i ia»**»«a ****9m*i>*n te na T>»wata. ma^^^tn^*a»■ 'Ww^wfT gw^^nw na ■ *a* ^^ '"j^^^w. |o 1b posoraMt koamnJstar obraM aa Mav ribor. Propacaado podplrajo tadi laHd po-kreTiteUL V Maribora samca Je dobili propaganda prava tla lete potem* ko so se ta pojavili ItallJansU elementi kl se sestajajo pri bivšem poslanco Wastianv ter pri aaa-oem vcletadttstrljcu Scberbamna. Veliko zaslotnbo pa tmajo tnkajšnjt Nend pri neki ■•akreditirani vnanji komisiji, ki Tpltva na Nemce. Ocitna sveza £ njim! šega že tako daleč, da se večinoma vsi od aaifli oblasti lcgnanl obračajo na to komisijo ▼ svrbo ra-tervendle Zadnja dva dnl se opaža, da skuša propaganda vplivati tud! na naše volaštvo na ta način, da se po Javnih loka-lih vsflluleio Nemci s sta vam!, da bo do 1. aprila ne le Maribor, amoak tudl vsa okolica okrog Drave preko Pohorja prešla v nemHrrat« 1« prfobCil v stoj*i četrtko^i iterilki nod (gornjim nar slovom fa-l© ?lanek: >Rkoda, da nimar mo raaj deset milijonoT Slovencer«, tako bo Trkliknil marsikđo, ki priđe ▼ slovens1"« kraje! Red in organizacija to je svojstvo, ki je uhranilo slovenski 1 rod pred prrnanskim navalom, se opaža ; tuđi v vseb pođrobnostih- Tako se na 1 r«=eh železniških postajah vidijo novi I slovenski napisi, tako tuđi po trafikah ' in po vsoh državnih podietjih- Notranji red je iz avstrijskega režima prešel pod narodno vodstvo, skoraj neopaženo, brez kakršnihkoli težkoč- Ni bilo, kakor pri nas, niti spopadov, niti zelenih kadrov, niti plenjenja*, niti pustolovščin narodnih straž- Slovenska uredba je pripomogla, da je brez neprilik prošla preko Slovenije mi li jonska vojska* Tu* di vojno oderu$tvo se ni pri Slovencih razvilo v toliki meri kakor drugje rkljnb opustosenju semlje 8 strani av-strijskih in nemških hord in vkljub trajnemu izsesavanjn s strani banovinskih vojnih speknlantov. Slovene« e% namreč zadovoljava s primemim do-. bičkom, zato je že zdavna znano, da je I v ljubljanskih hotelih in gostilnah oe-I nejše življenje, nego v Zagrebu, dasi i prihaja iz Zagreba mast in moka-I Zato so tuđi bolj redke boljševiške I pojave, ako izvzamemo nekolicino ; nemških delavcer in pojedine likvidira" I ne Susteršicevee. — Sploh so stran-karske razmere take, kakrsne so bile pred vojno - • • Na železnicah Je red in točnost na minnto! Col sem ćelo, da namerarajo tudl v ostale kraje SHS od-poslati nekoliko slovenskih železui-čarjev- Slovenska marljivoet je ie oenovar la. državni zavod za name&Senj« bres-poselnih in urad za podpiranj« oiro-maSnih begnnoev, ki dobivajo podporo ix raspoložljivih državnih sredstev-' Med tem s« pripravlja >vojvodina< Kranjska na likvidacijo- Kranjska, bo namre^ s deli KoroSke, Štajerske, GrO-riške in Primorske tvorila slovensko eeloto. centralizovano v Ljubljani* Vsa uprava se že vođi v Ljubljani, odkođer se nameščajo in imenujejo uradniki itd* Isvojev&li so si avtonomijo, katere pre-je nišo imeli, dočim delajo Hrvatje na to, da jo izgube* Slovencem ni bilo znano, da morajo Hrvati osebno potovatl v Beograd po inozemske potne liste. Jn dočim Slovenci kritikujejo Hrvate, oni sami že imajo ono, kar zahtevajo Hrvati* Slovenska sastava se s pravom vije povsodi. Vojnikov prostovoljoev je mnogo in oni se že bore na KoroSkem in Štajerskom- V vojski je red in disciplina, dočim se naši vojaki niti ne po» zdravijajo na ulid> Slovenska organizacija in delav-nost u^inkuje tako, da je povodom zadnjega koncerta >61asbene Matice« v Ljubljani, prirejenega v čast kardinalu Bournu, izjavil beogradski profesor (inače prijatelj glasbe) Janjić. da ne more danes nuditi takšnega glasbenega užitka ni Rim. ni Pariz, niti London* Srbom in Hrvatom so v istini lahko v zajedniški državi Slovenci praktični učitelji v redu, organizaciji in vztraj-nostlc PUberk* (Društvu slovenskih zdravnikov*) Ena naših se-danjih največjih političnih napak J« mislimo ta, da smo Slovenci prevoč obzirni in popustljivi* Hoćemo biti >knl-turni€* A ta politična modrost ni vedno na mestu* Ko bi se bili v tem oziru malo od Nemcev naučili, bi ne imeli na KoroSkem tako žalostnega stalidčav — V PUberku živi in si polnl svoje žepe s jngoslov* denarjem 5e vedno zdravnik dr. & Herbet, ki misli, ker Je ravno sdravnik, da nm Jugoelovani ne morejo do iivega. in on se zato obnaša, govori hi del« tako sa staro vsenemdko poli« tiko, kakor bi bil kje v rajhn, imt Jugoslaviji* Samo taktiko Je moi sedaj nekoliko spreneail. Ne kri« več Jmvno t vBenemfti rog, peS pa dela in Imjaka teaftbotf na podrobno. Zato nm ehiMfo Bajbolji« oblakl parfantov- Sam se fe pohvattl nasproti mekeuiu I mulu, ia-Je aiHHi v w^BjvaaBWn^ aHHBBi aaawai aai w& k^aaeaaai ^B^Ha^'H^^JI'flla^^ ^^L Tb JteđMi m awramo, đa naša sedanja vlada pe> ati tega mola* ki ga. dobro posna« na svojom meeta, da vleče iimuIiici plaćo pUberakoga, okrajaega, sdravnika- Tale I človek, kakor dr* Harbst no spada na I narodne majo! 2e iz političnih ostrov ne! — Pa ko U bil še kot zdravnik na i svojem mestul Tišti, ki so imeli v bo* lesni i njim opravka vam vedo >sgo^ bioec povedati o tem MtdravnikAlc Ubogo ljudstvo mora imati ie leta a leta potrpljenje t tem >zdravnikom-c« politikarjem, ki j© bil svojčas in je se sdaj saupnik in eksponent koroakega nemškega režima* Koliko mu je sa akm ljudstvo, katerega zdravstvo nm je i** *• roćeno, vedo povedati naši savedal kmetje mnogo, mnogo! Vladi so znane njegove hujskarije- Mi dakamo ie doK go, a vsled zadnjih dogodkov v PHbor* ku pričakujeiTao, da stari ta svojo dols-noet! — Več pliberSkib Skrrencer- IZJAVA« Z oštrom na nečuven napad v eaa> pisu >Jugoslavija< s dne 14* marca. 1919 štev- 65* na Narodni svet sa MesiSko dolino v Provaljah in njega prndondnl ka izjavljamo na kratko: X. 2o pri iaredni seji Narodnoga sveta v Prevaljah dne 34* jannarja 1919 se je imelo sklepati o rasidu Narodne« ga sveta sa Mežiško dolino- Na sejo se bili povabljeni ražen odbornikov turfi zastopniki 8 občin, vecjih indnstrijekUi podjetij in drugi merodajni činitelji- Na željo okrajBega glavaratva kran lJevuM Srbov, Hrvatov m Stoveaeev tt Velikovco, na izrecai poziv komiaarjai za KoroSko gospoda Franoa Smod«j la drugih v pofttev prihajajočih sa«topni-> kov se je sklenilot da naj Narodni avet v Prevaljah Se naprej demje* kakor do-lujejo Narodni sveti v Ljubljani, Mariboru in po Koroškem sploh, ker so trn na fronti severne meje čisto dmgačne razmere, kot na Kranjskem in đeloma na Stajerskem, kjer se je ie isvedle redno poslovanje vseh oblasti* Dokler ni vprašanje glede mej na Koroikem definitivno rešeno in s odrom na splošne važne narodne razmere v teti krajih, je poslovanje Koroških Narod-« nih svetov še vedno potrebno- Tozadevni sklopi so ae prredlosilt na merodajno mesto- Aprovisaeija se }e izlocila iz področja Narodnega sveta ter poverila posebnenm aprovisad}-skemu odboru za Mežiško dolino. (Gle] porodilo v Jugoslovenskem Korotan«. s dne 2- marca 1919 štev- 7-) 2. Grospod Andrej Oeet bil je so* glasno izvoljen predsednikoni Narod* nega sveta, ker je bil kot znani narod-njakp vsivajoč splošno priljubljonoe^ za to mesto najbolj pripravan ter se }a> tekom Smeoočnega delovanja Narodne ga sveta isti iskasal kot neumorno de-lavnega in nesebičnoga ter so uspeh! pokazali da je bilo poverjeno nm sa* upasje opravičeno* Ker se gospod Oeet tačas nalisja vj Beogradu, prepuščamo v ostajem njenm besedo, da odgovori na dopis is Chsftapj nja, ki je po naših infonnaflijali inspl->: riran od strani Nemdurjev, kojim Je g> Oset že leta in lota trn v peti in U MH veseli, ako bi Narodni svet neba! kore« nito čistiti* Narodni sve« sa Mežiško dolino v Prevaljah na dao av* Jožefa 1919- Matinja Riepl, blagajnik; Dra-gotin Gilevert, tajnik; Alojsl) RoinftB, odbornik* DOBRa LDU Beograd, 32. marca. "(JDU? vr danaSnjt adresni debati le covorfl med đro-cimi poslanec Smodel (Jnsoftlovaiiskl ldob)' ti ie pondarjal, da smo Jucoslovanl vedno raupali v zmaco entente, da aismo nikdar obnpavalL Zadnji ndarec sovražnOca |e sa* dala srbska vojska na sohmsld fronti. Ostale jttcoslovanske čete pa so zadale sovrai-niku ndarec, ko so prostovoljno odlođStai orožje. Samo na ta nacu so mosU ftaHjaal zmasatl. Sedal pa pravilo, da amo Avstri-iancL. 17. slovenski peipolk }e prvi polo-žfl orožje, danes pa trpi v rtaHjantkem vjetniStviL V Radsooi m Jndenbargs to btt obso]enl na smrt slovenski vojaki same za-ta ker so bfll JncosiovanL Umirali ao £ vzkUkom: »Živefa JagosltvIIal« Oovonđc Ie (rovoril nadalje proti dooavskS konfede-radH m žlicosal KalUansko nasflstvo v sa-sedenlh pokralinah. — Za Smodefem kl govorfl Se tuđi poslanec Anton Kristan, kf se Ie spominjal trpllcnja saieta naroda v te] vojni bi pondarjal, da so bfll socUamf demokrati vedno za edinstvo. Konca! fe a protestom proti w*Mlfff**?1*T'Mim hum Ha Uzmu. mCSESAR NB NAUCIM1 Kakor po »Stražlc isvemo, |s pre* vzela dezelna vlada solo iolskih šestar (CM) v St. Rnperfo pri VeHkoven, Noviea omenja tadi to, đa se bo ta šola rasširila na 5 defleih fn 5 dekliškfli ras-redoT- V pomirjenje Javnosti omen|s> notiea nastaviter eelo 1 nčiteltfoe be-gnnke in 1 nčiteljiee Kranjiee kot po* svetne nčne moči- Javnost si bo n^H1^ da so da ta znana slov* Bola tako rmssV riti in sioar sa eelib 10 rajtredov- Cđloe-no rečemo, čaši so minnJi ▼ kaierih se Je Javnost tako stopila* Jasno se naj pore — VeUkovfte ljađske sole se prišle v oskrbo šolekih seeter- Oe sti 9 senati učiteljski posvetni moCL se av etaviH, ne spremeai na đsjstni prejv ni6aearv kaJG oni sta takaj sasso sa de» korarfjo in saaao salo, b* Javnost J| Naaa sikaker ne priđe na «s* fdK« havall saaMs« selske sestrev kl se «a*> ^^HH^B fflB ^^^Hfflff^^B ^^Dff^^^^^^^B f^^^^^^^^B ^B ^B"^^^^^Va ^ v ,-v tjaaaai 9tfiB 4« JUMfllMKI MAMO«, šm M «M9i M* 71 itev. fisjft —snu, so II dovotj o* pw vestu? 8e li ne more za ođstavljea\o učitelje dobiti ee boljših moči, ki hi tad! isven iole dale zajesiti rassirjenje nem-ikutarstva? Tdkaj se- more etmo z •dločaim: >Da< odgovoriti- Vemo pro-Mniti ^slikanako narodno škodo katare povzročitelii so bili odtfavljeni učitelji, kot roditelji nem&ke telovadbe, gospodarskih in kulturnih društev, petja, pred&vanj itd- Vprašamo, ali zadoetuje —daj, da se javno delo kratko malo opusti? Vsak razsoden človek bo nam pritrdil, da bi bil to narodni greh prve vrate, ki ga bi občutili se dolga dolga leta, Naj bo učitelj v Soli še tako marljiv, a 6e ne posega v javno življenje (do miMim v polit* strankarskem ožiru) kot duža kulturnih in gospodarskih organi šaci j, kot nadaljni vodja odrasle JoUke mladine priđe vse delo njegovo na mrtvo točko — in na tej smo itak stali do letošnjega leta* Ako se naj to pasivno stanje nadaljuje, potem pao utrpl narod, katerega kulturna povzdi-!ga lemi v interesu države same še po-1 astmo v dejstvu njegove obmejne lege, 'ogromno škodo- Ako se pa prečoj a ta jzadeva iz vidika poglobitve verskega čnia, bi se dal ta argument uveljaviti na vsaki šott tako mestni kakor priprosti vašla in če bi bil ta argument zado-sten povod nastavitvo solskih sester, potem bi lahko po svetu o uči teli stvo kmeiu igralo vlogo gledalca kar pa ne bo, tuđi ne v tem dosedaj še edinem atuČaju- Stojimo sicer na stalisču, da se iprl namealitvah ne srne ozir&ti na polit* straakarsko pripadnost, a kjer bi pa iroelo to igrati važno vlogo, bi posebno ja osirom na koroške razmere prav ni-i kakor ee ne razbor]ali, ako se tuđi ta ! zelja upošteva, eeveda na podlagi želja ; prebivalstva, krajnega šolske^a sveta, 'kar se pa v im eno van em slučaju ni zgodilo* Naravno je, da zahtevamo po ročila kako daleč je igral šolski komisar v tem o-ziru r.astopnika sole, kajti on je edini zastopnik okr- šolskega sveta, kar pa niti ni prav nič merodajno za tako važno spremembo« Mislimo, da je okr- bolski svet še nepopoln in mu ▼sled tega primanjkuje zakonite podla-ge za tako preustrojitev sole na tako važnem mestu kot je Velikovec kot središče političnih oblaetij- Zahtevamo obenem, da se takoj tud i ta kor. Bolski svet izpopolni in stvar uravnava iz vi« dika gospodarskih, kulturnih, verskih dn narodnih potreb- Naravno je ogorčenje posvetnega učiteIjstva obeh polit* struj nad takim ■prenagljenim korakom posameznih di-rektno zainteresiranih, ne organi zaci j, ampak oseb- Ćuti vse posvetno učitelj-atvo globoko to zapostavljanje in sma-,'tra to kot nezaupnico ne samo od strani 'svoje višje in nižje šolske oblasti, am-jpak oficijelno politične stranke na Ko-Točkem še