Poštnina plačana v gotovini. Maribor, Šetrfe* 21. Jssilja 1S58 BKBa&amd^^a^sSesiiaaosK': :rsf»3B MARIBO w Štev. US. Leto UH. (XIX.) ------------ J--------------- Cen® 1 Dm RNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 1 TeL uredništva in uprave 21*55 Izhaja razen nedelje io praznikov vsak dan ot» 14, uri / Velja mesečno prejema« v upravi ali po posti 10 din, dostavljen na dom 12 din l Oglasi po ceniku / Ogla* «e aprejo.raa tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček* rac. št. 11.409 99 JUTRA 99 IRim&hš razgovori L o n d o ii, 20; julija. V angleških in francoskih političnih krogih so razgovori madžarskih in italijanskih državnikov v Rimu vzbudili mnogo zanimanja, čeprav jih je močno zasenčil vladarski obisk v Parizu. Že vse poslednje mesece so ti krogi z zanimanjem pričakovali, kakšna usoda bo doletela rim ske protokole in ali bodo vobče preživeli priključek Avstrije k Nemčiji. Vprav v tem vprašanju naj hi bil po informacijah londonskih kakor tudi pariških diplomatskih krogov glavni razlog Imredyjevega potovanja v Rim. Kakor za Madžarsko je to vprašanje aktualno tudi za Italijo, ki si bo morala kljub dobri žetvi tudi letos nakupiti nekaj pšenice v tujini, obenem pa si nadomestiti avstrijski les in rude. Dogodki v poslednjih šest mesecih, pravijo »Times« v svojem komentarju, so vsilili vsem podunavskim državam in tudi Italiji enotno stališče glede na njihove od-nošaje do Nemčije, ki so postali za vse življenjskega pomena. Italiji se je prav sedaj ponudila prilika, da učinkovitejše podpre Madžarsko pri ureditvi njenih odnoša-jev s sosedi, združenimi v Mali antanti. Ta naloga italijanske politike bo toliko lažje izvedljiva, !:er so odnošaji Italije z Jugoslavijo postali precej intimni. Pariški »Temps« beleži o tej stvari, da je Mussolini že v svoji zdravici predsnoč-njim izrecno opozoril na Jugoslavijo in da je tudi Imredy v svojem odgovoru — čeprav z večjo rezerviranostjo — pomislil nanjo, ko je omenil spravljivostjo«. Po informacijah lista se celo že povsem konkretno pripravlja ustanovitev novega go-spodarsk. trikota v Srednji Evropi, ki bo imel svoja oglišča v Rimu, Beogradu in Budimpešti. Premagati je treba le še težave, ki se pojavljajo za tak primer slovanski partnerici spričo njenih obveznosti v okviru Male antante. A tudi interesi Ma le antante so se v zadnjem času v marsičem spremenili. Os Rim - Berlin je po-stala zelo aktivna in nedvomno bo njen vpliv vedno večji ne le v Jugoslaviji, nego tudi v Češkoslovaški in Rumuniji. Vse te tri države se bodo morale osi približati, čeprav načelno ne marajo sprejeti nikake obveznosti, s katero bi kakorkoli priznale postulate osi. Italija dejansko niti Madžarske na sili, da bi se n. pr. priključila proti komunističnemu bloku ali pa zapustila Društvo narodov. Tudi »Daily Mail« poroča, da so se včerajšnji razgovori v Rimu nanašali v prvi vrsti na novi italijansko-jugoslovensko-madžarski trikot. Končno dodaje k tem vestem »Daily Telegraph«, da so v sekundarni zvezi z načelno ureditvijo problema o nadaljnjem italijanskem političnem in gospodarskem sodelovanju z državami v Srednji Evropi, včeraj razpravljali tudi o usmeritvi madžarskega zunanjega blagovnega prometa proti Trstu. Znano je, da je italijanska vlada tržaškim gospodarskim krogom zagotovila, da bo čuvala njihove interese. — Nemška vlada je po priključku Avstrije sicer formalno zagotovila Trstu skoraj enake tarifne ugodnosti, kakor jih je bil deležen po jadranski železniški tarifi, ven dar pa dejansko ni pričakovati, rla bo mogoče te ugodnosti