Poštnina plačana v gotovini. Leto XII., štev. 207 Ljubljana, sreda 9« septembra I931 J Upravo ištvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 _ Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Inserami oddelek: Ljubljana. Selen* burgova ul. 3- - Tel. 3492 in 2492. Podružnica Mar^ar: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praha čislo 7« ISO W;Pn «t 105 241 \risf Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25 — Oin. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 «d 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon §t 2440 (ponoč: 2582) Celje- Kocenova ul 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Zakon o volilnih Imenikih uveljavljen Zakon je bil včeraj objavljen v »Službenih Novinah" in je s tem stopil v veljavo — Imeniki morajo biti sestavljeni do 18. t» m. Beograd, 8. septembra, p. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o volilnih imenikih. (Besedilo zakona smo objavili že včerai). S tem je stopil ta zakon v veljavo in vse občine morajo takoj pričeti s sestavo novih volilnih imenikov v smislu določb tega zakona. Beograjska občinska uprava je že danes določila za ta posel 70 uradnikov. Ves statistični oddelek bo zaposlen pri sestavi volilnih imenikov, ki bodo sedaj v Beogradu še obširnejši, ker so nanovo priključene nekatere okoliške občine. Od zadnjih volitev so se izvršile tudi zelo velike spremembe pri prebivalstvu, tako da bo delo pri sestavi imenikov ogromno. Zagreb, S. septembra, e. Ker je stopil z današnjim dnem zakon o volilnih imenikih v veljavo, so se pri zagrebški občini že pričele priprave za sestavo no- vih volilnih imenikov. Po zadnjem ljudskem štetju bo v Zagrebu okrog 42.000 volilnih upravičencev. v Zakon o volilnih imenikih je torej uveljavljen in današnji dan je že prvi dan desetdnevnega roka, ki ga določa zakon za sestavo novih volilnih imenikov. To delo mora biti dovršeno najkasneje v petek 18. t. m., najkasneje v soboto 19. t. m. morajo županstva volilne spiske že poslati okrajnim sodiščem. Sestava novih volilnih imenikov že sama na sebi ni lahek posel. Tem težji je sedaj, ko je po zakonu za to veliko delo določen razmeroma kratek rok. Naša županstva bodo morala napeti vse moči, da bodo delo obvladala v redu in pravem času, prepričani pa smo, da se bodo izkazala tudi sedaj in častno izvršila svojo veliko nalogo. Svet D N, odobril haaško razsodbo Likvidacija nemško-avstrijske carinske unije - Oster spopad med Venizelosom in Malinovom Ženeva, 8. septembra. Na včerajšnji seji sveta Društva narodov se je razvil ogorčen dvoboj med grškim delegatom Vsm-'/elom in bolgarskim delegatom Malinovom » vprašanju grških plači! po odredbah konvencije, ki sta jo sklenila Molov in; Kafandaris. Ma inov je v svojem govoru insisriral na tem, da so plačila na podlagi konven* cije Kafandaris—Molov, dolgovi^ Grčije bolgarskim emigrantom iz Grčije Zelo aer-vozen je nato pobijal Venizelos to *rdi-tev, naglašujoč, da so to le do.govi Grčije Bolgariji. V svojem govoru je opisa) finančno stanje Grčije ter ga vzporedil z bolgarskim m ugotovil, da Grčija plačuje več na mednarodnih dolgovih, kakor pla» čuje Bolgarija za dolgove in reparacije skupno. Ton m besede, ki sta jih rabila oba' državnika, dozdaj še ni bil v rabi na bvjah Društva narodov Nato je svet Društva narodov v treh minutah rešil zadevo nemško-avstrijske rinske unije. Predsednik sveta Lerroux je v kratki izjavi sporočil članom sveta, da glavno tajništvo Društva narodov še ni prejelo oficijeloega izvoda haaške razsodbe Pač pa je haaško razsodišče telefour.e* no potrdilo pravno mnenje, ki je bilo ob* javljeno dne 5. septembra. Predsednik sveta se je zahvalil razsodišču v imenu sveta Društva narodov in pozval svet, naj sprejme naslednji sklep: »Sv«t jemlje na znanje izrek haaškega sodišča o vprašanju, ki mu je bilo predlo ženo dne 19. maja 1931 v odločitev. Vsebina izreka je bila glavnemu tajniku Društva narodov sporočena dne 5- septembra pismeno. Svet Društva narodov izreka haašfce-mu razsodišču zahvalo in spričo izjav, ki so bile podane dne 3. septembra 1931 pred evropsko študijsko komisijo, ne vidi več povoda, da bi na 6vojem dnevnem redu še dalje proučeval to točkn« Ta sklep je bil brez nadaljnje dehate soglasno sprejet, in sicer od 15 članov 6ve« ta, kakor tudi treh zastopnikov interesi-ranih držav. Sklep, ki ga je predložil predsednik, je bil pripravljen samo v rokopisu, ker je bil sporazumno dogovorjen šele v zadnjih urah pri pogajanjih izven zborovalnih dvoran. Predsedstvo skupščine DN ženeva, 8. septembra. AA. Na današnji seji skupščine Društva narodov so bili izvoljeni za podpredsednike skupščine: Briand s 44 glasovi, Lord Cecil s 40, Jo-šivara s 43, Curtius z 32, Appony z 39 ter kolumbijski delegat Restropo z 32 glasovi. Grško-boIgarskT spor odložen ženeva, 8. septembra. AA. Na predlog francoskega zunanjega ministra Brianda je sklenil svet Društva narodov, da se preloži razprava o grško-bolgarskem sporu na prihodnjo sejo sveta, da more poročevalec do tedaj proučiti to vprašanje v podrobnostih. Mehiko vabijo v Društvo narodov ženeva, 8. septembra. AA. Francoski, angleški, italijanski, nemški, japonski in španski permanentni člani sveta Društva narodov so poslali Mehiki pismo, kjer jo pozivljejo, naj pristopi Društvu narodov. Kakor znano, Mehika ni stopila v Društvo narodov, ko se je ustanovilo. Politični krogi menijo, da bo pismo doseglo svoj namen in da bo mehiška država gotovo pristopila k Društvu narodov. Pravilnik k pšeničnemu zakonu Strogi ukrepi o kontroli nad prometom s pšenico in moko pri mlinih, trgovcih in predelovalcih moke Beograd, S. septembra. AA. V cilju izvrševanja zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. sept. 1931, in na osnovi 7>aragrafa S istega zakona je minister za i iunce predpisal pravilnik o kontroli nad izvrševanjem zakona o prodaji pšenice v državi. Pravilnik se glasi: čl. 1. Kontrolo nad izvrševanjem predpisov zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. septembra 1931 vršijo uslužbenci finančne kontrole in posebni kontrolorji, k: jih postavlja Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kralje vine Jugoslavije. Č!. 2. Vsi mlini morajo najpozneje do 10 septembra 1931 sporočiti v priporočenem pismu družbi, omenjeni v čl. 1. tega pravilnika, ali se hočejo baviti z mletvijo na trgovski način, ali z mletvijo na merico (ušur). Čl. 3. Vsak mlin, ki se v smislu čl. 2. izjavi za trgovsko mletev najdalje do 10. ptembra 1931, »Privilegirani družbi za i::-."oz deželnih pridelkov«, mora to prija-i' > napraviti na podlagi naredbe ministra -/.i finance štev. 61.950-111, z dne 5. septembra 1931. »Službene novine« 203, z dne 5. septembra 1931 čl. 4. Vsi trgovski mlini spadajo pod posebno nadzorovanje in v tem cilju more ministrstvo za finance, oddelek za davke, na zahtevo Privilegirane družbe za revoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije po-edini mlini postaviti pod stalno nadzorstvo finančne kontrole, ki bo v samem mlinu. Tak mlin mora dati uslužbencu finančne kontrole na razpolago prostor, kurjavo in razsvetljavo. Drugih bremen zaradi izvrševanja kontrole mlini niso dolžmi nositi. čl. 5 Vsak trgovski mlin mora voditi kontrolno knjigo, v kateri mora biti vpisano: 1 količina pšenice, kupljene od Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije; 2. vsaka pro-daia moke no količini in kvaliteti; 3. prodajna cena za vsako vrsto moke; 4. ime in priimek ter stanovanje kunca moke; 5. število vreč in uporablienih plomb; 6. dan. ko se moka Izvozi iz mlina; 7. prevozno sredstvo za prevoz do kraja kupca. Čl. 6. Na vsaki vreči se mora nahajati ime mlina ter plomba s krožnim napisom Privilegirana družba za izivoz deželnih pri« delkov kraljevine Jugoslavije na eni, in Beograd na drugi strani. Te plombe bodo kupovali mlini pri Privilegirani družbi za izvoz z deželnih pridelkov kraljevine Ju* goslavije, ki je edino pooblaščena izdelo« vati te plombe. Mlin mora voditi beležke o številu plomb, pritrjenih na vreče ter o številu pokvarjenih plomb, ki se morajo hraniti, dokler ne pride finančni kontrolor, ki to ugotovi in napravi v zapisniku posebno opombo. Čl. 7. Vse trgovine, ki se bavijo s prodajo in predelavo moke, morajo voditi kontrolne knjige, v katere morajo vpisati: 1. ime mlina in prodajalca, kjer 60 moko kupile; 2. kvantiteto moke po kvaliteti; 3. nabavno ceno; 4. prevozno sredstvo, s katerim je bila moka spravljena do trgovine in 5. beležko, ali so se na vrečah nahajale plombe. Noben prodajalec ali predelovalec make ne sme sneti z vreče plombe, dokler ne začne uporabljati moke, plombe pa mora hraniti, dokler mu jih ne odvzame finančna kontrola, ki izda o tem potrdilo. Ci. 8. Vsak mlin, bodisi da melje na trgovski način ali na merico (nšnr) ter vsak prodajalec in posredovalec moke mora dopustiti, da v delovnem času uslužbenec finančne kontrole ali poseben kontrolor po čl. 1. tega zakona pride v prostore mlina ali trgovine ter mn mora dati na razpolago kontrolne knjige in ostale zapisnike, potrebnem/a kontrolo uvoza in izvoza moke. CI. 9. O vsakem protizakonitem dejanju in o vsakem dejanju, ki je protivno predpisom tega pravilnika in ki ga uslužbenec finančne kontrole, odnosno posebni kontrolor po čl. 1. tega pravilnika zapazi v mlinu, pri prodajalcu ter pri predelovalcu moke, je treba sestaviti poseben zapisnik z lastnikom mlina oziroma trgovcem ali predelovalcem moke ter ta zapisnik poslati upravni oblasti I. stopnje v nadaljnje postopanje v smislu odredb 6L 8. zakona o orodaji pšenice v državi. Izvleček h zapisnika dostavijo kontrolni uslužbenci tudi družbi, omenjeni v eL 1. tega zakona. KRALJICA MARIJA PRI LJUBLJANSKIH SVEČANOSTIH Mogočen zaključni praznik Kraljevega tedna - Množice meščanov in deželanov prirejajo Nj. Vel. kraljici navdušene ovacije Ljubljana, 8. septembra. Kraljev teden, ki je dosegel svoj višek z veličastnim vsenarodnim slavjem odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju, je doživel z današnjim praznikom svoj mogočen zaključek. Zopet so valovile po ljubljanskih ulicah, ki so še vse v prelestnem slavnostnem okrasu, množice slovenskega ljudstva, na sporedu so bile prireditve velikega sloga, kakršnih Ljubljana do sedaj še ni imela. Poseben sijaj pa je današnjim prireditvam in s tem zaključku kar naj-odličnejše uspelega Kraljevega tedna dala navzočnost Nj. Vel. kraljice Marije, ki je popoldne prispela v Ljubljano, da si ogleda spomenik kralja Petra in nato počasti s svojim posetom veliki pevski koncert na Kongresnem trgu, razstavo kluba jugoslovenskih likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu in slednjič uprizoritev »Gorenjskega slavčka« pod milim nebom v Tivoliju. Kar mahoma se je v prvih popoldanskih urah razvedelo po vsej Ljubljani: »Kraljica pride!« Res, prišla je. Sprejeli so jo tisoči in tisoči in ji na najiskrenejši način izrazili pozdrav. Kjerkoli se je pojavila vladarica, je vzkipela radost in še ojačila že itak močno slavnostno razpoloženje, ki ga je v Ljubljano prinesel kraljev teden. Z vidnim vzradoščenjem je odzdrav ljala kraljica, skrbno pozornost je posvetila vsem prireditvam, ki jih je počastila s svojo navzočnostjo, z izrazi laskavega priznanja in pohvale se je zopet poslovila. Nobenemu udeležencu zaključnih svečanosti Kraljevega tedna ne bo ugasnil v spominu današnji praznik, a Nj. VeL kraljica je mogla v duši odnesti najiskrenejše osvedočenie, kako globoko ljubezen in sooštovanje uživa v srcih slovenskega ljudstva. Kraljica ob spomeniku Kralja Petra Osvoboditelja Mestni trg je bil že ob 15. poln občinstva. Posebno tribuna je bila nabita do zadnjega kotička. Okrog Robbovega spomenika, vsa Stritarjeva ulica, Mestni trg gori do Tranče m na drugi strani tja do Škofije je bil natlačen ljudi tz Ljubljane in z dežele, da je bilo le težko napraviti red, ki šo ga vzdrževali naši vrli mladi skavti in njih sestre, zorne planinke. Pred spomenikom kralja Petra je pričakoval kraljico ves odbor za postavitev spomenika kralju Petru, ban dr. Drago Marušič s podbanom dr. Pirkmajer jem, divizij-ski general Ilič, hišni gospodar župan dr. Dinko Puc, podžupan prof. Jarc z občinskimi svetovalci in magistratnim uredništvom ter mnogo drugega najodličnejšega občinstva. Prisoten je bil seveda tudi mojster spomenika kipar Lojze Dolinar. Odbor za postavitev spomenika je knel ob spomeniku pripravljeno na polirani plošči iz podpeškega kamna montirano veliko plaketo kralja Petra v profilu, ki jo je mojster Dolinar točno posnel po glavi s spomenika, dalje dva zlata znaka, kakršne so v srebru nosili ob slovesnostih člani odbora za postavitev in so jih sprejeli tudi najvišji dostojanstveniki ter v elegantnem belem toku pergamentno listino, kakršna je vzidana v temelj spomenika. Malo pred 16. uro so viharni vzkliki naznanili prihod Nj. Vel. kraljice, ki se je pripeljala V elegantnem packardu z dvorno damo gospo Šverljugovo in adjutantom podpolkovnikom Brankom Pogačnikom. Kraljico so med vzkiikanjem množic sprejeli gg. ban, divizijonar in župan ter predstavili Nj. Vel. nredsednika odbora za postavitev spomenika inž. Bevca, ki se je poklonil kraljici s kraišim nozdravn5m govorom, ter ji izročil krasen šopek. V imenu oficirskih gospa ,je T>a Nj. Vel. kraljici izročila šooek rožnatih vrtnic tudi soproga divizijskega ofenerala gospa Tličeva. v imenu mesta Ljubljane gosna zunanja Olga dr. Pucova solet prelemh orhidej in rdečih vrtnic. Ko ie predsednik inž. Bevc predstavil kratici mojstra spomenika kiparja Lojzeta Dolmarja. si ie kraliica ogledala z največjim zanimanjem soome-nik do vseh strani m o niem izrazil«! svoio pohvalo z nailaskaveišim; besedami Zonet in zopet se ie vladarica vrnila k soornenfkn i-n občudoval* vse niegove oo-drofcnosti Medtem na ie z ljubeznivostjo tudi odzdravi i a la občinstvu. med katerim so zlasti Sočan? izražali svoie navdušeni* z živahnim nozdravlianiem. Po ogledu inomenrka ie odfcor za nosta-vitev sormienitfl Ni. Vel. kratile? rzročil n-laketo. oba zlata znaVa ter V«ni?o listine V si je vse ogledala z naivečio nohvalo Moto 'e na utonil" v •nrenovlie.no mesfno fvšo. fcier se ie na nrnsebem snomlnsiVe Vnii^e TaVo? n»tn ««> ?*» Vrat'* ca t- snrems^v" bana dr M o riič^a ti man a dr Pitca. inž in M'l«na S.«-»r'ftVar'a wvda'a na dvorile Ver ie z zanima-n?»rn ortte^nvala nrenovliwe orVad<» m cn ntrn" nosehno nozmost WT-K'tdi1s srtra ft+4 ^im-"«* dr. Pw ?e tolmačil nf-emov;tev rn ?e Vr«'f ca ljubeznivo izrazja we nriznanie. Ko 'e t»A rtrttertn no«tovfla m se nn- 'avfla nred ma<»i«tra*om ter za«»/?1a avto. U ie množica v slovo prirejala gromke ovacije, ki so se ponavljale vseskoz do Kongresnega trga, kamor se je kraljica podala k velikemu pevskemu koncertu. Ovacije pri velikem koncertu na Kongresnem trgu Za današnji monstre-koncert Pevske zveze se je pokazalo veliko zanimanje, že dolgo pred 15. uro popoldne je tisočglava množica napolnila prostor pred nunsko cerkvijo. Vreme, prevažen činitelj pri takih prireditvah pod milim nebom, se je zjasnilo in koncertni prostor je skoraj do zadnjega ogrevalo toplo septembersko solnce. Ves prostorni podij ter še levo in desno krilo pred avditorijem so zavzeli pevci. Nastopilo je 113 pevskih zborov s približno 2400 pevkami in pevci. Bil je to največji koncert, kar ga je videla Ljubljana. Prisotni so bili tudi nekateri dostojanstveniki, med njimi škof dr. Rožman in podban dr. Pirkmajer. Tudi mnogo podeželskega občinstva je ostalo v Ljubljani, da vidi še to svojevrstno prireditev velikopotezno organiziranega »Kraljevega tedna«. še pred začetkom koncerta je šel od ust do ust radosten glas, da bo posetila koncert tudi Nj. Vel. kraljica Marija. Vsi pogledi so se obračali k lični tribuni, ki je bila postavljena pod prvim kostanjem v Zvezdi na začetku šelenburgove ulice vis-a-vis samostanski šoli. Ta svečano opremljeni prostor s tremi sedeži je bil namreč namenjen visokemu gostu. Koncert je pričel točno ob 15. uri z državno himno v slovenščini. Monstre-zbor je pel pod vodstvom prof. Marka Bajuka in Jan. Ev. Gašpariča, ki sta se menjavala na dirigentskem odru. Program je obsegal starejše in novejše skladbe, med njimi zlasti skladbe z narodnimi motivi. Monstre-zbor je bil v dobri formi in je posebno domača narodna pesem ustvarila v številnem občinstvu dobro razpoloženost. Vendar je pričakovanje kraljice velik del občinstva očitno dekoncentriralo in pogledi so nene-homa uhajali k slavnostni tribuni in preko nje v šelenburgovo ulico, zlasti če se je oglasil v bližini avto. Dirigenta sta absol-virala že dve tretjini programa, ko je množica, ki je napravila v šelenburgovi ulici gost špalir, vzvalovala in zabučala z »živio« klici. Dvorni avto in avtomobil spremstva sta privoziia od magistrata po Šelenburgovi ulici in se ob burnem vzkli-kanju množice ustavila pred koncertnim prostorom. Koncertno občinstvo je vzvalo-valo, ljudje so poskakali na stolce, za hip je bila vsa pozornost odvrnjena od koncerta: vsakdo je hotel videti kraljico. Ko se je Nj. Vel. kraljica pojavila na tribuni, je zabučal pravi vihar navdušenih vzklikov. Kraljico je ob izstopu iz avtomobila pozdravil podban dr. Pirkmajer z drugimi dostojanstveniki. Predstavljeni so ji bili tudi predstavitelji prirediteljev koncerta in oba dirigenta. Zatem je povabila k sebi gospo Pirkmajerjevo, ki je z dvorno damo gospo šverljugovo ostala ves čas kraljičine navzočnosti na koncertu ob strani vladarice. Ko so se polegle ovacije, je monstre-zbor pod vodstvom prof. Bajuka ponovno zapel državno himno. Mogočno je donela pesem po starem Kongresnem trgu v pozdrav jugoslovenski kraljici. Nato je zbor z uspehom absolviral še šest točk, med njimi Adamičevo »Kaj delajo tičke« in Hubado-vo »Gor čez izaro«, zaključil pa se je koncert s starim Fleišmanovim »Triglavom«. Nj. Vel. kraljica je pozorno poslušala naše pesmi, polne tople slovenske domačnosti. Ko je zbor odpel »Triglav«, je vstala in se s spremstvom ob burnem vzklikanju navdušene množice odpeljala dalje, še prej pa so ji za slovo poklonili Bohinjčevi otro-čički Meta, Polonca in Jožek, Nevenka Arselinova in Kozinov Peterček, vsi v ljubkih narodnih nošah, prelep šopek, ki ga je kraljica sprejela radostno iznena-dena. Visoki poset je na množico vplivaj kar najugodneje, pevci so bili skoraj pozabljeni in šele čez nekaj časa, ko so avtomobili izginili z vidika, se je občinstvo spomnilo zopet zbora. Moral je še enkrat zapeti »Triglav« in v znamenju te pesmi se je zaključil nenavadni monstre-koncert. Velike mase občinstva so se razlile po šelenburgovi in drugih ulicah, večinoma v smeri proti Tivoliju, kamor se je bila odpeljala kraljica. V Jakopičevem paviljonu Kakor je občinstvo, ki ga je M poln "lavni tivolski drevored, zaslutilo, da obišče kraljica tudi razstavo slikaric v Jakopičevem paviljonu, se je zgrnilo okrog paviljona, da je bil poln ves prostor daleč proti gradu in Lattermanovem