posebej- Da bi ee nastavljalo fposvetno učiteljstro po najoddaljenej-jžih. krajih, brez upanja priti na meeto imestnih učiteljev in le tiikaj dati mož-{Bost svojim otrokom oblskovati niešč&n-jsko Solo, je pa tuđi ne samo čista gmot-iaa škoda posameznih oseb, ampak tuđi naroda samega* Kikakor ne gre delati nepremostljive ovire otrokom učiteljske jlnteligence, kajti narod i dosti izgubi na tem, ko izgubi najboljše moči pri vsa-kem, ki se poda v službo celibata. Naravno je, da ođk lan jamo vsako odgo-jvornost za posleđice, ki bi izvirale iz ■tega nepremišljenega čina- Poklicanega ■se ćutimo opozoriti že sedaj na to, kajti jvemo, da ničesar skupni nastop obeh ^narodnih polit- struj na Koroškem bolj zte bo oviralo, kot tak samolaaten korak- Tako je bilo v pretek los ti, tako bo še sa nekaj let na Koroškem potrebna solidarnost narodnih polit- struj. Ako ee pa na tak način hoče pripravljati pot do solidarnosti, pa dvomimo, da bi se namenjeni dlj doeegel- Da bo škodilo tako početje oficijelno stranki je prav jfcotovo, zato pa tud! samo nj ej more fco-Tistiti, ako to oviro odpravi sama brez jnadaljnega vpliva od naše strani- Ako ;«• bo pa moralo to zgoditi z našim direktnim sođelovanjem, bo za kompromis prepozno. Pogiavie o krftflri. Iz bivše slovenske Štajerske nam piše prijatelj našega fista: Ljubljanska »Jugoslavija« se irne-Iniije neodviscn, radikalen dnevnik. Do-[bro, >Jugos!avUa« ima na vse strani ■proste roke, za njo ne obstoja nikaka Vis ja avtoriteta, tuđi kje daleč v ozadju ne Vzemimo, da je tako. V malih slo-vensldh razmerah bi bilo to ćelo zdravo i* dobro, samo biti bi moral tišti eden jaajvišfi lastnik lista ali pa njegov poob-laŠČenec v redakciji, vsegaveden in aadčloveško pravičen. Ali pa si morda nismo povsem na jasnenu V misi ih imam recimo napad s kolom na dr. Sti-feerja, mestnefra gerenta v Đrežicah. lxAi prikrit pa tuđi interesanten napad na dr. Knkovca itd. Verjamemo, da se nđi takfli senzacij m tako nebesko Či-stega stremljenja po čišćenju proda ne-kaj Stevilk lista več, vprašuiemo pa se pri tem, je li to smer listu, ki hoče biti načeien, ki hoče biti dosleden in ustvar-jajoč. Pa vrzite danes vse, kar pri nas dda, na ceste in polijte vse te naše može z gnojnico, postavite pa še prej na nlih mesta drusre. bolJ5e moči. Ni mi navada, se prerekati z listi, tudl z »Jugo-tlavijo« ne, izražam le jrioboko obfalo-vanje svoje in z menoj vseh stvarno nislečih nad takimi pojavi Najbovse javno delo in vsi mofje test dela pod javao kontiolo U kritik«. Ca* so poka-sali s prstom na obdelana eraščinska pose> stva. -eko^: »Evo, gospoda je dala pol)« obdelati in post jati tu bo dosti tuđi za nas!« — Takino i« sedaj raspoloženje ljudstva v Medjimurju. In posledica? Zopet slad ai ic&er iu zimo! Na seT«mi maji. Ljubljanski dopisni urad i>oroča z dne 22. marca is nradnega vira: Nemci so dne 20. marca ob 9. dopoh dne streljali na naSo posadko f»ri Hutnf ve* m, zapadno od Velikovca, ob pol 5. pa ts Svete Marjeie na našo posadko pri Hohen-rainu. Dne 21. marca ob 4. uri 30 minut oo-poldne so streljali na na?o stražo pri koti 470, severo - zahodno od Mrzle vode. — Stražo na emureškem mostu so dne 21. marca ob 10. zvečer napadli civilisti. na Vatere je straža nekolikokrat ostTclila-Drugače je na fronti mir. neodređena domovino. PREIOitvR5KI SLOVENCI! To je naslov letaku, ki g* nali vrli možie širijo v &o neodreSe«om Prek-muriu- Nadaljni tekst sa glaci: Madžari in Nemci, eteri so s&čnoli te strašen boj, ležijo premaganl na tleh-Najbole je hujsto na te boj Madžar Tiesa in najvekSe iarroBOvitosti so vganjali med bojom Madžari. Povseđ, kama %o prišli. 60 samo ropali, požigali in morili- Odškodnina za to v^o bo stela mili' jarde- Bojni dug, eterogra so doma napravili, zna&a tiidi 37 miljard- Vsaka jedina madžarska driiiina bo morala po aklenjeuom miri prevzeti najmanje 60 jezer drža\Tioga (orsačkoga) duga. Ar pa Madžari sami toga ne bođo mogli plača.:, &o skiišali vee tište narode, &tere eo dozdajj tlačili kak robe, pridobiti za to, da bi ee združili z madžarskim ^orszagomc. Obeta.li so njim zcv-sen.i neodvisne države (autonomije) in njim lagali, ka bodo M^lžari vaa mogoro plačuvali- Slovakov, Rusinov, Ro-manov, Horvatov i Srbor so t6 lažlive obltibe nej zmešale; tej narodje so po-kasali svojim preganjalcom hrbet i go s© združili s svojimi rodnimi brati v slobodne države, kde eo sami svoji go-spodje- Zadnje viipanje Madžarov, da dobije nekoga, ki bi njim pomagao pla-čtivati bojne dugć in odškodnino, ste Vi, Prekmurski Slovenci! Z delom žti-lavih rok se bodo plaeuvali tej dagov-je, pa Vi, ki ste dozdaj duga sto let ja delali Madžarom gospočino. bi naj kak robi šče stoletja delali to gospočins na-prej. Najprle so Vas šteli g preganja-n]om i moritvami prisiliti do toga, da zatajite svojo mater Jugoslavijo- Ar je v&o to ni kaj noj pomagalo, so Vas za-čeli vabiti na svojo stran z obltfbami, kak prvle brezi vsakoga haška drtige slovanske narode- Ne varite tem plaćanim zapeliv-eom, nego bo združite, kak eo to včinoli Vfci prle od Madžarov tlačeni narodi, s svojimi brati v neodvisnoj, demolcrati-ško ravnanoj jngoslovanekoj državi Verite vladi (konnangi) toda mogoč-noga, sjedinjenoga naroda, verite reci našega vladara prestolonaslednika Aleksandra, da bo vsa zemla raz.Alans i dana polodelavskim srmakom, šteri bodo to zemlo eami obdelevali. Vsa grofov6ka semla se rastala nej aenoc nekaj* — Naša kraloviua bo raztalana j v okrožja (varmegiije) s autonomijov, ^tera bodo mela v dom&ci delaj evobo-do- Po tom plani bodo Slovenci pri Mii-ri meli svoje laativno okrožje- Piihov-niki, gospoda i vučitelji v Vaiem okrožji ne bodo već Madžari i Madž«,-ronje, liki sino\je lastivnoga naroda. Da se ta gospoda lebko na Vaioj remli vzgaja* Vam vlada včaai po tkienitvi mira osnove vse potrebne sole- Ravno-tok bode vlada skrbela, da se v Vaše« okrožji zozidajo vsi potrebni mostovje i železnice* Madžarski >orezag«: bo mali, brezi vsako moči i vrednosti, ar je od morja odrezani medtem pa leži kra-lestvo Srbov, Horvatov i Slovenoov na svetovnom morji in dobi kak zavexnik velkih držav, štere so zmagale, tfldi eden tao bojne odekodnine- V jugoslovanskoj državi majo vse vere: katoličanska* ftv^^g^li^Anafe a, pravoslavna in hui^Ijtimie^^ popuno sloboštino i ednako pravica* Ravno tak majo v našoj državi adnaka pravice vsi trije jeriki: Slovanaki, horrataki i srbski. To je Istina, štoro} lohko hrtad straha eavtipate! Ne dajte • preolepiti a obl&bami madžarskih plaćanih agaa-tov, steri Vas ioejo za svojo pogtthlivft plane pridobiti, da bi sa kliko na nri-rovnem kongresi lasavall aa Vate pri-volenje- Sledkar bi pa, kak vai«dart svojo roć poirli i oblflbo ma bi driafi- Izdaialee lartivne krvi )• tfatL tte-rt verje i savilpa Madžarom. Zavtlpajte sebi i pravičnosti, ilir« Je oblabo sa t» mate narg^t YUio% Fri Vaisam i«ii%a<|i«il Va* W »PinkpiiiialU Narodni svet« smlfom na roko- — Boofrad, 11- »are* 1919. VI** U krakova Slovenoov, Horvatov i BrboT- MA0AI>TOJrnVJO. UA1- fialli, 91. maraa- (Den-kor. orad) Dn# 7- t- nv so itanjan-tki vojaki bres vaakes* rasloga arsti* rali v Komiži devet mladeničev, nanv reo Vieka Kučića, Miho Kordiža, And-Stanojovića« Antona Mardeaioa. Franja Graiana. Ivana Petriča in Srećka Ka* lica- Pripomniti je, da so prvi trije ameriški podaniki, ali italijanski vojski so jih kljub temu aretirali v svoji besnosiL Aretiranci se nah&jajo &e da-Dos v smrdljivih in nezdravih proato-rih- Pokrajinska vlada je pri ententnih poveljnikih vložila oster protest proti temu novemu nasilju It&lijanov v Ko-iniži- LDU. Starigrad, 21- laarca- 03DU) Italijanska oblast je na tukajšnjem prietanifeko-xdrav6tven«:m uradu pritr* dila desko z napisom >Delegazione di Porio< (Pomorski urad) in s tem uved-la tuđi rukaj določitev zakonika itali-janske trgovske mornarice- To je nova kršiiev pogojev sa premirje, po fcaterih Ima okupacijska oblnfit samo pravico nadzorovania lokalnih oblasti, ki £e nadalje nraduje po ob«toje£ih eakonih-Ta. korak italijanskih okupacijskih oblastij je tuđi v protislovju z odredbo ameriskega admirala Ntblacka, ki do-loča, da ostanejo doeedanji zakoni &c nadalje v veljavi- Ta najnovejfei korak i talijanskih mogotcev o^itno ignorira 09% prebiv&lstva^ Pokrajinska vlada je tuđi proti lej kmtvi pogojev sa pre-mirje vložila onergiften protest- LDU Beorrad na morio, 22. marca. (DDU) Iulijanskl vojaki se neka] časa vc-de)o Jako osorno in žalijo čustva mcSča-nov. Ponavadi kličejo »Abbasso Trumbić! Cvvlva Sonnino! Evviva Dalmazia italia-di, la Dilmazii e nostrt! Abbasso i bar« bari!« (Doli Trumbić! Živio Sonnino! Zi-vela i talijanska Dalmacija! Dalmacija ie naša! Dol barbari 1) Prepevajo vsakojake Lzzivalne in falilnc pesmi. Ako sre kdo lz-med mcičanov mimo vojaSnice, ga irrlva-jo italtjanskl vojaki: »Ccco un barbaro, eceo un vigliacco, eceo uri sci ivo« itd. (Glejga barbari«, slej ga strahopetca, «Iej sa suzni« ttd.) Meščani ^adržujejo svojo jezo hi trpe, ker se nadejajo skorajšnje osvobodltve. LDU SpOt 22. mare«. (DDU) Kako ItaHiani s svojimi lažml postajalo smešai, naj kaže ta - le primera: >ldea Nazionale« z dne 15. marca v uvodniku plaka zooet zaradi neosvobojenega Splita ln veli, da je 7000 Spličanov, torej polovica prebivalstva tega mesta, podpisalo izjavo za pripojitev K Italiju V isti številki lista Hi na isti strani se govori o poverjenikih naše pokrajinske vlade in se Ironično nagfcša, koliko »pre-vrviSenosti« je v Splitu« v mestecu 5 33 tisoč duša mi. Split ima tore) obenem 14 ti-soč la 23.000 prebivalesv; iz tega s« razvidi, da so ta jrosooda molstri statis^ke. Pokiajinska vlada le posbla poveli nikom antantnlb ladii prosvod s kopijami le-takov, katere so Sirili domaČi Italifani. Ena-ke letake so našli v blizini vojne ladie »Nino ĐUio«. Na letakih, kl so pobarvani z ita-lijansklmi barvami, ?o napisi: »Brez Splita ni Jamstva na Adrlli! Živela Italija, fivela vojska!« Na letakih se bere ime rimske tiskarne. Bocfces. Celovec 22. marca. (P. P.) Nemlkl vojaki uganjajo med koroskimi Slovenci v Draču in okolici strašna nasll-stva. Tako so oa pr. posfliU lSletno Kitt-riao SvetnOu po dovate DcrtniCcvo In pi lttetoo Barbaco Kravt. po doautie Jakopo-▼o Iz BrenkovccT. Obc de]stvi sta nadpo-roćniku Rainerju y Dračju, stanujoČem pri Kreuzerju«, dobro znani, toda on jih' prikriva, da ne priđe do preiskave, ki bi raz* krila ta ffrozodeistva. Pred Is« spomenikom borno slavili saMCo. Gorica, 22. marca. (P. P.) Prost- nedeljo so lUlijani odkrili na cesti Iz • nir.ee v Ločnik spomenik, posvećen »Zma-fi« z malo kapelico Matere božje. General Paolini je imel aavdusen govor lo slavil v ni om zmaze italijanskeza orožia, na Kalvariji, preko katere so vdrli Italliani v Oo-rico avgusu 1916. lc radi izdajstva madžarskih polkov. ki so zamenjall Dalmatince. SleJn ! so poldrugo leto z naKeč|!mi žrt-/ajru v^ržavall premočne laske napade, 4obrr> vtaoC, da branljo z Gorico ne Av-i-trijo, pač pa jugoslovansko ozemlje. Oobro4oiel tjml^tnc, Gorica. 22. ntarca. (P. PJ Ivan Andrović bo izdal te dni v foriSki »Tlpografla sodale« ttalijan-sko pisano broiuro: Itallaoi e JugoslavL Za »dobre« odnosa Je med obema narodoma. Publicisricno delovanie sSaer sadarlenesa Androvića je tako diskreditirano (znana Je njegova avstrofilska brojura: »Die Triester Frase«), da se čudimo, kako mu i talijansko oblasti v Gorici dovoliujejo izdajo: Ali ie naredil kompromis? S ten bi bilo naše sta-llSče napram njesovemv delu 2c dano: Proć 2 njimt PmsMvbo sa «rrr1ilrTir sađneai trsv-Gorica. 22. marca. (P. P.V Na btviem ektportotfli trtu v Gorici so postavili banka ta »Otroiko zavetiftC« kraJIic« Hd^ m (Asilo iofantilc). Tu bodo goriškl otro-ci v daevni oskrfai 1b bodo preietnaJI tudl brana. Otvorili so sa svečano ob prisotno-sti castnUtva in roeicansrva- Vsa naprava ima «Hb1 nainoa, razaarodlti slovensko go-rUko doco. PoUc tega pa so s« barake n n«koč nalboll fivem trgn v Oorid. kler se !