Leto LVIL MRO 190.
v UiiMJ nni» v tetrtefe Zl. oviosto mi.
Cena Din. r
shaja vuk dan popoldni, Ummil nadali« In praznike. — Ioaaratt i do 30 petit i 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — ^Slovanski Narod'1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravalatvos Baaflova allea atav. 9, prltll6|e. — Telefon atov. 304. Uredništvo: Knailova nlloa it. 5, I. nadstropje. — Telefon stev. 34.
W      Poštnina platana v gotovini.
Temeljna razlika.
Stepan Radić je zadnjič primerjal Hrvate z Irci Da ne bi izzval prehude krvi, je takoj pristavil, da obstoja med Hrvati in Irci neka razlika. Ircev ne vežejo na Angleže baje nobene interesne skupnosti, dočim priznava g. Radić za Jugoslavijo odnosno za Srbe in Hrvate, sedaj po šestih letih skupnega življenja, da vežejo Hrvate in Srbe neki skupni interesi. Najsi bo kakorkoli v tej zadevi, neka hrvatska glasila so se takoj oprijela re Radićeve primerjave in so mu zamerila priznanje skupnih interesov. Ne bomo se vmešavali v ta spor, ki naj ga opravijo Hrvati odnosno razvoj sam. — Danes hočemo pri primerjavi Hrvatov z Irci podčrtati temeljno razliko, ki obstoja v Jugoslaviji med njenimi notranjimi boji in pa med narodnostnimi boji Ircev ali narodov v bivši avstro-ogrski monarhiji. Gre za to, ali se vrši pri nas vpričo Radićevih, Koroščevih in Spahi-nih zahtev narodnostni boj, ali pa moramo to medsebojno borbo- nekoliko drugače poimenovati?
Povejmo takoj: Pri nas ne gre za narodnostni boj! Narodnostni boj je mogoč samo tam, kjer se tujerodna država upira svobodnim zahtevam podjarmlje-nega naroda in kjer poizkuša podjarmljeni narod tudi raznaroditi. Take boje smo imeli v bivši Avstriji, so imeli mogoče na Irskem itd., toda v Jugoslaviji gre za vse drugo. Pri nas se je osnovala država s svobodnim pristankom vseh treh plemen jugoslovenskega naroda ali s pristankom celokupnega prebivalstva našega sedanjega državnega teritorija. Ta volja se je nato uzakonila v osnovnih zakonih Vidov danske ustave.
Po teh konstituvnih dejanjih naše države in ustave pa so se pojavili spretni agitatorji, ki so bili nezadovoljni s poedinimi postavkami naše ustave ln našega novega državnega življenja. Te svoje nove, separatistične programe, ki naj bi omogočili lastnemu strankarskemu štabu, da pride do veljave, so nato podprli s plemenskimi nagoni. Razpalili so ljudske strasti deloma s socijalnim?, prevratnimi idejami, deloma z republikanskimi, deloma z nacionalističnimi in atavističnimi ide>ami, ne morebiti, ker bi te ideje ljubili, marveč zato, ker so menili, da bodo vlekle, da bodo na nje nasedale ljudske mase. Sugestivni m demagoški značaj teh idej je bil tisti moment, kateri je narekoval, da so se jih oprijeli naši nezadovoljni tribuni in da so na nje naslonili vse svoje politične programe.
Najprvo je bilo priznanje državnega in narodnega edinstva po jugosloven-skem prebivalstvu. Nato so se pojavili nezadovoljni politiki ter v nezadovoljnosti iztuhtali svoje separatistične programe.
Temu nasproti stoji tista verna masa jugoslovenskega naroda in razumni-štva, ki lojalno priznava državno in narodno edinstvo, ki čuti dolžnost do nove države, ki se zaveda vesti in zakona v notranjosti in ki torej s polnim prepričanjem zahteva srečnejšo bodočnost svojega naroda, njegovo notranjo moč in slogo. Ta stranka ni tujerodna stranka, ni tuj element, na podlagi katerega bi se lahko reklo, da gre za narodnostne boje. Slovenci smo razdeljeni v dva tabora, eden je vdan državi in kroni ter nacijonalnemu edinstvu. drugi tava v temi zapeljivih demagoških krilatic in klerikalnih politikov, ki sami ne vedo, kaj hočejo in danes pobijajo centralni parlamentarizem, drugič ga zopet v nebesa hvalijo, ker so prišli do vlade in državnega krmila. Isto velja za Hrvate. Tudi na Hrvatskem imamo dva tabora, eden je za državno in narodno edinstvo, drugi je proti temu. Mi vemo. kaj velia DreDričanje tistih hrvatskih nepismenih mas, ki stoje pod oblastjo Stepana Radića in njegovih zmedenih republikanskih.fraz. Boj se vrši med pripadniki enega in istega naroda, med istokrvnimi in istojezikovnimi narodi, zato ne more biti govora o narodnostnih bojih v Jugoslaviji, o političnem boju treh narodov, marveč samo o političnih razlikah in programih pripadnikov enega in istega naroda.
Tu tič] temeljna razlika med Irsko in Hrvati, ki dokazuje zopet, da smo Srb), Hrvati in Slovenci en narod in da je tre-
lmenovanje velikih županov za ljubljansko in mariborsko oblast
Teodor Šporn veliki župan ljubljanske oblasti, dr. Ploj veliki
župan mariborske oblasti.
— Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Vče* ] Teodor Šporn, za velikega župana raj je notranji minister Nastas Petro* j mariborske oblasti pa dr. Miroslav vic, ki se je danes vrnil v Beograd, | Ploj. Trdi se, da bo tekom današnje* predložil Nj. Vel. kralju v Topoli ukaz j ga dne odpotoval notranji minister Na
o imenovanju velikih županov za ljub* Ijansko in mariborsko oblast. Doseda* nja velika župana dr. Baltič in dr. Pirk* majer sta upokojena ter je imenovan za velikega župana ljubljanske oblasti
stas Petrovič ponovno v Topolo in da bo pri tej priliki predložil kralju v pod* pis ukaze o imenovanju ostalih velikih županov.
Pašić o separatistih.
Radić — »FleiBig«. — Po zakonu o zaščiti države se Radićeva
stranka ne sme več obsojati-
— Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Na shodu radikalne stranke, ki se je vršil včeraj v Beogradu, je Pašić govoril tudi
o separatistih ter izjavil med drugim sledeče: Konstituanta je sprejela ustavo brez radićevcev, ki so stali na stališču, da mora biti Hrvatska sama zase. Oni so bili pijonirji avstrijske politike na Balkanu. Ko je ta politika propadla, je Radić pričel pisati spomenice na zaveznike, naj puste Hrvatsko samo zase, vendar ga pa naši zavezniki niso poslušali, ker so ga poznali kot prevaranta in eksponenta avstrijske politike. Vprašanje države smo rešili z našo slogo in mednarodno pogodbo. Dokler ne sklene večina naroda, se ne more ničesar spremeniti. Nobena stranka ne sme rušiti države. Sedaj se države ustvarjajo, da žive skupno. Minili so časi, ko je bilo treba, kakor za dobe Dušanovega carstva, da bi se videlo, kaj se godi v posameznih krajih države, da jezdijo konjeniki 20 dni na konjih. Sedaj moremo doznati od povsod, kaj se zgodi, sedaj moremo čuti takoj, kaj se dela v Zagrebu in v Ljubljani. Sedaj imamo telegrafe in telefone ter lahko poslušamo koncerte iz Pariza, pa zakaj naj bi se delili To je neumnost, da se parceliramo brez potrebe, ker tudi kultura ne gre v tej smeri. Male tovarne, ki ne morejo delati same zase. se združujejo skupaj in vse človeško življenje stremi po koncentraciji. Tudi mi smo ustvarili sedanjemu Času odgovarjajočo državo, v kateri imaio vsi sinovi enake pravice. Poleg onih, ki žele dobro naši državi, imamo tudi zavidljive sosede, ki nas hočejo razdeliti. Ko so videli, da hoče eno pleme ali stranka rušiti državo, so ji nudili pomoč, zato ker ne žele našega napredka. Tako je postala Radićeva stranka avantgarda politike Habsburga. Oni so peli pesmi Francu Josipu in vsklikali, ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, in veselili so se, ko je napadla Srbijo. Ko je Avstro-Ogrska propadla, so čakali, da bi videli, kaj bo. Bali so se, da bi ne bili kaznovani za zločine, ki so nam jih prizadeli, toda mi smo bili velikodušni in smo jim oprostili. Oni so bili zato z nami zelo zadovoljni in še bolj so bili takrat, ko smo jim dali popolno svobodo. Dali smo vsem enake pravice. Glede radićev-
cev je nadalje izjavil PaŠić, da je abnormalno, ako hoče sklepati o državnih stvareh stranka, ki države ne priznava. Kakšna je to stranka, ki ne odgovarja za svoje glasove, ki noče povedati, ali je Makedonija ali Južna Srbija srbska, ce tudi se je to od njih na lep način zahtevalo. To je abnormalno, zaradi česar je tudi skupščina sama sebe obsodila na smrt. Treba je vprašati narod, kaj misli ker se ne sme pustiti, da bi poslanci varali narod. Radićevci so agitirali med Hrvati, naj ne gredo, k vojakom, mnogi vojaki so pobegnili in ko so jih prijeli, so se izgovarjali, da so jim dejali radflćev-ci, naj ne gredo v vojake in naj glasujejo zanje, ker potem ne bo nobene vojske. S pomočio takih nezakonitosti so pridobili radićevci zase nerazsodno množico, jasno pa je, da nezakonito izvoljeni poslanci ne morejo sklepati v skupščini. Radić je bil na Angleškem ter je javno govoril, da je sam nagovarjal, naj se ne služi v vojski. Radić je tajno pobegnil iz nase države, za kar je dobil romunski potni list. Predložil je lažnjivo spričevalo, da Je rojen v Dobrudži !n da se zove Fleissig. V Angliji je napadal našo državo in govoril o nas najslabše. Angleži sami mu niso verovali ter so ga vpraševali, zakaj ne gre v parlament in tamkaj ne dela. končno pa so mu namignili, naj izgine iz Anglije. Tako je prišel na Dunaj in tam je hotel sklicati konferenco vseh naših narodnih manjšin. — Zahteval je konferenco, da bi se priznale iste pravice vsem našim državljanom. Med tem pa uživajo vsi iste pravice. Celo Turki so postali pri nas ministri. Ko je Avstrija zaradi prijateljstva z nami onemogočila Radiću bivanje na Dunaju, je odpotoval v Moskvo in stopil v tretjo komunistično internacijonalo. To je veleizdaja. Pašić je nadalje v svojem govoru zahteval, da se mora proti Radiću uporabiti zakon o zaščiti države. Radić m njegova stranka sta pristala na pristop h komunistom, zaradi česar po zakonu o zaščiti države ta stranka ne more pri nas več obstojati. Po § IS. zakona o zaščiti države radićevci ne morejo biti narodni poslanci. Da se popravi, kar se je zakrivilo, je potrebno, da se apelira na narod in gre na volišča.
Odmev zagrebških dfpdkov v Srbiji,
— Beograd. 20. avgusta. (Izv.) Politični krogi stoje še vedno pod težkim vtisom zagrebških dogodkov. Ti dogodki so vzbudili v srbskem delu našega naroda širom cele Srbije veliko vznemirjenje. Narod v Srbiji se pričenja s strahom izpraševati, zakaj se je svoječasno boril in zakaj je moral doprinesti tolike žrtve, a^o se sedaj vse izv°jevano pridobitve tako lahkomiselno zapravljajo? Po vtisih, ki jih je dobil te dni naš poročevalec na svojem potovanju po notranjosti Srbije, je srbski narod ne glede na strankarsko obiležje pripravljen storiti vse, kar je mogoče, za ohranitev
državne celokupnosti. V kragujevskem okrožju, v srcu Šumadije, vlada veliko nezadovoljstvo med narodom, tudi med pristaši Ljube Davidovića radi najnovejših političnih dogodkov. Vsi s strahom pričakujejo, kaj bo, ako ne nastane v dogl^dnem času temeljit Preokret. Ljudstvo okrog Niša, Koste-nika in v vzhodni Srbiji je silno vznemirjeno radi nepričakovanega- razvoja političnih razmer. Nedeljski dogodki, prelivanje krvi v Zagrebu ter nesramni napadi na naše najsvetejše ideale so napravili silno mučen vtis med srbskim narodom. Kljub vsemu temu vlada v srbskem delu našega naroda trd-
ba smatrati naše notranje boje samo kot notranje politične boje istokrvnih bratov, ki si niso edini glede državne oblike, glede ustave in našega skupnega življenja.
To temeljno razliko nočejo seve priznati tisti politiki, ki žive od radikaliziranih sešel in ki tirajo plemenski separatizem do skrajnosti. Oni bi radi ta boi prikazali kot narodnostni boj zatiranih
narodnosti, ker upajo na ta način doseči Črm večja avtonomna partijska področja in s tem veliko oblast, ki se jim sedaj krajša z enotno ustavo in z enotno organizirano državno upravo.
Ce bi to resnico, to temeljno razliko med Hrvati in Irci ti politiki priznali, bi se morali odreči lastnemu programu in lastni politični nezraiselnosti!
na volja storiti vse potrebno, da se ohranijo narodne in državne pridobitve, ko bo prišel čas za to. Dogodki v j
Zagrebu so vplivali na aktuebii politični položaj v Beogradu in na politič-
ne činitelj p. V vrstah radikalne in de- * ne elemente.
mokratske opozicije smatrajo, da so ti dogodki samo uvod k mnogo težjim in nevarnejšim incidentom, 14 nastopijo radi ugodne politične atmosfere za vse separatistične in avtonondstič-
Velik radikalni zbor v Beogradu.
— Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Včeraj je bila vsa pozornost političnega sveta v Beogradu osredotočena na veliko zborovanje radikalne stranke za mesto Beograd, na katerem je govoril Nikola Pašić z ozirom na resne in težke razmere, v katerih se nahajata naša država in ves naš narod. Radikalni shod je bil številno obiskan. Udeležilo se ga je nad 5000 ljudi, kolikor jih je pač moglo stati v vseh prostorih hotela Pariš na Terazijah. Zborovanje se je pričelo ob pol 10. dopoldne. Predsedoval je predsednik beogradske cb3iue Mihajlo Marja-nović, ki je v svojem otvoritvenem govoru naglasa!, da je mestni odbor radikalne stranke smatral za najpotrebnejše, da se radikalna stranka v težkih sedanjih razmerah, v katero so privedli našo državni politični dogodki zadnjega časa, postavi v najod-ločnejso obrambo naše nacijonalne svobode, neodvisnosti in edinstva naroda in države. Za tem je govoril Ni-, kola Pašić. burno pozdravljen od množice. V svojem govoru je očrtal zgodovino ujedinjenja našega naroda, naglasal je potrebo ohranitve naše države in ojačenja edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev na podlagi popolne enakopravnosti. V svojem govoru je oČrtal pot, po kateri moramo hoditi, da narod ne bo preveč oškodovan. Pašić je govoril tudi o ustavnem vprašanju ter naglasal. da je smatral to vprašanje kot popolnoma rešeno. Za tem je govoril o odnošajih med Srb'*, Hrvati in Slovenci, o nemogočnosri meje med Srbi in Hrvati, kaicor tudi o nemogočnosti teritorijalne razdelitve Hrvatov in Slovencev. Naglasa! je zgodovinske momente, važne za obstoj naše države, sklepe na Krfu ter važnost saintgermainske pogodbe, v kateri je rečeno, da so Srbi, Hrvati in Slovenci združeni s kraljevino Srbijo v eni državi. Ko je Pašić opisoval vse težkoče, v katerih se nahaja naša država, je naglasal, da se je ustvarila država, ki odgovarja popolnoma potrebam in duhu sedanjega časa. Srbi, Hrvati in Slovenci so bratje v eni družini, v eni hiši in nimamo potrebe, da da bi se razdvajali. Pašić je rudi govoril o intrigah nekaterih držav v inozemstvu, ki žele ovirati napredek našega naroda, radi česar podpirajo pri nas vse one skupine in stranke, ki zahtevajo razkol. PaŠić je govoril tudi o kongresu intelektualcev v Zagrebu, na katerem je sodeloval tudi Ljuba Davi-dović. Pašić očita Ljubi Davidoviću, da se je izneveril narodnemu programu, ker je bil izvoljen od naroda za ustavo. Davidovi ć in njegovi pristaši so prisegli, da bodo sedanjo ustavo vedno čuvali, sedaj pa se v narodni skupščini družijo z ljudmi, ki odkrito nastopajo proti ustavi. Za tem je go-
Volna, trikotaža
Ljubljanski velesejem paviljon H 320-321
Gaspari & Faninger Maribor.
5353
voril Pašić o Radiću ter o akciji nje-govih pristašev proti naši vojski in hujskanju vojakov na upor. Pašić je naglasal, da so radićevci prišli z nezakonito agitacijo v narodno skupščino, v kateri sedaj sklepajo, kakšna naj bo naša država. Končno je naglasal potrebo novih volitev, na katere morajo iti vsi, kakor vojaki, kadar gredo branit svojo domovino, ki je napadena. Vsakdo mora glasovati za ohranitev naše države, za ohranitev pridobitev, ki jih je naš narod izvojeval z velikimi krvavimi žrtvami, za ohranitev naše edinstvene države. Ako bo vsakdo izvršil svojo dolžnost, je gotovo, da iziđemo kot zmagovalci iz sedanje težke krize in s tem rešimo našo veliko državo.
Po govoru beogradskega poslanca Bože M a k s i m o v i ć a so bile sprejete resolucije, ki odobravajo politiko vodstva radikalne stranke. Po zbor* -vanju so priredili zborovale! Pašiću pred njegovim stanovanjem velike manifestacije. Enake manifestacije so priredili tudi pred Pribičevićevim stanovanjem.
opozicija bo Zahtevala sklicanje parlamenta.
— Beograd, 20. avgusta-. (Izv.) Listi javljajo, da nameravajo radikalni in samostojno demokratski poslanci za* b te vati od vlade, da nujno skliče izred-no sejo Narodne skupščine z ozirom na dogodke v Zagrebu. Opozicija je za to sejo zbrala že ogromen materijal, ki t>a porabi na tej seji.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
Dne 20. avgusta. Zaključek ob 13.
Blago: Otrobi po vzorcu par. Lj. 1 vas:. 245; pšenica bačka v vrečah blago 46^: ršenica domača v vrečah denar 405; ps>-r»ica domača, stara v vrečah dpnar 415: ječmen pivovarniški, 67 kg dpnar 450: ječ_ men piv. «52—S3 kg bi. 430: koruza floren-tinska dan. 320; grahoviea bi. 300; laneno seme 3 vas. 690; trami, montp, franko moji 4 4. 6 m doi~i. 6 '5. 5 m dolari, den. 470: oves bački, novi. par. Lj. 330; trami 4 /4, 6—7 m dolgi: 4/5, 6—7 m dolgi den. 470; deske 20 mm, od 16 cm. franko meja. bi. 700: drva. ?uh.i bukova, blago 32—33; oglje vilano, l^kg, den. 11S—120; rž bačka, po vzorcu, par. Lj. den. in bi. 400: leča do_ mača. den. 750: pšenična moka, Og Odra. žica na potu, bi. 645; rženi otrobi p^r. LJ. bi. 230.
Zagrebška borza«
Dne 20. avgusta. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 15.175—15.275. Praga 239.75—242.75, Pariz 437.50—H2.-50. London 362.90—365.90, Milan 358.90— 365.90. Dunaj 0.11285—0.11485. Newyork" 80.05—61.05. — Valute; dolar 791 — 807c«- češka krona 236—239,
Efekt?: 7% invest. posoj. 1921 62—
64. 2^% drž. renta za ratnu štetu 118— 121, Ljubljanska kreditna 220—240, Centralna banka 33—34, Krv. eskomptna banka 122—124. Kreditna banka, Zgb. 122, H L potekam a banka 63—65, Jugobanka 114— 115, Praštediona 915—920. Slavenska ban. ka 108, Eksploatacija 110, šečerana, Osijek 1030—1050, Isis d. d. 70—72, Gutman 6975 —700, Slavek* 275, Slavonija 92—93. Strojne tov. 150, Trboveljska 500—510. Union, paromlin 690, Vevče 120—140.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 20. avgusta. Današnja borza: Beograd 6.55. Praga 15.95, Newyork 5.31, London 23.S8. Pariz 2S.S0. Milan 23.60, Berlin 1.26. Dunaj 0.0075.
— Trat, 20. avgusta. Predborza: Beograd 27.75—27.80, London 101.35—101.65. Pariz 128—12S.50, Newyork 22.42—22.50, Curih 422—424, Dunaj 0.00315—0.00317, Praga 67—67.40.
— Dunaj, 19- avgusta. Devize: Beograd 877—881, London 320.500—321.500. Milan 3169—3181, Newyork 70.935—71.1S5. Pariz 3S72—3S88, Praga 2125—2135, Curib 13.395—13.445.
Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 879—885, lira 3165—3185, češka krona 21JL7 —2133. v *" *
Seja ministrskega sveta.
Napad na našega vojnega ataše) — Zagrebški dogodki. — I
— Beograd, 20. avgusta. (Izvir.) Včeraj je bila seja ministrškega sveta, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju, kakor rudi o dogodkih V inozemstvu, zlasti v Bolgariji. Vojni tninister general H a đ Ž i Ć je namreč na tej seji poročal, da so 17. t m. zvečer napadli neznani ljudje v Sofiji nagega atašeja Miljkoviča, ki se je vračal v svoje stanovanje. Dasi so bili Izstreljeni protu MilkovićU trije streli Iz revolverja, vendar se Miljkoviću ni »godilo ničesar. To Je že drugi napad, iđ je bil izvršen na našega vojnega atašeja v Sofiji od strani provokater-Jev, ki Jih Je v Sofiji zelo mnogo in ki skušajo na ta način doseči komplikacijo odnošajev med našo državo in Bolgarsko, da bi bolgarski komitaši lažje povzročali nerede v južni Srbiji. .Vlada je odločena, da tokrat odpošlje v Sofijo najenergičnejši protest, ki bo »ahteval večja jamstva za varstvo življenja naših ciplotnatJčnlh zastopnikov v Sofi i kakor pa v prvi naši noti,
a v Sofiji. — Protest naše vlade, meno van je velikih županov.
ki je bila odposlana, ko je bil napaden prvikrat naš vojni ataše rx)dpoIkovnik Krstić. Notranji minister Nastas Petrovič je na seji poročal o dogodkih v Zagrebu povodom sokolskih svečanosti. Notranji minister bo danes sprejel novinarje ter jim podal uradne podatke o teh dogodkih in o krivcih. Za tem se je razpravljalo v ministrskem svetu o vprašanju agrarne reforme in dodeljevanja zemlje dobrovoljcem. Na seji vlade se je razpravljalo tudi o na-meščenju in imenovanju višjih uradnikov predvsem novih velikih županov. Vlada je sklenila, da še danes predloži kralju v podpis ukaze o imenovanju nekaterih velikih županov.
— Beograd, 20. avgusta. (Tir.) Zunanji minister dr. Voja Marinković se je danes vrnil iz Požarevca v Beograd ter se pričakuje za danes, da bo naša vlada ukrenila diplomatske korake pri bol« garski vladi radi najnovejšega napada na našega vojnega atašeja v Sofiji.
Stališče Jugoslavije o razorožitvi.
Odgovor portugalske, avstralske in jugoslovenske vlade društvu narodov. — Problem praktične in neposredne pomoči.
— Ženeva, 20. avgusta. (Izv.) Tajništvo Društva narodov Je objavilo danes odgovor portugalske , avstralske fa Jugcslo-venske vlade o vpraJanju razorožitve. Od teh treh vlad izjavlja samo portugalska vlada, da bi mogia sprejeti garancijski pakt, vendar pa smatra, da so Po tem paktu nuđene garancije nezadostne in zlasti da ne odgovarja namenu predlagani način za ugotovitev krivde napadalcev. Vlada Avstralije izjavlja, da pakt ne nudi nobene posebne pomoči Avstraliji, ker je predvsem zamišljena na kopnem, na drugi strani pa se tudi Avstralija ne more pozivati na p »možno sodelovanja. Avstralija ne vidi, na kak način bi mogla sodelovati v tem paktu. Razun tega dvomi avstralska vlada, da bi bilo mogoče v kratko določenem roku ugotoviti, kdo J* pravzaprav napadalec. S posebnim interesom je bila sprejeta obrazložitev Jugoslovenske vlade, ki se Po svojem načinu nekoliko razlikuje od francoske, vendar pa navaja iste argu-
mente. Po mnenju jugoslovenske vlade bi moral tak dogovor vsebovati absolutne sigurnosti. Pred vsako razorožitvijo se mora Jasno rešiti problem praktične in neposredne pomoči. Celotno postopanje, kakršno je zamišljeno v predlogu tega pakta. Je v večini slučajev preveč raztezljlv<> in počasno Pri tem se mora mfslra* na to, da ustvarja vsako zavlačevanje za napadalca ugoden položaj zlasti, ako gre za napad na kakto malo državo. Država, katere ozemlje bi bilo vsled vojne opustošeno, bi se mogla le težko opornooj tudi v slučaju, ako bi dobila od napadalca naknadno popolne reparacije. To je brez dvoma dokazala pretekla svetovna vojna. Zato sodi Jugoslovenska vlada, da se ne more nasloniti na ta dogovor. Vse tri gori navedene vlade naglašajo svoje zanimanje za vprašanje razorožitve ter izjavljajo, da so pripravljene sodelovati jpri nadaljnetn r« vanju tega vprašanja.
šteti?
— Beograd, 20. avgusta. V po*
litičnih. krogih zatrjujejo, da je vladar skrajno nezadovoljen s sedanjo poli* tično situacijo in da svoje nevolje čisto nič no prikriva pred ministrskim pred« sednikom Davidovičem. Z vso gotovost* jo pričakujejo v poučenih krogih, da pride do velevažnega političnega pre* obrata že prve dni meseca septembra. Vred vsem pa je eno gotovo, da vlada v tej sestavi ne stopi več pred parla* ment v oktobru.
Nlačilo razlike nradni&lh nlaž
Predlog finančnega ministra. — Izplačilo tekom septembra.
