hk-k r»»k dan raaes aobet, mMJ in prainikov. j^j daily •'"»P1 S*turday*' ^Suni Nemcev. |Vae «e je izpremenilo v zad-® Petnajstih letih razen na-ver{* v sijajno bodočnost ^ij«," je nadaljeval Hitler. to seboj vidim grupo naj-JhtejHih in najzanesljivejših v» ki brezpogojno sledi ^niu voditelju. Bil bi silno "Valeien, ako se ne bi veselil )m,nta, ko stojim pred vami, lojalno borili z menoj ' Vi poznate mene in l vas/' Hjtler m |»(ivcli<'i'val nacijsko ^vo, "ki bo trajalo večno." J" I "»stala močna drža-n M nacijsko vlado in se ne V nolM-negt sovražnika. Cez voditeljev nacijske ki so prišli v Nurem-*t n vseh krajev Nemčije, je '1u4eno pozdravljalo Hitler r. M. sept. - Sudetski ' • ud so združili vae manjAiT)€ _ s|ova_ : Po1.....n Madžare — v e- 1! "lužici j i proti češki vla-^ J«' ugodilo na konfe-*e udeležili v«. . in reprezenUnt klerikalne stranke, '»grake dar bo to zahteval razvoj dogodkov. - it Die Zeit, glasilo sudetskih Nemcev, navdušeno piše, da po reprezentantje na tej konferenci predstavljali soliden manjšinski blok 6,500,000 prebivalcev. Samo naciji so reprezenti-rali čez tri milijone sudetskih Nemcev. Praga, 10. sept. — V Prago so dospela poročila o novih nemirih v nemških distriktih. V Troppauju je bila oklicana šolska stavka, ko so matere izjavile, da ne bodo pošiljale svojih otrok v češke šole. Okrog tisoč nemških otrok je korakalo v protestnih demonstracijah. V Kramauju je policija razpršila sudetske Nemce, ki so vpili: "Eno ljudstvo, ena država, en voditelj! Mi hočemo združitev in razpis plebiscita!" Pariz, 10. sept. — Francoski mornariški minister je odredil mobilizacijo bojne mornarice. Atlantska bojna mornarica se je založila z municijo in drugimi potrebščinami in odrinila na manevre. , Odredba je sledila akcfjl vojnega in letalskega ministra, ki sta že prej mobilizirala armado in letalsko silo. Okrog 1,200,-vojakov je že pod orožjem. Kakor vse kaže, je Francija pripravljena na vse eventualnosti, ki lahko pridejo iz sedanje Če-ško-nemške krize. Vlada je uveljavila nOve ukrepe, da ojači svojo oboroženo si-o. Premier Daladier je končno razorožil delavsko opozicijo proti podaljšanju delovnega tedna vojnih industrijah. Voditelji Splošne delavske zveze, ki predstavlja pet milijonov delavcev, so po konferenci z ministrskim predsednikom obljubili sodelovanje z vlado, da se poveča produkcija bojnega materiala. Rim, 10. sept. — Italija, ki se je postavila na stran Nemčije, svetuje češkoslovaški vladi, naj pristane na zahteve sudetskih Nemcev. Italijanska politika v sedanji krizi je bila orisana v uradni izjavi, ki Jo je objavila italijanska časopisna agentura Štefani. Ta indirektno namiguje, naj se Praga ne zanaša preveč na pomoč s strani Francije fn sovjetske Rusije. Italija je še vedno prepričana o možnosti sporazuma med Oeškoalovaško in Nemčijo. Domače vesti Obiski Chicago. — John Deržič iz La Salla, III., je 9. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. ■A • Nov grob v Kansaau Fleming, Kans. — Dne 8. t. m. je umrl Blaž Demšar, star 67 let in rojen v Kernici pri Oslici nad Skofjo Loko. Bil je član društva 30 SNPJ in zapušča dva sinova 1 in hčer v Checopeeju, Kans. Nov grob v Indiani Indianapolis. — Po dolgi bolezni je umrl Joža Konovšek, star 63 let in rojen v Lokovici pri Šoštanju na Spodnjem Šta- jerskem. V Ameriki je bil 32 ^treljena. let. Bil je vdovec in tu zapušča štiri sinove in štiri hčere. Eksekacija vohunke v Rusiji Anglež obtožen •pionaže v prilog RuujiJ , f j 1- -r Moskva, JO. aept. — Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, poroča o ekaekuclji neke ženske, bivše tajnic? najvažnejšega mi-litarističnega instituta v Moskvi. Ženskam katere ime ni omenjeno, je bila atara 38 let. Kot plesalka ae je pred leti seznanila z nekim visokim sovjetskim uradnikom, katerega je potem ppročllft. Po poroki je stopila v službo nekega Nikolaja Petroviča, voditelja špionske-ga krožka. Nedavno jo je sovjetska tajna policija zasačila kot vohunko v prilog neki tuji državi in jo odvedla v Moskvo. Sledila je obravnava pred vojnim sodiščem, ki jo je spoznalo za krivo in obsodilo v smrt, nakar je bila postavljena ob zid in u- RAZGOVORI MED SOVJETSKO RUSIJO IN RUMUNUO Diplomatiina misija /•• talca Lindbergha RUSKA POMOČ CE-SKOSLOVASK1 Ženeva, 10. sept. — Makaim Litvinov, sovjetski komisar aa zunanje zadeve, in Petreacu Commen, rumunski zunanji minister, sta se sinoči sestala na konferenci. Poročilo pravi, da sta govorila o možnosti trans-portacije ruskih Čet preko romunskega ozemlja v Češkoslovaško v slučaju Hitlerjevega napada. Ta razgovor je bil varpk, da je svet lige narodov odgodil svojo sejo. Sovjetska Ruaija je zaveznica Češkoslovaške in jo podpira v sedanjem konfliktu z nemško \ ► ogrnke stranke* in jI Mitičnega odbora, ♦•r.nci je predsedoval dr. Frank, osebni J3 nl Ko»r»da Henleina, Na o po- ier*n »•cijuke stranke. Ht to. <> »e zedinili konstrukcije češke repu-,ri Poravnavi manjšinske-^ " ma. Nadaljnje aeje re-j" '"v narodnost-manjšin se bodo vršile, ka- Milwauške in sheboyganake vesti Milwaukee. — Albert Lonča-rič, 22-letni fant, se je pred nekaj dneyi pobil, ko je hotel s svojim avtom prehiteti drugega, a ga je zadel in sta se oba zvrnila v graben. Hujšega ni bilo. —Poroke: John J. McCarty in Virginia Stiglitz, John Savič in Victoria Gamma ter Frank L. Kos in Gladys E. Turek. — V Sheboyganu je 24-letni Casey Gregorič z dvema drugima vred skušal preveslatl v majhnem čolnu Michigansko jezero do Muskegona, kar je 85 milj daljave. V mdinlh urah so z veliko muko preveslali 20 milj, nikar so se morali vrniti vsi premočeni in napol mrtvi.—Poročila sta se Fr. Horzen ml. in Anna Mer-var. London. 10. sapt. - Robinson ^nJ4l1n°; An° ** f* V^Z Walker, bivši inienir v službi angleške municijake firme Vick-ers-Armstrong, je bil postavljen pred sodilče na podlagi protišpionažnega zakona. Obtožnica mu očita* da je izdal tajne načrte o angleškem oboroževanju sovjetskim avtoritetam. Walker je na obravnavi, ki se je včeraj pričela, zanikkl krivdo. Angleške unije odklanjajo zveze z ruškimi Blackpool, Anglija, 10. sept. — Kongres britskih strokovnih unij se je izrekel za končanje pogajanj glede združitve z ruskimi unijami. Sprejel je resolucijo, v kateri pravi, da bi ruski pogoji dali preveliko kontrolo sovjetskim unijam nad Mednarodno zvezo strokovnih unij. Poroke v Nemčiji državna zadeva Nuremberg, 10. sept. — "Nacizem je dvignil poroke v Nemčiji na najvišjo stopnjo in ao zdaj državna, ne cerkvena uata-nova," /e Ižjavll Hana Frank, miniatar brez portfelja, na konvenciji nacijake stranke. Dalje Evropsko zlato prihaja v Ameriko Veliki dolgovi evropskih držav Washlngton, D. C., 10. sept. — Evropski kapital spet išče varnosti v Združenih državah. Federalni department je pravkar objavil poročilo, da je bil dotok zlata iz Evrope v tednu, ki se je končal 2. septembra, največji v zadnjih dveh letih. Vrednost zlata, ki je prišlo iz Evrope, se ceni na $87,769,162. S tem se je zaloga zlata v Ameriki povečala na trinajst milijard in dvesto milijonov dolarjev. To pomeni, da Amerika zdaj poseduje 55 odstotkov vsega zlata na svetu. Največ zlata je prišlo v Ameriko v omenjenem tednu iz Velike Britanije. To predstavlja vsoto $68,683,500. Velika Britanija ima izmed vseh držav tudi največje dolgove v Ameriki. Na drugem mestu je Francija, na tretjem Italija in nato sledijo druge države. Dvajset držav je dobilo posojila v Ameriki v teku svetovne vojne in takoj po vojni v vsoti $10,350,479,076, toda samo dve državici — Kuba in Liberija—sta likvidirali svoje dolgove. Druge države dolgujejo Ameriki z obrestmi vred, ki so se nakopičile, odkar ao u-stavile plačila, čez tri na jat milijard dolarjev. Ker ae »*k*ere glavne ev-ropake dolinice apet pripravljajo na vojno, ni upanja, da bi poravnale avoje obveznosti v A-meriki. Denar, ki ga poučujejo, trošijo zdaj za financiranje oboroževanja in jačanje oborožene eile. Roosevelt noče pomagati odseku Kongresnih Dies spet napadel delavsko tajnico Waahington, D. C., 10. sept.— Kongresni odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti, očita predsedniku Rooseveltu, da noče dati instrukcij načelnikom različnih vladnih departmentov, naj pomagajo članom odseka pri preiskavi komunističnih, fašističnih in nacijskih aktivnosti v Združenih državah. V svojem apelu na Roosevelta omenja, da je kongres pooblastil odsek, naj se obrne na načelnike vladnih departmentov za sodelovanje v preiskavi. Martin Dios, načelnik odseka, je dejal, da Je dobil dokaze, da je federalni justični department šel na roko senatnemu odseku, ki preiskuje zatiranje civilnih svobodščin, dočim je odklonil slično pomoč njegovemu odseku. Senatnemu odseku načeluje senator Robert M. La Follette iz VViHconsina. Port Arthur. Te*.f 10. sept.