sploh kdaj izkoristiti. Zaradi tega je tudi še bolj razumljivo prizadevanje po obeleženi preosnovi rimskih protokolov in prestavi njihovega teritorialnega območja v smeri proti jugovzhodu. Sprefemi pri dr. Stojadmovtcu j BLED, 21. julija. Predsednik vlade in | Zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel včeraj dopoldne francoskega po- Neporušipve vezi Entente cortftale PARIZ, 21. julija. Na snočnji slavnostni večerji v elizejski palači je predsednik Lebrun v, svoji zdravici izjavil med drugim, da mu je v veliko veselje, ker lahko nasproti angleškemu kralju in angleški kraljici tolmači čustva odkritosrčnega veselja vsega francoskega naroda, da sta obiskala Pariz. Obe državi, Francija in Anglija, sta povezani z ideali svobode in miru. Obe sta solidarni, obe imata enaka naziranja o človeških vrednotah ter hočeta pospeševati napredek človeštva. Predsednik je prepričan, da se bo angleški kralj skupno s francosko vlado prizadeval pridobiti tej živi realnosti enak učinek tudi v Angliji. Angleški kralj Jurij VI. se je v svojem govoru zahvalil za izraze veselja in prisrčnosti ter poudaril, da je najbolj vesel, ker ga je njegova prva pot v inozemstvo privedla v francosko prestolnico. Zgodovina je pokazala, da sta usodi obeh držav ne razdražljivo povezani. Dolgoletno sodelovanje med obema državama je prineslo dokaze, da vodijo obe enaki ideali. Oba naroda enako spoštujeta demokratična načela zvestobe, ki najbolj ustrezajo njunemu naravnemu geniju, in tudi v bodoče bosta obe spoštovali dobrote individualne svobode. Mi smo ponosni na to našo politično veroizpoved, v kateri nismo osamljeni, toda zavedamo Mi tudi, da prinaša ta veroizpoved mnogo odgovornosti. Angleški kraljevski par je zajtrkoval v svojih apartmajih, ob 9.50 pa je kralj prispel s Ouaia d’ Orsay k Slavoloku zmage pred spomenik Neznanega junaka. Ob nje govem prihodu so mu vojaške čete izkazale čast, godbe pa odsvirale angleško in francosko himno. Vse naokoli so bile ogromne množice ljudi, ki so kralja pozdravljale z navdušenimi ovacijami. Kralj je položil na grob Neznanega, junaka venec ter se nato vpisal v spominsko knjigo. Po poklonitvi se je razgovarjal z bivšimi bojevniki, ki so bil tam zbrani, ob* 10.15 pa se je vrnil v palačo na Ouai d’ Orsay, kjer ga je prav tako navdušeno pozdravljala ogromna množica ljudi. Ob 10.30 sta predsednik Lebrun in nje* gova soproga prišla po kraljevski par, da skupno obiščejo pariško mestno hišo, kamor so prispeli ob 10.55. Tudi tu jih je pričakovalo mnogoštevilno občinstvo ter pozdravljalo z viharnimi vzkliki. Ko so prišli v veliko slavnostno dvorano občinske palače, Je kraljevski par pozdravil pariški župan Prevost Delone, ki je v svojem govoru poudarjal tradicionalne zveze prijateljstva med francoskim in angleškim narodom. Kralj Jurij je na pozdrav odgovoril z naslednjimi besedami: »Moj ded je bil že 1. 1903. tukaj na obisku in je položil temelje za antanto med Francijo in Anglijo. Moj oče je prispel semkaj aprila 1. 1914., da bi še bolj podkrepil to antanto, ki je kmalu nato prestala ognjeni krst. Danes sem prišel jaz in lahko ugotovim, da ta antanta od tedaj ni prav nič izgubila moči in življenjske sposobnosti.