— Beograd, 20. avgusta. CIzv.) Vprašanje razlike uradniških plač od septembra 1923 do maja 1924 se približuje svoji rešitvi.- Finančni minister dr. Spaho je ukrenil potrebne korake, da se to vprašanje likvidira in je v to svrho že pripravil predlog za izplačilo. Novi predlog je izdelala generalna direkcija državnega računovodstva ter vsebuje izplačilo razlike med sistemizirano plačo po starem ter skupne vsote položajne in osnovne plače po novem zakonu za omenjeni čas po odbitku prejetega predujma, kakor Je to razvidno iz besedila zakonskih določb samih. Po vesteh iz finančnega ministrstva se bo izplačilo izvršilo tekom meseca septembra, ker je pokritje za to izplačilo že ugotovljeno.
B. Grimshaw-G. Clavigny: 5
Sospodična kapetan.
Razumela je: »IkurangU hoče odjadrati.
Nenadoma je vsak hrup utihnil. Značilno gibanje ladje in klapotanje vode ob steno je javilo ujetnici da Ikurangi zapušča pristan.
Spreletel Jo je mraz ...
Kam jo mislijo odvesti?... Samo Bog ali rag zna!...
II. POGLAVJE. Na morju.
Nekaj ur po odhodu je drugi krmar vstopil v kabino, odvezal Vajitine spone in se nato umaknil in skrbno zaklenil vrata. Lahko se }e prosto pre-gibala v kabini, ki Je bila dva metra široka in tri dolga. *% . *\
Potekal Je dan za clnem. Dobfvala "je isto hrano kot moštvo ob rednih urah; nihče se ni pogovarjal z njo; toda tudi nihče ji ni storil ničesar zalega. Sedela je s prekrižanimi nogami na postelji in gledata skozi okence na peno, ki so Jo delali ladiini Valovi
Enkrat ali dvakrat je utaknll Donahue glavo skozi vrata in se ji je z ironičnim nasmehom poklonil
— Vedno krasna!... Kmalu bomo v Sidne^tt.
Kontrola radicevcev nad vlado.
— Beograd, 20. avgusta. (Izv.) V zvezi z vladnimi ukazi o razmestitvi uredništva se nahajajo v Beogradu za* stopniki Radićeve stranke, ki imajo nalogo, do informirajo vlado o toza* devnih svojih željah. V Beograd je do* šel tudi dr. Maček in ima Radićeva stranka tamkaj tudi zastopnike iz sko* ro vsakega večjega okraja Hrvatske, ki pritiskajo na vlado, da ugodi njihovim željam glede premestitve raznih držav* nih uradnikov v Hrvatski. Po vesteh is Zagreba pričakujejo tamkaj, da bo v kratkem imenovan pokrajinski namest* nik za Hrvatsko.
Uspehi londonske konference.
— Pariz, 19. avgusta. (Izv.) Mini* strski svet je delo francoske delegacije v Londonu soglasno odobril ter izrekel delegatom za dosežene uspehe zahvalo. Sklenjeno je, da poroča ministrski predsednik Herriot v četrtek obema zbornicamo o delu konference.
— Pariz, 19. avgusta. (Izv.) Ves opo* zicijonalni tisk je otvoril borbo proti ministrskemu predsedniku Herriotu in njegovim uspehom v Londonu na na* čin, kakor se je to komaj pričakovalo. Celo »Matin«, ki je bil do sedaj nevtra* len in je deloma tudi podpiral Herriota, prinaša uvodnik, v katerem primerja pogoje Francije s 14 točkami Wilsono* vimi in pravi, da bi morala Francija postaviti na dnevni red predvsem štiri točke, namreč kredit, delo, pravičnost
in mir. Število govornikov, ki se prinašajo v pisarni parlamenta in ki name* ravajo napasti v debati Herriota je še enkrat večja kakor pa število njegovih strankarskih prijateljev. Kljub temu sodijo v parlametarnih krogih, da dobi Herriot v parlamentu večino.
Uspehi Nemčije.
— Berlin, 19. avgusta. (Izv.) Izid londonske konference prinaša Nemčiji celo vrsto olajšav in znatno omiljen je težavnega položaja. Predvsem je Nem* čiji zagotovljena popolna svoboda za bodoča pogajanja o zaključkih trgovin* skih pogodb. Tudi njene reparacijske obveznosti so znatno omiljene. Progla« sitev sankcij je urejeno z imenovanjem razsodišč. Nemška carinska meja sc zopet vzpostavi ter se odpravijo vse inozemske carinske meje. Popolna am* nestija bo odprla tisočerim Nemcem vrata jetnišnic. Nemško prebivalstvo je sklepe londonske konference spre* jelo z odobravanjem. Ako se pojavljajo v političnih strankah in v nemškem ča* sopisju ugovori proti londonskim dogo* vorom, se to godi v prvi vrsti iz stran* karsko*političnih in taktičnih ozirov.
— Bari In, 20. avgusta. (Izv.) Seja nem. Skega državnega zbora Je bila za 24 ur od« godena, predvsem zaradi tega, da se omo. goci francoskemu ministrskemu predsednL an Herriotu, da objavi londonski dogovor kot prvi francoskemu parlamentu na seji od četrtka. Z ozirom na to bo odsek nem. Skega državnega zbora sa zunanje posle Imel dva dni caea, da zaključi svoje zaupne seje. Dane« so se testa!! na konferenco ministrski predsedniki nem&klh držav, ki so Jim člani nemške delegacije poročali o svojem bivanju v Londonu. Ministrski predsedniki niso sprejeli nobenih formalnih sklepov, ker hočejo predvsem obvestiti svoje vlade, v ostalem pa odobravajo postopanje nemške delegacija.
Političen umor v Sofiji.
— Sofija. 20. avgusta, (Izv.) Bivši tajnik bolgarsko - komunistične organizacije Somokov, Jd je b|il pred kratkim amnestiran, je bil pri belem dnevu umorjen v svoji vili.
OBSEDNO STANJE V BESARABIJI.
— Bukarešta« 19. avgusta, tlzv.) V vsej Besarabiji se nadaljujejo aretacije ljudi, ki so osumljeni vohunstva v korist Rusiji. Vojnemu sodišču v Kišl-njevu so te dni izročili 8 oseb. obtoženih vohunstva. V področju armadne oblasti v Kišinjevu je proglašeno obsedno stanje kakor tudi nad Temeš-varom in Bukarešto.
EKSPLOZIJA MUNICIJE V VARNI.
— Sofija, 20. avgusta. (Izv.) V Var* ni Je došlo do eksplozije, ki je silno vznemirila prebivalstvo. V času vojne je bila v nekem kanalu potopljena velika količina angleške municije, ki je sedaj eksplodirala. Uvedena je preiskava v svrho ugotovitve, kako jc došlo do eksplozije.
OBMEJNI SPOPADI NA GRSKO-BOLGARSKI MEJI*
— Pariz, 19. avgusta. (Izv.) Listi poročajo iz Aten, da sta grška in bolgarska vlada sklenili nadzirati mejo s posebno mešano vojaško komisijo ter z močnimi obmejnimi četami, da se onemogočijo številni obmejni incidenti na grško-bolgarski meji.
Politične vesti.
cz Kakor otroci! Glavni argument, ki ga je doslej »Slovenec« navajal proti bivšim režimom, je bil ta, da so se naslanjali na centralistični parlament in da ne bo odrešenja med »korupcijo, nezakonitostjo, nasiljem in tlačenjem narodov« v Jugoslaviji, dokler se ustava ne izpremeai m na mesto centralnega parlamenta postavijo zakonodajni pokrajinski parlamentu Velikokrat je izrekel »Slovenec ct da v sedanjem parlamentu ni moči delati, da od sedanjega parlamenta ne bo nobene rešitve. Mi smo pa nasprotno vedno pozivali »Slovenca«, naj raje sodeluje v parlamentu, ker se pri nas da delati tudi z Vidov-dansko ustavo in ker vpričo meglenosti Radičevega republlkanlzma in federalizma ne moremo in ne smemo misliti na izpremembo VIdovdanske ustave, torej na izpremembo centralne ustave, predno nimamo točnih lzpremfnjevalnih predlogov, ki ne bodo uničevali državnega In narodnega edinstva. Sedaj je končno »Slovenec« priznal istinitost naših trditev, pišoč v včerajšnji številki sledeče: »Sanacija naših političnih m gospodarskih razmer pa Je tudi za dogleden čas samo na tleh obstoječega parlamenta mogoča. Dosedanjega razvoja nI mogoče čez noč zavrteti nazaj, vsega pa sploh ne gre zavreči brez razbora.« — Tako torej vemo natančno: Ustava Je samo tedaj slaba, če sede na vladi gg. Pašlč in Prrolčevlč, je pa takoj dobra In za dogleden čas edina baza političnih In gospodarskih san a c 8, ako sede na vladi gg. Davidovi^ Korošec k\ Spaho! Večje nedoslednosti in Igre s politično javnostjo m z lahkovernostjo slovenskega ljudstva si ne moremo prodstavljatl, kakor jo uganja »Slovenec« s temi in takimi nazori!
=i Kaj je narodni sporazum? Na to zagonetno vprašanje odgovarja »Slovenec« sledeče: Narodni sporazum pomeni vlado gg. Davidoviča, Korošca in Spa-ha, pomeni skupno vladanje Jugoslavije po treh osebah. Vso drugo, namreč vprašanje Izvajanja enotnega, sporaz-umaškega, ustavnega aH rovIzljonJstKS-nega programa je sporedna stvar! Zato so tudi gg. DavIdovićV Korošec in Spaho, dosledno izvajajoč to svojo originalno zamisel »sporazuma«, začeli vladati in krmariti državo brz vsakega predhodnega državnega aH ustavnega programa,
=m O zločinski zagrizenosti hrvat' skih separatistov so spregovorili tudi češkoslovaški listi. Praški »Narodni Li* stv« priobčujejo poročilo o nedeljskih dogodkih v Zagrebu in pišejo: »Tako daleč je torej privedla Zagreb nesrečna politika Radičevega separatizma. Samo njej se imamo zahvaliti, da je mogla vstati tu po prevratu od mrtvih skupi* na črnožoltih frankovcev, Id baš s tem napadom na Sokolstvo »praznujejo« desetletnico svojih hujskarij proti Sr* bom po sarajevskem atentatu, deset* letnico, ko so ubijali Srbe in plenili nji* hovo imetje. To je delo tistih avstrij* skih generalov, plemičev in vojnih do* baviteljev, ki so doslej tako ostentaftv* no madžarizirali Zagreb, iz katerega inspirira jo vse veleizdajalske in protU srbske akcije. Ne moremo se dovolj načuditi, da oblasti niso pravočasno teh izgredov preprečile. Gre tu za podlo hujskanje, od katerega trpi največ hr* vatsko ljudstvo samo. Vprav zato mora biti ta dogodek strogo preiskan in krivci kaznovani, če noče Zagreb izgubiti do*
brega imena v nezadostno informira* nem inozemstvu. Ne dvomimo, da se to tudi zgodi in da dobi Sokolstvo — jugoslovensko in naše — popolno za= doščenje.
=r Nesramen napad na Cehe je zagrešilo zagrebško »Hrvatsko p r a -v o«, glasilo frankovske poulične golazni. V svojem uvodniku z dne 10. t. m. je napisalo tole brezdušno infimijo: »A Što se tiče Pemaca. znajte Hrvati, da i njima ne smije, da bude Dtedju nama mjesta, pa ako kada u pošteni hrvatski kraj zadje koii pemski šmueiian-namei-nik, potjerajte ga s metlom, a ako ne °de nauckajte na njega pse! Drugo ne zaslužuje, nakon odvratnoga nastupa i vladanja nekih pemsklh gavranova*. Ovo je oštro, ali na Česima je, da se najprije riješe češke rasice, i onda ćemo ih možda °pet pustiti, da dolaze u n.iŠe kraje kupati se i jesti konserve! Ali đo sada, daleko im kuča od nad i ne bilo lm traga kod nas!« Tako nesramno n so psovali Čehov niti Nemci, kakor to delajo izvržki hrvatstva v Zagrebu. S studom se vsak pošten človek odvrača od te pobesnele golazni, ki ne zaslužuje drugega, kakor da se nanjo pljune. Vidi se, da se ta frankovska drubal tudi po vojni ni poboljšala. Kakor je pred vojno služila Madžarom in Nemcem, tako služi tudi danes sovražnikom naše države in domovine ter poliva z blatom vse, kar bi moralo biti sveto vsakemu poštenemu Slovanu in ako je tudi slučajno hrvatski eksaltiranec. Čudimo se, da je državna oblast dovolila takšen infamen napad na državljane bratske ČeŠkoslov. republike, ki je naša zvesta zaveznica! Kaj rx>re©e k temu Davidovlćeva vlada, ki si prisvaja ime »vlade reda. zakona In pravice«, da se ščuje proti Cehom na način, ki bi bfl nemogoč v vsaki drugi drŽavi? Ta vlada pač zatira in duši pošten naci-jonalni tisk, daje pa popolno svobodo takim revolverskim in banditskim žurnalom kakor je »Hrvatsko pravo«. Sramota! Radovedni smo, kaj poreče na ta nečuven insult češkega naroda češkoslovaška vlada? Prepričani smo, da bo zahtevala za krvave Žalitve popolno zadoščenje! In to zadoščenje žaljenemu Češkemu narodu tn bratski češkoslovaški zaveznici mora dati naša vlada in naj se ta imenuje Davidovićeva, Koroščeva aH Radičeva, to je energična zahteva vseh pošteno ln narodno mislečih Slovencev in Srbov, pa tudi o tem smo uverjeni — vseh pošteno mislečih Hrvatov! Dr. Voja Marinković ima sedaj besedo!
Jfc zabite, ko pijete na
ljubljanskem velesejmn
eks, da Dobite tam kot vedno
priljubljeni 3359
Vidičcv keks Društvene vesti.
— Kam pa v nedeljo dne 24. avgusta? Seveda gremo T»i na V. Ro*nodolski rele-sejem, kl ga priredi agilno »Olepševalno društvo aa Rosno dolino« na krasnem vrtu pri g. Končanu, kjer bo dobrodošlim v veakemo airu najbolje poetreženo. Svojo udeležbo Je braojavnim potom prijavila tu_ dl veSJa delegacija znanih šllukov Iz Centralne Afrike. Ne zamudite torej ugodne prilike neprisiljene zabave. Na svidenje!
I
P p a
3137/b
Schichtovo milo z znamko Jelen"
prihrani Čas in denar. Zadostuje, ako s nSohiohtovIm milom samo enkrat po perilu tam potegnete, kjer mora tez navadnim milom trikrat.
Schichf
BS
Bila je preponosna, da bi odgovorila m Donahue ni nikoli čul njen glas.
Po solncu je Vajiti dobro videla, da Ikurangi ne jadra proti jugu; toda kam jadra? To bi bila prav rada vedela.
Dolgo ni razmišljala o vzrokih Donahuejevega zločinskega napada in misleč, da se bo skrivnost slednjič razjasnila, je čakala na uro razkritja, ne da bi si belila glave. Naglo Je razumela, kako so jo ujeli: en mož je bil pod malo posteljo, drugi pod divanom. Med tem, ko se je občudovala, sta se splazila proti njej in kozarec, ki ga je bil razbil Donahue, je dal znak za napad.
Kako nizkoten poraz! Ujeli so Jo kot detel...
To ponižanje Je kuhalo v njej jezo, ki jo nič ni moglo potolažiti in med tem, ko Je Jadrnica metodično nadaljevala svojo pot in rezala sinie morje s svojimi naglimi boki, Vajiti niti za trenotek ni mislila na to, da Jo vsaka minuta približuje neznani usodi in jo bolj in bolj oddaljuje od vsake pomoči .. . Sanjala is samo o osveti in čakala, da pride njena ura.
To duševno   razpoloženje jo le resilo pred
obupom.
Dvalntrideset dni Je Ikurangi Jadral proti se-verozapadu. Smer je bila celo pot tako točna, da je moral Donahue napraviti načrt že zdavnaj prej; Vajiti o tem nikakor ni dvomila.
Slednjič, triintrideset dni po odhodu te Azije, je spoznala, da so blizu suhe zemlje.
Cula je dolge, vesele klice moštva, tekanje bosih nog na krovu in petje domačinov, ki so pomagali pri obračanju ladje, da se približa zemlji
Ker se je pa nahajala v spodnjem delu jadrnice, je zapazila šele dobro uro pozneje to, kar je straža na jamboru javila že dolgo prej: vrsta malih črnih debel se je dvigala več milj daleč od ladje.
Vajiti je spoznala, da so to palme, rastoče na nizkem otoku. Vedela je, da se nahaja v bližini ekvatorja precej teh nizkih koralskih otokov, na katere pripeka solnce, in v grozi Je razumela, kaj se bo zgodilo: Donahue jo ima namen postaviti na suho na zapuščenem otoku petsto milj daleč od obljudene zemlje.
Tu ji je pa nehalo srce biti in njeni udje so ji
otrpli.
V Južnem morju se morski roparji iznebijo na ta način mornarjev, katerih ladjo so ugrabili. Pustijo jim toliko hrane in vode, da ne poginejo, zato da jih v slučaju, če se stvar izve, ne morejo obtožiti umora.
Nobenega dvoma ni bHo več mogoče o tem: triintrideset dni je jadral »Ikurangi«, da Jo vrže na neobljuden otočlč sredi oceana, kjer je nihče več ne najde.
Na brezmejnem Pacifiku se nahaja veliko število otokov, mimo katerih celo stoletje ne vozi no-Kcna !ad:a. Ti oteki pa so, ravno nasprotno, kot
se pripoveduje v romanih, vedno izsušeni in goli in silno nanje pripeka solnce. Nemogoče je živeti na njih; na njih se nič ne nahaja, kar bi bilo vredno imeti v posesti in tako ni na njih niti prebivalcev, niti so jim kdaj približajo ladje.
Vendar pa razburjenje ni moglo dolgo obvladati osebo, kakoršna je bila Vajiti.
Ko je spoznala, da jo skoraj gotovo zapuste, je naglo poiskala v svoji sobici vse, kar bi ji moglo pozneje koristiti v njenem žalostnem položaju.
Skrila je pod svojo obleko veliko novo rjuho, nekaj šivank m sukanca, škatljo vžigalic, par trnkov in slučajno je našla tudi dinamitno patrono, ki je menda služila za ribolov. Mislila je, da ji more kdaj služiti in skrila jo je v nedrije.
Kmalu je začula naglo tekanje semtertja po krovu in verige sidra so zaškrtale. Težki koraki drugega krmarja so se približali; ključ je zaškripal v ključavnici, vrata so se odprla m mož je dejal
Vajiti:
— Pridi..
M
Ko je prišla na krov, sta dva domačina spuščala čoln v morje.
Donahue se je zaprl v svojo kabino, češ da gre spat, v resnici pa, ker je hotel pustiti drugemu krmarju večji del odgovornosti. Ce bi se stvar zasukala na slabo, je računal na ta način zvaliti krivdo na svojega sokrivca, ^
Socijalni vestnik.
UREDJENJE LJECNICKOG PITANJA POD RADNIČKOG OSIGURANJA-
{Službeni pravilnik lječnika — Činovnika).
Ovih je dana stupio na    snagu novi Službeni  Pravilnik za lječnike-činovnike Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika, donesen po ravnateljstvu tog ureda 1 odobren .rešenjem Ministra Socijalne Politike.
Po ovom Pravilniku predvidjen je sistem stalno namještenih 1 odredjenih liječnika — kod nas još nije mogao prove, eti. Ovim sistemom omogućava se velikom broju liječnika stalna egzistencija, jer Će im služba u radničkom osiguranju biti glavno zanimanje, koji će kao činovnici, imati stalno odred jena prava, dužnosti i prinadležnosti. Za ona pako mjesta, gdje se obzirom na mali broj osiguranih članova ili usljed pomanjkanja kompetenata ne »o*e namjestiti lječnika Činovnika, pred-vidjeno je namještenje ugovornih liječnika.
Prema spomenutom Pravilniku lječni-ci-činovnici mogu biti namješteni samo na sistemizovano mjesto i to izborom. Liječnici činovnici, isto kao 1 honorarni liječnici mogu biti angažovani ili kao specijaliste (za posebne činitbe). TJ zadnjem slučaju (honorarni llječnic) uredjuje se služ_ bovni odnos posebnim ugovorom I zmed j u odnosnog liječnika i mjesnog organa.
Mjesni če organi radničkog osiguranja (pojedini okružni uredi razdeliti čitavo svoje područje u toliko Uječničkih područja, u koliko je potrebno, da vršenje liječ. niške službe bude osigurano. U onim liječ. nlčklm područijama, gdje godišnji poprečni broj osiguranih članova Iznosi stalno S00. mora biti sistemizovano mjesto liječnika. Činovnika. Više od 1400 osiguranih članova ne može spadati u področje jednog liječnika, pa čim taj broj stalno poraste iznad :4O0 članova valja to područje razdijeliti. TJ područjima ispod 800 članova u pravilu će se namjestiti samo ugovorni liječnici.
Osim vanrednih prinadležnosti liječni-ka-činovnika (naknada putnih troškova, dnevnica, podvoznina), koje su predviđjene po ovom Službenom Pravilniku, redovite su prinadležnosti (godišnja plata I porodični dodatak) razdeljene prema plačev-tom razredu I plaćenvnom stepenu. U tu svrhu razdijeljeni su Ijecnici-činovnici na dva plaćevna razreda i 7 plač stepena.
Plače su slijedeće:
Plačevni razred.
I.
Za lekare, kojih područje ima godišnji poprečni broj članova 800—1100.
jalnog osiguranja, a a druge strane prouzrokovalo je do«ta nezadovoljstva i u redovima osiguranih članova 1 u redovima eamih liječnika.
Srediinji ured za   osiguranje radnika Zagrebu.
*   * *
— O zavarovanju šolskih otrok v Švici.
Mestni svet v Curinu je sklenil, da zavaru je vse otroke mestnih sol in otroških vrt. cev na mestne stroške proti nezgodam najrazličnejše vrste. Na meščanski strani so nastali pomisleki proti splošnemu zavarovanju učencev brez vsakršne udeležbe interesiranlh starlsev. Zavarovanje pa je vendarle sklenjeno. V Ženevi so doživeli z zavarovanjem učencev nevšečne preizkus, nje. Ženevski kanton ima danes plačati svoto 640.000 frankov deficita za otroško zavarovanje. V Ženevi so bili otroci zava rovani ne samo proti nezgodam, ampak tu. dl proti boleznim sploh. O stvari ae ugiba in razpravlja raznolično, v meščanskih kro. gin se povdarja, da bo s tem mestna bi a. gaj na grozno obremenjena in da pomeni sklenjeno zavarovanje samo komo dno prenašanje vseh zavarovalnih stroškov za otroške nezgode z ram starišev na mestno blagajno. Drugi pa naglašajo socijalni napredek In pričakujejo uspeha ter razširjenja zavarovanja otrok po vsej deželi.
— Ameriška pomoč mladini Rdečega križa subvencijo 1.800 dolarjev, kar znaša pošlje tudi letos našemu pomladku črnega križa subvencijo 1800 dolarjev, kar znaša v naši valuti 170.000 dinarjev.
Prosveta.
Stepen.	Godrnja plata u Din
1.	24.000
•■>	26.000
3.	28.000
4.	30.000
5.	32.000
6.	34.000
7.	36.000
II.
Za lekare, kojih područje ima godišnji poprečni broj članova 1100—1400.
Oodinja plata u Dfn
Stepen.
1.
2.
3. 4. 5. 6. 7.
30.000 32.000 34.000 36.000 39.000 42 000 45.000
Iz nižega u viši plačevni stepen promi, irdcLSinovnici ureda radi tako, da služe u 1. I 2. stepenu po 3, a u 3. i 4. step. po četiri, u 5. i 6. stepenu po pet godine.
Porodični dodatek iznosi za sve lječni-ke.činovnike bez obzira na godine službe za ženu 1 za svako dijete po 1800 dinara godišnje, a u nikojem slučaju ne može biti veći od 7200 dinara godišnje.
Službeni odnos ugovornih liječnika regulira se posebnim uvogovorom, koji je — radi potrebne jednoličnosti — već unapred propisan, a prama kojemu se godišnji honorar tih liječnika odredjuje prama ovoj skrižaljci:
I.
Godišnji poprečni honorar u
broj članova dinarima do 25 800 od 26 do 50 1200 od 51 do 75 1600 od 76 do 100 2400 od 101 do 125 3200 od 126 do 150 4000 od 151 do 175 4800 od 176 do 200 5600 od 210 do 250 6400 od 251 do 300 7800 od 301 do 350 9000 od 351 do 400 10.500 od 401 do 450 12.000 od 451 do 500 13.500 od 501 do 600 15.000 od 601 do 700 18.000 od 701 do 800 21.000
Ka ko se dakle prinadležnosti liječni-ka_činovnika i ugovornih liječnika odred-juju prama godišnjem poprečnom broju osiguranih Članova u pojedinom liječničkom području, to če mjesni organi radničkog osiguranja morati voditi najtačniju statistiko svojih osiguranih članova.
Dosadanji liječnici, koji se nalaze u službi radničkog osiguranja, u koliko neće postojati razlozi razrešenja službovnog odnosa, ako zatraže biti će prama propisima novog Službenog Pravilnika predvedeni, i njihove nove prinadležnosti teći če unatrag od 1. januara 1923.
Donošenjem ovog liječničkog Službov_ nog Pravilnika i njegovim stupanjem na snagu, riješio je Središnji Ured za Osiguranje Radnika — sporazumno sa Intere-eentima — jedno od najvažnijih unutarnjih pitanja radničkog osiguranja, koje je usljed svoje nejednoličnosti u pojedinim dijelovima države i usljed svoje nesistemL I rovan ost U priječilo normalni razvoj soci- $
— Josip Butorac: Dioničarsko društvo.