— Kongresnik Martin Dies Je zapreti I, da bo zahteval od kongresa, naj obtoži delavsko tajnico, "ki noče na podlagi zakona deportiratl Harry Brldgesa voditelja Odbora za industrijsko organizacijo na zapadu In pred sednika unije mornarskih delavcev." On Ima dokaze, da Je Bridg<»* komunist In vodja prevratnih aktivnosti fn kot tak podvržen deportacljl, ker nI a-meriški državljan. Wa*hlngto«. D. C„ 10. aept— Delavska tajnica France* Per kina ne bo odredila deportacij-skega postopanja proti Bridge su, dokler ne bo federalno vr hovno sodilče |x»dalo svojega odloka v zadevi, ki sllči Bridge-sovi* To Je bil njen odgovor na Dieaovo grožnjo, da Jo bo obtožil zanemarjanja dolinosti. Zadnje vesti IIKRLIN. — Hitlerjeva vlada je bila informirana, da bo Anglija podprla Francijo, če pride do vojne—Hitler še nI dal "zadnje besede" v nemško-češkl krizi. PRAGA—Vesti o novih "in cldentih" med Nuctetskiml \/n\ ci neprenehoma prihajajo^ a j-novejša vest je. du je čt^ka policija s sabljami nupndjA Nemce in 15 je bilo ranjen PARIZ.—V francoskih krogih raste upanje, da Hitler ne ho napadel čehoslovaklje. IIKNDAVK—Lojallsli v Španiji krepko odbijajo napade faši-stov ob reki Kbru. WASIMNGTON, D. C. — E-najst držav bo ta teden nomlni-ralo kandidate za kongres in do. mačo upravo. V državi Malne so danes volitve governerja In treh kongreantkov. je rekel, da ao poroke državna zadeva z obligacijami napram nacijski vladi. flikta izcimlla vojna, bo Rusija priskočila na pomoč Češkoalova-ški. Konferenca med zunanjima ministroma Rusije in Rumu-nije se bo nadaljevala. tandon, 10. sept. — Polkovnik Charles A. Lindbergh, slavni ameriški letalec, je obiskal Rusijo in Češkoslovaško kot repre-zentant ameriške vlade. Tako se glasi poročilo v londonskem tisku. Ko se je mudil v Moskvi, je imel dolg razgovor z diktatorjem Stalinom, v Pragi pa s češkim vojnim ministrom. Njegova naloga — pravi poročilo — je bila, da informira washlng tonsko vlado, kakšne korake bo podvaela sovjetaka letalska sila v slučaju nacijske in vasi ja tel-kega ozemlja. Fašisti obnovili napade na vzhodu Španske čete se umikajo pred točo krogel Perplgnan, Francija, 10. sept. — Fašistični letalci napadajo lojalistične postojanke na fronti ob reki Ebri v vzhodni ft|>a-niji. letalskim napadom so sledili naskoki infanterlje. Poročilo pravi, da so uporniki zasedli strategičen hrib med mestoma Corbera In Gandesa, toda uspeh so morali drago plačati. Veliko število fašistov je bilo ubitih in ranjenih. Na južnem koncu te fronte, v gorovju pri Gandesa-Moru, gorijo gozdovi. liojalistl priznavajo, da so se morali umakniti z nekaterih pozicij pred točo fašističnih kro gel, toda glavna obrambna črta severno od Viverja le nI bila pretrgana. Valenrijs. ftpsnlja, 10. sept — Deset fašističnih letal Je včeraj bombardiralo pristaniški dls-trlkt v Valenciji. Vrgla ao čez sto bomb, ki so ubila veliko šte vilo civilistov In porušile mnogo hiš. ' t Cilejska vlada dobila izredno oblast Hantisgo, Chlle, 10. sept. — Cilejski senat Je odobril na/rt, ki daje vladi izredno oblast v zatiranju necijskega gibanja. Akcija Je posledica nacljakega puča zadnji teden, ki pa se je Izjalovil. Koli zija vojaikih letal v Argentini BiM*noa Aire«. Argentina, 10. »«.pt — Trije vojaški latalci ao Dunaj, 10. sept. — Katoliška ubili, dva pa ata dobila t*žke srednja šola v Voralbergu je jHiškodb* v koliziji dveh voja-bila zaprta. Naci)«ke avtoritete! ških letal, ki ata ae udeležili ma- Komunistična agitacija v prid Češki Zaupniki dobili instrukcije od kominterne Moskva, 10. aept. — Mobilixa-eija revolucionarnih sil komunistične internacloiisle Je bila naznanjena v Moskvi po seji ok-sekutivnega odbora. Izdun Je bil manifest, ki poziva komunistične stranke v vseh državah, naj podpirajo Češkoslovaško in aktivno sodelujejo v vojni proti fašizmu. Nepotrjena vest se glasi, da Je Jurij Dimitrov, tajnik komunistične Intarnaclonaie, po naročilu političnega odbor« ruske komunistične stranke odpotoval v Brno, Češkoslovaška. Tsm bo predsedoval konferenci voditeljev komunističho fnterna-cionale, na kateri bo razprava o programu akcije, ki ga bo ko-minterna izvajala v slučaju Izbruha vojne med Nemčijo in Češkoslovaško. Konference se bodo udeležili komunistični voditelji iz Rumunije, Jugoslavije, Poljske In Grčije. ' Komunisti v Ruiminlji In na Poljskem so že bili instrulraiii, naj pritiskajo na vlado, da dovoli polet ruskim vojušklm letalcem preko Rumunije In Poljske. Ker Moskva smatra Francijo in Anglijo za avoji zaveznici v sedanji krizi, so bili komunisti v obeh državah instruirani, naj (MMlžigajo vojno proti fašizmu. V svojih kampanjah naj predvsem poudarjajo, da Je sovjet- ANGLEŠKA VLA- ' DA SE SE VEDNO OBOTAVLJA roče dati zadovo^ive-ga odgovora Franciji BULLITTOV GOVOR POJASNJEN Pariz, 10. sept. — Pariz Je nasledil Prago in Nuremberg kot središče, kjer se ml igrava evropska drama. Glavni Igralci v tej drami so premier Daladier, lununji minister Bounet, ameriški poslanik llullltt In angleški poslanik Pki^ps. Ti so i imeli še več sestankov za zapr- ^ tirni vrati in javnost še ui bila informirnnu o detajlih razgovorov, Da sta Francija in Anglija daleč narazen, odkar Je Edvard HeneŠ, predsednik češke republike, objavil svoj načrt glede poravnave konflikta med vlado In sudetsklml Nemci, je gotovo. Daladier skuša prepričati angleško diplomacijo, da je šla Češkoslovaška dovolj daleč, da zadovolji nemško manjšino. Anglija se bi morala v tej krisi postaviti na stran Češkoslovaške, kakor sta se Francija in sovjetska Ruaija. in ji priskočiti na immoč v slučaju Hitlerjeve Invazije češkega ozemlja, Na apele francoske vlade Anglija še nI dala zadovoljivega odgovora. Angleški poslanik Je v razgovoru z Daladierjum in zunanjim ministrom Bonettom priznal, da Ima Francija prav, ko pripoveduje Hitlerju, da ne bo tolerira-la rtbe oborožene sile, (oda njena dolžnost je, da še nadalje pritiska na Češkoslovaško, da podeli sudetsklm Nemcem več pravic. Kdo bo zmagal v tej kontro-verzi — Francija ali Anglija — je še vprašanje. Ako bo Anglija dobila zagotovilo, da ima Francija oporo v Ameriki, se bo premislila in revidirala svoje stališče v konfliktu med Nemčijo in Češkoslovaško. Pariz, 10. sept. — Ameriško (»oalAništvo Je v prilog poslaniku liullittu zanikalo, da jo Bullltt v svojem govoru v llordeauzu dejal, "da Je Amerika s Francijo v mirnem In vojnem času." Rekel je le, "da so simpatije A-meričanov na strani Francozov." V svojem govoru Je Hullitt v glavnem hvalil francosko vino. Bivii avštrijaki kancelar bolan ska Rusija voditeljica vojne j>ijiimj, jo, ^pt, — Tu so se proti fašizmu in nacizmu. Mos- j^j^j,, Airill govorice, da Ju kva upa, da bo splošna kamiMi- Kurl .Schuschnigg, bivši avstrlj-nja proti fašistični nevarnosti ,,|<| i^ncelar, zbolel In da zaradi dobila o|»oro tudi v Združenih državah. Naciji zaprli katoliško šolo so naznanile, da l*»do v tej šoli odslej naprej uvedli tečaje za davčne uradnike. nevrov v provinci Ruanoa Airea. Mali ata po koliziji treščili na tis v bližini mesta Azula. tega ne Isi mogel nastopiti pred |w>sebnlm sodiščem. Schiischnigg Je obtožen kršenji! bivše avstrij- Indijci se ne bodo borili "ke ustave; odgovornosti za ek- uskudjs naetjev, ko Je bil na V angleihi vo/m r Avatrljivln več drugih pre- l/iridon, 10. sept. — Konflllrt »topkov. Sedaj s« nahaja |mhI med indijsko vlado In naclons-1 policijskim nadzorstvom v du-listi Je bil orisan v poročilu, kl najskem hotelu Metro|>ole, Kdi-je prišlo iz Dclhlja v London. | na obiskovalka Je njegova dru-Indijski narodni kongres Je na gM žen*, grofica, Vera Fugger svoji seji v Delhiju sprejel re- voii Habls-nhauaen, katero je solucijo, da ne bo tolerirsl od-1 pred nekaj meseci poročil. Ona hoda Indijcev iz dežele, ako se oblfcče vsak |*»lek po|*ddne, bo Anglija zapletla v vojno. | toda sestanek traja samo deset "Anglija naj sama vodi svoje j minut, vojne," Je rečeno v reiioluciji. Mezdno znitanje na ieleznicah v oktobru Veleporota v Kantam C it y ju obtoiila terorište Ki« usa* ( ity, Mo., 10. **pt— Chlcago, 10, aept. — Uprave Okrajna veleporota Je končala ameriških železnic ao uaznsnile, preiskavo In obtožila 50 osel) te-ds bo mezdno znižanje 15 od rorlztna in uničevanja lastnine, stoikov, ki Je bilo odrejeno v, Teroristi »o u»trahov*ll trgovce maju, stopilo v veljavo 1. okto- K delavke unije. Od 1, januar-bfa. Upanje Je še, da Im» pred- Ja ao vrgli devet liomb v trgo-aednik Itoonevell interveniral In vine. Glavni obtoženec Je W. II. Imenovalo posebno komisijo, da Walty. bivši uradnik unije tr-preišče konflikt med želeani- govshlh klerkov, ki ga je orga-čerjl In magustl, fceleziiičarake* nizaslja Izključila, ko je velepo-bratovščine so lapretila^s stav« rota prkela s preiskavo teror!