• razpoštfialo uodai« inbm sadi«, sde-niava i« drad undakti soriSkt deđEele m tm straši Srodnie Evrope, ■evtalljfv dokaz, da ie davni vir forlfin trgovUm «" blagostanja — vsahaiL , _ Majha IMh nmulafi Trst 22. marca. CP. P-) Urad«! »Ossenmtaf« Trlo-stteo« trtobCale naredbo, t katero wtmm» dm ▼rliovno povdJnUtvo Hafiiaoske vol-Am preno« a& potekvs prenosa oJsem. B-•tev. revfl, rlsb ali tfsknvfn weko đtmaf-Vadi9%e crte ▼ obefe mar* ttv bnoiavi^ aO telefonsko oddalo zasebt^ni vesti, kam tmfi posoelevaiife takffi ođdal. Piestooei te naredba m v smsedenem •cemtffl m-tttt S gs^orasj da 6 PMCCPV tH ttobo Ofi •« • # ■ ■ - ^^^ —— Ml-fc - ^^ 4BAtt «^w^ Sa U Am^+mA I viabovali vas« *»JaJk»ta aaacaja ali tak«, U bi moći« Ikodovatf koristi drsav«. če I* krivac iavai nslnJbeaec se kaza« zviia sa tretiiao. Kdor brez oblastvenfga dovolje* ale v sasedeaem osenlju prodala, ima v protfaji ali spiob kraai v sovrataUi deie-bb iabalajoee liste, revije, rtobe ali ttsko-vftae. sepade dobi do 1000 kron. Za vse u prestopke ie pristojno vojno sodtfče. Majke ItaHJe sisu kras* za odraiew> djeeo. Trst, 23 marca. (P. P.) Triaiki guverner je izdal naredbo, objavljeno v »Gs-servatoni€ dn« 17. nurca, s katero doloća, da morajo banke, banćne tvrdke. rnenjaini-ce, menjainiški »gentJc draguljari! in sploh vt« oseb«, ki kupčujejo z denarjem in dra-gimi kovinami, imeti knjigo, potrjeno po gubernijski oblasti, v kateri morajo raz-predeljeno, ureieno po datumu is brci ne-popisanih presledkov zabeleževati vse na-kupne te prodajne posle glede zlatega de-narja ter ime, pritmek. oarodnost proda-jalca ali kupca ter značaj in pogoje posla samega. Kazen za prekrienie te naredbe: globa od 500 do 5000 kron. Trst 22. marca. (P. P.) izvoz svežib rib iz Julijske Btnečije ie prepovedan. Pre-stopki prepovedi se kaznujejo z globo od 100 do 1000 kroti ter zaplembo blaga. Niti oslovskega mesa. dasi ga Labi s!cer radi iedo. Trst, 22. marca. (P. P.) Po ukazu guverner ja je stopila ta teden v veljavo naredba vrhovnesa poveljstva, ki prepoveduie prodajo svežega in konservi-ranega sovejega, konjske Ka- oslovskesa 3 in sviniskega mesa ob sredah. Četrtklh ia • !>etldh. Vse mesnice moralo biti »prte oci torka ob 1. popoldne do včtetega petka. (Samo mesnica Židovske občine srne biti odprta ob patkih namesto ob sobotah, toda meso se srne prodaiati samo proti potrdilu židovskega rabinskega urada in občinske^a urada, da dotičnik prioada židovski obČi-ni.) Te tri dnl se ne srne streci t tostilnah, penzlian. hotelih. kavarnak Itd. g govedino ter konjskim, osfovskta d svinjskim mesom. V vseb lokalib mora biti lamo Izobe-iea Izvlecek iz tefa določb. Kazni za pre* stopnlke so selo oštre la se bodo aporab-Uale brezobzlrno. Pri Sv, Jnstsv Trst, 2t. marca. )P. P.) Stanje jugoslovansklh vjetnikov (okoli 3000) na tržaškem gradu je brutalno. Posto-panje z njimi nečiovesko in brutalno. Pred par dnevi je neki sestradan Hrvat skočfl na podatni inu r!2 To tra ni usajalo kara-binerju, kl mu ga je botel zato odvreti. Ker oa lačni Hrvat riža ni hotel vrnitl, «ra Je karablner zibodel z bajonetom skozf prsi. da je obležal na mestu mrtev. Nova žrtev. Labi — boenes. Reka, 22. marca. (V. P.) V Harijah pri Jurdanl (oroga St Peter - Reka) se ie tamoSnJi ka-plan zgražal nad tem, ker se je nekaj de-klet udeležilo plesa brez fantov - domtči-nov. Italijani 50 ga zato priicl!, prevrgli nic^ovo stanovanje in ga odvedli v Trst Med potjo so ga ialco pretepall in psovan1. da ie v tržaskeni gradu vsled zadobljenlb udarcpv do 6 dneh umri. Nemtietno. zato taje. Reka. 22. marca. (P. P.) »ARcnzia Voltac tK>ro5a, da so n&Vateri franeoski častniki objavili vest Iz nTCosIovansksjja vira. do kateri se ic izvr-': aeverna meja: reki Ssamoe in Tisa do točke, kl leti pot kilometrov s«vernozahodno Vasaro« Namanya- Zahodna meja lapnsti Tiso pet kilometrov aevernozapadno Vasa-roe Namanya in se ukrivi pe4 kilo« metrov zapadno Debrecina, tri kilometra sahodno Đevabanja, iapadno Gyoma*0ro6 Hasa. Hot Meso Va*arhely in pet kilometroT zapadno Segedina. Južna meja je reka Maroet mesti Arad in Segedin, katere zaeedejo savezniške čete izključno vseb aaadžarakih in ro-nmnakih oet- Umik ogiskih 6ei sa sa« padno mejo nevtralne »one ae pričanj^ dne 23* marca ter se ima končatt v teku največ desetih dseb- Med ten Saeom bo general Gondreoourt, katecega eem jas pooblastiL prevsel poveljniitvo vxhod-ne nevtralne sone, bo le-to sasedel t zavezniskimi četami in nadzoroval umikalno gibanje ogrskin žet" Ono vojno gradivo, ki se nahaja v zoni, katero saeedejo romanske čete, inventarizirajc franeoski častniki in vojaki in ga shra-njujeio. To gradivo, ki ni smatrati u vojni plen, bodo potem smele odnesti ogrske ćete- Ono vojno gradivo pa« ki se nahaja v nevtralni ioni se da ni razpolago ogrski državi, katera to gradivo lahko pusti na kraju, kjer leii, ali g% pa odnese* Zeleroiško in gospodar sko gradivo ogrske države mora ostati na mestu toliko časa, dokler se ni na-daljnje ukrenilo* To se bo inventarizi-ralo ter bo ogrsko-romunsko pov«lj ništvo pod predsedstvom generala Gondrecourta predlagalo način upora-bitve- Meščanska uprava v nevtralni zoni srne ostati pod kontrolo zaveziu akega poveljstva v rokah madsarsk« vlade- Madžarsko oroiniStvo in reda^ stvena straža bosta pod vodstvom zgo raj imenovanoga poveljništva skrbelđ za vadriavanje miru in reda* Podpiean Đ* Lobit. — Provizorični predsednit madžarske ljudske republike Mihae Karolvi je skUeal po sprejemu te epo menice na dan 20- marca ministrafc svet, na katerem je sporočil članon ▼lađe vsebino spomenice- Na tej seji « raspravljali člani kabineta o odločiln premembl, ki je nastala vsled te spo menice v znnanjepolitičnem položaja in o kataatrofah, ki bi grozile gospo darskemu razvoju Ogrske, če bi se mo rale izpolnfti tuđi te najnovejSe za hteve Antanie- — Mjnigfrflfci gvet i< sklenil demisijonirati* Provizorija predsednik republike je sprejel to de misijo. RAZLOG DEHTSUB> IjDU- Badinpes^s 21- maroa- (Duu kor- ur.) Sooča je prinese! legacijsk svetnik baron Tibor Podmanicatkv ftefi vojaske misije aUiranoev, podpolkov niku Vixu odgovor ogrske republik na spomenico, v kateri -ee izreka, d ogrska vlada ni v stanu sprejetl v ved nost odlok mirovne konference in d ne more aodelovati pri njegovi izvi čitvv Ta odlok je v popolnem nese glaejn z premirjem, ki je bil aklenje dna 1S- novembra 1918 ln ker se n ozira na eksistenene interese deiel« ovira razvoj deiele in zakrivlja krš« I nje miru- Ker ogreka vlada ne mor i prevmeti odgovornoetl za lzvriitev tog jodloka, ker ni bila poTaUJeaa m m 71. Itev, .3LOVBNtKI ltA*O0* šm 34 narea ltlt# . Stran 5. rovno koafereaco io ker ne bi »*hll> .odelovati pri izvrSitri tega ođloka, Je .rimorana demisijoniraii Se danee-Podoisan: Karolji- KARLOV ODHOD. :'" ' LDU- Dnnaj, 31- mare* (Don- tor-nr.) O tein, kako je nastala izjava švi-rarske vlade, da je išta pripravljena nuditi bivšomu avstrijskemu cos&rju zavetje, se porocajo nastopni podatki: Angleska vlada je nastanila iz lastne-?& nagiba v Eckortsatra častnika. ki naj bi ee prepriftal na l&stne oči. kako ^ godi bivšemu cesarju. kakor tuđi o rnostnih razmerah- V okolici ^ekartsaua 60 se dogodili ratni pri-petljaji- Tako so se pojavili a- pr. divji !ovd, ki so mogli biti ukroćeni samo i oksežnim orožniškirn aparatom- Pri tei -riliki je prišlo do pravoga spopadaj Dri katerom se je atreljalo od obeh ?trani in bil eden mrtev in več ranjenih- Ti dogodki so prepričali polkov-nika Struta, kl je bil svoji vladi osebno odfrovoren as«, varnopt bivčepa cee&rjtt, da eo varnostne razmere v E<*k;irtsauu ivomljive. Strut je pustil, ne da bi prej vprašal bivšega c«3arja, vpra^ati pri švicarski vladi, bi li hotela sprejeti uivšega cesarja v zavetje- Na to vp rađanje je objavila švicarska vlada potom »rzojavne kore«ponđence odgovor, v ^aterem zatrjuje svojo gostoljubnost \Temško-avstrijska vlada ni, potem ko «e je konstituirana narodna skupščina »)dločila asa republiko, pustila na Duna-jtt bivajočim inozemskim komisijam nobenega dvoma o tem. da smatra biva-ije bivšega cesarja v Avstriji z& nepri-raerno in opasno, dokler L*ti ni podaj formalne isjave, da se odreče prestolu Brea dvoma je bilo to naziranje vlade Eckartsauu znano že tedaj, vendar ni bil cesar ispostavljen nikakemn pritisku- Kljnb temu se resar ni izr*v>no od-r>ovedal prestohi- V takih okoličeinah ina vlada dolžnost. skrbeti potom zakona za varnost repnblike. Brez dvoma bo prišlo pri prvem zborovanju narodne ekupščine to vprašanje v razpravo ;n ?e pričakuje rečitve v kakih desetih dneh- IAH se odpore. Prestol je rsefcafcor iz-Mfen. LDU Dunaj, 22 marca. (ČTU) bro poučeni kros* Doročaio, da se bo že Drihodnjc dni bivši cesar Karei za sebe in za svojo druffno odoovedaj prestofu. Ako SCfni zakonski nacrt s ka-^-im se proglasi, da so Habsboržani iztru-: vladarsko moć nad NemSko Avstriio. borza — Barotneter. LDU Pariz, 22. ■ ?rca. (Brezžično.) Kifub temu, da si prl-'i^evajo Nernci pripojiti NemSko AvstTiio NTe4iČHi, je izzvaJa moznost da se Nem?ka A^'Jtriia 'levtraHzinu na dunateki borci cb--■•: no hausse. VsenemSko ča^rrptsje trd> "•ritno molJI o tem. dočim veoijia drugih :iisov živahno komentira gospodarske :n iflnančnrj prednosti, katere bi nndila ne-^-nlfraclia. \ To so se pa nd na^ naučflf. LDU Pa- -\y*. 22. marca. Reuteriev nrad poroča: 'talijanska delegacija ie danes soglasno •Vcnila, odstepiti od mirovne konference. ako ne bi pri sklepti rrira Reka pripadla HzliiL Laski socijalni demokrati« ffroze z sre-neralnjm štrajkom in se priđružujejo rus* Um boljševikom! LDU Chiasso, 22. mar-^a (CIU) Ker je osrednji komite socijali- iti^ne stranke Italije včerai sklcnil, v protest proti kapitaJističnemu miru proglasiti generalno stavko, koje zaćetek bo določilo vodstvo stranke, je. kakor poroča Bureau itaiijanske socijalno * demokratske stranke Eiropa rT-^ress po listu »Avanti--, vodstvo s;>*ef."lo di^voi red, da izstopi itaJijans^ ••> iplno - demokratična stranka iz socija- !i5 :ne irKTnacijonale in da pristoji k ■- * ;f:or,ami socijalistični internacijonali i •w?!a?l načel komnnističnlh niskih bo!|- Da, soveda! LDU Curiti, 21. marca. ■*'rV) Od ftalljanske meie javljajo: Z ori- ^ na odkrite pretnje belgrajske vlade, ♦c vojska proti Italiji neizojribna, čc ' ia ne odneha od svojih zahtev Kledc "•nklopitve Jugoslovanskih pokrajin, izjav- ajo listi, da ie zahteva Italije po razoro- ntvi Jujoslovanov pow)lnoma DDravičen*. Zvcza narodov ne sme samo preDrečiti, da ^ Nemčija priče!a ma$čevalno vojno, pre- "re:it! mora tuđi. da ne baodo druge drža- 1 te«t storile in ogrožale miru y bodoč- "■^ii, kakor na primer Jugoslovani. AG 90 mislili kal dmjfcifB. LDU Nan- CorrI«re della sera«, ki pravi, da se 'Klena v Pariztj scparatni mir z Nemčijo, a je postala TtalHa vpra^anie druc:es:a 'Ha in da se ?! hoče odvzed značaj vele- Rnaied. RAZKFOJ V ITALIJL LDU. Beronn, 22. marca. (Dun. KU.) »B. Z. ara Mittasr« javlja iz Lagana: Sklep, da bo rtalijanska scdajistična franka ustanovila novo revolucionarno ^ternacionalo na podlaci naziranj m-^h komunistov, bo kmaln pokazal svoj ra7kraiaioči učinek na gospodarski po-'ojFaj Italije. Sklep je bi! sprejet s sed-^imi prlasovi proti tretn irtasom. Ze se-*■■"' se kažejo v inđostrlalnih idavirih mc--*+in strmljivi znak! velike nc«idovo1|iio-sii ftalijanskesra proletarijata. Brczpo-^clnost prepoved irseljcvanjt ter dc-n-obilizacifa, ki povezuje brczposdnost ^o resni znaki, ki pospešujcjo nevarnost Preobrata. Nas im r*M|o! LDU Nsnefl, 12. nar« ca. (Brezžično.) Načelnik antantne mlsiie v Budimpešti, podpolkgrvik Vir i« »»oročfl zaMdoM mom Bttdta^elta * malo akdka To ooatopaaj« atiitiMliiiie s potrtbo v^-^opreznotU n«^ra» V>l)Seviikemn £. KMbi bodo rabOI m za tadari* LgU Ptriz, Z2. marca. (DKU — Bres-zitoo.) PoroCcvalec Usta »Petit Parblen« v Bukarešti javlja t Đot)Sevi$ko fibanje se r«sirja in ocroia tu«H B^arabljo. Roman-sko povcljniltvo ie xdo vznemlrieno. Ruski in oirsk] elementi se zfatralo aa erdeliski ineji w tmmio do sedaj pribHino desat ©lek-tivnih divizij. flente. LDU Loadoi, 22. raarca. Reuter-iev urad poroča: Zadnje vesti iz Egipta javljalo, da se je položaj zelo poslabšal in da je brezdvomno resen. Več oboroienih bedulncev je vdrlo na zapadu v snodnii Eiipet in pleni. V več vaseh so liobesiK tursko zastavo. Kakor javlja Reuteriev ur., upajo, da bo v kratkem mosore obvladati položaj. Le naprt] tadtn. mordn oridejo hi dl Ktodt nas do pamatl. LDU Amsterda- 21. marca, (DKU) 'Dailv Ncws« t dne 19 marca označujejo v članku o teritorijalnih vpraŠanjih, nastalih vsled vojne. italijan-ske zahteve po avstriisld Tirolski za ne-vzdržne in romunske zahteve do Erdclj-skega kot pretirane. Franchet Stađira Odesn. LDU Pariz, 21. mare*. (Brczžično.) Oeneral Franchet d* f!