81. številka. Ljubljana, v soboto 8. aprila. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan zve^fr, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti projeman za a v st r ij s k o-o^e rsk e dežele za vse leto lfi gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za Četrt leta 3 gld. :{0 kr., za jeden mesec 1 cld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p<> 1<> kr. za mesce, po BO kr. za ^etrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrsto po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .(ilodaliflka stolba1*. D pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Meščanje — volilci! Naši kandidatje za volitve v mestni zbor so : za III. volilni razred, ki ?oH 11. aprila: Dr. Val4'Ml iII Kaniili, odvetnik in deželni poslanec. Jail. \4. do 1867. 1. gospodarila. Da so morali nemškutarji v 13 letih svojega vladanja kaj storiti, razumeva se samo ob sebi, ker tudi občinski zastop najbolje raztrgan in umazane rumunske vasi ne bo celih 13 let spal aii rok križem držal. Na 5. strani uže take stvari sebi v zaslugo prištevajo in se uže z njimi bahajo, katere so še v zraku in katere še ne mislijo izpeljati, kar še le zdaj zvemo. Narodna stranka v mestnem zboru uže zdavnaj zahteva in vedno to zahteva nje ponavlja, da se morajo Rožne ulice pri št. Jakobakem farovži razširiti, ker je tam avoljo neprestane vožnje najbolj nevarni prelaz. Zda pa to /ahtevanje narodne stranke sebi v zlate bukve vpisujejo, poudarjnje, da mislijo kaj taeega napraviti! Da je Kranjska hranilnica svojo novo poslopje v Knaflovej ulici povzdignila in da je kranjsko stavbeno društvo t;un nekoliko hi-i napravilo, - tudi s temi tujimi peresi se nemškutarski mestni zastop diči in lišpa! Kdo se ne bode nasmehnil, ako tako otročje početje vidi. Tudi s tlakom se hvalijo, in celo v SlonoviL in Florijanskih ulicah, akoravno je tam tako anti-diluvijaličen tlak, da mora človek na nogah kurja očesa dobiti, ako bi imel še tako utrjeno ko/o ni podplatih. Kes je, da so sezidali deško šolo na CojzO-vem grabnu iz tistih stotisoč goldinarjev, ki ji'i je r; .i.iki Sothen plačal. Ali to je ravno tako malo zasluga ljubljanskih nemškutarjev, kakor to, da se je letošnjo zimo nekoliko tiso- goldinarjev prihranilo, ker nij bilo treba snega pospravljati. Za teh stotisoč goldinarjev imajo še manj zaslug, nego tisti loterlst, ki terno zadene, kajti ta je moral vs.ij staviti. Tudi se ponašajo s kopeljo v Koleziji. Tega pa ne povedo, da je narodna stranka v mestnem zastopu uže tolikokrat zahtevala, naj se kopališče tudi za revne ljudi, za delavce, hlapce in dekle napravi, — ali da je to zabtevanje narodnjakov še do dandenes ostalo glas vpijočega v puščavi. Sploh se mora pa reči, da nij imel dozdanji nemškutar-Bki zastoj) nobenega srca za revnega človeka. Prvi prototip te izredne neusmiljenosti in trdo-Brčnosti je zastopnik g- Zhuber. On je imel zmerom referat o prošnjah, rekurzih, kaznih itd. Temu možu se kar lice od veselja vsveti, in njegovi fistelski glas vedno bolj krokarjev*mu podoben postaja, kadar z navdušenostjo poroča, kako je treba kate- rega reveža odbiti in če je mogoče popolnem poteptati. Ob sebi se umeva, da pri takem poročilu narodnjaki zmerom z vso eneržijo siromake zagovarjajo, nemškutarji pa Zhubru z radostjo pritrjuje Tako so mnogoštevilnim ljubi junskim siromakom kruh pobrali, da so jim prepovedali prodajati na štantih poleg Ljubljanice za „kresi]ol\ kjer se uže ti ljudje od pamtiveka svojo kmino prodajali. Brez vsega uzroka so jih od tam spodili in nekatere na beraško palico spravili, rekoč, da se to godi za-j voljo olepšanja mesta. Da pa njihov pristaš: trgo-! vi e J. C. Mayer dan za dnevom ravno tam robo z voz razklada, na voze naklada in s tem popolnem zapira prelaz (pasažo), — tega pa nemškutarski očetji nič ne zapazijo, ker to po njihovem mnenji ljubljansko mesto le lepša in kinči! Ravno tako so dolenjski vozovi v Florijanskih ulicah od Bog ve kdaj uže s ; pred krčmami vstavljali in tako temu najbolj siromašnemu delu ljubljanskega mesta naklonili nekoliko zaslužka. Ali zavoljo polepšanja mesta jih je Zhuber prefi dekretiral in nemškutarji so radostno prikimali. Zadeti revčki so zopet in zopet prosili in moledvali, naj s e jim za božjo voljo ta zadnji košček kruh.", ne odvzame, narodnjaki so jih z vso močjo podpirali, ali Zhuber, trd in neizprosen, kakor kamen, je kar s strastjo po teh prošnjah mahal in predlagal, naj se zavržejo, — se ve zavoljo polepšanja mesta! O tem nij nobenega dvoma, da so nem skuta i'j i ta predlog sprejeli. Nikdar pa še nij gospodu Zhubru ali kakemu drugemu uemškutarskemu zastopniku Lasnikova žganjarija zavoljo olepšanja mesta na misel prišla. D* sredi mesta, na najbolj obiskovanem kraji, zganjarji okolo Lasnikove hiše tako kakor snopje le>.e in kakor medvedje renče, — to pa ne kvari Čisto nič lepote in vkusa. našega glavnega mesta po IZhubrovih in niegovih prijateljev nazorih. Najbolj pa j po ii niškutarskih nazorih kinča ljubljansko mesto (prepevanje Lasibkovih žganjarjev ob nedeljah in i praznikih, kajti takrat s*e razlega sredi cele Ljubljane, od čevljarskega do mesarskega mosta. Nemškutarski zastopniki mislijo, da nuj prepevanje Lastnikovih žganjarjev namestuje Ljubljančanom petje : benečanskih gondolijerov. In utegne kdo vprašati, ! tukaj nam nemškutarski zastop take muzikalične užitke privošči? Jeduo.^tavno zaradi tega, ker je g. Lasnik tudi nemškutarsk odbornik. Hvalijo se z novimi mostovi, n. pr. s tema dvema čez Gradašico. Zamolče pa, da jih je k tej gradnji narodna stranka z velikim in večkrat ponav-ljanim natezanjem prisilila, kakor jih uže narodna stranka leta in leta sili, da bi naredili brv čez Cesarski graben proti Podgolovcu, ki je silno potrebna. Ali za ta predlog so bili do sedaj gluhi, menda samo zaradi tega, ker to narodna stranka predlaga. Na 8. strani govore o vodovodih, ki so do sedaj še ravno tako v zraku, kakor razširjenje Rožnih ulic. Zamolče pa, da je narodna stranka uže zdavnej in opetovano predlagala, naj se napravi vsaj dvanajst vodnjakov za javno rabo, da ne bodo ljudje potrebne vode stradali, — in da se še kljunu vsemu pritisku narodnih odbornikov še do denašnjega dne niti jeden sam vodnjak nij napravil! Hvalisajo se tudi z razsvitljavo javnih ulic, pozabijo pa dodati, da so se vse svetilnice v oddaljenih pokrajinah, kar se jih je zadnja leta postavilo, napravile le po pritisku narodne stranke, posebno po predlogih gosp. Begali j a. Na 11. strani pripovedujejo, da so tajnikovo mesto pri magistratu oddali, zamolče pa, da so se pri tej priliki iz tame prekipeče nemškutarske strasti sprav.li na našega poslanca g. Svetca, kakor tistih 42 porednih fantov na preroka Elizeja, katerim sta potem dva medveda hlače vmerila. Iz same hudobne zagrizenosti so nemškutarski zastopniki 1869. leta g. Svetca odstranili in v pokoj dejali, iz iste nepo-mirljive zagrizenosti so ga zdaj na tajniško mesto silili, — se ve samo na videz, jedino iz tega uzroka, da bi mu pokojnino vzeli. Na 12. strani pripovedujejo o nekem računskem revidentu, ki je tako nepotreben kakor sedmo kolo. V to svrho se plačuje nekemu uemškutarskemu uradniku 500 gld. na leto! Mi mu jih iz srca privoščimo, samo ne iz žepov naših davkoplačevalcev. Na 13. strani govore o šolah, ne omenijo pa, da je bilo vse njihovo delovanje in točenje naperjeno na samo ponemčevanje ljubljanske slovenske mladine, in da so imeli samo in izključno ta namen pred očmi, pri vseh Šolskih napravah, nič in čisto nič druzega. Najbolj se to razvidi, da dajejo proti ugovarjanju narodne stranke vsako leto konfesijo-nelnej protestantovskej šoli 150 gld. podpore iz mestne blagajne, ker so si svesli, da s temi novci germaniztitorične namene pospešujejo, — .akoravno je celemu svetu znano, da je jedno prvih načel vseh liberalcev, proč s konfesijonelnimi šolami! Na tak način naši nemškutarski mestni očetji denar naših davkoplačevalcev zapravljajo, mesto da bi to prepustili „Gustav-Adolf Vereinu". Taisti germanizatorični nagon je vodil naše nemskutarje, ko 30 vzlic vsem protestom narodnjakov nastavili za živino zdravnika trdega Nemca, ki ne ume naših mesarjev, oni pa njega ne. Vsak Slovenec in sicer vsak domačin naj si izbije iz glave, da bi mogel dobiti kakšno službico pri sedanjem nemškutarskem zastopu, ker vsak tujec ima prednost, posebno pa če je od kod daleč z Nemškega privandral. Spo-minamo le, da so pri nastavljanji blagajnika vse sposobne domače mlajše koinpetente zavrgli in rajši trdega ne besedice slovenskega znajočega priletnega Nemca nastavili, ki je štel uže mnogo cesarskih službenih let, predno je stopil v mestno službo. Dalje v prilogi. spominate več, da ko je jeden patrijarhov naših čudež napravil, pod imenom „I>anka Slovenija" in ga razlegnil kakor strašansk baldahin celo v tilister-ske in edomitske dežele, misleč, da bodemo mi kar v lepem miru živeli, mej tem, ko bode od naše strehe drugim na nos kapalo, so jeli ti