-ko, da preprečijo redukcije. , '"»a, ^ . FKOSVVTJE PROSVETA the enu $4 uo na trto ft.M u bu, II M tt «*trt l#U; «« Cbk»«» i« Ctaru 17.M Mv. 1» 7* «* «•»•: »• ima**«™ '*HulM«ii|Hi«n nu«: for U» UnlUrf 8UU. (n««pt chumg«) • nd < »ruuU MW/ V*t 9—r. m4 CUtr« «7.W p*f foraton MMBtrtea »V 00 par tmr. cm> |k» AkotoTu. KaltupM 49t>Uov la •M»n»4«»U> AfcnlKt/ »* n««UcJU»i irtlrla wiU u/A km raliiraad. oihar aM"ua»nVu. sucb »atUrtto., |»toy», V***, rta., wi:i ba r.t*ru«d Ui »ri.Jrr on IK wban MMNMftM i* ^lf-»4dra«aail and aUmpad Na.U» aa im. kar iaia »»• • liata« 1'KOSVKTA MIT M Ha. Lavaiato Ara.. Cbtoafa, Ulteato ' MKMSKK Or Tli K PKI>RRATK» PSKNS Datum v ohlapaju na primar (July II. pola« va hnana aa naslovu pumml, ua raio to • ta« datumom potoki* na-rudnina. foaorlU to pravo4a.no, da M vam Itot aa uaUvl. Adamičevo stališče ■■ 'i JS® Glasovi iz naselbin Pisatelj Louis Adamič Je objavil k delavskemu prazniku dolg članek v newyorŠkem New I^eaderju — d katerem piše, da mu med vsemi naprednimi delavskimi listi najbolj ugaja in ga najraje člta — in v tem člunku pripoveduje, kako on stfdi o današnjem delavskem položaju v Združenih državah. » Omenili smo že, ko smo se pred nekaj meseci dotaknili njegove najnovejše knjige "My America", da Adamič kot politik koraka sam in odklanja vse znane politične in socialnoekonomske filozofije in programe. 8 tem pa ni rečeno, da se Adamič ne zanima za delavsko politiko; zelo se zanima — in to je vse. Zanima se! Ce bi kdo iskal v omenjenem članku v New Leaderju pobude, naj ga ne čita. Adamič vidi v ameriškem delavskem gibanju v tem momentu največjo konfuzijo in iz te konfuzije ne vidi nobenega izhoda na bolje. Edini izhod iz današnje konfuzije, ki Je po Adamičevi sodbi mogoč, je ta, da se ameriško delavstvo vrača — h kapitalistični politiki in gospodarstvu. To bi bila kontradikcija. Ameriško delavstvo se ne more vračati tja — kjer se že nahaja po veliki večini, odkar je sploh kakšno delavsko gibanje v Ameriki. Kdo pa tvori večinsko maso pri demokratih in republikancih, če ne delavci (in delavci niso le oni, ki delajo v tovarnah in rudnikih, temveč vsi oni, ki so najeti za kakšno delo in katerim drugi nakuzujejo zaslužek) in farmarji? Adamič pa misli, da so ameriški delavci danes na razpotju in še ne vedo, po kateri poti bi udarili: ali bi Šli na pot kolektivizma v novo družbo ali bi se vrnili na staro, pot h kapitalizmu in ga podprli, da bi bolje deloval. To "bolje delovanje" kapitalizma Je zelo nejasno, vendar slutimo, da bo to novi deal. Adamič vidi znamenja, da se bodo ameriški delavci odločili za "bolje delovanje" kapitalizma in bodo pozabili na kolektivizem. Rno znamenje, ki ga Adamič posebej poudarja, je pamflet jeklarske unije CIO z na-• slovom "Production Problems." V tem pamfle-tu voditelji jeklarske unije — Philip Murray in ostali ,— urgirajo delavce v jeklarski industriji, naj iskreno sodelujejo za načelo individualnih. privatnih industrij, ki naj us|>cšno obratujejo zu "koristi kapitala, dela in publike." Ker Je jeklarska unija ena najmočnejših v taboru 010, vidi Adamič v tem koraku tendenco ali smer, katere se oprimejo vse vodilne unije CIO. V teh unijah ne vidi Adamič nič revolucionarnega v marksističnem smislu — in danes ao te unije daleč proč od vsake veje marksizma. Adamič odločno poudarja, • da on ne zagovarja ameriškega kapitalizma, niti ne kritizira marksizma: marksizem v kakršnikoli obliki je celo potreben — pravi Adamič — zaradi tega, da vzpodbuja delava« k razmišljanju. In po mnenju Adamiča je to "edina dobra, praktična naloga marksizma, da namreč vzbuja mišljenje. Drugače mu je marksizem — velika utopija. Na komunistično politiko gleda Adamič v tem članku kot. na veliko, mizerijo. Pri komunistih j« marksistična ideologija najprej bankrotirala, pravi Adamič, In danes so komunisti v Ameriki — najmlaernejše pogorišče revolucionarnih idej in sploh vsega, kar je v zadnjih 20 letih vleklo k njim poštene ljudi, ki so iskreno verjeli v socialni in ekonomski preobrat v Združenih državah. Komunistično gibanj je zdaj — aparat raketirstva in največja konfuzije . . . To je v jedru smisel Adamičevega članka k letošnjemu delavskemu prazniku. Največja kon-fuzija na vseh koncih;In krsjih med delavci I Ali je Uiuis Adamič |mmIiiI resnično sliko? Vsak trezen in vesten opazovalec situacije mora priznati, da je v Adamičevem članku pre-tej resnice. Konfuzlja je! Skepticizem glede realiziranja Msrksovlh teorij je! Idejni bankrot komunističnega gibauja je! Nasprotno |ta ml ne vidimo nobenega znamenja. da se večinska masa ameriškega delavstva vrača na aefco stopnjo, katere sploh nI zapustila! Večinska masa še danes nima pojma o kakšnem kolektivizmu. Velika kontradikcija je tudi Adamičeva trditev. da je marksisem to koncert, kakršnega še ni bilo v slovenski metropoli. Sedem zlporvv bo nastopHo posamezno in skupno. Peli bodo pesmi naših ameriških slovenskih pesnikov (Zorman, Zupan, Kristan, K. Zupančič, Molek, Krasna). Koncertni spored bo zelo obširen. Zato je potrebno le še to, rojaki in rojakinje, da pridete in daste korajžo mladim pevcem.. Starši pevcev, vaša dolžnost je, da tudi vi pomagate odboru v vsakem oziru. Sam odbor se bo naveličal, če ne bodo starši za njim. Udeležite se sej. Zanimajte se za razvoj zbora. Ni zadosti, da otroka pošljete na vaje, češ bodo že naredili. Pomagajte sedaj s prodajo vstopnic. Pridete na sejo delavcev in kuharic, da bo šlo vse gladko kot Ko opazujem te obiskovalce* vidim, da je med njimi največ Židov. Iz toga se razvidi/ da oni imajo največ priložnosti iji evan-ka pod prstom, da si v tolikem števila lahko privoščijo počitnice. Kamor gneš, lahko vidiš, da žid je najbolj uspešen in spreten v raznih podjetjih. Rszgovar-jam se z ljudmi, ki živijo v Hot Springsu.že.delgo let, pa so rekli, da pol Hot Springsa židi posedujejo. Zidarji in mizarjf ozjroma karpentarji so mnogo bolj zaposleni kot oni v Illinoisu ali pa v Missouriju. To pa zato, ker imajo tukajšnji posestniki bolj redne dohodke. Kar naprej se gradi, popravlja in pleska. To mesto je jako čisto, v njem ni ne muTi ne komarjev, ker k temu največ pripomore čistoča. ,Vse je čisto, divja trava poko-šena tako, da ni mrčesne zalege in seveda tudi ni senene mrzlice (hay fever). Pač, zelo lepo in koristno zdravju bi bilo, ako bi bilo vsepovsod tako skrbstvo čistoče. V Prosveti čitam, kako se ro- ¥ PONDEUEK. 19 ^ I Slika generala Franca, vrhovnega armade, na steni deloma uničenega poslopja v Corberi. iatične začrtano. Na vse Slovence ape- .... .j ** w aL i tartll J« jaki imenitno zabavajo na šte hram, da se udeležijo tega kon- 4 M... , .,.« »» , " . i vjlnih piknikih in veselicah ter certa. Tu gre za mladino in za' , * _ * pros avah. Četudi se ne morem nas, koliko časa želimo še slišati slovensko pesem. Ce bomo pustili, da se ta mladina razide, potem le pričakujmo, da dolgo ne bo več donela slovenska pesem po Clevelandu. Odrasli pevski zbori! Kako lepo bi bilo, če se bi udeležili kor-porativno tega koncerta. Saj od tu, ko doraste, bo vendar šel naraščaj k odraslim zborom. Zbori, ki se bodo udeležili kor-porativno, naj obvestijo tajnico An no Traven. Obenem naj sporočijo, kdaj imajo koncert, da bomo njih koncert priporočali. Trgovci in pr6fesionalci kot so zdravniki, advokati, koncilmani in drugi! Upamo, da vas bomo vse videli na tem koncertu. Slovenci, ne pozabite mladinskega dneva na 18. septembra! J. Trlep, predsednik združenih mladinskih pevskih zborov. Glas iz t o ptic Hot Springs, Ark.—Se nekoliko zanimivih podatkov iz tega epega topliškega kraja, ki ima vse tako dobro urejeno zu zdravilišče in |iočitek. Ta kraj me spominja starega (raju, kakor bi prišla'V domače eraje, na krasne in razgledne planine, obraščene s smrekami n drugim igličastim drevjem, lil so ga celi gozdovi. Menda mi je prirojeno, da tako ljubim to lepo okolico in ta sveži zrak, poln smrečjega vzduha in cvetju magnolij. Čudno se mi zdi, da se tukaj šc niso naselili Slovani, ker je zelo dobra prilika za razna |mm1 jetja in obrti. Kakor se mi zdi, je tu boljša prilika, da si človek ustvari eksistenco in življenj? kot pa v mnogih drugih krajih. Tu je vedno mnogo ljudi, ki si pridejo v te kraje zdravja iskat in se odj>očit. teh prireditev udeležiti, me pa kljub temu veseli, da se drugi zabavajo in tako vsaj nekaj ur ob razvedrilu pozabijo vsakdanje težkoče, s katerimi so obloženi. V Prosveti sem tudi čitala dopis iz Milwaukeeja, kako imenitno so se zabavale tamkajšnje žene, ki so se odpravile s peharji v Minnesoto borovnice nabirat. (Angela, ako boš še kdaj šla po borovnice, se ti priporočam, da jih nabereš en pehar ekstra za nas v Johnston Cityju in Frank-fortu, 111.) Kar se tiče prerekanja v Prosveti, se mi zdi popolnoma brez potrebe. Vsled tega predlagam kot dolgoletna čitateljica Prosvete, da se vsi nepremišljeni, izzivalni in zgagarski dopisi vržejo enostavno v koš. Ako dopisovalci ne morejo ali nočejo kaj boljšega napisati, tudi prepira ni treba delati. Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice Prosvete, ki je najboljši slovenski delavski dnevnik v Ameriki! Antonia Stare. Dvajset lot Jugoslavije Delroit, Mirit.