«;perey, vrhovni pnveJinik vzhodne ar-made. ie bil naprošen. da se onda v Odeso, In da prouči tamošn'i strateztfni položaj. Pričakujcjo ga v Odesi v petek ali v sobo to. M mw$n porote. Dne 1<> septembra 191^ je bil zaklan od takrat še neznanega človeka sc-demnajstlotni suhorobar Janes Bartol is Dan- Orožniki so dognali, da je ime! ta Bartoll med vožnjo do Trebnjoga prepir z nekim Jožetom Pircem, ki se ,ie vozil takrat s svojoi z božjepot: ua Brezju domov v Brezo pri Veliki Loki-Dognalo se ju, da so vsi Pirćevi iz.-to-pili že ua Vel. Loki in to klicali tudj Pirea, Daj izstopi- Pire pa ni hotel \z-stopiti, marveč so je brez vsakega razloga peljal dalje do Trrbniega. naibrž. ker je vedel, da prestopi Janez Bartol s ee 4 suhorobarji na vlak, ki vozi v šentjanž in da se bo tam lahko znesel nad fantom ter pobeguil potem domov-Ko so vstopali suliorobalji v Šcntjan-ški vlak, je bil Bartol zadnji- Nenadoma je zavpil, da je ubodon in stekel o'j vlaktL pa se je kmalu zprudil- Obvezali so ga in prepeljali takoj v bolnico v Kandijo, kjer je umri dno 25. septembra, ker je imcl prebodena pljuča- Tišti dan pred smrtjo je bil Bartol še pri polni sa vesti zašli san od sodisča in je določeno izpovedal, da ga je ubodel tišti, ki se je preje prepiral 7, njim na vlaku in ki je izstopil ti-.di v Trebnjem-Povedal je Bartol, da ga je dobro spo-znal in videl, ko je pobegnil, da j-e imel še odprt nož v rokah- — Pire, ki takrat še ni bil 18 let star, taji vsako krivdo-Vdal se je pa zdaj. da je res izstopil v Trebnjem, kar pa je prvotno orožnikom rajil. Pravi, da se je zato peljal do Trebnjega, ker je hotel iti mrliča kropit, mrliča pa venđar ni 5el kropit, ker j© bil lačen in se mu je mudilo đomov-ČniV:i! Kol dm eri se je 7a-govarjal pred isto poroto 171etni Ru-đolf Sušteršič iz Matenjevasi pri Mo-kronogu zaradi ropa in tatvine- Zvabil je bil namreč 17« av glista Juri ja Raj-gelja pri Mokronogu na napačno pot, ga počakal in od zadaj pobil na tla-Potem mu je odvzel 237 K denarja z denamico in z dmgimi papirjL, ki so bili važni za Rajgelja in ga pusti 1 ležati v omedlevici do etirih zjutraj- Tuđi jo pokradel v več-Vratnih tatvinah Neži Vrabee, Rozaliji Pucelj in Jožetu Lovšetn nad 1200 K in vse zapil v ma-lopriđni družbi fantov in deklet- Tisto jutro potem, ko je zvecer oropal Raj-prelja, je Šel nabožjo pot na Žalostno goro veselieit se- Porotniki so potrdili sojorlasno vprasanje na rop in tatvino in je bil obsojen Pire na tri leta hude jc5e z enim trdiro bt^l^čm v^ake tri mesece-— V potiedeljek, dne 17. marca eta bila oba porotna slučaja proložena, ker ni bilo prič iz naših, po Lahih zasedenih krajev« ffUoblMri. Ze dants se opourja p. n.občni-stvo na redna pomladna preda* ▼anjs, M se bodo vrStl« vsako soboto toteo ob 1.18 xve£er veliki dvora« Meftntfa doata. Prvo predavanje priredi druStvo — dne 99.9. 1919 ob Vs • tvečer. Predavajo : br. Vtrij Svaifar o bistva in po* menu s^kotike misli; se&a Mamca Kom«* oova: tena In aokolshro ter br. dr. M. Am-br #M: SoaoUka vi«oia otroka. K predavanm te vablto bratie QnH§ se-sfre Članice ia ojih rodbine, bratska drvitva, kakor tmši «sl piilaAtlJI aolnlstva Vatopal-ne ni, paC pm se hvalefno sprejemfo pro> smvoliai prtsperkL NMiff!____ mat zo fcmttiiizfl- cOsU noKrOd. V11 tako proinio je odatopila oV ielnt vlada, z* Slovenijo t resite? Gospodarski komisiji sa stvarno demobi* Hzatijo v Ljubljaoi. Sodna ulio* št©v. 1, ki je bila ustanovljena- s naredbo Urad-ni list U' 45, z dne 1* februar ja i$\% Glede reeovanja uloženih prošenj in ulaganja novih, razglaba navođena komisija sledeče: Izkljucno pravico dodeljevanja «le-moLtilizacijskega materijala v kolikor to ni izrecno vojažki materijal, kakor n- pr- municija, orožje in vojaŠka oprema, ima Gospodarska komisija, v Ljubljani, ki ustanavlja za kraje, kjer se nahajaio veo.jc množine demobilizat'ij-*keprn blaga, po-ebne krajevne komisije, ki potem po^lujejo ▼ lastneni delo-kroffu po navodi lili komisije v Ljubljani. Nckolokovane prošnjo za demobili-zaeijski materijal naj se vlagajo i*/-kljurno Ie pri Gospodarski komUiji v Ljubljani, kjcr ob^tojajo krajevne ko-mUije tuđi pri teli- Vsaka prošnja mora iineti navedeno: 1- naianrno ime in naslov dotični-k?M ki hoče kale materijal dobiti; 2* utemeljitev nujnosfi potrebe in ali ga rabi za svojo laatua potrebo kot direktni uporabnik ali pa Ie posredno« Prošnjo direktnih uporabni kov se bodo upobtevale v prvi vrsti, in sele potem drugi prosilr-i- Trgovci bodo žarnog li dobiti demobilizacijsko b!a#o 1© v slu-("aju, aku ?e ne ogla>ajo direktni upo-rabniki, oziroma tuđi na razpisanih dražbah demobilizacijskftga blaga; ■°«. navedo naj se tuđi kraj oziroma ^klađiščc, kjer so zaželjeno blago na-haja, ako jo to prosileu znano; 4. stroji sploh in drugoeenejši predmeti se bodo oddajali Ie pod pogojem, da jih bo kupee rabil najmanj skozi '2 leti, čc jih boce prej prodati, mora dobiti za to do voljenje Gospodarske komisije, ki si bo v takih slučojih pridr-žala pravico razpolaganja- Ka splosno se opozori še na sle-deoe: V&ak dodeljen materijal mora biti nred dodolitviio ali vsaj prej prevzet-jem ocenjen in mora biti kupna svota vplačana predno more kupee odvzeti svoj materijal- Kupce se mora zavezati, da opravi kupljeno blaf> v gotovem, v sj'orazumu z njim določenein terminu, ker m prevzame poznep Gospodarska komisija nobene odgovornosti več- Gotovo vrste blago se bo odđajalo Ie dobrodeinim in kulturnim zavodom, kakor n« pr. glasbila in drugo- Vstop v skladLsča demobilizaci]-skega materijala je v splošno prepove-dan- V posebnih slučajih pa izdaja taka rio vol jenja lo Gospodarska komisija v Ljubljani in lokalne komisije, kjer so ustanovliene- 2o vložene prošnje 6e rešujeio pri važnejsih predmetili v sejah Gospodarske komisije, sicer pa po pred-^edniku komisije- Prošnje, katerim manjka podlagra fv smislu navedenih točk, bodo ostale neresene. Zla^ti se ne bodo upoštevale pročuje na splošno eo-stavljene. ki ne povedo. katere predmete in koliksno množino da zahteva pro-<'Oec. knl'or n. pr- >Rabim nekaj kova-^kor'a orodjla • • •< >Rabim kmetijske ^tro?e • • -< >Pro=im da ml sporočite ee mi ih morc*e prodati • • .< Vge tnke >rošnje bodo ostale brez ospeha, ker Gosnoilnrska komisija nima časa iz-praševati posr.me^nih prosilcev in jih obveščati. kateri predmeti da bi bili žanje prikladni- Taki prosilci naj ee zglasijo pri dražbah, ki bođo razpisane za posamezna skladišča ali pa za posa-mezne skupino predmetov, n. pr-: poljsko orodje, želoane surovine ali kaj slične^a, kakor nanese prilika* Pokrajinske in dnevne vesti. Imenovanje- Višji soUki svet je imenoval Franea Ramšaka, začasnega učitelja na deški petrazrednici v ptnj-ski okolici za stalnega učitelja istotam- Imenovanje. Višji šoiski svet ie ime-nova! za stalno uCiteljico v CirKovcah Liud-milo Bračlč, učiteljico v Št. Vidu pri Planini. Pri poljedeteken mtnfstrstv« ▼ Beo-grada je imenovan, kakor nam brzcjavlja-jo, za šefa za organizacilo in pospeševanje kmetijskih zadmg v činu inšpektorja 2. razreda g. Miloš Stibler, dosedanji nradnik statističnefa oddelka pri kmetij-skem zavodu na Dun a ju. Deptftadja svojcev Tojnfh uJetntkoT. Članom đepataclle se naznanja, da bo mo-ffočc dati sele v teku neka} dni natančna poročMa o tem. C»te«ie. VlSn šolski svet !e odpusHl \z Solske sli>ibe na Javnih ljudskih ia me-ščaoskUi SoTah v ozetnlf« Debela« vlade ▼ Unbljanl Avznsto Remschnigc. ttCiteflico ročnih dei aa dekliSkl meščanski Soli v Ce- V BluiluiIrtB ▼ 1A» Afrtto »• ft Izselfl Joti) Petrie. rodom li Mrtfe. kf to ca sToiefiasao obsodlie avstrihk« oblasti n« »Tofrarntrm« In W |e im to ra« te«a đosdevneza rfo«na w«seđel ve€ let ▼ fe-H tu tefermif«. PefrlC fe W! wefe fle • tet ▼ JnfHl Afrffcf te it fe wWhig11 feoo tmeDe. M i* iiw !• flaširale ▼•• uronadlo. Vrmtm Mt Mit 9c StrrifVi m. od XI. eoiiv UsiBikiMn evoleipft trtovsUh teCa-lov; naredbe poverieolStva za sodjttao skrbshro. — Stevllka 66. od 22. marca pri-naš* naredbo, po kateri se moralo prijaviti zaloce sredstev za mehanični pogon; iz. prcniembe v osebju In ćiSCenJe, razpie službo zdravnika na Doberni itd. — Obe Stevil-kl prinaiata razven tega ćelo vrsto razgla-$ov, raipisor. oklicov, objav, izkazov, na-tcCajcv, ediktov in drugih za upravno, tr-govsko in drugo poslovanje valnih objav. Astronomski kurs v torek 35- t- m. radi praznika, o tip ade- Frihodnja ura v torek 1- aprila- Nagrnu vojjškemu poveljstvu v pre-trc*. Neprestano Uohajajo nam kakor tuđi drugim listom dopisi iz fronte, bolnišnic in vojaikih zavodov v katerih nas vojaki sajni prosijo. nai lim pošiljamo časopis brezplač-no. KolUvor je to sploh mogočc, uprava toliko našega hakor drugih listov rada izpol-nuje takšno uprav ičeno željo. Žalibos je upravam telko, da, ćelo nemogoče, ustre-zati vsem tem zeijam v polni meri, ker je poireba. tako velika da bi pomentio brex- plačno poiiljanje vsem proSnikom preveliko obremenitev proračuna listov, ki so končiio zasebna podjetja in kojih ni nobe-no tako veliko, da bi moglo trajno nositi precej tezko breme več tisoč brerplać-nih iztisov. Na drugi strani je pa skrajno potrebno, da se pri nas organizira dobra in trajna frontna propaganda. Z njo bi bilo doseženo dvoje. Prvič si vojaki v tabori-bču skrajšajo čas, navadijo redno čitati liste in politično misliti, drugič pa zajemajo iz takcjja trajnejca čitanja onega duha, ki ne sine kloniti, obdrže neposredni stik z domovino in se utrjujejo v narodnem pre-pričanju. Neobhodno potrebno bi zato bilo, da se pri poveljstvu čet na bojnem polju ali pa pri dravski divizijski oblasti osnuje propagandni oddelek, kl bi pod vodstvom izkuSenega častnika poskrbel, da dobi vsak vojaški oddelek ali zavod recimo po 10 Iz-vodov lista za moštvo brez Sarže in da bi uprave listov za vse redno naročene Iztise dobfJe nek zni*an pavšalni znesek. Če bi pa to radi strankarskih razmer ne bilo mo-jjoče, naj bi se osnoval poseben voiaSkl list, ki bi ga propagandni oddelek moštvu brezplačno deHl na pr. trikrat na teden. Pole?? drugih razloRov je takšna propa-sanda nujno potrebna že tuđi zato. da «e uspe^no odbije propagandna ofenziva, kt jo Nemci izvaiaio s svn!lmi letaki. Menda ni r.obenesa dvoma, da je to potrebno in za potrebne stvari, ki leže v errrinentnem narodnem, državnem in vojaškem interesu, se mora naj ti dobra volja, sposobna oseba in potrebni denar. Stvar je zelo ntijna! V inicnn kralja Srbov, HrvatoT in Slovencev se izrekajo na ukaz celokup-nega ministrpkeera sveta z dne 25- februari a st- 2093 sođbe- v Bosni in Hercegovini. Ta ukaz se oči vidno ne nana-5a na ostale pokrajine kraljestva SHS- Slovenski trgovci in obrtniki v Mariboru- ;Slov- trgovsko in obrtno dru-štvoc v Mariboru je izdalo imenik slovenskih trgovcev in obrtnikov, iz kate-rega posnernamo, da imojo v Mariboru Slovenci 3 tovarne, 1 tiskamo, 4 denar-ne zavode, S manufaJvturne trgovine, 3 trgovine s papirjem, 2 urarja. 1 gaJan-terij?ko trgovino, 0 trgovin s kolonijalnim blagom, 5 agontur. 2 trgovini z drvmi in premogom, 3 anonSni in reklamni p i sam i, 1 zavarovalnieo. 2 toba-karni. 4 stav-beni^e, 2 pasarja in pozla-tarja. 1 kiparja, 1 bandažišta in 1 roko-vičarja, 3 slikarje in ple&karje, S mi-zarje. 2 brivca, 3 krojače, 4 Cevljarje. 1 peka, 1 fotografa. 