« Kralj je nato v svojem imenu in v imenu kraljice izrekel zahvalo za prisrčni sprejem, nakar so mu bili predstavljeni člani pariškega mestnega sveta. Kraljevski par se je nato po Seini vrnil na Ouai d’ Orsay. Ob 12.45 je angleški kraljevski par odšel v angleško poslaništvo, kjer je bil svečan obed. Pred tem je kralj v poslaništvu sprejel predsednike treh pariških mednarodnih klubov , katerih član je tudi sam. Po obedu je predsednik Rdečega križa Wiliers izročil kralju in kraljici častni trak Rdečega križa. Popoldne je bil sprejem na prostem v gradu Bagatelle v Boi s de Boulogne, zvečer pa diner v poslaništvu in končno slav nostna predstava v operi. PARIZ, 21. jul. Danes so se vršili diplomatski razgovori na svečanem obedu, ki ga je na Ouaiu d’ Orsay priredil zunanji minister Bonnet na čast lordu Halifaxu. Obeda sta se udeležila tudi ministrski preseduik Daladier in predsednik poslan, zbornice Herriot. Francosko-angleški razgovori, ki so se začeli takoj po obedu so samo nadaljevanje pogajanj za francosko-angleško sodelovanje. Naraščajoča nevarnost vojnega spopada med Rusi in Japonci TOKIO, 21. julija. Tukajšnji krogi računajo z možnostjo izbruha vojne s sovjetsko Rusijo. Pri tem bi Japonske ne vodili imperialistični cilji, ampak izključno obramba Mandžurije in Koreje pred sovjetskim osvajanjem. Mikado Hirohito je spre jel včeraj šefa generalnega'štaba, ki je bil v dolgi avdienci. Doznava se, da je avdienca z vzezi tudi z najnovejšimi dogodki ob meji Mandžukua. BERLIN, 21. julija. Po poročilih iz Moskve je tamošnji japonski poslanik Šigemi-cu posetil zunanjega komisarja Litvinova in mu sporočil zahteve Japonske, da umakne sovjetska Rusija svoje čete z madžur-skega področja. Litvinov je vzirajno na-glašal, da ne pripada po sovjetskih četah zasedeno ozemlje Madžuriji, ampak sovjetski Rusiji. Navzlic enournemu razgovora ni bilo mogoče doseči sporazuma. Za modernizacijo Rogaške SSatine 10 milijonov dinasiev LJUBLJANA, 21. julija. Glavna podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani je dovolila zdravilišču Rogaška Sla- tina za modernizacijo zdravilišča znesek 10 milijonov dinarjev kot posojilo za dobo 15 let s 7% obrestmi. slanika Brugera, nadalje zastopnika gene-| rala Franca na našem dvoru Garcia de! | Comino. Raz-n tega je sprejel fudi bana : dr. Natlačena, bana dr. Ružiča, senatorja j dr. Paunkoviča in Lujo Vojnoviča ter za-igrebškega župana dr. Peičiča. Teror henteinovcev PRAGA, 21. jul. »Slovenski hrast«, glasilo min. predsednika dr. Hodže piše danes, da so po včerajšnjih posvetovanjih političnega odbora ministrov s preziden-tom republike dr. Benešem pripravljalna pogajanja o kompleksu narodnostnih zakonov dospela v zaključni stadij. O tehničnih podrobnostih bo razpravljal še parlamentarni odbor šestorice, nato pa bo ministrski svet odobril končno besedilo osnutkov, ki bodo predloženi parlamentu. Ministrski predsednik je v teku današnjega dneva sprejel zastopnike opozicijskih madžarskih strank ter jih informiral o načelih narodnostnega statuta. Značilno je, da madžarski tisk v Budimpešti danes zelo mirno piše o teh pogajanjih. Sudetsko-■11 eniški tisk pa pravi, da Nemci ne bodo trpeli nobenega parlamentarnega oktio-iranja da torej ne bodo priznali parlamentarnega dela glede teli osnutkov, ako ne bo prej dosežen sporazum s sudetskimi Nemci. Pogajanja se po njegovem mnenju sploh še niso začela. — Češkoslovaški listi prinašajo danes poročila iz mešanih krajev o terorju, ki ga tamkaj sistematsko izvaja sudetsko-nemška stranka. Življenje za za Čehe in pripadnike drugih narodnosti v teh krajih skoro nevzdržno, ker se izvaja najstrožji bojkot proti vsem. Vse ozemlje mešanih krajev je polno agitatorjev. <■ —--------- S Mandžtirski incident TOKIO, 21. jul. AA. Agencija Domej po roča, da je prišlo do pogajanj med zastopniki Japonske in Rusije zaradi incidenta na mandžurski meji. Japonski zastopniki, ki so v