—po konca svetovne vojne, ki rfe Je končala pred 20 leti, smo bili mi Slovenci avstrijski podaniki pod peto habsburške kronske vlade. Franc Jožef je bil naš cesar, naš vladar In naš malik. Hrvati so tudi bili podaniki avstrijske monarhije, razlika je bila le v tem, da je bil Slovencem Franc Jožef cesar, Hrvatom pa kralj pod ogrsko dinastijo. Slovenci smo imeli dr-žuvne poslance na Dunaju, Hrvati so pa imeli svojega bana; vselej so jim vrinili kakšnega ogrskega Imna, takega, ki jih Je je zatiral in neusmiljeno izkoriščal. Najbrutalnejši in največji izkoriščevalec je bil ban Ht rder-vari, ki je banov al k»ta 1900. Takrat ao se pojavile demons- tracije in protestni pohodi po vseh mestih in trgih ter vaseh po vsej Hrvatski. Situacija je izgledala zelo nevarna, zato so demonstracije prepovedali in o-grsfca vlada je oklicala preki sod ter s tem zatrla-upor z vojašk.o silo. Slovenci smo tudi imeli smolo z našimi državnimi poslanci, kakor Hfrvati s svojim banom. Ban je bil habsburški dvorni gost na račun hrvatskega naroda, slovenski državni poslanci pa so tudi bili gostje habsburške dinastije na račun slovenskega naroda. Kaj in kakšne koristi smo imeli leot narodne skupine od svoje habsburške vlade? Vedno smo bili zatirani, preganjani, težko obdavčeni, da ni mogla naša država nikamor naprej. Kar nam ni vzela cesarska vlada, nas je pa na vse načine oddala in izkoriščala duhovščina, Bilo je izkoriščanje, zatiranje, revščina in pomanjkanje, kar je povzročilo, da smo se v velikem številu poslovili od rodne domovine in se podali v razne kraje sveta s trebuhom za vsi jugoslovanski narodi svoje poslance. Res, lep program in forma vlade ter dobel cilj za narode. Slovenci so izvršili svojo narodno nalogo, delali, agitirali in organizirali ter se finančno žrtvovali za fond, ki naj se bi porabil za vpliv in stroške na mirovni konferenci. Ta načrt je bH dober, potreben in koristen. AH na žalost moramo priznati, da so nas takrat v najkritičnej-šem času Havati in Srbi ignorirali, mi Slovenci pa smo premajhen narod in sami nismo mogli doseči našega cilja. Mirovna konferenca nas je prezrla. Na nasprotni strani so se z velikimi tipi kupile svoje zahteve. A-ko nas bi takrat podprli Hrvati in Srbi, da nas bi razumeli, ako bi oni naredili vsaj tolijko dela kot mi, sem gotov, da na mirovni konferenci ne bi zmagala krfska deklaracija, ki je določala dinastijo Petra Raradžordža. Njih forma vlade je bila kraljevina Velike Srbije, ki bi §nekti-rala Hrvate in Slovence. Na velik pritisk ameriškega predaed- kruhom. Lahko trdimo, da ni nika Woodrowa Wilsona, naj za- nihče zapustil svoje domovine zato, da se mu ne dopade kraj, kjer se je rodil. Človek ima lah- govarja vsaj svoje mirovne pogoje 14 točk, zvaj se vsaj ime spremeni v Jugoslavijo, je bilo ko izkušnje, iz katerih se največ končno tudi to ime vse, kar smo nauči. Star sem bil 12 let, ko'dobili. sem moral zapustiti domovino in Drugače je danes še slabše sem odšel s trebuhom za kru-1 p^ srbsko diktaturo nego je bir hom (na Hrvatsko v Samobor. \0 po(j habsburško peto. Takrat Od takrat sem vedno med tuji- amo imeli vsaj volilno pravico mi ljudmi in že čez 30 let v A-'jn pravico političnih strank. Da-meriki, ohranil sem pa še ved- (nes n|ti tega ni. Takrat je bil čas no v trdnem spominu svojo do-^jn ra0ment za sprejem reform movino. Lahko-trdim, da je tako via(j€. Ali naši bratje Hrvati in z večino naših rojakov. | Srbi so si izbrali krfsko dekla- Ko je bila svetovna vojna na so jo na čelu kra- višku in ko je bilo videti, da se ^ p«*ra, ki ni več med živimi. k hohencolernška in habsburška trdnjava maje, da bo moč kaj-zerja In cesarja uničena In pokopana, da prihaja končno za male narode boljša bodočnost, konec hlapčevanja in izkoriščanja, tedaj so si mali nn-rodi u-stanavljali razne lige za združe-n jen je in avtonomijo svojega naroda. Izdelali so se razni programi, reforme In oblike vlade za svoje narode. Tudi mi Slovenci nismo spali in rok navzkriž držali. Sli smo na delo kot del zatiranih narodov, ki si želi demokracijo in svobodo. Zlasti smo imeli večji pogum in \ečjo sigurnost do zmage in demokratične vlade takrat, ko je Amerika proglasila in diktirala svojih 14 točk samoodločevanja malih narodov kot mirovne pogoje. Posebno smo se opirali na tečko, ki je doiočevatla narodnostnim manjšinam, naj dobijo svojo avtonomijo, samoodloče-vanje, naj si postavijo svojo Danes pa imajo šolarčka, ki ae igra vse poletje na Bledu, za kralja. Res smo lahko ponesni na naš napredek, na našo izobrazbo in na našo jugoslovansko kraljevino. Pa poglejmo našo Jugoslavijo z ozirom na njen napredek v 20 letih, odkar je začela funkcioni* rati. Kdor se zanima za fcvetov-na poročila, za poročila i« Jugoslavije in se vanja poglobi ter jih pretehta, vidi sedanje razmere na Slovenskem, Hrvšškem in v Srbiji. Najprej vzemimo na rešeto vlado. Na kratko in pravilno povedano, se lahko reče, da jugoslovanska vlada je jako strahopetna zato, ker se vzdrtu-je na krmilu potom diktature, s kaznivimi ukrepi in pod protek-cijo bajonetov in pušk. Kaj se vse skriva pod zakonom za sa-ščito države, vedo ljudje sami. Ako ni vlada strahopetna, čemu se pa boji svojega naroda? Čemu bojazen in strogi zakoni, a- vladno formo, kakršno si narod ko va8 narod rešpektira in vam želi. Ta točka je bila v!zauPa? Cfturji in kralji so se vselej vzdržali na krmilu pod zaščito pušk in bajonetov ter strogih zakonov. Danes so že večinoma pozabljeni. Tako se bo zgodilo z dH, podprMft»edaifc le druibe. '1 bil, da se združijo vsi jugoslo-1 zali vrednim zaupanja. Cemu vanski narodi v eno državo pod!torej toliko strshu? Vedno pri-formo federativne demokratične' de jo na površje in v vladne ura-repubiike po vzorcu Amerike, de ljudje in elementi, ki so is- Vsaka dr>.a\a bi imela *v<0*> av tom mijo {n federalna ali centralna vlada bi tvorila celotni sestav republike, v kateri bi imeli delsli rszne študije. In ljudje, ki so študirali, bi vsekakor morali imeti več sposobnosti in bo-JtelJ« a« *. Umivanje glave So mnoge ženske, ki trdijo, da ho VmW ne, če s ne umijejo glave Umivanje glave je dandanes tri aetih do petnajstih minuEh k TT V možnosti za osušitev Vll p^^ In nedvomno so videti komaj 8 stališča zdravega razvoja la« ?L ^ ^' J* J« treba prepogo.^ odkloniti. Mnogo obolenj lasnih ^T na račun prepogostega in n*smoCTl nja. Pri normalni rasti las na i si « -Pm jejo glavo kvečjemu dvakratZ eden i pa kvečjemu vsakih deset dni. glavi občutljiva, morajo biti Premočna zamastitev, ki moti tudi oblik zure, je videti nedvomno grda, tod« . e kdor misli a. more to zlo odpraS Ju čin da s takoj umije glavo, čim dobi mastni sijaj. Cim češče izpiramo Z bol dražimo žleze, ki mast izločujejo nJ jejorej baš nasproten tistemu, ki bi ga hI Suhe lase si po umitju od časa do časa, vidno namažemo z nepokvarjenim olivnim mandljevim oljem, mastne lase p* 0bravn mo isto tako previdno z lasno vodo ki vil alkohol. Ko si lase osušimo, moramo pu* to, da jih ne osušimo tako, da rfentanejo Pekinški pračlovek Prof. Weidenreich, ki s^Jbavi v okolic kinga že tri in pol leta z isk^ijem sledov kinškega pračloveka", bo na mednarodnem rovanju antropologov in etnologov v Kod poročal o zanimivih novih nadbah glede nikov človeškega rodu, ki so jih našli v bivše kitajske prestolnice. Razen lobanjskih kosti so odkrili sed^ okončine pekinškega človeka in druge naj ki dajejo vpogled v njegovo življenje. Sedi že gotovo, da je imel pekinški človek čno hojo kakor današnji človek, da ni vseh štirih in piezai po drevesih kakor Njegovi možgani so bili s svojo prosto1 1000 kubičnih centimetrov dvakrat večji pičjih možganov, ki obsegajo povprečno kubičnih centimetrov. Povprečna prostornina današnjih človd možganov znaša 1826 kubičnih centimetre* raznih najdb je sklepati, da si je pekinški i vek poleg živali privoščil ,včasih tudi svoj« variše kot jed. Osmojeni kosi kosti kažejo, je meso tudi že pekel. » Blisk ozdravil mrtvoufaegt Nekemu 24letnemu Londončanu se je p več nego šestimi leti pri neki nogometni td primerila nezgoda, zavoljo katere mu je od ena noga mrtvoudna. Mladi mož se je n opirati na palico, kajti noga ni nosila Uia Med hudimi nevihtami, ki so divjale te di Angliji, ae je mladi mož, ki je bil na iiletu, tekel pod drevo. V drevo je treščilo, bli* oplazil tudi Waltersa, kakor se imenuje mi mož. Sedaj opisuje svojevrstni, ščeraeči in obes vroči občutek, ki ga je imel, ko je šinila str vzdolž njegove bolne noge. Ko ae je Walt zbral od strahu, je začudeno ugotovil, d* i je mogoče stati na tej nogi, ne da bi »e epi na palico. Nogo je lahko gibal po mili volji je odšel tako tudi domov. Zdravniki, ki ga preiskali, menijo, da ni izključeno, d« električni udarec ozdravil mrtvoudno nogo. Pi bli m o,, Nekaj za starše Mast odvaja, zato je zelo pripravna a mj ve otroke, ki trpijo zavoljo zaprtja. odvajalo je v tem oziru tolčena smeUu* * redčena z osla j eno vodo. Nepotrebno je mučiti otroke • P^J*! kler niso godni za šolo. Možgani šestim letom so še premalo razviti, da w opravljati duševno dalo. Nikar ne m ^ pomeni ponavljanje iz otroških ust ic re^ umevanje. ,, Otroke je važno privadit, na ^ ^ Naj vedo, da ne morejo dobit. ^ hoteli, i Navadijo naj se če nečesa ne dosežejo. M pretiravati, kajti otroci potrebuj^ r strani mnogo veselja za svoj rtUV<*^ Otroci ao telesno od odraslih. Opazujte jU.