1 knjigoveža, 1 kovača, 1 Bedlarja, 1 ubiratelja klavirjev, 2 bi\-ilji, 2 kavamarja, 2 mesarja in 6 gostiln- Se je pa seveda prostora dovolj za mnogo, mnogo novih solidnih in podjetnih naših ljudi! Moderniziranje v Jugoslaviji* Do-•rodki nas prehitevajo: kar je bilo vče> raj novo. je danes že zamarano- S hva-lev^edno vnerao se trudijo poverjeni-štva, da dohajajo kolo časain se prilagođuje jo danim razrneram- Mnogo važnih zakonov 30 tako prenrejenih, kakor zahteva duh časa; n- pr- pristojbinski pređnisi, odvetniški in notarski tarifi itd- Odvetniški tarif je bil izdan 3. juni-ja 1909^, toda leta 1917 so je bil že pre-živel in je bil popravljen z naredbo od 31- avgusta 1917 &t- 371. d- z- Danes tuđi ta ne zadostuje več in po pravici je bil premenjen in popolnjen z naredbo, ki je bila razglačena v Uradnem listu 5t- LXIT- Toda tuđi na drugih poljth je mnogo zastarelih dolocb, ki se žal nišo odpravile- Tako je nekaj nočuvenega, da velja za uradnike še vedno dekret od 16- oktobra 1804 zbirka jnst- zak. ftt-697, glasom katerega ne gredo selitve-ni stroški tištim, ki so na lastno prošnjo premesčeni in tištim, ki s premeščenjem VwSled imenovanja pridobe na placi itd-Vrzito no že enfcrat ta 115 let stari av-strijski dekret v koš- Ta dekret je bil morda na mestu v svojem času. ko je narneščenec pridobiL recimo, 50 glđ« letno, eelitev ga je stala pa največ 10 goldinarjev. Danes pa pridobi preme-šćneo, recimo, letnih 400 K, selitev ga pa stane do 3000 K, pa še pokradejo mo med vožnjo polovico- Premestitev je pa najmanje toliko v interesu države, kakor v interesu premeččenca. Ali bi ne bilo pametne je jednetno pogtopanje pri vseh premestitvaJi iivzemži disciplinarnih? Pa še nekaj! Sodniki eo bili AvBtriji trn v peti; delala je ž njimi po madefeovsko- Sodiiik Je oepremesiljiv, «4» *orm prositi sa ▼sako premestitev, «0 so pravi: sodniki so isključeni od solitbenih siroikov- Ali nišo uradniki, kakor vsi drogi? Ne smeSimo se z uve-rjavrjanjem dekretov, ki so stari 115 let in to vladali ee »podložnimc Avatri-iajioeB* Prepričani no, da se to »ade-tb t kratke« uredi i» da Je bilo tret* Obveieavaaje *#*+ Ljnbljiaake-ma dopisnomu uradn ee Je poaredilo dobiti ugodne brsojavne svece e tujtno, tako da mu je mogoče ▼ inomemetvu primerno placiratl veeti o vseh ▼atne^> ših dogodkih ter reagirati na izvajanja vsled nesadostne ponoenosti nam pr#* malo naklonjeno publlciatik©- Zadnji čas poSilja svoje informacije v btM ta« di radiografi^no — seveda ne s ljnb« ljanske radiogralske postaje, ld je ia to pre«ibka, — tako da je torej ovrop-ska ja\-nost točno ponoena o naftem pokretu iB o naSih teinjah- Na ta naftin bo mogoče, opovredi tista dooela kriva naziranj a, ki vladajo o nas Hrom sreta, ker nas je vesoljno nemitvo vedelo prt-kazovati kot vse prej nego kultura narod in ker do svetovne rojne tal nismo skrbeli za to, da bi se tujIna mogla o nas poučiti* Zlasti švicarsko oaaoplsje je našim vestern rado odprlo svojo predale ter objavi ja porodila Ljubljanak©-^a dopisnega urada ▼ oblikl braojavk, kakor tuđi kot članke a r©dakc4jsko opremo- Redno prina&ajo ta porottlA >Journal de Genevec, >GasB«tte de I^auRanne«. >L*a Suiese«, >Tribune de Geneve<, >Le Genevola«T >La Feailloc, >La Revne*. >Tribune de L.ansanikecf >Ztircher Zeitung<:, >Ztircher Poste, >Berner Tagblattc, >NaHonalseltnng€, >Basler Nachrichtenc ter baselskii >Tagwache< in >Vorwarts<- Od veČjlh švicarskih listov naših vesti ne obja*1 lja edinole >Berner Bunde, ki je vse^ nemški orijentiran- Poleg porofiil naie« ga dopisnoga urada priobčnjejo ti listf rudi aktualne vesti iz zasebnoga vtra-Ta preokret v naši izvestitoljaki ernžbl je vsokakor razveseljiv in za naio t& ljavnost pomemben pojav- Corrigenda> V notici »81o*en8ke zemlje aktivne?« v sobotnl stevilki na-šoga lista se je vrinila pomota* Iidatki slovenskih pokrajin znašajo povprečno mesečno 30, đohodki pa 85 milijonov kron in ne 130 in 135, kar s tem popravljamo- — Ravnotako se je ▼ uvodniku , prioetkoma urinila pomota, kf kvari smisel* Mesto >njtvides nevidne mase< mora stati »navidas negiene mase.« V sobotnem članku >Trgovgk& st> drugac se je vrinila pomota« VpUnina v zadrugo znaša enkrat za rselej 100 kron in ne 1000 kron, kakor je bilo objavljeno. Naj se javi! »Izvrsni narodni odbor« v Podgorici iSČe profesorja Evgena Wat« ken ali Wavkcn iz ljubljanske okolice (Vavken?), ki ie pred vojno služB na ce-tinjski zimnaziii in je zdai sopet nastavljen s plačo letnih 3600 dinaricv 1b dnevnih 12 dinarjev draginiske doklade. Zopet nesreća s strefarin oroH—* Dne 10. marca t. 1. ie prodaja! Mfta Salo-vic iz Drske pri Novem mestu v svoji go- stilni Antonu Medicu od ravnotam brov-ningovo pištolo. Ko io je Medic ocfodova! in poskušal. se ie sprožHa ra Ie zadeJa krogla Sestletncza Joieta Mehleta. kl je * dvema drugima ot rokom a plesal sredi iro-stilni^ke sobe, v tilnik ter fzstopila na Ie* vcm licu. Otroka so oddali takoj v bolnico usmiljenih bratov v KandijU pa Je malo upanja, da bi ostal pri življenja. Kdaj sm bodo neki spametovali ljudje? Umor in gamomor* Dne 20- marea 10 zaklal Franee Radesček, nosestnik ▼ Trski larori pri Novem mesrn. svojo £& no, nato pa se je pri neki kapelici še sam nstrelil z lovsko pnško. Ravnal je z ženo vedno ?rdo in je bil haje zbisM to era pri sodniji karnovan- Iz jeze ie £toril po prestani kazni umor in samo-mor- Umrla sta v Ljubljani %. Anton Bo* 1 e, trgovec in hišni posestnfle tn g. Emcrik § t r i c c 1 i, drmnikarski mojster. N. *» m. p.! Kino Ideal pred vala danes ztdnjfč ia-oletenn kriminalno dramo »PTkasta krave-*a« s Karlom Auenom v glavni vlocf ter Tiubko SnioTsro »Luflno vesclte do zakona«. Tutri. v torek. na oraznfle, Dooolnoma nov, 'nteresanten spored. obsei^afoč dva krasna fTtmar »lola v hlačan*. razoosafena burica v dveh dcjaniih ter »Zefezna fcSeffca«. ten-^aciionalna detektivska drama v štirfti de-lih. norizorM Mo^ens Fujjer. Ta spored o^tnne do Četrtka. dne 27. marca ter ni za mladino. — Kino Tdeal. Kultura. »Spanska moba« je prečoj prUetna burka, toda zabavna, ker ima dosti sltoacii-ske komike in ker postavlja tuđi nekaj originalnih figur na oder. Saborni predstavi se je pa£ poznalo, da so io kir taka brez zadnje pile, vrgli na prizoriSče; v skupni igri se osebje ni ustrezalo. kakor bi se bilo moralo. O ženskih vlogah, v katerih se pole2 gospe Bukšekove nastopale 20-spodične Oarvaso^a, Mira Danilo* v a. Rakarjeva in Bergantova, ni omeniti kaj posebnesa, ker tuđi ne nudijo prilike za posebno srvarjanje. Izmed isral-cev je gospod Danilo po^lavitno vloico uvellavljal vrlo značilno. najs! ne povsem uslajeao. Orrspod Đratlna je ustvari! strogo umerjenega in zato Jako ndnkovi-tega parlamentarca. Gospod 2 e 1 e z n X k Je bil v maski in vedenju Izboren asitijo-lojc. čiRar zibelka je spričo na v»o moč ne-rodne lokalizacije tekl« v — Ritmici! Oo-pod Drcnovcc Je pretkanesa odvetnlka predstavljal z elegantno žfvahnostjo, gosp. Q r e g o r i n t»a ^e je doka] usneSno trudll š senilnim T!demayerjem. Oospod R a s-bemer Je staresa jrrešrrfVa Wmmerja opreroll s suhotnim numorjetn; gosood Lo5ii!k naposled se Je kot oe> rfbniSkđ-jra asliijolnira poizkufal v ribnflkem aa> rečjn. — Burka Je ob. vseh nedostatklh pro-vzročaTa veliko smeha in s tem ooravito svojo dnifnost. —B— Repertoar Jfarođnera fr1eiaIiiSa> Dramsko gledalište- V nonede-Hek, 34. md. ob K8- 8re6er >Krar| n3p*iiaka maha* ,9* ahonemtnt >Oc- V »riđo, 96» t m. ob K8> srtcar Ibseaorl >StrahoYi<, ob •"iM^ih oaaah, Istsd abonementa* T fetrtek, 27. I- m- ostane gledsJidčt sapr-to- V petak, 38- t« m, ob H8- sveter >8pan*ka znana«, borka, t tren dejanjih Isven aboneBMDtap — Operno g lemali 6d* V ponedeljek, 24- t- m- ob 1|M8. svote »Bohnmsr sa abonement >B<. V tortJc, 35- t m- ob H8- radar >&OTa*Va prinoesk*« lsven abonemen-fta* T arado, 96- t- n> ostane gledalište jsaprto- V fetrtek, 37- t m- ob K8- »▼*-f£er >Manonc sa abonement >B<- V petak, 38. t- n> ostane gledalište saprto- Iafila ie propagandna brošura: Dr-"Werk: Cennl etnografi«* - storieo-polittai solla Dalmaria. Knjiga se dobi pri ■aloinlkm: Odbor Narodnog VJeća 6HB sa okupirana krajeve t Zagrebu, Harkov trg 6 sa oeoo 6 K* Koncert slov- perskega đruitra ^I4«bl|anaki Zvon« dna 4- aprila *• 1» }r >TJnionuc« Sodelujejo: g- Josip R i J a-jree, operni pevso hrr- lem- kazališta T Zagrebu (samo«pevi); g- Jasko Rit-pik, kapelnik Narodnega glediača t Xjubl|aiii (klavirsko spremi Janje), mo-Ski in melani ibor »Ljubi janske-£*, Zvonak- Na sporedn so ncvejSi *»-pnospevi is fugoslovanske glasbene 11-jteratare (LtjoTic, Dobronić, rlfilojević, KonJoTić) in eborov-eke točke skladatelja St MnkranJ-• i, A- Lajovlea, dr. G Kreka, % AđimUft, a Deva, A- F o e r -a t • t i a itd- Predprodaja rstopnic kon-eem tedna t trafiki t Prešernovi ulid St 54- Miroslav Kiieia: Pjesme OL Primili avo treću kn ligu pjesma mi Miroslava Kr-leie, što ih izdaje nakladni zavod Jug, Za-treb, Ilica 7. — Cijena 2 K. »Is eml*racU*«. Pod tim naslovom |>o£eo Je dr. Franko PotoCnjik da udaje tvoje priloge Istorill potonjih godina kojih le bijesnio svjetski rat Upravo Jt lxiiao prvi svezak koji sadržaj« L Nadiranja Talijana na nas I II. Krišku deklaraciju. Tuj se osvjetljuje pitanje talijansko i naše sa vrijeme rata. Prikazuje mentalitet talijanski na osnova izjava najkompetentnijih faktora 1 pisanja prvih im listova kroz Čitavo to vrijeme. Vidi se da sa uvijek bili jedni te Isti n samo] stvari* a da su se Zđlekoji znali samo pretvarati ti 1 tamo i svrha da obmanu, što im J« I pošlo za rukom. Pisac Je bio protivnik politike koja )e pošla nasuprot talijansko) preračunano! akciji, pa o dokaz toga navadja predstavke 1 memorandume koji su pred vid fali ne-atpte* za m*s. Datjnl svesci donijeti će prikas o radu n Americi, zatim i Rusiji oko dobrovoljačkoga Odreda in Korpusa, »Slovenskoga Ju* a« i dr„ te o rađa 1 prilikama Jugoslov. komiteta. 5vt Sto te lx-»ori I Sto će se iznijeti potkrijepljeno je faktima I dokazima xa koje pisac nosi potpuno odgovornost kao ona}. ko)l }e minom nritom zahvaćao a taj rad. Pisac iznaSa Činjenice te prepuSta Čitaocu t IstoH)! da srrof sud sebi stvore I izreku. RaVo se u predgovora netom tzaSle prve knHze — koja sadržaje interesantne navode o krfs-*o| deklaradU, kod ko|e le pisac Tlčno sudjelovao — velL dlelo lest ovo polagan i e nema salo) narodno! favnosA. kn|a Ima pravo I mora đa znade, tko le sve I Sto u Ime naroda poduztmao I kako. Knilra Iz-aSia fe u komlslonalnol naklađT knjffare Mirka Bravara ti Žarrabti (Tlfca 29V CDena K 8.— (portom ?>rei>onifetio. rrrvac tmapređ K 8.80, pouzećem K 9.20V Dobiva se n nakladnoj knfi^arf I u svira boljfm Ju-soafovensklm knjižarama. »Zmta dobo« glasilo »Sveta volsVe« *oper plJanCevanle, nenravnost In *tro-vost ter za reformo življenja lernlk 13.. 1. zvezdk. obsMrafoč StevITke t. 2 3, fe ravno-fcar teSei Ob^era porodio o tibnr« »Svete Tojske# z dne 19. lanuarfa z ▼seinf gorori. M s« se na fahom rovorfl! Ker Je nmtfafkoholno ffhanle zaroda mrš,-sele zanfalo fn le bilo ranfmanfe rn »tabor« relfkn. bi bfio frfe«. niff»■> t%n Mo:: »tre«nefife naiera naroda tn reforma nfggovgga ftvfle^la. V*ak «lr»vMt^1r4 fn~ lefirent rsaVo đmStvn. v^«ka lota botfl aarrjgnlW trezntMtfnefre frfa^fla? GOSPOlIlIRlVfL EKSPRES PARIZ-BUITAREST PREKO MARIBORA . ZTDANEGA MOSTA- SISKA* LDU. Maribor, 23. marca. Ekspresni vlak Pariz - Bukare*ta od hitri naprej Be bo vozil preko Budimpešte, ampak preko DimaJa. Maribora, Zidancza mosta in Siselca in sicer kot brzovlak St. 5. Od Maribora te odpdjc približno ob 5. ■Jntraj. .___IVaaeat LDU DuaaJ, 22, marca. fCTUl O 24. marca dalje bodo aa prosi Daaa] - Maribor« odnosno Ljubljana sem in Ha Toefli nastopnl vlak): Otebnl Tlak It 31 ob 8. ari 10 minut flotraj z Dunaja, fnfnl kolodvor, do Maribora In v protlsmerl od ». marca dalje oaebnf vlak §t 34 iz Maribora do Spilja ta od tuka) naprei oaaM Tlak St 38 do Dvnala, fafnl kolodvor, kantor doepe ob pol 6. popoldne. DosedaJ v Gradca ee vršefia preodjava vlaka it. 22 y Tlak it 34 odpade. Vlak it 12 te tedaj spoji s Tlakom* kl prthaji Ca Ltnbno It Ce-lovca te doepe aa Dana), ]u2ad kciodror ob 7. zfntraj. BeeTejseMi T^ajeveftl Tee^aoK prioav jhi ▼ srojl S> fttevllki naMopno veebino: 1- Proste trgovina? 2. Vahitno vpraJa* a|#. ft. Trgovina. In earlnstre ▼ Jnge-dananV- (Konee>) i* Podponia akeija. nav Aaeja. Iroštrar 5. TrgOTsko drnfitvo "* t Ori|» «• BaaoienMtt. % J>nMwm*^m- ZacreMka bena, LDU. Zagreb, a. BMfta. P6 odmora ta Saaa stavke banćnJk nradnlkoT te le »opet otvoril daaea promet sa boraL ZakUuCat kani ee bOl: Dmmr: JMif«? r*enaa sa iiavvuM% uui m ^__ __ industrijo.......dI8 4W Banka In kranflnica sa Prl- morle. Stisak, nove d. . 82B 530 Hrvat etkomptna banka . • 1450 1460 Eskomptna In menjalna benkn, Brod, stare delnice • • • — 420 nove delnice . . • • ♦ 380 390 Hlpot banka. Zagreb •% • . '445 450 Hrvat kreditna banka. # • . 1035 1050 Narodna banka. Zagreb . • . — 460 Obrtna banka ......290 360 Poljedelska banka, nove del. 112 120 Prva hrvat štedionica, et d. 9000 9100 nove delnice ..... — 8700 RHeSka pučka banka ... 233 243 Zemaljska banka, nove det . 735 750 Osječka lnđustr. sladkorla . 1400 2750 Slavonska Indostr. lete . . 