drugi kamenje na streho metati, luknja pri luknji je postajala, kapalo je na nas od vseh strani, in kaj vam bom pravil? Saj vam je znano, koliko naših se je pod tem baldahinom prehladilo. Še palica je izginila, na katerej je bil baldahin razpet, in le starček je še ostal, ki je do zadnjega za palico držal. Amen dico vobis, ako se ne poboljšate! Vsi sveti Jožeti, katerim smo se pri predzadnjem našem darovanji priporočili, nas ne rešijo pogina, ako ne spoznamo, da smo zmerom le še mlačni in da ne gorimo, kakor bi morali za sveto našo reč. Nikar se ne zanašajte jeden na druzega in ne tolažite se s tem, da porečete, no jaz sem uže zadosti svet, drugi še toliko nijso, vsak pa ne more biti popolnoma svet, kdo bode z zarjo uže po tem svetu hodil. To ne velja ! Kdor se je upisal v sveto društvo Žurtiksarjev, mora biti kolikor toliko drugim v izgled. Nesvetnikov se ne bode nikdar zmanjkalo; da po- mislite, koliko nam jih je tisočletna sužnost izneverila, kedaj še bomo vse te nazaj pridobili. V starem Gorotanu skoro ali več moliti ne znajo, tako smo slišali v obširnej pridigi dobro vam znanega proroka. Naj prvo vam je treba pokore. Z mano vred perite si jezik vsak dan, da postane čist in gladek in se ne bode spotikal pri še tako navadnih kozjih molitvah. Govori naj zmerom le za našo sveto reč, rajši nego da bi ugajal neverstvu, držite ga za zobmi. Ako pa hočete pridobiti si popolnem odpustke, treba je, da pridno darujete za izdelovanje narodnega svetišča. Ne zadostuje to, da ste vpisani v društvo svetega Jakoba in plačujete tedenske in mesečne doneske, ampak povsod, kjer Bog roko v svet moli v podobi kositrene pušice, se pristavite in darujte. Pa ne mislite, da so te pušice zato iz mesing a narejene, da zacvenka vsak dar; po tem cvenkanju ne bodete sojeni, ampak tih papirnat dar, ta je kakor nalašč ustvarjen za dober odpustek in izda najmanj za deset cvenkačev. Nadejam se, da kadar se bomo jeli zopet zbirati k vsaktedenskemu darovanju, bode vsak izinej nas jezik uže do dobrega očiščen seboj prinesel, posebno taistim, ki nijso letos niti psalme peli niti razlagali svetega pisma, bodi priporočeno, da se za jedno ali drugo pripravijo, sicer se jim bode kazen nakladala v prid narodnega svetišča. Skrajni čas je, da se po takih delih in pravej pokori očistite in pripravite, da kadar pride čas, da se nam ne bo treba več potikati po kapelicah in misijonskih hišah, da se preselimo v navadno svetišče — bodemo Žurfiksarji spremenjeni se lesketali, kakor bi prišli naravnost z gore Tabor in bode nem-čurstvo pred nami na trebuh popadalo in na trebuhu obtičalo na vekomaj ! Amen! aro T. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) IV. (Dalje.) V tem hipu vstopil je nje soprog v sobo in ona pokrila si je brzo obraz z robcem. „Kaj ti je?" vprašal je skrbno. „Kaj ti je Valja?" To ljubavno ime, ki ga je državnik le na deželi in pri intimnem tete a tete rabil, izmislil si je sam za svojo ženo. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 81. H. aprila 1882. Da je sedanje ogledovanje mrličev nepraktično, jako drago in še bolj nagajivo za naše občinstvo, o tem ve vsak Ljubljančan povedati, katerega je nesreča zadela, da je imel mrliča v svojej družini. Di je stalni zdravstveni svet najbolj nepotrebna mestna naprava, to so uže nemškutarji sami v zastopu izjavili. Zakaj se s tem 5 kolesom hvalijo, to nam je popolno nerazumno. Na 19. strani govore o meščanskem fondu, ne omenijo pa, da so letos v mestnem zboru sprožili Škandalozno misel hišo meščanskega fonda, tako imenovano kresijo prodati in potem denar v papirjih naložiti! Le klic nejevolje in indignacije narodnih odbornikov je izpeljavo te „ čud ne" ideje za prečil. Vsemu mestu je pa znano, da je le ta silni upor narodnjakov primoral nemškutarje, da so popustili misel kupiti za drage novce staro kolibo Kolizej. Se ve, o vsem tem molče nemškutarji v svojej brošuri, kakor sv. Janez Nepomucen. Na 20. strani pripovedujejo, kako so naše hrabre vojake sprejeli, ko so se iz Bosne in Hercegovine vračali, kakor da bi bili uže vsi ljudje pozabili, da so bili takrat v odboru za sprejem skoro sami narodnjaki in da bi brez udeležitve narodnjakov tako rekoč nobenega sprejema ne bilo. Na 22. strani se hvalijo, da so po potresu Zabrebčanom poslali tudi bornih 200 gold., ne povedo pa, da so ta predlog narodnjaki stavili in veliko večjo svoto, ki je bila za Ljubljano primerna, predlagali, da so ta predlog nemškutarji z jako kislim obrazom sprejeli in [svoto na 200 gld. znižali. Hvalijo se na 25. strani, da so mestno premoženje s tem poboljšali in zvikšali, da so mestna jako obširna posestva na močvirji, katerih vrednost narašča od leta do leta, za bogatelo 36.000 gld. prodali. Kdor na tak uačin svoje premoženje npoveksavaa, tacega gospodarja sme v privatnem življenji njegova obitelj staviti pod kuratelo. Po pregovoru nfinis coronat opus" so nemškutarji na konec brošure postavili loterijsko posojilo, da bi se svetilo, kakor njega dnij zvezda sv. treh kraljev v jutrovej deželi in oznanovala njihovo slavo vsej vernej fakcijoznej opoziciji. Mi bi še nič ne rekli, ako bi bila ideja tega posojila izrasla na njihovem zelniku. Vedeti je pa treba, da so uže zdavnej poprej taka posojila druga avstrijska mesta, kakor Solnograd, Inomost, Lvov, Stanislav itd. si priskrbela, da so imeli naši nemškutarji raznovrstne načrte za tako posojilo iz teh mest pred so-boj in da so iz njih prepisavali, kar se jim je za ljubljansko mesto najbolj shodno zdelo. Na tak način je nastal črtež loterijskega posojila za naše mesto. Mislimo, da bi bil sposoben vsak župan na kmetih skovati tak plagijat. Britko se nemškutarji tožijo, da jim nij narodna večina deželnega zbora 1871. leta tega posojila dovolila, — tarnajo in očitajo narodnjakom, da so oni zakrivdi najneugodnejši čas za izvrševanje tacega podjetja. Pod tem najugodnejšim časom razumevajo nemškutarji zloglasno dobo „des höchsten volkswirtschaftlichen nufschwunges". Do komolca m j se zahvalijo nemškutarji tedanjej večini deželnega zbora, da jih je obvarovala pred „krahom", kajti oni bi bili gotovo hoteli se s posojilom na na)bolj dobičkarski način okoristiti (höchste Fructi-fkirung) iu bi bili nakupili tacih papirjev, kateiih vrednost je bila 1873. 1. ua jeden dan uničena. Le previdnosti narodnjakov tedanjega deželnega zbora sn ima naše mesto zahvaliti, da nij na jeden dan poldrugi milijon goldinarjev izgubilo, kar bi bila nepopisna nesreča za ljubljanske davkoplačevalce. Nemškutarji to tudi dobro previdijo in godrnjajo le na videz dobro vedoč, da jih je ld narodna večina deželnega zbora rešila strašnega pogina. Tudi zdaj hvalijo dan pred mrakom, kajti Bog ve, kaj se še utegne v 47 letih bodočih pri takej de-n8rnej špekulaciji prigoditi, ker to loterijsko poso-jdo nij gotovo nič druzega, nego prav zelo riskirana denarna špekulacija, ki utegne prav dober sad obroditi, ako bomo imeli previdnost. Še bolj pa srečo pri podjetjih, v katerih se bodo nalagali novci iz tega posojila. Utegne pa tudi prav lehko strašen polom zadeti ljubljansko mesto, ako bi pri spekuli-ranji s tem denarjem zabredli v kako nesrečno mlako, iz katere se ne bo mogoče več rešiti, kar bi se v teku 47 let utegnilo pripetiti prav lehko. Da je kaj tacega lehko mogoče, mislimo, o tem so nemškutarji isto tako prepričani kakor mi. Ako se torej na zadnjih straneh svoje brošure bahajo, preračunano je to le za nevedueže in babjeverce, ue pa za količkaj misleče in previdne volilce. Največjo nesramnost pa nemškutarji s tem uganjajo, da sebi v zaslugo vpisujejo skleneno gradbo velike kasarna, ko vender vsak vrabec na ljubljanskih strehah čivka, da je bil to predlog narodne stranke v mestnem zboru in da so se nemškutarji temu predlogu še le po dolgem premišljevanji in obotavljanji udali. Znano je, da ko so jedenkrat predlog narodnjakov v principu sprejeli, so se potem 7, vsemi štirimi branili celega polka, hoteli so napraviti kasarno samo za dva bataljona; le pritiskanje narodnjakov in konečno dopis vojnega ministerstva jih je še le do celega polka spravilo. Ko človek v tej brošuri skoraj na vsakej strani vidi, da se naši protivoiki z našimi peresi prav po otročje dičijo, mora mu nehote starikavost nemškutarskega zastopa na misel priti. Godi se mu tudi, kakor vsakemu starčku, dan za dnevom bolj otročji postaje, torej je uže skrajni čas, da se ta starček v pokoj poda in da prepusti svoja mesta krepkim mladim i arodnim močem. Vstajenja dan! „Le vatani, vborni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepplni dan nij dan več tvoj, Tvoj je vstajenja dan!" X. Jeden hip še — in prenehali bodemo s tresočimi srci gledati dno veliko in sveto žaloigro, katero nam je katoliška cerkev te dni po svojih hramih v tolikanj skrivnostnih in resnih prizorih predstavljala; jeden hip še — in zagrinjalo pade, mi pa strmimo pred odprtim grobom, iz katerega se dvigne oni isti božji Sin, ki je po nedopovedljivih mukah