^,^ T,| po cele ure podijo, ne da bi zavoljo tega. ker je otroško srcM F ^ množino mišic, ki jo »*>rs večje. Pred d^Ktimi & (b Prcvet* « d« »* " ^ D^rir«*!. V Sprin^"1«''» • " An« Crmoviek, »Ur» 611 „ • IMavnk* V " rtavklll ntme*6M*i ulične » ^ ^ ^ Svetovn. »ojn. tke pro.lnap.He v Fr.nc.ji in ' nih 87 <~b »r.Pongrac [svojim 84 letnim očetom inom, posestnikom na Plana južnem delu Pohorja, toženec se je namreč bal, mu oče ne bo prepustil pose-čeprav je obtoženec delal po vrsto let na domačiji kot in je tudi poročen s 36 Marijo. Oče je namreč sraval vzeti domačo deklo kno in njej jZročitl posestvo. « to preprečil, je sin Anton, M drugače duševno manj-*s, nekoliko na umu bolan, «al očeta na robu gozda, ga W na tla, ga onesvestil z u in mu nato z nožem pre-11 vrat. Obtožnica je trdila, i* umor zasnovala prav za p Ar>t"»iova žena, katere sta-™egrac ni hotel priznati in zaradi nje menda na-JJV«I grunt prepisati dekli, »i Jo vzel za *eno. Ker je ■j"n« Antona odločna ih J*«v««tna ^nska, je sodišče njo. da je moža nago-* k inu. To so potrje-' ,u«li izjave obtoženca v »Javi. Aretirana je bila J^-na in ^|ttj gta stala pred Is Jugoslavije.) Avtomobilska nesreča. — Blizu Radeč se je dogodila precej huda avtomobilska nesreča. Dva osebna avtomobila sta na nepreglednem ovinku trčila z vso silo drug v drugega. Od Kadeč proti Zagrebu je peljal neki prevoznik pet oseb proti Plitvicam, nasproti pa je pripeljal iz Zagreba direktor Ah-med Jakovič. Oba avtomobila sta bila precej razbita in sedem oseb je bilo laže uli teže ranjenih. Poškodovani so: šofer Primožič Stanko in lastnik-prevoz-nik Jakovec iz Jastrebarskega, hrastniški gostilničar Zavrašek, njegova žena in hči in učiteljica Candrova iz Hrastnika. Iz Radeč je takoj prihitel zdravnik, ki je nudil ranjencem prvo pomoč, nakar so bili prepeljani v trboveljsko bolnišnico. * S« rt na nesreča dveh otrok.— V Novi gori pri Krškem sta se istega dne smrtno ponesrečila dva otroka. Posestnik Ke-rin je s svojim 10 letnim sinom nabiral v gozdu srebotino. Pri tem je fant stopil na težko skalo, ki pa se je zamajala, fant je padel vznak, skala se je zavalila nanj in ga stlačila, da je bil takoj mrtev. — Posestnici Sršenovi pa je v domači mlaki u-tonil dveletni sinček Edvard. Ko ga je mati spustila izpred oči, zaposlena pri kuhanju, je sinček odracal do bližnje mlake in padel vanjo. Našel ga je v mlaki neki šolar, a otrok je bil že mrtev. -* knjižico Jankoietu. O njem so govorili, da vsako knjižico v nov-či in sicer na tale način: ti zastaviš knjižico, Jankole pa ti nanjo izplača manjše posojilo al pa ti bo izplačal celotno vlogo \ mesečnih obrokih. To je bilo zt ljudi mikavno in nosili so Jankoietu knjižice. Neki posestnik izpod Šmarne gore je imel tako hranilno knjižico dobrega ljubljanskega zavoda z vlogo 200,-000 din. Ves znesek pa je bil zamrznjen, nedvigljiv. Posestnik je slišal o Jankoletovi ustrežlji-vosti, stopil je v Slovensko banko in tam so mu knjižico vzeli za jamstvo in obljubili, da dobi posestnik vsak mesec večji obrok. Tri mesece je posestnik res dobil svoje obroke — toda četrti mesec mu Slovenska banka žeU^jše človeške žlvljenske razni več plačala nobenega zneska.'rtlere- PI0ST8T1 •'< T-n ii~ t t ■ <■ Glasovi iz naselbin (Nsdsljsvaaj« « S. »trsa!.) lje spoznavanje svojega naroda, kaj narod hoče in kaj je koristno ter potrebno za narod. Ampak sedaj je pač obratno res. Vladni funkcionarji, ako niste bojazljivi in imate zaupanje do svojega naroda, dajte mu svobodo, dajte mu demokratično vladavino. Naj narod uživa vsaj v svoji državi, na rodni grudi, to kar si želi in do česar je upravičen. Dajte mu izobrazbe in boljše življenske pogoje. Dajte mu vse pripomočke, da ustvarja in gradi za prospeh države in za isnje je ^kazalo, da nekoliko zme-"r ' ''ajal na eno in isto Wkd' ' pritrdilne pa spet m Žena je r ni moža nago- K Urn"ru. Priče so Izpo-menllnp za <>l,io-Pongraca so ''"veka, ki je slabo iv«Ki, zlasti s sinom. V* lagal pretežka dela bil kriv. da je sin '"'""Jiin. izpovedi je ao-"diki Pongraca na 10 "•no Marijo (m na 12 VELIKA AFERA S SLOVENSKO BANKO Poleg nekaj večjih bank imamo v Ljubljani tudi nekaj malih denarnih zavodov, o katerih širša javnost skorajda.sploh ne ve. Med temi neznanimi bankami je bila tudi Slovenska banka, ki je imela svoje prostore v Mahrovi hiši nasproti Mestnega doma. O tej banki je širša javnost vedela kaj malo, pred nekaj dnevi pa je nova velika afera s hranilnimi knjižicami proslavila malo Slovensko banko po vsej državi. Aretiran je bil namreč njen direktor Miro Jankole, ki je bil zadnje čase tudi edini uradnik banke. Ime Mira Jankoleta se zdaj imenuje skoraj vsak dtfh v listih, kajti od dneva aretacije se naglo množijo prijave raznih oškodovancev, ki jih je Slovenska banka oškodovala za lepe tisočake. Po dosedanji preiskavi gre baje kar za tri milijone. Jankole se je namreč zadnje leto vrgel na kupčevanje s hranilnimi knjižicami. Njegov način je bil ta: na hranilne knjižice o-nih denarnih zavodov, ki so pod zaporo, je dajal majhne kredite, zadržal pa je za garancijo hranilno knjižico. Ko so dolžniki vrnili banki denar, so hoteli pač knjižice naz*, toda knjižic niso dobili več. Ko so nato tako oškodovani vlagatelji naskakovali banko, so v banki vedno naši i kakšen izgoVor: da je ravnatelj v Parizu in da brez njega ne morejo, ali pa da^bodo izplačali denar prihodnji teden, če pa so postali oškodovanci bolj odločni, so jim v banki baje kar zagrozili, naj mirujejo, sicer bodo izgu bili vse. Ko pa se je nabralo tega le preveč, ko so oškodovanci zvedeli, da je pohištvo banke za-rubljeno in so videli, da so vsi Štirje uradniki odpuščeni in je ostal v banki le "direktor" Jan-kole, so stvar prijavili polit ijl in sodišču in sledila je aretacija. Prizadeti so predvsem kmetje iz ljubljanske okolice, dalje iz kamniškega okraja in z Dolenjskega. Nekateri so zaupali Jankoietu knjižice z vlogami d« 200,-000 din. Ko je policija izvedla preiskavo v banki, je našla prvi dan eno samo knjižico na 100 din. šele pri drugi preiskavi so našli med neko šaro mnogo dru-gih hranilnih knjižic, toda večina njih je Inla že izrabljena in torej brez vrednosti. Slovenska banka je imela ns deželi svoje ljudi, "ki so stikali med kmeti za hranilnimi knjiži-cami Kakor hitro so kje iztak nili takega čJoteka. so toliko časa tiščali ^vanj, da je res zanesel Posastirfka je znal Jankole nekaj čaaii tolažiti, toda nazadnje je kmet le zahteval knjižico nazaj. Jankole mu je obljubil, da dobi knjižico, mora pa prinesti nekaj tisočakov za stroške in obresti. Kmet je res mislil, da bo dobil potem knjižico nazaj, prinesel je denar v banko, banka je ta de? nar vzela, knjižice pa posestnik ni dobil več. Očitno je bilo, da jO je Slovenska banka že prodala dalje, morda prav onemu zavodu, ki je knjižico izstavil, seveda jo je prodala morda za 60[4 vrednosti. Tako je Jankole napravil menda z vsemi knjižicami, ki jih je vzel v jamstvo, a nato vnovčil do kraja za kakršnokoli ceno. Lahko tudi, da je delal po dogovoru s kakšnim drugim zavodom, kateremu je s tem pomagal, da so se znižale vloge za sto-tisočake! V zvezi s to afero je bil aretiran še neki posestnik, ki je v nekem kraju pomagal Jankoietu loviti ljudi s knjižicami. Preiskava bo seveda dolgotrajna, ker mora sodišče pregledati vse bančne knjige in ker prihajajo prijave oškodovancev še vsak dan. Ta afera bo po milijonih, za katere je oskubel ljudi, prekosila vse dosedanje afere s hranilnimi knjižicami. Iz ljubosumnosti. — V Radečah je v nedeljo 21. avgusta nekdo skorajda zakrivil dva uboja. Bil je to žagar Rudolf Burja iz Škofje Riže pod Kumom, ki je že dalj časa sumil, da ima njegova 27 letna žena Terezija ljubezensko .razmerje s 23 letnim progovnim delavcem Francem Tomažem iz Zagorja. Ta se je vozil v Radeče, Terezija je hodila od doma peš v Radeče, kjer sta se skoraj vsako nedeljo sešla in se potem sprehajala ali pa pomudila pri nekih znancih. To nedeljo pa je Burja sledil svoji ženi v Radeče in res jo je zalotil s Tomažem na sestanku. Potegnil je iz žepa nož in napadel oba. Obema je zadal tako hude rane, da so oba morali prepeljati takoj v ljubljansko bolnišnico. Ženino stanje je zelo nevarno, ker je dobila dva vlH>da tik nad srcem in tudi rane [>o glavi, Tomaž pa je dobil štiri vlKKie v hrbet in njegov položaj ni nevaren. Burjo so orožniki aretirali. Sneg na hribih. — Pred nekaj dnevi smo dobili hud deževni nalivov planinah je snežilo in sneg pobelil celo hribe do 5KK) m _tako da smo se naslednje jutru znašli v hladu, kakršnega smo vajeni pozno jeseni. Tako je bil avgust zelo slab mesec in v gorenjskih letoviščarsklh krajih tožijo že vas mesec nad ¥N menom, ki jim je odgnal na tisoče gostov. Skoraj vsak dan je bilo kaj dežja, kar je zrak tako ohladilo, da o kakinem ko panju ta mesec skoraj ni bilo misliti niti en dan. II koncu meseca pa smo dobili kar mraz, tako da je dva dni vse h«aiilo v površnikih. Smrtna nesreča. — Zaradi potovanja nekih državnikov aii članov kraljevskega doma so 22. avgusta