860 — Društvene vesti in prired'rtve. »Dntštve aloTenamJli dri. ■ahižeeeoev krallestva SHS« ima nujno odborovo sejo ▼ torek, dne 25 t. m. ob pol 8. zvečer v po-ivetovalnid Mestnega magistrata. Seja ob vsakem Itevlla navioćih odbornikov »klepćnal Posor Bpofcoieeet! Dne 3. aprila t 1. ob 3. ori popoldne se vrM v Narodnem doma v Ljubljani uatanovnl občni sbor »Sploinef i draitva jugoslo-vansklb upokoje ne e ▼«. član društva postane lahko npokojeta ali v pokoj itm«D]eii o i'e b i obojega spola, ki je bila s odlokom (dekretom) na-stavljena odnosno upokojena bres razlika službene stopnje In polltičnega mišljenja. V svrho natančnejših pojasnil vabimo na sestanek, ki se bo vršll za stanujoče v Vod-matn In vzhodnem delti mesta, dna 25. t m. ob 3. uri popoldne v gostilni PavSekovI na Martinovi cesti in sa sapadni ter severnl del mesta in Slško pa dne 36. t nr ob 3. ari popoldne ▼ Narodnem doma v Ljublja-ai. — FVipravIJalnl odbor. Sokoliće ▼ Šo&tanje vprizorfle so dve zbirki za naše vrle fante na koroški fronti ter so jim poslale 3500 cigaret v skupnem znesku za 500 K Zato so prejete od fantov samih več prav laskavih r ah val. od povelj-stva Celjskega pe^polka I. bataljona pa slednji dopis: 2enski odsek Soštanjskega Sokola v SoStanju. VcUkovcc, dne 13. marca 1910. PoveJjstvo I. bataliona se za poslane cigarete najlskrenejše zahvaljuje. Velikodušen dar. kl so nam ga naklonile naše Trle Sokolile, nam je dokaz, da naše narodno ženstvo čuti z našiml vrlimi fanti in se zaveda one dolžnosti. ki jo vršimo za našo trojedlno domovino. Ako bomo tudl zanaprej vršili v slogi in bratstvu svojo dolžnost, ne bo nikdar nobeden JuRoslovan ječal pod tu]im Jarmom. Na zdar! (Sledi podpis poreljnlka.) Sokol t Soštanjii. 16. t m. se Je vršilo £e drugo letošnje predavanje Izob^aževal-nega odseka, in slcer Je predaval sodnik brat Smec o »Narodnem gospodarstvu€. Predavanje Je bilo selo skrbno tn natančno šesta vi Jetro in na* je poučilo fzčrpno o vseh panogah narodneea gospodarstva, tako da smo gosp. pređavatelju le hvaležni Prav interesantni so bili podatkl o boga-stvu Jugoslavije, o Izvozu in Dotrebnem uvoza raznega blaga. Apel na ooslušalce. da naj se strnefo vsi v IJubernJ rn treznem gospodarskem dela naše nove države Je naiel odmeva In fivahnega oritrjevanja. — Skalčani priredljo dne 30. t. m. Hnirarjevo ljudsko i*ro »Naša kri«. Za pozneje ori* pravila Sokol v Soštanju s oow)očjo fVal-skfh člasov FfnžgaHevega »Dtvleae lov-ee«. Sploino ek>v. fensko drnftvB m-znanja, da nadaliuje gosr», dr. Tvan Pintar svoje predavanje o moderni fn h!«»-Janlfnl kosmetfkt v sredo. dne 26. marca 1919 ob H. ori zvečer v velfM dvorani Mestneca df>ma. V>toTJ*tnt le 1 K. Slovensko zdravu;*k« drairve priredi v četrtek. dne 27- t- m. ob 4- uri popoldne v mestol dvorani na ma^i-ptratu izređnl me^e^ni «e«t»Tiek s temo: Spolne bolesni In prostitucija- DmStvo emtvebnfli nradrtikov In nnulnie ponovno ortozarja svoje ^lane in članice, ki so vpisani v urbo - hrvatski tečaj, đa ee je sedaj pričelo e poukom trgovske korenpondenee v ćirilici- Da je ta predmet za člane na£e or-iranizacile Irredoe važnosti, o tem Je gotovo rsakdo prepričan. navrJlo temn opažamo, da za stvar ni Se takejsra za-nimanja, kakor bi pa pričaJtoTali- Prosimo torej redne udelezbe- Vremensko porofilo. *^^aa ■■■ MijOT ^^w vcsaji naejf eH TWt bh 77 1 pop. 7199 9*7 sr. Jcz del. obi . 9. zv. 25 3 6S si. |gz. oblačno 23 7. Ml 728 6 3-« sL igv. det obi. 23 2. pop 728*2 8*3 st. ?gv. oblačno • 9. iv. 728 3 6.9 breivetr. . M 7. gj. 727*1 5*8 st mh. dal Padavina v 94 orah mm 2*3, — Srednja včeraitne tentoetatura 63», normalna 5tF. * Vremenska aapoved sa jutri; Mlatee* eefjte scverae vreeie« AprovisacUa. 4- Prodala eeadkorfA. Ha vsako lev fo polovico sladkorne iskaznice se dobi takoj pol kHotnami aH-6a ae tale red: dopofdne od 8L do 9l. ŠL i do 20a od 9. do ia it aoi ev> <*& m IH 4b IL M. «K io WL oi 2L dft JL it 601 do S0a od 3. do 4. it »1 do 10UO, od 4. do 5. St 1001 do konca. Stran«ji dobi mm vsako osebo 5 kg krompirja. kllocnim stane 00 vtnarier. 4- Kroneper em L okrai Stranke I. okraja dobe krotnpir v četrtek dne 27. t m. pri MĐhleisno na Dunajsld cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. St 1 do 200, od 9. do 10. St. 201 do 400, od 10. do U. St 401 do 600, od 2. do 3. St 601 do 800. od 3. do 4. St. 801 do 1000, od 4. do 5. St 1001 do konca. Stranka dobi sa vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. RainoveiSa ooročila. (Izvirno poročUo »Slov. Naroda«J LAHOM SE MUDI. LAH1 IN JUGOSLOV A NSKO VPRAŠANJE. AGRAR-NA REFORMA. MOLK. Geaeve, 24. marca. Laško čašo-nisje iznova zahteva z velikim poudar-kom, da se mora zajedno z mirom z Nemčijo skleniti tudf mir z Avstrljo. (!). S tem bi radi Lani forsirali, da priđe rešitev jugoslov a nskepra problema neposredno na dnevni red. — »Tribuna« i a vi] a, da bo v Italiji 21. aprila proglašena nova amnestija- — Poljedelci y okolici Berbama so začeli odločno gibanje za razlastltev veleposestva. — Mnogo se opaža, da ćelo laško časo-pisie že 3 dni rrrcrtći o Jugoslovanskem vprašanju kakor tuđi. da so v zadnjih dneh popolnoma umoIknUi laSkl glasovi za združenjc Avstrijc z NcmČijo, obojno oči vi dno, ker ie izdana takŠna parola in pod franeoskim vpHvom. NAPET POLO2AJ V ITALIJL Geaeve, 24. marca. Iz Pariza iav-Ijajo po zanesljivih informacijah iz diplomatskih krogov. da je položaj v Italiji sila napet in da stoji Italija pred generalnim Str-'kom vseh delavcev, pa tuđi scljakov-kolonov in da se množe znaki, ki kažejo, da bo stavka izbruhnila najbrže v kratkem. UUDE V SVICL — NI V ZVEZI S PROPAGANDO V MARIBORU? Genevo, 23.. marca. Štajerski delegat profesor Uhđe obiavlja ▼ »Basler Nachrichten« zanimiv donfs. v katerem zahteva takojSnjo e^' rgično pomoč Francije proti zdražitvi Avstrije z Nem-čijo in pravi, da ogromr»a večina v Av-strijl želi takojSnje direktne zveze 8 Francijo (!). Zahteva tuđi ljudsko jrlaso-vanje pod nadzorstvom Antantnfh čct. Glede Jugoslovanov pravi, da Želi z nami dobrohotnega srx>raz«ma s franeoskim posredovanjem. Važno je, da Uhde ne zahteva, na| bi se Maribor pri-sodil Štajerski. (Vest je razveseliiva, ker bi kazala, da postaiajo Nemci ven-dar enkrat pametni, na kar smo že dol-eo zaman čakali. To bi bilo dobro za obe stranki, ki smo že sosedji. Toda ni-kdo nam ne srne zameriti, da srno in ostanemo tako dolsro nezauDlJivi in na stražf, dokier ne vidimo, da Uhde ni be-la vrana v ostali jati. Vsekakor pa raz-eovori tako dolgo n^o mogoči, dokler ne bo osvobojena zadnja slovenska ko-roSka vas.) NAS SPOR Z LAHI JE NA VRSTI? Gener*. 23. marca. Kakor ravno-kar izvemo, priđe baje jugoslovansko !a§ki spor v teritorlalni komisiji na vrsto ta teden v dneh od četrtka do so-bote. Ravnotako naj bi se v istih *ineh odločilo takozvano avstriisko vpraša-nje. za katero ie. kakor znano, teritorl-alna komisija že izdelala svoj predlog. POSPESU,fEJO. Genere, 23. marca. Polkovnfk Hou-se He izjavil včeraj. da bo besedilo mirovne pogodbe do zadnjega marca konca no, PROTIANGLF«*TA PPOPAGANDA V AMERIKL Geneves 23. marca. »Times« poro-čaio. da se vrši sedaj ▼ Ameriki oštra protiangleška propaganda, ki je začela radi trgovske in industrialne konkuren-ce, ki so se jei pa takoj pridružili američki Nemci in Irci. OSTALA VAŽNEJSA VPRAŠANJA. Genere, 23 marca Na mirovnem kongresu je sedul poler nemškega, av-striskega In jugo^ovansko - laškega vnraSanja ▼ osprediu rudi Se maloazij-sko vpraSanfe. Armeniia zahteva za sebe avtonomijo pod ameriSkim protektoratom. NAZIRANJE LASKEGA ZNANSTVENIKA — NI NIC BOLJSE. Geneve. 23 marca. Slavni laSki zgodovinar in političar GugHelmo Ferre-ro obiavlja v pariSkem »Figaro« članek o taSkih zahtevah. Pravi, da tiči ▼ la-Skih zahtevah blstveno samo to, da iz-točna obala Jadrana ne bo ogrožaU Italije, in drugič. da se laska dalmatinska mesta ne raznarode. Pravi da se mora to vprmSanje ugodno resiti in da računa na pomoč Wilsona in Francije. Tndi zahteva tesno 9odelovanje Italije in Francije proti ifcrmansko - slovanskemn tvetn. ld sa ogroža •narhija. MIROVNA ICONTERENCA IN NĐCA-TERI PROBLEML 0Iewn> 24. marca. Od dmtajske fcwpirirarjc strard so enendeno demen-tlrall naSe vesti, da Je mirov. konferen-gi aoslasno aprejela aWep Pro« }£**** Ncnške Avstrfje od Nenđle. Pri tem Je đmaiski fcorespondenčnl nrad oštro na-ptdel naso agenturo In njeneca txdaja-tdja, Prej nego smo mislili, se iraSa vest ofidetno potrjnje vkijob ncmškim po-alnnon napravM drmeačao raspoJoce-m*. SrnMm* nđtor «a lerfteriaj^irpirm- ittl plenumu mirovne konference, naj bi se NemčUa ie v preliminarnem miru formalno zavezala priznati Nemško Av-strijo za samostofno država Tema predlogu so se priključili tako Amerika kakor Italija. Donavske federacije za sedaj ne nameravajo. Te informacije po-trjuje tuđi slična brzojavka pariškega korespondenta lista »Basler Nachrich-ten«. Umetna koprena, s katero bi Nemci radi prikrili istino, se torej trga. V bližnjih dneh je pričakovati oficielno objavo te reSitve. Tuđi včeraj »Daily New« javlja« da Je centralna komisija sklenila zahtevati od N em čije, oaj respektira neodvisnost Avstrije. POLJSKE MEJE. Geneve, 22. marca. Urediter poljskih mej spreiema pariško časopisje so-glasno zelo ugodno. »Journal« ćelo zahteva, naj se Poljski dodeli ćela Galicija in nai se ustvari enotni blok Poljakov s podonavsko konfederacijo, če bi pa to ne bilo mogoče. pa naj bi se stvoril poljsko - romunski blok. ZAVRNJEN1 NEVTRALCL Lncern, 22. marciL »Neue Zuricher Ztg.« javlja, da je predlog nevtralcev, ki so ga stavili pri konferencah. naj bi se tuđi Nemčija spretela v zvezo naro-dov, naletel na nepremagljiv odpor franeoskih in angleških delegatov. ALZACIJA . LORENA. Lucern, 22. marca. Vsa Aizaclja-Lorena je ft kipečim navdu^eniem spre-iela novo imenovanega generalnega ko-misarja MiHeranda. ZA LOCENO AVSTRUO. Lucern, 22. marca. Dodatno k dose-danjim poročilom javljamo, da je terito-rialna komisija, ko se |e definitivno od-ločila proti združitvi NemŠke Avstrije z Nemčijo, sprejela po duskusiji slede-či dnevni red: »Nemčiji se ne more do-voliti, da bi se pregrešila nad neodvis-nostio Nemške Avstrije.« Besedilo tega dnevnega reda je nredlagal ameriški delegat Naša posebna telefonična poroČUa ix Zagreba in brzojavna iz Beograda, SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 24. marca. Demokratski klub je imel včeraj Štiri ure trajajočo sejo, v kateri je razpravljal o politiČnem položaju na temelju referatov ministrov Svetozara Pribičeviča in dr. Kramerja. MINISTER DR. KRAMER V AVD1- JENCI. — REGENT ALEKSANDER POSETI LJUBLJANO V APRILU? Beograd. 24. marca. Regent Ale-ksander ie sprejel v daljSl avdijenci ministra dr. Alberta Kramerja, Na mi-nistrovo opazko, da pričakuje sioven-ki del našega naroda z rad ost jo dan. ko bo mogel v svoji sredini pozdraviti svojega bodočega vladarja, je izjavil prestolonaslednik, da poseti Slo-venijo takoj. čim mu bodo to dopuSčale razmere; obenem je izrazil željo, da ga spremljata na njego-vem poru po slovenskih zemljan oba slovenska ministra dr. Koroštc in dr. Kramer. Mogoče je, da poseti regent Ljnbljano že tekom aprila ako nastane ▼ parlamentncm delu odmor, kl bo omogočil daljSo odsotnost regenta In obeh ministrov. SLOVENEC — PROFESOR PRAVOSLAVNE CERKVENE VEDE. Beograd, 24. marca. Profesor bogo-slovja dr. G r i v e c ie imenovan za pro-fesoria pravoslavne cerkvene ve-de n» bogoslovni fakulteti zagrebškega vseučilišČa. AMNESTIJA. Beograd. 24. marca. Kakor jte Izve-dd vaš poročevalec je v najkrajšem Čan pri^akovati. da Iziđe več ukazov glede obsežne amnestije. Amnestirani bodo predvsem oni. ki so bili pred 2°. oktobrom o. 1. obsojenl radi političnih In tiskovnih delTctov. Istočasno bodo nomiloščeni tuđi vsi oni častniki In vojnk'. ki so bili obso-ieni v takozvanem solnnskem procesu. Poizvedbe. Kdo kaj ve? Ivana Osredkar vljud-no prosi. £e bi bilo komu ka] znano o vrlem Slovencu Antonu Osredkarju, ki se je nahajal pred vojno ie 8 let ▼ Tho-ma06 t Ameriki, naj sporoči to njegovi materi na njen naslov ali na upravni-fctvo >Slov- Narodac- Ivana Osredkar, vas Trnjeva it- 36, poftta Lukovica pri Ljubljani* Kdo kat ▼«? Ivana Osredkar vfjudno prosi, če bi bilo komu ka) mano o vrlem Slovenca Antonu Osredkar Ju, kl se Je nahajal pred vojno 2e 8 let v Thomass v Ame-rild. aal sporoči to njegovi materi na njen naslov ali na upravniStvo »Slov. Niroda«. Ivana Osređkir, vas Trnjavm it 26, no-Ita Lukovica pri LJabllanl. 3348 IzdaJateU ta odgoToni vcNtalk: Valevttn Kopitar. huMm li ttsk »NarodM ffsfcvMc* S|H>innijajie se Dražbe sv. CMla tn Metoda. HaJlm nnrofnikom1 »SLOVENSKI NAROD« ▼etla ©4 soveca letm navrši: Za LJubUaao: četo teto..... 58 K — li pol leta...... 29 » — » četrt leta..... 15 » — » na mesec ••••• 5»^.» Za JusoslavQo ta vse dežeto bhrše At« stro-Ogrske: Ćelo leto..... 60 K — h pol leta...... 30 » — » četrt leta..... 15 » — » na mesec..... 