Nakladni odio Jugoslavenskog Lloyda izdao je tek pred nekoliko   dana omašnu knjigu:  »Industrija Hrvatske« koju je napisao Josip Lakatoš, a danas smo opeta primili jedno djelo te naklade i to: Josip Butorac Dioničarsko društvo,   koje je po obilnom i dobro razpodjeljenom sadržaju sudeći Kadro, da ispuni osjetljivu jednu prazninu   u   našoj    stručnoj  i privrednoj književnosti. Knjiga imade sljedeća poglav_ lja: Uvod o finansiranju, 1. Osnutak dioničarsko društvo nači Će u ovoj knjizi mno. pričuvne zaklade, 3. Organizacija dioničarskog društva,    4. Promjena za opstojanja dioničarskog društva, 5. Procjena poduzeća, 6. Prestanak dioničarskog društva. 7. Emisija I kotiranje efekata. 8. Oporezova. nje dioničarskih društava, 9. Obrasci ugovora, molba i uprava, (oko 30 formulara). Pisac je, kako se razabire, prikaz dioničar, skog društva svestrano obradio. Svako dlo_ niačrsko društvo naći Će u ovoj knjizi mnoge potrebne upute, tumačenja i razjašnjenja, a jednako će ona dobro doći svakom članu ravnateljskog vijeća i upravnog odbora, činovnicima banaka, trgovina I dioničarskih društava, trgovcima, đjacima na. ših trgovačkih akademija itđ. Knjigu šalje: Uprava  Jugoslavenskog  L*loyda, Zagreb, Marovska ul. 21. uz cijenu od Din 60 pri-ključujuć otpreme I  poštanske troškove pouzećem.
— Literarni spor na Češkoslovaškem. Že dalj časa vodijo češki literarni krogi ostro borbo med staro in mlado književno generacijo o vplivu germanske kulture na slovansko, zlasti na češkoslovaški narod. Spor je začel znani literarni kritik in knji* ževnik P. Krejči, ki je priobčil v raznih listih več člankov, v katerih dokazuje, da jc bila češka kultura prošlega leta odvisna v prvi vrsti od nemške ideologije. Krejči sicer priznava izjeme in neodvisno razvija* nje gotovih idej, trdi pa, da kulturno življe* nje še danes zelo čuti ta nemški vpliv, dasi se že pojavljajo poskusi, da bi se češka kultura približala romanski. Med češkimi literarnimi krogi se govori o sodelovanju s Francijo. Proti tej trditvi je nastopila mlada literarna generacija, ki trdi baš nasprotno. Dasi je bilo češko kulturno življenje že po geografski legi dežela v neposrednem stiku z nemškim svetom, se vendar čuti že od nekdaj tudi vpliv drugih kultur, zlasti ro* rnanske po bitki na Beli gori, ko je na Če* škem zmagal katolicizem. Današnjim mla* dim literarnim krogom v ČSR se zdi pre* moč francoske in sploh romanske kulture tako nedvomna, da so prepričani o popolni nemoči nemške kulture glede inspiracij na slovanski svet. Na čelu teh mladih literar* nih protagonistov stoji kritik in dramaturg Narodnega divadla v Pragi, František Gotz. Krejči pa ima na svoji strani predvojne literarne kroge. Znani gledališki kritik Jo* sef Kodiček trdi, da je francoski vpliv na današnjo češko umetnost sicer velik, ven* dar pa bolj zunanjega značaja, tako da mo* remo govoriti o duhovnem prehodu, nikakor pa ne o popuščanju nemške kulture, ki slej ko prej zelo vpliva na češko kulturno živ* ljenje.
— Kongres gledaliških igralcev. V dvo* rani »Maneža« v Beogradu se je pričel v ne* deljo kongres *>Udruženja glumaca SHS. Na kongres so prispeli delegati iz vseh krajev države. Iz Zagreba: M. Markovič in J. Cvi* janović, iz Ljubljane: Ivan Mencin in Juva* nova, iz Novega Sada J. Stojčevič, Laza La* zarević, Petar Filipović; iz Skopi ja: Dobri* voj Radenković, dalje zastopniki Splita. Sa* rajeva, Niša, Beograda, Osijeka in P. Raz* berger iz Maribora. Kongres je otvoril predsednik Udruženja, Sava Todorovic, nakar je bil izvoljen skupščinski odbor, in sicer za predsednika Cvijanovič. za tajnika pa Jeremić in Mencin. Nato je bilo prečitano poročilo o delovanju stare tiprave. V imenu cetralne uprave udruženja je izjavil g. Go* sič, da je uprava nasprotna naredbi glede razvrstitve igralcev. Poročilo je bilo po dol* gotrajni diskusiji sprejeto na znanje in ob* enem se je izrekla stari upravi zahvala. Končno sta bili izvoljeni dve komisiji, prva ima rešiti financijelna vprašanja, druga pa ima prerešetati razne notranje zadeve in iz* delati resolucijo kongresa v duhu poteka raz* prave. Resolucija se pošlje predsedniku vla* de. ministru prosvete in skupščini. Kongres se je včeraj nadaljeval.
— Svetovni kongres esperantistov na Dunaju. Na Dunaju se je vršil XVI. svetovni kongres esperantistov^ ki ga je pose.
ttio okoli 4000 gostov iz več nego 40 dežel. SestavU *e je odbor, v katerem so 1 Japonec 1, Italijan, 1, Bolgar in 1 Avstrijec, ki ima nalogo pripraviti svetovno zvezo s sedežem v Varšavi. Bsperantistl so epreje_ 11 resolucijo, ki zahteva, da bi se esperanto uvedel na vseh srednjih in visokih šolah v vseh državah.
Glasbeni vestnik.
— »Cavalleria rusticana* in >V vod* njaku«. Nastop dr. Morica. Z obema vče* rajšnjima opernima enodejankama »V vod* njaku« in »Cavalleria rusticana« smemo biti zadovoljni. »V vodnjaku«, stara Blodekova znanka, polna ljubeznjivih glasbenih d orni* slekov. ki se približujejo raje sentimental* nosti kakor humorju, je dala vsem štirim pevcem,   gnama.   Sfiligojevi (Veruna) in Rozumovi (SidunCa) ter gg. Banov* c u (Vojtek) in Zupanu (Janek) dovolj prilike, da so pokazali svoje pevske in igral* ske zmožnosti v kar najugodnejši luči. Go* spodična Sfiligojeva je svojo vlogo pogodila v polni meri. Kot Veruna celo igralski po* polroma zadostuje, pevski pa je prav dobra. Gna. Rozumova se sicer trudi, da bi pela   razumljive j še. vendar  se  mora   prav " energično potruditi, da se emancipira od ne baš prvovrstne šole svoje učiteljice. Z g. Banovcem sta bila prav Ijubeznjiv par. G. Banovec nas preseneča  čimdalje  bolj. Iz* borno je bil pri glasu, igralsko že nekoliko svobodnejši  in  pričakujemo  od  njega Se mnogo lepega.   Vsaka  Zupanova komična vloga je zanimiv dogodek. Tudi kot Janek nam je bil zelo všeč. Izčrpno se je poglobil vanj, zadostil v polni meri pevski in igralski. Država bi morala na predlog uprave nuditi našim talentom priliko nadaljnje temeljite glasbene izobrazbe, nakloniti jim dopuste in denarnih izdatnih podpor, da se zamorejo v najvišji meri izpopolniti. Tako Banovec kot Zunan bi nam zamogla biti po dveh. treh letih skrbne pevske vzgoje v ponos. G. Balatka  je opero1 vestno  naštudiral, želel bi si le še nekoliko več temperamenta. ži< vahnosti, ognja. Režija ni najsrečnejša, naj* nesrečnejši pa so svetlobni učinki.  O celi operi še ob priliki spregovorim. — Z na* petostjo pa smo čakali nastop g. dr. Maksa Morica v »Cavalleriji«. G. Neffat s svo* jimi   izvrstnimi   dirigentskimi   vrlinami je vodil opero kot je ne bi mogel najboljši ru* tiner. Vsa čast! Podčrtati moram izvrstno pogojno igro vseh udeležencev, zlasti gdč. Thalerje ve, g. Zatheja in seveda tu* di g. dr. Morica, ki pa bi mu v sceni s Santuzzo pred cerkvijo priporočal več tem* peramenta. Tudi manjši vlogi Lole in Luci* je sta bili dobro zasedeni. Gdč. Thalerjeva je izborna  igralka,   dočim  timbr njenega premalo za vloge visokodramatičnega zna* čaja  šolanega   glasilu   ni   najprijetnejši in kaže nekako lahko izrabljenost. G. Zathey je zlasti v komični sceni s Turiddom izboren. Tako si predstavljam Alfija. G. dr. Moric je imel prav lep večer. Vsled nedostatka Časa se ne morem spuščati v temeljitejse poročilo, tudi vloga Turidda pevcu ne da prilike, da bi svoj glas pokazal od vseh stra* ni, toda lahko nam je žal, da nam je g. Mo* ric ušel iz rok. Njegova igra je kar najsvo* bodnejša, mestoma naravnost presenetljiva. Končno scena Turidda in matere segla nam je globoko v srce. V nji je pokazal tudi iskrenost in toploto svojega petja. Ne samo v   visokem   »c«   je višek tenorske pevske umetnosti. Sila njegovega glasu je prepri* če valna, timbr zelo prijeten, izrazito lirsko* tenorski, nastop odločen, pevec je, ki ga njegova inteligenca usposablja za najvišje uspehe. — Vsi trije nositelji glavnih vlog so prejeli krasne cvetlične darove in bili deležni neskončnih ovacij, zlasti g. dr. Mo* ric. — Operni zbor je v obeh operah po* kazal vse svoje izvrstne vrline, toda petja, kakor na koncertu, mora se končno vendarle odvaditi. Pri »Cavalleriji« je pomagal v cer* kvi tudi del pevskega zbora Glasbene Ma* tiče. —č.
— Milenko Pau novic, srbski skladatelj, čigar I. jugoslov. simfonijo je kapelnik dr. čerin izvajal na svojem zadnjem, sinfoničnem koncertu z velikim vspehom, je dokončal junija meseca II. sinfonijo in jo sedaj instrumentira. Ta H. simfonija bo še lepša kot je bila prva. Hkrati piše pa Paunović že tretjo simfonijo.
se priporoča, da si ogledajo zalogo manufakture, galanterije in usnja pri tvrdki
„Danica"
Majzeli & Rajšelj, Ljubljana, Turjaški trg it. 1
Sokolstvo.
— Sokolsko društvo v St. Vidu nad Ljubljano priredi dne 7. septembra svod avni nastop. Pri izvajanju telovadnih točk in ljudski veselici sodeluje godba dravske divizijske oblasti. Opozarjamo in vabimo sokolska društva in prijatelje Sokolstva že danes na to prireditev. — Zdravo!
Julijska Krajina.
— »Ujetega ptiča tožba prepo\ e-dana. V Kanalu je bila na programu prireditve v spomin Valentina Staniča tudi deklamacija Gregorčičeve pesmi »Ujetega ptiča tožba«. Italijanske oblasti zelo natančno študirajo vsako točko slovenskih prireditev in ako le morejo, črtajo iz programa, kar se da. Tako je zapadla prepovedi tudi »Ujetega ptiča tožba«. Proslava v spomin Val. Staniča se je izvršila zelo lepo. Obširen govor je imel gosp. profesor dr. Joža Lovrenčič.
— Naloga pisarniških uradnikov po sodnijah med Jugosloveni je po mnenju tržaškega Jašistovskega sfesj-
la razsežna nacijonalna propaganda. V Komen na Kras je premeščen neki Istran iz Buzeta, Cerovac, hrvatske krvi, pa sedaj hud Italijan. »Popolo* ga spremlja na pot v Komen s Čestitkami in napoveduje naloge med Kra-ševci, da ima namreč tam vršiti naci-jonalno propagando. Omenjeni list se istočasno grdo zaletava v nekega poštnega uradnika, Hrvata, ki ima priti službovat v Istro. Hoče mu od jesti kruh in ga pognati na cesto, v službo pa postaviti Italijana. Poln lepo donc-Čih fraz o pravičnosti do vseh je fašizem ob vsaki priliki, v resnici pa je surov in narodnostno ter socijalno krivičen.
— Smrt predsednika srbske pravoslav_ ne občine v Trstu. Umrl je gosp. Aleksander M i č i č, predsednik srbske pravoslav_ ne občine v Trstu. Storil je mnogo v pro-speh srbske kolonije v Trstu. Pokopljejo ga danes.
— 33 kvintalov vojnega materijala so našli karabinerji v bližini Zagraja pri nekem Italijanu A. Brianza. Materijal ie vreden 12.000 lir. Brianzo so zaprli, njegov to. variš je pa pobegnil.
— Dramatičen samomor v morskem kopališču Portorose. V tretjem nadstropju Palače Hotela v istrskem kopališču Portorose je stanovala 25 letna Nata Gjukič iz Zagreba. V noči na IS. tm. se je vrgla iz svoje sobe v vrt in obležala mrtva. Pustila je dve pismi, eno za moža v Zagrebu, drugo za lastnika hotela. Nesrečnica je bila baje bolna na živcih.
— Rodbinska tragedija. V škocijanu v Istri je v prepiru 26 letni Ivan MaršiČ vstrelil na cesti 6vojo ženo, svojo ma+er in težko ranil svojega tasta, potem si je pognal kroglo v glavo. Tasta so odpeljali v bolnico, trupla pa v domačo hišo.
Kdor išče, na! 82
na veleseimu paviljon ,j<" JKirim čokolado.
Izpred sodišča.
— Pustni torek je, poglej jo, kako je napudrana! Take so na Ruskem v javni hiši! Tako je nahrulila huda soseda iz Šiške neko Rusinjo. Obenem pa je še z ne baš izbranimi besedami ozmerjala njeno družino. Ko ji je nasprotnica mirno odgovorila, da je ne sme žaliti, češ da je iz boljše družbe in hiše, pa jI je odvrnila, da naj gre domov, če je res iz bogate hiše. Obsojena je bila radi dolžitve zaničljivih lastnosti na 3 dni zapora In bo plačala še vse stro. ške in takso.
— § 104. Smešno vinsko polomijo je napravil neki pleskar iz ljubljanske okolice. V veseli družbi se je mož precej opil. Na poti domov je zašel v tujo hišo. Snel je na hodniku s stene nagačenega divjega petelina, ko pa je začul, da nekdo prihaja, se je skril s petelinom v stranišče. Toda tudi tam ni imel miru.   Ker pa se je bal odpreti vrata, so poklicali domaČi stražnika, ker so mislili, da so zalotili nevarnega tatu. In stal je kot skesan grešnik poleg petelina. Prešel je strah In zgodba je postala smešna. Ko pa je stražnik kljub temu hotel fanta aretirati,  je postal  hud. ozmerjal je stražnika In je postal tako nasilen, da so ga morali nazadnje uklenjene-ga odpeljati na stražnico, kjer se je končno umiril in se prespal. Senat se je po izpovedi prič uveril, da je bil fant res do brezzavesti pijan, in je fanta, ki je imel že Itak radi te   polomijade   dovolj sitnosti, oprostil. — Obtožena je  bila  gdč. Mara PrimožiČeva, poštna upraviteljica v žireh, da je nagovorila poštnega slugo Ivana Lo_ triča, da je opravljal mesto nje brzojavno službo.   Ltotrič pa je bil obtožen, ker je vršil službo, katero smejo vršiti samo izprašane osebe. Ker pa se je pri obravnavi jasno dokazalo, da je opravljala gdč. Mara službo na drugi  pošti   kot   namestnica in da je Lotrič samo pazil na telefon, da bi v slučaju potrebe lahko poklical uradnico, sta bila oba oproščena. — Fantov s k i spopad. France  Flestenjak po domače Pletanov iz črnega   vrha   nad Polhovim gradcem, še nekaznovan, je bil obtožen, da je oklal z nožem Lenarta Kermelja. Obtožil ga Je Kermelja takole: Al je hitu, z nožem v roki, po rokah, po prsih, ramah, po hrbtu In po glav, povsod sem jih dobiv. Kokr toča, toko j' padov. Oba sva bila malo pijana, spričkala po sva se za to, kdo je močnejši. Posamezne poškodbe je označil zdravnik kot lahke, vse skupaj pa so tvorile težko telesno poškodbo. Ples ten jak je bil obsojen radi te nerodnosti izjemoma, ker je sodišče vpoštevalo vse olajševalne okolščine samo na 5 tednov težke ječe in bo moral plačati 500 Din odškodnine vse stroške in takso 50 Din.
Matteotti.
Po preteku dveh mesecev so končno našli Matteottijevo truplo. Stlačeno je bilo v jamo, ki je, po zadnjih poročilih, bila dolga komaj 90 om. Globoka ni bila povso_ di enako, marveč je bila lobanja pod zemljo komaj 12 cm, spodnji del pa 15 cm. Truplo je bUo lahko nagnjeno na desno stran. Leva noga je ležala na desni strani lobanje, desna noga je bila poleg jame. Jasno je, da so oni, ki so pokopali Matteot-tija, delali z vso naglico. stlačfli truplo, dolgo 1 m 70 cm, v ozek prostor, zlomili kosti, z nogami teptali truplo, zagrebli in odšli. Poprej sc še slekli truplo češ, da ga ne bo tako lahko spoznati. Najden je Mat-teottijev krvav suknjič, v truplu je tičalo bodalo, on', ki je vrgel od sebe najdeno žepno ruto, s! je poprej gotovo obrisal ro_ ke. Našli so v bližini tudi nekaj cunj, kakršne rabijo šoferji za čiščenje avtomobilov. Matteottijevo truplo je brez rok. Nikjer niso mogli najti rok. Morda so jih od. nesli volkovi ali lisice.
K uradni ugotovitvi, da leži y mrtvaš-
nic: Matteottijevo truplo, so bili pripusce. nI le sorodniki In prijatelji pokojnika. Navzoči so bilf zastopniki oblasti. Okoli pokopališča daleč proč so stale straže, da ni mogel nihče blizu razven povabljencev in oblastnih funkcijonarjev. Navzoča sta bila svaka pok. Matteottija dr. Kazimir T\'ro. novski in inženir Steiner. Vdove niso pustni blizu. Izmed prijateljev so prišli Tucati, Gonzales, Tonello In Bocconi. Prodno se je otvorila krsta, je razložil zobozdravnik Duca navzočim. kako je napravil Matteottiju dva zlata zoba. Odprli so krsto. Vsi so napoto gledali in poslanec Tu. rati je prvi vzkliknil, da je glava ali Mat. tecttijeva ali pa njegove matere, navaja, joč veliko sličnost. WronowBkJ In Steiner sta izjavila, nato: On jc! Nikakega dvoma ni več. Zobozdravnik si jo ogledal zobovje in rekel, kazoč na umetno zobe: To je mojo delo! Spisan je bil zapisnik, ko ga je podpisalo šest prič. Posl. Bocconi je pozneje novinarjem izjavil, da mu zadošča pogled na glavo, posebno na čelo In zobovje, da spozna Matteottija. Potem so truplo spra. vili v krsto. Došla je tudi vdova Matteot. tijeva, ki se je obnašala potrto pa povsem mirno* poljubila je krsto in položila nanjo rdeče rože. Matteotti bo pokopan v rodbinski rakvi v Fratti Polinese na Željo žene in tudi sam je v svojih pogovorih i ženo već, krat omenil, da boč<1 počivati s svojci skupno v Fratti Polinese.
V nedeljo so našli pri Quartarelli deveto stran češkega scc. lista »Pravo Libu* iz meseca junija, potem dva kosa surovegR platna z znakom jetnišnice v Neapo!ju. Morda je bil med moriVi tudi oni famozni Oton Thiersehnild, ki je ostal š<=» vedno zagoneten, dasi se je toliko poizvedovalo o njem.
Obdolženci v zaporih »Realna Oceli-v Rimu so doslej molčali ln ni bilo mogo. če spraviti iz njih nikakega priznanja n umoru. TJpali so menda, da bodo nekega lepega dne puščeni na svobodo, ako se udejstvi po Farinacciju napovedani »đru.^i val- fašistovske revolucije! Tega pa naj. brže ne bo in morda prično obdolženci se_ daj, po najdenem truplu, govoriti In priznati svojo krivdo. Po vsej Italiji je napra_ vila najdba Matteottijevega trupla globok vtisk in čuti se povsodi, kako pada moč fašizma.
Pametna beseda.
V Zagrebu izhajajoči nemški list :>D e r M o r g e n« je v nedeljo priobčil z ozirom na protisokolske izgrede zagrebške iakinaže članek, ki je pomenljiv tembolj, ker prihaja s strani, ki doslej ni bila baš naklonjena iugo-slovenskemu Sokolstvu. Clankar izvaja:
»Neodgovorni elementi so povodom poseta   jugoslovenskih Sokolov spravili na slab glas gostoljubnost naše prestohce. Dogodki, ki so se do-igrali po prihodu gostov, so vsega obžalovanja vredni in so nas napotili, da jih denemo nekoliko bližje pod lupo. Zakaj gre?     Jugoslovenski Sokolski Savez je vzel 501etnico Sokolstva za povod, da proslavi ta spominski dan z manifestacijo v velikem slogu. Sokolstvo v hrvatskih pokrajinah naše države zre nazaj na tradicijo petih desetletij. Zasleduje kulturne in narodne namene. Stvarno je brez pomena, da se je Sokolstvo v zadnjem času politično razcepilo.   Obe sokolski skupini zasledujeta ob koncu iste cilje, stremita pač za tem. da bi narodno misel v državi okrepila in poglobila. Po tej ali oni poti, toda nobena izmed skupin nima namena škodovati narodu in državi. Je to ista misel, po kateri se ravnajo tudi naše politične stranke, izvajajoč staro geslo: »Ločeno korakati, z združenimi silami pa udarjati.c O tem mora biti vsakdo na jasnem. Pristaši ene izmed teh skupin prihajajo kot gostje velikega   dela mestnega prebivalstva v Zagreb.     In kaj se je zgodilo?   Ne morda nasprotna stranka, marveč neodgovorni  elementi z ulice se zbirajo in ne zamude nobene prilike, da bi ne nahrulili naših gostov, jih ne provocirali, da, v mnogih slučajih ne zasrainovali in žalili. Dogodili so se naravnost sraniotni slučaji surovosti in brezčutnosti: na najroba-teiši način so celo psovali Sokoliće in jih napadali, da so morale uteči. Nezreli mladiči so na ulici s psovkami napadli celo nekega poljskega Sokola, Id je bil, mimogrede omenjeno bivši poljski minister notranjih del... In vse to se je zgodilo, ne da bi dali gostje za to niti naj manjše ca povoda...
Po našem mnenju bi bilo vsekakor najlepše in najumestnejše, ako bi spore med Sokoli za vedno spravili s sveta in ako bi v vsi državi obstojal samo e n Sokol, zakaj vzvišena sokolska ideja ne prenaša grde krinke političnih prepirov. Toda proti temu mora vsak pošteno in trezno misleč, vsak objektiven človek ogorčeno nastopiti, namreč proti prostituiranju vseh gostoljubnih čustev, proti pouličnim izrastkom nasproti gostom, ki so prišli v naše mesto, da dajo duška svojim narodnim čustvom. Tembolj obsodbe vredno je postopanje k sreči neznatno malega odstotka našega prebivalstva, ako uvažujemo, da je kralj prevzel protektorat sokolske slavno-sti in se dal na nji zastopati po visokem vojaškem dostojanstveniku, naš kralj, ki je šele v najnovejšem Času pokazal, da je naklonjen hrvatskemu prebivalstvu te jdržave injfa^ umJ&JKJ
85
stran 4.
.SLOVENStu NAKGiJ. dne 21. avgusta 1924
srev. 190
srcu niefira blagor In sreča. Kaj si naj
misli Sokol iz Ljubljane o gostoljubnosti hrvatske prestolice, kaj bosanski Sokol, kaj si naj mislijo- vsi oni, ki so prlSU od daleč In potovali več dni, ki 80 svoje delo ostavili za pol tedna, 'da bi služili narodni Ideji, ako so do-*9veH v Zagrebu tak sprejem? AH bodo vsi ti razumeli, da ni bil hrvatski Sokol tisti, ki je vprizoril le grde dogodke, marveč da je treba te izrastke politične nezrelosti pisati na konto neodgovornih elementov?
Izgrednik! so napfffvin ZaSTebtl želo slabo uslugo, Isto slabo uslugo, ki so fo izkazali v hrvatskem Primorju feaši gostoljubnosti, ko so lani napadali Čehe, ker so na našem Jadranu
štedljivo živeli. Ako bomo taksne razmere še nadalje trpeil. ako družba sama ne najde sredstev In potov, da tu napravi red, pridemo kmalu na al as k°t gnezdo nevarnih šovinističnih na-gon°v, ki se mo je treba izogibati. Do tega pa ne sme priti!
Poleg >Rečl« In »Novostfc le »Der M argon« edini zagrebški Krt, ki se je upal obsoditi sramotne dogodke, katerih pozorište so bile v petek, soboto in nedeljo zagrebške ulice. Nadejamo se, da bo ta trezen glas našel odmev pri pretežni veČini zagrebškega prebivalstva, ki vendar enkrat uvidi, na kako opolski poti se nahaja, ako slepo sledi brezvestnim demagogom.
Dnevne vesti.
V UnbllanK dne
Zakaj fe klerikalizem po vojni napredoval ?
Po vojni opažamo na prvi pogled Čuden pojav. Stranka, ki je z vsemi Štirimi pomagala prelivati kri, ki je bila zlasti V centralnih državah neumorno na delu, da popularizira vojno in hujska ljudstvo proti zavezniškim državam, ne da je izgubila, temveč celo pridobila na številu pristašev med istim ljudstvom, ki ga je pred in med vojno s svojim cerkvenim in politično agitacijskim aparatom gnala na bojišče in ki mu zdaj, ko je utihnil vojni vihar, oznanja pacifizem. Kako je mogoče, da klerikalizem, ki je bil osobito v Avstriji praporščak militarizma in hegemonije nad malimi narodi, ni izgubil svoje moči in avtoritete med ljudstvom? Ali so ljudje že pozabili, da je bila bal klerikalna stranka tista, ki je z besedo in moralnim pritiskom največ pripomogla, da Avstrija ni razpadla takoj po prvih neuspehih njenega orožja na srbskem in ruskem bojišču? Ali pa tiči za klerikalno politiko nekaj, česar širši sloji sploh ne razumejo, ker so politično premalo orijentirani? Vsekakor je čudno, da je klerikalizem obdržal v svojih rokah mase, ki bi morale uvideti, da so nasedle polirlčnermi kameleonu, če bi količkaj mislile % lastnimi možgani
Vzrok je ta, da tvorijo pretežno večino klerikalnih pristašev politično indiferentne, neizobražene in nezanesljive mase. Te mase so se takoj po vojni oprijele socialističnih gesel misleč, da je v socijalizmu edini izhod iz povojno gospodarske krize. Stranka, obstoječa iz vseh vrst proletarijata, iz obrtnikov, kmetov, uradnikov, hišnih posestnikov, veleposestnikov in cerkvene hijerarhije, torej deloma Iz proletarijata, deloma pa iz buržuazije in kapitalistov, si je izposodila od socijalističnih struj najbolj privlačna gesla, s katerimi je obetala preurediti družabno življenje po principih enakopravnosti ln socijalne pravičnosti Ljudstvo je njentm obljubam nasedlo, ni in ne bo pa dočakalo, da bi se uresničile, ker mora biti klerikalizem v lastnem interesu s socijalnim! reformami zelo previden. Te reforme so mogoče samo do gotove meje, dokler ne zadenejo cerkvenega premoženja in kapitala samih klerikalnih pristašev.