proti večeru zastra-žill vso progo iz Ljubljane proti Zidanemu mostu. Med punta jama Zalog in Uze j« straiil progo orožnrški podna rudnik Janez Erjavec iz Borovnice. Ko ae je umaknil tovornemu vlaku na sosedni tir, ni opazil, da vozi po njem večera! osebni vlak. komotiva je Erjavca podrle in vsega rasmaseriie, ajegov plast pa je vlekla lokomotiva do Litije. Tamkaj m plašč «»paei-li Ur obvestili po«Uje, da so pregledali progo in <»dkrlll ne-h reč o. I'ud narednik je Ml še mlad in zapušča vdovo in dva Dajte mu vse prilike razvoja in mu pomagajte, da bo v resnici Človek, da bo dober in zanesljiv državljan. Tedaj ne bo treba nobene bojazni pred narodom, ki bo ponos vladi, državi in narodu kot celota. Danes niso Slovenci, Hrvati in Srbi nič na boljšem pod jugoslovansko kraljevino kot smo bili pred 20 leti pod habsburško monarhijo. Poglejmo na gospodarski napredek in na industrijski razvoj v državi. Jugoslavija je materialno in agrarno ter naravno ena najbolj bogatih držav na Balkanu. Ima vse pogoje za razvoj svoje gospodarske^ sile. Ampak v teku 20 let je Jugoslavija najmanj napredovala med vsemi drugimi državami, ki so po svetovni vojni dobile svoje meje. Njene rudnike Irkoriš^jo tuji interesi, prirodne zaklade kontrolirajo tujci in tuje države. Jugoslavija je bogata ns premogu, Železni rudi in bakru ter drugih rudah. Ima mnogo rek in potokov, ki se bi dali Izkoristiti za vodno silo, za elektrizacijo železnic in industrij. Naša pota in glavne ceste so danes Še v slabem stanju, kakor so bile pred 20 leti. Ako bi bile ceste tlakovane in urejene za avtomobilski promet, se bi razvila industrija in povečal tuji in domači promet. Tujski promet bi prinašal lepe dohodke, obenem pa bi dr-žava zaposlila na tisoče delavcev, ki si bi služili svoj kruh in izboljšali razmere, n Jugoslavija ima torej vse pogoje za razvoj, ako je le za to sposobna. V svojih mejah ims jako zanimive in privlačne kraje. I^ahko se bi kosala s švicarsko državo, ako si bi uredila po trebna pota in nase pritegnila tujski promet v svo^a letovišča in prirodne krasote, Vse to pa je Jugoslavija prezrla in prestala. Po 20 letih nol>enega napredka na gospodarskem in industrijskem polju. Kaj pa z napredkom v izobrazbi in sposobnosti? Večina, kar nas je v tujini, je odšla v tuje kraje vsled težkega bremena in izkoriščanja od strani vlade in od strani religije, ki je vedno zahtevala več. V svetovni vojn. je katoliška avstrijska vlada v stiski pobrala čerkvene zvonove in jih prelila v kanone, da z njimi pomori katoličane, kateri so kupiti tiste zvonove in sgradili cerkve. Človek bi mislil, da iz takih izkušenj se bodo ljudje kaj naučili. Na žalost je treba priznati, da prav nič. V vojno so pobrali vse staro in mlado nedolžno ljudstvo, ki ni ničesar zakrivilo niti se ni zavedalo, zakaj to grozno klanje. Duhovščina, ki je blagoslavljala morilno orožje za mor-jenje katoličanov, je pa ostala doma, da je Še naprej blagoslavljala topove. Vse to početje je bilo po božji volji. Na milijone nedolžnih ljudi je bilo ubitih, na milijone je biki pohabljenih, žene so izgubile može. otroci očete, starši sinove. Vseli se Jim živino U hleva, živež iz »hramb. Vse to je doživel in pretrpel naš narod — po volji bežjf. In aecultat? Danes, po 20 letih svetovnega klanja, je Ae slabši- ket Je bilo prej. Poročila iz domalih krajev nam jasno povedo, da danes je naš delavec in km«t brej sredstev, brez denarja in da so na dnevnem redu kmetije in posestva na bobnu. Edini kupci, ki Imajo še denar — »o duhovniki, samostani, kloštri in drugi verski zavodi. Torej po 20 letih napredka in izobrasiM imamo pred seboj rezultat, da gremo nazaj, ne naprej. T^i so razlogi, da naša jugoslovanska država, naša rodna domovina, nima danes kaj izkazati. Ne more se ponašati z napredkom. Mnogi se bi vrnili v svojo rodno domovino, ako bi bili tam kakšni pogoji za obstanek in življenje; Žato pa je danes v A-merfki boljše na vladni |M>dpori kot v Jugoslaviji za delavce v tovarnah, na kmetih in v uradih, ki prejemajo mizerne plače. Danes si želijo Hrvati preobrata, svobodo in demokracijo. Na mirovni konferenci so se oprijeli krfske deklaracije za kraljevino Srba, Hrvata in Slovenaca. Danes imajo to, kar so hoteli. Takrat Slovenci uiso znali Ata oče-jo, danes pa Hrvati ne znaju šta očejo. In po 20 letih ustanovitve jugoslovanske države — napredka nobenega, diktatura, strahovhria." Obubožani kmetje, delavci l#ez strokovnih unij In brez političnih pravic. Dežela, ki ima vse pogoje za razvoj, n se ne zaveda svoje koristi in jiotre-bc. Tu je nekaj narobe! Anton J uren, 121. Evakuacija žensk iz kitajskega mesta Dve japonski ladji potopljeni ftanghaj, 10. sept. — Militari-stične avtoritete v Hankovu so včeraj odredile evukuacijo 20,-000 žensk Iz mesta, proti kateremu prodirajo japonske kolone. Za ta korak so se odločile, da bodo laglje branile Hankov in okolico pred Japonci. Ženske bodo poslane v Cung-king, mesto v provinci ftečvan, ki je oddaljeno od Hnnkova o-krog petstb milj. Civilni depart-menti kitajske vlade so bili transferirani v Cungking, kjer so Amerika iti nekatere druge države že prej odprle svoje po-slaniške in konzularne urade. ftanghaj, 10. sept. — Japonske bojne ladje bombardirajo kitaj ške pozicije pri Wusuheju na severni strani reke Jangtse In utrdbe pri Mutovu, ki ovirajo plovbo (H) reki proti llankovu, kjer je sedež kitajske vlade. Poleg bojnih ladij Je aktivna tudi japonska pehota na obeh stra neh reke. Japonski letalci so spet na|iad li z bombami več mest in vasi v provinci Kiangsi, ki so ubilo in ranile veliko število civilistov. Vest iz kitajskega vira pravi, da topniške baterije na desni stra ni reke Jangtse obstreljujejo japonske bojne ladje. Dve manj ši ladji sta bili potopljeni. Peking. 10. sept. — Sem so prišla jM>ročila o koleri v dis trijitu Bipčičangu, 1A0 milj juž-no4apa aretaciji v zadnjem marcu, ko je Hitler okupirul Avstrijo. V New Yerku Stavka pleekarjev New York. —- V Brooklynu je zantavkalo 2500 linijskih ple-kar je mezdu v drugih okrajih klonili obnoviti poteklo pogodbo z dnevno mezdo $11.20, Oni so ponudili pleskarjem tlO.fcO, skarjev, ko so kontraktorji od-mesta Ncw Yorka, kjer Je bila pogodita obnovljena in krije in,000 pleskarjev. Petnajst neodvisnih kont rektorjev v Breok lynu je že (»odpisalo |a>godho' in 300 delavcev se je vrnilo na delo. Druiba §e mora pogajati z unijo Kewaunoe, III. Boss Mami fucturlng C o., ena Izmed naj večjih tovarn rokavic, Je od |m>-krajlnskega delavskega odbora dobila odredlai, da se mora po ga jati z unijo ADF, v katero spada večina delavcev, ter upo-sliti odnlovljene delavce. Družba Je biia tirana pred delavski odbor |io sk rab i runi stavki letu HKIft. Prenehati mora tudi z un-tiunijsko gonjo. s a otročja, od katerih je mlajši slar šele Uri meseret ?Anm je doma iz Kave pri Litiji in so Erjavčevo truplo prepeljali bm-Lv aa Kavo, kjer so ga pokopali T KaaMM r«m. |wevke iz federalne bla-gajiu' za one države, ki so primerno poskrbele za oskrbovanje |M)trebnih starcev, potrebnih odvisnih otrok in potreb-uih slepcev, ako mogoč«, v njihovih lastnih družinah mesto v zavodih, za izvežbanje nepoklicnih delavcev, teku da se morejo vrniti na samovzdrževalno podlago, za oskrbo materinstva in zdravja otrok iti za razširjenje programa javnega zdravstva š i r o m Združenih držav, Social aecurlty act je kompliciran »ikon, ker je aisUun ameriške vlade kompliciran. Združene države so dežela osem i n-štiridesetlh držav s svojimi lastninil autkomalajnimi, ukaeku» tivnimi in pravosodnimi funkcijami suverenih držav, združenih pod federulno ustavo. Zato ta sistem federulno « državne kontrole odseva v devetih izmed desetorice programov, u-stanovljenih po zakonu za socialno zavarovanje. Le starostno zavarovanje je federalni sistem, upravljan pu sami federalni vladi potonr Sticlal Secu-rUy Boarda in federalne zakladnice. Nezaposlenostmi zavarovanje in vsi drugi progruml se upravljajo po posameznih dr-žavuh z detjarno pomočjo Iz federalne zakladnice. Startmtnu varovanje. V razmeroma kratkem času, odkar Je Koclal Securlty Act začel dejansko delovati, se je udejstvil splošni napredek, kar se tiče vseh njegovih določb. Starostno zavarovanje je stopilo v veljavo v januarju leta 1M7. Do scilaj je več kot 80,000,000 delavcev zaprosilo za siKialtio-vsrnostnl račun. Ustanovljene so |M)koJnine za deluvce v poglavitnih obrtnih In trgovinskih strokah. Nalagati! so gotovi davki toliko na delavce kolikor na delodajalce, da se zgradi pokojninski, sklad. Mesečne pokojnine ne manj kot $10 do ne več ko $85 se bodo začenši od leta 1042 izplačevale onim, ki prestanejo delati, ko so donogjji starost AR let ali kasneje. Enkratne odpravnin« se izplačujejo delavcem, ki niso upravičeni do mesečnih pokojuin, In sorodnikom oziroma zapuščini onih delavcev, ki umrejo, pred-mi bi dobili miuimaln! anesek, do katerega so upravičeni, Zavarovanje proti iMijofiNsJ*-tw«ti. Sodal Sucurity Act daje posameznim državam široko diskreeijo glede vrste