na križi umrl, katerega je pa nebeški Oče poveličal, ker jo j po krivici kri prelival in za pravico smrt storil; I jeden hip še — in žalost se razreši in v polnem i veselji vriskajo srca: danes jo velika noč, danes jo vstajenja dan, aloluja! In ko takisto v resnici pridejo velikonočni prazniki, objamejo nas vselej z vso čudovitostjo divne svoje poezije! Vsakdanje okove skrbij in nadlog se nam razklenejo, srce še tako otrplo in mračno, se vzbudi in oživi leto za letom gotovo takrat, kadar pridejo veseli velikonočni prazniki! In vse, staro in mlado, koprni od veselja ter srčno pozdravlja in proslavlja te praznike, ki nam še posebno sladko odmevajo v spominih na otročja svoja leta! Vsaj se pa tudi ž njimi slovesno obhaja vstajenj a dan, življenja dan! In koga bi ne pomladile misli, katere nam v človeška naša srca usiplje sveto pismo ravno v velikonočne nedelje dan, misli, ki so tolikanj osrečevalne iu tolažilne! Vera in upanje, ki nam priteka iz odprtega groba, da no bodemo spavali večnega spanja, temveč da se bodemo vzbudili k novemu življenju, kjer bode nam poravnana vsa krivica, — ali nij to lepa vera, in ali bi našo življenje bilo dosta vredno brez tega Upanja? Solnce, ki zvečer za goro pade, da v jutro prenovljeno vstane, — trudna narava, ki v jeseni leže spat, da se spomladi čvrsta in krasna prebudi, — metulj, ki se zlatokril vzpne iz neznatne ličinke, — celi človeški rodovi, ki so uže skoro poginili, a se o pravom času še z novimi močmi vzdignili do delovanja in napredka: ta vstajenja nauk, ki se v jedno mor in po vesoljnem svetu v zgodovini in naravi razodeva, ta večni vstajenja nauk potrdil in posvetil je človek-Bog na današnji praznik s svojim veličastnim vstajenjem in tako otel tudi slabotno človeško stvar večne smrti ter jej zagotovil življenje tudi onstran groba, kakor nam to obeta sveta vera! Zato pa nam je spomin tega dne tolažen in svet, in vclika-nočna nedelja nam je dan življenja, veselja dan —• aleluja! Ali tisto sveto velikonočno jutro dalo se je tudi pravici in resnici sijajno pa korenito izpričevani e! Oni, ki je rekel: jaz sem luč in resnica, vstal je iz lastne svoje moč,i. Tako pravica konečno Iz začetka je rekla, da jej nij nič, a potem ostala je in njemu, pred njo stoječemu roke na ramo dela, svojo glavo v njega telesnika izrezani del položila, ter mu brezozirno vse povedala; Marijani dcer nij oprostila nič, ali delala se je kot da hoče, ter rekla, da je vsega tega kriva njena, Marijanina, mladost, nje temperament in slaba odgoja. „Mojemu detetu bi se kaj tacega nikdar ne dogodilo ! Jaz bi drugače nanjo pazila!" Radovedno in ozbiljno sliišal je Sipjagin to prepoved do završetka; dokler je ona svoje roke na njegovih ramah držala in s svojo glavo v njegovega telesnika izrezku slonela, držal se je mirno. Ko je zopet pred njim stala, poljubil jo je na čelo in jo svojega angelja zvai, čer rekel, da ve, kaj mu je kot gospodarju storiti in odšel kot sicer dober ali tudi energičen mož, ki ima izpolniti sicer neprijetno ali potrebno dolžnost. Okolo osme ure na večer pisal je Neždanov v svojej sobi prijatelju Silmu sledeče vrste: »Prijatelj Vladimir! V hipu odločne izpre-membe moje usode Ti te vrste pišem: Tu odpovedali so mi službo. To še nij nič ... . Kajti jaz ne grem sam iz hiše. Tista devojka, o katerej sem Ti pisal, gre z menoj. Naji druži sličnost socijalnega položaja, življenja in osvedočenja, hrepenenja in čuv | stev, ki naji navdajajo. — Midva se ljubiva; ja* vsaj sem preverjen, da čuvstva ljubezni ne morem diugače čutiti, nego v tej podobi. Karal bi se, ako bi zamolčal, da se nekako bojim in da mi je pri srci jako težko .... Vse pred menoj je temno — a midva si prizadevava priti iz te temnosti Kam hlepiva in kakšno sva si delo izbrala, menda nij treba izreči. Marijana in jaz ne iščeva ni sreče ni uživanja - jeden poleg druzega se hočeva boriti in podpirati. Cilj nama je jasen; toda kateri potje tja vode, ne znava. Bodeva li našla, ako ne pomoči, saj mogočnost uspešnega delovanja? Marijana je dobra in poštena devojka; ako nama je odsojeno, da morava poginiti, si ne bodem ničesar očitati mogel, tudi ne, da sem jo s seboj odvel, kajti ona ne more drugam nikamor. Toda Vladimir, Vladimir, kako je meni težko pri srci I . . . Jaz dvojim, ne o svojih čuvstvih do Marijane ... in vender — kdo ve"! Toda prepozno je, obrniti s tega pota se ne morem več. Vošči nama iz daljine potrpežljivost, Brečo, požrtvovalnost in ljube/eu . . . mnogo ljubezni! Ti pa nepoznani ali z vso dušo iz celega srca ljubljeni ruski narod, ne vzprejmi naji brez sočutja in uči naji,česar se more svet po tebi nadejati. Z Bogom, z Bogom moj Vladimir!" Po končanji tega pisma šel je Neždanov v vas. V jutro druzega dne, še predno se je mladi dan začel, stal je on kraj brezovega gozdiča, ne daleč posestva Sipjaginovega. MhIo v strani od njega, za široko leskovačo čakala je kmetska telega, v katero je bilo par majhnih konj uoreženih. V telegi spal je na kupu mrve in zavit, v raztrgano haljino sivolas kmet. Neždanov gledal je neprenehoma k Sipjaginovej hiši: siva mirna noč je še vladala; le sem ter tja brlela je kakšna zvezda, kot da je izgubljena na sinjem nebu. Spodnji kraji oblakov jeli so se rudečiti, zdaj prikazala se je na vztoku slaba jedva vidljiva rudečica in postajalo je jutranje hladno. Neždanov napel je ušesa : nekje v bližini čul je, da ao se vrata odprla in zaprla; majhna ženska v shawl zaviti; se mu je bližala; Neždanov hitel jej je nasproti. »Marijana?" ščebetal je on. »Jaz sem!" odgovorila je ta tihim glasom. „Pojdi z menoj", rekel je Neždnnov ter jo ne-Bpretno za roko prijel, v katerej je povezek držala; od mraza tresla se je vsa. Neždanov peljal jo je k telegi ter kmeta prebudil. Ta Bkočil je hitro z voza in se oblekel, sedel zmaga gotovo, naj jo tudi krivica položi v grob ter nanj navali ogromnega kamenja! Kajti pravica ima samosvojo vrednost in moč in to se dvigne zmago-nosno ter podre vse sovražnike! To pa je brez dvombe veliko tolažilo za posameznega in nič manj za cele človeške rodove! To konečno zmago pravice nad krivico pa imamo posebno v mislih, če se, praznujoči danes krščansko vstajenje, preveselo tudi spominamo narodnega svojega vstajenja! Celo vrsto dolgih in temnih stoletij ležal je slovenski naš narod v grobu nezavesti, zapečaten pod tujim nasilstvom, stiskan od nemških vitezov, ki so bili za silovito stražo postavljeni v slovenskih naših deželah. In vedno ostane čudno pa intere-santno, da narodič, barbarsko odcepljen od svojih bratov in v najožje meje potisnen, zatiran in psovan, je mogel preživeti svoje sovražnike in je iz njegove krvi procvela mu domovina močna in krepka! In vedno ostane čudno, da je prišel tisti tretji dan, ko je uboren ali plemenit mož stopil na vrh Vršaca, ubral svoje strune in zaklical: „Ilirija, vstani!" Pa da je vstala domovina slovenska, lepa kot jutranja zarija, in se je vzbudil narod, ter se dvignil iz svojega groba! V resnici tedaj je napočila slovenskemu našemu narodu velika noč vstajenja! In od tistih mal, po kratkih 70 letih, se je slovenski rod v takej meri in tako visoko povzdignil, da ne trdimo preveč, ako pravimo, da ga nij skoro na svetu naroda, ki bi bil v t ako ne ugodnih razmerah, v tako kratkem času tolikšne uspehe v napredku dosegel! Možje s sijajnimi talenti in čisto domovinsko .poštenostjo vodili so narod do izpoznanja, koliko velja in kaj mu je storiti, — in uže dandenes se po vseh slovenskih deželah širi krepke slovenske zavesti živo cvetje! Glasovi našega probujenega naroda so se začeli, posebno to leto, poslušati in čislati, in upanje nas navdaja, da bodemo skoro tudi na političnem in pravnem polji bolj srečni! Zakladi naše književnosti, katero so Vodnik, Ravnikar, Preširen, Bleivveis itd. založili, polnijo se bolj in bolj, a ob jednem z blagodejnimi svojimi vplivi gladijo v vseh naših stanovih pot do čiste narodne izobraženosti. Slovenski narod pa je zdaj še vedno ves v plemenitem ognji za svojo narodnost in ljubi materini jezik, ves v mladostnem navdušenji, v hrepenenji po narodnem razvoji in omiki, ves v požrtvovalnosti za čast domovine in idealne namere, tako da, praznujoči danes spomin narodnega našega vstajenja gledamo z mirnim in veselim pogledom v bližnjo in daljno prihodnjost slovenskega našega naroda! Aleluja! V očigled našega narodnega vstajenja se pa, to se ve, naših nasprotnikov in renegatov poglavarji nijso nič drugače obnašali kot jeruzalemske starešine, ko jim je došla vest o odprtem grobu. Nemški naši srditeži in izdajalci so naposled morali s penečo jezo, oziroma s pekočo vestjo, pripoznati, da narod naš ne leži več v grobu temote, temveč da se njegovo narodno slovstvo celo lepo razcvita, — in kaj so dejali potem? Šli so in najeli si par lačnih in ne-ukusnih kričačev, da jim pomagajo v svet trobiti neukretno in večno smešno to-le laž: »Ta čas, ko smo mi spali, prišli so vladni možje in odvalili so kamen — znad slovenskega