Vse klerikalne stranke obstoje !» ljudi, ki jih je zbobnal prva povojna leta socijalizem in ki so pričakovali da se s pomočjo njihovih glasov takoj spremeni ves družabni red. Ker so pa te mase smatrale socijalizem za neko Čudodelno formulo, ki more sanirati kritične razmere, ne da bi sodelovalo ljudstvo samo z intenzivnim produktivnim delom, ker se niso poglobile v misel socijalizma, so z enakim nerazumevanjem in površnostjo prejadrale iz socijalističnih struj v klerikalno stranko. V tej stranki vidijo zadnjo oporo v svoji težn:'j za zboljšanjem gmotnega polo-ža;a. Zato je klerikalizem napredoval, zato je dosegel pri nas vrhunec moči in Zato ga čaka tudi neizbežen konec. Klerikalci ne morejo dati ljudstvu tega, 1 ar so mu na socijalnem polju obetali, ker je jedro njihove stranke Izrazito buržuazno in kapitalistično. In mase ostanejo v n;ihovem taboru samo še dotlej, da se na svoje oči prepričajo, da SLS preko obljub sploh ne gre. Potem ji obrnejo hrbet, kakor so ga obrnile raznim socialističnim strujam. *  * *
— »Kulturna demonstracija.« Vsak pošten človek v Zagrebu se sramuje izgredov, ki so j-h ob sokolskem zletu povzročili razni neodgovorni elementi. »Der Morgen« je celo napisal oster Članek, v katerem brezobzirno obsoja protisokolske ekscese, samo »Hrvat«, glasilo hrvatske inteligence, katerega glavni urednik je dr. Ivan Lorkovič, bdobruje sramoten nastop zagrebške faklnaže proti jugoslovenskim Sokolom in poveličuje njihove zločine kot inkarnacijo vsega junaštva. Kako globoko je padel ta list s svojim urednikom, ki je svoje dni osnoval prvo hrvatsko napredno glasilo »Pokret«, dokazuje pred vsem dejstvo, da ga ni sram o škandaloznih izgredih zavzeti to-le stališče: »Zagreb je s tem izvedel veličanstveno in kulturno demon*
20. avgusta 1914.
srracijo, ki je uspela nad vsako pričakovanje«. — ZaplotnisTd napadi na mirne goste, inaulftranje dam, noži, bodala, kamenje itd„ to so v ocen gotove zagrebške klike — »veličanstvene in kulturne demonstracie«! Lepa kultura je to, ki se javlja v znaku noža, bodal in kola! Za takšno »visoko kulturo« se zahvaljujemo!
— Izpremembe v prosvetL »Narodna Prosveta«, centralni organ UJU v Beogradu poroča: »Kakor smo izvedeli, je novi šef prosveta iz Ljubljane g. V a d n j a 1 pozvan nujno v Beograd, kjer bo konferiral z g. ministrom presvete z ozirom na imenovanja novih Šolskih nadzornikov in izvedbe učiteljskih imenovanj za Slovenijo. Temu pripisujemo posebno važnost m stavimo to v zvezo z danim obečanjem sedanjega g. ministra pr os vete, da ne bo Izvršena nobena izmenjava na škodo tamošnjih učiteljev, članov našega Udruženja. Vsak postopek, nasproten tej obljubi, izzove n epov oljen vtis in nezadovoljstvo v vrstah celokupnega uči-
teljstva naše države.«
— »Generalni štab« 8lemlkarjev ss je
zbral predvčerajšnjem v Ljubljani, da naporni potno torbo novemu šefu prosveta v Ljubljani In mu ukaže, kako naj pleše po ministrstvu prosvete v Beogradu pred dr.
Korošcem. Stab je obstojal iz grg. Štruklja, Novaka, Polaka, Pleni Carja in Še drugI n »visokih« gospodov sedanje dobe. Sprva bo hoteli biti gospodje precej radikalni ln so hoteli pomesti s vsem, kar nI SlomAkar-skega, a ko bo uvideli, da jih je premalo za izopolnltev vseh mest, eo delali bolj kisle obraze ln so postali bolj pohlevni. Sklenili bo kompromis, da sprejmejo med svoje kandidate tudi bolj omahljiva gospode »Iz nasprotnega tabora«, ki bi bili event. za »čast« pripravljeni se dati pod. kupiti. Kateri so ti kandidati, v kratkem izvemo. Potovanje g. Vadnjala je pa zaradi še drugih sitnosti moralo zakasneti aa pet dni.
— Sprejemanje strank v prosvetnem
ministrstvu. Prosvetni minister je ukaaal vsem referentom, da smejo v bodoče sprejemati stranke samo t (asu od 12. do L ure popoldne.
— V dobi »zakona reda In miru«. Povodom prisege rekrutov v Fojnlei v Boenl je nastal incident, ker Je eden od novin. cev zakričal: »Uvela republika!« Bil Je prijet in oddan sodišču. — V Visokem bo Beljaki napadli Dečji Dom in učitelja Ka-petanovlCa. Razbili so vsa okna. Orožniki so aretirali več oseb.
— Občinstvo opozarjamo na velik ogenj na letnem telovadišCu Sokola Ljub. ljana v Lattermannovem drevoredu v Bredo 20. tm. ob 4. popoldne. Preizkusil se bode namreč najmodernejši gasilni aparat »KNOCK-OUT« česar naj si cenj. občin, stvo ne samudi ogledati.
— Kdo Je povzročil upor v DerventlT Potom preiskave, ki je bila uvedena radi upora vojaških obvesancev, se je ugotovilo, da je rekrute nahujskal župnik Iz sela žeravca pri Derventi, ki je s prltnice pozival vojake k nepokorščini. Župnik je bil prijet in oddan okrožnemu sodišču v Banja Luki
— Lokomotive, ostale pri okupaciji na Reki In Sušaku. Italija je vrnila te dni 4 velike lokomotive za službo na visokem terenu (Sufiak_Srp«ke Moraviee). Lokomotivam je treba še nekoliko poprav. Te lo. komotlve so is partije lokomotiv, ki so bile ostale v Reki ln Sušaku za časa okupacije ln se imajo po rimskem sporazumu vrniti naši državi popravljene. Dobiti imamo še 16 lokomotiv.
— Promocija. Promoviran Je bil na dunajski univerzi g. Mirko K a m b 1 č, sin gosp. učitelja Ivana Kambiča sa doktorja vsega idravllstva..
— Oddaje ribolova v mestnem ribnjaku pod »Tivolljem«. Mastni magistrat ljubljanski bo oddal ribolov osiroma gojitev ribarstva v mestnem ribnjaku pod Podrumskim građom v »Tivoliju« flralbenlm potom v najem. Dralba »e ttšI dne IT. av. gusta 1934 ob 9. dopoldne v mestnem gospodarskem uradu. DraJbenl pogoji bo na. brtl na občinski deski In so interesentom ca vpogled tudi v meetnem goapodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami.
— Izseljevanje Iz kraljevine SHt v mesecu Juniju. Meseca Junija ti. se je Izselilo lz naše kraljevine 1185 oseb, od teh 787 moških in 898 lensk. Izselilo se Je: Is Vojvodine 659 oseb; Is Hrvatske In Slavonije 800, is Dalmacije 185, fcs Srbije 80 fii Slovenije 89 (19 moških in 10 šensk) is Crne gore 7, is Bosne in Hercegovine 6 oseb. Kvalificiranih delavcev Je bilo 11, nekvalificiranih 801. poljedeljeev 804, prostega poklica 85, deee ln starčkov 886. Is. selilo se je: V Brazilijo 401, v Kanado 808, r Ar gen t in 1 jo 250, t Avstralijo 95, v Zeri 1 njene drsava 86, t ostale kraje Amerika
2S, v Novo Zelandijo 14, v Cbile 7 v južno Afriko 1 oseba. Poleg tega Je v istem času s našega ozemlja odpotovalo v prekmor. sks kraje 249 tujih podanikov, med temi 116 Poljakov, 98 Američanov (Zedinjene drSave), 2S Rusov, 3 Kanadčani, 3 Ceho-elovaki, 2 čilenca, 1 Madžar, 1 Grk, 1 An. del in 1 Nemec.
— Tiskarski škrat ee Je pojavil v članka »Gliste«, ki imo ga v včerajšnjem listu prlobčUi v rubriki »Zdravstvo«. Glasiti se mora namreč, da uporabljamo proti po. flančlcam starosnano sredstvo vllvov s češnje* o (in ne b črevesno) vodo.
— Poeuroveioet. čevljarja Antona Sta_ rlea iz Trebnjega je 17. tm. napadla družba domačih fantov. Eden izmed njih ga je sunil s nogo v glavo. S tari C je težko poškodovan. — Med prepirom je Josip Mese iz PUkove vasi pri Dol. Logatcu, udaril Iva* na Jernejčiča tako močno po obrazu, da mu Je skoraj Ubil eno oko. — Oba poškodovanca sta bila prepeljana v bolnico.
— Tatvina strelovodne bakrene žice na telefonskih strešnih stojalih. Ker ee je pri. petllo, da je neznan človek, ki se Je predstavil hišniku neke hiše kot telefonski de. lavec, dobil ključ od podstrešja in potem ukradel bakreno Btrelovodno vrv s telefonske naprave na strehi, prosi poštna in br. sojavna direkcija v Ljubljani posestnike onih hiš, na katerih bo telefonske naprave na štreni, oziroma njih pooblaščence, da ne dovole nikomur Iti na podstrešje aH ns streho, češ da bo telefon popravil ali pre. narediL ako se ne izkaže z uradno Izkaz, nleo.
— Poskus«no posilstvo. V bližini kolodvora v Ljutomeru je bila od nekega neznanca napadena učiteljica Matilda Mlha-IJe. Napadalec jo je skušal posiliti. Ko mu Je učiteljica v strahu izročila 25 Din, je po_ begnlL
— Tatvina v vlaku. Med vožnjo Za. greb-RogeJka Slatina je bilo vlomljeno v neko potno košaro !n Iz Iste ukradeno raznih predmetov v vrednosti 7000 Din.
— Roparski napad pri Impolju. Dne 14. tm. Je bil na deželni eestl med Gornjo Ptjavško ln Im poljem napaden trgov. pot. nlk Ivan Vranetlč. Roparja sta mu nastavila samokres na čelo In zahtevala denar. Nato sta mu odvzela 8700 Din gotovine ln pobegnila. Roparja, od katerih je bil eden star II—80 let, drugi okoli 20 let. sta govorila slovensko.
— Policijske prijave. Tekom zadnjih 24 ur eo prispele sledeče prijave: radi kaljenja nočnega miru 4, eestno-polleljskega reda 11, pasjega kontnmaea 4, zglaševalnlh prednlsov 1 In radi preetopka obrtnega reda 1.
— Nepovabljeni gostje so al hoteH ogledati ljubljanski velesejem In sicer so prispeli direktno 1i Zagreba. Policija pa je te goste, v katerih je spoznala dobro znane zagrebške šepsrje. ustavila na kolodvoru. Aretirani so bili Ignac Jurlčič iz Zagreba. 24 letni Pok Djumbrek Iz Gradiške na Hrvatskem in 23 letni brezposelni natakar Fran Furlan lz Za žreb a. Zadnja dva sta znana žeparja !n sta tudi zasledovana od zagrebške policije radi raznih tatvin.
— Parnlk »Petar Zrinski« nasedel. Pretekli teden je parnlk »Petar Zrinski« vsled slabega vremena nasedel na pečino v Kor_ čulanskem zalivu. Parobrod je samo malo poškodovan.
— Drzne žepne tavi ne. Med vožnjo Zagreb-Zidanmoet Je bila trgovcu M. Sandalu lz Boljunca v Istri ukradena Ustnica s 1585 lirami, 100 Din in potnim listom. — Med votnjo Leece-Ljubljana Je bil okraden trgoveo Adolf Kordln. Zmanjkala mu je denarnica s 1000 Din ln raznimi listinami.
— Iz raznih krajev države. Iz vojaškega zapora v Sarajevu so pobegnili vojaki Suljo MusIC, Viktor Rebolj In Mehmed Be_ latkovič. — V Osijeku se je v stanovanju svoje matere obesil 16 letni zidarski vaje,- j nea Vjekoelav Travotovskv. — V Hođšagu f v Vojvodini se Je smrtno ponesrečil 42 let-ni delavec Martin Mftrz. — V Donavi je pri i Zemunu utonil 19 letni Janez Pečner, sin '■, tamošnjega posestnika.
— Samomorilna manija v LJubljani. Včeraj dopoldne se je v trgovini zlatarja [ Ravnikarja na Sv. Petra cesti z liaolom < zastrupila 17 letna učenka M. L. Popila Je ; precejšnjo količino tekočine ln bo jo neza. j vestno prepeljali v bolnico. Njeno stanje S je resno. Kaj je gnalo mlado devojko v j smrt, ni znano, sdi se pa da neugodne družinske razmere. — V LJubljani razsaja zad- I nje čase prava iamomorilna epidemije. To j Je tekom enega tedna že tretji poskusen j samomor poleg dveh, ki sta končala b smrtjo!
— Vremenska napoved. Vreme ostane nelzpremenjeno, oblačno, hladno, večinoma vedro. Posebno deževnega vremena ni prL čakovatl.
Obrtna zadruga na Vrhniki, •bstojl že nad 16 let. V Imenu sadruge so raaetavil! svoje izdelke kovači Rozmane A. Prelog Anđr. Nagode Jos. nadalje kolarja Potrebuješ AL In Zltko Luka, ključavničar Simon Pr. In ličar Iekra Fr. Razstavljene Imajo rasne vozove in vosič^e, vsakovrstne sani, ročaje Itd. Posebno zanimiva in praktična sta stroja za čehljanje volne in žime, ročno delo ključavničarja Simona.
TEKSTILNA STROKA. Tovarna nogavic in pletenin M- Franzl <* sinovi Ljubljana, Privoz 10
Je razstavila tudi letos vzorce priznano-solidnih izdelkov nogavic bluz, jumperjcv, plesov itd., in sicer ▼ paviljonu I. koja 404. Da se tvrdka očuva zlorab najrazličnejših konkurentov, Je sklenila, da bo odslej signi* rala svoje izdelke z varstveno znamko «Mefls.c
Tvrdks M. Franzl & sinovi je prva, ki Je nvotils plerllne stroje, in to Is let* 1888. Povpraševanje po njenih izdelkih jo vseob* če. V ponos je tvrdki, ds je v Sloveniji tej redki panogi tekstilne industrije zajamčila tolik r a srnah.
Priznano narodno podjetje priporočamo sgav toplo.    -  * ^*
Bernh. Stsever - tSer&e - M$m v mlton ? "
Za,.opnm L.' Bar.,: " f'8 «» .in
iinhi,-3«a č,unh^   r     r i      ,Stoever' šivalnih stro,ev
Ljubljana, Sclenbnrgcvn ulica št- C/I. J 1
— Pri zaprtem teleau. motenju prebave se vzame na tešče zjutraj kozarec na, ravne Franz_Joaef-grenčice.
— če ti je zdravje ijubo, pij dnevno čaj, pripravljen iz čajnih mešanic znamke »Budna« ki se dobe pri vsih trgovcih.
— Gospodinje! Kupujte samo čajne me* sanice znamke »BUDHAc, ker »o najboljše in najizdatnejše, vsled tega tudi najcenejše v uporabi. Dobe se povsod. Zahtevajte na* vodila!
r
ADRIA unnilln sladkor ADRIA peclvnl prašek
Paviljon E 39
Razstava in sprejemanje naro5il.
5397 . i
»KONTESA LENKA,«
Pred meseci se je pojavila v beogradski kavarni mlada, elegantna in lepa dama, ki je kmalu vzbudila pozornost tamošnjih stalnih gostov. Lepa neznanka, ki je sedela za stalno mizo, se je kmalu seznanila z različnimi goeti, med katerimi pa si je Izbrala  nekega bogatega  beograjskega trgovca za svojega ljubimca. Predstavila se mu je kot Lenka Mortorovlč, veleposest-nlca-prečanka. Pripovedovala mu je o nesrečnem svojem življenju,   ki Ji je kljub vsemu bogastvu nudilo samo razočaranje. Za Človeka, ki bi jo ljubil, bi se žrtvovala, tako Je reslgnirano Izjavila trgovcu. No in kmalu sta Be lepa Lenka in trgovec dobro razumela.   Nista sioer več zahajala v hotel »Moskvo« tembolj pa sta obiskovala bar, varijete, kabaret itd. V hotelu »Palače« se je Lenka spoznala z ruskim emigrantom Sergijem Tamarinom. Porabila ga je k sebi v stanovanje ln naslednji dan sta že izginila iz Beograda na veselo potovanje v kopališče. Ustavila sta se v Rogaški Slatini. Dokler je imel Sergij še denar, Fta živela kakor »ptiček na zeleni vejici«. Ko pa je bila Sergijeva listnica prazna, je tudi Lenka, ki se Je v ostalem Rusu predstavila kot »kontesa«,    izginila   is   Rogaške Slatine. Obupan in beden je ostal Sergij sam. Len_ ka je odšla v veseli Zagreb, kjer je našla novo žrtev, vendar Je bilo znanatvo z novim mecenom kratko, ker Je Lenko zopet zaneslo v Beograd. Tu se Je v njene mreže zopet ujel neki beogradski trgovec kateri se Ima le slučaju zahvaliti, da ni doživel iste usode kakor Sergij Tanarin. Nekega večera je Lenko namreč v baru nenadoma zabolela glava in skušala Je jadrno oditi iz nJega. Bilo je prepozno. Pri vratih jo je prijel detektiv, ki je spoznal v Lenki staro pustolovko iz Osijeka,    že večkrat pred-kaznovano In izgnano lz Beograda. Bila je prepeljana v zapor. Pri osebni preiskavi se je našla pri Lenki doza z dvojnim dnom. V dozi se je nahajal kokain, čegar strastem se je pustolovka udajala. Lenko so obsodili na mesec dni zapora, nakar jo Iz-ženejo Iz Beograda.   Tako  je ^kontesa« končala v »glavnlači«.
Iz GeSia.
—c Izredni občni zbor ima Športni kinu Celje v petek, dne 29. avgusta ob 20. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma.
—c Glasbena Matica celjska v bodo. čem letu. Vpisovanje gojenoev na šoli Glasbene Matice se prične due 1. septembra. Prlčetek rednega pouka se ravna po ostalih Javnih šolah. Plačilo šolnine velja od prvega dne pouka dalje. Ravnateljstvo sporoča vsem gojencem in gojenkam, Id so doslej obiskovali šolo Glasbene Matice, da se pravočasno javijo, aH žele nedeljski pouk pri svojih prvotnih učiteljih, ker se že sedaj med počitnicami javlja mnogo novih učencev za prihodnje šolsko leto. Tudi bodo nastavljene še nove Izvrstne moči. Nadaljevali se bodo mladinski koncerti s predavanji, nakar že danes opozarjamo stariše. Javne produkcije gojencev se bodo vršile le ob začetku n. poletja. Vpeljale se bodo letos tudi interne produkcije gojencev vpričo njih starišev. Na Soli se poučujejo poleg gosli ln klavirja še ostali inštrumenti: vijola, čelo, bas, pozavna, rog, trompeta, klarinet In tolkala. Uvesti se namerava tudi solopetje. Vsi oni, ki bi želeli pouka v solopetju, naj se čimprej prijavijo pismeno ali ustmeno ravnateljstvu Glasbene Matice, ker Je le od zadostnega števila gojencev odvisno, ali se tak pouk lahko vrši ali ne, da vodatvo nastavi dobrega učitelja solopetja.
—c SeMnam porotnikov za 3. zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju dne 2. septem* bra 1924. I. Glavni porotniki: Seba* ■tijsn Sclišek, hiSni posestnik, Celje; Alojz Kupec, posestnik in mlinar, 5t. Lovrenc pri Preb.; Franc Ferlinc, posestnik. Šmarje; An* ton Podgoršek, posestnik:. Ponikva ob Južni železnici: Viljem Bizjak, tovarnar, Rogaška Slatina; Jurij Krasovec, trgovec, 2alec: Jo* sip Pofar, vpokojsnec, Brežice; Peter Ko* zole, posestnik in trgovec, Brdce, okraj La* iko: Mirko Gruden, bančni ravnatelj, Celje; Iv. Cizej, posestnik, it. Rtipert; Ignac Trop, hotelir, Brežice: Ivan Srebotnjak, posestnik in leeotriec, Dobertešja vas; Valentin Dem* Sar, trgovec, skale: Franc Vehovar, mizarski mojster, Celje; Mastnak Ivan, krojaški moj* ster, Celje; Anton Krumpak, posestnik. Rogaška Slatina; Karol MalovTh, vodja delev. konzuma, St. Lenart pri Laikem; Zdravko Krajno, hlinl posestnik, Celje; Martin Co* kan, posestnik, Migojnics; Josip Besgovšek, krojač, Stopcs, okraj Laško; Mihs Sketa, posestnik. Orla vas, okrsj Vransko; Jos. Ko* Stanjšek, posestnik. Piieoe; Vin cene Mirnik.
posestnik, Medlog; dr. Franc Maver, odvet* nik, Šoitanj; Jos. Vehovsr, posestnik, La* ško; Vinko Serak, trgovec. Konjice: Josip Kopinč, trgovec. Dobova; Franc Podbrc-ruk,, posestnik in trgovec. Gornji grad: Karol Ku* mer, poseatnik in gostilničar. Kapla: Ivin Vizoviiek, trgovec. 2alec; Jo*;p Krajne, po* sestnik in trgovec. Loka pri Zidanem mo5tu: Martin Som, posestnik. Grajska vas; Jcrne; Novak, gostilničar in župan. Podlog, p. Bt-Peter; Franc Lukas. tovarnar, Celje: Franc ZllČar, posestnik, Ponikva ob Južni žclc7ni» ci; Anton Košir, posestnik. 2iče. — II. N a» domestni porotniki: Ota Lovro, po* sestnik, Zavodna; Anton Orožen. kro.i.'.;Id mojster, Celje; Frane Lesjak. posestnik, klaviki hrib; Franc Košir, kovaški mojster. Celje; Drago Bernardi, hotelir. Celje: Dr Kralj, bančni ravnatelj, Celje: Martin Jecl. posestnik, Ostrožno; Franjo Koren, pekov* ska mojster, Celje; Volbenk FodeTmajer, fo* tograf, Dobrišja vas.
Iz Maribora.
—m Hod s d are c za štajerske jUvinorLj-ce. Ko je mariborska oblast pred krai prepovedala živlnjsloe sejme radi ene^a slučaja slmovke, se le pričakovalo, da ostane samo pri tem slučaju in da je pričakovati zopstne otvoritve sejmov že začetkom prihodnjega meseca. Kakor pa od. več strani čujemo, ni ostalo samo pri enem slučaju okužecua nogo se okuienje po raznih krajih mariborske okolice. 2e radi doslej znanih slučajev je mak) upanja na vspoatavitev sejmov še tekom tega leta. Ker so Živinorejci posebno v mariborskem okrožju vsled izredno dobre letine na krmi že lani pričeli s pridržavanjem živine dama m je tudi letošnja košnja še bolj p -voljna, vsled česar se jc dosedaj prodajalo le V slučajih, ko Je bilo nujno potrebno denarja pri gossxx!arstvii, se je nakopičilo zelo mnogo živine. Daljša ustavitev živinskih sejmov bo seveda na škodo živinorejcev.
—m Aretacija. V torek opoldne s o aretirali nekega v Mariboru zelo znanega gospoda, ki Je že delj časa s svojo lahkomiselnostjo vzbujal splošno pozornost in s t le skušaj tudi politično udejstvovat!. Več poročamo, ho zadeva za javnost dozori.
—m Zdravstveno stanje. Po zadnjem uradnem Izkazu se eriia ne razširja vel ter se je omejila samo še na tri slučaje.
—m Pozno jesensko vreme. Po kras-aem ponedeljku je v torek nastopilo hladno in deževno vreme, ki nalikuje vremenu tic pred zimo. Toplomer je opoldne kazal 15* C .od severozapada brije hladen veter.
Turistika in sport.
NOGOMETNE TEKME.
— Bratislava. Tekma med tamoenjo re* prerentanco Cehov in Madžarov jo končala v razmerju 7 : 1.
— Praga. Slavia : Union Žižkov 8 : 0 (3 : 0). Slavia, ki jc nastopila nekompletna, je zmagala v pokalni tekmi v omenjenem visokem razmerju.
— Meteor Vtnohradv : Slavo j Žižkov 3 : 2, S. K. Kladno : Sparta Kladno 2 : 1 (0 : 0).
— Kopenhagen. U. T. E. Budimpešta : Boldkiubben af 1893 0 : 2.
— Pariz. Francija : Anglija (Amaterji) 2 : a
— Vrdjuka pristopi k »Vienni*? Kakor javlja Zagreber Tagblatt« glasom poročila dunajske »Sonn* m Montagszeirungoc. name* rava glasoviri vratar Gradjanskega — Vrd» juka — pristopiti k dunajski »Vienni*. Vest do sedaj še ni potrjena.
— Na Gorjance. Naznanjeni Izlet na Trdinov vrh se preloši na dan 31. avgusta, ako bo ta dan vreme neugodno, na dan 7. septembra. Odbor podr. SPD Novo mesto.
— Admira (Dunaf) : Ttrrfja. Nastop no* gometnega moštva dunajske Admire proti domačemu prvaku Iliriji dne 23. in 24. t. m. predstavlja eno redkih velikopoteznih sport* nih prireditev v Ljubljani. Admira stoji v prvenstveni tabeli dunajskega I. razreda na petem mestu z malo diferenco točk rs zna* menitimi Amaterji, Rapidom, Vienno in Sportklubom. V Ljubljani igra s kompletno I. garnituro, v kateri so vratar NVieser. cen* terhalf Koch ter napadalca Schierl in Klima ki so večkrat internacijonalno reprezentirali Avstrijo. V juniju je gostovala Admira v Beogradu, kjer jc po krasnih igrah prema* gala Jugoslavijo s 6 : 2 in Beogradski S. K. s 5 : 3; o njeni visoki kvaliteti pričajo na* dalje rezultati 5 : 0 proti graškemu Sturmu, 6 : 1 proti F. C. Karlsruhe in 2 : 0 proti lvovskcmu Pogonu. Prireditev je zvezana seveda z velikim financijelnim rizikom, vsled katerega je S. K. Ilirija primorana do nekaterih izrednih odredb glede vstopnine. Predprodaja vstopnic od petka naprej pri tvrdki J. Goreč.