im»bu|k>-slenostnega zavarovanja, ki Jo hočejo v|M«IJati, morajo pa oslenost nem zavarovanju, ki odgovarjajo osnovnim zahtevam socialno-varnost nega sa-kona. V 2H državah se odškovem—Pasančeva žena je rodila Tahijevega sina. PASANEC: Kaj? Ha, ha, kaj pravi? GREGORlC: Izgini, lopov! OSKRBNIK: Sel bom, toda ne brez tebe! PASANEC: Možje, ali ste slišali, kaj je rekel? Zakaj ne odgovorite? Ali . . . To ni . . .! Lateft . . .! OSKRBNIK: Kar sem rekel, sem rekel! Pri-mite Ilijo! (Hlapci v hipu zgrabijo Ilijo.) . GUBEC: Ženske ven! (Ženske zbeže«) PASANEC: Mir! Stojte! Torej je res? Zvodnik, nikamor ne boš peljal Ilije, za to besedo si zaslužil smrt! (Pasanec je naglo planil z nožem nanj, nekateri so skočili na hla|>ce, toda dva sta jim ušla.) GUBEC: Pasanec, nikar! (Je skočjj k Pasan-cu, a je bil že prepozen.) OSKRBNIK (pada): Morilci! GUSETlC: Kar po njih! MATKALIC: Za njima! (Beži za hlapcema.) • MOGAJIC: Vzemite jim orožje! (Beži za J MATKALlCEM. Nožina iveie z vrvjo, s katero so ph»j hoteli iveiatf Ilijo, ujeta hlapca. Vse / se je zgodilo naglo, mod krikom in vikom. Gu-bee jih je skušal zadrževati in jih klical po ime- nu "Ilija!" "Nožina!" "Mirujte!" Zgrabil je Pasanca, ga potegnil v stran ter mu vzel bodalo. Sajnovič se je umaknil in miril bolj iz kota.) GREGORlC: Na vejo z njimi! (Gubec je tudi njega sunil stran z vzklikom—) GUBEC: Mir! Zakaj ste me jzvolili za vodjo, če me nočete ubogati? Nobene krvi, dokler sem jaz, Matija Gubec, vaš vodja! (Zunaj še vedno vpitje, tudi v sobi se še niso pomirili. V to zmešnjavo pribiti župnik Babič.) 8 ŽUPNIK: Norci, za pet ran božjih, kaj vendar delate!? Zakaj.ubijate ljudi? GUBEC' (še ves razburjen): Ali nas oni ne? ŽUPNIK: Gubec, tudi ti? GUBEC: Ce ne bo kmalu konec, tudi jaz . . ) ŽUPNJK: Ali je taka naša pravica? GREGORlC: Ce je vi ne prinesete niti z Dunaja, niti iz Zagreba, si jo moramo vzeti sami. Kmečki psi so se naveličali lizati pete svojim gospodarjem. GUBEC: Dolgo si se mudil v Zagrebu. ŽUPNIK: Odnesite mrliča! (Dva kmeta od-neseta oskrbnika.) * Matkalič (se vrne): Haha, ali sta kazala pete! (Mogajič se vrne.) PASANEC (ko ravno neso oskrbnika mimo njega): Pes! ; ŽUPTJlK: Ali si pobesnel? NOŽINA: Saj jeJahko! GUSETlC: Oskrbnik je pomagal ujeti Tahi-ju Pasančevo ženo. ŽUPNIK: Vem. PASANEC: Vi ste vedeli? ŽUPNIK: Zaupala mi je. Tebe se je bala, sirota, da je ne bi zaklal. Zdaj si zabodel zvodnika. To se ne bo dobro končalo . . . GREGORlC (ga prekine): Res, pravi puntarji smo! Tri leta se shajamo, pošiljamo odposlance kraljem in cesarjem, banom in ško-° fom, napadamo Tahijeve gradove za gospo He-ningovico in Gregorijanca, tisočkrat in tisočkrat premlevarno krivice, ki nam jih delajo, do pravice in svobode pa ne pridemo!—Klepetulje smo, čvekači! Kdaj bomo stopili k dejanju? ŽUPNIK: Zdaj je prepozno! GUBEC: Zakaj? MATKALIC: Kaj se je zgodilo? ŽUPNIK: Ves zmeden sem. V Zagrebu vse divja. Tu pretep, umor, in ni čuda, če ... Sinoči je sabor proglasil vse kmete, ki so stopili v puntarsko zvezo, za veleizdajalce! (Župnikova izpoved napravi na vse velik vtis.) SAJNOVIC: Zdaj imamo, kar smo iskali! GUSETlC: Vsak banski hlapec nas sme zdaj pobijati. GREGORlC: Prav je, da je tako prišlo. , MATKALIC: Nikar, Ilija. Biti veleizdaja- loc ... GUBEC: Zakaj smo veleizdajalci? ŽUPNIK: Pravijo, da se puntamo zdaj, ko je vsa dežela v hudi stiski, na mejah straši Turek, ponekod grozi lakota, mi pa, mesto da bi pomagali, zahtevamo nekaj, kar nam ni mogoče dati . . . GUBEC: In zato smo veleizdajalci? ŽUPNIK: Da. GUBEC: Veleizdajalci, ker že leta in leta čakamo na staro pravdo, ker hočemo živeti pošteno, kakor so živeli naši očetje in dedi, ker ne moremo več.vleči grajskega pluga in brane, ker je glad prišel v deželo prav zato, ker smo hodili vedno na tlako, svoja polja pa prepuščali usodi. Veleizdajalci, ker krvavimo pred Turkom, stavimo utrdbe iz lastnih telds, ker gospoda noče več pomagati pri zidanju, pošiljamo deputacije, se ponižno klanjamo in prosimo za stare ravice — mi, kmečka raja, kmečki psi, vprežna živina, edini in poslednji aoldati, ki Čuvajo to zemljo pred Turki, — mi smo veleizdajalci?! t ŽUPNIK: Zdaj amo izven zakona. Kdor ne imde takoj na kolena pred svojim goai>odarjem, bo visel. ^ (Dalje prihodnji«.) Teoretičen začetek George Hupton Je bil doma iz Južnega dela države lovva. A namesto, da bi sledil zgledu svojega očeta ter bi služil dolarje na prašičji farmi, se je U pol leta |H»te|ml po Ameriki v večnem pričakovanju in upanju, da bo našel svojo srečo. Sreče nI našel. 7.ato je pa naletel na tovariša, ki je izmenjal sijajno pridobitev za njegove lene sanjarije. To je bil Dirk Witrglechina iz Ro-Chestra ob Ontarijskem jezeru. Sonce je pri|iekalo na zemljo. Zrak je bil nasičen z vonjem po rožah. Bilo je prekleto vabljivo nnutrojenje, da bi človek živel od breidela — če bi imel dovolj denarja in bi ae lahko vozil z vitko deklico v avtomobili ter občudoval rajske lepite Južne Ka-roline. Geortre in Dlck st» o* potepala pft mestu Kolumbija. Ifnela ata v žepu fte tri dolarje. Več nego to jima nI mogel pričarati niti toliko dobrodošli vonj po rožah. Tedajcl Je apregovoril George: "Kaj meniš, Dlck, kako bi bilo. Če bi si |H>iskala službo v predilnici? Gotovo potrebujejo delavcev, saj to je največja tvornica svoje vrste na svetu!" Dick je začel vihati nos. 4 "Mar "meniš,,, da sem črnec? Mrzim bombaž . . . Ce j« tako rajši grem na ladjo." Vode široke reke Congaree ao se leno valile naprej. George je zmajal z glavo. Ne, voda ni mogla priti v poštev pri njuni zaposlitvi! Prišla ata mimo univerzitetnega poslopja in Dicku je šinilo v glavo, da je dejal: "Veš kaj. poglejva v knjižnico. Mogoče imajo tam knjigo a naslovom "Kako dosežem u-speh?" Tam notri dobiš vse, kar Iščeš, ml )e pripovedoval neki prijatelj. Danes je srečen. Zasluti petdeset dolarjev na teden." "Nu, škodovati nama ne mo- re . . ." je rekel George. "Saj teorija ni pes!" Ko sta dve uri po tem pemen-ku stopila čez prag knjlžnifce, je aonce ravno zahajalo. Bila ata popolnoma složna v misli, da je knjiga "Kako dosežem uspeh?" najbolj nespametna knjiga pod soncem. Njena teorija je pogrešala domišljije, življenje brez domišljije pa je kakor piškav oreh. Knjiga, ki je a avojlmi na-aveti vodila k uspehu, je namreč dajala napotke, da je treba prlr jetl za delo . . . "Knjižica je zanič!"/ je rekel Dick. "In univerza ni vredna niti smodnika, da bi jo apuatili v zrak je pristavil George. 'Ti. veš kaj ..ae je spomnil Dick "Preden bi univerzo pognali v zrak. bi pa le bilo dobro, če bi izpraznili njeno blagajno. Gotovo Icžlj© v nji kakšni vrednostni papirji . . .M Ko je izrekel te besede, jita prijatelja prišla mimo kinema- PttOgVgTK tografa. V velikih avetllh črkah ae je bleščal naslov filma, ki so ga predvajali: "Jotyn, prezident gangežev." Dick*"'Tn George sta se spogledala, nato sta prikimala in stopila pred blagajno. "To, vidiš, to bo pravi poduk v stvari, ki si jo želiva!" je rekel eden. "Usoda nama ponuja srečo . . . Prijatelj, zdaj razumem, čemu se ljudje širom sveta tako borijo proti filmom! Iz njih se človek marsičesa nauči ... Ali si opazil, da posebno ženska društva razvijajo mogočno propagando zoper filme, ki prikazujejo Življenje tihotapcev? Filmski kritiki si od srda grizejo nohte, kadar dobijo takšen film pod nož. Nama pa bo stvar zelo dobrodošla . . ." 'Tako je!" je odvrnil Dick. "Napravila bova načrt natančno po filmu. Človek mora pač poznati teorijo, če naj kaj doseže v praksi . . . Tudi moj prijatelj je začel s teorijo. Danes zasluži tedensko petdeset dolarjev!" Sla sta v kino. Prva predstava jima je tako ugajala, da sta hotela ostati še eno predstavo v dvorani. Toda boksar-črnec, ki je ljudem odkazoval prostore, ju je potisnil na prosto, kjer je v zraku zopet zadišalo po rožah. Film je ob^navdušil. Odšla sta v majhen park blizu univerze. Mesec je pravkar vzšel, svetil je obema naravnost v obraz. Začela sta razvijati načrt. V filmu sta videla brezhibno izveden vlom, in to ju je spravilo zopet na misel, kako sijajno bi bilo, če bi se mogla polastiti železne blagajne v univerzitetnem poslopju. "Imenitna reč!" je dejal Dick. "Saj vidiš, da nama je usoda naravnost naklonjena. Upam, da se nama ta stvar posreči s pomočjo prezidenta gangsterske tolpe." "Prijatelj, pravkar mi je prišlo na um, da nimava nobene pripravne svetilke za posel, , ki ga nameravava izvršiti!" je dejal George. "14To naj te nič ne skrbi," ga je potolažil Dick. "Saj vidiš, da nama pomaga prijazni mesec, ki tako sijajno sveti. Sicer pa so v filmu rabili luč zato, da so lahko napravili posnetke. Vidiš teorijo . . ." 