drevoredu, pa tudi onstran prelaza je bil nepretrgan gost špalir po vsej Aleksandrovi cesti. V paviljonu so kraljico pričakovale stfi-karice Anica Zupanec - Sodnikova, Henrika Šantlova in Elda Piščančeva. Razen priredi-teljic se je pa zbrala v paviljonu in v š^a-1;riu pred niim vsa elita našega ženstva. Zbrane so bile gospa ministrova AnPi Kra-merieva, častna dvoma dama gospa Frania Tavčarjeva, soproga divizijskega generala Tospa Tličeva, zunanja gospa Olga Pucova. gospa Kroftova. Gromova in druge zastopnice ženskih organizacij. V špalirju iz glavnega drevoreda proti paviljonu je bilo 00-sebno mnogo narodnih noš, zlasti še srčka nih otročičkov. brhkih planink in skavtov, ki so delali red. A polno je bik) tudi preprostih žena z dežele. Kmalu ie prihod kraljice naiznanilo bu-čanje navdušenih množic — in že je bil avtomobil tostran prelaza. Nj. VeL kraljica je prišla v spremstvu dvorne dame g. dr. Šverljugove, soproge podbana gospe dr. Pirkmajerjeve, divizijskega generala g. Bogoljuba Ilica, ki se jim je pridruž i tudi knezoškof dr. Rožman, in keja drugih dostojanstvenikov. Otroci in dekleta so posuli ozko stezo s cvetjem, da je kraljica stopala po samem cvetju skozi gost špalir radostnih častilte. Ves čas je prijazno odzdravljala. Pred vhodom je kraljico pozdravila gospa Franja Tavčarjeva in ji predstavila voditeljico razstave gospo Anico Zupanec-Sod-nikovo, ki je kraljico ogovorila s kratkim, iskrenim nagovorom, v katerem je poudarjala srečo in ponos slovenskih umetnic zaradi njenega obiska. Po teh presrčno izgovorjenih besedah je umetnica izročila kraljici umetniško apar-ten šopek. Prav prijazno se je Nj. VeL kraljica pozdravila z gospo ministrovo Anči Kramerjevo ter ostalimi damami in gosipo-di, nato si je pa ogledala krasno razstavo z največjim zanimanjem. Ves čas je kraljici tolmačila dela jugoslovenskih slikaric gospa Anica Zupanec-Sodnikova, a ko si je Nj. Vej. kraljica ogledala že vso razstavo, si je poželela ogledati jo še drugič. Z vso natančnostjo je kraljica ocenjevala sliko za sliko ter se presenečenim umetnicam odkrila za prvovrstno poznavalko umetnin. Slike so bile kraljici tako všeč, da je obšla z največjim zanimanjem razstavo še v tretjič in ostala v njej cele pol ure. Pri odhodu je ponovno pohvalila lepa dela in njih visoko kvaliteto ter se z vso prijaznostjo poslovila od navzočih ter odšla med viharnimi ovacijami zopet ipo cvetju t avtomobilu. Slavnostna predstava »Gorenjskega slavčka1 in kraljičin avtomobil je krenil z oeta« lo surto ob burnem pozdravljanju občinstva proti hotelu Tivoli. Med tem je bil avditorij do zadnjega kotička napolnjen. Zasedenih je bilo vseh 700 sedežev, nad 1000 ljudi je bilo na stojiščih. Vsa množica je vprav nervozno pričakovala prihod krač ji* ce. Ko se je oglasil dvorski avto na zada njem klancu, je operni onkester mogočno zaigral državno himno. Kratko nato je dvorski avto zavozil na slavnostni prostor in se je pojavila kraljica. Pozdravljanje se je komaj poleglo, ko je kraljici jzrazil do* brodoslico župan dr. Puc in predstavil upravnika gledališča pesnika Otona Župančiča. Gospoda upravnik Župančič in ravnatelj Mahkota sta povedla Nj. VeL kraljico in njeno spremstvo v nalašč zato postavljeno ložo, kjer sta izročila diva člana zbora — v narodni noši Gorenjca in Gorenj« ke — izročila kraljici velik karnjski šopek iz rdečih nageljnov, rožmarina in rožea-loravta, prepleten s trobojnim svilenim trakom, v sila okusnem aranžmanu cvetl:-čarne Komika. Točno ob 16.30 je dal ravnatelj opere g. Polič z dirigentskega pulta znak za pri-četek opere. Predstava se je vršila v isti zasedbi kakor pri premijer v nedeljo, vsekakor pa se je učinkovitost stopnjevala od prizora do prizora. Vreme je bilo ugodi nejše in navzočnost Nj. Vel. kraljice je dala posebno slavnostno obeležje. Nj. Vel. kraljica Marija je z vidno pos zornostjo sledila »Gorenjskemu slarvčku« prav do konca. V slavnostni lož: je bila zbrana odlična družba Nj. Vel. kraljice: dvorni dami gospe Franja Tavčarjeva in Švrljugova, gospa Anči Kramerjeva, gospa Pirkmajer jeva, gospa Olga Pucova ter gospodje: ban dr. Marušič, divizijonar general Ilič, župan dr. Puc, adjutant polkovnik Branko Pogačnik, direk. dr. Borko, dr. Spindler, škof dr. Gregor Rožman, podban dr. Pirkmajer, rektor dr. Šerko, podžupan Jarc in upravnik Oton Župančič. V6em gostom v slavnostni loži so bili izročeni krasni programi, riskani nalašč za to predstavo na finem papirju Nj. Vel. kraljici pa je izročil ravnatelj Mahkota sličen program z akvarelno naslovno 6lnko gledališkega scenografa g. Uljaniščeva, predstav lj a j oco Gorenjca in Gorenjko pred tipično gorenjsko domačijo. Program je bil povezan s trakovi v državnih barvah. »Gorenjski slavček« je šel preko odra brez odmora. Ves trud policije, skaivtov in gasilcev je bil ob zaključku predstave zaman: Ko se je ustavil dvorski avto pred ložo, je zajela kraljico živa, razigrana množica in ji izražala navdušenje z glasnim pozdravljanjem. Sredi teh spontanih dokazov velike priljubljenosti se je kraljica Marija ganjena od toplega slovesa in vidno zadovoljna s predstavo, poslovila od predstavnikov, nastopajočega ansambla in naroda, nakar je krenili avto skozi doig; šoalir pozdravi jajooega občinstva proti Gosposvetski cesti, po kaiteri je odibrzel nazaj proti Bledu. Kraljev dar Jadranski Straži Zagreb, 8. septembra, č. Ob priliki raa>-vitja prapora Jadranske Straže v Zagrebu, je poklonil Nj. Vel. krali zagrebški podružnici te organizacije 10.000 Din. Vagoni za izvoz sadja Beograd, 8. ?ept. p. Prometno ministr-tvo je pripravilo tisoč vagonov za izvoz sadja. Vagoni so v to svrho posebej preurejeni tako, da bo mogoče sadie med transportom kar najbolje očuvati ter da bo lahko sadie brez škode preneslo tudi najdaljše transporte. Sreda, 9. IX. 1S31 GrandI za razorožitev Pričetek debate o poslovanja Društva narodov — Potreba splošne razorožitve v Evropi Ženeva, 8. septembra. M. Na današnji denarni seji Društva narodov se ie pričela debata o delovanju Društva narodov v preteklem letu. Prvi ie zovoril italiian-ski delegat zutjanji minister Grandi. ki ie v svojem govoru poudarjal da ie glavno VDrašanie. kateremu mora sedaj posvetit: Društvo narodov vso pažnjo — vprašanje razorožitve. Društvo narodov bo moglo vršiti svojo nalogo to ie ohranitev miru med narodi, le tedaj. če bo zajamčena varnost posameznih narodov in držav. Varnost oa ie mogoče zajamčiti samo z razorožitvijo. Statut Društva narodov obvezuje vse članice, da izvedejo razorožitev. Ce bi se ne bilo pretiravalo v oboroževanju, bi danes ne obstojaj problem varnosti. Že 20 let ie Evropa v snlošnem kaosu.. Voine in revolucije se vrše druga z drueo. Nobena država ni bila tako močna, da ne bi občutila te krize. Zato mora biti razorožitev zlavna točka programa Društva narodov. Italijanska vlada ie globoko uveriena. da tvori svetovna razorožitvena konferenca ki ie sklicana za prihodnje leto. dober začetek akciji za splošno razorožitev. Vlade bodo morale pri tei priliki dokazati svojo lojalnost. Prehajajoč na akcijo ameriškega predsednika Hoovra, je minister Grandi oo-udarial. da so potrebni' še nadalinii koraki za čim tesneiše sodelovanje med narodi. Reparacijskeira vprašanja Društvo narodov samo ne more rešiti, ker Zediniene države doslei. žal. še niso članice Društva narodov. Končno se ie dotakni! tudi av-striisko - nemške carinske uniie ter zagovarjal gospodarsko sodelovanje med narodi. ooudariaioč. da še vedno obstoiaio posebne zosoodarske skupine v Evropi, kar oa nikakor ne odgovarja duhu in idejam Društva narodov. Glasovi o demisiji romunske vlade Pogoji liberalcev za vstop v vlado - Sestanek med kraljem Karlom in Maniujem »Ljubljana v jesenkc Navzlic, okolnosti, da vreme zadnje dn: ni bilo preveč ugodno, se" je skupni poset letošnje jesenske velesejmske prireditve povzpel včeraj že preko 100.000. Popoldne so po končanem koncertu pred nunsko cerkvijo navalile na velesejm silne množice 'judstva. tako da je povsod, zlasti pa v paviljonih vladala prava ' gne£a. Letošnja tujsko-prometna razstava si je že v vsej Sloveniji pridobila že tak sloves, da so mnogi se pred zaključkom pohiteli v Ljubljano. da si ogledajo to vzorno prirejeno ter z veliko ljubeznijo in vztrajnim trudom organizirano razstavo. Zadnje dni je posetilo razstavo tudi mnogo tujcev . iz mozemstva. Avstrijski potovalni uradi so razprodali vse legitimacije za poset našega velesejma, ki so jih imeli na razpolago iri so morali nekateri posetniki iz Avstrije prii v Ljubljano brez legitimacije. Tudi v poslovnem pogledu je prireditev pokazala zadovoljive uspeTie. Razstavljalcl so v pretežni večini z uspehi prav zadovoljni. Zanimanje je bilo zlasti za sezonske predmete. Danes zvečer se definitivno zaprejo velesejmska vrata in bodo ostala zaprta do prihodnjega XII. velesejma., ki bo prihodnje leto v početku junija. Današnji dan pa je, kakor običajno posvečen nadrobni razprodaji, na kar posebno opozarjamo naše občinstvo. Bukarešta. 8. septembra. Kijub deman-tijem. da namerava ministrski predsednik prof. Jorza odstopiti, potriuje tudi danes bukareštanski tisk, da bo Jorzova vlada že v kratkem podala ostavko. »Adeverul« in »Lupta« objavljata zanimiva izvajanja liberalnega voditelia Duc v Kišinevu in Bukarešti. Duca ie med drugim dejal, da bo Jorgova vlada poprej odstooila kot bi želeli liberalci sami. Liberalci bodo nadaljevali svoj boj nroti vladi, ker ni mozia rešiti sedanje težke gospodarske krize v državi. Udeležili se ne bodo nobene kombinacije za sestavo vlade, v kateci bi bili tudi člani sedanje vlade, ker ne morejo prevzeti odgovornosti za delo sedanje vlade. V novo vlado bi vstopili liberalci le tedaj, če bi bil izdelan gospodarski načrt ki bi bil v skladu z njihovim strankinim programom. »Lupta« pristavlja še. da ie treba Du-cove izjave smatrati za ^elo pomembne, ker se Duca do sedaj nikoli ni spuščal v ■prazne ororokbe. V političnih krozih zo-vore o tem. da se bo krali tekom prihodnjega tedna udeležil veiikeza lova v Tran-sHvaniji in imel pri tej priliki razzovore z bivšim ministrskim predsednikom Maniujem. Bukarešta, S. septembra. Proti bivšemu predsedniku senata Romuli Boili je uvede- na stroza preiskava, ker ie zapustil Boila predno ie postal podpredsednik senata, za pol milijona lejev dolza. Sedaj ima Boila pri banki »Alpina« za IS in pol milijona lejev vloz. oolez teza ie še lastnik krasne palače. Bukarešta. 8. septembra, d. Čeprav po litične počitnice še niso popolnoma končane, se vendar opaža v poslednjih dneh živahno udejstvovanje posameznih rumun skih političnih strank in listov, ki objav ljajo razne notranje-politične kombinacije V tisku se pojavljajo tudi izjave poedinih rumunskih političnih prvakov Med temi izjavami je posebno zanimiva izjava voditelja Avarescove stranke Okta vijana Voga, ki je zelo ostro napadel režim. Med drugim je dejal, da je treba reorganizirati politične sile v Transilvaniji ter jih pripraviti za borbo proti centralistič nemu regijonalizmu Tako namreč označu je opozicija politiko sedanje vlade, ki očita, da skrbi premalo za nove pokrajine Splošno prevladuje mnenje, da je bila ta izjava naslovljena predvsem na Manijevo narodno kmetsko- stranko, ki je tudn takoj odgovorila ter v načelu sprejela idejo sodelovanja opozicijskih strank iz osvobojenih pokrajin. Seveda bo treba premostiti še mnogo težav. preden se posreči ustvariti kako skupno opozicijsko fronto, ker hoče israti vsaka skupina vodilno vlogo Otvoritev zasedanja angleške zbornice Spopad med Macdonaldom in Hendersonom - Predlog vlade za ustanovitev odbora za štednjo London, S. septembra, s. Pri otvoritvi današnjega predčasno sklicanega zasedanja, je angleška spodnja zbornica pokazala popolnoma izpremenjeno sliko. Skoro vsi poslanci delavske stranke so sedeli :ia klopeh opozicije, dočim ?o se konservativci in liberalci posedli na vladne klopi. Zbornica je pričela svoje zasedanje z izvolitvijo konservativca sira Demniisa Ilerberta za podpredsednika, namesto dosedanjega podpredsednika iz vrst delavske stranke, -ki je odložil svoje mesto. V odgovor na interpelacijo voditelja opozicije llendersona je izjavil ministrski predsednik Macdonald, da bo vlada nocoj stavila vprašanje zaupnice. Ko je nato Henderson v odgovoru namignil na načrt vlade, da bi se omejila debata o resolucijah glede proračuna, in ko j»i protestiral proti takemu prenagljenju v trenutku krize, je prišlo ob pritrjevanju pristašev vlade m protidemonstracije opozicije, do prvega spopada med llendersonom in ivlaedonaldom. Ta je sarkastično izjavi!, da je zadovoljen s tem, da Henderson priznava, da obstoji kriza. Nato je bila prečitana kraljeva spomenica, ki veli: »Po mnenju ministrov Nj. Veličan- stva, obstoji zaradi sedanjega položaja državnih financ potreba dodatnih davkov in prihrankov v izdatkih. Nj. Veličanstvo pri poroča to vprašanje v proučitev svoji zvesti spodnji zbornici in upa, da bo ta ukrenila potrebne odredbe^: Potem je Macdonald predlagal resolucijo glede imenovanja odbora za štednjo ter je pri tem s posebnim poudarkom deja' »Večkrat pride do dogodkov, katerim se m> re nuditi čelo le tedaj, ako se ima hrabrost. Ni lahko potem storiti sklep, ki bo narodu ugajal. Dne 8. avg. se je sporočilo, da ie angleška Narodna banka z ozirom na vzn« mirljivo umaknitev vlog in nevarnosti za zlato rezervo mnenja, da bi položaj lahko postal resen. Kriza se je od časa do časa poostrila. Pripravljali so- se krediti, da se prepreči beg zlala. Ti krediti so bili v prejšnjem tednu avgusta tako kot izčrpani, da je bilo potiebno najetje novega posojila. London. 8. septembra, s. Že okoli polnoči je prišlo mnogo poslancev v parlament, ker za vse poslance v sejni dvorani ni bilo prostora. Svojo prvo preizkušnjo bo morala nova vlada prestati danes pozno zvečer. Šele za 23. uro se pričakuje glasovanje o vprašanju zaupnice, ki ga bo stavila vlada. Desničarska kampanja proti tir. Curtiusu Hitlerjevci pripravljajo demonstracije za obisk francoskih državnikov Ljudska stranka se otresa dr. Curtiusa žaljen, da ne bi mogel sprejeti francoskh prišla v Ženeva. 8. septembra. Semkaj je prispel s^daj tudi državni tajnik v nemškem zuna- ' njein ministrstvu, von Biilovv. ki ima dve težki misiji. Najprej se bo sestal s francoskim zunanjim ministrom Briandom in se z njim dogovoril o podrobnostih obiska v Berlinu, ki se bo vršil '26. septembra. Položaj nemške vlade je v tem vprašanju zelo težak, ker zahtevajo od nje desničarski krogi, da odpove obisk francoskih ministrov. Zunanje ministrstvo je prejelo tudi zaupna poročila, da pripravljajo nemški na-cijonalci in narodni socijalisti za slučaj obiska francoskih državnikov bučne demonstracije. P'ruga misija se tiče pojasnil, ki jih bo dal Biilovv zunanjemu ministru dr. Curtiusu o kampanji desničarskega tiska in krogov v vrstah nemške ljudske stranke, ki zahtevajo odstop dr. Curtiusa zaradi neuspeha z načrtom nemško-avstrijske carinske unije. Položaj dr. Curtiusa je zelo težak, ker se je izreklo proti njemu že tu li vodstvo nemške ljudske stranke, ki bi se rado otreslo odgovornega resora zunanjega ministrstva. O tem se že tudi vrše med njim in državnim kancelarjem dr. Brunipgom konkretna pogajanja. ®erlin,' 8-.septembra, g Dočim se držav- London, 8. septembra g. Letalski poročni tajnik Bulov v Ženevi pogaja glede pr.» J nik Steinford. " poroc ministrov v nemški prestolnici kot goste. Večinske stranke, socialni demokrati in državna vlada vztrajajo slej ko prej na povabilu. Po danes z Ženeve dospelih ves steh bosta francoska državnika Berlin 26. septembra. »Nautiluscc se je vrnil London. 8. septembra. s. Sir Wilkins. poveljnik podmornice »Nautilus«. se je oo svoji polarni vožnii proti Severnemu tečaju zopet vrnil v Lonz Year Cittv na Spitzberzih. Podmornica ie orecei hudo poškodovana ter ie bila močno naznjena ko ie pristala ob pomolu. Zaklad kraljice Sabe odkrit London, 8 sept. s. Znani afriški lovec, Frank Hayter je prispel v Anglijo in pripoveduje, da je našel v Afriki, sredi Abe-sinije zaklad kraljice Sabe. Zaklad leži v strugi neke reke. Med dragocenostmi je baje videl na tisoče rubinov in diamantov ter veliko množino zlata. 732 kilometrov na uro z letalom prav beri nskega poseta francoskih držav« nikov Lavala in Brianda, nadaljuje desničarski tisk z vehementno gonjo proti Franciji in fra "coskemu posetu. Danes je predsedstvo združenih patrijotekih zvez posla* lo državnemu kancelarju Briinngu zahtevo. naj prepreči obisk francoskih državnikov v Berlinu. Po njihovem mnenju ie nemšk; narod po vsem tem. kar ie ravno v zadnjih mesecih storila Frameija, tako raz* član angleške ekipe za SchneiderVv pokal, je dosegel včeraj pri poskusnem poletu s svoiim vodnim letalom hitrost 540 milj ali 732 km na uro. Ker je bila ta bajna hitrost dosežena v padcu iz 2000 metrov višine, je ni mogoče priznati kot svetovni rekord. Kliub temu je ta hitrost dokaz odnornosti letala. V vodoravnem ooletu ie doaesrel poročnik Steinford z istim letalom hitrost 640 km na uro. Likvidacija carinske unije va none^elikovi seji sveta Društva ua-rodov se je odigralo .v treh minutah no spanje dejanje likv.fdacije nemško-avstrijske carinske unije. Š tem je spravljena s sveta zadeva, ki je upravičeno- vzbudila toliko razburjenja v svetovni javnosti ter povzročila ne samo Avstriji, in Nemčiji, temveč vsej Evropi skoro . nepopravljivo škodo. Ugotovitev sveta DN je zelo la-pidarna. Svet Jemlje v. svojem sklepu na znanje izrek haaškega razsodišča, in pravi, da smatra vprašanje nemško-avstrijske carinsko unije za likvidirano .po izjavah.• ki sta jih podala- dr..- gurtius in dr. Schober dne 3 septembra pred evropsko komisijo Tako je torej likvidirano vprašanje, s katerim sta obogatila diplomatsko kroni ko letošnjega leta avstrijski in nemški zunanji minister s tolikimi svečanostmi na Dunaju dne 22 marca. Potek dogodkov po objavi dunajskega" ^protokola o nemško-avstrijski carinski" Uniji, ki naj bi utrdila pot Izvajanju nemške aktivistične zunanje politike, je še1--/ dovolj žfvem spominu Sprva je carinski načrt povzročil splošno začudenje, ponekod pelo presenečenje, nato pa izzval odločno reakcijo vseh prizadetih držav, ki niso hotelo priznati politike izvr šenega dejstva, kakor so se nadejali ber linski in dunajski diplomati. ObjaM proto koli. je sledil niz sprotestov prizadetih držav, ki so pribile, da je s tem načrtom pre kršila Avstrija ženevski protokol od- 4. oktobra leta 1922 in S8. člen saintgermainske pogodbe, s katerim-- se je obvezala, da se ne bo brez pristanka sveta Društva narodov odpovedala noberi prerogativi svoje državne- suverenosti. S temi protesti se'je bav.il svet Društva narodov na svojem majskem zasedanju ter soglasno Izročil zadevo mednarodnemu razsodišču v Haagu 19. maja, da ugo tovi, ali je načrt ofcrinške unije v skladu s striktniimi določbami medrfarofttiih-^tfbvt^ nosti Avstrije. Haaško razsodišče je izvr- aostjo ter"v dolgotrajni ih mestoma zelo dramatični razpr&vl. proučilo zadevo do zadnje potankosti. O rezultatu te razprave je bila dne 5. septembra objavljena razsodba, v kateri ugotavlja haaško medna rodno sodišče z večino glasov, da je Avstrija prekršila, z načrtom carinske unije tako saintgermainsko . mirovno pogodbo, kakor tudi ženevski protokol iz 1. 