naroda!" Ali odurna ta šala naših obupanih sovražnikov nam zamore le prijetno razgreti živce, posebno te dni, ko obhajamo vstajenja vesele praznike! Naš narod je vstal sam od sebe, kar smo Slovenci dandenes, to smo iz lastnih moč i j in naporov lastnih! Zavest, da je slovenski naš narod prestal toliko viharnih in pogubnih dob, da je ves stepen vender-le prišel k življenju in k mOči, da se je v kratkem času toliko povzdignil, če tudi so bili sovražni pritiski v tej dobi najhujši, — ta zavest nas zamore le veseliti in navduševati! Zavest, da mi Slovenci od visokih vlad nobedne milosti nijsmo uživali in nam tudi druzega zahtevati nij treba, nego le pravico, da se lehko sami na-se naslanjamo in se nam na druge treba nij, — ta zavest je ona moč, ki je uže od nekdaj navdajala narodne naše boritelje in besednike, da nijso onemogli v burnem narodnem boji! Ta slovenska zavest, ta slovenski samoup nas drži po konci! Za tega delj je pa tudi prav, da to krepko zavest obnavljamo in pomladimo tudi v teh letošnjih dnevih velikonočnega vstajenja! Naš je vstajenja dan, — aleluja! Danilo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. aprila. Znano je, da je baron de Pretiš, ko se je pričela debata o volilnej reformi v državnem zboru odložil svoj mandat kot poslanec češkega vele-posestva. Zakaj ? Ker je spoznal počenjanja levice kot samomorilno, ali da je uvidel, da je program desnice boljši, ali pa je tržaški namestnik se preveril, da zdanje ministerstvo Taffejevo ne bode še padlo in se zanj ne izprazni še tako kmalu mesto finančnega ministra. In z odstopom de Pretisa iz-praznen je bil mandat jednega poslanca v velepo-sestvu. In zdaj zopet izkazali so se češki avtono-misti jako viteške in ponudili so zopet levičarjem kompromis. In kaj počno levičarji ? V zelo neprijetnem položaji so. Jedenkrat prej odbili so uže jednak kompromis in to s sila visoko letečimi besedami oznanili svetu; čudno pa je zdaj njih obnašanje. Večina njihovih listov niti ne govori o tej zadevi, le „N. fr. Pr." in „\V. AUg. Ztg.u govorita za to, naj se kompromis odb;je in „W. Allg. Ztg." navaja temu kot uzrok to„, ker je kompromis s temeljnimi pravili konstitucijonalnega življenja v nasprotji." jNu, avtonomisti si zaradi tega odbitja kompromisa in nespravljivosti levičarjev ne bodo zlomili vratov, 'izkazali pa so se viteške in dokazali tudi dovoljno, da jim je istinito do sprave! Češki, kakor tudi izven Češke izhajajoči slovanski in nemški Usti se še vedno mnogo bavijo z imenovanjem češkega namestnika fml. barona Hrausa. Češki in drugi slovanski listi z veseljem pozdravljajo to imenovanje, nemški, Čehom sovražni listi pa se malo brigajo za to imenovanje, kar more pač pomeniti, da jim nij posebno po godu, kajti oni ne marajo nobenega človeka, kateremu je mar do sprave, kajti oni so fakcijozna opozicija in naši Nemci hote povsodi sami vladati in to vladanje vpo-rabljati za svoje egoistične namere — vse druge narode pa pritiskati na steno. To je bila nemška taktika do zdaj in ostane še na dalje — vsaj t mislih, v dejanji ne pridejo več do tega. Iz slednjih nam došlih oficijelnih poročil o razmerah na Jugu razvida se, da vstaja pojema, da se mej vstaši širi demoralizacija, da se njihove čete znatno manjšajo, da je upati kmalu konca vstaje tudi v Hercegovini. Jednemu -Icd□jih oficijeinih poročil od generala Dahlena iz Sarajeva pridejana je kratka opazka, da general jemlje vselej z operira-jočimi kolonami seboj po vaseh tudi politične uradnike, da se pouče, koliko moških nij doma, koliko se jih ie pridružilo vstašem in da ti uradniki tudi pozvedajo, kaj je te pribivalce gnalo k vstašem, kaj je prouzročilo vstajo. In ta slednja opazka generala Dahlena daje »Parlaraentiirju" povod, da preiskuje, kdo je pravi prouzročitelj vstaje. Da si vsakega poštenega Avstrijca vesele poročila, da bode kmalu nehala teči kri na jugu in se zopet vrnil Hercegovec na svojo posest in mirno skrbel za svojo družino — in da se državi prihranijo nepotrebni stroški, vender se ravno zdaj skoro vsakemu stavi vprašanje i Morda bi se bila pa vender lehko preprečila vstaja, če bi se bilo drugače ravnalo s tamošnjimi prebivalci in kdo je prouzročitelj te vstaje? »Parlamentar" pravi: „Ne na Nevi in na Temzi, ne v Belem gradu in ne v Četinjah se ne smejo iskati prouzročitelj i hercegovske vstaje, marveč tu na Dunaji, v vrstah onih, ki so blebetali o zvezi države s Turčijo, ki so odbili berolinsko pogodbo, ki so za uspešen začetek vztočne akcije odrekli potrebna sredstva." In kdo so ti ljudje, ki so prvi in jedino pravi prouzročitelj i vstaje? Imenujejo se kratko: fakcijozna opozicija! Ko se je skozi stoletja in stoletja zatirana Kija borila za svojo svobodo, takrat izlivali so ti fakcijozni oponentje ves svoj srd na to Rajo, Srbijo imenovali so „go njače prašičev", Črnogorce »tatove jagnjet" in zahtevali po sili zvezo s Turčijo, pozneje zavrgli berolinsko pogodbo. In ko je Avstrija okupirala pro-vinciji Bosno in Hercegovino, treba je bilo uravnati upravo, potrebovala je v to denarna sredstva. Takrat postavila se je ta nemška klika nasproti in odrekla potrebna sredstva, ta klika je trdila: »Nic nečemo vedeti o okupaciji Bosne in za to se tudi ne bodemo brigali za upravo okupiranih provinci j. Mestu da bi bila pred vitaluo vprašanje o bodočnosti monarhije postaljeno eksekutivno s svetom in sredstvi bila na pomoč, da bi dajala ravnila, da bi bila varovala pred pregret* ki, zasramovalaje ta klika vse prizadevanje vlade in tako prignala korak za korakom eksekutivo v popolnem sebi pripuščeno smer, katera je peljala do zdanje vstaje, katera vztočno akcijo monarhije tako težko kompromitira," To se pravi podkopavati države blagostan! Mestu da bi skrbeli in se nekoliko pobrinili, da se uravna uprava v okupiranih provincijah, delajo vladi opozicijo. Da bi na svoje mesto in vzel vajeti iz vrvij narejene v roke. Neždanov položil je najprej svoj plašč na sedež ter potem Marijani na voz pomagal in jej noge v staro odejo zavil. Nato vsedel se je poleg nje in kmetu zamolklim glr.aom ukazal: »Naprej, uže znaš kam." Konja sta potegnila in telega drdrala je težko na veliko cesto. Neždanov držal je Marijano z jedno roko; ona zavila se je še bolj v svoj plaid in obr-nivši se k njemu veselo rekla: „Kako lepo je mrzlo, Aleoša!" „Da", rekel je kmet, »danes bode močno rosa." Rosa bila je res v ta dan tako močna, da je visoka trava ob potu izgleda, kot da je s srebrom posuta. Marijaua tresla se je od mraza ali vender veselim obrazom in trdega zaupanja vzkliknila. „Mrzlo je, Aleoša, mrzlo — in mi dva prosta ! prosta!" V. Čim je Solomin čul, da sta se v kmetskej telegi nek gospodar z neko damo pripeljala, ter zanj vprašala, hitel je k tvorničnim vratom. Poki-mal jima je z glavo ter kmetu ukazal, da zapelje na dvorišče pred njegovo hišo, kjer je Marijani pomagal iz voza stopiti. Koj po njej stopil je tudi Neždanov čez hišni prag. Solomin peljal ja je po dolgem temnem hodniku in ozkih stopnicah v druzega nadstropja zadnji trakt, kjer so vsi trije vstopili v malo, precej čedno sobico z dvema oknoma. »Dobro došli!" vzkliknil je zdaj Solomin z občnim svojim smehljajem, ki je pa ta pot še lju-beznivejše bilo. „To je vajino stanovanje; ta soba in tu poleg še jedna. Lepo nij, ali živeti se tu more. A kaj je glavna stvar, noben radovednež vaji tu ne moti. Pod oknom je vrt, a na okolo ograja. To je miren kraj. — Še jedenkrat dobro došli, ljuba go-spica — in tudi vi, Neždanov." Segel je obema v roko. Stala sta tu molče na pol začudena, na pol vesela. „No" dejal je Solomin, „a kaj čakata; odložita in uredita si po svojej volji. Kaj imate s so-boj. — " Marijana pokazala je svoj povezek, ki ga je držala v rokah. „Jaz imam samo to-le." „Jaz imam majhen kovček, ki je v telegi in po katerega poj dem ..." »Ostanite tu, ostanite!" rekel je Solomin in vrata odprl in je ukazal: »Pavel, prinesi, kar je v telegi ostalo." »Koj," čul se je glas „vedno navzočnega." Solomin obrnil se je zdaj k Marijani, ki je mej tem svoj plaid odložila. »Torej se je vse srečno vršilo?" jo je vprašal. — »Hvala Bogu .... nihče naji videl nij. Jaz sem zapustila pismo za gospoda Sipjagina. — Obleke in perila nijsem seboj vzela, ker morava takoj naprej .... (Marijani nij bilo možno dodati: »narod") Da si najpotrebnejše kupim, toli imam." »To bodemo vse pozneje uredili . . . evon in Solomin pokazal je na Pavla, ki je s kovčekom vstopil, „evo mojega najboljšega prijatelja, ki vam ga toplo priporočam. Na njega se morete zanašati baš ko name. — Si li Tatjani rekel, da prinese samo-var?" vprašal je Pavla zamolklo. »Koj bode ž njim tu," odgovoril je Pavel. »Tatjana je njegova žena," del je Solomin k Marijani, »in isto tako zvesta, ko on. — Ona vam bode stregla, dokler se ne uredite sami." (Dalje prih.) se bili takoj pobrinili za uravnavo ustave, nikdar bi ne bila nastala vstaja, ljudstvo bi se bilo privelo na pot blagostanja, bi bilo napredovalo in