ponedeljek zvečer odšli v glavni stan poveljstva ruskih obmejnih čet, da izroče predloge Japonske, se še niso vrnili, zaradi česar obstoji nevarnost, da so ruske oblasti japonske parlamentarce zadržale s kakšno pretvezo. Kitajska ofenziva LONDON, 21. julija. Ob Jangceju se ie pričela močna kitajska ofenziva. Veliki od delki vojske, ki so se zbrali na obeh bregovih Jangceja, so včeraj popoldne prešli v napad, ki ga je pripravilo kitajsko topništvo in letalstvo s hudim obstreljevanjem japonskih postojank. Ogenj iz kitajskih baterij je trajal 6 ur. Še zvečer se je razvnela velika bitka za Linghseking, ki je 15 km vzhodno od Hukova. Cela kitajska divizija je v naskoku navalila na mesto in ga v dveh urah zavzela. Obenem so drugi oddelki kitajske vojske pognali Japonce iz Pengceja in Hsianga, japonska fronta pa je bila prebita še na raznih drugih krajih. Davi so se kitajski oddelki borili že s posameznimi skupinami japonske vojske, ki se umika. Japonci so skušali paralizirati kitajsko ofenzivo z velikim napadom na Kiukiang, ki pa se jim je popolnoma izjalovil. Po informacijah kitajskega letalskega štaba je kitajskim letalom v zadnjem času uspelo potopiti 21 japonskih vojnih ladij ter 19 nadaljnjih močno poškodovati, da niso več za rabo, včeraj pa so kitajska letala potopila nadaljnje štiri japonske topničarke in monitorje. Tudi v severnem delu pokrajine Anhvej so se razvneli novi boji. Kitajci tam močno ogrožajo japonske postojanke pri Kao-činu, srednjem Šantungu pa so kitajski četniki močno ojačili svojo akcijo ter koncentrično napadli mestece Tajan, ki so ga Japonci le s težavo obdržali v svoji oblasti. Japonci so bili tam zdecimirani. PttaskSh nrsask je zmanjkafo v Češkoslovaški V Pragi in drugih čeških mest je veliko povpraševanje po plinskih maskah. Tvrdke so prodale že vso svojo zalogo, tovarne pa ne morejo takoj ustreči številnim naročnikom. Rastoče povpraševanje po plinskih maskah ima svoj vzrok v državnem zakonu, po katerem mora imeti do 30. junija vsak državljan svojo masko proti strupenemu plinu. Takile zakoni se bodo najbrže kmalu udomačili tudi v ostalih državah Evrope. Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola SitfitiuG aihnute. Gostovanje subotiškega ZAKa v Mariboru Precej zanimanja se opaža za nedeljsko tekmo naših Železničarjev s simpatičnim moštvom iz Subotice. Predvsem se z zanimanjem pričakuje start Železničarjev v prvi večji prireditvi na svojem igrišču. Železničar, ki si je za letošnjo prvenstveno sezijo dokaj ojačil svoje moštvo, bo deloma svoje nove sile preizkusil že nedeljo v tem srečanju s prvakom suboti-ške podzveze, tako da si bomo že lahko približno ustvarili sliko bodoče enajstori-ce, ki se v ostalem nadeja, da bo letos uspešno posredovala v prvenstvenem tek movanju podsavezne lige. Nedeljska prireditev bo obenem uvod k jesenski nogometni sezoni m ima SK Železničar na sporedu še več večjih nogometnih tekem, ki bodo meseca avgusta ob priliki Mariborskega tedna. Vse torej kaže, da je naš Železničar postal vsestransko razgibati in podjeten. Vsi vemo, da samo tekme z močnimi nasprotniki dajejo vsakemu klubu možnost in priliko do razvitka in napredka. Tako je tudi pri nas, kjer vsi naši klubi v času tako-zvane mrtve sezone žive v letargiji, brez pravih priprav za bodočno prvenstveno kampanjo. Razmere, v katerih životarijo danes naši klubi in razmere, v katerih je ves naš šport, posebej še nogometni, ne dajo možnosti polnega razmaha in pravega razvoja. Zato danes vs? naši klubi visijo med negotovostjo m upanjem v boljšo bodočnost. Le