1922. Haaško razsodišče je tako potrdilo upravičenost protestov zainteresiranih...držav. S, haašKo razsodbo je doživela združena dunajska in berlinska diplomacija poraz, ki je znova dokazal, da danes ni več mogoče z nelepimi sredstvi predvojne nemške di plomacije posegati, v politično zgodovino Evrope. Dalekosežnost tega poraba sta. dobro razumela takoj tudi dr Curtius in d; Schober, k.i sta poskusila še pred objavo haaške razsodbe rešiti., kar ie bilo še sploh mogoče rešiti, ter .se vrniti iz slepe ulice, v katero sta .bila zašla Po objavi dunaj skega protokola Zato. sta se že 3. sentem bra pred evropsko studi,-s ko komisijo slovesno odrekla carinski uniji .ter se izrekla za skupno reševanje evropske gospodarske krize v snorazumu in s sodelovanjem vseh prizadetih držav Njun korak je sprejela nemška javnost s precej mešanimi občutki, tako da se je. jjf, Schober odločil za de-misijo in bo to storil oajbrže .tudi..dr. Curtius po svojem povratku iz ženeve. .Ta njuna taktika je tudi najboljša izhod iz zagate in sleherna druga akcija bi najbrž le še poslabšala žo itak šibke pozicije Nemčije in Avstrije v evropskem kbnc.ernu. Kakor vselej se je tudi to pot izkazala Francija s svojimi zavezniki kot ve.aa Cu-varica miru in reda .v Evropi, ki je vedno pripravljena že v kali zadušiti vsak poskus zanetiti kak nov, za vse evropske države usodni pdža?~ Z izrekom haaškega razsodišča in s sklepom sveta Drušira narodov je doživela francoska diplomacija nov sijajen triumf Vendar pa tega ni pokazala in iz avstrijsko-nemšl.e blamaže ni hotela koviti cenenega kapitala za sebe. ker bi moglo to poostriti odnošaje med Fransijo in obema aeaiškima državama. V soglasju s tem- stališčem je bil prizanpsliv in preudaren-tudi odgovor francoskega za stopnika Fran^ois-Pooceta na izjavi obeh nemških d-žavaikov Njegov odgovor je bil prežet razumevanja trenutnega položaja, v katerem se nahajata . Avstrija in Nemčija, ter je izzvenel v želji, da bi se po likvidaciji carinske unije, začelo * iskreno delo za Izvedbo evropske gospodarske kooperacije na temelju splošnega evroDskega carinskega in gospodarskega sporazuma želeti b' le bilo. da bi že tudi Nemci enkrat spoznali poštenost francoskih, namenov tor upoštevali dobro voljo Franeije. ki je doprinesla s svojimi zavezniki za .evropsko pomiri« nje in sanacijo splošne gospodarske krize že toliko težkih žrtev Ob berlinskem obisku francoskega mini strskega predsednik". Lavala in pobornika za pomirjeni? Evrope Aristi<'a Brianda dne 26 in 27. septembra bo imela nemška diplomacija najlepšo priliko, da popravi po raz. ki ga je dožive'a z načrtom rarins.ke unije, ter da dokaže pripravljenost Nemči-ie. ne samo z besedam' tPtnveo tudi 7, de 'am'i sndpin^Tti za konsolidacijo in gospo darsko ozdravljenja Evrope. Aljehin še vedno neporažen ' • . -V ^^^ Pire se Je z zmago nad Astalošem rešil osamelosti na koneu tabele — Dr. Vidmar-Colle remis Bled, 8. septembra, d. Danes so se igrale samo prekinjene partije iz prejšnjih kol, in sicer dr. Aljeliin - Kashdan, Pire - dr. Astaloš, dr. Tartakower - Bogoljubov, Colle - Niemcovič in Vidmar-Coiie. Dr. ^Ijehin je nadaljeval svojo končnico s Kashmanom, ki je bila zanj že izgubljena. Kashdan je nekaj časa prav dobro igral. V odločilnem trenutku pa se je zaračunal. Svetovni mojster je v 74 potezah dosegel remis. Pire je proti dr. Astalošu začel energično napadati in je partijo, ki je bila že dolgo za njega dobljena, v 82 potezah tudi zmagovito končal. Dr. Tartakower je proti Bogoljubovi! pokvaril svojo pozicijo. Imel je že remis, a ie zaradi pogreške po 56 potezah izgubil. - Colle se je proti Niemcoviču v nekoliko slabši poziciji nekaj časa dobro branil. Potern pa je popustil ;n Niemcovič ie z zelo fino igro partijo po 72 potezah dobil. Partija dr. Vidmar - Colle je bila brez nadaljnjega boja dana remis. Stanje po XII. kolu in odigranih prekinjenih partijah je naslednje: Dr. Aljehin 10 in pol, Kashdan 7 in pol, Bogoljubov, Flohr, Spielmann, dr. Vidmar 6 in pol, Niemcovič 6, Kostič 5 in pol, dr. Astaloš, Maroczy, Stoltz 5, Colle, Pire, dr. Tartakower 4 in pol. Jutri se začne poslednje kolo prvega turnusa, to je XIII. kolo. Igrali bodo: Niemcovič - Spielmann. Pire - Colle, Flohr - dr. Vidmar. Bogoljubov - dr. Astaloš. Kashdan - dr. Tartakower. Ma-roczy - Stoltz in dr. Aljehin - Kostič. Ustanovitev Mednarodne hipotekarne banke Ženeva, 8. septembra, h. V Ženevi je bila ustanovljena Mednarodna hipotekama banka, ki bo v agrarne svrhe dajala dolgoročne kredite, zlasti vzhodnim in južno-vzhodnim evropskim državam. V pripravljalnem odboru je zastopana tudi Češkoslovaška, ki se bo udeležila emisije delniškega kapitala s 13 milijoni Kč. To vsoto bodo vzele nase češka hipotekama banka. Deželna banka in Moravska hipotekama banka. Po statutu morajo te tri banke dati na razpolago še nadaljnjih 13 milijonov za rezervni fond. Dcfinitivni pristop pa mora potrditi češkoslovaški parlament. Mednarodna agrarna hipotekama banka bo pričela s svojim poslovanjem 1. januarja leta 1932. Revizija španske ustave Barcelona, 8. sept. AA. Po končani današnji seji katalonskega parlamenta je bil izdan komunike, ki pravi, da so katalonski narodni poslanci sprejeli na znanje spremembe, napravljene v sporazumu s predsednikom španske vlade Zamorro, da se španska ustava spremeni tako, da bo soglašala z ustavo Katalonije. Madrid, 8. septembra. AA. Notranji minister Maura je imel v Burgosu govor, v katerem je izjavil, da se po rekonstrukciji vlade ne bo več vrnil na svoje mesto. Končno je priznal, da sicer soglaša v več točkah z zunanjim ministrom Lerrouxom, da so pa njuna politična mnenja tako različna, da ne moreta ostati v istem kabinetu. Strašna eksplozija parnega kotla Bukarešta, 8. sept. g. Danes dopoldne se je dogodila- v-pctrolejski rafineriji • »Blum« v kraju Margileni strašna eksplozija Po nočni šihti je eksplodiral parni kotel. Deli kotla so prebili streho tvornice-ter so^ posamezni deli padali pol. kilometra daleč. Eksplozija je raztrgala solastnika tvornice Samuela Bluma na kose. Posamezne dele njegovega trupla so našli na raznih mestih okoli tvornice. Trije otroci, ki so se igrali na cesti, sn bili na mestu ubiti. I>va delavca sta bila smrtnonevarno ranjena. Neštete šipe v okolici so bile razbite. Lksplo-žfja se je slišala v,eč kilometrov daleč. Ma-terijelna škoda jc zelo velika. Znižanje roka za nakladanje in razkladanje vagonov Beograd, 8. septembra. AA. Generalna direkcija državnih železnic sporoča: Rok za nakladanje in razkladanje vagon skih pošiljk je znižan od 21 delovnih Ur na 6 delovnih ur, in sicer: 1. na vseh industrijskih tirih; 2. na vseh postajah, kjer nakladajo in razkladajo sladkorno repo, in sicer samo za pošiljike sladkorne reper 3. tu postaje Bco« grad, Bcograd-Sava, Bcograd-k.avnica, Bco-grad-Tovarna sladkorja. Zagreb-GIavni kolodvor, Zagreb-Sava. Osijek-Glavni kolodvor. Osiiek-Spodn;e mesto. Novi Sad, Novi Sad—Dunav, Novi Sad-Prezimovališče, Novi Vrbas, Veliki Bečkerck. Veliki Bečke-rek-Begej. Veliki Bečkerek-Tvornica, Cr-venka — ne glede na blagovno vrsto; 4. na vseh obmejnih postajah. Poroka brez ženina Sarajevo, 8. septembra, č. Danes, se je vršila tukaj nenavadna porpka. Poročila sc jc hčerka uglednega trgovca Erna Pinto « filmskim režiserjem Otonom Englender« iem. 2omn je v Ameriki ter se jc dal pr poroki zastopati. Mlada porcčenca sta se seznanila lansko leto, ko se je Englender mudil v Tuzli ob priliki snimanja neiKcgji filma. Naglo se jc moral vm ti v Ameriko m od tam jc dekle brzojavno zaprosil za rof je. Tn so vsi zadovoljni. In venomer oriha-jajo novi posetniki, ki so si pravkar ogledali spomenik kralja Petra, pa zelo želijo videti še velesejem Popoldne močno oživi mesto, tramvajski vozovi so polni na vseh progah, v vse siie- ri. Množice se zibljejo po vseh ulicah. Gor!, doli. Največja gnječa pa zavlada kmalu po 14. uri v Selenburgovi ulici tn na Kongresnem trgu. Prihajajo pevci in pevke, za njimi in med njimi gruče naroda z dežele. Vsi vedo: kraljica pride! — Na Kongresnem trgu je bilo vse črno ljudstva od cerkve pa skoro do Matice, natlačeno polni so tu.H vsi dohodi na Kongresni trg. Vse.prireditve na prostem vlečejo, za Ljubljano so senn cija. Še slovenski akrobati tam v sosednji Vegovi ulici so imeli velik delež od današ njega velikega dohoda množic v Ljubljano Toda že se pojavljajo med množico pisane uniforme stražnikov, prihajajo mestni nastavljenci. ki vrše rediteljsko službo. Na pravljajo red. množica v Šelenburgov? ulici pred magistratom in sploh po glavnih ulicah se razdeli na obeh straneh ulic, tvorec špa lir. točno ob 15.30 privozijo po Gosposvet ski cesti avtomobili. Povsod po ulicah ova-cije, povsod navdušenje. Ko se po konča nem koncertu razsujejo množice s Kongres^ nega trga. zanlovi reka ljudstva zocet proti Tivoliju. Tudi tu po vseh drevoredih glava pri glavi. Jakopičev paviljon in stara švi-carija še nista zbrala tam okrog tolikih množic. Pou milim nebom noje gorenjski slavček in poslušajo ga tisoči. Med njimi je kraljica sama. Še pozno zvečer se Ljubljana ne umiri. Taki dnevi se nekam kar nočejo umakniti ljubljanski vsakdanjosti in utoniti v sivo jesen, ki ji gremo naglo naproti, kraljev teden bomo pomni1) še dolgo. Vsekakor: z n.jim so gotovo lahko zadovo'jn: tudi prireditelji. Moderna in odlična pridobitev Gorjancev Kako se je izvršila ureditev pri slovitem studencu Trdinovega vrha Novo mesto. S. septembra. S prijetnim zadovoljstvom se oziramo po pravkar izvršenem delu pri studencu »Gospodični« na pobočju Trdinovega vrha. Studenec je dobro zajet in lično ograjen, zemlja bližnje okolice pa ustavljena z ■okusno lizvršenim kamenitim zazidjem. iNamestu prejšnje majhne in strme, jama-ste in zamočvirjene, se prostira sedaj pred studencem prostorna, suha, položna, s trato porasla ploščad, ki nudi krasen razgled v dolino z Novem mestom in na gorovje tja do veličastnega Triglava. V solnčnem stranskem kotu ploščadi je prirejeno kopališče. ki vabi s krepčilno, svežo gorsko vedo. Nad studencem pa je ob robu gozda, kjpr mala košemica odpira prost razgled, enak onemu s ploščadi, postavljena prostorna koča, ki je dobrodošlo zavetišče ob slabem vremenu in je prirejeno tudi za skromno gorsko nočevanje. Z vso to ureditvijo je novomeška podružnica SPD storila najlepšo uslugo turistiki v Gorjancih. Da je bilo mogoče v skromnih prilikah naše podružnice izvršiti to delo daleč od mesta, visoko v gorovju, velja zahvala do- brovoljni pomoči naših dobrotnikov in prijateljev. Največja je bila naklonjenost g. J. šiške, lastnika gozdnega veleposestva na Trddnovem vrhu. Upravitelj veleposestva g. Zemljak pa je bil izvrševalec gospodarjeve dobrohotnosti. Ing. arh. Marjan Mušič je izvršil romantično zamišljeni načrt za ograditev studenca, izvršil pa ga je iing. arh. Barborič, s primernimi prilagoditvami gorskemu terenu. Dalje so se prt- zadevali mestni učitelj Ivanetič, šol- ski upravitelj v p. Lilija in ga. Aala o tem, ali naj Štrigovo ugovarja priklopitvi, ali naj se z njo zadovolji. Razpoloženje med občinskimi očeti je bilo spočetka za ugovor in protest, vendar so zmagali naposled prometni in gospodarski razlogi. Občinski odbor je sklenil, da se ne bo pritožil zoper priključitev h dravski banovini in s tem ljutomerskemu srezu. Nujno potrebno pa je, da se zgradi že projektirana cesta iz Ljutomera v Štrigovo, ki bo za približno 6 km krajša od sedanje cestne zveze. Tudi bi bilo treba zopet uvesti avtobusni promet, ki bi se sedaj brez-dvomno rentiral. Avtoprometna družba je nekoliko prehitro prodala svoja dva avtobusa. Morda pa se najde kak privatni podjetnik, ki bo otvoril to gotovo rentabilno progo. Iz prleške metropole same še naslednjih par beležk: Vilo, ki si jo je zgradil g. Alojz čerček na Medžimurski cesti, je kupil g. Franc Žitek. — Na Starem trgu je v hiši g. Škofa otvoril g. Ivan Poljanec trgovino s čevlji. Lokal je v bivši garaži avtoprometne družbe, ki je za to primerno preurejen. Le redkokdaj si pri nas mogel kupiti grozdje, dasi smo sredi slovitih goric. Vinogradniki so se držali načela, da se ne dotaknejo grozdja pred bratvijo. Zdaj je drugače, vinarska kriza je povzročila, da dobiš na trgu pa tudi drugod sladkega grozdja ,kolikor si ti ga hoče. Največ se prodaja žlahtnine za 3 do 4 Din kg. Slavnostna otvoritev prenovljene mestne hiše Ljubljana, 8. septembra. čeprav je »Kraljev teden« tako poln prireditev, da se ljudje ne morejo udeležiti vseh, vendar je privabila otvoritev prenovljene mestne hiše najodličnejše občinstvo, kar dokazuje, kako se Ljubljančani intere-sirajo za prvo hišo mesta. Ob pol 11. so se danes na povabilo župana zbrali v veži magistrata podban g. dr. Pirkmajer, konzuli dr. Pleinert Neuville in Rainaldi, podžupan Jarc zysemi občinskimi svetovalci in višjimi občinskimi uradniki, predsednik odbora za postavitev spomenika kralju Petru inž. Bevc, obnovitelja magistrata akad. slikar prof. Matej Sternen in mestni arhitekt inž. Vlado Mušič ter konservator dr. Fran Štele. Bilo je tudi mnogo umetnikov, ki smo med njimi opazili slikarico Anico Zupanec-Sodnikovo, Frana Tratnika in druge. Razen njih se je pa udeležilo otvoritve polno meščanov pa tudi mnogo ljudi z dežele, ki vse dni oblegajo spomenik kralja Petra. V veži je bila postavljena miza s spominsko knjigo, ki je na poziv župana v njo vpisal vsak svoje ime. Ko so bili veža, stebrišče, kjer stoje skrinje in topovi in dvorišče, okrašeno s kipom Herkula, ki je nekdaj stal na mestu sedanje dekliške šole na šentjakobskem trgu, polni občudujoč ih gostov, je svečanost otvoril župan dr. Dinko Puc s pozdravom ter poudarjal, da je obnovitev mestne hiše davna želja vsega meščanstva, ki se je slednjič izpolnila. Obnovitev je bila potrebna, ker je bila stara umetnina skrita pod prizidavami, kar je bilo v sramoto vsemu mestu, v drugi vrsti je pa manjkalo občini reprezentativne stavbe, ki jo ponosna Ljubljana gotovo potrebuje in tudi zasluži. Da se je izpolnila želja vsega meščanstva, gre v prvi vrsti zahvala občinskemu svetu, ki je odobril kredite in s tem omogočil, da sta barbarstvo naših prednikov popravila in staro krasoto zopet mogla oživiti slikar Matej Sternen in arhitekt inž. Mušič. Ničesar nista dodala in danes je stavba taka, kakor pred dobrimi 200 leti, ko je bila nova. Gotovo bo delala čast mestu Ljubljani. Po govoru župana je podal konservator dr. Fran Stare obširno zgodovino častitljivega starodavnega rotovža ter končal, naj prenovljeni rotovž pomeni vstajenje stare Ljubljane. Vse občinstvo je z vidnim zanimanjem sledilo interesantnemu predavanju in se predavatelju zahvalilo z živahnim aplavzom. S prav takim interesom so pa navzoči poslušali tudi referat obnovitelja stavbe mestnega arhitekta inž. Mušiča, ki je podrobno razložil, po kakšnih načelih je postopal pri obnovitvi, na kakšne nepričakovane tehnične ovire je naletel pri delu in kako je potem delo srečno izvršil. Ko je omenjal slikarja Mateja Sternena, ki je :z malenkostnih ostankov sgrafitov ustvaril in zopet oživil največjo krasoto rotovža. je umetnika pozdravilo občinstvo s spontanimi vzkliki, ki so se zopet ponovili, ko je arhitekt Mnšič ugotovil, da vsi delavci, od zadnjega pomagača pa do arhitekta, zapuščajo delo zdravi, kakor so ga zdravi pričeli. Ko je govornik končal, je bil upravičeno tudi on deležen ovacij. župan dr. Dinko Puc se je še enkrat zahvalil gostom za poset, občinskemu svetu za dovoljenje kredita, prav posebno pa še arhitektu Mušiču in slikarju Sternenu za sijajno uspelo obnovitev, konservatorju dr. Steletu pa za podporo pri vsem delu. Množica se je vsula med stebrišča, po stopnjiščih in arkadah, ki jih je s prav umetniškim okusom okrasil ravnatelj mestnih nasadov gosp. Anton Lap z zelenjem in palmami, da je prišla lepota arhitekture do najvišje veljave. Rastline so v taki arhitekturi absolutno potrebne, zato pa k obnoviteljem magistrata moramo prišteti tudi še ravnatelja Antona Lapa. Vsi, ki so prej poznali stari, napol podrti, nesnažni magistrat, niso mog:li verjeti, da je v tako kratkem času bilo mogoče iz nekdanje podrtije ustvariti tako impozant-no palačo, ki je z njo pridobila Ljubljana najlepšo svojo znamenitost. Grock Ljubljana, 8. septembra. Zvočni film, ki ga pravkar prikazuje Kino Matica, je iz vrste tistih, katerim tudi stroga kritika ne more odrekati umetniške zasnove in izvedbe. Je res, da je že ime Grock vsaj toliko spoštljivo kakor Chapli-novo in pomenja za film veliko privlačnost. Saj ga skoro ni izobraženejšega človeka, ki ne bi poznal vsaj po imenu tega, po vsej Evropi poznanega muzikalnega c!o\vna. Znano je pa tudi, kako težko je prirediti film s povsem artistično vsebino. Po navadi so to filmi samih trikov in slabih vari-jetejnih programov, pri sGrocku« pa domi-nira od začetka do konca Grock sam ne le s svojim originalnim, edinstvenim programom, temveč tudi s sijajno igro, vredno vsakega velikega filmskega igialca — kaj igralca! Umetnika! Dva velika, neprekosljiva komika dveh svetov: Chaplin — Amerika, Grock — Evropa. Prvi dosleden svoji železni melanholični maski, vedno nerazumljiv za svojo okolico, Grock pa vedno spremenljiv, otroško naiven, vesel lastnih domislekov, ki niso nikdar plehki, ampak je kljub Grockovemu veselju za parodiranje čutiti iz njih izobraženca z velikim znanjem in umetniškim hotenjem. Za film, ki je imel velik uspeh povsod, menda ni nepomembno, da je zanj spisal tekst Grock sam. Le tako je bilo tudi mogoče v filmu prikazati velikega komika, kakor ga poznajo tisti, ki so kdaj prisostvovali njegovim izvajanjem v velikih varijetejib. Grock, s pravim imenom Adrian Wettach, je po rodu Švicar. Tudi njegov oče je bil artist, a se je kasneje na željo svoje žene posvetil urarski obrti. Že s sedmimi leti je bil Grock pri cirkusu. V sedmih letih pa je že bil izvežban v konjski dresuri, žongliranju, kot bedasti Avgust itd. Kjer pa je cirkus gostoval, vedno je v dotičnem kraju obiskoval šolo in se tako naučil sko-o vseh evropskih jezikov. Dvajset let star je bil domači učitelj — poznejšega in sedaj bivšega — madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena. Potem je bil izdelovalec in uglaševalec klavirjev, poklicni godbenik, muzrkalni clown, akrobat, žongler. bebasti Avgust, pravi Kitajec in podobno. Pred vojno je bil angažiran tudi v Ameriki, leta 1910 pa je nastopal v velikem berlinskem « cirkusu Schumann. Njegova edinstvena tehnična izvežbanost pa mu je leta 1915 v londonski reviji >Watch your step-, v kateri je igral zaporedoma šest vlog, prinesla svetovno slavo, ki ga tudi danes nt zapustila, čeprav že leto dni ne nastopa več v varijetejih. 