blagoslavljalo avstrijsko državo. Da je napočila vstaja, da se avstrijska politika proklinja v okupiranih deželah, kriva je ona klika v Avstriji, ki se nij hotela brigati za zboljšanje uprave v Bosni in ta klika se ime nuje: Fakcijozna opozicija! Vnanj«* države. Če se obistine vesti, katere poročajo nekateri listi iz Rusije, praznovala bode slovanska stranka veliko pridobitev. Po teh vesteh je uže podpisan nkaz, s katerim se general Ignatijev imenuje državnim kancelarjem mestu starega Gorčakova. Aksakov pa da zavzame mesto Giersovo. To imenovanje baje da se bode objavilo o Velikej noči. Istinito, večje radosti bi se ne moglo napraviti slovanske; stranki v Rusiji, nego da jo car obdari z generalom ignatijevom. To imenovanje bi pomenilo: Glejte, jaz ruski car, jasno pred svetom pokažem slovansko svoje mišljenje. Če bi tudi Ignatijev ne postal formalno naslednik, faktično pa gotovo, kajti stari Gorčakov zaradi slabosti živi v južnej Evropi in se ne more pečati z vnanjo politiko. Gotovo pa je, ko zatisne Gorčakov oči, da mu bode Ignatijev naslednik. Znani govor Skobeljeva v Varšavi učinil je velik utis na Poljake. To kažejo najbolj o poljski listi. Tako piše jeden v ruskej Poljskej izhajajoč list mej drugim to: »Ruski car Aleksander III. mora biti slovanski car, zaščitnik, car osvoboditelj, car usrečitelj. Na zapadu je laž in obmana, a mej Slo vani je istina, pravica in svoboda. Car ruski, kateri je od svojega očeta podedoval veliko ime »osvoboditelja", bode faktični osvoboditelj in osrečitelj Slovanov. Slavni Skobeljev položil je s svojim govorom temelj ljubezni in sreče mej Poljaki in Rusi. Skobeljev ie tolmač želja in mislij ruskega carja." Duiiavako vprašanje ne bode še tako kmalu rešeno, kajti zdaj se zopet poroča, da si ve-levlasti stojijo zopet strožje nasproti in ministerstvo Bratiane se je izjavilo zastopnikom Francije in Au glije, da ne odstopi ni koraka, če se hočejo krajšati pravice suverenne dežele. Turška vlada pomnožila je na bolgarskej meji pri Djoumi svojo garnizijo in bolgarski diplo matični agent dobil je nalog pozvediti, kaj ima to proti Bolgarskej namenjeno pomnoženje garnizije pomeniti. Pred kratkim raznesla se je po nekaterih listih vest, da misli papeže*v državni tajnik Jako bi ni odstopiti, »Journal de Rome11 pa to vest odločno de-mentira. Mnogi francoski poslanci hote zborniške počitnice vporabiti v to, da bodo svojim volicem dajali račun o svojem delovanji. Odseki zbornice navzlic praznikom delujejo dalje. Praktično znamenita so dela odseka za reformo sodnij, kateri je zdaj glavni načrt poročila izvršil. S petemi proti štirim glasom je sklenil, da se voli sodnijsko osobje, in sklenil, da se odpravi neodstavljivost uradnikov in šestih prizivnih sodišč. Iz Pariza se poroča, da se je ministerski predsednik Frevcinet izjavil, da se razburjenost na jugu Xnuczije polega in da se more francoska operacija v inozemstvu smatrati mirnejšo. Dopisi. Iz LJubljane 7. aprila. [Izv. dop.] (Nekoliko kritike.) Jedna najglavnejših, pa tudi najneumnejših zvijač, s katerimi je v obilnej meri napolnjena nemškutarska brošura „der Gemeinde-rath der Landeshauptstadt Laibach", je tudi ta, da se gospodje dr. Schatter, dr. Keesbacber in dr. Suppan, ki so spisali to knjižuro, na vsa usta hvalijo tudi s takimi deli in napravami, katere bode v Ljubljanskem mestu učakal komaj bodoči prvi ali drugi rod za nami, a da jih vender opisujejo tako zvito in zvijačno, kakor da bi jih bila uže zdavna dovršila dosedanja na rotovži zadnja leta gospodujoča fakcijozna klika. Da se bode jedenkrat podrl šentjakobski farovž ter v Rožnih ulicah razširila državna cesta; da se bode za šenklavško cerkvijo zasadil mal vrtič; da se bodo stranišča po Ljubljani praznila po pnevmatičnem potu; da se bode napravil velikanski mestni vodovod; da se bode zidala nova mestna ubožna hiša, vse to prišteva dozdanji fakcijozni mestni zbor svojim izmišljenim in domišljanim zaslugam. Res, čuditi se moraš, da si ta čudna pospoda pri svojej neznan-skej ljubezni, katero ima , za tempus futurum. tudi tega ne šteje v zaslugo, da se bode Ljubljana jedenkrat razširila do Savskega mosta in do — Šmarijne gore! — Nadalje si ti čudni možakarji tudi zasluge, katere so si narodne stranke meščanje ali narodna stranka v svoji celoti pridobila za mestno občino ljubljansko, zvijačno zapisujejo na svoj rovaš. Ves svet ve, da se ima Ljubljana v prvej vrsti gosp. P r danu zahvaljevati za to, da se bode še letos odprla nova cesta od mesarskega mostu do kolodvora in nedavno je sam nemškutarski mestni zbor gosp. Perdauu in njegovim someščanom in sotrudnikom za njegovo požrtvovalnost v tej stvari izrekel svojo toplo zahvalo. A kar ve ves svet, tega neče vedeti dr. Schaffer, ki to novo cesto pripisuje zaslugam fakcijoznega mestnega zbora. In da se je razširila Vegova cesta nasproti realke, komu se imate to zahvaljevati, vi laudatores gloriae suae? Kaj vam nij 1. 1875. kos deželnega vrta v to svrho odstopil dež elni zbor kranjski, ki je bil tedaj v svojej večini naroden? Na 5. strani ta brošura: „es wurde längs der Lattermannsallee ein ganz neuer der Stadt zur grossen Zierde gereichender Stadttheil geschaffen". Dobro, gospoda! Najlepši kras lepe naše sto-lice, na katerega je bila po vsej pravici 'ponosna bela Ljubljana, bil je gotovo divni Lattermannov drevored, katerega nam je lahko zavidalo katero si bodi deželno stolno mesto avstrijsko. Domačini in tujci, vsak kdor ga je videl ter se veselil prelepih sprehodov in čistega zraka po njem, vsi so bili polni hvale za ta biser ljubljanski. In kaj ste naredili vi iz njega? Uničujete ga in uničili nam ita boste v kratkem! Dovolili ste od fakcijozne stranke ustanovljeni stavbnej družbej kranjskej, katera s svojimi dividendami polni žepe marsikateremu nemškutarskemu mestnemu odborniku ljubljanskemu, da je začela ob drevoredu zidati hiše. Nasledek temu je bil, da ste morali posekati ves novi pred tridesetimi leti nasajeni drevored ob spodnjej tržaškej cesti proti Maliču, a tega barbarizma vam še nij bilo dovolj ! Zdaj hočete potegniti veliko tržaško cesto ob drevoredovej dijagonali, ki za nunskim vrtom drži proti železniške)" progi ravno za tretjo vilo čez sredo starega drevoroda in dalje ob železniškej progi nad kolizejem do celovške ceste. S tem hočete uničiti prvič dijagonalo, ki od železnice drži do tržaške ceste, drugič pa glavni drevored ves, kolikor ga je od Mayerjeve hiše do železnice. Kaj ne, kako bode to krasno, ko se bodo težki tovorni vozovi po velikej prašnej Fcesti vozili ob drevoredu in čez drevored! Rekel bode ta ali oni, da tak škandal, tak vaudalizem vender ni mogoče izvršiti v prosvetljenem 19. stoletji, ko se vsako mesto, vsak trg, vsaka vas trudi za nove nasade, nove vrte, nove senčnate sprehode. A kdor mi ne verjame, naj gre gledat sam v Lattermannov drevored, kjer je ob spodnjej drevoredovej dijagonali vožnja cesta ne samo umerjena, ampak večjidel tudi že navožena tako, da jo je že treba samo še posuti! Ko bi dozdanji fakcijozni mestni očetje ne bili storili druzega zlega, kakor to, da so iz umazane do-bičkarije uničili nam najlepši kras našega mesta, zaslužili bi, da jih vender jedenkrat že vržemo z rotovža ter z njimi zasujemo veliki „Communalloch" v Šelenburgovih ulicah! Civis. Iz Radovljiškega (»kraja. [Izv. dop.] Županijski shod našega okraja se je dne 2G. sušca popoludne v Lescah pri Krištofu v splošno zadovolj-nost izvršil in je bil dobro obiskan, ker bilo je 15 županov (med njimi tudi župan iz Bele peči ali nemškega Weissenfelsa) in 3 občinski svetovalci navzočni, prišel je tudi zraven povabljeni c. kr. okrajni glavar gospod Dralka. Pri začetku zborovanja bila je najpoprej volitev predsednika, za katerega je bil župan V est er iz Bleda izvoljen. Potem gospod okrajni glavar Dralka zbrane župane pozdravi, in izrazi veselje, da je njegov okraj prvi na Kranjskem, kateri ima svoj shod županov, in da ima za občni blagor tako vnete župaue, kateri se zavedajo svojih imenitnih nalog, in jih navdušuje z združenimi močmi po začetej poti krepko napredovati. Žumer iz Gorij prebere prošnjo do visoke c. kr. deželne vlade zastran olajšav pri izdavanji živinskih potnih listov za planine, katero vsi župani podpišejo in od jednem Bklenejo, jednako prošnjo na državni zbor izdelati in odposlati. Župan Hudovernik iz Radovljice predlaga prenaredbe pri oskrbovanji ubožnih blagajnic, kar se je pa za prihodnji shod odložilo. Župan T rev en iz Jesenic predlaga prenaredbo odgona beračev domačega okraja, kateri predlog se je po vsestranskem posvetovanji sprejel, in se bo v svojem času deželnemu odboru predložila prošnja za olajšavo te postave. Župan Žumer iz Gorij nasvetuje, da bi tudi naš okraj se toliko občinam pridružil, katere pošiljajo peticije za jednakopravnost slovenskega jezika in ustanovitev deželne nadsodnije v Ljubljani za slovenske pokrajine. Vsi župani jednoglasno pritrdijo temu nasvetu, da ves Radovljiški okraj to