5 » 50 » Za Nemčijo 65 K, za Ameriko in ćrugn države 70 K. |J(aro5na| 1 knjigama | JrtSmm iBa 9n. 7. > priporoda *^— kanedijsM, kotcephU, Jolre- •atni, »taistnki pisemsUp •vitli ta barnai papir Inde s rtiHBJala pmtrlnu &9ovske knHvc v vseh vellkostifi, Crtane s eno ali a dvema kolonama, Tesane w papir, platno ali polnsaje. »icMlM talfflct po£$?*h ZaUga lolskik zvakov bi risaik. ZavRkc zamic * vKbveiikoMib. ------ftHkatzb«----- Tvsfe pIsaraHkOi potpsvsstn, rrttrfc, BMMsttsf, taklls! Janrt a« lole to nmetalka. ^a» — «• — lazgletafee ... pokraPnske. humoristične, tmtet nUke fseh vrst od nalpreprostejfih do nalfincjilh. /Ibivri n sHke hi taplsalce, vesaas ▼ pfli ta v osnj«, -------focziiskt tolige.------- poteMce za otrokc. Cescnl okvtrOd a razgledate Risalne ieske, trikohriki, palete, risalaa ravail^ laSe, lopiie. Katesi ta HafeOd. Premier magasin apćcial 4« ganta et de parfoms. 0. Bračko, Ljnbliana Dnnajska oesta 12. se spreimtia za Mek poseL Vprasa n ¥. „Narodni tiskarni." 71. Stev. .SLOVENSKI MABOD«, 4ne 34. marca 1919. Stran 7. DžliMiitl on v rtujt._______um FlBflfl 8 Ma* skvpnopri JaattM.tle-firjtt, OBace-ViC 74, IJaMfram. 1386 Icffljn Innmttainta *«■*«. — ftu Soavif, Ljttgata, stari trgJ*_____________________ 387S KnfaSna mrsila STrTr^ f ieksafitia. aeftajak*. Hrana m stanovanje istottm. 3401 nrtlira stara 1S !et» fcH kot *ce*ica lltlllUlt v kakftao trgovino, na fra je v mestu, a *re rudi na dezelo. Naslov povc upr. SI. Mar. 3237 Ikronrtpir ta mast StefaaoTfć DtrtTar, ■ SUvtflija, _____________ 3285 Itfiflfl v za*°^ P° ugodnih cenah od ■1180 50 I naprej Dostavlja se tuđi ■trezplačno na dom. — Istotam so na ■f a pol ago fina buteijska vina. J. Jelenit ■stara pit L 3114 ■Vflt 1'fminJmiftH i§če udeležbe pri ka-KOI r'D!Il!iaD|UD kcm podjetju, trgovini ■etc , mlad vsestransko izobra2en mož. ■ponudbe pod „Koapaajoa/Siat** na upr. p!ov. Naroda.___________________3304 ffCIIO fc*a»>faaaiMa w^^a^vw ^a» M^hi W BUHMfc aaMa IWĐB jWB ada* r»5Sfrra WJifWi M$ta mil)b i okrofijtei ptamt»o», aa areia. -KJe, pove opr. ». Hat. "^ 3399 imd! m mm) na iiMiiiM^Tšsrič gora, aajraje na deleli. Boganfr Kaaćit, Dr.StrUac Onat,_________* 3294 M aferi Mjbolje*«est*va, sasuta •Iltj, nov 111 malo rablien 2»-Iimo kuoiti. Pcnude tvrtci Scaw«rezi ing, Zafreb. Preradovtteva I. 3347 lista knjatte nsM trnju tako| Joaip Bojtam, ftVaaca Joiota ceata t. 3._________ 3326 Za auta ali crnico ^r^t postelja, oboje novo obranjeno ore- hovo fora i ran o, t*r bolJSe vistc Pogleda s« v Noveai Vodaata at, 335« ■^--------------------------------------- — __________________ Najzaloftneišeca »ca Javimo vsera lorodnfkom prijateljem m znancem, da je nas iskreno ljubeći oče, ozir. brat, stric itd., gospod ANTON BOLE trgovec in hISni posestnik dne 20. t ni. po dolci mučni bolezni preminu!, in bil dne 22. suSea 1919 ob 11. ari v Postojni (zasrdenem ozemlm) pokopan. Sv. ma$a zadušnica se bo darovala v cetrtek dne 27. t I m. ob «/28. uri v cerkvi 00. frančiškanov v Ljubljani. Priporotamo ga v blag spo min in mol i te v. I V Ljubljani, dne 2Z sušca 1919. Bomualđ, dijak, sin. Botani«, stnđ. Konsen-atorinja, hči. Jerje!, Josip, Jakob, bratje. Msrtf«, Ivom, sestri. 3374 Zahvala. Za Tsa srčna tolažfla in pomoč v bolezoi, za spremstvo k veCnemu pokoju in za prijrčno sožalje na prerani izgubi blage ga ncnadomestljivega pokojnika izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Obranite ma blag in časten spomin. 3373 Žalojočl ostali. Zahvala« Za prisrčne dokaze Ijubeznivega sočnija, katero ste mi ix-kazaB ob nenadni, bridki izgubi moje Ijubjene, edine hčerke \z-rekam vam vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se pa Se zahvaljujemo »njenim družinam Koy Rus Franc in Rus I^an, gospodienam učiteljicam, tovaniu Tro t: ter sorod ni kom Rotinovim, Žakraflkovim in Vil^rjevim* kateri * si w mi v nsjbridkejŠih urah stali tako požrtvovalno na strani. Za- j bv Ijuietn se preblagim darovalcetr. prekrasnih šopkov bi vencev. 2>>ivaljufeni se prečastiti dahovidpi, učite!j»tv«, Jolski mla-đ!rf ta vsem Poto&iiiom, ki so se ^grebnm gprevoda t Loškem potoka v tako obilnem Itevila ndeiCŽilL Hvala tadi tovariSu Vr- 1 biča n poStarJa Fajdiga iz Sodralice. I Pnseboo hvalo sem pa dollan onim dobrim ffospera, gos* podio ;>i in gospodom, ki so fo na cetl tfotgl pod lx LoSkcga pofoka 60 njenega zadnjega bivali£ča ▼ Višcvkn v tako častnetn I btcvilu snremljali. Zahvaljujem se vsem sorodnfleom, prijateljem in zruincem ii fožke doline, ka kor ludi prečastiti djhovščini iz Starega trga I za sprerostvo na pokopaiišce. Iskrena hvala posebno deklicam, go- I spodi&iam in tnladenlćetn iz vaši Pudob. I Vaem skupaj in vsakema posebej moja prlsrčna zahvata I I Va5e sočntje, va5a Ijubernivost ml Je bila v največjo tolaž- I bo v tagepotnih orah moje žalosti in zapušcenosti. I LOSKI POTOK, 20. marca 1919. Ferdo Wig«lc 3MS nadučitelj. I Zahvala. Ob prffild 5 tedenske bolezni i« preraae smrti moje dobre, nepozabne sestre, gdč. Josipine Spendć poitarico v Radenclh I sra bila — ona pred »smrtjo in ja2 po njeni smrti — delelni to* liko odkrltega, vsesfttnskcgt prijateljska in solutja, da mi je na* mogoče. se osebno vtem zanvmlftl. Zahvaljujem se p.o. rodbinam: ritmojstra Cervcnka, Haus- i maii, dr. HOhn, KlcmentBcbiUch, Rosenberget-, Vogter, poslancu-žttpann Zemljicu in vsem dragim v Radendh in okolišti aa moji sestri Iskazano prijateljstvo v ćeli dobi 13 let, u tolaZllne obiske v boleznt, prekrasne vence, — viem imenovanim, Ć. g. voj-nema karata Vađnjal-u, g. stot poveljn. up. St Jnrkn in drugim ss častnikom SHS, so orofniStvu itd., ul obilo udeležbo pri spre-vodit na kdodvor v fckleJidh, L g. duh. sveta. Melkuv kapeli m vso ajeirovo dobroto, g.dr. Karperju v Radgonl; prijatelja g. revi-denta juž. žeU Kolencu sa vso pomoč in njegovo epiemstvo laste v Oornjigrad. kamor ja bilo meni «*raogoCA tototako 2aJM**-njivost in pomoč gospej A. Fischerjevi, nadalje t dnhovKinl in vsem mnogobrojnim adeleinikom pogreba ▼ OotnjaniRrađ«- Moje sestre najgorkejSa želja, počivati v grobu zlate mame, se je iz- P°lllitaNJeiio tiho skromno življenje je bik) posvečencMdelu1_gorefi ljubavi do domovine, prijateljstvu ta dobroti ob dragih. Označeno je bilo na velikem trobojaem teaka venca žnpanstva t Radeoelh : .Žrtvi pokliča!« Vvala vsem, priv vsem! ____ V Utiji, 19. marci 1919, *** V faMM ftdi ■BKinBhnft A.Soofido, vilji ofldjaL __ —----------————----------——j^^^^m^^m^^^^^^g^^^^^^^^^^^^^^^^^^ MBH8R tig. to*«, hi km 4ftL 4nđbm, tu rodaja, ooklaf it iUfa. pfiiitiie bosađet sHvt « K o.—>g Mtto. Prodaja)© te tamo1 v ianHh, po ca 100 kg. Novi leseai bartii po K3IS-. _______3315 IMUa UL «V|Mi t. U stanovanje 2 sob in prlpađki. Mirna stranca 2 oseb folMtta B«plt.ffv upravnik Slovenskega Naroda. HežiSMonTennr se Z2menia z žigosanim pii SploJai zaviroTaM pasrtitviln cl ? Oleđatliki al 7I1L (Ulica pn slov. g!edah5ču). Urad-ne ure od 9. do 11. dop. in cd 3. do 6. popoludnt. 3242 Ivan Hoviiftk, dosluŽni SHS brzojavni mojster se pri^oroća si. občinstvu *a napeljavo in popravila do mač ih tetefonov, elektr. zvoncev in za vaa V to stoko soada-jofa dela Gre rudi na dežeto. Dupi snica zadostuje loaljoti cttta 22. _________M32___ MAST Gospodar, ki mi di stanovanje 2 sob in pripadki, dobi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .,lfaat". ~2LIČE~ 1000 grosov iz martinjskega j«kla in počinjene, 1000 tucatov jedilnega oro-dja (ledal) bre* konkurence. Izvoz do-vo tr iltrat, tomj Htio t tra. MODISTINJA se 9R]m fakti pm m p!ai Ponudbe pod „Spretaa notf:stiBjt 9371" na upr. Slov Nar. 3371 HiaFRnjiswwila,~ (začasno podča^tnik) z malim premo-ženitm in orikupijive zananjostl se žtli v svrho poznejše 2enitve sesna-niti t fstetako in ve cio gosrodično Evcnt odgovor, če mogače s sliko, na uprav. Slov Nar. pod Tiha srcCft"3303. Tajnost zajamčena. 33o3 Automobil tovorni, nerabljen ozir. malo rabljen od 3—4 ton ter po mogo-čnosti s priklopnim vozom se kupi. Ponudbe na V. Halezal Sam«te#r pri lavrebm. 3352 Vedno velika zaloga 40 A ruma, 40°U tlivov- ke namiznega olja, man- deljnov, rozin, riza ter kave pri tvrdki 2331 CERNUK A VAL, Ljubljana, Vodalkov trg. 2. u kljipovi i rubljene, pšenice, brašna, zobi i suhe šljive na vagone i na manje prodajem a kupujem šiške u svakoj količini. Ivan Paić. Sisak, ___ 3246 Latve za zlate okvire, slike, okvire ogledala dobavlja najceneje samo preprodajalcem Joinoćeška tverolea sreal la obvirov BMJjavl— m._________ 3395 ■£ Krumpir, suho meso, mast, kiselog zelšat kao i druge robe dobavlja svaku količinu 3403 H. Novak, Zagreb, MaAoJmirska co)*te It- 04« Veletržec se išče za prodajo našega preiskušenc-ga snažilnega praška Kassavia, pralnega pra§ka Kassavia, glice-rinovega nadomestka, Kassavia, perilnega modrila Kassavia, kreme za čevlje Kassavia, toaletne predmete Kassavia, lepiva Kassavia Dobavljam samo prav prvo-vrstno blago. — Kassavia, dr, z o. z. tvornice za škrob in dek-strin, pralne pomočke, kemične izdelke za živila. Glavna tvornica Velkć BFezno na Ceškenn, Ceho-slovaška republika. 3300 "vi« a^pv^v^aa mvi v Ljapijsak Marija štHcelj. soproga, in Actooija ŠtricelJ. mati, naznanjata v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njihov iskreno ljubljeni, nepozabni soprog in sin, gospod E morili ttrlroli aUmaiknrakl aid!tter v nedeljo, dne 23. marca t. L ob 8. uri zvecer, po I dolgi in mučni bolezni previđen s sv. zakramenti za umirajoec, mirno v Gospođa zaspal. I Pogreb nepozabnega rajnika se bo vriil v torek, dne 25. t m. ob 5. uri popoldne it bile žalotti, Sv. Petra cesta it 33. na pokopalilče k Sv. Križu, kjer se pek>ii truplo pokojnikovo v rodbinsko grobnico k večnemn počitku. I V LJUBLJANI, dne 24. marta 1919. I __afa sa fito in drtlfC ffCČt OO IIU ImpUo. Ponudte pod JL IL lili!*HT na apr. St. Nar. 3303 loto mflii tafm lim S H. aUfetliC ialtavvftta alka, 3387 Wmmdm n. čisto nov polkrit voz. Na-rlHI K. slov povt upr. Slov. Nar. _______________3391 _____________ Drifa ManHc^1er-Sc^Caauerl cal. 6 5, rOHfl SO proda« Pojasnila daje P. K Kaiser, pntkar, šeleobo/gota ulica 6, Ljupljtia.________________________338> Ufnnhn ** fen^'co kroiaitro, sarejiac UUiluE tako) Roza «ed»ed, Mestai trg 24 UL Ljobljaaa, Poa6n«8 tadi krojno risanje in vrezovanje. 3383 Utsianti ĐimočĐlft Vo'^Z'^' AlojzfJ Dca§ir, atajaraa, 2eicialU KrrnJ-SfcO. 3344 Vnrflvmo (a 70n?V3 va^ena krpanja vrei SPrEjiire Sc 1EBS&9 Ponudbe naj poSljf-io ženske, ki so vajene tega dela in so stro^» zanesijtve pod „Prosto preaačl-l£e'3377"na uprav Slov. Naroda. Dafai anviriifr Iia dva koiesa, dobr o IlBlfli fuZlLEK ohranien se kupi. Pi- smene conudbe: Poltil tredil liti. 17. Ljaaljaaa. 3231 Sobo i pomolili Mm itfiov^ sebe tn sonrogo. Mcsevno plača K 90*—. Pis. ponudbe pod „Trgovec*/331S na upr. .Slovenskega Naroda«. 3318 Sa inii ali 'SwSYŽ ali za maj. Cenj. ponudbe pod „Delav-nica/3323" na upravništvo .Slovenskcga Naroda« 3323 liad^UiJOfrađoim^v'rr špccerijsklm ali mešanim blagom bo-disi v mestu ali na dežeti. Naslov po-ve uprava Slov. Nar. 3397 Rnlrntrs dna 5C prodajo v poienm na ĐliRlifO IIIVd metre In vagone, kakor tuđi na drobno klana, od 500 kg naprei In se dostavlja o poljubno tudl na dom J»s!p Plankar. Doleajska ctsU it l> p-slflM^ Kramar.__________________7828 lwn smrzkoT les. ^^zz si okrogel ali rezan. Gene za let nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna Žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048 Rlflflcull, s par gimnazijami in trgov-skim tečajem, želi primerne službe, najraje v trgovini pod ugodnim! pogon. Ponudbe pod „Jagtsla?aa" a«tta Brezovica 16 pri LJabijtai. 3296 ri^nnififna zmožna slov. in nem. Je-UUilPUuiUId, zika strojepisja ev. ste-nogiaiije ter dobra korespondentija se sprejme v večjo trgovino. Ponudbe pod „Dobra n«č 3390" na upravni-Stvo Slov. Naroda. 3390 Urtanil (aDBteteir) i%^irii^ ja) traži dobru sobaricu (djevojku za sobe). Opskrba i hrana iz vrstna. Nastup odmah. Ponude neka se šalju zajedno s pomogućnosti sa fotografijom i sa uvjetima plaćanja na upr. Slov Nar._______________________3342 Drnda w radi sei1tve: posteu« * vio^o rlUiiO n! na peresih, volnatim modro-com in pernico, ženska pisalna tniza, divan s stolf, zbirka hroSfev, veliko ogledalo, kopa I na banja {zm »eden je) 2 kamisi, ptlčm (letka, pol kile živega srebra, majhen sodček 15 litrov. Križev-nfška ulica št. ll.TIL 3382 teapDBDiiba!bSe.?