redkim klubom je dana sem pa tja prilika, da si lahko privoščijo včasih malo »priboljška«, čeprav je to vse lej zvezano ne le z velikimi stroški, pač pa tudi s precejšnjim rizikom. Kljub vsemu temu in takemu se je naš Železničar odločil za takšen »priboljšek« s tem, da je povabil za nedeljo v goste močno enajstorico iz Subotice, skorajda vodilni klub vzhodnega dela naše države, ki je dovolj močan, da bi bil vsaj enakovreden vsakemu ligaškemu klubu. Tekma med ŽAKom in Železničarjem bo v nedeljo 24. julija na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti in sicer ob vsakem vremenu. Najboljši labkoatleti Maribora bodo tek movali na letošnjem tekmovanju za prvenstvo Maribora, ki se prične jutri v petek ob 16. na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Tekmovanje se nadaljuje v soboto popoldne in se zaključi v nedeljo dopoldne. Trodnevno kolesarsko etapno dirko okoli Hrvatske in Slovenje priredijo za* grebške »Ilustrovane sportske novosti«, in sicer v tehnični priredbi Jugoslov. kolesarske zveze. Omenjena kolesarska dirka, ki se je lani prvič priredila, bo v dneh 12., 14. in 15. avgusta. Proga gre po naslednjem sporedu: Prvi dan, v soboto 13. avgusta: Zagreb - Jastrebarsko - Karlo> vac (62 km) ter Karlovac - Novo Mesto -Ljubljana (131 km) skupno 193 km. Drugi dan: Ljubljana - Vransko - Celje 175 km) ter Celje - Slovenska Bistrica - Maribor (62 km) in Maribor - Ptuj - Varaždin (63 km) skupno 205 km. Tretji dan: Varaždin - Koprivnica - Djudjevac - Bjelovar (110 km) ter Bjelovar - Križevci - Zagreb »100 km) skupno 210 km. Pravico starta imajo vsi v kolesarskem savezu verificirani vozači in sicer samo prvorazredni. Zlasti se bodo letos kvalificirala podzvezna moštva od 4 dirkačev, od katerih bo najboljša trojica všteta v plasman. Prijave sprejema KSKJ, Zagreb, Vukovičeva 3 do 8. avgusta. Dirkači bodo ves čas dirke gosti prireditelja. Davisov pokal. V Bruslju se prične danes semifinalna tekma za Davisov pokal med Jugoslavijo in Belgijo. Istočasno tekmujeta v Berlinu Nemčija in Francija. Mednarodna pohorska motociklistična dirka bo tudi letos izvedena velikopotezno. Te naše največje tradicionalne mednarodne motociklistične prireditve se bodo udeležili poleg jugoslov. dirkačev tudi odlični dirkači iz Nemčije in Italije. Dirka bo v nedeljo 14. avgusta, in sicer na pro-Jfi Reka - Pohorski dom. Konstituiranje OOLNP Maribor. Na svoji prvi seji se je mariborski Okrožni odbor LNP konstituiral takole: predsednik mag. g. Ciril Maver, podpredsednik I3. Franki, tajnik Viljem Miheljak, blagajnik F. Amon. kaoetan J. Kouič. Ure.ba o počeku Splošne določbe. § 1. — Denarni zavod, ki je aktiven, a ne more zadostiti svojim obveznostim, ali ki more priti v tak položaj zaradi čezmernega dviganja vlog, more v smislu uredbe vložiti na ministrstvo za trgovino m industrijo prošnjo, da se mu dovoli poček. Kot denarni zavod se smatra v smislu uredbe denarna ustanova, ustanovljena v obliki delniške družbe ali družbe z ome jenim jamstvom, hranilnica samoupravnega telesa in zadruga v smislu veljavnih zakonov, če se bavi pretežno z organiziranjem varčevanja in kredita. § 2. — (1) Prošnjo in bilanco morata podpisati upravni in nadzorni odbor, ki za resničnost navedb odgovarjata v smislu čl. 20. te uredbe. (2) V prošnji se mora navesti znesek vlog, ki so bile dvignjene v zadnjem mesecu z navedbo višine vseh vlog, ki so ostale denarnemu zavodu. Prošnji se morajo priložiti zadnja bilanca ler vsi podatki, ki so potrebni za nedvomno ugotovitev stanja denarnega zavoda. Denarni zavodi v obliki