peticijo skupno podpiše in odpošlje državnemn zboru, da Gorenjci pokažejo, da jim srce gorko bije za milo domovino, in da stoje trdno za pravice naroda, kakor njih sivi očak Triglav. Župan Hudo vem i k iz Radovljice in ob jednem načelnik okrajnega cestnega odbora predloži načrte za razdelitev okrajne ceste posameznim županijam na podlagi novega zemljiščnega davka. Ker more pa okrajni cestni odbor še v tej zadevi s pooblaščencem kranjske obrtnijske družbe, katera ima večja posestva in fužine v tem okraji, v dogovor stopiti, se je ta predlog odložil do prihodnjega shoda. Konečno volil se je stalni odbor, kateri ima nalogo, sklepe županijskega shoda izvrševati in shode sklicevati. V ta stalni odbor so voljeni: Župan H u-dovernik iz Radovljice, župan J ur g e 1 o iz Mošenj in župan Žumer iz Gorij, in sicer zadnji za predsednika. Tako so župani našega okraja častno nalogo rešili in pokazali, da so Gorenjci stare korenine; upati je, ker so večinoma za občni blagor vneti možje, da bodo marsikaj j)otrebnega in koristnega učinili za blagor in napredek našega okraja in mile domovine. Po zborovanji so pri glažku vina marsikatero veselo uganili in v poznej noči razšli se s sklepom, prihodnji shod sklicati meseca maja. Domače stvari. — (Nove muke!) Iz gotovega vira smo izvedeli, da namerava nemška naša večina, kakor hitro bi se zopet za jedno leto utrdila v mestnej zbornici, ljubljansko meščanstvo mučiti z novo ve-ksacijo! Skleniti hočejo ti gospodje, da bi m o r a 1 v s a k g o s p o d a r p r i svojem stranišči sozidati nekak stolpu je d na k dimnik, po k aterem bi si abe dišave, ki odhajajo sedaj po kanalih, odfrčale v sinji zrak. Staknili so namreč, da obstaja tako naprava v Innsbrucku in ker Ljubljana za tem tirolskim mestom zaostati ne sme, morali bodo tudi ljubljanski meščani zidati. Tako zidanje pa bi prouzročevalo nepremerne stroške — zatorej, meščani, volite — Nemce! — (Obiskovanje božjih grobov) po Ljubljani leto za letom daje ljubljanskim ulicam in trgom nenavadno prazničen značaj. Vse hiti v božje hrame udeležit se prelepih cerkvenih obredov, mladost z žarnim pogledom v rožnobojno prihodnjost, postarni ljudje pa s tisto otožnostjo in tiho resig-nacijo, ki je posledek neizpolnenih želj in prever-jenja o ničevosti nekdanjih mladostnih nad. Naravno je, da v našem mestu, kjer je toliko in tako izvrstnih pevcev, pri takej priliki krasno, harmonično petje blagodejno vpliva na človeško srce. Po vseh cerkvah culi so se ubrani zbori, čveterospevov itd. izmej katerih bodi zabeleženo v prvej vrsti izborno petje gospodov bogoslovcev, kakor tudi pevcev na koru pod vodstvom g. Ftirsterja v stolnej cerkvi, cerkveni zbor pod vodstvom g. Belarjapri sv. Jakobu, in mešani zbor pri oo. frančiškanih pod vodstvom gosp. Angelika Hribarja. — (Ministerstvo poljedelstva) potrdilo je predlog kranjske kmetijske družbe, da je vodja ljubljanskej podkovnici gosp. dr. Karo Bleiweis vitez Trsteniški, velezaslužnega očeta vseskozi vredni sin. — (UciteljstTO tukajšnjih srednjih šol) namerava v korist podpornej zalogi dijaškej prerediti v ljubljanskem gledališči veliko besedo, pri katerej bodo razen vojaške godbe sodelovali le učenci obeh zavodov. Program te besede, ki ima biti v začetku prihodnjega meseca, objavil se bode ob svojem času, — (Gledališka godba) svira velikonočni ponedeljek zvečer pod vodstvom gosp. kapelnika Maierja v čitalničnej restavraciji. Začetek ob 8. uri. — (Vabilo k veselici), katero prirede veli-! konočni ponedeljek Goriški dramatični diletantje z j udeležbo gospe Lucile Podgornik-Tolomei v Tolminu, j v g. Devetakovej dvorani. Program: l. Hajdrih. —| „Jadransko morje", moški zbor. 2. Koseški. — »Zgubljeni raj", deklamacija. 3. A. Förster. — „Po jezeru", koncertna ilustracija za glasovir. 4. Boris Miran. — »Ljudmila", deklamacija. 5. Zaje. — „Banovci", moški zbor. 6. F. Chopin. — Fantasie-Impromptu za glasovir. 7. „Dva gospoda pa jeden sluga", šalo-igra s petjem. Tolminski pevski zbor sodeluje iz uljudnosti. Vstopnina: 40 kr., otroci plačajo polovico, sedež 10 kr. Čisti dohodek je odločen za obče-koristen namen. Začetek točno ob 7Va* u*i zvečer. Beseda bo pri vsakem vremenu. — (Čitalnica v Škofjej Loki) priredi velikonočni ponedeljek veselico s sledečim programom: 1. A. Nedvčd: „Pozdrnv", peterospev; 2. G. Umlauf: „Idylle" z zvonečimi glasovi za jedne citre; 3. K. Mašek: »Pri zibeli", čveterospev; 4. C. Umlauf: „V večernem hlndu", za dvoje navadne in dv< je „elegie" citre; 5. Dr. B. Ipavec: »Domovini", dvo-spev in moški zbor: 6. „Karolckova prva ljubezen", burka v jednem dejanji; 7. Ples. Vstopnina: za ude 20 kr., z rodbino 40 kr., za neude 30 kr., z rodbino 60 kr. — Začetek ob 7 uri zvečer. K obilej udeležitvi uljudno vabi odbor. — (V Ijubijanskej okolici smolika še vedno med konji razsaja.) Mnogo konj je uže poginilo. Ker je ta bolezen nalezljiva in jako nevarna, bati se je, da ne napravi našim gospodarjem mnogo škode. — (Tretji hrvatski vinski sejm) bode 25. in 27. dne aprila v prostorih hrvatsko-slavonske kmetijske drnžbe v Zagrebu. Semenj začne se vsak dan 25., 2G. in 27. aprila ob 10. uri dopoludne ter traja do G. uri popoludne. Popis (katalog) za prodajo izleženih vin dobil se bode na sejmu. Telegrama »Slovenskemu Narodu". Dunaj 8. aprila. Cesar izrekel je du-najskej umetniškej družbi pri priliki otvorenja mej narodne umetniške razstave svoje Najvišje priznanje. Algijer 8. aprila. Francozi pobili so Buamemo na južno stran sela Fignig popolnem. Buaniema je ubežal, a izgubil convoi, 30 žen in skoro vse pristaše. * (Hud mraz) 7. t. m. napravil je po Ru-munskem veliko škodo. Sadno cvetje je uničeno in tudi žita so zelo poškodovana. * (Vojni proračun Francoske) za 1883. leto iznaša 587,053.799 frankov, to je precej nad 200 milijonov goldinarjev. Kadar se bodo taki ogromni stroški uporabljali na korist in obrtnije, tedaj se bode povsodi obrnilo na bolje. * (Sline strupene.) Francoski učenjak Gau-tier napravil je jako zanimivo iznajdbo. Poslal je namreč medicinskej akademiji v Parizu poročilo, v katerem dokazuje, da imajo človeške sline tudi nekaj strupa v sebi. Ta strup razločuje se od kačjega le s tem, da nijma toliko moči. Iz 20 gramov slin dobil je Gautier substanco, katera je razpuščena in ptiču pod kožo brizgana, prouzročila takoj učinke strupa. Ptič začel se je tresti, potem postal je trd in v pol ure bil je mrtev. Ta strup spada mej „ptomaine" (alkaloide kadavrov). Taki strupi izgubljajo navadno pri 100 stopinjah gorkote svojo škodljivost, strup iz slin pa vedno pridrži svojo moč. Strup jako nevarne indijske kače kobre ima iste lastnosti, kakor strup iz slin, le močnejši je. * (Nova ruska moda.) Rnski car ukazal je vsem damam pri dvoru, naj opuste nemško in francosko nošnjo in naj se v bodoče oblačijo po ruski. Moško osobje pa bode frak in suknjo moralo zamenjati z narodnim kaftanom. Odpravili se bodo tudi vsi nemški in francoski naslovi in vpeljali ruski. Vabilo na naročbo. Te dni pošljem mej svet zvezek svojih poezij. Knjiga bo devet tiskanih pol debela, s prav krasnim in močnim papirjem, kakeršnega nij imela do zdaj še nobena pesniška zbirka slovenska. Cena bode zvezku po jeden goldinar. Slovence, ako sem si pridobil mej njimi kaj čitateljev in prijateljev, vabim s tem prijazno na naročevanje. Naročila z naročnino vred naj se blagovoljno pošiljajo založniku g. Ignaciju G run t ar j u, c. kr. notarju v Logatci, pri katerem j edinem se bode dobivala knjiga. Ob jednem prosim al. občinstvo, zlusti gg. bogo-slovce, dijake, pa tudi druge ob jednem kraji živeče rodoljube, da bi si blagovolili knjižico skupno naročevati, da s tem gosp. razpošiljatelju olajšajo trud. .Zvonov" X. Razne vesti. * (V e 1 i k a n o č.) Letošnja Velika noč je neka posebnost, kajti ta praznik praznjujejo letos verniki vseh veroizpovedanj ob jednem. Dne 9. in 10. t. m. praznjujejo katoliki, protestantje, Grki in Rusiji Veliko noč, židje pa praznujejo v teh dneh bvoj paša. Meteorologien» poročilo. A. V LJubljani: Dan Cas opažu ranja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina y mm. Ol 7. ari ijutmj • b 2. mi ptiiladei »» ». ari Mtier 733-61 mm 732(51 na. 73393 m. + 5-4» O -f-i8-2°c + 8-4» O slaboten »hod slabut m T/Il8 J ■lakotu Tihod o. •c • » 7. iri J.julraj •k 2. ari ¡mptliidm •i ). ari mitr »• 7. ari zjutraj ib 2. uri p«»olu«n» •b 5. nn mitr •b 7. ari Tjulraj «b 2. uri popoladui •b 7. ari tiečer 734-93 mm 78417m. 734-89 mu. -f 80°C + 14-8°C -f 94°C iliboteu jugomhod ilabttoa burja br»7,-Tttrij« J. HI« dtlomi •hlafno oblačno 2-40 mm. dežja. oblačno deloma j»-n« "j li l.i • ■ no 0-00 mm. 73501mm. 736-02mm. 73737m. 74110mm. 741-62 mm. 74334 mm. 91°C + 11 6°C , + 5-4° C ilahtei Tihod ilaboten jngoTzbod 'abofan izhod jasno jasa« jasno + 8-8» C + 9-8° C + 40° C imortn i/iiod zmeren vzhod lmeren nhod deloma jiISO« jasn* jliSIl« 0-00 mm. 0 00 mm. B. V Avstriji sploh: Mej tem, kuje zračni pritisk na severu jednak oBtai, jo pal sicer nekoliko na jugu in zahodu, vender ne tako modno, da bi bil pritisk vslod tega zelo nejednakomerno razdeljen: razloček mej maksimom na Beveru in mej mini-mom na jugu znafia namreč Se vodno le 7 mm. Vetrovi so bili do zmirom slabotni in so pihali večjidel od severno ali vzhodne str..ni. Nebo je bilo večjidel oblačno, sem pa tja šo celo deževno; posebno dosti dežja je palo na Češkem in Ogrskem. Temperatura jo bila precej stanovitna*, za spoznanje nad nornialoin in ne posebno ekstremna; razloček moj maksimom in minimum 8° C Morje povsod skoro po-poiiiem mimo. Za prihodnja dni se pričakuje jasno pa primeroma mrzlo vreme. IDunajska borza dne 8. aprila. Enotni državni dolg v bankovcih ... 