— 5. K. IlMja objavlja v informacijo športne publike in članstva: Z ozirom na velik fmaneijelni riziko, s katerim je zvezano gostovanje nogometnega moštva du* najske Admire, je odbor primoran za to prireditev ukiniti vse članke in druge prosto vstopnice, izvzemSi novinarskih ter neko* liko zvišati običajno vstopnino. Odbor S. K. Ilirije se nadeja, da bodo ti ukrepi in priza* devanja, tako med članstvom, kakor med publiko, našli pravilno razumevanje in pod* poro.
Poizvedbe.
— Zgubil as /• dne 18. t. m. ob šestih zvečer mlsd prepeličar (dakelj). Najditelj se prosi, da javi svoj naslov na upravo »Slo* L venskega Naroda« proti nagradi.
Zdravstvo.
ČUVAJTE SE BOLEZNI!
Celjsko glavarstvo je Izdalo to-le n mest no okrožnico:
Zdravje državljanov Je sedaj radi kalnih bolezni v veliki nevarnosti. Skrlatinka razsaja po naših In bližnjih krajih že prilično dve leti, legar se pokazuje skoro vse leto v posamnih slučajih, griza pa največ v poletju In jeseni. Skrlatinka se loti otrok redkokedaj se ozdravijo te bolezni brez bore dk ode j a se ozdravijo te bolezni brez hudih posledic, navadno zapustijo trajno oslabi j en je telesa, od 100 bolnikov pa Jih celo 10 umrje, škrlatinko poznamo, po tem da otroka prične boleti vrat, da začne blju. vatl In postaja rudeČ po celem telesu. Orl_ So poznamo po tem, da ima človek hude bolečine v črevlh, hudo drisko itd. Prt logarju pa začne boleti glava človeka kuha huda vročina tako, da se mu blede ter leži nezavesten po cele dneve in tedne. Gotovo spoznati te bolesni — posebno v začetku, pa je mogoče le zdravniku.
V sedanjem nevarnem čaeu kličite torej zdravnika tudi pri boleznih, ki Se niso hudo nastopile, saj se ne ve, kaj Se lahko nastane, da ne bode zamujeno. Najbolje pa je če odnesete bolnike, pri katerih je nastal sum, da so oboleli na kužni bolezni takoj v bolnišnico.
Taki bolniki se zdravijo v bolnišnici brezplačno. Imajo hrano ln zdravnika za. Stonj, ravna se z njimi človekuljubno, ozdravi se Jih mnogo, ki bi drugače gotovo umrli. Bolnišnica zasluži torej vse zaupanje ln Je vsak strah pred njo popolnoma neutemeljen. Važno pa nt samo to, da bolnik ozdravi, temveč tudi to, da ne oku*I drugih ljudi.
Kakor nastane žito iz semena, tako nastanejo kužne bolezni Iz kužnega semena.
ki pride v človeka in se tam zaredi. Pri škrlatici je največ kužnega semena v luskinah, ki se nahajajo na koži bolnikov, se lupijo. Te luskine pridejo v prah in s prahom v usta in pljuča drugih otrok, ter povzročijo bolezen t vratu pozneje pa po celem telesu. So pa nekateri ljudje, ki ne morejo verjeti, da se bolezen prime in pravijo, »od kod Je prvi bolezen dobil?« Od kod prvi? Ravnotako od kožnega semena. Od kod Je pa prišlo prvo kužno seme? — Od kod prva raetlina, od kod prva krava, od kod prvi človek? To je bilo vae nekoč ustvarjeno in danes poznajo zdravniki kužna semena ravnotako dobro, kot ovčar svoje ovce. Kužna semena so bila nekoč ustvarjena in se preseljujejo od človeka na človeka in naša dolžnost je, da pazimo da se to kolikor mogoče prepreči.
Kužne bolnike moramo takoj spraviti v posebne sobe, kjer so osamljeni, če pa to ni mogoče, jih spravimo t bolnico. Nobeden razumen človek se temu ne protivi, ker to ni samo dobro za bolnika, temveč tudi za druge ljudi. Ni vseeno, če zboli v hiši samo ena oseba, ali pa vse osebe. Če oddamo takoj, ko prvi zboli, tega v bolnico, Obvarujemo vse sostanovalce okuženja in bolesni.
Oblasti čuvajo, da prebivalstvo ne zboli na kužnih boleznih, ter zaslužijo vse zaupanje in podporo prebivalstva. Pomagati morajo oblasti pa le, če pravočasno zvedo za kužne bolnike. Zato mora vsak, ko izve za kužno bolezen, te slučaje takoj naznaniti županstvu, ki naznani zopet obolenje politični oblasti., da pride ta na pomoč. Brez pomoči teh oblasti bi bilo v sedanjem času, ko razsaja skrlatinka, griža in legar, 2e tisoče ljudi pod grudo ,ki pa ho-
dijo zdravi okrog. Ako pride torej od politične oblasti zdravnik v vašo hišo, smatrajte, da pride k Vam kot prijatelj in v znamenju človekuljublja. Vsak od vas, ki se potrudi, da vse to dobro razume, in se potem ravna, stori zaslužno delo in koristi sebi in vsej javnosti.
★   ★ ★
— V higijenski razstav! na Ljubljanskem velesejmu predava v četrtek, dne 21. tm. ob 16. dr. C e r n i č Mirko, primarij v Mariboru »O vnetju slepiča«.
— Ker bo obisk higijenske razstave na velesejmu mogoč brezplačno do 15. septembra ti., se v interesu tujcev in dobrega ogleda razstave, vljudno prosi občinstvo Iz LJubljane in bližnje okolice, da obišče razstavo šele po zaključku velesejma. Dosedaj Je posetilo raestavo povprečno 3000 oseb na dan.
Drobiž.
• Pustolovščine amerikanske lepotice. Miss Peggy Jovce, ki se je 2e štirikrat omožila z milijonarji in z možmi velikih javnih pozioij, je prejela sodno rabilo, ki izhaja od njenega sedanjega moža grofa Gosta Morner. Miss Peggv Jovce je s 17 leti ušla starišem in se omožila z milijonarjem E vre tom Archerjem v Denveru. Po dveh letih je ločila zakon In se omošila z washingtonskim advokatom Cherburnom-Hohkinsom, tudi milijonarjem. Ta zakon je zopet kmalu ločila in se je omožila s Stane Jovcem iz Chlcaga, ki ga cenijo na 8 milijonov šterlingov. "Lani se je junija meseca Miss Jovce omožila z grofom Gosta Mor. ner, članom  švedske aristokracije. V ob-
tožbi izjavlja grof. da so se začele diferen. ce že na dan poroke. Vsa njuna sreča Je razpadla z dnem poroke. Ljubila me je do minute ko sva se poročila. Od mene je želela same moj naslov, ko ga je imela, Je izgubila ves interes.
• čudni stezniki. Pravzaprav so poznale že ženske starih Grkov in Rimljanov »steznike«, v pravem pomenu »stisnike«. TI so obstojali iz širokih trakov, ki so jih držali preko pleč zviti jermenčki v primerni višini in položaju. To zavijanje grudi je v em-plrski dobi nekako oživelo. Pred tem pa, v 16. stoletju se je iz Benetk razširila moda, etlskovati život ženske v železen oklep, ki Je bi tako težak, da so ga šibkejše komaj mogle nesti. Ako pogledamo enega od teh redkih, po muzejih shranjenih železnih steznikih, nas spreleti strah in groza. Poznamo pa Se drugo vrsto steznikov. Znanstveni po tov al ec W. A, Kuck je našel pri nekaterih indijanskih plemenih v Braziliji žene ln deklice, ki so stiskale svoj život s skorjo nekega drevesa.
* Radio na svetilnikih. Doslej so bile radiopostaje na svetilnikih montirane v svrho poročanja o vseh važnih dogodkih na morju. Odslej bodo služile tuđi v zabavo ponoćnim stražam na svetilnikih. Tako Je na svetilniku St. Kl i as v Ameriki že postavljena radio-postaja, ki bo prinašala koncerte in druge prireditve samotnim čuvarjem svetilnikov.
* Devetdesetletnic. Angleški list »Grand Magazine« je vprašal več okoli 90 let starih ljudi, kako fo živeli, da so do_ segli to starost. 96 letni lord Guvder je rekel, da ne kadi. da se je vse svoje življenje zelo mnogo gibal na prostem ln da Je
v miru. SS letni lord Griiuiporhe pravi, da ni nikdar kadil, pa tudi ne pil alkoholnih Pijač. S6 letni grof Nelson badj ni kadil, zgodaj je vstajal, jedel je mslo in Izogil al se je zdravil. »1 letni Hugsina tudi ne kadi. ne mara za meso In se drži mleka 9? letni Drlkwater so ogiblje tobaka, spal je vedno le T ur in bil mnogo na prostom. 90 1 prof. Mavor ne kadi. ne 5$ mesa. pa tudi ne giblje se mnogo. 92 1-tni Daviš ne ms. ra tobaka, je trikrat na dan v zadostni me. ri in se redno giblje. S9 letni Haden ne mara tobaka, ne mesa in ne vina, leži T ur. Kakor se vidi, so vsi ti angleški 90 letniki odločni nasprotniki kajenja.
* Bacili v prihodnji vojni. Is Kige poro_ čajo angleški listi, da je rusko udruženje prijateljev plinove vojno, ki sodolnje r vo-JaSkimi postajami sovje.   ca        ' str pododdelk za vojno z bacili, katerega vodi neki znani bakteriolog".   Na  Inicijativo te družbe napravijo bakteriologični savodi v Petrogradu in Moskvi večje Kterilo boi katere se napolnijo z bacili, ln sicer pr vsem, s onimi za kolero in kugo. nekem posebnem kraju v astrahanskem rtriktn se napravi potem poskus s tem! bo -.Mini. Nadalje je sovjetska vlada naroi • bakteriologom, da naj pronCiijej »m   n t uporabljanja  bacilov  v   moderni   volni . . . Beležimo, dasl zveni to angleško poročilo precej neverjetno.
Banaiko Pšenico
moko
(samo na
In vse vrste deželnih pridelkov K O f1
veliko) dobavlja po najnižjih dnevnih cenah direktno Iz Bačke  aH Iz skladišča v Ljubljani
A. VOLK, veletrgovina z žitom v L i
Telefon iuterurb. št. 449
Zahtevajte ponudbe! maaaBmmamamgBEmBma
517
Brzojavi i Volk Ljubljana*
99
41o. ANTON »TNKOV
ROSUPLJ
Posel nikom oelesejma priporočamo lansf ednie tordke:
Ne boste se kesali, ako kupite obleke za dame in gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tudi dežne plašče in vse modne predmete po najnižji ceni v konfekcijski in modni trgovini
FRAN LUHIĆ
Pred škofijo 19.
Pred škofijo 19.
FABIANI & JURJOVEC
modna manufakturna trgovina L|abl]ana9 Stritarjeva nI« 5
se priporoča.
5185
Na  debelo i
5035
Na   debelo!
&rva kranjska vrvarna in trgovina s ionopnino
ctoan 01. cftdamič
Centrala; Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 441. Podružnice. Maribor, Vetrinjska 20. — Telefon 454. — Kamnik, Sutna 4.
nudi vrvi za stavbe, dvigala, zvonove, studence itd., mlinske oprti, ognfegasne cevi in vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih dnevnih cenah.
Na drobno!
Na drobno}
Najve&ja zaloga oblek za gospode in defcke
J« Nlaček
Aleksandrova cesta
12
Specijalna trgovina božičnih okraskov. — Lastna založba prHčTcov za v kot In obrazcev (Krlppenbilder)
papirnica Uran, Ijubljana, Jflestni trg n
Oglejte si izložbe na velesejmu paviljon JE" štev. 7.
Stari trg 12 ln Sv. Jakoba nabr. TI.
Trgovina volne, bombaža ln galanterije na drobno ln debelo.
Franc Erjavec
trgovina usnja LJubljana, Stari trg 11 a.
Ustanovljeno 1866-
Ustanovljeno 1866.
C. J. HAMA
specijalna trgovina za novorojenčke, perilo domači izdelek Mestni trg 8.     LJUBLJANA     Mestni trg 8.
Modna trgovina
Peter Šterk
Lpibli&na, Star! trg 18.
ANDREJ SEVER
trgovina usnja vseh vrst ter Čevljarskih potrebščin LJubljana! Stari trg 30.
I. Tomšič
manufakturna trgovina Sv. Petra oesta 38.
4998
Fotografski atelje
1. Pogačnik
Aleksandrova eesta 3.
5003
ZA ČASA VELESEJMA i
5121
Velika izbira: žepne ure, budilke, zapestnice, uhani in posebno lepo jedilno orodje (Bc-steck) iz pravega in kina srebra. Po nizkih cenah.
Ne zamudite prilike ogledati si ravno došla nainovejša kolesa znamke Humber-Puch ln Šivalne stroje »Mundlos* s petnastletno garancijo.
Samo pri tvrdki Jos   Selovln-Cuden, Mestni trg 13.
Fr. Kham
delikatesa, specerlja In vlnarna nasproti hotela „Union11
Paviljon na veseličnem prostoru.
Eksport čevljev domačega izdelka
Matej Orehek
LJubljana Kolodvorska  ullea 26.
Stritarjeva ulica
Modna manufakturna trgovina
Janko Češnik
LJUBLJANA
Llngarjeva nlioa
Priporoča pri nakupu svojo zalogo najnovejšega blaga m fenske in moške obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd.f po zmerno nizki ceni! 4991
IGN. ŽARGI
Ljubljana,
nizki cena"
. Pet pa cesta št. 3.
Trgovina z drobnim, pletenini in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na de« belo in drobno. - Potrebščine za krojače in šivilje. 5075
„6"
Restavracija „Prl šestioi" 5006 Dunajska cesta itov. 8.
Kavarna in bar
99
Emona
Aleksandrova eesta.
5080 Flala.
Halama „Evropa'
Ljubili DonaJSka - 6osposvetska cesta
5150
.narodna kavarna
Dvorski trg
Josip Carl.
5082
Gostilna Keršič
Spodn]a Slika
Celovška cesta.
50; s
Gostilna
•9
Koroški dom"
Poljanska oesta štev. II
se priporoča 4982 Kari Korošec.
Restavradla ji Levo"
Ljubljana
Gosposvetska cesta št 16.
5077
Zajutrkovalnioa
T. Mencinger
Sv. Petra eesta it 43.
na dvorišča, 4096
Restavracija
U hotel Anion
5020
S. Ust
Paviljon Vidmar
mm veseli6aem prostora velesejma. 5187
hiiiiilsi fm. - hrti Ig nrzto juBla.
Hotel ln restavracija
„I^LOYD«
Sv. Petra eesta štev. T. 5033 Isborna kuhinja. Pristna pijaca.      Marija Tavzes.
Narodna tiskarna
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5.
Terezija Kranjc
isdel.vanle iteznlk.v (modrMT) la tretatefk pasov Ljubljana, Sv. Patra o«.ta Mav. 28.
Narodna knjigarna
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 7.
■ w
— Modna trgovin« žlbert se js presslL la is PreSernove uliee na Kongresni trg poleg Nunske cerkve in se toplo priporoča canj. občinstva.
— Najcenejše In najnovejša obleke ae dobe urno Selenburgova ulica št. 3 pri ORI CAR * MEJAc.
— ZrOnifc, izložen v drotarlt »Adrfia« v Selenburfovl nftcL, napravljen Je te *a**
ljic v celem svetu poznate Ovom al tir. e, ki je pripravljena iz svežih Jajc, mlaka, kakava in sladnega ekstrakta dr. Wanderja.
— POSETTTE GOSTILNO »PRI NB-STLNU«, TgZASKA CESTA!
DANAŠNJE PRIREDITVE. KFjbp TivoM: »Nepisani zakon«. Kino Ljubljanski dvor:    »Samo ena igračka ali »LJnbav plesalke Lolec.
Nočno lekarniško službo imajo:
TJ. Trnkocssv, Mestni trg 4. R&mor, MlkloSiceva cesta 36;
5366
„1". 410.
Lanena konoplja
C-
Denite v juho in prikuhe krepcilo hrane
— JVHAN — imate i*t preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno
hrano* 4914 b
Marija Rogelj
manufakturna trgovina, perilo ma gospodo la dame.    Blago dobro, cene nlike.
Sv. Petra eesta it. 26
5284
Insertraite v J!ov. Narodu"!
Ivan Perdan nasledniki
LJnblJ
Veletrgovina kolonijalnega In špecerijskega blaga. — Glavni založnik Ciril In Metodovih vžlgallo, nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, rli, na jf ine je namizno olje, testenine, čaj, žganje In vso drugo špecerijsko blago.
Postrežba točna in solidna.
5157
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Najnižje cene.     Postrežba točna.
SOTRUDNIKA-
STENOGRAFA,
ki je izvežban v uredniških poslih in v sprejemanju telefonskih poročil ter vešč jezikov, sprejeme takoj „uredništvo Slovenskega Naroda". Plača po dogovoru..
Velesejm paviljon ,6', št 231
Izložba najnovejših, najmodernejših in brez konkurenčnih modelov
(4
»t
En gro« En detall
Naročila in korespondenca:
Paviljon „0", koja 231, ali ateUor 5403     Kolodvorska nlloa a/L
STEZNIKE
(anoderoe)
po životni meri priporoča
Ana Hntter
Dunajska eeeta 6-11
v hi« lekarne PiccolL
Nova Iznajdba I ■
„Svetllec",
ki prikazuje vsako pisavo v temi. Informacije  Lovro Sobani k.
velesejem paviljon .E" št 214 (91) zunanja koja. 532
SMO MU) prvovrstno
KOntiHEIltal (KoDtmentaliederpappe)
dobavlja takoj v vsaki množini najc«ne;e
3o$. R. poh, f jubljana,
Gradiika ulica 22.
Telefon 513
Pozor!   Trgovci!   Pozor!
Dovoljujem si vas obveščati, da ne zamudite si ogledati ob priliki poseta IV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma
paviljon H 348 tvrdke
Miroslav Blvlc
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Zaloga   Šolskih   zvezkov, map, notesov,  blokov  in odjemalmh knjižic
Ceno nlake.   Lastni izdelek.
S spoStovanjem se priporoča 5257 M. Blvlc,
Na velesetmu dobite s
in druge instrumente, dalje etni|ef strune in glasbene potrebščine po tovarniških oenah pri
Hinki Nodic
PavUIen K 931.
- Notni papir! -
Specijalna 1 tovarni
s 3 velikimi obrati, ki stoji na čelu laike industrije slaščic (čokolade, kakao, kuverture, pralin, karamele, poprova meta, aniseta, konfekti itd.), ki ima svoj izvor razširjen po vsem svetu,
išče najbolje vpeljanega zastopnika
ali pa valetvrdko v svrho razširjenja njenega dela na HrvaŠkem. — Ponudbe pod:
Chltfre Do, 5 V na Unione
Italiana, Milano (Italien).
inous <■. d. preje Carl Pollak
Tovarna usnja in usnjatih izdelkov KRANJ, LJUBLJANA, VRHNIKA
Centralna pisarna Ljubljana. Sv. Petra c 68  Tel- 528.
L Industrija usnja*
AL CTGETABILNO
(čreslostrojena usnje):
1. KRAVI NE, rjave, črne in chagrin, ter za mehove in strehe;
2. KIPSI;
3. TELETINE;
4. OVCINE in KOZINE;
a) mazane rjave in črne;
b) barvane, za mobilije, tapecira« nje in konfekcijo;
5. VACHETTES:
a; za izdelavo DOKOLENIC, bar* vane ali naravne;
b) za   izdelavo NOGOMETNIH ŽOG;
c) za  izdelavo   razne USNJATE KONFEKCIJE:
6. SVINJINE (specialiteta);
a) /a fino JAHALNO OPREMO, barvane in naravne:
b) /a KOVČEGE:
c) MOBILTJE IX GALANTERIJSKO KONFEKCIJO (porte* monnais, portefeuilks in knjigo«
veštvo);
7. PODPLATI:
a) trovloženi    hrastostrojeni pod* plati:
b) vache:
8. CROL'PONI za izd.eIavo TRANS* MISIJSKTH JERMENOV:
a) specialno strojeni (angleški si* stem):
b) hrastostrojeni.
B. CHROM * USNJE:
1. Box*calf, črno in barvano;
2. chevreaux;
3. chevrette;
4. chrom-usnje za izdelovanje nogo* metnih žog:
5. chrommsnje za izdelavo JERME* NOV.
C. GAfcUN* USNJE za   izdelovanje  vezilnih  in šivalnih JERMENCKOV.
D. L!AK * USNJE:
1. Box*calf:
2. chevreaux.
H. Industrija usnjatih izdelkov.
A. ČEVLJARSKI IZDELKI:
1. ČEVLJI za štrapac; J
2. »       » rudnike;
3. ■        » sport in nogomet:
4. »     po vojaSkem vzorcu:
5. SANDALE.
B. KONFEKCIJA TRANSMISIJSKIH GONILNIH JERMENOV:
1. specialni stroj:
2. hrastov stroj;
3. chrom*stroj;
4. jermenci   za   šivanje   in vezanje transmisijskih jermenov.
C. KONFEKCIJA za
DVOKOLENICE (gamaše). NOGO* METNE ŽOGE, TORBICE. POR* TEFEUILLES itd. iz vegetabilnega, 'hrom* in lak*usnja. NAHRBTNIKI. ŠPORTNI PASOVI itd. TRŽNE TORBICE.
ljubljanski veliki sejem paviljon J 394.
5413
Za odgovora upravo
na i so prUoil i dinar. Ptefuja so vnaproj*
ffi H LI OGLASI
Cena  malin eglaiov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5'—
9
I    Službe j
Išče se za takoj spretna
modistinja
Ponudbe pod »Le dobra moč/5419« na upravo »SI. Naroda«
Osebni avto,
štirisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška ulica št. 22. 5280
Šivilja
gre šivat obleko in pe* rilo na dom. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 5364
Gospodična,
samostojna knjigovodki* nja, vešča slovenskega, nemškega in italijanske« ga jezika — išče službo. — Cenj. ponudbe pod »Vestna 5410« na upravo »Slov. Naroda«.
Industrijsko podjetje ra* bi izvrstno in zanesljivo
knjigovodkinjo.
— Ponudbe s cenj. našlo* vom pod »Vztrajna/5408« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Kako primerno službo v Sloveniji
iščem podpisani. — Star sem 42 let ter posedujem notarsko spričevalo ter spričevalo davčnega in zemljemerskega urada. — Nadalje želim dati svo* jega Mletnega sina izučiti mizarske obrti. — Po* nudbe na naslov: Josip Štanc*Dorbež, Zalog, ba* raka VL 5341
Isce se šivilja,
samostojna, perfektna, za veliko modno trgovino v Kumanovem (Srbija). — Plača po dogovoru. Na* stop lahko takoj. Vpra* ša se danes, v sredo in jutri v četrtek od 12. do pol 2. ure popoldne v Modnem salonu A. Vi* vod * Mozetič, Ljubljana, Pred Škofijo 21 /II. 5379
Za žago
potrebujem: žagarskega mo istra, galerista in cirs kularnega mojstra. Ti mojstri morajo biti sa* mostojni in po možnosti neoženjeni. — Pismene ponudbe je poslati na naslov: Eksploatacija šu* ma. Pavle Voinović, S^* petar, otok Brač, Daln.a^ c* i a. 5400
S3S£BBIBBaaaVF2S9BSRF •
Izboren pianino
(z zabojem za prevoz) z* 13.000 Din takoj napro daj  — Rimska cesta 20, pritličje, levo. 5362
Osebni avto
eleganten, šestsedežni 5— sc jako ugodno proda. — Ogleda se pri: Stupi* ca, Ljubljana, Slomškova ulica. 5389
POZOR! POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Resljeva cesta 30, I. nad* stropje, desno. 5399
Knjige
različne vsebine (zabav* ne, medicinske, tehnične, nabožne itd. v različnih jezikih (neke večje zapu* ščene knjižnice) se pro* dajo po dogovornih ce* nah. — Na ogled so na razpolago v tiskarni Ga* le pod Rožnikom pri Ljubljani. 5415
Proda se dobro ohranjen, kompleten »SIRIUS«
gazolm-aparat
za proizvajanje svetilne* ga in kurilnega plina. Na* prava proizvaja na uro 3—4 m* plina, kar odgo* var j a 25—30 svetilkam a 45 H K, zahteva le 1 m* prostora in je pripravna za obrt in razsvetljavo. — Pismena pojasnila da* je Leo Knez, Ljubljana, Kongresni trg 3/IIL 5398
Naprodaj
skednje velika pisarniška blagajna (\Viese & Co.), razno pohištvo, omara za knjige, chiffonier, mehka salonska garnitura, umi* valnik in buffet z mar* mornato ploščo, postelje itd. — Dunajska cesta 15. levo stopnišče, II nadstropje, levo. 5409
Stanovanja
Stanovanje
(dve sobi in kuhinja) se odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5418
V lepi mirni vili
v centrumu mesta — se oddasta dve fino oprem* ljeni sobi, spalna soba in salon s posebnim vho* dom — distingviranemu gospodu ali gospej za dalj časa. — Pismene po* nudbe pod »Distingvira* na oseba/5404« na upravo »Slov. Naroda«.
Opremljeno sobo
išče gospod za takoj ali s 1. septembrom. — Po* nudbe pod »Čeh 5407« na upravo »Slov. Naroda«.
Kot sostanovalka
se sprejme gospodična. Prednost imajo poštene, ter čez dan odsotne. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5302
Bonboni Čokolada Kakao
Lepa hiša
na mirnem kraju v sredi* ni Ljubljane — se radi preselitve takoj prod*. --Cena samo 240.000 Din, pri kateri se lahko pre* cej vknjižbe prevzame proti malim ohrestirn. — Stanovanje (tri lepe sobe v I. nadstropju, parketi, krasna kuhinja z vodo* vodom) kupcu takoj na
a;.polago — Ponudbe pod »Mirni dom 5*01* na
mravo »Slov. Naroda«.