delniške družbe ali družbe z omejenim jamstvom ter hranilnice samoupravnih teles morajo sestaviti bilanco po določilih pravilnika o sestavljanju prečiščenih bilanc denarnih zavodov, ki se hočejo poslužiti uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 24. januarja 1934. Zadruge morajo sestaviti bilanco po določbah pravilnika o sestavljanju bilanc in načrta prečiščenih bilanc ter določevanju obrestne mere za stare vloge z dne 13. februarja 1934. Ko denarni zavod predloži trg. ministrstvu prošnjo za dovolitev počeka, mora vložitev te prošnje s potrdilom, njene vložitve, ki ga izdaja trg. ministrstvo, ter s priložitvijo prepisa te prošnje sporočiti svojemu pristojnemu sodišču zaradi vpisa v trgovinski oziroma zadružni register oziroma zemljiško knjigo. Kjer ni trgovinskega oziroma zadružnega registra, se vpiše dovolitev počeka v posebno knjigo, ki se v ta namen uvede. Od dneva vložene prijave pa do dne, ko se izda odločba na prošnjo oz. dokler ne poteče rok 2 mesecev od dneva vložitve prošnje, se ne morejo proti takšnemu zavodu izdati nikaki ukrepi za izvršbo ali zaru-bitev niti se ne sme nad njegovim premoženjem proglasiti konkurz. § 3. — Trg. minister mora, preden izda sklep po paragr. 4. odrediti pregled denarnega zavoda, ki je vložil prošnjo v smislu § 1. in 2., da ugotovi dejansko stanje zavoda. Pregled se more odrediti tudi za čas počeka. V primeru, da zahteva poček denarni zavod, ki ima nad 10 milijonov uin vlog, mora zaslišati trg. minister pred izdajo sklepa o počeku Narodno banko kraljevine Jugoslavije. § 4. — Odlok, s katerim se dovoljuje poček, izda trgovinski minister, če je zavod aktiven in če to zahtevajo spioš-ni interesi, in sicer najkasneje v dveh mesecih po vložitvi prošnje. § 5. — če se ugotovi, da zavod, ki je zaprosil za poček, ni aktiven, obvesti o tem zavod trg. minister ter mu določi rok 8 dni, v katerem se mora izjaviti. Če zahteva likvidacijo izven konkurza po določilih čj. 26. uredbe. Poček. § 6. — (1) Poček se more dovoliti za najdalj eno leto. če razmere to zahtevajo ter iz utemeljenih razlogov, se more poček podaljšati za največ eno teto. Denarni z'»vod more dobiti poček tudi v času likvidacije. (2) Poček se nanaša samo na one terjatve uprnka, ki so nastale do dneva vložitve prošnje pri trg. ministru.- Trg. minister more dovoliti poček tudi za ol>re sti in druo.a plpčila teh terjatev, in sicer za največ šest mesecev. (3) Tr^. minister more pri irdnji odloka o počeku odločiti, da se počok nc nanaša nr. mamše vlo^e, katerih višino določi on z orirom m zrn čaj zavoda. (4) Poček velja od dneva njegove pri-.rednih prejemkov, v kolikor tako zmanjšani znesek ni manjši ko 3000 din mesečno. § 11. — Odlok trg. ministra o dovolitvi počeka mora denarni zavod objaviti v »Služb, novinah« in na način, ki je pred pisan v pravilih ali poslovniku zavoda. Poleg tega mora objaviti sodno overjeni prepis odloka tudi v poslovnih prostorih zavoda ter vseh podružnic, ga vpisati v trg. oz. zadružni register ter ga sporočiti tudi sodiščem, ki so pristojna za centralo in podružnice in na katerih ozemlju so nepremičnine zavoda. § 12. — Kakor hitro je zavod zaprosil za pcč?k in zaradi kontrole nad njegovim poslovanjem, imenuje trg. minister komisarja na stroške zavoda. Pri zadrugah se imenuje komisar iz vrst revizorjev pristojne revizijske zveze. Spore med komisarji in zavodi rešuje trg. minister. če je komisar mnenja, da .je neki sklep ali dejanje zavodovega organa nasprot- no pravilom zavoda, predpisom uredbe ali veljavnim zakonom ali da škoduje interesom upnikov, more njegovo izvršitev ustaviti. O tem mora takoj obvestiti trp. ministra, ki izda o tem rešitev v 15. dneh. Proti temu sklepu oz. odloku trg. ministra ni pritožbe na drž. svet. Kjer je po zakonskih predpisih postavljen stalni komisar, opravlja komisar po določbah tega člena tudi njegovo dolžnost. § 13. — Od dneva vložitve prošnje trg. ministru v smislu odst. 3. paragr. 