75 gid. 95 kr. Enotni državni dolg v srebru • . . 76 „ 65 , Zlata renta...... ... »3 , 20 „ 186U državno posojilo . . ... 129 „ ¿0 „ Akcije narodne banke....... 820 „ — „ Kreditne akcijo......... 320 „ 75 „ London............ 119 „ 90 , Srebro............ — „ — 9 Napol.............. 9 „ 50 , C. kr. cekini........... 5 „ 63 „ Državne marke......... 58 _ 65 . Poslano.*) Gospodoma Janezu in Francu Calearijii, trgovcema z lesom (227> v S k o fj e j Loki. Gledč na „poslanou v ,S1. Naroda" dne 1. aprila 1882 izjaviva podpisana to le: 23. marca 1.1. prodal sem jaz, Martin Baudek, gg. Janezu in Francu Caleariju dva pramasta konja za 700 gld. Kupca sta konja sama pregledala in za dobra spoznala. Predno se kup sklene, pošljeta po mene, E. Schle-gel-a. Na vprašanje, kaka da sta ta dva konja, jima jaz odgovorim, konja sta dobra in zdrava, ne Sepa nobeden in kar ja jaz poznam, tudi nobeden nij bil bolan. Na moje vprašanje, ali sta gospoda uže videla ta dva konja in ali *) Uredništvo za objavljanja pod to rubriko ne prevzema nikako odgovornosti. zahtevata, da ja preiščem, mi jednoglasno in odločno odgovorita : tega nij treba, konja sva uže videla. In ko jaz, Martin Bavdek, še posebej vprašam, ali naj priženem konja še jedenkrnfc iz hleva, da ja pretšče g. Sehlegel, odvrneta zopet odločno, da nij treba, ker sta uže konja zunaj ogledala in ja poznata. Tako vršila se je kupčija in to zna potrditi g. Franc Piškur, posestnik na Spodnjih Poljanah. Iz tega vsakdo prevali, da je sumničenje, ki ne deloma mej vrstami izreka v omenjenem .poslanem", čisto neopravičeno. Nama ne sicer dozdeva jako nepristojno in skoro na-jivno, razmotrivati v javnem listu, ali je kaka kupčija za prodajalca ali kupca ugodna ali ne in objaviva to le zaradi tega. da odvrneva od acbe odločno tudi najmanjšo mumijo kakega nepravilnega postopanja. Mogoče je sicer, da sta gospoda kupila taka konja, ki nijsta za kako posebno rabo, katero sta pri kupu mord-a imela pred očmi, ali to nikakor nij krivda prodajalčeva, če se kupec ne spozna dosti v konjskej trgovini, in dolžnost vsakega kupca je, da si blago ogleda, predno ga kupi. Nikakor pa nij res, da bi bila kupca plačala konja za polovico predrago, ker je sedanji posestnik teh konj vpričo Načeta Dolinarja iz Udmata, Jakoba Vrečarja iz Most in Janeza IJirka iz Šmartina izjavil, da sta mu konja prav po volji in da sta zdrava in ne Sepasta, ter da jih ne prod* ni za jeden krajcar pod 600 gld. To sva prisiljena objaviti, da varujeva svojo čast. Edvard Schlegel. Martin Baudek. Proti trganju po udih. Gpspodu Franu Iv. Kvizdi, c. kr. založniku v Korneuburgu. Dovolite ubogemu očetu, ki je skozi 6 mesecev trpel strašne bolečine v obeh rokah, po vporabi 2 steklenic Va-ftega izvrstnega sredutva „fluji«la proti trganju" pa bil popolnem od teh bolečin oprosten in zdaj zopet more delati za svojo družino, da Vam s tem izrazi svoja najprlnurčuejšo, tisočerno zalivalo. V Ogr. Hradiši, dne 6. junija 1881. Spoštovanjem Julij 14 ii ii v rili, (666) kro;aški mojster. Dobi se v vseh lekarnah. (Slavna zaloga • Okrožna lekarna v Korneuburgu. S tužnim srcem v svojem in svojih nedoletnih dveh hčera Miroslave in Amalije imeni oznanjam prežalostno vest, da je vsegamogočni Bog meni predrago ženo, otrokoma preskrbno mater, gospo Marijo Logerjevo, 4 PoaDojevo po kratki, a mučni bolezni, prejemšo sv. zakramente za umiarjoče, k sebi poklical 7. aprila ob Val. zjutraj. Telo predrago pokojne bode v nedeljo 9. aprila ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Ribniški blagoslovljeno in potem na farno pokopališče v Hrovačo preneso. Svete zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi Ribniški. V Ribnici 7. aprila 1882. Frid. Loger, (2321 posestnik in trgovec. Čitalnična restavracija. Velikonočni ponedeljek svira (230) gledališka godba, pod vodstvom kapelnika gospoda >Joioirju.. Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta. FRAN ŽELEZNIKAR, Krofa«« v LJubljani, se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do zdaj mu izkazano obilo zaupanje ter se priporoča tudi še v prihodnje za izdelovanje oblek po najnovejših pariških journalih. — Za p. n. naročnike ima tudi razno blago po naj nov e j ših vzgledih na razpolaganje. (175—4) Semena po najnižjej ceni se dobivajo zanesljivo kaljiva, kakor: velikanska pesa, travna, poljska in vrtna semena. Poštna naročila se hitro oskrbč. Semena se brez ozira na dobiček preskrbo pri (177—3) Petru Lassniku v Ljubljani. Lese in po ceni klobuke in čepke, kakor tudi prodaja Anton Krejči, v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic. (506—31) 1 1 sprejme se kot voditelj tilijale, prodajalniee z mešanim blagom, n;i deželi v lepem kraji, blizu postaje južne želez-niče. Star naj bi bil 25—30 let, spreten, vajen, zanesljiv. — Natančneje se izve pri gospodu Hugonu Turku v Ljubljani. (218—85 Proiajilra kolonialnih reoij en gros t Trsti išče korespondenta, ki je slovenščine (oziroma hrvaščine ali srbščine) in nemščino v besedi in pismu popolnem zmožen. Prosilci z lepo pisavo imajo prednost. Ponudbe pod It. !H. SI* 89 poste restante Trst. (186—8) Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, to ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč ene in kislino. Davlci in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, Če so zavživajo po '/i žličke vsako uro, ter varujejo nalez-Ijivosti. Človeku diši zopet jed, čo je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako b-tro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. vel j. (217—81) •»^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«><>*«>*«> ♦ TJmctuo (55—18) J zobe in zobovja! postavlja po najnovejšem a m e r i k a n s k c m /.istemu ♦ v zlatu, * ul Utrnit n ali eeluloji«lu brez bolečin. J Plombira z zlatom itd. + Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin ? j s prijetnim mamilom ♦ ♦ zobni zdravnik A.Paichel, ♦ :poleg llradeckcga mostu, v I. nadstropji. v> ♦ JOSIP INOCENTE iz Postojine (221) priporoča po zelo n i z k e j ceni najboljše, fino amulete oljnate in suhe barve, flrneže in lake ter najlepše čopiče (penzlje) vsake vrste. ŽJbsT"" Vnanja naročila se urno in zanesljivo izvršujejo. Katseh-ova zdravstvena kava jio receptu dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu. izdelujejo le jedino pravo Henrik Franck sinovi v Lndvigsbnrgn. Popolno nadomestilo za pravo kavo v zrnih! se priporoča s mlekom uživana kot vkusen, močen Ijiidt-ilii živež ; kava, ki ne vznemirja živcev, nasprotno pak je zelo zdrava, krepilna in lehko prebavljiva; dvojno se pri porota za osobe, ki imajo slab želodec, kakor tudi zaradi zelo dobrega duha po kavi in nizke cene, tudi ker je — brcx dodatka pravo kave užh pripravljena za kuho. Dobi se v vseh prodajalnicah s specerijami po deželi in v mestu. (107—2) §••1 I Do Amerike. Poštni parobrobrodi vozijo se iz Bremena do Novega Yorka, Baltiuiore itd. štirikrat na mesec ; vožnja ta je, kakor dokazano, najhitrejša, postrežba potujočih najboljša in cena nizka. Natančna pojasnila daje rado volj no in brzo R. Ranzinger, (228—1) glavni poslovitelj v Ljubljani. i Za vsakega lukrativen posel brez konkurence z dokazljivim letnim čistim dohodkom 4000 gld. a v. v. so takoj dobi. Ponudbe pod Z. A. 4000 na upravništvo tega lista. (229—1) V. LOBENWEBÍ iotnnliiii atelier 0 v hotelu „pri slonu". Fotografira se vsak dan. TW [68—111 Salicilna ustna voda, ai«.matična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh i/, ust. l steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi sobe blesteče bele, a 30 kr. ¿ffiS^"" Najnovejše spričalo. "TpH Vašo blagorodje] hfnOgO et uporabljam Vašo sal iluu ustno '»do m ■.:(.!» ilui /r. Josip Sipfli^ c. kr. policijsko-okrtjni zdravnik v pokoji. V Svitavi, dno 'JO. decembra 1K77. (Jospodu lekarnarju J. Neiehortu v Rožno.i poleg Etadogoal i. Mene ja bolezen v lelodol tako muči a, da sem mal > ne zdvojil. Niti lOVetje zdravniški niti mazila in balzami mi niis » pomogii. Izgubil sem vso nadeja, da se kedaj ozdravim Kar sadnem upotrebUati ra-dogoijtski lini veiv.a.ni č.i,, in oj čudesa! vsak dan nem bil boljši, iu zdi.j Upam, da v kratkem popolnem okrevam Slavni Kadogost. nosi v svojem naročji n.»j-zdravilnejsib rastlin. Blag »volite nit dakbi s p istniin povzetjem pomati tudi za m »jega /a jetiko hirajn-eega prijatelja dva /,avitka radogostskoga čaja in '.i škatljieo mahorastliTisIcih eelthc'K»v. 8 poitovanjem so beleži i) j. Donat, učitelj. V Stanovioi (na Ui-skoin) 17. dec. 1H77. (¡ospodu lekarnarju J. Seicliertu v Rožuovi. Priporočne svojega sorodnika Slušajoč, Vtis prosim, da mi s poštnim povzetjem pos jeto 2 zavitka slavnega radogostskoga univerzalnega čaja. Fran Itossipnl, gozdar. V Zagrebu na Hrvatskem dne .