50 let star živi s svojo ženo in nečakinjo v San Remu, v baročno, fantastično zidanem gradu, kjer se peča le z rokodelskimi posli. Kot priznanje njegovi veliki umetnosti mu je lausanska univerza podelila častni doktorat. S svojim nastopom v zvočnem filmu pa je Grock ustvaril delo. v katerem sedaj lahko vsakdo spozna njegov neodoljivi humor, ki je na svetu spreobrnil marsikaterega zakrknjenca in ozdravil nešteto bolnih, tudi takih, ki jim je življenje postalo brezpomembno. V tem pa je najlepši pomen Grockove umetnosti. Svetujemo iskreno vsakomur: ta film si oglejte in boste zdravi! V prenovljeni mestni palači Ljubljana, 8. septembra. Zdaj je vse drugače. Ljudje, ki še govore o »mestnih očetih« se že kar težko znajdejo v neprenehoma rastoči Ljubljani. In če bo kdo od njih zašel kdaj v mestno hišo, bo sicer ostrmel, ali z glavo zmajati ne bo pozabil. Kakor tujec bo stal^ v veži, gledal okrog sebe in se zamislil. No, spomin mu bo ob> novi, čudoviti sliki, ki se mu bo nudila, odpovedal. Tiste slavne rotovške stražnice, ki je bila na levi strani veže. ni več, in tudi cestnega nadzorstva, ki je biio na desni strani ni več. Zdaj je veža široka, vsa nova. Nič več ni tiste tesnobe, ki človeku skoro ni dala dihati. Podrte so stene. Temno sivi stebri iz podipešikega kamna podpirajo strop. Nekak svečan mir vlada, da je človeku kakor da stoji v cerkvi. In nič ne diši po trohnobi, ne po smeteh, zaman bi pričakoval, da bi iz mračnega kotička hušnila majhna siva stvarca. Tudi po tavžentrožah ne diši več, ne po posušenih brinjevih jagodah. Tiste mamice, ki^ so ne-koč prodajale pred hišo domače rože, čaje vseh mogočih vrst, so izgubile svoje shrambe. Da, da, kje je tisto dvorišče, kjer so časih bile vsekrižem razmetane lopate, kjer so kakor strašila ob stenah dvorišča stali krampi, in je tu pa tam na žeblju visel od blata oškropljen suknjič ... Nič. Vsa ropotija se je izgubila kdove-kam. Zaman išče človek vrat, tistih debelih, majavih, groteskno šikripajočih vrat, ki so nekoč bile vhod v tesne, temne mestne ječe, pozneje v ropotarnice, in še pozneje v shrambe za tavžentrože in brinjeve jagode. za stojnice, za mestne kramne in lopate. Vse je proč. Nov svet je tam, kjer je še pred letom dni bilo mračno, umazano, vse zanemarjeno, da se je človek počutil ob pogledu na brezumno razvlako kakor bolnik. Zdaj pa je oživljen svet, ki bi bil kmalu ugasnil v pozabi in lenosti starih Ljubljančanov. In težko je bilo obuditi svet, ki ga je zgradila nekoč roka neznanega umetnika. Z neverjetno energijo in z božjim darom izbranca med nadarjenci, je obujen. To delo sta opravila slovenska človeka: akademični slikar profesor Matej Sternen in mestni arhitekt inž. Vlado Mušič. • Dvorišče je znižano. Prej sta v veži bili dve stopnici. Ni jih več. Veža m dvorišče sta v isti črti. Dvorišče je tlakovano z velikimi, štirioglatimi ploščami iz kraškega kamna. Na levi strani veže in dvorišča pred grajsko steno se vrsti šestnajst stebrov iz pod-peškega kamna. Temnosiva, bleščeča barva se v mirnem prehodu druži s svetlo tera-kotno barvo sten in belim stropom. Prosto* med stebri in stenami je muzej. Takoj pri vhodu, na desni strani je niša z veliko gotsko ploščo gibov iz črnega kamna. Pred njo, ob oknu, ki gleda na Mestni trg, je star top iz Napoleonovih časov, na katerem je letnica 1812. Prav tako stoji top na drugi strani veže pri vhodu, in dva stojita za dvoriščnimi stebri. Na topovih je napis, k pravi, da so bili vliti kraljevi livarni v Paviji, na vseh štirih je videti grb kranjske dežele in vrezano geslo: »Guai a chi /a tocherac — po naše: »Gorje, kogar bo zadelo«... Tudi nekai slovenskih skrini stoji tam. Ob pričetku stopnišča stoji bronast kip: »v. Krištof. Dolinarjevo delo. Pa kdo se ne sipominja dvoglavega avstrijskega črnega orla, ki ie nekoč visel na pročelju rotovža. Ta orel ?e zdai slavna starina, ki ie po dolgem času našla svoj mir. Zdaj visi za stebriščem na koncu veže in prav dobro je videti na niegovih prsih začetne črke cesarja Karla VT. • Prvo nadstropje. Stopnice so hrastove. Na vrhu človek iz-nova obstane. Umazano belih sten s tu pa tam razdraroamm beležem ni. Stene so tera-kotno rdeče. Tlak ie iz rumenih in modro sivih kvarcitnih nlošč. Stebri hodnika, ki nosijo drugo nadstropje, so nvoi. bleščeči, izklesani iz podpeškega kamna. Zid balustra-de pa je obložen s črnim belgijskim marmorjem. Na stopnicah, ki vodijo v sosedno hišo k županu, je vzidan kamenit ljubljanski grb. Najlepši okras prvega nad- stropja pa je krasno, znamenito Bcbovo delo: obraz cesarja Karla VI. Vsa vrata okrog in okrog so nova, iz hrastovega lesa, in podboji so spet iz podpeškega kamna. Dugo nadstropje je podobno prvemu. Tlak je prav tak. Stebri niso zglajeni, ne blišče se, stari so, in to je edini vidni ostanek od starega rotovža, ki pa celote prav nič ne moti. Mehka terakotna barva stene in sadrasto beli strop dajeta harmonično slikovitost s stebričjem, temnimi hrastovimi vrati in s temno sivimi podboji iz podpeškega kamna. . * Uprav čudovit je pogled na dvorišče in prvo nadstropje, ki ustvarjata tih, dejal bi samostanski vtis s svoiimi sivimi stebri in umirjeno renesačno arhitekturo. * Ena največjih znamenitosti so na arkadah sgrafiti. To je mlado renesančna tehnika, zelo redka zaradi težke izvedbe. Mojster Matej Sternen se je lotil težkega dela in ga nad vse častno izvršil. Na zidu je našel nekaj majhnih ostankov iz prvih let 18. stoletja. Iz teh ostankov je obnovil vso težko ornamentiko, ki je tako glede skladne kompozicije kakor izvedbe zahtevala ne samo vsega člcvveka, temveč zlasti umetnika. Med oboki pritličnih aikad se vrste grbi mesta Ljubljane, Kranjske, in dvoglavi orel. Ta orel je bel. Nad oboki arkad pa teče zdolž vse balu- strade krasna ornamentika s stiliziraniml enorogi. Čudoviti so sgrafiti med prvim in drugim nadstropjem. Glave, idealizirane v okvirih, okrog katerih se zdi da je vse živo, živo v nekem miru, ki ga danes v umetno^ sti ni več opaziti. Sloki žerjavi, ki drže v kljunih zvijajoče se kače, sove. leni polži, zmaji, vse v krasni ornamentiki. — človeka zamakne v povsem drugačen svet, ki ga pre-orosti človek čuti le po redkem ali pa nikoli. * Tako smo se po dolgem mrtvilu zdramili. Stare Ljubljane kmalu ne bo več moči spoznati. Povsod je videti zrelo rast, moč. k! kaže novi rod na svoiem pohodu v povsem drugačno življenje, kakor je bilo nekoč, da novi rod. ki je poln prevratov, ne pozablja starih bogov. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporoča jo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« grenčice, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavi jen je ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. t =rr s JUTRO« 8t. 207 Domače vesli * V spomin blagi slovenski materi. Iz Šoštanja nam oišejo: Kakor ie »Jutro« kratko beležilo, je v Šoštanju umrla gospa Marija Kolškova v 56. letu starosti. Novica o njeni smrti ie prevzela z globokim obžalovanjem vse Šoštanjčane kakor tudi vse številne one ljudi, ki so Dokoino sro soo Doznali in io iskreno SD0št0v_ali zaradi ljubeznivosti in dobrodušnosti. Pokojna gospa ie bila vdova oo notarju g. Vinku Kolšku. ki si ie oridobil v hudih borbenih časih nred vojno neprecenljive zasluge za obrambo in varovanje nacionalnih interesov mest? Saštanja in vse Šaleške doline. Gospa mu ie bila zvesta opora v srečnih in težkih časih. Ko ie notar Kolšek v dru sem letu svetovne vojne podlegel težki bolezni, ie gospa z vso zlato materinsko ljubeznijo in nezlomljivo vztrajnostjo ugla dila svojim otrokom Dot v življeni* Vse štiri hčerke so Doročene in sicer ie gosna Milka soproga sreskega Dodnačelnika Vrečarja v Mariboru, gosDa Vera soproga bančnega ravnatelja Grudna v Ljubljani gospa Nada ie soDroga lekarnaria Ujo^n-v Ptuju. gosna Milena Da soproga g. Go-edricha v Šmarju Dri Jelšah, dočrm ie sin Vinko — bivši dobrdja oražmiške slanice v Studencih pri Mariboru, pa bi bil kmalu postal žrtev mestnega avtobusa. Ko se je peljal s svojim kolesom čez Glavni tng. je zavozil vanj mestni avtobus. Narednik Lah je bil še toliko priseben, da je v zadnjem trenutku odskočil e kolesa, ki ga je avtobus popolnoma zdro« bil a— Nesreča pri mlatilnem stroja. V Gačniku pri Pesnici ie prišel 18-1etni posestniški sin Kari Horvat z desro roko v čistilni predel mlatilneea stroja. Zobovje je fantu zmečkalo desno roko in so ga morali prepeljati v bolnico. a— Drzen napad na cesti. ^ cesti Št. Ilj-Pesnica so neki neznanci navalili na 53-Ietnega zidaria Antona Lepenika iz Maribora. S koli so ga tako obdelali, da je dobil hude poškodbe po rokah nogah in hrbtu. Pri pregledu v bolnici so tudi ugotovili. da ima zmoljeno ključnico. Moža, ki je obležal nezavesten, -o Setp naslednfe jutro našli ljudje in z? sn — vili v mariborsko bolniGo. Žal oa napadenec ne vp ničesar konkretnefa nove-Mi o nanadalcih. kar seveda zelo otežko~a r sledovanie. Take surovine ie treba ;r'oči+' h človeške družbe, ker ne samo škodnie?- "gledu našega ljudstva, marveč, tudi tu'skemu prometu. a— Prijave za enoletni trgovski tečai Slovenskega trgovskega društva v Mariboru se sprejemajo dnevno od 10.—1!. ua Zriniskega trgu (državna trgovska akademija). Spreiemaio se tudi nismene ori-iave. a— Kinematografske predstave. Graiski kino: do všetega četrtka veliki zvočni film »Poročnik carieve garde«. Kino U-ni on: do danes 100% nemški eovoreč in zvočni film »Sence Dodzemlia«. Iz Celja '.V 9— Zaključek tečaja /.» orlkrojevanie usnja. Včerai dopoldne 9 ie bil na svs čan način zakliučen v Obrtnem do-.au dvomesečni tečai za prikrojevanie usnja, ki v ie priredMa banska uprava s sodelov"-'e^i: celjske čevljarske zadruge. Tečai ie ob' skovalo 37 udeležencev (29 redn h), vodil ga ie strokovn jč;tel; ori ba"ck-vj g. Josip Steinman. Pouk sc ie vrš; dnevno od 14. do 20. Učna smv *e ob-e-'••••ern nrknrevanie 'enlienie Dar vanie usnja, ortooe-diko in celulo:dne izdelke. Zakliučku tečaia ie prisostvoval 'u-di obrtno-zadružni nadzornk or bansk1 upravi g. Ignac Založnik, k' ie v 'eoerr govoru ooiasnil veliki pomen učtiin teča iev ki nai pomagajo obrtništvu v borb' za eksistenco in oroti velik, konkurenc" manivednih tovarniških :zdelkov. D>in?-če,nik čevliarske zadruge v Celiu s. Kolo-man Lampret ^e ie zahvalil v imenu ude'e-žence\ tečaia vsem ki so omogočili -ediiev G. Steinman je ob -azložil doseže ne usDehe. slednjič Da :e :zrazil strokovn; tajnik g. Drago Žabkar -rinravljenost celjskem j Ot'inega društva pomagat' v selc: in do vse.i svoii moči v dosego čim nop jl-neiše strokovne in splošne izobrazbe obrtništva. Ogled razstavljenih predmetov, ki so iih udeležnei tečaia sami izdelali, ie pokazal. da moreio obrtniki nuditi občinstvu prvovrstno bb^o. ki ne le ne z?"staid za tovarniškimi izdelki, temveč iih celo prekaša, kar ie z navdušeniem odkrito priznal tud neki navzoči čevliarski moi ster iz Nemčije. Poset razstave v gornii dvorani Obrtnega doma i» otezolačen in ga vsakomur, zlasti za našim trgovcem, tonlo priporočamo. Razstava traia le še danes in jutri. e— Modernizacij banovinskih cest v celjski okolici. Banska uprava v Liubljani ie obvestila obe celiski n^ni da bo izvršen na banovinskih cestah Celje-Laško do konca Brega in do Ž mekovega marofa v Zavodtni asfaltni makadamski tlak. k čemur morata prispevati svoj del tudi obe občini, kolikor ležita na njunem teritoriiu. Mestne občine bi -ni cesti na Bregu ne zadela obveznost soola-čila. dočim bi ori c*sti v Zavodni morala prispevati 27.571 Din. Mestni svet ie sk!e nil na svoji petkovi seji. orisp*vqti omejeni znesek iz dohodkov kuluka za tekoče leto. Glede modernizacije loavčeve ulice, ki je tudi na programu, kljub numosti in resnični potrebi še ni bilo sklenjenega nič pozitivnega. Okoliški občinski svet. ki ie ime! seio tudi v petek rvečer. oa je skle nil. da bo kril svoio obveznost iz podpore sreskega cestnega obora v znesku 300.000 Din. ostanek 72.510 Din Da nai bi se razdelil v enaki izmeri med obe občini. e— N9ve Javne svetlljke. Okoliški občinski svet ie odobril postavitev 4 novih javnih svetilk in sicer 2 na Pokopališki cesti med Zidanšk^o trgovino in okoliškim pokopališčem. 2 Da p- Jožefovem hribu. Ostale potrebne iavne svetilike pri dejo na vrsto v orihodniem proračunu. e— Nova gostilna v Liscah. Na seji okoliškega občinskega sveta ie bila izrečena krajevna potreba nove gostilne v Liscah pri Celju, ki io bo odprl < interesu pospeševanja tujskega- prometa domačin g. Pe-tnček. Novi gostilni r,ihč° ne nasprotuje a splošno se ugotavlja, da ie bila že ponovno odklonjena enako utemeljena prošnja g. Kolenca v Zarradu. e— Mestni kino bo predvaial drevi ob pol 21. krasno filmsko zvočno opereto »Ljubim, ljubiš, ljubi...« z WiHyjem For stom v glavni vlogi. Danes premiera in gostovanje najslavnejšega svetovnega Ulova-i-umetnika Klasični m Oz.,Kalni nsonstre spored slovitega umetnika, ki je vedno nastopaj le na odrih največjih svetovnih varijetejo* Senzacija prvega reda. Smeh! Zabava! Krohot! hi M M m Kot dopolnilo najnovejši Para-mountov zvočni tednili Predstave danes ob 4., 148. in 9. >4 zvečer Predprodaia vstopnic od 11. dop. do ^213. in od 15. ure dalje. Elitni kino Matica Telefon 2124 V teku zime namerava 00 vsem prirediti kmetiiska predavanja. — Na mesto odi-šlega sodnika g. Šmalca Leopolda ie Drišel sodnik g. Torelli Albin iz Črnomlja, ki je že Drevzel posle. nj— Družabni sestanek Sokola bo v soboto 19. t. m. v zgornjih prostorih Narodnega doma pod geslom »Konjice v ieseni«. nj— Sokolska prireditev v Ločah se vrši v nedeljo 13. t. m. nopold"13 Iz Litije Vse šolske knjige v najnovejših predpisanih izdajah kupite najbolje in najceneje v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE, Maribor, Aleksandrova cesta št. IS i— Gasilski kongres na platnu. Litijska gasilska župa bo predvajala za svoje članstvo iz litijskega hi kresniškega okrožja film o lanskem gasilskem kongresu v nedeljo 1. t. m. ob 10.30. Žiipno vodstvo prosi vse društvene funkciionarie. naj agitira io ori svojem članstvu za čim večjo udeležbo. Rim ie nrecei drag in bo morala eventuelno izgubo kriti gasilska župa. Kdor si želi osvežiti spomine na lanski kongres in videti na platnu svoje tovariše in morda tudi sebe. nai pride! i— Otvoritev sezone v kraljestvu šaha. Naše šahiste so jesenski večeri zoDet združili ob šahovnicah. Preisnii teden so imeli Dri »Urški«, kjer se bodo vršili tudi stalni igralni sestanki, občni zbor. na katerem so izvolili novo klubovo upravo, ki ji Dredseduie tukaišnji odvetnik dr. Ivan Mazek. V kratkem se bo pričel turnir za klubovo prvenstvo. Priglašenih ie že 16 igralcev. Priglašence sprejema pedsednik dr. Mazek. i— Osebna vest. Tavželj J >s;d dosedanji učiteli srbohrvaščine na litijski :n šmarski osnovni šoli. je odšel na novo službeno mesto v Ormož. i— Glavno zalogo tobaka ie izlicitiral kot najnižji Donudnik z 0.84% provizijo tukajšnji trgovec in žuDan g. Lebingsr Hjnko. i— K zadevi samostojne litijske fare. Svoi čas smo poročali o akciji za ustanovitev samostojne litijske fare. Sedaj ie namreč trg Litiia. čeprav važen uradni industrijski obrtni in trgovski center. Ie podružnica sosednie šmarske vasi. Sestanek interesentov bodoče samostojne žun-niie ie sicei* pristal na nieno ustanovitev izreke' na se ie nroti nredligu nripraviial-nega obora. da se zgrad' novo žuomšče v sedan'e žuonišče n? se nai namesti ka-nlaniia. Takoi 00 sestanku ie že kazalo, da ie orsnela zadeva na mrtvo točko. Te dni pa ie bil imenovan za začasnega žun-nega unravitelia dosedinii šmarsk' kaplan g Lovšin Vinko, ki ie bil obenem katehet na litiisk' osnovn-' š^li. G. Lovšin bo ooravHa! dušnonastirske nosle oouče-val verouk na osnovni in obrtno-nadalie-valni šoli in nadaHeva! akciio z* nonolno faro. Iz Konjic nj— Osebne vesti. Tuka;5nii veterinar a Uršič Anton, ki ie bil nred kratkim «noko-fen. se *e orese'il k Sv. Turiiu ob 'nžn' železnici. Niegov naslednik g Ku'terer star soko'fki delavec, ie že nastonii svoip službeno mesto in ga iskreno oozdravliamo. — Kmetiisk -°fprent no srpcVo«- načelstvr s Nemec se 'e vrnil 7 voinšt^ vežbe in zopet posluje v svojem uradu. ' župe, ^laribor. Iz žlvljesifa na dežel" SEVNICA OB SAVI. V soboto 5. t. m. je nastopil na novem službenem mestu v Sevnici učitelj g. Maks Žitnik. Naš Sokol pridobi z njim novega člana in dobrega pred-njaka. Poslopje, v katerem so uradi okrajnega sodišča je kupil župan g. Krulej od Smrekerjevib dedičev. Stavbo pa bo odkupila od g. župana občina Sevnica pod ugodnim1 plačilnimi pogoji — Zadnji čas je, da naročite še knjige Vodnikove družbe. Naročnike za L 1932. sprejema še do 15. t. m. g. Lindič Drago, poštni upravitelj v Sevnici. Ustanovitev Ipavčeve pevske žuoe JPS Zaradi obilice gradiva v zvezi 7, zgodovinskimi državnopolitičnimi dogodki in s »kraljevim tednom« v Ljubljani smo žal morali pretekli teden odložiti več važnih poročil, med njimi tudi naslednje: Že L 1925 se je ustanovil v Mariboru-pripravljalni odbor, ki naj bi izvršil potrebno za ustanovitev pevske župe za štajerski del Slovenije v smislu dogovora, da se za Slovenijo utsanovita dve pevski župi Jugosioven6kega pevskega saveza. Dočim se je Hubadova župa za kranjski del Sloves nije takoj ustanoviJa in vzgledno posluje, pa v Mariboru kljub ponovnim injekcijam stvar ni šla naprej. Šele letos 6e je neka> terim energičnim gojiteljem pevske umetnosti zdelo cincanja dovolj, dne 30. julija se_ je na posebnem sestanku določi! nov pripravljalni odbor, ki je sklenil, da izvede ustanovitev župe ne glede na število prijavljenih članov. Tako se je v soboto 29. avgusta v Mariboru v prostorih Glasbene Matice izvršil ustanovni občni zbor. Udeležili so 6e ga delegati vseh glavnih mariborskih in okoliških, ptujskih in celjskih pevskih društev. Prisostvoval je tudi pevovodja Hus badove pevske župe, znani glasbenik in urednik pevske revije »Zbori«, g. Zorko Prelovec, dočim sta mojster Hubad in predsednik Hubadove pevske župe dr. Švi-gelj zbor pismeno, oziroma brzojavno po« zdravila. Predsednik pripravljalnega odbora prof. Mirk. ki je otvoril občni zbor, je izjavil svojo radost, da je končno tudi tu prodrlo razumevanje potrebe skupne pevske organizacije. Gg. Vokač in Faganel sta podala poročilo o pripravah, Z. Prelovec pa je pojasnil razne točke pravilnika ter stremljenja JPS. Pri volitvi župne uprave so bili izvoljeni: prof. Vasilij Mirk za predsednika. Rudolf Bradač (»Oljka«, Celje) za podpred; sednika, Franjo Mordej (»Drava«, Maris bor) za tajnika, Albin Živko (»Drava«) za njegovega namestnika, Joško Lukša (»Jadran«. Maribor) za blagajnika. Joško Roje (»Jadran«) za njegovega namestnika, Janko Gašparič (»Maribor«) in Albin Horvat (»Drava«) za župni zborovodji, Anton Jagodic (Glasbena Matica. Maribor) za arhivarja in Marija Rozman (Gl. Matica. Maribor) za njegovo namestnico, prof. Kon* rad Fink (Celjsko pevsko društvo). Joško Hrastelj (Maribor) in Mirko Logar 'Glas* bena Matica, Ptuj) za člane uprave, v nad-zorn; odbor pa Janko Arnuš (Glasbena Matica, Maribor). Jakob Ropret (»Lira«, Radvanje) in Joško Vokač (»Drava«. Ma« ribor). V spomin prvih slovenskih glasbenikov iz zelene Štajerske se župa imenuje Ipav-čeva župa v Mariboru. Prva nedelia v ma> ju vsakega leta je do'o:ena kot skupen župni pevsk' praznik Ob tei prilik- bodo vedno tu-?' občni zbori župe ter pevski koncerti ali tekme včlanjenih d ruš rev Ofi, cijelno glasilo župe ;e noleg »Muzičkosa Časnika« kot glasila JPS. pevska revija »Zbori«. Po nekaterih nasvetih udeležencev v tehničnem in organizatoričnem pogledu, je predsednik prof Mirk zaključil zborovanje in pozval vse na resno 'n smotreno delo. Na občnem zboru se je vč'anilo v župo osem pevskih zborov prepričani pa smo, da ">o pr smotTenem 'lelu župne uprave ter dobri volji pevskih društev število v kratkem narasitlo ter da se bodo v^^.nili vsi ppvski 7-bori i? H;v5= t+i iprckp Pri-inve ie na: Odbor Ipavčeve pev- GOSPODARSTVO Izgledi za izvoz lesa in lesnih izdelkov O izgledih za izvoz lesa in lesnih izdelkov je zbrala Zbornica za TOI v Ljubljani za letošnji izvozniški kongres naslednje podatke;. Za izvoz lesa pride za naše kraje v poštev v prvi vrsti italijansko trž;šče. Naš izvoz zadeva v Italiji na ostro konkurenco avstrijskega in deloma tudi ruskega lesa. Produkcija naše lesne industrije ni še zadostno prilagodena zahtevam prekomorskih tržišč, saj se polovica produkcije sploh ne da drugje prodati kakor v Italiji. Deloma je nnša produkcija specijalno prilagodena italijanskim zahtevam, deloma pa je izdelava blaga pomanikljiva. Sem spadajo v prvi vrsti tesani tramovi, katerih eksportna količina se v dravski banovini ceni na 12.000 vagonov letno. Nerešena tarifna vprašanja, predragi ležarinski prostori ob železnici, velike cestne dajatve in takse za carinsko posredništvo jemljejo vsako možnost zaslužka. Industrija lesne ambalaže razpolaga z velikimi množinami izdelkov, od katerih pa je težko naprej predvideti kolike količine bo mogoče spraviti v promet. Zabojnih delov bi bilo za izvoz do 300 vagonov na razpolago, vendar so direktni stiki z oddaljenimi državami in otoki, ki bi prišli za kon-sum embalaže v poštev. še vedno nezadostni. Izvoz rezanega lesa bo ostal predvidoma na lanski višini; pri izvozu drv .pa se pričakuje izboljšanje situacije, ker se je letos manj produciralo. Zaradi izrednega padanja izvoza toži tudi industrija upognjenega pohištva, dočim se je industrija kopit vsaj nekoliko prilagodila danim razmeram in skoro polovico svoje proizvodnje plasira v inozemstvu. Ne glede na to pa je zaposlitev v primeru s kapaciteto tvornic za kopita zelo slaba. Računa se, da bo izvoz upognjenega pohištva padel za ca. 70% napram prejšnjemu ietu. Izvozniki lesa iz dravske banovine v Madžarsko se opravičeno pritožujejo nad težkočami, ki jih povzročajo madžarske devizne in valutne odredbe. Konkurenčnost naše industrije lesnih izdelkov v izvozu ovira zelo okolnost, da železniška uprava ne odobri razširjenja tarife za žage tudi na industrijo lesnih izdelkov. Posledice tega so danes že očividne, kljub temu železniška uprava še vedno ni revidirala svojega stališča. Za izvoz dog in sodov ni posebnih izgledov. Tzvoz rezanega lesa in lesnih izdelkov v pristanišča Sredozemske kotline je silno otežkočen zaradi rumunske in v manjši meri ruske konkurence. Za zaboje pridejo n. pr. v poštev pristanišča Smyrna. Jaffa, Hai-fa. Aleksandrija. Algier, Oran. Marseille in Šnaniia. Prvenstveni vzrok sedanje stagnacije je sicer iskati v splošni gospodarski depresiji, toda poleg tega postaja vedno jasneje. da izgublja Jugoslavija svoja stara tržišča, kar je usodnejše od same krize. V papirni industriji so izgledi za izvoz do skrajnosti poslabšani. Inozemska konkurenca uspešno pobija naš izvoz z nizkimi tarifami na vseb izvoznih tržiščih tako, da se ie večina domačih podjetij odločila, da opusti izvoz in reducira produkcijo, ker je pri sedaniih prilikah zastojna režija pri zastoju manjša, kakor je izguba pri eksportu. T>• voz bo dosegel kvečjemu polovico lanskoletne izvozne kvote. Pasi se ie produkcijska zmožnost jugoslovenske industrije leoenke od lanskega leta povečala za okrog 500 va-gonov, bo izvoz komaj dosegel lanskoletno količino ca. 50 vagonov v vrednosti ca. 2 milijonov dinarjev. Pri tem pripominjamo, da so mnogi zavodi oddali svoja naročila in dobave inozemskim tvrdkam na škodo zaposlitve domače konkurence. načrt zakona o povrnitvi poslovnega davka na surovine, ki so se porabile za izdelovanje blaga, namenjenega izvozu. Dalje se posebno v svrho pojačanja izvoza poljedelskih proizvodov pripravlja načrt zakona o standardizaciji poljedelskih proizvodov. Računa se dalje, da bo v kratkem izšla naredba o ukinitvi poslovnega davka na žitne kupčije, zaključene na žitnih borzah. S vprašanjem podpiranja izvoza s strani države se je bavil tudi zadnji kongres vseh poljskih industrijsko-trgovskih zbornic v Lvovu. Kongres je izdelal elaborat o merah, katere bi morala še podvzeti država v svrho čim večjega pojačanja izvoza. Pri tej priliki se je posebno poudarala važnost zanesljive informativne službe o položaju na inozemskih trgih. Kongres ie med drugim zahteval: Pri državnem izvoznem institutu naj se osnujejo referati za poedine države in poveča število lastnih dopisnikov izvoznega instituta v inozemstvu; poveča naj se število trgovinskih atašejev pri poljskih poslaništvih in konzulatih; državni uradniki, ki imajo posla z izvozom, naj poglobe svoje znanje s sistematičnim študirem v inozemstvu, pri čemer bi bile k stroškom pripravljene prispevati tudi zbornice. Glede izvoznih premij se je kongres izjavil proti njihovi ukinitvi, kar je smatral, da bi bilo to nevarno za trgovinsko bilanco, za zaposlitev delavstva, kakor tudi za državne dohodke, ki rastejo paralelno z ojačanjem izvoza. Kongres je celo predlagal, da se razširi sistem izvoznih oremij še na nove artikle, za kamere obstoji možnost večjega placiranja na inozemskih tržiščih. Poenostavijo nar se carinske formalnosti, razširi povračilo raznih davkov in trošarin za blago, ki se izvozi. Dr. M. V. Pospeševanje izvoza na Varšava, 2. septembra. Zaradi velike ekonomske krize, ki jo preživlja Poljska že več let, so primoranl državni krogi posvečati čim večjo pažnjo izvozni trgovini. Skupno delo državnih oblasti in gospodarskih organizacij je mnogo pripomoglo k boljšemu stanju trgovinske bilance v tek. letu. Ako bo šlo tako naprej, bo trgovinska bilanca letos zopet aktivna. Res gre to v precejšnji meri na račun zmanjšanega uvoza, deloma zaradi visokih uvoznih carin, deloma zaradi zmanjšane kupne moči prebivalstva, toda na drugi strani je za Poljsko razveseljivo dejstvo, da je kljub splošni krizi na svetovnem trgu, poljski izvoz nazadoval letos le za 4 odst. To je, kakor rečeno, v veliki meri zasluga sistematičnega dela vlade. Poleg kredita, ki se dovoljuje izvoznikom iz posebnega fonda za podpiranje izvoza, poleg prometnih olajšav, zelo dobro organizirane informativne službe v inozemstvu itd., so največje važnosti izvozne premije, s katerimi podpira vlada izvoz. Premije se dajejo za izvoz raznih industrijskih izdelkov, še več pa za izvoz poljedelskih proizvodov. Izdatki na vse izvozne premije so znašali lani okrog 50 milijonov zlotov, od tega skoro 35 milijonov samo za poljedelske proizvode. ker so izdatki na izvozne premije zelo visoki in šc stalno naraščajo, se je v po-sledn jem času mnogo razpravljalo o tem, ali je koristno in umestno, da država izdaja tako ogromne vsote v to svrho. Vedno češči so bili glasovi proti daljnemu podeljevanju izvoznih premij. Ta kampanja je povzročila zlasti na poljskem žitnem trgu velik zastoj, ker velja zakon o izvoznih premijah le do 31. oktobra t. 1. in ni nihče vedel, kako bo potem. Da bi se odstranila ta nesigurnost, je bila slednjič vlada primorana pristopiti k rešitvi tega vprašanja. Po vsestranskem proučavanju je ministrski svet odločil na eni svoiih zadnjih sej, da se podeljujejo še nadalje premije za izvoz poljedelskih proizvodov. Vlada je mnenja, da je z ozirom na prilike, ki vladajo na svetovnih tržiščih, potrebno tako podeljevanje premij posebno poljedelcem. Podaljšane so naslednje premije: na izvoz moke 12 zlotov za 100 kg, pšenice 6 zlotov, rži 6 zl. in ječmena 4 zl. za 100 kg. Eventuelna prekinitev se bo za v bodoče objavila najmanj dva meseca prej. Ta klavzula o dvomesečni odpovedi premije bo imela velik vpliv na Zaključevanje terminskih kupčij, ki do sedaj na Poljskem niso bile običajne in ki bi mogle v veliki meri vplivati na poboljšanje po-ložaia na žitnih tržiščih. P->1eg dos^daniega nodpiranja pa se proučujejo tudi razne druge mere, ki bi mogle koristiti pojačanju izvoza. Izdeluje se Naši kmetovalci in razširjenje žitnega monopola V zvezi z uveliavljenjem zakona o prodaji pšenice v tuzemstvu smo prejeli iz krogov naših kmetovalcev vprašanja, ali morajo tudi oni prijaviti zaloge pšenice in moke. Iz besedila zakona je razvidno, da se nalaga dolžnost prijave in doplačila ie trgovcem, pekom in mlinom, ne pa kmetovalcem. Razlike, ki jo bodo morali plačati trgovci, peki in mlini od svoiih zalog in ki se bodo stekal*1 v žitni fond, bodo obremenjevale torej le ostale konsumente.. Seveda pa v bodoče ne bo kazalo kmetom kupovati moke. ker bodo prišli mnogo bolj na svoj račun, če bodo kupili pšenico in io dali mleti v kmečke mline, ki niso trgovski mlini. Take moke pa ne bodo smeli komurkoli prodaiati, kajti zakon določa za take primere zelo stroge kazni (zapor, zaplemba moke in visoka denarna kazen). Kmetovalci lahko tudi po sedanjih omejitvah kupujejo pšenico od vsakogar po starih cenah, ker so po novem zakonu le trgovski mlini dolžni kupovati pšenico od Privilegirane izvozne družbe po povišanih cenah, dočim na drugi strani trgovci ne smejo prodajati druge moke, kakor one iz trgovskih mlinov, ki bo seveda draga. Trgov-" ci z žitom se smeio sedaj pečati z nakupom pšenice od kmetov, pri čemer se morajo držati nespremenienih najnižjih nakupnih cen (160 Din za stot) in s proda io te pšenice Privilegirani izvozni družbi (po določeni ceni) ali pa kmetovalcem, dočim je mlinom ne morejo prodati. Kmetovalci, zlasti živinorejci, pa bodo v toliko prizadeti, da se bodo otrobi nadalje podražili. Ka zaloge otrobov bodo morali mlini in trgovci doplačati 30 Din na stot in bodo torei otrobi najmanj za ta znesek poskočili v ceni (moka iz trgovskih mlinov se bo podražila za 45—70 par pri kg). Medtem, ko si kmetovalci glede moke lahko pomagajo, da kupijo žito in ga dajo mleti, je to glede otrobov težje, ker potrebujejo namredni živinorejci mnogo več otrobov, kakor pa lih dobijo od mletja pšenice. Tu bi bilo treba najti kak izhod, da se na otrobe ne bi odvalila razlika zaradi višjih pšern*nn, Cen za mline. K problemu vinske krize Da pokaže v kaki stiski je danes naš vinogradnik, je Vinarska podružnica v Ljutomeru ugotovila stroške za obdelovanje vinograda v izmeri 3 oralov z eno viničarijo. Ta proračun, ki velja za Ljutomerske gorice, je pregledal in odobril sreski kmetijski referent g. Jakob Žnidarič. Investirani kapital za vinograd omenjene mere znaša 60.000 Din. Stroški pa znašajo za mezde: obresti od glavnice (po 4 odst.) 2400 Din; rez (20 delavcev po 10 Din) 200 dinarjev; gnoj nositi (40 delavcev po 10 dinarjev) 400 Din; I. kop (90 delavcev po 15 dinarjev) 1350 Din; II. kop (60 delavcev po 15 Din) 900 Din; vezanje šparonov in stavljenje kolja (10 delavcev po 10 Din) 100 dinarjev; pletev (30 delavcev po 10 Din) 300 Din; vez (45 delavcev po 10 Din) 450 dinarjev; škropljenje I., II., III., IV, (33 škroplarjev po 15 Din) 495 Din; 33 nosačev (po 12 Din) 396 Din; žveplanja (6 delavcev po 15 Din) 90 Din; III. kop.(60 delavcev po 10 Din) 600 Din; stavljenje kolja do trgatve (4 delavci po 10 Din) 40 Din; trgači (48 delavcev po 10 Din) 480 Din; prešari (12 delavcev po 20 Din) 240 Din; nadalje stroški za materijah hlevski gnoj (na I oral 30 kub. metrov z vožnjo vred po 100 Din) 3000 Din; kolie (1500 kom po 1 Din) 1500 Din: galica (150 kg no 7 D">0 1.050 D'n- žveplo (50 kg po 4.50 Din) 225 Din; rafiia (10 kg po 20 dinariev) 200 Din: apno H00 kg po 0.42 Din) 42 Din; razne vožnie 150 Din: obraba inventarja 600 Din; davek z dokladami 400 dinarjev; vzdrževanje poslopja 600 Din: zavarovalnina 120 D;t>- nadzorstvo odn. oskrbovanje vinograda 2400 Din- obnova (v teku 30 let 60.000 Din) letno 2000 Din, skupaj 20.728 Dan. Na treh oralih vinograda pridelamo 30 hektolitrov mošta, ali 3000 litrov, torej bi morali prodati mošt najmanj po 7 Din ako bi hoteli imeti povrnjene vsaj izdatke, pri čemer pa o kakem dobičku še ni govora. Iz gori navedenega proračuna se razvidi, v kako skrajno obuonem položaju se nahajajo naši vinogradniki. Nujno potrebni so ukrepi, da se trošarina na vino odpravi ali vsaj zniža (znašati bi smela z dokladami vred ne več kakor 60 par od litra.) Vinogradniki apelirajo na '"avnost. da podpre v borbi za obstanek to gos.nodars.ko panogo ki daje zaslužka risočem in tisočem rodbinam naše banovine. — Ukinjen je iulijan?ke uareube o triki noskopskem pregleda svinjskega mesa. Kakor poročajo iz Rima je italijanska vlada s posebnim dekretom odredila, da pri uvozu svinjskega mesa in njegovih izdelkov ni treba več predlagati potrdila o trihinoskop-skern pregledu. = Eskomptiranje 9. kupona dolarskih za stavnih listov Državne hipotekarne banke. Državna hipotekama banka obvešča vse interesente 7°/o dolarskih zastavnih listov (Seligmanovo posojilo), da eskomptira kupon št. 9, ki zapade v plačilo 1. oktobra t L po najpovoljnejšib pogojih, in sicer pri centrali in pri podružnicah. = Dobave. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 12. t. m. ofertna licitacija za dobavo raznega papirja. — Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 14. t m. ponudbe za dobavo odej. — V pisarni komisarja dravske stalne vojne bolnice v Liubljani se bo zaključila 15. t. m. pogodba za dobavo telečjega in svinjskega mesa. mleka in žemelj. — Direkcija državnega rudnika v Velenju 9prejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo cilimlerskega o'ia in masti za stroie, mazila za čevlje, bučnega olja, pšenične moke. krtač za ribnnie. čaia. koruze, riža ter koruznega zdroba. — Stroini oddelek direk-ciie državnih železnic v Liubljani sprejema do 16. t m. ponudbe za dobavo železne pločevine. _ Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo hrastovega lesa. Gradbeni oddelek dlrekciie državnih železnic v Liubliani sprejema do 18- t. m. ponudbo 7.a dobavo modre galice. lesenih izolimih spoik in telefonskih kabl'ev. — Uprava III. oddelka artilierij-sko-tehničnega zavoda v Zagrebu spre;ema do 18. t. m. ponudbe za dobavo ielovih desk. Predmetni oglasi so' na vpogled v ZboTiici za TOI. Borze 8. septembra. Ljubljanska borza danes zaradi praznika ni poslovala. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voma škoda obdržala včerajšnje nižje tečaie. Trgovala se »e za aranžma po 321 in za december po 329. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa in se tudi tečaji niso po vč'?rajšn;em nazadovanju bistveno spremenili. Med bančnimi papirji ie nrišlo do prometa v Li"blj. kreditni po 120, v Union banki po 150. v Jugobanki po 67, v S roški po 190 in v Zemaljski po 115. Na tržišču industrijskih delnic pa so bili zabeleženi zaVliucki v Trboveljski (no 213 v Vevčah po 120. v šečerani oo 210 in v Tvornici vagonov (Brod) po 30. Devize. Zagreb AmtfeHam 2280 47—2°S7 31. Dunaj 795.09—797 49. Rmseli 78793—700.29, London 274 92—275.74. Milan 295.85 do 296.75, Newyork kabel 5658.41—5675.41. Ne\vvo-k ček 5647.41—"664.41. Pariz 221.81 do "22247. Praga 167.57—168.07, Curih 1103.?v>—1106.85. " Curih. Beograd 9 0<5. Pariz 2010 London 24.91375. Newyork 512.75. Milan 96.81. P ga 15.19. Dunaj 72.10. Budimpešta 90.^5, Berlin 121.20. Bmseli 71.40. Madrid 45.50, Amsterdam 206^. Varšava 57.45, Bukarešta 3.05, Sofija 3.715. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 321— 324. " za dceerriber 328—332, investicijsko 71 —73,- agrarne 41 bi., 6°.'o begluške 48—49, 8°/« Blair 69—74. 7°/« Blair 62— 64, 7°/o Drž. hip. banka 62—65; bančne vrednote: Praštediona 957.50—965, Union 150—155 (150), Ljubli. k.editna 120—125, Narodna 5200 den., Srtjska 190—191. Zemaljska 114—116; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gutmann 115 bL, Sla-veks 25—30, Drava 192—195, Šečerana 205 do 211, Brod vagon 30—45, Vevče 120 do 122, Jadranska 460-4S0, Trbovlje 213—215. Blagovna tržišča HMELJ -f- Žalec. 8. septembra. Pri prav živahnem povpraševanju je tendenca na hmelj-skem trgu ostala nespremenjena. Cene se gibljejo kakor včerai do 12.50 Din za kg. VINO -f Cene dalmatinskemu vinu. Splitska Zbornica za TOI objavlja, da poročila o velikih starih zalogah vina v Dalmaciji in o nizkih cenah za grozdje niso točna. Stare zaloge vina ne morejo pritiskati na ceno novemu vinu, kjer gre pri teh zalogah le za slaba vina, ki jih je mogoče porabiti le za destilacijo. Zaloge dobrega vina pa so malenkostne. Radio Izvleček Iy ow»«ramo» Sreda, 9. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvins teta. — 19.30: Literarna ura. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.15: Violinski koncert ge. Brandlove. — 21: Salonski kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. četrtek, 10. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Salonski kv.ntet. — 19.30: Gimnastione vaje. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.30: Operetni večer. — 21: Prenos z Bleda — 22: Nadaljevanje operetnega večera. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.35: Plošče. 12.45: Radio-orkester. — 17: Večerni koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba — PRAGA 17: Plošče. — 1905: Godba na pihala. — 20.10: Sfrnfoničen koncert _ 22.25: Plošče. — BRNO 17.45: Plošče. — 20.10: Prenos koncerta iz Prage — VARŠAVA 18: Kon« cert solistov _ 20.15: Orkestralen koncert. — 22.30: Pevski in klavirski koncert. — 23: Godba za ples — DUNAJ 11.30: Komorna glasba. — 15.50: Plošče — 19.40: Lahka godba orkestra — 22: Orkestralen in pevski koncert. — BERLIN 20: Staro-berlinski plesni večer. — 21: Kabaretni program. — 22.50: Zabaven večer — KOE. NIGSBERG 16.15: Lahka glasba - 20: Prenos iz Berlina. — 21: Kabaretni program. — MUEHLAHCER 17: PWn wa imn mlaHa pevVa 7ara<*; te bi Jan-drič omenil, da je to prevod, ne bi napravil knjigi posebne usluge. Ni pa nam treba preveč obžalovati, da je preložil to delo, zakaj preložil ga je mojstrski, a takratne književne razmere so bile take. da ljudje niso mnogo vpraševali, ali je delo originalno ali ne.. Izvedba na našem odru je bila odlična: polna življenja in humorja. Režiser Tito S t r o z z i je z mojstrsko roko re-il svojo oalogo. Postavil je na oder majhen oder z zastorom: na tem se je odigravalo dejanje. Ker je bil konstruiran tudi majhen vrtilni oder, se dejanju ni poznala kakršnakoli raz-irganost. Del zaslug za to ima tudi sceno-giaf Ljuba Babic. Sodelujoči igralci so lepo obvladovali kajkavsko narečje. Ena najboljših figur je bil Fabian Szlanecz, »plem?