Kupim godbene
inštrumente;
tudi pokvarjene. — Po« nudbe pod »Inštrumenti 5406« na upravo »Slovcn* skega Naroda«.
lokali
I
Trgovski lokal
z inventarjem, najraje na deželi aH v okolici Ljub* Ijane, na prometnem kra* ju — iščem. — Pismene ponudbe pod »Trgovski lokal/5411« na upravo »Slov. Naroda«.
I Dopisovanje |
Ženitne ponudbe*
Mnogo bogatih možem* cev ter bogatih nemških gospodov, želi ženitve. Damam, tudi brez pre* me žen j a. daje diskretna pojasnila v nemščini — Stabrev, Berlin 113, Stol* pischestrasse 48. 5412
I Nepremičnine |
Parcela
pod Rožnikom naprodaj — Naslov  pove uprava »Slov. Naroda«. 5116
Enonadstropna
hiša z vrtom
in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda — Poizve se v Ljubljani Opekarska cesta 10. 41/T
Proda se hiša
(enonadstropna) z dobro Močo gostilno — v src dini Ljubljane. Cena 220 tisoč dinarjev. — Ponud be   p^d   »Gostilna sred I jubljane/5402« na upra* vo »Slov. Naroda«.
TIHEIEIHEIEIE!
In druge čokoladne specijalitete
Halo!
Plačam bolje kakor vsakdo drugi stare oble* ke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje: pri* dem na dom. — A. Jure« čić, Ljubljana. Sv. Jako* ba nabrežje 31. 5417
Ostale slamnike,
nakitene in prazne, pro* dajam po lastni ceni. — Horvat. Ljubljana, Stari trga 21. 5300
Trgovci pozor !
Kdor hoče prevzeti sta* roznano trgovino v Ma* riboru, naj se oglasi pod »Eksistenca/5307 na upr. »Slov. Naroda«.
Znižane cene otroških vozičkov,
dvokoles, malih porno?* nih motorčkov ter raznih motocikljev in šivalnih strozev ter pneumatike — »TRIBUNA«, F B. L. Ljubljana. Karlovska ce* sta št. 4. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem, po* nikljanje dvokolesa. otro* ški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Pro* daja se tudi na obroke. Ceniki franko. 46 T
Trboveljski premog in drvS
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA
LJubljana
Kralja Petra trg štev. 8.
Plazilo tudi na obroke. Telefon 2». 272
Salama, šunka,
sir trapistoVBkl in pole-mendolskl.   Vse delikatesne specijalitete.
ANTON VERBIC
fcfikstaaa is ipecrijtki trgvriu Ljubljana, Stritarjeva o. 2.
Prostovoljna
javna dražba
se vrši dne 24. in 25. av* gusta 1924 od devete ure dopoldne naprej — v» Ljubljeni nasproti vele* sejma. — Prodajalo se bo: 16 različnih motorjev (motocikljev) novih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montirati na navadna dvokoles sa, več šivalnih strojev za šivilje, krojače in čev* ljarje. Kdor rabi otroški voziček, naj ne zamudi prilike, ker se bo proda* jalo veliko različnih otro* ških vozičkov po Sudovi* o nizki ceni. Dalje 5 av* tomobilov, 4 stružnice za železo, pripravne za ma* le mehanike, pneumatika za dvokolesa, zračnice že od 12 Din naprej, karbid* ne svetilke itd. 5416
»Werthehn«-
blagsjne
priporoča — Ljubljanska kornere, družba, Ljublja* na, Blei\veisova cesta 18.
3-476
Beli klobuki
oblike, od 160 do 200 di* narjev, dvobarvni 170 di* narjev. različne druge barve 150 Din. — Hor* vat. Stari trg 21. 5301
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec. 52 T
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka  M.  Ti čar, Ljubljana.
5592
OTROŠKI VOZIČKI: najcenejši   domači \n deiki.
DVOKOLESA: novi mo* deli z dobro prematiko.
MOTORJI: najnovejše* ga amerikanskega tipa »Evans«, »D. K. W . »Persch«. »Orionettc--, »Motorette«.
PNEUMATIKA: zračni* ce in plašči ter guma za otroške vozičke. Posamezni  deli  za dvo* kolesa  in  šivalne stroje
vedno v zalogi. Preprodajalci in mehani* ki nižje cene. — Sprcje* majo se tudi vsa popra* vila, emajliranje in po* nikljanje.
»Tribuna« F. B. l*
tovarna dvokoles in otro* ških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.
RAZSTAVNI PAVILJON »F« št. 191.
5224
d« Z O. Z. 5153 LJUBLJANA   —   Gospoavetska cesta štev. 13.
■NF" Pohištvo, tapetništvo, vzorci za stensko slikarijo. Načrti in proračunL Načrti in proračuni.
— Za časa velesejma stalna razstava. — Vstop prost. —
NOVO! NOVO!
NAJVEČJE ZANIMANJE
vlada za gradnjo večjih in manjših stanovanjskih hiš v sistemu
n
SEIDEL"
Natančnejše podatke se dobi pri stavbnem podjetju Jakob Accetto, sin ing. Viktor Accetto In drug, Ljubljana Tabor 2.     &W   Lastni paviljon na sejmišču!
NOVO! 47 T NOVO!
Leopold Bogel & sin
stavbeno kleparstvo in vodovodna inštalacija L]nbljanaf Gospo svetla cesta št. 18
51SP
Posetnlkom velesejma!
Najmodernejše svijene jumperje in jopice gladke in Thutankamenove vzorce v veliki izbiri od dmajjev 180 do dinarjev 390. — Trgovcem znaten popust.
F. in J. Goričar, LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 29 5396
S300COPOOOOC M
Šolske knjige
za ljudske, osnovne in srednje šole ter učiteljišče, licej in tehnično srednjo šolo ima v najnovejših izdajah v zalogi
Jtarodna knjigarna, Ijubljana
Prešernova ulica štev. 7.
zzzzzzzzzz
Izdelovanje čevljev. — Velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga. — Eksport kranjskih izdelkov: krtač, I   zobotrebcev itd. itd.
aTa &amW± aTaa^ aTa aTz aTaaTa j&a aTa
33
25
33
7017
štev. 190.
»SLOVFNSKI   NAROD«   dne 21. avgusta 1924.
Stran 7.
Zalege manufakture na
Ljubljene, $edne ulica ft. 6
fetefonsfa & 530
Friooroča svojo veliko zalogo manu-fakturnega blaga, prvovrstnih inozemskih tovar en.
OSOEO1
(P 3 CZ) I CD ■ CD ■ CZ5 ■ CZ> ■ CD ■ CD ■ CD
>IOI
g Na sejmišču paviljon 1 398
C ■
C
B
0
a
o
■
o
0
o
Uesnn - Bruto Pohlin i dr.
LJUBLJANA Poštni predal 126
tvornica vlasnic, kljukic, rinčlc za čevlje, ko-vinanastih gumbov itd., sprejema vsa naročila,
ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cen k. Pri večjih naroci-5162 lih popust.
•^□□□□□□□□□□CDnannrnnni h p n inn n n n n imnnnnnn
Tvornica perila
A. Hažem Co.
Ljubljana, tabjak 3
se priporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega pe-v največji  izbiri. — Na zalogi Ima vedno vse vrste močkih srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, ovratnikov itd. itd.
Cene nizkel Samo na debelo 1
Paviljon H 318
5161
i"H 1.1 lil ■ ■ ■ U a ■ > ■ iii a M i um ■'■ ■ ■ aaarnan
Kavarna t con
t Kolodvorski ulici št. 29
vsak dan koncert
Odprto od 4. ure zjutraj dalje. Se priporoča        L. Pogačnik
UnEEHEEEHEE
Ml,
arhitekt in mestni stavbenik
Rimska cesta 2.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, Opekarska cesta 18, po najnižji dnevni ceni.      50 T
Kruševačka fabrika sapuna Merima
DJURKOVIC, RISTIC & Kom p. Osnovana 1839. KRUšEVAC. Obnovljena 1897.
Mo5 proizvodnje 5 vagonov mila dnevno. "TRI Obvešča cenjeno občinstvo, da bo prisostvovala na
IV. ljubljanskem velesejmu
od 15. do 25. avgusta t. I. v paviljonu ffEM mesto St. 27. Na sejmu bodo izloženi vzorci vseh naših mil radi pregleda in prejema naročil. 4552
Popolnoma varno naložite denar v
2 T
Ljubljansko posojilnico r.z.zo.z.
ki posluje v novo p neurejeni h prostorih
Mestni trg št. 6 V Ljubljani Mestni trg št. 6 Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po
°
O
ter jih Izplačuje takoj bre* odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom
obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.
Arnošt Ney9 dioničko društvo, Zagreb. Boškovićeva 40.
rojači, pozor!
Javljamo, da je naša nova jesenska in zimska kolekkija v pripravi. Poznana je vsakemu krojaču naša nedosegljiva izbira
PIP""  sukna in pritiklin
Cene osobito prikladne. Cene osobito prikladne.
Kolekcije pošiljamo resnim reflektantom, izključno krojačem brezplačno.
Naročite potom dopisnice. Naročite potom dopisnice.
5143 Arnošt Ney d. d«
L. Turfc
Ljubljana
Pred Skofiio 1AI.
Strojno pletenje, nogavice, če" pice, obleke, jopice, majce itd.
Kafalfle cene.
• *
E al'
Opozarjamo gospode trgovce,
da razstavljamo naše
Železno pohištvo
na vzorčnem velesejmu v paviljonu *.G*' 229 St.
„Zmaj", ind. železnine d. d.
Zagreb. Petriniska ulica 3.
5347
Ma debelo 1 Na debelo I
Na novo preurejena trgovina usnja
L OERKMAN - Ljubljana
nasproti tovarne Indns- Pollak — Sv. Petra cesta 71
opozarja p. n. odjemalce ln interesente, da ie trgovina vsled znatnega povečanja v stanju doba vati vsako količino zgornjega in spodnjega usnja In dr.
Kakovost blaga je priznano prvovrstna. 515S
Oglefte s! pred nakopam na!fine]fe 99 PFHFF  Sloalne stroje,
„PUCH"
Kolesa po ngodnlh cenah In plačilnih
pokolih prt
Lfubliana
Sodna elšca št. 1
IGIL MOR,
Seimllče, panillon ,H* 281-282
Pooefanje
po vsaki poslani fotografi]* u najmodernejši In umetniški Izdefaof.
Izdelava slik v fo§u, sepl}!. koloritu, akvarelu In oliv.
BV     V vsaki željen! velikosti. ~r&K
Izdelava dopisnih kart v bakrotisku in bromsrebru (originalne fotografije).
Zahtevajte cenike fn obrzčajie se na edin! zavod o deiell:
UtnletnlCko nakladni zavod
Jos. Čaklnuić, Zagreb«
ntednllčeoa ulica 12. 42 t
Zaloga, strojenje, barvanje in Izdelovanje
-- kožuboulns
L ROT, krznar Llnblfana, OradlSCe it. 7
5154
trni
5
^osetnihi velesejma !
0glejte si klobuke
v modnem salonu
S tu ch l y-Maske
LJUBLJANA   —   Židovska ulica štev. 3.
Popravila se izvršujejo takoj:
Cene brez konkurence i
h i?
Grobne spomenike
marmornate plošče za pohištvo in vsa druga kamnoseška dela, kakor tudi izdelke iz umetnega kamna priporoča 5163
JONAH
kamnoseški mojster
Ljubljana
Resljeva oesta št. 30.
mAm
Prvovrstni
ny 1 niir
svetlorjav in svetlorumen Vam jamči za najtrpežnejše pleskanje.
E3
Li^HHBHHHaagjgjsiHraNNrjrjNaaNHHHSiH&iia
53
Stavbeno in opekarsko podjetje
Telefon 426.    Ivan   Ogrin    Telefon 436. Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8.
se priporoča za vsa stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah
■        opeko .
vseh vrst (strešno zarezano in navadno opeko (bobrovec) žlebnike, opeko za tlak in cementne cevi.
H     Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
0
B
TOVARNA KRANJSKEGA LANENEGA OLJA IN FIRNEžA
HROVAT & KOM P
LJUBLJANA
Vegova ulica št. 6jl.
Telefon interurban 801. Tovarna t Moste-Ljubljana
5335
Tovarniške zaloge: Beograd,  Novi Sad,  Pančevo, Subotica, Zagreb
EPosernikom ueleselma priporočamo naslednfe tordke:
ALFONZ BREZNIK
MESTNI TRG S (poleg magistrata). 5107
Največja in najstarejša tvrdka klavirjev, pianinov in harmonijev ter vsega glasbenega orodja In strun.
Oglejte si to najpopolnejše podjetje Jugoslavije! Paviljon .K" 549. Paviljon .K" 549.
Bar« i
modna trgovina in specijalna parfumerija
Stritarjeva ulica št. 2.
Paviljon „E" 75.
• v 5*
o
Anton Verbič
delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira Stritarjeva ulica št. 2.
Modna trgovinu Modna trgovina
T. Eges*
Sv. Petra cesta štev. 2.
49S4
'rff£% KB.DVORNI OPTIK
09 rt
C
e
a.
Tovarna perila
TRIGLAV"
Ljubljana, 5031 Kolodvorska ulica 8.
Filip Bizjak
krznar, izdelovatelj
čepic 5186
Kolizej, Oosposvet. c.
J.
manufakturna trgovina in zaloga pirot. preprog
Sv. Petra cesta 4.
5032
Iv. Buzzolini
trgovina z delikatesami LJubljana 4999 Lingarjeva ulica 1.
Snoi & Modic
priporoča svojo manufakturno in modno trgovino 4990
Prešernova ulica«
Josip Vidmar
Ljubliana 4993 Pred škof£| g 19. Tovarna dežnikov in salnčnikov.
J. Wanek
krznarstvo, trgovina čepic in klobukov
Sv. Petra cesta št. 19.
J. Marchiotti
trgovina usnja na drobno in debelo Sv. Petra cesta 30.
10
Trgovina papirja
Ivan Gaišek
Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
5045
M. Sedel-Strnad
modni salon Prešernova ulica št. 3.
5048
Rudolf Juvan
nožar
LJubljana, Prešernova u.
5079
Slaščičarna 5083
. Treo
pecivo, bonboni, med. Selenburgova ulica št. L
Foto-Rtelie
5050
Ant. Uršid
(v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta.
Delikatesa
špecerija
A. Stacul
Selenburgova ulica.
5046
Franjo Grabjec
fotogr. umet. zavod Miklošičeva cesta št. 6.
5044
Papirna trgovina
Tičar
Ljubljana 5047 Selenburgova ulica št. 1.
Veletrgovina iita
A. Volk
Ljubljana, Resljeva o. 24
5076
Trgovina perila
Hed. Šare
pralnica in likalnlca Selenburgova  ulica 5.
t BESEDAM !>!!«
Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Izdelovanje kirur^lčnega orodja In obvez.
Tovarn, ortopedtčnlh aparatov, umetnih adov, priprav za zdravilstvo En strežbo bolnikov, vse \rste zdravstveni gumi predmeti, klrurgičnih obvez fn predmetov, oprave za ordinacije in operacijske sobe.
6034
Velika zaloga šivalnih, pisalnih strojev in koles
Iv. Jax in sin
Oosposvetska cesta 2.
Peter Capuder
sokolske in oriunaške potrebščine Dalmatinova ulica.
5109
Elektrotvrdka
A. Verbajs
&iub*Jana 5ios Gosposvetska cesta 13 (Kolizej).
Anton Merhar
pletarstvo 5084 Ljubljana, Sv. Petra c. 22
Vele&emenj pav. ME" 102.
Marija Poznič
galanterijsko blago Ljubljana, Sv. Petra o.U.
5120
Ure,   zlatnina, srebmina
Ed. Skopek
Mestni trg 8. 4985 Popravila točno in solidno.
„Slovenski film"
V. Bešter
Aleksandrova cesta 5.
5002
Ivan Bogataj
elektrotehn. podjetje Kongresni trg
5004
tatoi hit sinova
drogerija, fotomanufaktura Židovska ulica št. 1.
5085
L. Mikuš
tO ao
Mestni trg štev. 15.
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
Albina Bogataj
izdelovanje perila Židovska steza.
5005
F. K. Kaiser
pnškar Selenburgova ulica.
498S
Modna trgovina
A. Persche
Ljubljana 4987
Prod škofijo 21.
AUTO
Florjanč.6
Selenburgova ulica 6.
4989
Josip ¥itek
trgovina s ksndtti na debelo LJubljana.. Krekov trg 8.
4994
Adrija
5001
drogerija, fotcmanfzktura, parfumerija Selenburgova ulica 5.
nasproti glavne pošte.
Lud. Dolenc
trgovina z galanterijskim blagom Sv. Petra oesta 8.
4997
tevlfi-ebuče na veliko
Aleksa Oblat
Sv. Petra cesta 18.
5~30
elektrotehnična dela
se priporoča 5357
Ivan Mihelčič
LEPI POT 10.       LJUBLJANA       LEPI POT 10.
Postrežba solidna. Cene zmerne.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Petei* Bizjak
Sp. Šiška 136
priporoča solidno izdelane amerikanske pisalne mize kakor tudi vsa stavbena in pohištvena mizarska
dela. Izvršba priznano solidna]
Cene nizke!
5285
Domača izdelovalnica klobukov
FRANE MU. Liii-ia
Paviljon na velesejmu H št. 295
'"SIEGEL&DRUG
Ustanovljena leta 1846.
Gradbeno podjetje
TVORNICA
SVETLIN9
Priporoma.
dsk ftoskjjsife najboljše kemične izdelke za čevlje in usnje. Zahtevajte po vseh trgovinah
in pAwnd»žw^lin kremo**« Lf-d.
Tkalnica
= D. Z O. Z.
platnenega in blaga
bombaževega
W I E N
SVITAVY
(6. S: R.)
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA ŠT. 31
Telefon 719       Paviljon >fH" 298
Pisarna s Dunajska ceste štev. 25.
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Enodružinske hiše v opeki in „Heraklitu" (najcenejši stavbni način).
— Projekti za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne nudi po konkurenč. cenah lepo, močno žgano opeko.
— Iz lastnega gramozoloma vse vrste peska. — Zaloga vsega gradbenega materijala na Martinovi cesti.
■
0
■
0
o o
■
o
■ cd«'
BOIOIOIO
Josip Kr egar
Obtoltvtno preizkušeni mestni tesarski mojster
Cesta na Kodeljevo št. 2, Ljubljana.
Izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. — Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradba mostov, JCZOV,
OhlS, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne ■ strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, y 5 verande in stopnice. 5219 ■
0 .a.c»e».<0
IOIOIOBOBOIOI'
0 0
o
a
o
■
o o
a
o
■
0
NajstarejSa sedlarska delavnšca
Josip Kohler
Ljubljana, Dunajska oesta 19
priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse sed-tarske potrebščine. Dalje popolne opreme za pse in dresuro psov. — Izdelujejo se tudi razni kovčki, ženske ročne torbice, nogometne žoge itd. — Popravila se izvršujejo točno.
Cene solidne I
5155
Telefon št. 583.
II um Z L L
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
= LJUBLJANA = Mestni trg štev. 10.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«*
Stev. 190.
SLOVENSKI NAROD"    vint 21   av pusta iH^i
Strci! 9.
IV. ljubljanski velesejem.
Peti dan.
Včeraj dopoldne je bil poset vele-sejma vsled slabega vremane srednji, d očim se je popoldne število posetnl-kov znatno pomnožilo. Tudi včeraj smo opazili na sejmišču mnogo tujih In zunanjih kupcev. Število gledalcev polagoma pada, Število kupcev pa narašča, kar zelo ugodno vpliva na raz-stavljalce. ki so splošno zadovoljni. Samo dva razstavljalca — Nemca sta se pritožila, da ne sklepata kupčij, sicer doslej ni bilo nobenih pritožb. Že rezultati prvih petih dni so tako zadovoljivi, da so razstavljale! obljubili, da se udeleže velesejma tudi prihodnje leto. To je važno, ker krožijo po Ljubljani razne neutemeljene vesti, da je letošnji velesejem zadnji. Informirali smo se na merodajnem mestu, kjer so nam izjavili, da je za prihodnje leto velesejem že zasiguran. Zanimivo Je, da so postali ljubljanski velesejmi predmet živahnega zanimanja med češkoslovaškimi gospodarskimi krogi. Za prihodnje leto se nam obeta nova privlačnost. Češka umetnostna obrt namerava namreč zavzeti cel paviljon, v katerem razstavi vloženo pohištvo, usnjarsko galanterijo in sploh umetniško izdelane obrtne Izdelke. To je dokaz, da Je postal ljubljanski velesejem važen faktor v gospodarskem zbliža-nju med slovenskim in češkoslovaškim narodom.
Zelo dorJro se je obnesla letos lovska in higijenska razstava. Posetnlkl fz naših prosvetnih krogov so splošno izražali željo, naj bi ostali obe razstavi odprti še po velesejmu, da si ju ogleda šolska mladina. Popolnoma se strinjamo z mislijo, ki so jo sprožili naši pedagogi. Zakaj tako lovska, kakor tudi hig'jenska razstava nudi toliko zanimivega in poučljivega, da bi bilo res škoda, če naša mladina zamudi to ugodno priliko. Zato apeliramo na merodajne kroge, naj store svojo dolžnost in omogočijo podaljšanje obeh razstav vsaj za nekaj dni Po pri-četku novega šolskega leta. Prepričani smo, da jim bo mladina hvaležna.
Tujci se letos pritožujejo glede malomarne postrežbe v nekaterih lokalih. Opozarjamo domačine, da gredo zunanjim gostom vsestransko na roko, ker je to v našem interesu. Ne samo, da trpi ugled Ljubljane in Slovenije sploh, nego tudi dejstvo, da puste tujci pri nas marsikak tisočak, govori za to, da jim moramo dobro po-streči. To velja tudi za dotične družine, ki imajo v času velesejma tujce na stanovanju. Naj ne pozabijo, da niso ljudje povsod enaki in da ima trgovec, ki Je prispel tako daleč, dovolj posla, da se zvečer nekoliko zakasni. Zato jim ne smemo delati neprilike z odpiranjem veznih vrat in drugimi malenkostmi, ki pa napravijo nanje zelo neugoden vtis.
Cehi, ki so se zglasili včeraj v sejmskem uradu, so bili ogorčeni nad skrajno neumestnim ukrepom naših oblasti, ki so položile na reklamni plakat umetniške razstave »Manes« pečat svoje pretirane sramežljivosti. Razumemo in odobravamo njihovo ogorčenje, obenem pa zahtevamo, da se ta netaktnost nemudoma popravi. V bodoče naj naši uradni organi nekoliko premislijo, predno ustrele takšnega kozla.
Strojna industrija je včeraj prvič sklenila več kupčij. Tudi sicer je bilo sklenjeno mnogo manjših kupčij. Prva tri leta so inozemci v kupčijah znatno
nadkriljevali domačine, dočim letos tega ni več opažati. Inozemski trgovci zelo radi kupujejo bosanske ročne (srebrne filigramske) izdelke in belokranjske sodčke, izdelke belokranjske domače obrti v Adlešičih. Pokupili so malone že vse. To je dokaz, da se obeta naši domači obrti lepa bodočnost Kupčije se sklepajo deloma v gotovini, večji del pa seveda na kredit, ker tudi inozemcem primanjkuje denarja. Že prvih pet dni je bilo sklenjenih več kupčij kot lani. Za prihodnje dni pa se obetajo še večji uspehi. Tako bo torej letošnji velesejem nad-krilil vse tri prejšnje, kar je za naše narodno gospodarstvo eminentne važnosti. Vsem velesejmom v Jugoslaviji pa škodujejo nemške reparacijske dajatve, ki vplivajo na cene in odvračajo marsikaterega kupca.
Danes dopoldne Je bil poset velesejma navzlic jesenskemu vremenu, ki dela vsak čas dež, dober. Trgovsko vrvenje rapidno narašča. Inozemskih in zunanjih kupcev je Čedalje več. Če ostane vreme vsaj tako, kakršno je bilo zjutraj, je tudi današnji uspeh zasiguran.
Higijenska razstava.
Zelo posrečena je bila misel, da se priredi letos na velesejmu higijenska razstava, ki je postala glavna atrakcija. Žalibog so prostori premajhni, takore-koČ nehigijenski. Posebno ža časa predavanj se prostori nabijejo poslušalcev, da zavlada v paviljonu atmosfera, kakor v kakšni romarski cerkvi. Ako bo imelo ministrstvo za narodno zdravje dovolj smisla, bo do prihodnjega velesejma pripravilo drugačne prostore. — Komaj bi zadostovala enonadstropna, res higijensko zamišljena zgradba, da bi bili v pritličju razstavni prostori, v prvem nadstropju pa dvorana za predavanja. Z veseljem opažamo, da prihaja z dežele mnogo ljudi, posebno ženstva, takorekoč le zaradi higijenske razstave oziroma k predavanjem. Danes v sredo in v petek predava dr. Mat. Ambrožih o higijeni dojenčka in malega otroka. Jutri v četrtek predava mariborski primari] dr. Mirko Č r n i č o vnetju slepiča. V soboto predava ljubljanski zdravnik-specialist dr. Tone Jamar o problemu jetike, v nedeljo 24. t. m. pa predava oficijal higijenskega zavoda g. Leopold P u h a r o alkoholizmu v Sloveniji. Predavanja se prično vsak dan ob 16. popoldne.
OBHOD PO VESELIČNEM PROSTORU.
Ta prostor, na katerem se razvije živahno vrvenje Sele po zatvoritvi velesejma, t. J. po 18. url, predstavlja tudi letos običajno sliko. Poleg velesejmske restavnu cije pod vodstvom bratov D o 1 n IC a r, nudijo ostali paviljoni ge. Vidmar, Društvo dolenjski in blzeljskih vinogradnikov, g. Valjak znanega krškega vinogradnika Vinko Bona, Osrednje vin. zadruge, ge. Derfler, Gospodarske zveze v Šiški, gosp. Cucka iz Ptuja, Fursta lz Ptuja, Pogačnika, Grošeljna, Rusov 1. dr. dovoljnega raznovrstnega vina In drugega okrepčila.