>. se.pt. 1877. Od toga po sdravniškej raaloibi In predpitib pripravljeni čaj, velja z.i lldnevno rabo pripravljeni paket l uakazotu o rab, 1 gld. av. v. Jedna originalna skatlja Kožnevskih mahu-rastlioskib OeltliČ-kov .»o kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posčbe. lCadgostNkl uuiverzaloi «>aj in It«>/nov hIí i uialio-raHtliiiHki tudtlivki dobivajo sn zavoj i o kr. več. Prava so dobi samo naravnost iz lekarno v kopolisči Roauavi. jjm&~ ItožuoTNki cvet za / i v <•«'. hitro in trajno o¿dravija putiko, trganje po mlih in vsake vrste slabost v živcih in kitali, Izvirna sklonica 70 kr. av. v., za kolek iu zavoj lO kr. več. Pravi so dobi Nauio naravnost iz lekarne v Rožuavt (Moravska;. V VianJeJ Gori, v ueposrednjej bližini prejšnje okrajne sodnije poslopja, se ii proste roke telo ceno prod« tik ob glavnej cesti stoječa (220—1) hiša s 3 prostornimi sobami, l postrešno sobo, kuhinjo, shrambo, obokano kletjo, obokanim hlevom, 1 z opeko krit skedenj, 1 shramba za seno, pod to ■hrambo 1 klet in hlev, vse v najboljšem stanu in poleg tega tudi sadni vrt. To poslopja je posebno za gostilno, kakor tudi za kakerŠno koli pro-dajaluico sposobno. Natančneje s* izve pri gosp. Ivanu Dolher|l v Ljubljani, v Hrenovih ulicah št. 4. 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode I Nlek len iea ttS kr., šc kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. _ M, mi . _ .J. Cm. Ilollli', Dmirov, dvomi založnik v Modlingu (144—6) pri iMinaji. vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn- koezj ji in v vseh lekarnah, dro .-Menjali, partemerijah, pro-dajalnicali galanterij lk i b nuj itd. na Kranjskem. Učenec, star 13—15 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v prodajalnico z mestnim blagom A. Kraterja v l'oato|nl. _ (204—3) moške starosti 30—40 let, neoženjen, dobro izurjen in s potrebnimi lastnostmi za vodstvo večje prodajalnice z mešanim blagom večjega kraja na Notranjskem se sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe sprejema iz prijaznosti J. W. Stedry, V LJubljani. (202—3) V g V Optični Institut E. REXINGER-ja "V X^jlll>lj«,ni. (225 1) V Specijalitete za one, ki potrebujejo očal. $ Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično V priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; V zelo nizke, stalne ceno. Obširne cenilnike na zahtevanje [K gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih A od 5 gld. više brez povišanja cene se blagovoljno dovoli. A Poprave doticnih stvarij se izvršujejo dolro in natanko. JiJ Graverska dela "rW£ A vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno. y oooooooooooooooooooocoooooo 8 o v semeniškem poslopji, v Ljubljani, § priporoča po nizkej ceni najboljše, fino semljete oljnate in suh liane, flmeže in late, ter naj lepše čopiče (penzlje) za slikarje in zidarje. (184—3) IOOCOOCCOOOCCOOOOOOOOOOOOOO G. PICCOLI lekâr „pri angcJji", Ljubljani, na Dunajskej priporoča p. n. občinstvu naslednjo poskučuno S 06Cl a IIGIB. cesti, Najboljše iu najvplivnejše pravo norveško pohumeljevo jetrno olje proti niraniorii-i, rhahitisi, plačnici, Ua šlju itd. itd. v steklenicah a 00 kr., z železnim jodirjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba čistenja krvii v steklenicah a 1 gld. Še pred beneško republiko privilegirani Staroslavnl brešijanski ziravilni obliž, vplivnejši kot vsako jednako v prodaji so nahajajoče sredstvo, se B posebnim uspehom rabi pri revmatičnih, podagri-nih, živčnih in ledvičnih bolečinah, pri slabosti kit, pri prsnem prehlajenji, oti-skali itd. itd. 1 Kos £5 kr. 10 let uspen! Tuberosno mleko. Po vsakodnevnej rabi tega mleka, iz vegetabilnih in neškodljivih substancij (614—12) sestavljenega, postane kožamehka, žametasta in nežna, hepatične pike, pege, Ogrot, srabi, nenaravna rudočica zginejo, prezgodnje gubo BO odstranijo in polt /.a-dobi zopet svojo gibčnost in svežost. V steklenicah a I gld. Gumi-Bonbons, vplivnejši kot vHiik v prodaji se nahajajoči bonbon, so rabijo z najboljšim uspehom pri kašlji, lli'ipavosti in kal;i -ralnusti tliltalnih organov. V škatljkah à I0 kr. Znamenito! Kot slavno izkušeno, nepreseženo naravno zdravilno sredstvi* pri trganji pl. udih, revmatizmn. živčnej slabosti, pri bolečinah v hrbtn ali r prsih se moro od kemika Ludevita Koclin izumljeni in od njega nate j an i eter iz smerekovih iglic nujtopleju priporočati. Cena '/» atekleuici -14» kr.. 1 »tekleulei 70 kr. Naročila se izvrše najhitreje s poštnim povzetjem. f 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 W Zahvala in priporočilo. I ašnem požaru dne- SI« sušea t. 1. pogoreli so tudi gospodarji in hišni r Tri strašnem požaru dne- SI« sušea t. 1. pogoreli so tudi gospodarji in hišni posestniki Tomaž Stihadolmk, Martin Nagode in Jurij Leskovec, kateri so bili pri dvLiisijslcej za-varovalnej ca.r-o.ž;"bl za skupno svoto 1700 gold. zavarovani. Dunajska zavarovalna družba je po svojem glavnem zastopniku gospodu 3"aicot>-a. aDot>rixvu. v Hovj/telja*!.! škodo cenila in danes točno celi znesek, ne da bi bila kaj odtegnila, nam izplačala. Mi priporočamo iz lastne skušnje to v vsakej vrsti pošteno zavarovalnico vsakemu posestniku prav gorko. Stara Vrhnika, dne 29. marca 1882. P. L e n a s i, župan. (230) Tomaž Suhadolnik. Martin Nagode. Jurij Leskovec. O*^ C#v v*0 v ▼O 0*O 0*0 V»V V ▼V V C*V V*V V»V V*^r vT/ vT> V^V umrlega dr. J. Bleivveisa vit Trsteniškega je ravnokar izšel. V originalu naslikal in v oljnato barvenem tisku izvrstno izvršila sta ga c. kr. dvorna tiskarna in artistični zavod g. Reiftensteina na Dunaji. Velja pa Podoba V Oljnato barvenem tisku 68°™ široka, 79cm visoka, neraz- peta gld. 3. Podoba na platnu razpeta V 10cm širokem baroque okviru gl. 6*60. Podoba na platnu razpeta V 13cm širokem baroque okviru gl. 8. daljo v velikosti 55—68om. Podoba V Oljnato barvenem tisku Z 10om širokim baroque okvirom gl 5.80. j&T Podoba prodaje se tudi proti plačitvi na mesečne obroke. Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za „Narodni dom" in polovica za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem F. Kolman, (199—3) zaliiga stekla iu porcelana v Ljubljani. Do I. junija in od I. septembra so tarifi za stanovanja za 25 znižane. Z dr arv 113 i š 6 e KRAPENSKE TOPLICE na llrvatftltcui (poštna in brzojavna postaja). To kopclišče je od Zidanimost-Siseške železniške postajo Zaprožico 3 in od južno-želo/.ničuo postaje Poličano 4'/a ure oddaljeno. Akratotherme tega zavoda, dosezajoče SO1 do ÎÏ4V I... imajo nedosežuo zdravilno moč zoper protin, kožne in bolezni vslcd ran, hronicui morbiis. br'ghtii. |> ilM.lo»iciic procese ženskih spol-i h organov, reviuntizcm in njega posledice, n<>vralglje itd. Zdravstveni xavod je odprt, od 1. aprila do konca oktobra ter dajejo veliki basini, posebni marmorni čebri in «liuiu - Kopel j i. stanovanja, restavracije, velike obedue in biljarrinc dvorane in g*>dba9 lekarna, park itd. vsak moderni komfurt v poiiM-i meri. Ud 1. maja vozijo mej tu in železniško postajo 1'oličaue poštni omnibual po dohodu dunajskega poštnega vlaka ob 10«1/«] uri »Jut raj ter sprejemajo kolikor je osob. Vožniua il gld. od osobe. Za vsak drugi vlak so na raz-polaganje priročni vozovi. Od 1. junija dobivajo se v Zaprežicah ob dohodu vsakega vlaka vozovi za v Krapenske Toplice. Na vprašanja o toplicah odgovarja topliško vodstvo in topliški zdravnik, zdravstveni svčtnik dr. lCdgar pl. Aigner. Zdraviljiške brošure dobe so v vBiih knjigoprodajalnicah, prospekti pri kopeljiškein vodstvu. Krapenske Toplice, meseca aprila 1881. (224—1) Grand Théâtre mécanique. V to svrho napravljenej areni na Prana Josipa trgu vršili so bosta na Veliki ponedeljek, due ÎO. aprila, 2 briljantni predstavi. Prva prične se popoludne ob 4. uri, druga pa na večer ob 8. uri. Program: I. del: Pristanišče v New-Yorku. II. del: Okolica po zimi o vzhodu meseca. III. del: Avtomatična družba umetnikov, obstoječa iz plesalcev na vrvi, akrobatov in telovadcev. Konec: Priljubljena premikajoča so diorama. Cena sedežem: Prvi sedež 40 kr., drugi prostor 30 kr., tretji prostor 20 kr., galerija 10 kr. — Otroci do 10 let plačajo na prvem in drugem prostoru polovico. V vtorek dné 11. t. in. in v sredo dné 12. t. m. vsak večer velika predstava. — Začetek ob 8. uri. — Program se spremeni vsak 3. dan. Obile udeležbe prosi spoštljivo (223-D Fr' «ierke. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Arniič. Lastnina in tisk „NarodDe tiskarne".