-nitash sztari. kupecz otecz Rosike.% ki ga ie bleščeče porlal Avgust C vilic. Ta tip lahko postavimo ob bok Molierejevemu Skopuhu. Naslovno vlogo Lvubomirovicha, spriatela pravoga«, je kreiral Tito Strozzi, v ostalih pa so sodelovali ti-le 'igravezi": Nada Babi-čeva, Bogumila Vilharjeva, Slavko Zlatko-vič, Zvonimir Tkalec, Andjelko Štimac. Gi-zela Humi in Robert Rosinin. Med igro se je izvajala muzika očeta Fortunata Pintari-ča, a na hišni zabavi pri Slancu so peli p^-smi Ferde Livadiča-Samoborskega. Pred predstavo je prof. dr. Fr. Fancev predaval o »Drami in teatru kaptolskega Zagrebac. Občinstvo je komad toplo sprejelo in se je imenitno zabavalo. Pri tem moramo ugotoviti še nekaj: V časih, ko je ta igra nastala, bi se ljudje po okusu in duhu takratnega časa jokali ob sentimentalnih vzdihih in ljubezenskih mukah tega komada, a danes"? Danes se je občinstvo smejalo temu sentimentalnemu kiču. Tako se spreminjajo časi... ____ Žiga Hirschler. Zaključek kongresa plinarn Poročilo je izostalo iz nedeljske številke zaradi pomanjkanja prostora. Kongresni dnevi Udruženja jugoslovenskih plinarn in vodarn so bili z današnjim dnem zaključeni. Včeraj so si vsi gostje ogledali razstave na velesejmišču, ob 17. pa so prisostvovali predvajanju prav lepega poučnega filma o plinu v kinu Ljubljanski dvor. Film je bil izredno zanimiv in je prikazal vse mogoče načine uporabe plina. Zvečer pa so se zbrali udeleženci kongresa na svečanem banketu, ki ga je priredila mestna plinarna v veliki dvorani Kazine. Razen gostov samih ter njihovih dam so se udeležili slavnostne večerje tudi podban g. dr. Pirkmajer, podžupan prof, Jarc, avstrijski konzul g. dr. Pleinert in češkoslovaški vicekonzul g. Cihelka, za univerzo dekan g. prof. dr. Hinterlechner, vsi člani upravnega odbora plinarne in vodovoda, uradništvo teh mestnih zavodov, številni občinski svetniki, šefi mestnih uradov, načelnik glavnega kolodvora g. Ludvik in drugi predstavniki raznih korporacij in inštitucij. Restavrater g. Fran Karepš je odlično okrasil lepo dvorano, preskrbel lepo dekoracijo miz s cvetjem in lutkami. Goste je med večerjo zabavala godba Sokola I. Večer je otvoril načelnik upravnega odbora mestne plinarne g. Frane Orehek, ki je napil Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Ob tej priliki so bile med sviranjem državne himne prirejene živahne ovacije. Ko se je navdušenje poleglo, je govornik pozdravil zastopnika bana g. podbana, zastopnika češkoslovaškega ministrstva javnih del g. Kraftnerja, zastopnika poljskega ministrstva trgovine in industrije g. inž. VVrangla, predsednike tujih držav, zastopnika našega ministrstva socialne politike inž. Viličiča, dalje delegata nemškega udruženja inž. Giinthra in inž. Kirchnerja, zastopnika avstrijskega udruženja inž. Nachtheima. predsednika češkega udruženja dr. Opaternega. predsednika upravnega odbora praške plinarne dr. Urbanka, predsednika praške vodarne dr. Svobodo .župana iz Pančeva g. Isajloviča in slednjič vse druge goste. Nato je naslovil lepe besede na kongres g. podban dr. Pirkmajer, ki je čestital plinarni k jubileju in pozdravil v prvi vrsti vse inozemske goste. K besedi so se pozneje oglasili številni govorniki, ki so izrekli vsak v svojem jeziku čestitke mestni plinarni in omenjali našo gostoljubnosti ter vse radosti in lepe užitke, ki jim je nudila naša zemlja. Pred koncem se je oglasil k besedi tudi bivši predsednik Udruženja g. inž. Cernekovič iz Zagreba, ki se je zahvalil vsem gostom za obisk in zaključil z željo, da se vsi navzoči snidejo zopet ob priliki prihodnjega zborovanja v naši prestolici v Beogradu. Sedaj, ko imamo svobodno državo, imamo tudi pravico in dolžnost da javno nastopimo na popri-šču mednarodne znanosti in se prijavimo k sodelovanju z vsemi svojimi silami in sposobnostmi. Za sestanke strokovnjakov govore tudi reprezentativni razlogi. Govornik se je z najiskrenejšimi besedami zahvalil tudi vsem zastopnikom ljubljanskega mesta in prebivalstvu za gostoljubnost ter je bil s tem oficijelni del banketa zaključen. Gosti so ostali skupai nožno v večer v najprisrčneiših razgovorih. Davi so se gostje zbrali pred notelom Miklič. kjer so iih čakali številni avtomobili, da jih popeliejo na izlet na OJorenisko. Izlet ni obljubila! naiprijetneiših mikavnosti zaradi slabega vremena. Navzlic temu pa so kmalu zdrčali avtomobil med dežiem po Masarvkovi cesti in po Gospo-svetski cesti, nakar se ie kmalu /rame spremenilo in je bi'a Gorenjska že v soln-cu. V Bohiniu so bili očarani od raSih gorskih velikanov. Fazhod srostov je bil na Bledu kier »o kosili, nakar so se mno-e! vrnili v Ln^^nno da tu •imostvii^o ave^Tjostinu v okviru Vrai-?evetrq '»Hn ?n so bili le redki, ki so se odpeljali nazaj proti Jesenicam in iz države. V • Splošna stavka in pomični boji v Barcelona Sindikalne delavske organizacije v Barceloni so proglasile splošno stavko. Zaradi nemirov in stavke je izumrlo vse poslovno življenje. Slika kaže glavni trg v Barce-lor;., sedež katalonske republike. Spodaj levo: Zamora, španski državni predsednik, desno: polkovnik Macia, predsednik katalonske zvezne republike. m cestni pre Varnostni ukreni ameriških železniških družb ud novem letu je obratovalo v Ameriki nič tnani kot 26 milijonov motornih vozil razne oblike. Xa svojih vožnjah so morala ta vozila križati celih 243.000 cestnih prelazov v ravnini, torej ne vštevši onih po mostovih, viaduktih itd. Ker se je na cestnih prehodih vedno dodajalo mnogo nesreč, so nvecile železniške družbe živahno akcijo, da bi spremenile čim več cestnih prelazov v predore ali viadukte. Seveda te?a ni bilo mogoče napraviti od danes do jutri. Računati je treba dalje tudi s tem. da s^ sradijo vedno nove železniške jjroge, ki vodijo večinoma po manj prometnih krajih, kjer bi bila gradnja viaduktov zaenkrat predraga. Delo v teh okoliščinah ne izre prav od rok in 1. 1929 je bilo ■n. pr. preurejenih 1300, na novo nastalih pa je b;!o 1900. tako da je imel ves trud za zboljšanje varnosti cestnega prometa malone obraten uspeh. Nesreče na cestnih križiščih z železnico so v Ameriki tem češče, ker je 12°/o običajnih pretazov zavarovanih z zapornicami, čuvaji in vidnimi ali slišnimi signali. Na vseh ostalih so nameščene samo varnostne table z dvema p rek r i ž? nima krakoma iz. b-Iega lesa in napisom: Železniški prelaz! Ali pa: Ustavite, poglejte in poslušajte! Koli s tablami so navadno zelo visoki in od daleč vidni. Razen teh tihih varnostnih opozoril pa so ameriške železniške družbe uvedle še razna druga svarilna znamenja. 100 metrov pred opozorilnim drogom je skoraj vedro pritrjena napisna deska s črkama RR. Cesto je kakih 80 m pred prelazom pripravljeno svarilo: Railroad (železnica), tik pred prelazom pa so po cesti poteciiiene bele črta Xa bolj prometnih cestah so pripravljeni tudi zvonci, ki pričnejo avtomatično zvonili. čim privezi vlak na gotovo točko proge. Kjer tega ni. delujejo svetlobni signali. Običajno je nameščena plošča z rdečo lučjo in napisom: Stop! Najčešče so postavljeni drogovi z dvema svetilkama v rdečem. ki se stalno ugašat;} in zonet prižigi! ta. kadar je cestni prehod zaprt. Razen znakov iii cesti daje seveda tudi vsak vlak opozorilne signale. Vsak ameriški stroj je opremljen z velikim bronastim zvoncem, ki avtomatično vedno zvoni. Razen tega morajo strojevodje pred vsakim cestnim prehodom, ce je še tako neznaten, oddajati žvižge s parno piščalko. Ameriški stroji piskaio zelo nizko in rezko. Končno in:a vsak stroj spredaj močne žaromete, ki v temi osvetljujejo progo daleč pred seboj. Na vsakem prelazu opozarjajo torej vozača najmanj tri svarila: drog z napisom, piščalka in zvon. Kljub temu je število avtomobilskih ka-rambolov z železnico še vedno zelo visoko. Precej jih ere seveda na račun one ameriške predrznosti, ki misli, da je treba povsod tekmovati, po možnosti pa vsaj parnemu stroju dokazati, da že davno zaostaja za modernimi prevoznimi sredstvi. Pri nezgodah. ki so v takem razpoloženju neizogibne. so seveda avtomobilisti -oni, ki morajo na svoji koži čutiti posledice. Relativno je seveda število nesreč manjše kot pred 10 leti, ko je vozila po cestah naj- manj polovica avtomobilov manj. Ameriške železniške družbe same imajo zato največ zaslug, ker sistematino vzgajajo občinstvo, kako se je treba varovati nevarnosti pri križan jih z "železnico. Ustanovile so celo poseben varnostni oddelek (Safet Section). ki je podrejen cestni varnostni družbi. Odbor izdaja za varnost prometa lepake in publikacije z navodili za vozače vseh kategorij. Odbor skrbi dalje za poljudna predavanja po cerkvah in šolah. Nekatere družbe so žrtvovale celo toliko, da so dale izdelati filme, ki najbolj nazorno kažejo, kako je treba hoditi in voziti po cestah, ki vodijo mimo in preko železniških prog. Preko fszeza ©sntarla Tradicionalno maratonsko plavanje preko 24 km dolgo ontarijsko jezero pri ~To-rontu v Ameriki je tudi letos prineslo zmago Američanom. Med 179 udeleženci je zmagalo težko progo samo 6 plavačev, med njimi kot prvi Georg Young. Nemca Vierkotterja so morali po 9 urah plavanja popolnoma onemoglega potegniti iz vode. 884 Ilooverjevih zob Pred sodniki v St. Louisu v Zedinjenih državah se bo moral zagovarjati neki zobozdravnik, ki je v kratkem času prodal 884 zob, češ da jih je izvlekel državnemu predsedniku Hooverju. Dejstvo je, da mu je izvlekel enega, za katerega mu je neki zbiratelj taksnih »raritet« ponudil 10 dolarjev. Potem so se pa oglasili še drugi reflektanti na ta zob, ki niso vedeli, da je že prodan. Mož si je mislil, da bi bilo dobro kaj zaslužiti in jim je prodajal zobe klientov. Za nekatere je zaslužil tudi po 500 dolarjev. Prva slika tovarniške eksplozije pri Farisa Elektrika proti žolčnim kamnom Pred nedavnim je odkril dunajski zdravnik dr. Knopfmacher, da učinkujejo viso-kofrenkvenčni toki zelo zdravilno na želodčne otekline. Sedaj pa je ugotovil, da imajo enak učinek tudi na vnetna obolenja mehurja, ki jih ozdravijo približno že po tednu dni in sicer, kakor vse kaže, za traj= no. Tudi preobčutljivost za določene iedi izgine v kratkem času. Dr. Knopfmacher je poskusil svojo metodo tudi proti želodčnim kamnom in je opazil, da ta zelo dobro vpliva na bolečine, tek in spanje. Že po dveh, treh postopkih se je pokazal zdravilni učinek visokofrekvenčnih tokov, ki so pospešili izločitev kamnov. Velika umetnostna razstava v Berlinu »Rusija—Amerika«, delo kiparja Charala (desno: Rockefeller levo: Ljenin). Te dni je bila otvorjena v gradu Bellevue letošnja velika umetnostna razstava.. tatvina tRir V draždanski galeriji slik je bila izvršena drzna tatvina slike »Deklica«, delo slikarja Pietra Rotarija (1707—1762). Po pridnem iskanju pa so kmalu prijeli tatu v osebi nekega »pisatelja« Grupea! Glai iias is podzemlja V neki mali kavarni v francoskem mestu La Roehelle so začuli gostje nenadoma tožeč glas izpod tal. Seveda jih je to grozovito razburilo in so hoteli vedeti, kdo čepi v podzemlju in kaj se dogaja ž njim. Glas je odgovoril: »Imenujem se X. Y____ Zaprli so me v greznico in se bom zadušil!« Kavarnar je takoj alarmiral policijo in gasilce in kakor blisk se je raznesla po mestu vest o skrivnostnem zločinu v podzemeljskih prostorih kavarne. Ko pa sc gasilci preiskali to podzemlje, niso našli niti sledu za kakšnim zaprtim človekom. Kaj je bilo? Izkazalo se je, da si je neki gost, po -poklicu »trebušni govornik« dovolil krepko potegavščino. Se"del je mirno v kavarni pri kartah in nihče ni slutil, da igra obenem . »tožeči glas«. Izdal se ie sam. Sicei se bo moral zagovarjati zarad'' zbegavanja javnosti in obiasti, a naprav:! si je dobro reklamo. Prisostvoval je lastnemu pogreb" 80-letni farmar Štefan Balten iz države Illinois je hotel videti, kako se bodo ljudje obnašali pri njegovem pogrebu. Zaupa je svoj načrt nekaterim dobrim prijateljem pa je da! nekega dne po nj'h sporoči' -v.-jim sorodnikom, da je umrl in da ga bodo pokopali določenega dne na tem in tem pokopališču. Skril se je v mrtvaški voz in opazoval z velikim zanimanjem vedenje pogrebcev. Šole ko ie krstu •/•?-n:V bino, ko je bila končana zadnja molitev in iztočena zadnja prijateljska solza, je stopil zadovoljno med presenečene žalovalce in jim povedal, da mu je vse skupaj prav ugajalo. V Bezonsu (v pariški okolici) je iz še nepojasnjenih vzrokov eksplodirala Kemična tovarna. Med razvalinami so našli štiri mrtve in številne ranjence. Usmrtitev s st~ nlinom V 0"-srm-Cityju (država Nevada) so s par? -»mike kisline usmrtili Mehičana Loisa C. v jo. ki je umori! bogatega kita jskega trgovca To je bila v kratkem času že četrta justifikacija po tej metodi Prostor v kateri so jo izvršili, so hermetično za prli in 78 oseb je opazovalo skozi steklena okna. kako je zločinec umiral To snad? pač med ameriška naziranja o humanosti Da je ta humanost res izredno velika, jc razvidno iz tega, da je Mohičan umrl še'p 6 ur potem, ko 60 6trupeni plin spustili v morilni prostor. Mednarodni cerkveni kongres V Cambridgeu (na Angleškem) se vrši kongres, ki ga je sklicala svetovna zveza za prijateljsko sodelovanje med cerkvami. Kongres se bavi predvsem s problemom svetovne razorožitve. Slika kaže (od leve proti desni) zastopnike: škof Nictarios (Norveško), pastor Klaveness (Norveška), dr. Scavro (Albanija), pastor Howe (Anglija), albanski nadškof, bolgarski nadškof Štefan, škof Trenej (Jugoslavija), prof. Dibeiius (Nemčija) in pastor Bojebas (Litva) ijonarji Brez milijonov Usoda ljudi, ki so obogateli čez noč Eden najžalostnejših pojavov ameriškega podzemlja so tako zvani »gobarski milijonarju;, ki so prav kakor gobe preko noči pognali iz zemlje in prav tako naalo izginili spet vanjo kakor gobe, če se jim zgornji del loci od korenin. Fri nas v Evropi, kjer se ne zasluži tako naglo kakor v Ameriki, radi zavidamo tem ljudem, ki so se iz največjega siromaštva čez noč povzpeli do bajnega bogastva, ki jim ga je ponavadi naklonil srečen slučaj ali pa so si ga tudi sami pridobili s srečno idejo ali pa na ta način, da so v pravem času zgrabili srečno priložnost, ki jih obilico nudi ameriško gospodarsko življenje. Vzemimo samo velikopotezne špekulacije s stavbnim svetom, ki so že tnar-ikemu prinesle milijone. Srečna roka je seve v teh rečeh prvi potioj. Kako ne bi zavidali teh ljudi?... Zde se nam kakor meteorji in le redkokdaj pride človeku na' misel, kako teče in doteče njihovo življenje. Radi si predstavljamo, kako do konca dni uživajo brezskrbno milijonarsko življenje in nikomur ne pride na um. da se mora marsikateri spet povrniti v revščino, ko ji je komaj ušel. In vendar kaže statistika, da se dvajset odstotkov takih enodnevnih milijonarjev že prvo leto svoje slave in bogastva vrne v nekdanjo bedo in konča v najžalostnejših prilikah velemestnega podzemlja. V New Yorku prodaja na Broadwayu, blizu Timesovega nebotičnika vsak dan časopise neki truden možiček. Pred osmimi leti je v enem tednu zaslužil dva milijona dolarjev in si kupil krasno hišo v Park Aveniji. Toda ta nekdanji milijonar je še razmeroma srečno odrezal. .Mno«o jih je, ki žive v še mnogo slabšem položaju in nimajo niti priložnosti, da bi prodajali časopise. Od vseh pozabljeni, sestradani in zanemarjeni kakor berači se potikajo po Bo-Vieriu, najsiromašnejšem delu Ne\v Yorka. V kitajskem delu mesta, ki se imenuje Chinato\vn. stoji staro, že davno opuščeno kitajsko gledališče, v katerem iščejo mnogi nekdanji milijonarji skromnega zavetja v mrzlih zimskih nočeh. Na trdih klopeh prenočujejo. odvisni od milosrčnosti nekaterih dobrodelnih organizacij. Vsi ti nekdanji enodnevni milijonarji poznajo kitajsko gledališče z odurnim in mračnim vhodom, zi.ja.iočim v eni izmed slabo razsvetljenih zakotnih ulic. v katerih se komaj slišno premikajo sence rumenopoltih orientalcev v medlem soju kitajskih svetlobnih reklam. Brez straiiu lahko vstopimo, nikdo nam ne stori kaj zalega. Enodnevni milijonarji niso nevarni, čim so našli pot v podzemlje. Notranjščino odeva polmrak, ki pa vendar zadošča, da se razločijo obrisi in dimenzije malega gledališča, ki meri kakih 17 metrov podolgem in kakih 8 metrov počez ter je neverjetno umazano. Na črnikasto sivih stenah se še poznajo rdeče poslikani zmaji, spomini na zlato dobo tecra eksotičnega odra. Na tleh so v vrstah nastavljene cerkvene klopi, na katerih spe v cunje zaviti ljudje, z vsemi znaki neizbež-neiclierla za seboj Turnšek in Jesih plavata ramo ob rami Turnšek prične popuščati — Jesih se <1 rži krepko Barany si po drugem obratu privošči Turnška in na zadnjem obratu je že prvi: 1 Bara.ny 2:25.8. 2. Jesih 2:3S.4. 3 Ziherl 2:56.4. Turnšek je bil radi nepravilnega obrata diskvalificiran. 200 m hrbtno: žirovniku se je koj po startu odpela naramnica trikoja, kar ga je precej oviralo Vendar mu uspe, dasi je drugi, zrušiti svoj lastni rekord in posta viti novo rekordno marko: 1 Bitskey 2:52.4. 2. Žirovnik (II.) 3:01 (jugoslovenski rekord). Po skokih, ki so jih Izvajati Ziherl, Str-nad, Gabrovšek, Pribošek in kot gost Sre-brnič, je sledila water-polo tekma obeh moštev. Ilirija je napram hitrim, taktično izvrstnim gostom bila brez moči ter podlegla s poraznim rezultatom, ki gre v veliki meni na račun nemogočega vratarja Centerfor gostov Tarrody je pokazal •igro, kot je pri nas še nismo imeLi prilike videti! Domačim je absolutno manjkalo smisla za pariranje precizne taktike odkrivanja, ki so jo Madjani uporabljali. V moštvu sta odgovarjala Ie Jamnik ter Otruba in na momente Jesih, dočim ostalim ves trud ni zalegel ničesar. V prvem polčasu so dali gostje 7 golov, v drugem pa zvišali rezultat na 14:1. častni gol za domače je po vzorni hitri kombinaciji le^o plasiral mimo osuplega golmana Turnšek. Sodil je g. Kramaršic. * Dr. Barany pripoveduje Ljubljana je videla včeraj v osebi dr. Baranyja plavača velikega kova, kakršnega se ne dobi vsak dan. Dr. Barany se precej razlikuje od pla-vačev svojega kluba. Dočim so drugi na videz slabo razviti ali vsaj majhni po postavi, je evropski prvak dokaj velike rasti in močnih mišic. Posebno pozornost vzbuja s svojo belo barvo: kakor njegovi tovariši ni tudi on prav nič ožgan od solnca, ker se dobro zaveda, da pretirano solnčenje samo škoduje in nikakor ne koristi. Na vprašanje koliko let ima. je odgovoril, da je v štiriindvajsetem. Torej se mu še za dolgo vrsto let obeta lepa karijera. Plavati je začel že s trinajstim letom. Ni pa samo izroben plavač, ampak zna tudi drugim dobro pokazati svojo umetnost. Lep primer je njegova »učenka«, sprinterka Lenkey iz okraja«, ki ima evropski rekord na 100 m. V Parizu ga je neki list povišal v grofa. Baranyja pa, čeprav ima nekaj modre krvi v sebi, ni tako povišanje prav nič veselilo in je izjavil, da je ponosen na svojo doktorsko diplomo. Obvlada tudi popolnoma francoščino, ker je študiral dve leti v Parizu. Njegov urnik je jako izčrpen; tako je na primer po evropskem prvenstvu startal s svojim klubom še v Bazlu, Eichbergu in Lucernu, v nedeljo je bil na Sušaku, iz Ljubljane pa odpotuje na gostovanje v Gradec. V soboto bo nastopil na Dunaju ob priliki meddržavnega srečanja Madžarska — Avstrija. O bazenu SK Ilirije se je izrazil jako povoljno in dejal, da je imela voda baš pravo temperaturo, česar drugod zaradi slabih naprav že dolgo ni videl. Rr. Plavalni miting SK Concordije Tri nova jugoslovanska rekorda postavljena po Lampretovi in Prekuhovi. Concordia je svoj 251etni jubilej tudi v plavalnem športu proslavila sicer bolj skromno, toda tembolj efektno in priredila minulo nedeljo v Samoboru pri Zagrebu plavalni miting. Poleg prireditelja samega so sodelovali še klubi Hašk, Gradjanski iz Karlovca, Veslački klub Beograd ter ljubljanska kluba Ilirija -in Primorje, številčno sicer ne močno, kvalitetno pa razveseljivo. Bazen, ki je dolg 25 m in širok 12 m, je popolnoma enostaven, toda odgovarja predpisom. Doseženi so bili tile rezultati: 50 m juniorke prosto: 1. Kogoj (Concordia) 39, 2. Tomič (Gradjanski, Karlovec) 46.4. 