1 "Ta je lepa, vse na svetu vendar ni teorija . .V^j« ugovarjal oni. "Nadalje nimava niti samokresa." "Postranska stvar! Saj ni nikjer rečeno, da morava streljati. Naredila bova pač tako, da bova zadrgnila nočnemu čuvaju vrv okoli vratu . . ." "Saj nimava vrvi... In sploh, v filmu'ni bilo nikjer videti vrvi . . ." "Prijatelj, ti nisi zaman doma iz krajev, kjer gojijo prašiče ..." "To si mi lep! Teorija velja vendar samo ža določen primer. Ce jo pravilno uporabljaš, pa jo moraš prikrojiti za vsak primer ustrezajoče. Torej morava tako ravnati tudi v najinem primeru . . ." "pobro," je rekel George. "Kako pa naj prideva v poslopje? V filmu so vdrli v hišo skozi kanal. Kanal ... V kanalih živijo podgane. Meni se strašno gabijo..." Dick je vzdihnil. "Ti ai siromak, George! Ce naj govorim resnico, ti moram povedati, da gangsterski filmi sploh niso za VRHNJA PLAST SEa^dŠSlKMBI <*mi tako prurfno, d. « "kmalu »poiabila i« ™ >»>»■ A o pravem tu, * Premagala, kajti kaj ae vendar iw »podobi! nS tako zelo ne ielim, ko bi m P^J mogla .stopiti pred ' je starše. ■se® "Vse*žlvljenje delaš in se mučiš ko suženj. In kaj imaš od tega? Le udlvih deset milijončkov." bliko. In na koncu sta bila oba-dva tam, kj>r sta začela, preu-darjala sta, če le ne bi bilo bolje postopati tako, kakor je bilo prikazano v filmu . . . Mesec se je dvignil više. Co-lumbija je spala, iz daljave je u-darjala na uho melanholična pesem črncev. "Tako, zdaj bova začela teoretično!' je dejak Dick. Oba sta vstala. In v naslednjem trenutku sta oba začudila na plečih krepko pest. Prestrašena ata se ozrla okoli sebe in sta zaznala dva stražnika. Eden izmed obeh se je režal in rekel: "Nu, začnimo kar od kraja . . ." Helga se zaroči K. G. Fischer "Pomisli, zdi se mi, da ta Reinhold gleda za našo Helgo!" je rekla mati ogorčeno. "Kaj, ta malopridnež, ta nepridiprav s podloženimi rameni! Samo v nesrečo bo spravil najinega otroka. Takoj morava kaj ukreniti!" je odvrnil oče; videlo se mu je, da mu je šla stvar zelo k srcu. Bil je majhen in nekoliko debelušen in v nenadnem izbruhu očetovslPe skrbi se je tresel kakor kipnik v jedilnem vozu brzovlaka. Pet minut je vladala tišina; skrbni oče je gu-bančil čelo in premišljeval. Potlej se mu je vendar nekaj posvetilo. "Sijajno idejo imam! Helgo moramo odvrniti od teh misli. Poslali jo bomo za nekaj tednov na morje. Tam bo čez noč pozabila na tega Rein-holda, pri tem bo imela pa lepo priložnost, da v odlični mednarodni družbi spozna koga drugega. Lepa je dovolj!" "Kaj ne bo — saj je moja hči!" je rekla mati, četudi to ni prav nič spadalo k stvari. I |Cez dva dni je Helga odpoto- tvoje možgane. Boljše bo, da sto-1va,a- 1" teden dni nato je mama piš še jutri v predilnico, kjer boš ie prejela njeno prvo pismo. S garal kakor kakšen črnec ..." j tresočimi se rokami ga je od- Kmalu pa sta le začela resno pr,a: razmotrivati, kako bi se dalo! "Ljuba mamica! priti v univerzitetno' poslopje.) Malo je manjkalo, pa bi mor-George je menil: "Prekleto, čim da nikoli ne pričakala pisma svo-bolj premišljam to reč, tem bolj'je hčerkice. Prosim te, nikar se se ml zdi, da bi bilo boljše, če ne ne prestraši! Zdaj sem že zdrahi bil šel gledat tega gangster-! va in čila, a za to se imam zahva-skega filma. Zdaj se mi zdi, ka- liti samo nekomu — Hektorju! kor da imam povezane roke in Skratka, ti veš, mamica, da sem noge. p« š* misli povrhu. V fil- dobra plavalka, a da ne vzdržim mu je bilo vse tako lahko izpe- dolgo. Takoj prvi dan sem sku- Tisoč poljubov pošilja tebi in tudi očetu tvoja srečna hčerka Helga." To pismo je mamo zelo ganilo. Spomnila se je svojih lastnih čustev pred dvajsetimi leti. "Zaljubljena je!" je rekla s solzico veselja v očeh. "Saj kar med vrsticami bereš!" Očetu pa sporo-coz ... ko bi vsaj vedeli, kdo je, pač bolj dovzeten za prijemljivo stran tega življenja. "Hektor", je "fcamrmral. "Očitno je Francoz .. . ko bi vsa jvedeli, kdo je, v kakšnih razmerah živi . . .?" Cez teden dni je dospelo drugo pismo. "Ljubljena mamica! ^ Zelo sem vesela, da se tudi vidva zanimata za Hektor j a. Zad-i nje čase sva zelo pogosto skupaj. Ah, mamica,' ne veš, kako ga imam rada! Kadar se zvečer sprehajava po promenadi, se vsi obračajo za njim in občudujejo njegovo krasno postavo. Zelo sem ponosna nanj in prijateljice, ki sem jih tu spoznala, kar pokajo od zavisti. Kadar sem nemirna in kadar se bojim, ga prav narahlo pobožam po njegovih jeklenih mišicah in takoj se počutim na varnem. Najrajši bf ga vse moje življenje imela zraven sebe. Se ne vem zanesljivo, qfmi-slim, da me je tudi Hektor vfclju-bil. Vsekakor je zmerom pri meni in me niti za trenutek ne pusti same. Ko sva ondan sedela nekje v gozdu, še je čisto počasi primaknil k meni in me je pogledal s svojimi ljubkimi, velikimi U Tvoja presrečna hčerka, "Hm, hm!" je zmajevaj ma z glavo in v ča*o nje* ^ je kanila prva kapljj" kobe zaradi neizkušene ker ni mamice zraven h zaradi česa še vse ... ram, zelo odkrita je Vide da je zadeva že precej dozo Očka je pa samo r kel- " Bogu, Reinholda je menda' že čisto pozabila!" Cez teden dni je »pet pismo, a to pot kar priporo "Moji dragi starši! Nisem vam hotela prej dati važne in usodne resni«* rej poslušajte in prosim sprijaznite se z novico: R*i se je seveda takoj pripe menoj. Včeraj sva se jav ročila. Lahko si mislite, < plavam v sreči in blaženo Mati je skoraj omedlela, je pa prestrašen in smrtno skočil pokonci in zajecljal: a-a, ali. .. jaz sem pa mi« ta Hektor . .. kaj je pa po Hektorjem? Citaj dalje, nič napisala o njem?" "Pač!" je rekla mama. je pripisano: "Pomislite, starši, Reinhold ne mara torja! Preveč mu laja! Tak< lik pes, pravi, ni za sobo, bolje počuti zunaj, v naravi Praktični nasveti Madeže od piva odstranil mlačno salmiakovo vodo. li le jih bomo odpravili najbo mešanico iz enega dela vod enega dela špirita, iz belegi viota pa z vodo, ki smo ji d li par kapljic salmiaka in n liko sode. Madeže od kisa odstranil razstopino salmiaka in sic razstopnino iz enega dela ti aka in 2 do 3 delov vode. Madeže od muh najlažje pravimo iz občutljivega bli| destilirano vodo ali pa b po tim špiritom. Špirit pogrtj na ta način, da vtaknemo it« nico v vročo vodo. Moramo pi ti toliko previdni, da pouoi vročo vodo odstavimo s «t< nika. Madeže od kopirnega svi ka odstranimo z mravlji« etrom, iz svile pa z limono sokom. Blago potem še do operemo. Ali ste že naročili PronrM Mladinski list pojema pdjj edini dar trajne vrednosti« ali sorodniku v domovino? T za mal denar lahko pošljete* cem v domovina ljano, tako samo po sebi razumljivo. V resnici pa je stvar zelo težka . . ,H "Dragi moj, teorija je vedno samo po (wbi razumljiva . . . Vi- šala plavati do nekega parnika, vsidranega v pristanišču. A smešno malo pfed ciljem, komaj deset metrov od parnika so me zapustile moči. Vmes je pa kakor diš, , človek mora najti pobudo iz neba posegel rešitelj. Na vrat nam j» sebe. No sme posnemati, na nos je skočil v vodo. zagrabil Ali raium.š? Nato je začel raz- me je prav še v zadnjem trenut-VIjat I svoj načrt. Govoril je ta- ku in me varno spravil na suho. ko spretno in naglo, da je imel Lahko ai misliš, kako mi je zdaj George dovolj posla, (V ga je ho-1ljub. Zelo lepe rasti je velik in tel prepričati z nasprotnimi ar-ugmenti. "Vidiš, kar je važne?* pri najinem načrtu je to. da morava najprej prerezati elektriko, da plečast je. /simpatične izrazite oči ima. kakor srnjak in krasne vranječrne, svetlikajoče se lase. Pri vsem tem je pa neznansko močan! Ah. P» mamica. ko bi ■m no bo nobenega signala!" je tulil, mogla ti videti! 1nv mu je Hck- . '»v u r"Umcm'M Pritrj*- tor — saj re*. to „em menda že val l).ck. Njegov načrt je dival čedalje bolj fantastično o-(*e debela prijatelja! NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Po sklepa 11. redne konvencije m lshko narod aa 1M Pr0*T'[jjJ prišteje eden. drn. tri, štiri ali pet «.no* is en. droti« *J" ^ nini. List Proeveta etnne ta me enako, ta člane ali arflt* »V m eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri a»et»«»w ' tednik, ae Jim to prištele k naročnini. Torej ■ed.J ai "reM^ ^ je list predrag sa člane 8.N.PJ. List ProereU J« ^ fotoro Jo v Tanki drnftini nekdo, ki bi rsd čiul li»t Ustn Proereta Jo: Za Zdrni. dri.to Ia Kanade. M M 1 tednik ln..............4J9 1 tednika ln.............1*0 I tednike in.............2.4i 4 tednike in.............lJt 5 tednikor in............ nič Za Brrope Je... i.potnlte .podnji knpon. priložite potrebno fnot® 3rder f pi.mii li ai nnrečite Presneto, list. ki 1» ltmmmm , biti Ia Pejaaniio:—Vselej kakor hitro kateri teb člano* P>s»ai ■m ^ tednik, bode moral Usti član is dotičn. družin., *i ,m mmIm. .. —ii. «m taUnl nasnaniti uPr" __ Za Cleero in CMfa|e J« 1 tednik in........... S tednik, in.......... | tednik. ........... 4 tednik, is......... t tednik.* ia......... ..........I«.* P* l* m m m lM ns.-očena na dnevnik Proereto, to takoj nainsmti In obenem doplačati dotiftio T«oto listo Promta^ I tedaj mora upramiitro sniiati datum sa Akote*«'"1 ti" vsoto nsrofn*k»- 1) PROSVETA. SNPJ. t*57 8«. Lawndsl. A"- rkJrtl*' ^ PrHoieno poMIJam naročnino sa list Pree*He , ...... ......CUreU"«- ■ sni t •••oe« 'eoeoaooeeeoooeeaaa..**"" N life? •IfllMt, f Ustavite tednik in m pripišite k »011 naročsiai U meje drntinei ... ČL dre*" * ...........d dn*" * ...a •) ..ee..ee..e*e«aoeeoooooeooeeel e o e o o o o o o•ee••••••1 «)......