%v^: jena gospodična iz ugledne rodbine, srednje starosti, prijetne zunanjosti a brez prernožc.ja, se želi radi pomanjkanja znanja s tem potom seznaniti v svrho ženitve z inteligentnim, pre* možnim, starejSim gospodom (3Š—60) let. kateri b! bil lepega značaja in blažega srca. Tajnost zajamčena. Samo re!>nc in neanonimne ponudbe rod .Srečen ni ktfor »rečo vtiva san, 3339" na upr Slov. Naroda. 3339 M\m rjoQDd&af ^jz°:%\- va bi imela veselje poročiti 28letncga gospoda, kateri ima večietno trgov-sko prakso v večjih podjetjih, je lepe zunanjosti, treznega značaja, dobro-trčen in vesten. Želi se iiobralenost, te mogoče tuđi v godbi, prijetna zu-nanjost. dofcer značaj ter prlmerno premoženje, najraje bi se priženil v kakSno večjo trgovioo. Le resne ponudbe s sliko, katera se takoj vrne, je poslati do 29. t. m. na upr. Slov. Nar pod „Pomtađ r3378-. Tajnost Castna stvar in strogo zajamčena. 3378 Ifliif indU »noZen knjigovodstva IDJU DIM, In strojeplMa? iell pH-merao atattOL Depiti aa bata Kaavad. a?. akrjm •» Hmm yil Wuf*m. mt Pnfcji s njrfh ittSti op^ gamale ter livrt a« koCijaža Dcaa)skm ceta Hl ____________________SOM HaMfttM 9 oralor v PoljCanah blirrj ruIClIII posrale se takoj odda v na-jem ali proda. OtfTttalfc *r- St«Nb LlmaUja—■ 38SJ Zknt ■ lidaiTlaal < velikim vrtom a« 1U f LJBlUll zameniatazatrgo^. sko hi5o v mesto. Naslov povt aprav-nigtvo .Slov. Naroda*.___________3183 RBnuletiia iamiu otrara ^ « mi no in drugo krmo, ali za Zivila, Naslov pove upravniStvo SI. Nar. 3Mft nKi9 rn • Lepa Crna »alonalia aatmja riUH 5B. (frak) s telovnikoa, mramo-fon s 40 pToštant, goali. Varala te: Mertal trg it 8, L naditr. 3398 Do&ra ifloti intiiH n^.;.ri;- proiaj. — Ponudbe se naj poiljejo pod .Ocstilna W 3P92* apravništvo »Sloven-skega Naroda*. 3O9đ ĐalTfltf f Anglc$?lno govoriti, pravflno pl rOlBl! tati in brati te pou&tjc aa lello tuđi doma. Poizve te: Sp. Suka, H 25(a» II. nadstr., vsak dan od 2 do 3. ure popoldan._______________________31 SO Kalert fatooraf "L&FSSJFS •nekoliko prakse. Pogoje prosim f>od »Ftttfnf- Imliđafca UJU LJakliam, 3360 . Hilna M fffl za friziranja in servi-DUfla B UU ranjt, k> ma t«dl liva ti in je aposobna aa spremilevitfco na po to van ju — Točne po&udoe pod .C C 334ft- na opr. SU Nar. 3346 Prada se lepa salaisli tprata ob* to jeca iz 10 kotov, vloiena t kovinski mi okratki (empir tlog) za 5 ti* soč kron. Kje, pove upravniStvo Slov. Naroda. 3400 (tannvania t hrana Se !5če xt uk°i MonOlIUC • HllH za dvt deklid v boljSi rodbmi Če mogo^e, da imat« svojo sobo. Polet p'*^« bi a« dalo tuđi v ffvilih. Cenjene ponodba nt uprav. SU Nar. pod ,Kaamije/3i7r'. prometnem kraju v ugledno hlSo. Ponudbe naj se poSlljajo pod ftifro ,aolte-aa oiUtarlca/S40tH na apravnlitvo .Sto-venskega Naroda*. 3460 ^^„111 ca. 16 ptfiti pest* visoka. IUUjt temno kostanjeve barve, 5 do 7. let ttarat pohlevna In dobra zt vsako votnjo, brei na Đake (hibe) •• kaptta. Pismene ponadbe: Fostal are* dal St 27. Ljafeljaaa. 3230 liče se shftiiia zu^iM*i:\A ter se razume v kuhinjstv«, nekoliko v Sfvanju, hiSncfli pospravljanja ter malenkostih na vrtu. Vstop takoj, plača po dogovoru! Ponudbe pod >P0ftteae«t/S3a4" na upr. Slov. Naroda 3394 Flnmafi nfitOli ^vežbanvtemeljitemte UUlIldU ULIIBIJ, vestnempončevanjuod-rasle osebe v slovenSčini, dobi tako] stalno službo v odlični dražtnL V alo« čaju sposobnosti ni kasneje Izključena tuđi služba zasebnega tajnika. 334S Resne ponudbe sprejema opra«« .Slov. Naroda* pod Utro C &/Hm tlnAi 9ill K v^i1 ltsnl <****! teti ilUiR Sli. v slulbo stopiti kot dalo vod Ja parne žage, skladisčnl mojstet ali prejemalec in oddajalec lesa^ iz- ve?ban, tre2en in poSten mol, razume tuđi knjigovodstvo. Na stop tikoj. — Ponudbe z- navedbo plače In more-bitnih ugodnosti pod Z. v. aa, ftiieaae. ____.........______3335________________ m n itrojii Ujeian&r, v^°- na vodnih turbinah, lesnoobrtnih stro-jtn in tranimisijah v stalno tlofbo 8 stanovanjem in si cer za vzđrzevanje vsch stro i nit) na prav večje tovarne na Gorenjfkeffi. Sortjffli 9t It v vaakefn oziru zanetljiv proti I te z večietno praktično sku^njo. Ponudbe na la^« ▼• *•*»••* dvflal lalaair. IJatUata« Nova allea i«. 7. 3306 ------------------------------------------------------------. ■ m I II ,..■ < PredUoioa la tkalolea v tHUm goojila tranike Ponudbe na zeoraj omenjtno podjttic* 33d3 Krasna um«(alika r«pr«dalicl|a v ▼•« hmrvmh ZNAMENITE 0B0HA1UEVE SLIKE PRUZI THDBAl USTANOViTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST« ¥1—fca Mmli airokai 55 cm |« sat* UpAl okrat ttake tloitasaio hlia. T> f proigtcUa |# »ploJi aajlapia tat aml-š»wwUmMiU *** Uh im*ama glovomoi. O^imi • pošto kron 0*50 |iJAR.RHJI6HHHaaT^ Straa a. „SLOVENSKI NAKUP" dat J4. PUica HH1. 71. Her. LQjlU||j|fu *«&;say Kupujem posestvo 50—500 oralo* veliko ▼* SIOTeat|la — Kupnino plaćam v »tronih ali pa ▼ tuji valuti. — Ponudbe pod .Slovenija/3275* na npravniitvo Slovenskega Naroda. Glavno zastopstvo tvor. za precizijsko orodje in stroje za Jugoslavijo se odda prvovrstnim tvrdkam. Ponudbe pod: „Uf II. 10495** tta Budotf Hosse, Dunaj (ttficti) I Scilcrstttte fte*. 2. Lepo ifl tpo pBiifo praia|ria m b« aotoai |ava» *r*tb« v p«tok, 4a« St. ft. «. •• t. ari doaoMa« v sala«4£a „BilJIAS" _ __________aa P—a'«M «—rt Hnr. »3. Dražba plemenske 2 vine. Na deželni pristavi v t§»šwm4ah se bo prodalo dražbetrm S)tom 10 krav, par volov in nekaj mladih bikov, sivorjave šviške vine, v Mb«t*, da« St. auro« i L Dražba se priče teta* •k •. ari «ta«Utaw. Poverjeništvo za kmetijstvo. S_- Jffl^k B ^pa^ beloinčrno(rde- l|l|i|fl če), najbolji hr- Iff ■■^|^^# vaške in Stajer- ^** • • ™ ^Hb^^ ske provenijence kupuje in prodaja po zmernih cenah na veliko tvrtka Penić, Milller in dr.v Zagreb, i Frankopanska ulica žtev. 12. Zelezokonstrukdjska delavnlca elektrarna Fala na Dravi ■VV/BMM d.tar« ta aoatit* telezilk nadtalalli $U»». ■•«(•*, M* jfrakctj m utullm uprar«, up*(ic»lac tnpit L ti (em a mlad ime lite M» •• t >te>wiiajf tttrik la kcattala aKeajta uaiintt inttt M*. Naimoderneiie barve. prihranek denarja. BBBXSSS^B3SSSSSSSESI ■im Ml PJVM la>V MNTVv« ■. ■ ■ .i i i ——5» frti k lafnOi lP»t tifaTB a httmji, talite BKaH pult ki sitiiHikaji pvih •*•*■» i AC DElaTaal Tovom« i f»«4Ja«*Sil nasip it. 4* a^V «P^#«9« IfCIVflf ffoaVtilnlcai s ************ ■!• 4. aBBaaaaaaMa»Ba> P<>ltW »ađ^6lla •• ltĆ«O IXVrŠ«j«>|«>. -——— Pisalri stroji nust ni ntzptkiDo! hita, Smrer lenrl Kal I Eiio, lader, FRANC BAR LJUBLJANA« Frančevo nabrelja M. 5. PifUfistiii btrvni trakovi, predvojni ogljen papir, vošćeni papir, barva za ciklostile itđ. 3117 Fopf ffti« pisailnih la iMiftonsklli •tfl*ojew tor kontrolnih blagajn vsoli olotomow. Oomont boton cement boton contont Oamont bofton c«m«itt b#ton JOSIP CIHlAR betonska tvornica .'. Ljubljana ptcriema m ▼ k> tfaroko spadajo&i dela L a. Mtao-beton, stropove, tiakovanje ce«t, bodniko-/, kanaHrav ćje, fauidamentc, ograje M. Isdd«)c vsa lounnCTatMra đdi ▼ oinctacBi kaavra L a. atopnice. bataatnKtc, pio* iCc a reže, korita ttd. PriporoCa sitoge bctoo. ceri, ploič a tlak Ud. mo Oomont boton aoniMit botan Lesii strikinial !a?!^ ZJZL P****^ jtwni> v artepa Hi pro4a|i vsbImviMm- ft lasa fer tfMicn sJovraiCtot, krvaKtet i« aamačin« liče prherne službe Cenjcne posudbe na atravnlft^o Sloveiukr^a Njrml« pod -F* ia UftMT, 3367 r 4 lo totiml te m««^ (ineikanti nih tnmov tcr dcske nploH) v va^onskih množmah. Ponudbc p< d l>ama tr«o*lsaa' aa ummćm aka •mimHm ML H«l«ll«, LfalUt •», &—grt— I fraj ai 9. 3369 Mtsl - no lgane ste ff'c« - s*nrk2 la m»i « pm ltl alt« ■•auekt aM'i miHi itkal p«vsvlt h.tj^ tr đstfa kikar: prt f»«| «^lm aiiftini 5 K. ta aa^tac hi «HI staac H •• ; ta icftrfce m • ~; Hf; jrt za ttealce K 2* : t«aebaa ak»taa .isk^ara trn *f»ce KS* ; ■••ćeTilec aalJCT ti*-; ► * e* tio ■f^es^aj 2 N 4 K; tiak«af« «*r»ti vd^ai pri ifadcli S R; aazlla za ost t<< fl«ia. 2 R; pra«ei urin ••tek« ia »erila 1 f ♦»■ tn 7t n Ike ari pmH K l»0: t^nk--^ra proti tiftcs« u sanja In leleatao un čevalec ra.tl'n) Rt--. Po*iha po rovietju Za?ai za t\ap«rt m. Jfta*er I«yra> 11-, aVt**ifs\ai 'oa S. raipottllajtogno rytf predpla«»a tr-** ________106S '_________ - T^aljc - kratkočisaa igodbe, tpisai Biti NMi - Najsabavnefte berilo ta samske in r - roćene! Cena 3 K NaroCa se r Narodni lm|lgarji v &f«fcl]a«f. TrgoTina s semeol SEVER ft KONP. =-= UU8UAMA, = kupu> in prodaja SEMENA SUHE^GOBE Nr'pepc *«ei& * neprefcicsl^lf produkt -te m;io i znamko PT „SRNA** fMI 10. Pocfc tvornico milo In sodo« Kronf, Mtm \miW polirjč liftOaB za takojšnji ali pomejii nastop. Plača po dogovo u. tr*w%e Daunibar "»Mtnl tosonkl tnolitor, rionC KaVniKorf Unuottovo mNco as, Uubllana. Prodajalka 'zučena v tigotiai i »a«uf»Wturnir in mašaiifni blafom, zmolna t*opo\nom» kores rndence In knjigovodstva, želi vremeniti mašto. Pomafa rada tud i nri domaćem opravitu in 4iv*niu. Crmene nonudbe pod ..FrtđM ia aettcia** na Aar motio •ks^otl alt« AK M«ta"4, |p%«l|»«t^p KopajrosaJ trg *i 3 Kn]Igovod]a tanesijiv v bi'and, samo«to|en, imoiea tefa v atafaf« odsotnotU tastopatf, se aprclme tako). Za lesno IndaMr)^ in 9ta*barttvo k'astflcirani knilgovodjc lma«o prtd.iost Ponndue V. ■•»fMttf, aUvkavt ta t#vat«ar, L|«kllaaa. 33&\) ■^ Več zidarjev -** proti dobri plači in ugodni-n pogoiem 9C spr^jme takoj ▼ delo. Javiti se je med uradnimi urami v vaa| iaral MS^tevalalal it ___________4%W , Ltm>f1»fiat Ifrltar irt mHtm &_______33^1 OmetnlJIic, Hkrafinta. lidliautt ii Ane RAZGLEDNICE aa debelo io droboo se dobe po zmernih cenah onorodnihnjisaniivu^nl Zmtopnlk se liče Bčitmo po enega spretoega sa-•topnika sa mesto ozir. okraj. V poitev anoRjo priti taa^o gos-podje aM firme, dokazano dobro w*6em pri kolonijalnih m materijalnih trfovinah na drobno. Pri naaih pioisvodikgreza dober konztiflmi predmet, a katerim te talato doacie igqi promet Genj. poondbc s nalifipf jliiai naved* bod doaed. poštovanja in refe-iLUcami pod .Danernde Vertre-taag 3603" na atoajenateta A ft-fšft% a» m> naipa« fwdtaandafa da aa. priial ont iUb ii AelB adi (m ? cea tagiafti, M amtaraM «m (t4 im kg fttjt) foaija Valentin UrbanSž, IKJaU tUžJan 1II (BMTlB toffli ^^^ Priporoiam se sa ^=s S0BH0SL1KARSKA DELA "h to£ni Izvrtitvi In zmcinih eenab. — Sprefemam tadl aaroifla * delcl«. Traaa Aaibrot, IjabUaa«, EtmMkm c—ta ttr ti. Ha pien eall Legat 1 Maiihon t* prifno 1. aprila 1919 novi tećaj! za tttetBOfjrai'IJo (slovensko In nemSko) •troj«plsj« (slovensko in ncmSko) pravopisi« v zvezl • traov/sklaai spisjattt, raćnitstvo v zvezi z navadnim knjlaj«)voclstvoaB)9 lepopU ( sj«v slovatnaikl Im namtaiKl |«>«lk« V nadalieva>nem teCaju za •!•«••>• &člno -e t> ■ poueć-^aia slovnloai lia ko>r«)aiponalenea« — Nataofnejsa poiasmla v pri vatu «111 ctćlli46u Lagat, Maribor, Vatrlnjska ni. 17f I. aadatr* — Prospekt sastonj 2961 Inteligentan trgovac poznat I ug1rd*n gradjanin ti Sarajeva aa većim Imetkom, brez don 1 neporočan. mlad i zdrav, potpuno izobražen u tarifalnoj i komrrcijonalnoj itrukl, traži poslovnih veza kao kontlalotiar aa va6lm solidnim tr^ovacVklan I !■•* dustr^jalnfm poiuze^lma. Ponude valja slati pod .Iatllla^at«a trgo«at* sa aalai mJatrao n „Jvga tlovaaakog H«ta a«ra«av/Ov eventualno oa moju ađt-esu koju se nalaz! u administraciji .SIov. Naroda 3338*. 3337 Mo f mil to »I praikrbtti dokler \m ta ka| uloga ia pile MILO n oni OV, kg K 6-—• 4O% toaletno 1OO gr9 kom. K 2-3O. 66V0 za britje 50 gr, komad K 2*—. Prodaj« %n JANKO STUPICA. Ljubljana Sodaa allea. «w Kolileoo snoUlna sol S2odaiotna, metan umt)tnl gnoj, poljski movec itoluiturni m aluHustrskl mavec oo oeno odda na oaJa vagona. H. WURZINGERS Nachff. O. m.b. H. •raalae (Oras), Ba««>€kjajtraaaa 4a. — Wnm\mvml BMla>v gjBAUA0«« Is6e se MaillKi ozirojna v SIovenl|l U bi tzdelovala ali pa Imela zalogo klela za lepllenje etlket na atekienlce. — KopaUšče Slatina, Bađenol. NOVOSTI SLANNIKOV RAVN0EAR DOSLIH X ATEUE NODELOV uspsoti sume poste. ^_______ a KUPUJEVA foiaava Ćelava, aaarakove, aakova, hrastove) zrela za poaakaal«, toia aaaaa v vaajlh kaaiplekalh, U alao pravac adaal|aal ad lalaialna t a. aaia tfrvaa Buozma ali pa pa kaMcaem metra IN atoma los Omi, maa. mm i odi fmmt im ttitiliBntaaiMi Nataočne. podrobne in obiinio popisane ponudbc s navedbo cene prosimo na: Ind kinm trpiiia 1 ini Z*ftl KiiiTitifa i 1