50 m juniorji prosto: 1. šuljič (Concor-di) 30.6, 2. Majer (Pr.) 31.1, 3. Krsnlk (Hašk). 100 m Juniorji prsno: 1. Strmac (Concordia) 1:29.1, 2. Kiirbos (Pr.) 1:29.2, 3. Reizer (Concordia) 1:45.8. 200 m seniorke prsno: 1. Matota (Concordia) 3:50.8. V tej disciplina je startala izven konkurence šimuničeva, ka je dosegla čas 3:50. Prekuhova, ki je nastopila kot sigurna favoritinja, je pa radi preostrega tempa v prvih 100 m omagala dn prt 150 m Izstopila. Obrati Prekuhove so bili pod kritiko. 100 m seniorji prosto: 1. Bulat (V. K. Beograd) 1:08.6, 2. šuljič (Concordia) 1:11.9, 3. Petrovič (Hašk). • 50 m subjuniorji prosto: 1. Klein (Concordia) 40.4, 2. Kogoj (Concordia) 40.8, 3. Balogovič (Gradjanski, Karlovac). 400 m seniorj; prosto: 1. Bulat (V. K. Beograd) 5:41.8, 2. šuljič (Concordia) 6:14.5. 3 Petrovič (Hašk). 200 m seniorji prsno: 1. Terček (Gradjanski, Karlovac) 3:17.8, 2. Strmac (Concordia). Kiirbos (Pr.) je v tej disciplini pri 150 m bil v sigurnem vodstvu z naskokom dveh dolžin Pri predzadnjem obratu se je zaustavil in stal, misleč, da je prispel na cilj. Na opozorilo sodnikov je ponovno odDlaval. toda izgubil je poleg na- J. Ribičič: Ulica Zakonca Vodopivčeva sta se vrnila z letovišča. Vrnila sta se zdrava in dobre volje. Na Gorenjskem je bil on pustil naduho, ona pa migreno. Ko sta stopila v svoje pritlično Ijubljan* sko stanovanje, je on zaduhal tohlo* bo po sobah in zamrmral: »Težko se nama bo privaditi slabega zraka.« Pa je ona odločila: »Spala bova pri odprtih oknih pa bo bolje.« »Hm!« je skušal ugovarjati. »V pri= tličju ni kaj varno spati pri odprtih oknih — vlomi, napadi — vsak dan be* rem o tem. Sicer sva pustila svojo go» tovino na Gorenjskem. Ali kako naj tat to ve?« »Ob moiem rahlem spanju ne more nihče ncopaženo skozi okno. Saj te slišim, če nogo premakneš.« je odvr* nila ona. On se je spomnil, kolikokrat je v prvih letih zakonskega življenja za> man skušal neslišno priti v spalnico — in obmolknil. Zvečer sta odprla dve okni svoje spalnice in legla. Bila je sobota Do enajstih sta buljila v strop in poslu* šala tan<*e in fokstrote močnega radia na nasprotni strani ulice, štela korake mimoidočih ter jim po hoji presojala starost in spol. Ženske so drobile, moški pa bili po tlaku, da je udarjalo skozi okno kakor iz zvočnika. Ob enajstih je radio utihnil in koraki so sc porazgubili. Vodopivčeva sta se obrnila na dru» go stran in zaprla oči. Ali bil je ra» čun brez krčmarja. Brez tistega, ki za« pira o polnoči, in tistega, ki zapira po polnoči. Mimo oken so odhajali ljudje iz gostilen. Govorili so glasneje in ho* dili samozavestneje kot navadno. Vo=> dopivčeva sta slišala vsak korak in vsako besedo. Prva sta pridrsala mimo okna mož in žena. Po korakih sodeč, že v letih Nekaj sta drug drugemu dopovedo* vala in čedalje več razdraženosti je bilo v njunem glasu. Ob oknu se je ona za hip ustavila: »Zakaj bi molčala, če je pa res! Se» dem dinarjev! Sedem dinarjev preveč zaračuna, pa ne zineš besede! Seveda, za dom bi jih bilo škoda, sedem dis narjev, za mlado natakarico jih pa ni Sed em dinarjev! Zajtrk bi skuhala zanje!« »Lepo te prosim, molči!« ugovarja skoka, ?e 4 m, ki jih nI mogel več nadoknaditi Prispel je na cilj kot drugi v časa 3:21.1, bil pa je diskvalificiran, ker se je na preje omenjenem obratu odrinil z eno roko 200 m juniorke prsno: 1. Simunič (Concordia) 1:46, 2. Tomič (Gradjanski, Karlovac). V tej^- disciplini je Prekuhova (Primorje) plavata poizkus ruiitve rekorda na 206 m prsno, ki j« uspel. Preplavala je progo v novem rekordnem času 3:38.2 (prejšnji rekord Woh!fartove (Ilirija 3:39). Prvih 100 m je preplavala v 1:42. 100 m seniorke prosto: 1. Kogoj (Concordia) 1:35.4, 2. Vučjak (Concordia) 1:50.2 100 m seniorji hrbtno: 1. Maier (Pr.) 1:34, 2. Guljič (Concordia) 1:37.3. Poizkus rušitve rekordov po Lampretovi {Ilirija) na 50 in 100 m prosto je tudi uspel, kajti 50 m je preplavala v 34.8 sekundah in izboljšala dosedanji rekord Vi-ktorijašice Medaničeve za eno desetino sekunde, 100 m pa je preplavala v 1;16.2 in izboljšala lastni rekord za 1.1 sekunde. Plavala je vso progo v lepem enakomernem stilu. Concordijasica Matota je sama plavala progo 400 m prsno in dosegla čas 7:59. Ker na tej progil nimamo še rekorda (rekord je bila 1. 1929. postavila Primorjašica Treotova v času 7:34.2, ki je pa bil pozneje, kakor vsi ostali rekordi, ki niso bili postavljeni v bazenu anuliran), velja njen rezultat kot novi rekord. Kot zadnja točka se Je vrSUa vaterpolo tekma med dvema kombiniranima moštvoma, ki je pokazala precej primitivno znanje večine Igralcev. SK Rapid : ISSK Maribor 2:1 (2:0) Maribor, 8. septembra. Danes se je vršila prijateljska tekma med mariborskima rivaloma, Mariborom in Rapidom, ki jc prinesla Rapidu pičlo, a zasluženo zmago. Moštvi sta se uveljavili, kakor je razvidno z rezultata, ki nc dela krivke poteku igre, dokaj različno in z neenakim uspehom. Rapidovci so imeli najmočnejše orožje v odločnem razpoloženju srednje vrste, ki je skupno z izvrstn:m vratarjem Hermanom odločila potek igre. Moštvo je izne-nadilo z živo, svežo in preudarno igro. Maribor, ki je nasto«pil s štirimi rezervami, n: napravil vtisa homogene celote. Par mest je bilo cd o zelo šibko zasedenih. Najbodjši del moStva je bil napad. Ob ko« lička j uspešnejši podpori ikrilcev bi bila tekma lahko neodločena. Scortali so za Rapida Hardinka (2) in za Maribor Bertoncelj. Sodil je g. Nemcc dokaj slabo. Predtokma med rezervama Maribora in Rapida je z 1 : 1 (1 : 0) ostala neodločena. Dopoldne je II. mladina Maribora po. razila I. m'adino Svobode s 5 : 4 (2 : 1). Sklepi redne glavne skupščine LNP z dne 2. avgusta 1931 I. Reorganizacija prvenstvenega tekmovanja LNP. Vsi klubi LNP se razdele radi izvedbe prvenstvenega tekmovanja v skupine: a) v podsavezno ligo, b) v Ljubljani v I. in II. razred, s podeželskimi klubi, c) v ostalih okrožjih v skupine. Določila (proporfeije) ia odi^rsmje prv. tekem. A) Podsa verno ligo sestavljajo prvo trije plasirani klubi te Ljubljane ln sicer: ASK Primorje, SK Ilirija, SK Svoboda, dalje prva dva plasirana kluba Maribora in sicer: ISSK Maribor in SK Železničar ter prvak celjske skupine t. j. Athletik SK. Za ligino tekmovanje se kvalificirata prvo in drugo plasirani klub podsavezne lige, neoziraje se na domicilno mesto. Predpisi za prestop v podsa vezno ligo za bodoče sezone: Prvak mariborske skupine igra s zadnje pfesiranim mariborskim klubom v podsavezni ligi dve kvalifikacijski tekmi za prestop v podsavezno ligo. Prvaka trboveljske in celjske skupine odigrata med seboj dve tekmi in zmagovalec teh dveh tekem igra s klubom iz Celja (Athletik SK), ki je v podsavezni ligi, dve kvalifikacijski tekmi za prestop v podsa vezno ligo. Prvak ljubljanskega I. razreda igra etiž-ko dve kvalifikacijski tekmi za prestop v podsavezno ligo s zadnje plasiranim ljubljanskim klubom iz podsavezne lige. B) Ljubljanski I. in II. razred. I. razred v Ljubljani tvorijo klubi: Hermes, Grafika, Jadran in Slovan. V ljubljanskem I. razredu igrajo tudi rezerve od pod-saveznih liginih klubov, vendar se v prvenstveni tabeli ne plasirajo, dasi se vsi rezultati štejejo za plasman ostalim prvorazrednim klubom. V II. razred pa spadajo klubi: Korotan, Reka, Natakar, Svoboda-Vič, Disk in Javornik. SK Elan odigra po končanih tekmah II. klubom (Diskom ali Javornikom) dve tekmi za naslov podeželskega prvaka. Prvak II. razreda prestopi avtomatično v ljubljanski I. razred, zadnje plasirani klub I. razreda pa avtomatično pade nasaj v II. razred. C) Ostale skupine. Vsi ostali klubi se dele na nadednje skupine: 1. mariborsko skupino, ki jo tvorijo klubi: Rapid, Svoboda, Mura in rezerve pod-saveznih liginih klubov (rez. ISSK Maribor in SK železničarja). 2. Celjsko skupino, ki jo tvorijo Celje, Olimp, Šoštanj in rezerva podsaveznega li-ginega kluba (Athletik SK), dokler je kak klub iz Celja v podsavezni ligi. 3. Trboveljsko skupino, ki jo tvorijo: Trbovlje, Amater, Dobrna, Retje, Hrastnik in Zagorje. Tehnična določila. Vse tekme podsavezne lige, kakor tekme ljubljanskega L in II. razreda izžreba ter določi termine PO LNP. Tekme ostalih skupin izžrebajo ter določijo termine po navodilih Po LNP medklubski odbori v Mariboru, Celju in Trbovljah. Prva tekma se odigra vedno v krajih prvoimenovanega kluba, revanžna pa v kraju protivnika. Isto velja tudi za igrišča, v kolikor posedujejo klubi last.na igrišča. Ako pa nimajo igrišč, ima prvoimeno-vani klub pravico do izbire igrišča v jesenski, protivnik pa v spomladanski sezoni. Za tekmovanje, nenastop klubov, nastop z neverificiranimi igralci itd. ter gploh za vse prestopke veljajo določbe pravilnikov in pravil JNS. Vse tekme se odigrajo po pravilniku za prvenstvene tekme, in sicer po sistemu na točke tako, da igra vsak klub po dve tekmi z vsakim protivnikom. Prvak skupine postane oni, ki doseže največje število točk odnosno pri enakem številu točk oni, ki ima boljšo goldiferenco. Pri enaki goldife-renci se odigra še odločilna tekma, ako ken-ča ta neodločeno, se podaljša še za dvakrat 15 minut in če je neodločeno, odloči žreo takoj na igrišču, ki ga izvrši sodnik te tekme v prisotnosti obeh kapetanov in event. zastopnika (služb, odbornika LNP, odnosno MO). V primeri take tekme določi igrišče LNP za Ljubljano in podsavezno ligo, MO. pa za ostale skupine. Klubi, ki imajo igrišča, so dolžni staviti ostalim klubom igrišče na razpolago proti poravnavi režijskih stroškov v višini 10% bruto dohodkov tekme odnosno najmanj Din 200.— za podsavezne ligine in prvorazredne ljubljanske tekme ter najmanj Din 100.— za ljubljanske drugorazredne tekme. Pritožbe proti odigranim tekmam v podsavezni ligi je vložiti v rekomandi-ranem pismu v roku treh dni po odigrani tekmi, za ostale tekme pa v predpisanem roku osmih dni. želje glede delegiranja sodnikov odnosno sporazume klubov za sodnike je poslati odboru za delegiranje sodnikov pri LNP najkasneje tekom 14 dni po objavi izžrebanih tekem. Finančni predpisi. Klub, ki ne odigra tekme v tujem mestu, mora plačati nasprotniku vse stroške za prijavo, reklamo, igrišče itd., stroške za sodnika po originalnih računih. Poleg tega zapade postopanju po predpisih pravilnika JNS. Ako ne nastopi domač klub, mora povrniti nasprotniku, ki pride v dotično mesto gori navedeno pavšalno odškodnino odnosno oni znesek, ki ga je dobil od nasprotnega kluba povodom odigranja prve tekme. Za podsavezne ligine tekme pa dostavlja vse vstopnice LNP. Tudi pri podsaveznih liginih tekmah veljajo ista finančna določila s dostavkom, da se odtegne še stroške event. delegata LNP odnosno MO in 5% od brutto inkasa kot poseben prispevek za ostale klube v dotičnem kraju, ki ne tekmujejo v liginem tekmovanju. V Ljubljani se teh 5% razdeli: 2% za I. razred in 3% za II. razred. Stroški delegata znašajo: osebni vlak 3. razred, ter še Din 50 delegatu iz Ljubljane v Maribor in obratno, Din 30 v Celje in obratno, delegatu iz Maribora v Celje še Din 30 in obratno. V kolikor bi se klubi v posameznih krajih soglasno sporazumeli za druge finančne propozicije, jih morajo takoj dostaviti LNP v potrditev, najdalje do 8 dni pred pričet-kom prv. tekmovanja. Pri teh propozicijah pa seveda ne morejo menjati višine procentov za LNP, JNS, ter poseben 5% prispevek. Kot delegate za podsavezne ligine tekme določa LNP iz vrst svojih odbornikov, odnosno MO. Delegat izvrši obračun v 4 izvodih, od katerih prejmeta po en račun oba sodelujoča kluba in MO, a glavni izvod ostane LNP. Obračun podpišejo delegata obeh klubov, delegat MO — če se igra na sedežu MO — in podsavezni delegat. Za odigranje vseh tekem, ki se vrše v istem kraju in kjer ni potovanja, veljajo glede razdelitve inkasa določbe glavne skupščine JNS t. j. čisti preostanek se deli med sodelujoča kluba na pol. Prvo imenovani klub mora poskrbeti reklamo in prijavo na lastne stroške ter naročiti even-tuelno potrebne stražnike. Enako mora preskrbeti tudi vstopnice. V revanžni tekmi pa mora isto preskrbeti nasprotnik. Nad- zorstvo ima LNP odnosno MO. Reditelj-stvo postavi klub ali oba kluba po odredbah LNP odnosno MO. Nad blagajniško službo ima drugi klub in LNP vso kontrolo. Od bruto-dohodkov se odbije 5% za LNP in JNS, dalje sodnijsko takso, odškodnino za igrišče in limone, preostanek se razdeli v enakih delih med oba kluba takoj po tekmi. Zastopniku MO odnosno LNP se ima takoj po tekmi dati prepis obračuna in preje navedenih 5%. V slučaju potovanja na tekmo v drug kraj veljajo naslednja določila: Domači klub oskrbi na lastne stroške reklamo, prijavo, rediteljstvo. Od inkasa se odbijejo preje navedeni procenti, znesek za sodnika, igrišče in limone, preostanek se razdeli med oba kluba, vendar mora plačati domač klub gostujočemu najmanj nastopno pavšalno odškodnino: ljublj. klub maribor. in obratno po Din 1000 > » trbovelj. » » » Din 350 > » celjsk. > » * Din 500 » > novomešk.» » » Din 400 > » domžal. > » » Din 175 » » Rakeku s> > » Din 350 marib. » trbovelj. » > > Din 550 » » celjsk. » > » Din 400 > » Mur. Sob. » » » Din 500 celjsk. » Šoštanju » > » Din 250 trbov. » Hrastniku» > » Din 125 Novo mesto Javor- niku in Disku > > > Din 500 Javornik Disku » » > Din 400 V spornih zadevah in v vseh slučajih, ki tu niso predvideni, odloča LNP v smislu obstoječih pravil in pravilnikov JNS. Poškodbeni fond. Ukine se zavarovanje igralcev za slučaj smrti in invalidnosti ter se namesto tega ustanovi pri LNP poškodbeni fond. Iz tega fonda se bodo dajale podpore poškodovanim igralcem koncem prvenstvenega leta. Fond upravlja UO LNP, ki pa lahko prepusti upravljanje posebnemu odboru, ki ga imenuje iz svojih odbornikov ali pa k temu pritegne tudi osebe iz vrst klubskih članov ali pa tudi osebe, ki niso včlanjene pri klubih. Podpore se dajo igralcem, ki so bili poškodovani v: 1. mednarodno, mestnih, podsaveznih in drugih tekmah in treningtekmah, ki jih priredi LNP ali pa njegovi organi MO, 2. prvenstvenih tekmah. Sredstva poškodbenega fonda: 1. pristojbina, ki je določena pri verifikaciji igralcev, 2. taksa, ki jo plačajo klubi LNP, ki igrajo tekme za drž. prvenstvo bodisi v ligah, bodisi v končni grupi za drž. prvenstvo in sicer od vsake tekme Din 100 (ensto), 3. od prireditev, ki jih v to svrho odredi ali priredi sam LNP in 4. dobrovolj-nih dajatev. Tozadevni pravilnik sestavi in objavi UO LNP. III. Ukinitev principijelnih sklepov. Ukinejo se vsi dosedanji načelni sklepi, tolmačenja in naredbe LNP, kakor tudi skupščin LNP in vsi pravilniki, ki so bili doslej izdani po LNP, izvzemsi pravilnika za MO LNP. IV. Izvedba pokalnih in drugih tekmovanj. Za izvedbo pokalnih, juniorskih, rezervnih in drugih tekmovanj se prepustijo upravnemu odboru LNP proste roke, da jih izvede, če smatra to za potrebno in finančno izvedljivo, ter da sestavi v to svrho potrebne propozicije po svojem preudarku. Službeno iz LNP. Danes ob 19. seja poslovnega odbora, ob 20. seja upravnega odbora v Del. zbornici. Tajnik I. in II. Teniški turnir v Ptuju. V nedeljo se je vršil v Ptuju prvenstveni mateh med Slov. tenis klubom in teniško sekcijo SK Ptuja, pri katerem je s 5:2 zmagal Slov. tenis klub. Juniorske pokalne tekme za utešno darilo SK Ilirije se včeraj zaradi deževnega vremena niso odigrale. SK Ilirija. Izredna plenarna seja upravnega odbora bo danes ob 20. v kavarni »Emona«. Dnevni red: Planinski in smučarski dom na Planici. (Ples gimnastifca t Za poklicne — za lajike — za dame — za otroke Plesalka Metoda Vidmar (diplomirana v šoli Mary Wigman, Dresden) sprejema učence vsak dan od y24. — v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. 10790 on. Ali mora vsa ulica slišati?« »Naj sliši!« Kaj meni mar! Naj zve» do, kakšni ste dedci! Sedem dinarjev, kar tako ...« »Pa daj! Kar vpij! Da bi te vsaj po» lica j!« zarenči on že pri drugem oknu in odhiti naprej. Tedaj se tudi ona zgane: »Kam pa bezljaš? Bom vendar smela kaj reči! Počakaj no!« In odvihra za njim. Ivmalu? za njima se žačujejo hitri in lahni koraki z nasprotne strani. Mimo okna švigne elegantna ženska posta« va. Nič ne govori, le hiti, hiti. Za njo sopfiKi m<5škr in ves čas govori: »Ali, Mara! Napak me sodiš! Saj ni bilo nič! Slučajno znanstvo...« In že ju ni več. Nekaj časa je mir. Pa nekdo pri jo« ka izza vogala. Blizu okna utihnejo .koraki, in Vodopivcu je, kakor da se je nekdo naslonil na zid. Ženski jok preseka noč: »Kaj bo z menoj? Gos spodinja mi odpove, če zve; mati me spode iz hiše, čc se vrnem taka!« On nekod se je vzel moški glas in tolaži: »Saj ni bilo nič. Meni veruj, da ne. Nič ne bo, boš videla, da ne! Tn kako naj gospodinja zve? Saj ji vendar ne boš pravila?« »Kaj bi ji pravila, saj bo sama vi« dela, ko bom.... Oh, jaz nesrečnica!« »Pa saj ne boš! Nehaj vendar in ne bodi trapasta!« se jezi on. »Seveda, zdaj sem trapasta, prej pa... Uuu...« »Saj nisi. Rekel sem le tako! Zakaj me pa jeziš... Daj mi roko ... Poj* dtval« »Pusti me... Ne maram te... Tak si kakor vsi drugi... Uuu...« In je odhitela — on pa za njo. Pa je mogočen delavčev glas prevpil jok in tišino. Prizibal se je od nekod in vsa ulica ga je bila polna: »Kršen, krvav! Dvesto din sem za* žrl! Ali sem baraba, ali nisem? Sem! Pa velika! Če mi pa stara reče, da sem baraba, jo kar foknem — krščen, krvav. Koga? Jaz da sem baraba? Koga pa je dvesto d;n? Nič! Koga sem? Baraba? Še enkrat reci, ekslau» don, krščen!