V obsežnem paviljonu dolenjskih in blzeljskih vinogradnikov so zastopana izključno lastna dolenjska In bizeljska rdeča ln bela vina, ki se točijo kot poskušnja tudi po kozarčkih. Pri tem paviljonu le razstavljena tudi lesena praktlč^. nova vinska ln sadna stiskalnica g. Fr. Rudina (z Maribora, na katero opozarjamo osobito večje sadjarje, ker ta stiskalnica izključi moZnost počrnenja sadjevca vsled nestlke z železom. Vsako popoldne praktično razkazovanje.
O Sest:
Pozdrav v daljino.;.
(DaljeJ
V operi, po naključju, ne namenoma Straussov balet »Schlagobersc in za njim »Seherezadac.
»Schlagobers« — reprezentanca urejenih dunajskih ln sploh državnih razmer. Milijardo avstrijskih kron Je stala uprizoritev. Blesk, Žida in vse najimenitnejše in najfinejše, kolikor je le mogoče. Bonboni nastopajo, čaj. kava. sladkor, slivovka, vodka in nešteto drugih dobrot vse s spremstvom, vsi solisti, solistlm'e, plesalke, korifeje, elevi — vse sodeluje. Ko pa pade zastor, pravi soseda ob moji levi svoji spremi ie-valki: Die Šeherezade kann mir gestoh-len werden— in potem Rimski Korza-kov. Jaz razumem o muziki in o baletu presneto malo — le to vem, da je »Šeherezada« tako neskončno večje delo. umetnina tonov, »Schlagobers« samo posladka. »Šeherezada« vpliva. Soseda na moji levi — ali ni res — kako vam je bilo?
Še enkrat hitro v Schfinbrunn. — Tam imajo novega slona čisto majčkenega. Je komat dobro leto star, zelo srčkan. In Dimaičani ga hodijo gledat in imajo z njim špas.
Uredili in restavrirali so zopet Schonbrunnsko gledališče.   Bilo je ne-
koč zidano samo za odlične gledalce in pa za plemiške diletante. Sedaj, ko ic preurejeno, ne zadošča. Vidi samo tisti, k! sedi na sredi, vse ostalo je prikra'-šano. Shakespeare »Der VViderspensti-gen Zahmung«, Petruchio — Aslan, Katarina upornica — PunkSsdv. Oba prijetna — in presenetita tem bolj, ker je to njih prvi poizkus v tem žanru vlog. Sicer pa — predstava pod znamenjem bližnjih počitnic. Zato odpade zl^.ta tehtnica.
II.
Praga — že zopet! Že zopet! Pa bi dejal nekdo, da je to večno ponavl'anie dolgočasno, da je leto dni vse premalo, da se mesto v tem času ne izpremeni, da ostane vendar eno in isto ... O, ne ... Praga!... Ne pošljem v Prago niti pisma, niti brzojavke, da prihajam, pa me sprejmejo... vseeno ... Na VVilsonovem ... Častna stotnija stoji tam, gospodje v cilindrih ln v kar imenitnih uniformah ... deklice v belih oblačilih... Cvetje, go-vorance, Nazdarji! Vse to je na kolodvoru, ko se pripeljem ... Jaz potujem seveda ineognito. in le financar'I na meji vedo. s kom Imajo posla... Ampak sprejet sem ... vseeno ... Hahaha! Seveda tak sprejem, ki ni namenjen meni. me stane petdeset Kč, jaz moram z automobilom v svoje praške aparte-mente... z nonšalanco, automobil je meni figa... ampak... (petdeset Kč).
, 1
Novi letnsnii domači razstavljalci.
Ako primerjamo letolnji sejmski katalog z lanskim, najdemo letos med razstavljale! nanovo slede** Jugo-j'o7an^ke tvrdke: Paviljon E: .Br*co«, Prva jugo. slovanska tovarna barvnih traksv Jn Indigo lz Maribora. Dollnafr Ivai *z *kofJe Loke (čipke in motivi); OozdprskI urad barona Borna iz Tržiča (raznovrstni le«_ nI izdelki). Morgenthalcr iz Bud.sa-ve v Bački (usnate garoitu-e). Ruski domači Izdelki (Vasilij Perlov). Pokrajinska zadruga kn Jigove zov (Babka In K. D.); Sever ?u lo f iz Ljub. Ijane (tapetniški Izdelki). »ChromoB« iz Zagreba (grafične barve :tl \: -»V 11-kan« iz Kranja (gumijevi Izdelki); F. Repi č Iz Trnovega v LJubljani*. sodarstvc>; »Gutenberg« iz Zagreba, in Beog.-Eda (grafične potrebščine). »J a s o n« iz LJubljane (tovarna za bellografični- !a indico papir. Brača Zellć Iz Carigrada (Jugoslovanska tiskarna). M a t a s i 2 Pet*r lz Maribora (filmska reklama); Prva Osi Ješka tvornica za predelavo lesa; Sodarska zadruga lz češnjlc na Gorenjskem; J u g o s 1 o ▼. tvornica 8 o b o s i! k a r s k 1 h Šablon, narodnlb ornamentov itd.; Ko bal Pet. lz Kranja (tapetnlk); K o n o n e n k o Iv. Iz Ljubljane (igrače); Kobi Ant. iz Borovnice (upognjeno pohištvo) ; M I n i b e k Nor. bert lz Maribora (tovarna meteH; Cvetličarna »Palma« iz Podčetrtka (umet-ne cvetlice); Petschauer Iv. Iz Stude-nlc (aparati za Bajenje); S e b e n i k Lov_ ro Iz Slške (»Svetile!« t. J. Iznajdba da se pisava v temi sveti); Verble A. iz LJubljane (delikatesna trgovina, posebno sir); Rebolj & ZavrSnlk lz Komende (šče-tarstvo); K r e g a r Andr. lz Medvod (mL zarstvo); Pfeifer Jos. iz Hoč (strojne tovarne In livarne); Pantlč & drug lz Beograda (trg. papirja); Sodarska zadruga Iz 2eleznikov; Stare Fr. Iz Bleda (ladjedelnica) ; Belokranjska domača obrt Iz Adlešfčev: Subic Roza Iz 2Irov (čipke); »Korotan« Iz Prevallj (lesna Industrija); Tovarna za loče-nje dragih kovin Iz Slške.
Paviljon F: »Interagencia« Iz LJubljane (alarmni aparati); Prva jugo. slovanska tvornica vagonov, strojev Itd. iz Broda; čr etnik Jos. iz št. Jurja pri Celju (mlinske stavbe); Rožič A. od Bohinjskega jezera (Izvoz sira).
Paviljon G: Prva hrv. tvornica pločevinastih Izdelkov lz Zagreba; »J n g o m e t a 1 I a« lz Ljubljane (r>plo. Sna kovinska industrija); Vojnovitf & Co. iz Ljubljane (električne potre1 -"*:ne). WlppIInger iz Maribora (elektrotehnične priprave): M lil C Janko iz Kranja (puskarstvo); -Zmaj« Iz Zagreba (industrija železne robe); »Elektros« Iz Zagreba (urad za električno Industrijo); Ga-b r š č 1 k J. Iz LJubljane (tehnično podjetje); Industrija čelika ln turpija Iz Zagreba; Schneltter P. iz škofje Loke (turbine ln hidravlični regulator. JI); K u c 1 e r F. z Drenovega griča (harmonike).
Paviljon H: Marja novic Mirko iz Eeograda (perilo); »E 1 k a« Iz Beograda (tovarna trikotaže); Brozovič Iz Zagreba (tovarna za predelavo perja); Aše. r o v i č S. iz Beograda (tovarna poror/iina Itd.); Karlovačka Industrijska Jorgana (prešite odeje); K m e t. k o nz. đruStvo žiri (čipke); Pudja DemitriJ Iz Zagreba (Izdelki lz usnja); Berlič Rok Iz Zapuž (mizarstvo); P o v h & Me. dič iz Novega mesta (perilo); Naglic brata Iz šmarce pri Kamniku (ščetarstvo); Gostlnčar Marija iz šmarce (strojno izdelovanje perila); Z I p s e r Nika Iz Kranja (predtiskarija); Eber Eltglj 'z Ljubljane (krzrarstvo); »TeitlU Iz Zagreba; Z o r n Fr. Iz Ljubljane (Izdelovanje nahrbtnikov) ; R a ž e m & dr. iz LJubljano (perilo); »Zlatarka« Iz Ljubljane (tovarna zlatnine in srebrnlne); »L u t z«, tovarna emajliranih peči. Zaerreb-LTublJa. na; Sel Jan J. lz Karlovca (sukno); E 1 e k t r O-C o m p a n y Iz Ljubljane; »ML r 1 m« iz Maribora (tovarna čokolade); To man Fr. iz LJubljane (vse vrste gladil); Jugoslov. obrtna zveza 'z LJubljane; Oister Ar drug iz Kamniku (meh. pletllnlca   trakov);    A 11 h o d ž I rt
Sahlm iz Sarajeva (domače In tuje vezivo); D. D. za promet proizvodima iz Zi greba (mlekarski ptro;: i:       ■ ša irle_
karstvo); Marjanovlč Iz Beograda (tovarna perila).
Pa vil Jon irCrobath iz Kranja (domači čevlji); P r v a b. h. ručna in mehanična tkaonica vune iz Šaraju, va; Domača predenja ln t k t n 1 < pamuka i-* Dugerese; »Trig'av« iz Smar ce (testenine in sladna kava); Rele h J. iz Maribora (tvornica kemičnih Izdelkov); Plčulin (čevlji); Potočnik Iv. iz Kranja (;zdelkl iz usn.ia); Prešern Iv. Iz Kranja (čevlji); Maher & drug lz LJubljane (čevlji); Pokrajin, z a d hi. ga sedlarjev ln jermenarjev iz Ljubljane; Industrija platnenih izdelkov lz Jarš: Repotočnik A. Iz Ljubljane (nogometne žoge); Mariborska tekstilna tvornica; Koz_ ma Alfr. Iz Osijeka (stroji za pletenje); »I k a« Iz Kranja (meh. tovar, pletenin); K lok očki M. lz Zagreba (krzna roba); Farlč F. lz Maribora (tovarua pe!j*»:>l_ sklh strojev); Mali kart lz Domžal (vozovi); Gogala Iv. lz Jesenic (Izdelovanje čepic); V a j t Ciril iz Kranja (ple-
tilnica); Jančigaj Iz Zg. .-iš-ce 'razni Izdelki Iz usnja in pletenine, posebno krpo In praktične so ročne torbice Iz usnatih krpic); Verbič A. iz Vrhnike (usnje).
PaviljTn K in L: »E x p r e s« lz Zagreba (ročne ogujegasne naprave); »M L g n o n« iz Zagreba (tovarna glasovirov); Perhavc & Valjak iz Maribora (likerji); M o i - TTinka iz Ljubljane (glasbeni ln. strumentn, Jezernlk Jos. Iz Kotrede-ža (harmonike); Deutsch K. Iz Staro Kaniže (ogledala); Kukulldls & dr. lz Eeograda (orientalski tepllls); »Sveta vojska« I2 Ljubljane; Obrtna zadruga iz Vrhnike (vozovi Itd.); Breznik Alf. lz Ljubljane (glasbila); Amerika n-M o t o r s iz Ljubljane; Ber-natovIČO.. Bizjak J., GriCar & M e j a č Iz Ljubljane (konfekcije) ; Slov tvornica orožja Iz BorovelJ.
— »Vatra«, izdelovanje akumulatorjev V Mariboru, Je včeraj pomotoma Izostala v seznamu naš'h domačih firm, ki imajo letos razstavljene svoje Izdelke ki se izdelujejo v naši kraljevini. Posebno omeniti b! bile radio In starterbaterlje ter baterije za razsvetljavo avtomobilov. Lastnik podjetje Je Ing. J. DomlcelJ.
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici,
najstarejše tovrstno podjetje v Sloveniji, razstavlja na letošnjem velesejmu svoje izdelke od katerih naj omenimo predvsem žeblje za železnice In ladje, črne ali pocln. kane, žeblje za zgradbe, čevlje, spojke za odre, prage, ladje in splave, zobe za brane, kluke za zid, vijake z maticami, zakovice j in tenderje, kotle in mostove, ter vijačne i čepi In verige. Zadruga Je svoje izdelke J lahko uvedla v promet po vsej Jugoslaviji, ker uživajo njeni Izdelki sloves v vsakem podjetju, ki Iste enkrat vporabl. Opozarjamo na razstavo teh predmetov povsem tujce, ki prihajajo iz raznih delov naše drŽave v dneh velesejma, vse pa na oglas, ki se nahaja v vglasnem delu našega lista.
Napredek slovenske industrije.
Veliko pozornost vzbudila Je koja St. 378 v paviljonu I. Stara, znana Bolldna ma. nufakturna tvrdka Franc Crobath d. s o z. Kranj (Slovenija) Je organizirala Industrijo domačih čevljev ln copat Iz najrazličnejšega specialnega blaga. Kljub Inozemski konkurenci so izdelki lepi in konkurenčne cene.
Tvrdko vodi diplomirani trgovec doktor trgovine in državnih znanosti F r e d Crobath.
Elektro Company.
paviljonu »H« 332 ima razstavljene svoje predmete tvrdka »Eloktro Compauv« last družabnikov Kregar & Stoff. Tvrdka je predkratkim prevzela bivšo Tratnlkovo trgovino z elektrotehničnimi predmeti na Sv. Petra cesti 25, jo preuredila ln povečala, ter Ima danes na razpolago vsakovrstne električne predmete počenši od motorjev in elektro-medeclnskih aparatov do radio-aparatov. Izdelki so prvovrstno inozemsko fmportno blago ter Je družba zaključila že lepe kupčije.
Budha-čaj. Tea-Import*
Pri posetu paviljona »H« se nehote ustaviš pri koji 322. Tvrdka Tea Import se je ustanovila že pred nekaj leti s principom dobavljati prvovrstne indijske ln ki. taiske čaje po najkrajšem ln najcenejčem potu, Bestavljati čajne mešanice ter pa-ketiratl te njene prelskušene čajne mešanice v pakete, tako da pride blago originalno ln nepokvarjeno do konsumenta. Paketi s tem čajem se prodajajo že po vsi naši državi in pri slehrnem trgovcu.
Prva kruševačka tvornica mila »Merina«,
V paviljonu »E« 27 je razstavljeno blago tvornice »Merima«, last tvrdke Djur-kovič, RistIČ & Comp. Tvornica Ima razstavljene prvovrstne vzorce toaletnega mila, izdelanega na najmodernejši način iz najboljših surovin. Dnevna produkcija tvornice, kl Je bila ustanovljena leta 1839, znaša okoli 5 vagonov. Posebno Je priporočati specijalno specijalno milo za otroke, ki Je priznano najboljše sredstvo za nego-
vanje kože. Odlikujejo se tudi drugi Izdelki, predvsem se priporoča nežno dišeče glicerlnovo milo. Cene so konkurenčne ln blago lahko tekmuje v vsakem oziru a* inozemskimi Izdelki.
Neslišna »Remington«.
epohalni Izum najnovejšega pisalnega stro. Ja, je razstavljena v elegantno urejeni kojl znane tvrdke Fran Bar v paviljonu »H« 285. Ta stroj model tev. 12 Je povzroč"l pravi preokret v Izdelavi pisalnih strojev. Stroj udarja na tipke popolnoma neslišno. Tvrdka je razstavila tudi celo serijo drugih prvovrstnih strojev med katerimi naj omenimo predvsem stroje »TJnderwood«, »OHwer«, Itd. Tvrdka Ima dalje v zalogi vsakovrstne računske stroje ln vse v to stroko spadajoče potrebščine. Tvrdka Bar ima prvovrstno mehanično delavnico ln zalaga skoraj celo Slovenijo* s pisalnimi stroji izdelka svetovne kvalitete.
»Triglav«, tovarna perila D. & G- Vojska.
Po prevratu sta zgradila velepodjetna industrijca Vojska — Drug na Vojvode Mi. B!ča cesti tvornico za izdelovanje perila. Podjetje si Je s svojimi solidnimi Izdelki pridobilo kmalu toliko odjemalcev, da Je moralo svoj obrat razširiti ln danes Je to podjetje ena najmodernejših tovaren za Izdelovanje perila. Tovarna obratuje na električen pogon ter zaposluje danes Se nad 50 delavk. Izdeluje predvsem fino moško perilo In Je opremljeno z najmodernejšimi stroji za Izdelovanje gumblo za prL šivanje gumbov itd. Razstavni paviljon tovarne Je »J« 381.
Kmet izumitelj.
Mnogo zanimanja v vseh kmetijskih slojih zbuja na velesejmu (pav. G zunaj)' Pečaverjev sejalni ročni Btroj, ki ga Jo Izumil in konstruiral kmet Ivan Pefia. ver (zakaj Petschauer?) lz Studenlc pri Poljčanah. Izum je že patentiran. S tem strojem je mogoče sejati koruzo, fižol, peso Itd. in sicer na način, da se prihrani mnogo časa ln denarja. Sejanje opravi ena oseba. Novi stroj Je poraben povsod, poseb. no praktičen pa za hribovite lege, kjer nI mogoče rabiti velikih sejalnlh strojev, ki so tudi razmeroma predragi. Novi stroj pa velja poedinl 150 Din, pri večjih naročilih se cena znatno zniža. Stroj tehta le 21. kilograma.
Aparat proti vlomom in tatvinam«
Moderna tehnika je konstruirala alarmni aparat, ki zabranjuje vlome in tatvine. Vsak predmet, vsak lokal, cela gospodarska poslopja, tovarniški objekti, sklad:šča, blagajne, pulti, vrata, okna, pisarniške mize, pisalni stroji itd. se dajo s tem aparatom popolnoma zavarovati, da je vlom popolnoma izključen. Aparati so razstavljeni v paviljonu F, koja 152. Lastnica iznajdbe je »Interagencia« v Ljubljani, Stara pot št. 1.
Po Pragi hodim mimo vseh historičnih spomenikov tako. ko da jih ni... In vsi Pražanj se mi zdi, menda tudi... Le tupatam srečam dolgo vrsto šolar-Čkov z dežele, ki ogleduiejo mostove. muze:e in HradČane... Mi ostali živimo sedanjosti... Cehi žive še več kot sedanjosti... gradć, zidajo, stavijo, organizirajo ... Čez drn in strn, ne glede na desno, ne na levo ... Kaj historija ... sedanjost, sedanjost, sedanjost! To Je n;ih radosten krik ...
PrišedSi z Dunaja zapazi. .. Dunajska ženska je oblečena skromno, preprosto, Pražanka nosi svilo, je Široka, prostorna, ob enajstih na Ferdinandovi, tam se sprehajajo, kupujejo svilo ... Blagostanje, zadovoljnost... Vesele do življenja... Vse preveč sile je v teh ženskah... Sedanjost, sedanjost!
Neki večer — Vinohradska spevo-hra... Škoda, škoda ... Toliko spretnih, sposobnih ljudi pevcev, pevk —»v službi enostavnega kruha ... Trideset slik... Med njimi ena: »Ceškosloven-ske hrački... Štirideset otrok... najlepša slika ... Sicer pa. škoda sposobnosti sodelujočih ... A Praga kaže okus in polni hiše na Vinohradih. Večer za večerom .. So dve sliki, ki predstavljajo slike v Louvru... Z ženskami, ki I so malo oblečene... z lučjo reflektor- 1
jev oblečene ... Toda československe hradčki so lepše...
Gori na ViŠehradu, skorai na skali, kier je gospa Libuša izdajala svoje manifeste — tam gori je pokopališče — in češki narod polaga tam svoje znamenite sinove ... Gori, visoko nad Prago leže in gledajo tja prav za ovinek, ki ga dela Vltava ... Gledajo in pričakujejo . . . Pričakujejo — to je jasno, kajti v Velik? grobnici niso zbrani Še vsi... Zever, Sladkv, Vrhlicky in Še par... a v zidu so odprte luknje. Točno devet lukenj je, lepih, globokih lukenj, te so še na razpolago ... Zraven v pročeli-nem zidu je Pa petnajst čisto majhnih udolbin. Zelo majhnih in intimnih — te so za one, ki se preda"o večnemu ognju ... Doslej so Še vse prazne in čakajo naselitve.
Taka grobnica je zelo imenitna reč In zato je v redu in prav, da bije ljubljansko Udruženje igralcev žogo, da sezida svojim slavnim sinom primeren lokal za odpočitek. . Tam si izberem tudi jaz luknjo za pozabljeni? vs^b golov in autov ...
III.
Karlstajn — pozdravljen!
T:a gori proti severu od Prage je jahal tu pa tam Karel IV. na svojem belcu na sorehod. Bil je to imeniten krali
in vsa češka zgodovina govori zelo spoštljivo o njem, in Praga je krstila po njem celo predmestje, kar je zelo lepo in zelo redko, ker navadno se rezervira bivšim kronanim glavam samo ulico, če pa so bile posebno slavne, se jim postavi celo spomenik, da imajo poznejši rodovi kaj dela in da ga lahko o priliki zopet podro.
i
Torej na severno plat se je napotil, tako ob nedeljah popoldne ali pa ob delavnikih, ko je nehal podpisovati edikte. Bil je zelo moder, učen in ljubil je umetnost. Vsled te zelo redke lastnosti je spoznal takoj, da je natura ostala dolžna, kar se lepote tiče, tej njegovi zeml;!l tu pa tam — zato je uporabil svojo kraljevsko moč — tu pa tam in pomagal tej naturi. Pomagal je tam, kjer je bilo treba— in imel je za take reči spretne oči — kot jih dandanes navadno nimajo — saj zato pa je bil kralj Karel IV.
In na takem nedeljskem sprehodu je sklenil, da sezida grad. tam zadaj v zatiš'u med gostimi gozdovi. Za odpočitek — zaradi umetnosti — in morda še zaradi česa — Česa? — Gradič, ki si ga je sez;dal Rex Carolus IV., je tako zelo lep, da je popolnoma verjeti njegovim besedam: »Vi Čehi si obdržite Češko, Karlstajn. ta pa je moj!«
(Dalje prihodnjič).
Stran 10
S L O V ITN S K1   NAROD«   dne 21. avgusta 1924
-i-v
190
Gospodarstvo.
Vposf avif ev zlatega etalona na Švedskem.
Tik pred Izbruhom svetovne vojno so Imele evropske države razmeroma stabilno valuto In zlati etalon je bil v tej ali oni obliki — prevladujoči denarni sistem v Evropi. Vojna je pa težko prizadela valute vseh držav; Inflacijski val je žalil kontinent ter zadel celo države onstran oceana. V državah, ki io se udeležile vojne, je bilo glavni vir inflacije financiranje vojne s papirnatim denarjem, ki nI Imel kovinske podlage. V nevtralnih državah obenem z Ameriko je bil Inflacijski proces bolj kompliciran. Pred vojna in tudi dlje časa po sklenjenem miru so nevtralne države producirale ogromne količine Industrijskih Izdelkov In vojnega gradiva na račun drugih držav. Nekatere dobave so bile plačane v zlatu, druge so šle na kredit — Zato je preplavilo zlato iz držav, ki so «e udeležile vojne, denarni trg v nevtralnih državah, in njihove emisijske banke so ga začele zbirati proti bankovcem. Krediti, ki so lih potrebovale v vojni udeležene države, pa so narastll tako, da so prekoračili davčno In materijalno moč prebivalstva ter povzročili novo povečanje obtoka novčanlc. V Istem smislu so delovali tudi varnostni ukrepi, ki so bili potrebni nekaterim drŽavam, da ohranijo svojo nevtralnost. — Koncem koncev pa Je količina plačilnih sredstev povsod kolosalno narastla, kar |e omajalo vrednost denarja.
Leta 1921. je nastopila v razvoju evropske valute razdvojenost. Valute premaganih in novoustanovljenih držav so začele rapidno padati, ostale valute pa, zlasti one nevtralnih držav, so čedalje bolj pridobivale na vrednosti. — Deflacijska politika gospodarsko močnih držav pa je Imela uspeh samo do konca leta 1922. Leta 1923. Je zahtevala inflacija nove žrtve: valute Franci'e, Belgije, Španske, Danske In nekaterih drugih držav so začele kolebati s tendenco k rapidnemu padcu. Obenem so nekoliko padle tudi najboljše valute. —. Novo kolebanje mednarodnega borznega tečaja je postavilo na dnevni red vprašanje stabilizacije evropskih valut. — Gospodarski In finančni krogi pa niso soglašali glede končnega cilja valutne politike m sredstev za dosego tega cilja. Zakaj, stabilizacija je zahtevala, da obvelja nova pariteta denarne edmioe napram zlatu aH dolarju, kar le bilo mogoče tudi brez upostavitve menje papirnatega denarja na zlato. Zaradi te možnosti glede stabilizacije se Je pričela povsod borba med pristaši dveh različnih principov: takozv. »metalizma«, po katerem mora bazirati vsak denarni sistem na kovanem denarju, tako da pride v promet denar, ki je napravljen iz kovine ali pa se lahko menja na kovino, t* »nominalizma«. ki priporoča svobodno, papirnato valuto. V prvem slučaju je vrednost denarne edinice odvisna od vrednosti dotične kovine, v drugem se ra vrednost regulira s sredstvi bančne politike.
Povojni poskusi, stabilizirati valuto, se približujejo pod pritiskom različnih faktorjev bolj nominalizmu kakor meta-lizrnu. Celo tiste države, ki so sprejele novo denarno edinico z visoko pariteto napram zlatu, kakor Poljska, Litva in dr., se niso približali istinitemu zlatemu denarnemu sistemu, ker predstavljalo nova plačilna sredstva papirnati denar, ki je sicer v devizah aH zlatu krit, ki ga pa ni mogoče menjati na zlato. Do zadnjega časa si nI upala nobena evropska država spraviti v promet zlata, končno pa je našlo tudi to pravilo svojo Izjemo. 3 1. aprilom 1924 je začela sprejemati švedska narodna banka novčanice za *!tto, in sicer po nominalni vrednosti. Ptriteta Švedske ostane torej Ista kakor Je bila pred vojno (100 švedskih Vron = 26.8 dol.), toda vsled slabe kupne sile v notranjosti države je tudi na Švedskem splošni nivo cen višji kakor :% bil leta 1923. (154 : 100 cene na debelo).
Ta valutna reforma predstavlja za-nimfvo posebnost — emisijska banka nI več primorana kupovati zlata. Poleg tega je prepovedan tudi uvoz zlata na Švedsko, ne glede na obliko (vsi zlati oredmeti sploh). Sistem zlatega etalona ie torej upostavljen, toda ne povsem. Svobodno menjanje papirnatega denarja na zlato in nasprotno nI vedno dovoljeno. Cilj te omejitve je v tem, da drsava prepreči pritok zlata za slučaj, če bi njegova vrednost na svetovnem denarnem trgu znova padla. Zakaj med vojno In tudi pozneje je zlato mnogo izgubilo na svoji kupni moči kar Je razvidno iz Indeksa v Zedinjenih državah (1924:1913 =* 152:100, cene na debelo). Tinančni krogi se boje. da bi mogla sprememba valutne politike v Ameriki vplivati na cene zlata po vsem svetu. Zdaj, ko Je vpostavlien na Švedskem zlati etalon, lahko skoči tečaj švedske krone na vrednost zlata, ne more pa pasti pod njo. Rezultati te reforme so doslej zadovoljivi, dasi je prišla v sezoni, ko je bila trgovinska bilanca Šved-
ske pasivna. Tako je na pr. od januarja do konca aprila 1924 vrednost uvoza prekoračila vrednost izvoza za 152.1 mil. kron. Ta deficit je pokrilo narodno gospodarstvo na račun zlate podlage narodne banke (6.8 mil. kron), dalje z valutnimi rezervami različnih bank (74.U mil. kron), s dolarskim posojilom ameriške državne banke (19.0 mil. kron), s prebitkom nevidnih delov plačilne bilance in končno z odgoditvijo izplačal do jeseni, ko je švedska trgovinska bilanca navadno aktivna.
Pred vpostavitvljo zlatega etalona napram novčanicam, ki jih je bilo v prometu za 500 mil. kron, je razpolagala Švedska narodna banka z zlato podlago v višini 270 mil. kron; zlato kritje novčanic je doseglo okrog 54%. Pozneje se je zlata rezerva zmanjšala, sporedno z njo pa se Je zmanjšal tudi obtok novčanlc. Zdaj je na Švedskem nad polovico novčanic kritih z zlatom. Tečaj švedske krone se je gibal začetkom letošnjega leta med dvema zlatima točkama, po reformi pa se Je iznova približal zlati pariteti (Newyork, 15. julija 100 šv. kron = 26.62 dol.) ★  ★ ★
Industrija jedilnih konzerv
v Italiji.
Industrija jedilnih konzerv v Italiji je razmeroma še mlada, vendar pa Že zelo razvita. In ker dobiva glavni materijal od narodnega gospodarstva, ji je bodoči razvoj zasiguran. Kapital, ki je naložen v raznih konzervnih tovarnah, znaša nad 1 milijardo lir. Delavcev zaposluje ta industriia 60.000, brez znatnega števila začasno angažiranih uslužbencev in delavcev. V severni Italiji (Parmi) je najbolj razvita industrija konserviranja mesa, sa!ame itd. V Genovi cvete industrija konser-viranega sad;a in zelenjave. V Palerni in okolici Trsta izdelujejo zlac*T ril ie konserve. V tej panogi industrije so zaposlena večinoma mala in srednja podjetja. Število tvrdk. ki so konstituirane po vzorcu akcijskih družb, je razmeroma majhno. Velik pomen, ki ga pridobiva ta industrija za italijansko izvozno trgovino, je prisilil vlado, da je izdala poseben zakon za zaščito konservne industrije. Vsa podjetja, kjer se izdelujejo konserve, so pod strogim sanitarnim nadzorstvom, ki ne zadene samo kvali- | tete za izdelavo konserv potrebnih sl-rovin. temveč tudi čistoto prostorov in osobja, ki ima posla s konservami.
Konserve.   določene za izvoz, so j predmet kemične analize v d-7avnih la j boratorijih. Lastniki morajo izpolniti za vsako večjo pošikatev   posebno folo, [ kjer označijo točno količino blaga, netto težo« naslov tovarne in izjavo, da so ; se držali vseh   higienskih predpisov. V svrho redne kontrole je bil ustanovljen z zakonom z dne 23. marca 1924 , institut za industrijo jedilnih konserv, kateremu se je pridružilo   doslej 381 podjetij.
Industrija konserviranega mesa izdeluje v Italiji letno 600.000 q, zelenfav? 350—400.000 q In sadja 100.000 q. Vrednost Izvoza jedilnih konserv iz Italije je dosegla koncem maja leta 1924 — 73.40S.925 lir za mesne konserve, 15,546.067 lir za konservirano zelema- \ vo, 21,282.566 lir za suho sadje, 10,867.873 lir za sadje, konservirano v sladkorju In 7,130.595 lir za ribe. kon-servirane v škatlicah z oljem ★  ★ ★
—S Poročilo HmelJarskegadruštva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma ln drugod. Žalec, SHS, dne 19. avg. Tudi v minulem tednu so vremenske nezgode ovirale razvoj hmeljske rastline. Obiranje goldinga se Je pričelo pomalem In bo njegova letina večinoma daleč zaostajala za lansko. Stanje poznega hmelja se Je nadalje tako poslabšalo, da Je Izključeno, da bi se že sedaj tudi le približno dala določiti množina njegovega letoSnjega pridelka. Doslo Je več hmeljskih prekupcev. Dru. . fitveno vodstvo.
—S II. mednarodno zborovanj« hmeljarjev v žatcu. Tega zborovanja dne 15. tm. se Je udeležilo blizu €0 zastopnikov iz čehoslovaškega* iz Nemčije, Jugoslavije (g. Roblek), Iz Poljskega In Francije. Ko so posamezni delegati poročali o stanju hmeljskih nasadov v domačem okolišu, je na pdlagl teh podatkov poročal g. ravnatelj Gauba o množini letoSnjega pridelka in o svetovnem tržnem položaju. Na podlagi tega poroda se da sklepati, da Je v nekaterih okoliših sicer upanje na dobro letino, vendar so pa tudi dežele, katere bodo manj pridelovale kot lani. Situacija za hmeljarje celega sveta jo torej Izredno ugodna, ker pivovarjl nimajo nikakoršnih zalog. Z ozlrom na to se Je po daljšem raz_ pravljanju sklenila sledeča resolucija: »Danes shrani hmeljarji Srednje Evrope j so priSU do prepričanja, da bo svetovna letina le pri najugodnejših vremenskih razmerah med obiranjem krila svetovni • konzum. NI torej vzroka, da bi hmeljarji •voj pridelek zametovali za ceno, katera bi ne krila pridelovalnih stroškov; hmeljarjem se nasprotno priporoča, svoj pridelek prodajati le v manjSIh partijah, da bodo dobivali pošteno plačilo za svoje prizadevanje. Svetovna cenitev letošnjega pridelka bo objavil poseben odbor mednarodne. ,
ga hmeljarskega kongresa v času od 1.—10.
septembra 1924. Mednarodni hmeljarski kongres obsoja najostrejSe predprodaje hmelja in poziva vse hmeljarje, da jo opustijo zanapiej, ker zamore le občutno škodovati hmeljarstvu.« Dokler se ne ustanovi Centraia vseh hmeljarskih organizacij Srednje Evrope, se naj izvršujejo in razpošiljajo poročila o stanju nasadov itd. v posameznih državah po dosedanjem načinu. Lu 1S25. Bh bo vršilo mednarodno zborova« nje srednjeevropskih hmeljar, v Miinch-au.
—s Državno žensko učiteljišče v Ma_ riboru naznanja, da se bodo po novi mlni-sterski naredbi vršili ponavljaln! izpiti v ponedeljek, 1. sept. sprejemni Izpiti v viš. Je letnike v petek, 5. sept., v I. letnik v čel trtek, 11. sept., vpisovanje v višje letnike pa v petek 12. sept., vsakokrat ob 8. uri zjutraj. Vse drugo na oznanilni deski.
—g Industrija kožnih rokavic v Italiji je precej dobro razvita in znaten le izvoz. Lani Je Italija izvozila okoli 5V* milijonov parov rokavic v vrednosti 60 000.000 Bi in Sicer v Anglijo 4,974.700 parov, v Francij . 25.100, v Arsrentmilo 75.100. Zadnje čase se Italijanska industrija rokavic bori z nemško in češkoslovaško konkurenco.
—Z Izvoz sladkorja iz CeštoosIovaSke v Jugoslavijo. Lani se Je Izvozilo iz Češkoslovaške v našo državo sladkorja za 10 milijonov 405.000 kron Čeških. Toliko v tako kratki dobi! To število dokazuje naibolje, koliko denarja ostane v deželi, ako se izpolnijo pričakovanja naših tovaren. da letos ne samo da pokrijemo celokupno našo potrebo sladkorja, marveč da ga bomo lahko še izvažali.
—S Stalne železniške vozne karte za trgovce. Večje Število Članov centrale industrijskih korporacij se le obrnilo do ministrov saobračaja s prošnjo, da bi Industrijalci, trgovci In obrtniki dobili stalne železniške letne vozne karte, kakor so se izdajale pred vojno. Železniška uprava bi radi tega ne trpela nikake škode, marveč bi imela le dobiček.
—g »Saturnu5«. Tovarna kovinskih proizvodov *Emil La^ovic In drusovi«, d. d. v LJubljani Je Izpremcn?la po zaključku občnega zbora naslov tvrdke v »Saturnfis« d. d. za industrijo kovinskih nrolzvcdov. — To tovarno, Id stoji v .Mostah, so klerikalci prodali nemškim kaplta!'str>m.
—g Proti produkciji Opijuma. Društvo narodov v Ženevi zahteva od naše vlade, da nal se vstavi prođzvaJanje opijuma v naši državi ter da se zabrani vsak uvoz in izvoz opi*uma.
—g Izplačevante obveznic. Oddelek za Izplačevanje obveznic vojne škode 2*&% bo izdaja! obveznice vsem onim. Vi »malo pravico za to, samo do 1. septembra t. 1. Po tem roku se prošnje ne bodo več vpo-števale.
—H Valutne razmere. Pišejo nam: Nekdo je poročal, da se je dinar malo poholišal, nI pa omenil, da stoji v Ctrrifcn še vedno za 10 % nižje, kakor ie bil. Dinar le notira! v Curihu 15. februarja 7.10, 16. februarja 7.40, ter 8. maja še vedno 7.—. torej sko^o tri mesece na višini okoli 7.20, ter je sedanje stanje 6.40. 6.50 zelo s^aho. Švicarski frank se je mogel kupiti v februarju r>o 13.90 in še nižie, a seđaj stare okoli 15.50, torej je 10 % dražji. Za 10 % se podraži trdi vse Macio, ki se mora plačevati v švicarskih fran* kih. In tega je precej. Trenotno zboljšanje dinarja od 6.40 na 6.60 pomeni malo, ako stoji frank na 15.35.
—g Mednarodna aeronavtična razstava v Parizu. Od 5. do 21. decembra ti. se vrši v Parizu deveta avijatična razstava, ki pokaže izdelke vs^h. industrij, ki so v zvezi z aeronavtlko. Izvrše se tudi posku-Snje na padalnlkih.
—g Izvoz zlta Iz Romunije Je Se nadalje dovoljen, aH vlada je povišala takso za Izvoz na 4300 lejev pri vagonu
—g Romunska tovarna za Izdelovanje aeroplanov. Te dni Je bila v Bukarešti imenovana ministrska komisija, ki ima nalogo, poskrbeti vse, kar je potrebno za zgradbo velike tovarne za vojne aeroplane in razna sredstva v zračno obrambo. Najbrže hj pri tem podjetju udeležen tudi francoski kapital.
—g Preseljevanje trgovskih In Industrijskih podjetij. Ministrstvo trgovine in industrije 1e odredilo, da se v bodoče dovoljuje preseljevanje podjetij Iz Jedne pokrajine v drugo samo v tem slučaju, ako se nahaja lastnik podjetja v tej drugi pokrajini.
—g Angleži v poljskih gozdovih. Varšavska vlada je dovolila angleškemu konzorciju izkoriščanje poljskih gozdov, in sicer na kompleksu 249.000 ha. Vrednost lesa v teh gozdovih se ceni na S2 milijonov šterlingov. V skupini angleški finančnikov se nahaja tudi poljski bankir Vojt^-vodski. Ustanovili so si družbo s kapitalom 750.000 šterlingov.
—g tzsusevanje v Sremu In MačvI. Generalno vodno ravnateljstvo je Izdelalo načrt za Izsuševanje močvirja v Sremu In Mačvi. Dela se prifno še to Jesen in upanje je, da bodo koncem prihodnjega leta končana. Večji del močvirja se nahaja okoli Save in njenih dotokov.
—g Mednarodni kongres pekarske obrti se je vršil v Bruslju. Govorilo se je zelo obširno o vprašanju nočnega dela v pekarnah. Splošno je bil odklonjen predlog mednarodne konference v Ženevi, ki je za_ hteval odpravo nočnega dela v pekarnah.
—g Glavna zveza bančnih uradnikov ?n privatnih nameščencev bo imela 7, 8. in 9. septembra ti. v Zagrebu svoje zborovanje. Razpravljala se bodo vsa vprašanja, k! se tičejo bančnih uradnikov in privatnih nameščencev.
—g Za kmetijsko šolo v Bitofju je ministrstvo odobrilo kredit pol milijona din.
—g V železni Industriji na českoslova. Škem je nastalo znatno zboljšanje in vse železarne so v polnem obratu. Cene so se ponekod zboljšale ln konkurenca Francije In Belgije se ne pozna več od dobe, ko je frank zopet narastel. Tovarne gospodarskih strojev eo tako zapos'ere da v zadnjih mesecih niso mogle sprejeti naročil Iz inozemstva.
To in ono.
Poletno mrtvilo v prirodi.
življenje, ki Je vzklilo na našem planetu ali pa prišlo od drugod se Je moralo V svojem razvoju prilagoditi fizičnim razmeram na zemlji. Ni skoraj točke na zemeljski obli, kjer bi ne bilo med letom klimatičnlh sprememb. Ni kraja na zemlji, kjer bi šlo življenje enakomerno pot brez presledkov aH Izjemnih pojavov. Zima pomeni r naravi veliko zapreko v Življenju vsega stvarstva. Mnogo Živih bitij uiora po zimi poginiti aH zaspati In otrpniti, da dočakajo pomlad, ko pa posije po ml a lansko solnce, začne stvarstvo živeti s aovo energijo. V tem času opažamo tudi najvažnejši življrnskl pojav — razmnožltev. Pomlad Je torej čas ljubezni. Toda življenju Je potrebno vse le v gotovi meri. Dolgo pričakovano solnce prekorači na aekatc%r!b> krajih meje, v katerih morejo razna živa bitja normalno živeti in o . orajo tn bitja na poseben način kljubovati preveli, ki vročini. Zanje nastopi takozvano postno mrtvilo.
Mnogo Je rastlin en letnic, ki ue dočakajo tejra časa. Končale io svojo življenjsko pot, predno Je nastopilo poletno mrtvilo. One rastline pa, ki žive več let ln ne morejo kljubovati suši, zaspe kot podzemske korenine in čakajo, da ee vrne Jesenski hlad in dež. človek jih niti ne opazi, ker so Izgubile vse dele nad zemljo ln tiče v obliki korenine glaboko pod zemljo. Tako prežive poletno mrtvilo mnoge vrste poljskih In planinskih trav. Še bolj zanimivo je pa poletno mrtvilo pri živalih. Vse živali, ki ne prenašajo solčne vročine ali suše, morajo zaspati. Ker je poletje doba, ko okrog nas kipi bujno življenje, se le redko kdo zanima za spečo naravo. Ta narava pa objema morebiti več živih bitij, kakor ona, ki kaže tudi poleti vse znake intenzivnega življenja. Spe poleti navadno samo nižje vrste živali, čijih eksistence večinoma niti ne opazimo.
če stojimo spomladi kraj močvirja, vidimo, kako se tam vse giblje In Intenzivno živi. če pa pogledamo kapljico vode iz tega močvirja skozi mikroskop, opazimo nov svet* nebroj nam neznanih bitij plava In hiti na vse strani; večja in močnejša bitja preganjajo manjša, ta pa zajedajo še manjša. Kapljica vode Je zanje to, kar je za nas vsemlrje. Taki bi bili boržkone tudi ljudje, če bi Jih kdo opazoval lz daljave, iz vsemirja. Poleti pa vsega tega vrvenja v močvirju nI več. Vse stoječe vode so izhlapele. Kam je Izginilo življenje? Tu naletimo zopet na poletno mrtvilo. Priroda je naučila te svoje mlkroskopične stvarce, da prenehajo na videz živeti, kakor se dogaja to med Indijskimi fakirjl, ki jih učenjaki tako občudujejo.
življenje je veriga kompliciranih procesov, ki so večinoma odvisni od vode. Vzemite organizmu vodo In življenje v njem najprej otrpne, potem pa ugasne Isto se godi z vsemi mikroskoplčniml Žl-vallcami, ki žive v močvirjih, čim začne solnce pripekati ln voda lzhlapevatl, izgubi njihov ore-nnlzem vodo In zato morajo zaspati. Spe pa dotlej, da Jih prebudi Jesenski dež. če bi pa hladnega dežja sploh ne bilo, še lahko spe več let, ne da bi poginile. Toda skrivnost dolgega spanja nI znana samo mlkroskoplčnemu svetu. To poletno mrtvilo poznajo tudi mnoge ribe, dvoživke In celo sesalci. Samo ptice, ki imajo med živalmi najvišjo temperaturo, ne spe ne pozimi ne poleti.
Klasičen primer -poletnega mrtvila predstavljajo ribe-dvožlvke iz Avstralije, ki se poleti zarijejo v blato, kjer spe in čakajo jeseni. Pa nI treba hoditi tako daleč, da se prepričamo na lastne oči, kako modro je urejeno stvarstvo. Vsi poznamo majhne žabice, ki se oglašajo spomladi 'n začetkom poletja lz mlak po polju s svojim monotomnlm »u u«. Čim pa so izginile mlake, tudi žabic ni več. Kam so izginile? če razkopljemo blato. Jih najdemo 30—40 cm pod površino, čepe tam otrple in brez najmanjšega znaka Življenja, če tako žabico prerežemo, opazimo, da srce ne deluje, čim pa jo položimo na vlažen kraj ali vodo, začne kmalu gibati, in čez dobre pol ure že veselo plava semlntja. Popotniki, ki so se mudili v Egiptu in drugih krajih, kjer žive krokodili, pripovedujejo, da so tudi nekatere vrste krokodilov podvržene poletnemu mrtvilu. Ko je v teh krajih po dolgotrajni suši začelo deževati, se Je Izsušeno blato naenkrat razmaknilo, prst se Je začela gibati, dvignila se je plast in Izpod nje je pokazal krokodil svoje strašno žrelo Dokler Je pripekalo solnce, ni Imel njegov organizem dovolj vode, ln zato Je moral krokodil spati globoko v blatu, da mu Se zadnja vlaga lz telesa ne izhlapi. Čim pa Je voda namočila strugo, ga Je narava sama prebudila ln postal je zopet živahen, kakor da se mu ni nič pripetilo In da ni spal dolge mesece brez najmanjšega znaka življenja. Poleg mrtvila pozimi, ki ga opažamo pri medvedu In mnogih drugih živalih, pozna torej narava tudi poletno mrtvilo ki ga ljudje večinoma ne opazijo.
MODERNA ROPARSKA ROMANTIKA.
Kje tiči Teren te — »kralj močvirja«? To vprašanje zanima danes vso romansko javnost kajti Terente Je junak dneva, ki kljubuje ogromni armadi, opremljeni s topovi, strojnicami, avtomobili in letali. Toda bojni pehod proti glasovitemu roparskemu rr! a var ju Je ostal brezuspešen, kljub temu, da so vojni stroški znašali več milijonov kron in poleg tega je nastala gospodarska katastrofa v ozemlju, kjer so čete operira-e, ker je bil ribolov, glavni vir dohodkov prebivalstva, za časa manevriranja prepovedan.
Terente pa se je smejal svojim sovražnikom v pest ln dogodilo se Je. da Je med časom, ko ga Je vojaštvo v močvirju oblegalo, mirno sedel v Galacu na vrtu neke restavracije ln je v družbi svojih to- *
varlšev, preoblečenih kskor on v častnike,
krokal do pozne noči. Svojim zasledovalcem Je pustil na jedilnem listu pozdrav: »Tukaj sem Jedel ln pil. Terente.«
V stanovanje neke stare ženske t Galacu je prišla elegantna dama ln zahtevala okrepčila. Medtem ko Je starka pripravljala okrecOHo, je dama odložila svoje toalete ln pred starko, prestrašeno do smrti, se Je pojavil Terente.
Nekega orožiilžkega poveljnika, kl mu Je bil nekoč že za petami. Je Terente napadel med neko zabavo v vasi v bližini Gv laca In mu pognal kroglo v glavo.
Pred kratkim se je pojavilo v pobožni vasici Fontina Alba več častnikov, ki »o izjavili, da so si prišli ogledat znamenito tamošnjo cerkev s samostanom, župnik Je povabil »Častnike« na večerjo. Po končani pojedini so se Častniki nenadoma dvignili. Župnika zvezali in mu odvzeli 100.000 lejev. Nato eo oropali celo cerkev ln Izginili v noči.
Taki ln enaki slučaji se množe tn ponavljajo skoraj dnevno, aH o Terenti ni sledu. Morda Je v svezi s vragom?
TUJI VLADARJI IN PARIZ.
Angleški kralj Edvard VIL Je dejal, d« Je Pariš Idealni kraj za vladarje, ki gredo na počitnice. In res Je, da tuji vladarji prav radi posečajo Pariz in imajo tudi vsak svoj gotov hotel, v katerem navadno stanujejo. Tako prebiva nas kralj v nekem hotela v Rue de Castlglione v bližini Louvra.
Parižani so na te visoke obiske le navajeni in ti ne vzbujajo pri njih nobene ln, diskretne radovednosti, če kdo tujega vla. darja spozna na ulici, ga uljudno, a neprisiljeno pozdravi e tem, da se mu odkrije, to Je pa tudi vse.
Ko sta bila sadnjlč romunski kralj ln kraljica v Parizu, so njima v čast priredili velike slavnostl, a t ožjem krogu, in časopisi so se s tem bolj malo pečali. Vendar pa Je vedel ob tej priliki veliki pariški list poročati o prav zanimivem banketu.
Francosko knjlgotratvo Je prldedllo ro. mnnski kraljevski dvojici slovstveni banket, na katerem Je ministrski predsednik. g. Herrlot, pozablvSt na svojo rdečo čepico, sedel ob desni strani kraljice. Prvi Je on nazdravil kraljici, potem se Je pa dvignila znamenita francosko-romunska pesmica, go. spa Helena Vacaresco, noseč" na prsih rdeči trak častne legije, ln govorila napitnico kraljici.
Tu je zavladalo splošno začudenje, na tihem seveda. Kajti Parižani, kl so dobro podkovani v vseh zakulisnih zadevah slovstva, so se spomnili, da ste se te dve žen. ske nekoč borile za Istega moža. Ko Je bila gospodična Helena Vacaresco Se mlađa, je bila tajnica tn prijateljica Carmen Svlv*. romunske kraljice, M je bila tudi pesnica. Sedanj! romunski kralj Je bil takrat mladenič v naJlepBl dobi. Pričel se Je nežen ljubezenski roman ln oba mlada človeka «t a se hotela poročiti. Carmen Silva Je podpirala njiju namero, toda država Je posegla vrne? Nenadoma so ločili oba zaljubljenca: gospodična Helena Vacaresco Je morala v pre. gmanstvo, med tem ko Je prestolonaslednik poročil današnjo kraljico.
Prešla so desetletja ln romunska kraljica se Je srečala s gospo Vacaresco, ki zastopa svojo domovino v Društvu narodov v ženevi.
Kot Je časopisje poročalo, sta se obe gospe dolgo in živahno pogovarjali
UČINEK LAKOTE.
Kaj napravi dolgotrajno gladovanje Človeku, Je razvidno iz znanstvene rasprave profesorja na vseučilišču v Harkovu, Alekslja Ivanovskega. o učinkih zadnje la. kote v Rusiji. Na Rusih, k! so tri leta gla. dovall, se Je opazilo, da niso samo »zgubili teže, temveč se Je zmanjšala tudi njihova visokost, In da se Je posuSIla In nagubala koža kot pri starih ljudeh.
Ko Je IvanovskI uvldel, da nrlhaja v Rusiji dalJSa doba lakote, Je takoj orgnr.1. siral svoje tovariše, da so preiskovali tir.Ič. nI učinek dolgotrajnega pomanjkinja. Opa_ sovanja so se vršila na 2114 osebah, moških ln ženskah po celi Rusiji ter so se nadaljevala skozi tri leta. Vsakega Izmed njih so tehtali t razdobju 6 mesecev.
Najbolj splošni In vidni učinek pri njih Je bila Izguba teže. Niti enega ni bilo. ki ne bi bil Izgubil na teži: v največ slučajih so posamezniki Izgubil! po 30 odstotkov ce. le teže. Najprej Je pričela izginjat! mast, ki Je proti koncu lakote pri vsakem popok noma Izginila. Nato so pričele trpeti u.'M-ee, pozneje notranji organi, posebno Jetra, medtem ko srce nI kazalo nikake premem, be.
Skoro v vseh slučajih se Je pokazalo zmanjšanje telesne višine in sicer pri moških od 1.5 do 2.6 palcev, pri žennkah pa 1.4 do 1.9 palcev. Izguba na teži je bila naj. hitrejša pri mladih ljudeh, pa so zopet hitrejše pridobili na teži, ko je bilo več ara. ne. Oblika glave se Je lzpremenlla. Ob stra. neh spredaj In zadaj se Je skrčila, medtem ko se v dolžin! nI mnogo premenlla. DolžI. na obraza se Je skrčila manj kot pa širina Enako Je postal nos manjši ln tajnšl. Lasje so rasti! počasneje, pričeli so prezgodaj Izpadati ]n slveti. Oči so postale kot pri »ta. rlh ljudeh, koža Je izgubila svojo ela*tlč. cost in se Je nagubančlla, hoja slabotna In negotova In telo sključeno. Spolni nagon Je postal zelo slab, aH pa Je celo popolno, ma Izginil. Število prezgodnjih rojstev ln otrok z raznim! hibami Je naraščalo.
Zaradi nerodnosti v hrani so se sploi no pritoževali o bolečinah v želodcu. Telo je Izgubilo vsak odpor In po rokah so se izpustila ulesa. Konečno se Je pokazala tu. d! duševna potrtost ln apatija.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik: KALENJ1N. KOPITAR.