« Ura je šla proti jutru. Vodopivee bi bil že zdavnaj zaprl okno, ko bi bi! vedel, da mu žena ne spi, in ona bi bila storila isto, ko bi bila vedcia da on še vedno bulji v prazno. Al: oba sta mislila, da bo zdai mir. In bi res bila skoro zaspala. Pa se oglasi za zaprtimi okni na nasprotni strani ulice premili otroški jok. Tam stanuje mlad zakonski par in neguje edmea. Vsa ulica ga pozna Čedalje huje joka mali in se ne more utolažiti. Sredi najhujšega joka S3 še okno tega sianovanja odpre. Pri oknu se pokaže ljubeča mati z jokijočlm dnjenjkom v naročju. »Pst, moj ljubček, pst. Glej lunico. Jo], kako lepa lun5cy.. In zvezdice, g.'ej zvezdice!« »be, ue« zacvili maii na vso moč. »Joj,« se razveseli mlada mamica in se obrne: »Ivo, ali slišiš? Zvezdice kliče, zvczdice. O ti dušica moja. Že govori, že govori! Reci: zve*zdisce!« »Jse==i*e!« se mali še bolj zadere in skrije obraz v materino naročje. Tedaj se nekje odpre okno in tuj ženski glas zavpije na ulico: »Kamilice mu skuhajte, kamilice — pa nikar ne motite drugih ljudi!« Kakor na ukaz so se zdaj zaprla vsa okna na ulico. Tudi zakonca Vodopiv« čeva sta jih zaprla. Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije ,»življenje in svet"? »UUTRO« St. 2TFT 8 Sreda, 9. IX. t©51 Mali oglasi Inkasant I Zeli premenita služb« — najraje k večjemu pod-I jetju t Ljubljani. Položi ' 30.000 Din kavcij«. Po-| nudbe aa (glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten in zanesljiv«. 39440-2 v F. Čuden LJubljana Prešernova ul. 1 Žepne ure budilke kuhinjske ure zlatnina srebrnina 11441 Plačilni natakar v večjem obrata, želi pre-ineniti službo. Gre todi kot I jutranji plačilni. Je vso-| stransko lzvežban, zmožen j in zanesljiv. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod I šifro »Kavcija 30.000«. 39439-2 Absolventinja z dvorazredno trgovsko šolo išče zaposlitve kot praktikantinja v pisarni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39476-2 ULki Kuharico iti pridno, 30 let staro dekle k otrokom ki zna šivati in nekaj kuhati, sprejme boljša druži-aa. 1'onudbe na naslov: Krti, Maribor - Košaki 71. 39543-1 Mlado dekle -zdravo ;in pošteno, ki zns. samostojno dobro kuhati in opravljati vsa hišna etela, išče obitelj za /I>'mun-Beograd. Ponudbe s Spričevali na naslov: Go--pa dr. Radojčič, Rogaška Slatina, Strosmayerjev dom št. 43. 39545-1 Čevljar, pomočnika vsa v stroko spadajoča dela in v vsem izurjeno | pletiljo f* stroj št. S/10, sprejme Tom.;ž - Minkn gtifter, Sv. i'avel pri Preboldu. 39549-1 Mesar, pomočnika i-tirjenega v razsekavanju, 25—30 let starega iščem. >7ji?lov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 39516-il Brivskega pomočnika dobrega bubi pristriževal-fA. s hrano iu stanovanj; m v hiši, z nastopom •7. t. m. sprejme Oton Ht:mgartner. SI. Bistrica. 39547-1 Strojepisko je povsem vešča slovenske in nemške stenogra-sprejme odvetniška pi-•'rna dr. Albina Smoleta, l.jubljana. Dalmatinova 5. Predpogoj je, da je refle-ktanti-nja bila vsaj že eno leto zaposlena v kaki odvetniški pisarni. Ponudbe > staviti na pisarno dr. A. Smoleta pismeno. 39160-1 Višjega natakarja prvovrstnega, z večjo vsoto, iščem za odlično podjetje. Mogel bi vstopiti tudi kot solastnik. Pismene ponudbe z najdbo razpoložljive glavnice poslati na Publici-tas, Zagreb, Ilica 9. pod ~-Br, 28028«. 39380-1 Mi iščemo vas! Tn vi zopet nas! Vi iščete stalno zaposlitev, mi pa zopet agilne in zanesljive moči za domača dela, za pot, za vodstvo podružnice itd. Marljivim osebam s«' nudi prilika za . brezskrbno bodočnost. — Proti ^-ilogi znamke za odgovor daje izčrnne informacije Berenvi, Osijek. 38441-1 Učenca p-rpolnoma zdravega sprejmem v večjo trg. z mešanim in maaufakiumim blagom v mestn na deželi, kjer lahko obiskuje gremi-jalno šolo. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod i Dober računan. 39377-1 Prodajalka z osemletno prakso v trgovini mešan, blaga želi službe kjerkoli v mestu ali na deželi. Ponudbe na podružni-| co »Jutra« v Celju pod značko: »Dežela«. potniki Fiksum in provizijo attdimo potnikom ta obisk privatnih strank u Ljub ijano ln okolico ter vso iravsko banovino. — Po nudbe na oglasni oddelek ■Jutra« pod šifro »Fiksum lo provizija«. 34982-5 Camernikova šoferska šola LJubljana. Dunajska (Jugo - Aoto) Avto znamke Essex, eil. 6 HP 10-50 prodamo na javni prostovoljni dražbi dne 15. sept. ob 4. uri popoldne garaži 0. žužek, Ljubljana, Kol. utiea, najboljšemu ponudniku. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Po-ček Frana, Ljubljana. Sv. Petra e. 26. 38952-10 Avto znamke Essex 6 cil. HP 10/50 naprodaj na javni prostovoljni dražbi dne 15. 9. t. 1. ob 4. url popoldne v garaži O. Žužek, Ljubljana, Kol. ulica, najboljšemu ponudniku. 38800-10 7 Hišo na periferiji Ljubljane prodam. Sasiov v oglasnem oddelka -Jutra«. 39560-20 e. S6 telefon 2236. Prva oblaet. koncesijonirsna Prospekt IS zastonj — p! Site ponj! 251 No a viJa s 4 »tanovanji in vsemi pritiklitianii, elektriko, vodovodom. kanalizacijo, kopalnico in driigim. naprodaj 5 minut ed eeetue železnice. — Pojasnila daje županstvo Moste pr: Ljubljani. 39556-20 Lepa stavb, parcela na lepi, razgledni točki v Stražišču pri Kranja naprodaj. — Pojasnila dajt Benedik Josip, gostilničar v Stražišču pri Kranju. 39207-2*. Stanovanje dvoriščno, obstoječe iz dveh parketiranih sob ln kuhinje oddam. Povprašati Rimska cesta 18/1 med 13. in 15. uro. 39115-21 Komfortno stanovanje obstoječe iz kuhinje, 4 sob kopalnice in pritiklim, v novi stavbi v centru mesta oddam z novembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno« 39142-21 Grafolog fn hiroso iN. Sadlneki — odpotuje. V Ljubljani ostane samo še do 15. septembra. Spre jema vsak dan od 9.—13. I io od 3.-7. are. Naslov Ljubljana, hotel »SLON« I H. nadstropje, soba št. 64 30557-24 Trnovčanke Krakovčanke Poslužujte se damskega frizerskega salona v Cerkveni ulici št. 21 — Trnovo. 38683-24 JSi iščejo Konzervatorist želi resnega znanja z gospodično, ki bi mo omogočila nadaljevanje študija Prednost imajo z dežele Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Konzervatorist«. 38319-24 1 ali 2 sobi posebnim vhodom in kopalnico, v I. nadstropju ali pritličju iščem s 15. s tembrom a. i i 1. oktobrom centru .mesta. Ponudbe it» oglasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Gospod«. 39232-23/a Mimica I Pričakujem Tvojega brze-?a odgovora. " 39551-24 Sobo Visokošolec želi spoznati damo, ki bi mu pomagala iz težkih gmotnih razmer. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Popolne obresti«. Stroga diskretnost 38824-24 Ženitve in poroke I posreduje najbolj vestno tn (diskretno koneesi joni iščem za 1. november, ako mogoče v pritličju. predmestju Ljubljane, z% parmesečni oddih. — 11301 Zavod ta sklepanje -t- . n Zagreb. Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija, Študentovska ulica št. 9/1. 291-4 Dame, pozor! Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja za izvrševanje damskih oblek. Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg štev. 24, I. nad., nasproti magistrata. Uspeh zajamčen, kroji po meri. 39211-4 »RO-LEX« knjigovodstvo je 297 najbolj enostavno pregledno in zanesljivo »KARTOTEKA« družba z omejeno zavezo Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 Dekle pošteno in vajeno nekoliko g ispodinjstva. iščem. Po-nidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gorenjsko dekle«. 39059-1 Vajenca T>»šten5h staTšev, sprejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "39221-1 Natakarica spretna in poštena, želi službo: event. tudi prev-z.;me vodstvo manjše go-~".ne ali vinotoča. Pose-d-iie osebno pravico. Mira Koretič, Ljubljana, Škofja ulica 3. 3S930-2 Oskrbnik 7-nožen vrtnarstva in mizarskih del, želi službo o-krbnika, sluge ali hišnika v mestu ali na deželi. s plačo po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod >0skrbni.k«. 39552-2 Trg. pomočnica k' je samostojno vodila trgovino mešanega blag3 — želi premem'ti službo v I.inbljano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39431-2 Prodajalka mešane stroke, dobra roa-r nfakturistinja, želi za takoj nameščenje v kakem ■večjem kraju. Par mesecev gre tudi brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Služba« 39548-2 Malo uspeha? Poskusite z našimi pa-tent-novostmi in gospodinjskimi predmeti. Za zaslužiti je še veliko denarja. — Provizija in fiksum. Je absolutno realna stvar. Prvovrstni obratni predmet. Raz-pošilialnica Sapira. Dunajska 36. 39215-3 Hišo na Vrhniki novo, dvostanovanjsko, enonadstropno, z velikimi kletnimi prostori, ki so pripravni za vsako trgovino, skladišče, delavnico, ugodno prodam. Hiša še nima hišne štev. Vsi spodnji prostori beton irani, eno stanovanje s kopalnico, vodovod in elektrika vpeljani. Pri hiši mal zelenja dni vrt. Pripravna za letovi-ščarje, ker je na prahu prostem krajo, v bližini tekočega potoka. Cena 128 tisoč Din. Vse informacije daje Lovro Rogelj, Vrhnika 390S2-20 Visokopritfično hišo dvostanovanjsko. na Ko-deljevem prodam za Din 100.000. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 39233-20 Malo hišo ha Grosupljem, skoraj novo poceni prodam. Naelov v ogl. odd. Jutra. 38949-20 Parcelo na Bledu kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ulcinj«. 38927-20 Lepe stavb, parcele pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj pod Rožnikom. Naslov v ogl. oddelku j Jutra c. 39220 Nemeblovano, po možnosti s pečjo ali štedilnikom. Ponudbe na jgl. odd. »Jutra« pod šifro »Mirna ženska«. 39508-23a Sobo ' s e e m za 150—300 Din. 'ouudbe na oglas oddelek ^Jutra« pod šifro »Miren j-o-spod«. 39466-23/a oddajo Sobo lepo opremljeno, snažno ln zračno, s posebnim vhodom, v novi vili pod Rožnikom oddam solidni stran ki. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39175-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim »hodom oddam gospodu s hrano ali brez blizu obrtne šole. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 39172-23 Lepo, zračno sobo z elektriko in parketom, vdda-m eni: ali dvema osebama v vili. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39370-23 | Sobo lepo opremljeno, čisto in zračno takoj oddam po zmerni ce.tii boljšemu go-podu ali gospodični v Prulah, Ja^ežičeva ul. 11. 39498-23 7ab'">ir »Rezor« pošta 3. — "Informacije" tn' prospekte pošilja proti »po. mostni znamk' M ifl Din. 313-34 Senitve Trgovec 40-Ieten, z dobroidočo trgovino v mestu, simpatične tn vesele narave. ki se Je naveličal posedanja po gostilnah in kavarnah ln ki si želi svojega gospodinjstva in prijetnega družinskega življenja, žett v svrho ženitve spoznati zdravo, inteligentno, značajno ln dobrosrčno gospodično prijetne zunanjosti ter neoporečne preteklosti v starosti ca. 30 let. Veselje do trgovine v svrho pravega-razumevanja ln nekaj premoženja — predpogoj. Dopise s sliko, -katera se takoj vrne, Je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Veselje do trgovine«. 39293-35 Suhe gobe krpuje redno t vsaki množini ter plačaj« po najvišji d-.evni ceni Rrma: J. Ko-i.in, Kranj (Slovenija). 87857-33 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dra gib kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod Iz Vldovdanske ceste, pr! gostilni Možlna. 70 m USIM Pletilni stroj St. 8/60 ugodno naprodaj. Xaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3M34-& E2 S33M Cenjenim damam s« priporočam ta moderniziranje klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Din. Salon »La femme Chie«, Ljubljana — Selenbargova niiea št. 6/1. > 290 •gnrarrr Sobo za pisarno s posebnim vhodom in uporabo telefona, v pritličju na Miklošičevi cesti ugodno oddam. Naslov v ogl. •oddelku »Jutra«. 39442-23 Namizna jabolka prvovrstna za takoj aJn [ pozneje, iz lastnih sadov njakov poceni proda gra t ščina Boštanj, pošta Bo-štanj. 38606-34 Namizno grozdje lepo, sremskp po Din 4 kg izven mesta 25 para ceneje od 10 kg naprej v vsaki množini nudi Celestina Glavnik, Ljubljana, trgo vina sadja, Pogačarjev trg št. 1. • 39*49-34 et Pharmaciens Iorportente maieon fran-C-a ise. specialiste dans la fabrication des ban-dagee hemia.ires san« ressort et cei-ntures medica! es p!u®ieurs fois brevetes, desire entrer en relatio® avec mčde-cios oo pharmaciens ponr conetituer dans chaqne centre on de-pflt de . ses produ i ts dont 'k vente sera fa-vorisee par une pnbli- . cite soutenue. De« entente, la maison enverra un de ses tecbnitien« pour faire sur plače aupres dn public, totites dtmon-strations ntiles. Ecrire sans retard: No 911, Publicite Plaotin i L Y O N (France) qui transmettra. 11468 SOKOL Sokolski dan ob meji Gornja Radgona, S. septembra. Rojstni dan prvega starešine SKJ in Nj. Vis. prestolonaslednika Petra je proslavil naš Sokol v nedeljo 6. t m. dokaj slovesno. Obenem je položil javnosti tudi račun svojega letošnjega dela. V zgodnjem nedeljskem jutru se je začelo zbirati na veseLičnem prostoru v Sodarski ulioi članstvo, da dokonča započete priprave. Ker pa oblačno nebo le ni dodprli našo sokolsko trdnjavico ob skrajni mejni točki. Premog suha drva Pogačnik. Bohoričeva it. 6 Selitve v Ljubljani, na deželo, tn obratno, prevode vseh vrst blaga Vam oskrbi z izurjo nim osobjem po zmerni cetu »Brzopromet«, avfcoprevozni ška družba,. Miklošičeva e. štev. 4. — Telefon 31-82. 33640-21 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clav&n« je mast Uegestnkf praktičan za •eianie ia tedenie. Sta-Wn 1M—, Po tem imam tisto čo-hano perje k i po Dia •*•— Cisto belo gosje kf po Dia I3t— i. ei.ti P«k k< po Din 254.—. U MOZOVld. ZAGREB Biča n. m. Dobite v lekarnah, drogt rijab ali naravnost ia tvor niče in glavnega skladišča Čuvajte se ponaredki 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak in dobro kupite ure, zlatnino in srebrnino pri •vetovno znani tvrdki H*Auttnex Ljubljano, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje. Evrope. Amerike, Afrike, Avstralije tn Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-hiitte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Dco, A_xo, itd. Tjftat.na protokoli rana tovarna ur ▼ Švici. Zahtevajte veliki ilustrovanl cenik od H. SCTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosta V PREŠERNOVI ULICI ŠTEV. 54 se je pričela prodaja ogromne zaloge jesenskega in zimskega manufakturnega blaga po NEVERJETNO NIZKIH CENAH. KAJ DOBITE TAM t Vse, kar rabite v tej stroki za dom in družino. KAKŠNO KORIST IMATE OD TEGA? Da kupite za mal denar res prvovrstno, ceneno blago. Ta prilika se Vam nudi samo sedaj, DOKLER TRAJA ZALOGA tega ugodno nakupljenega blaga. PREPRIČAJTE SE! OGLED JE NEOBVEZEN! JOSIP IVANČIČ, LJUBLJANA _ __ _____ ___________Prešernova ulica štev. S4* poleg kavarne „SIon" Urejuje Davorio Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoif Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi s Ljubljani Zadnja številka Sokolskeca zlasnika prinaša na uvodnem nie-stu manifest Ni. VeL kralja ob nriiiki Droslasitve nove ustave Juzoslaviie. krasno sliko prestolonaslednika Petra, ki je slavil 6. t m. svoj rojstni dan. Zanimiv ie članek br. Boziče-v:ča rz Tuzle ki sarkastično biča razne nepravilnosti v obnašanm članstva. Glasnik prinaša tudi oiiciielno vest o odlikovanju prejšnjega načelnika saveza. br. dr, Viktorja Murnika z redom viteza francoske častne legije. Priročen ie oroeram savez-ne prosvetne šile v Novem Sadu. ki ie pričela 5. t m. z otvoritvenim Dredavanien br. Gancia. Slede vesti iz žud in društev. Ogromen razmah našega Sokolstva. Po veličastnem vsesokoiskem zletu v Beogradu ie nastalo šivom Jugoslavije pravo tekmovanje za ustanavljanje sokolskih društev in čet. Sedai šte:e savez v 25 žu-pah 846 društev in 583 čet. torej 1429 ed;-nic. Lahko trdimo, da se ie napram lanskemu številu 114.(X!'J nripadnikov sokolska armada pomnožila najmanj za 50.000 oseb. Tudi število sokolskih domov, knjižnic, raznih drugih orosvet:iili ustanov, telovadeče-ea članstva, naraščaja in dece narašča. Zato moramo tem boli poudariti veliko DOtrebo Drednjaških šol do vseh župah. da osieura napredek na telovadnem poliu. Zato pozdravljamo skleD saveza. da se bosta tudi leto« vršili dve savezni prednjaški Š0'li za člane in članice. Godbeni odsek Sokola L v Ljubljani daje informacije o osnovanju eodbenih odsekov. glede nabave glasbil vsem bratskim društvom. Nabavil ie sam leta 1926. v Brnu Dri tvrdki Lidl prav dobre instrumente po zmerni ceni in omenjeno tvrdko priporoča društvom v vsakem Doded" Starosta slovanskega Sokolstva dr. Josip Schneider. starosta COS bo dopoln.l 21. t. m. 70. leto Kaj ie dr. Scheiner So-kolstvu vobče in češkoslovaškemu Sokol-stvu še Dosebei, ie sološno znano. Ustva-riteli je vsega, kar se razume Dod pojmom sokolska orzanizaciia med Slovani. Njeco-vo delo ie predvojna in sedanja ^Slovanska sokolska zveza«, prireditve veličastnih sokolskih zletov v Pragi, navezanie stikov med Sokolstvom in ostalo Evropo. Vse So-kolstvo se bo z ljubeznijo spominjalo dr. Scheinerja ob njegovi 70 letnici. Len uspeh sokolske godbe v Ljubljani. Vsakdo, ki ve. kako težito ie vzdrževati društvene godbe in ki zasleduje razvoj godbenih institucij pri naših društvih, se mora veseliti lepega razvoja godbenega odseka Sokola 1. v Ljubljani na Taboru. Spominjamo se še onih skromnih korakov, ki iih ie poskušala napraviti naša sokolska godba pred leti, do ustanovitvi leta 1925. Toda vztrajnost vodnikov in članstva ie premagala vse ovire, ki so večkrat grs-zile zavreti nadaljnji razvoj mladega odseka. Članstvo ie z vso vnemo pridno zahajalo k vajam. Dosame^Vi so pohajali v šolo Glasbene Matice, da si izpopolnijo svoje znanje: bratie so si medsebojno do-magali in se poučevali, samo da bi se dosegel kak naDredek. Imeli srno priliko poslušati polagoma našo sokolsko godbo več let na raznih nastopih in ugotoviti smo morali tekom časa znaten napredek. Lansko leto in letos oa se ie tako nojačila. da ni minila nedelja, ko ne bi bila sodelovala taborska godba uri kateremkoli sokolskem društvu. Pri sprevodu v nedeljo v Ljubljani je sodelovalo v njenih vrstah skunno 40 stalnih članov, kar moramo vsekakor smatrati kot velik uspeh. Prepričani smo. da se bo obdržala naša sokolska ?odba i no kvaliteti i do kvantiteti ne samo na sedanii višini, temveč želimo ii še mno^o napredka in udejstvovanja pri sokolskih prireditvah vsepovsod. Sokol ▼ Mirni ie 30. avgusta priredil društveni nastop, katerega se ie udeležilo vse mirnsko okrožje. Izredno leoo vreme je privabilo veliko število udeležencev ki so se divili nastopu skoraj 200 telovadcev. Vse točke so nad vse pričakovanje leno uspele in je občinstvo nazradilo nastonaio-če s ploskanjem. Med zunanjimi udeleženci smo opazili tudi brate iz Nove? med njimi župnega načelnika br. L. Papež? Konec nastoua je starosta društva Mirna br. Belovsky v svojem krasno zasnovanem govoru orisal pomen ustanovitve SKJ ter proslavil desetletnico vladanja Nj. Vel. kralja s trikratnim zdravo-klicem vsemu kraljevskemu domu. Sledila je v naiboli svečanem razpoloženju orava ljudska zabava v pravi bratski vzaiemnosti.