2. ter do dne objave dovolitve počeka ne sme zavod izplačevati svojih starih dolgov niti jih na kateri drug način poravnati. Dovoljena so samo izplačila za kritje rednih režijskih stroškov. (Dalie sledi.) —naga——— — Vse šoferje bo nedvomno zanimala vest da je izšel te dni v Mariboru R. S e r t i- * č e v »Priročnik«, ki vsebuje vprašanja ter odgovore iz teorije in cestno policijskih predpisov za polaganje šoferskega izpita za nepoklicne šoferje. Tajnik mariborske sekcije Avtomobilskega kluba g. Rudolf Sertič je v poljudni, strokovnjaško tehtni besedi zajel v 48 strani obsegajoči knjižici vse, kar nepoklicni šofer pri polaganju šoferskega izpita nujno potrebuje. Omenjena knjižica izpolnjuje vrzel, ki smo jo doslej čutili na tem področju. Madeži od trave ali cvetja. Z vodo jili ni dobro izpirati, pač pa je uspešno, če jih dobro namočimo z alkoholom ali pustimo v njem namakati nekaj časa, potem pa jih dobro otremo. Lesene žalusije (polkna) osnažimo s čopičem in z vlažno krpo. Ko se posušijo, jih namažemo s petrolejom. Tudi barvane stopnice namažemo, ko smo jih osnažili, s petrolejem. Če te dež ujame na prostem in te do kože premoči, je res hudo. Ko prideš mo* ker domov, se takoj preobleci. Perilo pre* peri in obesi sušit. Obleko pa obesi lepo na obešalnik, zgladi in zravnaj vse gubc> ter jo obesi na prepih, da se hitro posuši* Ko se je obleka posušila, skrtači in stepi najprej blato, če se ga kaj drži in šele potem obleko na nepravi strani in z mokro krpo zlikaj. Blata ne čisti na obleki dokler je obleska mokra, ker ga samo razmažeš, a ko se obleka posuši, je tudi blato suho in se da lepo očistiti. Mokre čevlje zbriši s krpo, po potrebi še prej umij blato in nato nabaši s papirjem, da vsrka vlago tudi znotraj čevlja. Šele nato daj čevlje na kopita in sušit. Ce pa kopit nimaš, čez čas zmenjaj vlažen papir s svežim m čev lje nabaši tako, da dobijo spet lepo in pravilno obliko. Ne puščaj pa mokrih iti blatnih čevljev do drugega dne, da se vsč blato zaje v usnje in da jih moraš potem z ostro krtačo čistiti, kar pokvari usnje-. Pokvari pa se tudi oblika čevlja. Če hočeš, kumik pa pobeli z apnenim beležem* raš tudi negovati. Ušive kokoši potresi povsod, zlasti pa pod perutmi, dobro s praškom zoper mr» čes, kurnik pa pobeliz apnenim beležem, kateremu dodaj lizola ali kako drugo raz-kuževalno sredstvo. Tudi gnezda moraš osnažiti, razkužiti in nastlati čistega sena ali slame ter tudi potresti s praškom zoper mrčes. Skrbeti pa moraš tudi, da imajo kokoši vedno kje primeren prostor š suho prstjo in peskom, da se lahko kop^ ljejo in se tako Iznebijo mrčesa. Kamen, ki se naredi na stenah kotlov in loncev odstranimo, če kuhamo v njih krompir, če je nesnaga še večja, je dobro, če kuhamo v njem nekaj Časa kis. Tudi razredčena solna kislina je dobro sredstvo. Mesni stroj očistiš najhitreje in najbolje na ta način, da za mesom zmelješ v njem kos posušenega kruha. Kruh očisti stroj in popije maščobo, tako da ga je treba nato samo še obrisati s čisto krpo. Malemu otroku včasih zaradi potu ali nesnage oboli koža. To otroka boli. Da se to prepreči, je treba otroka mazati z glicerinom. V stekleničico z glicerinom vtakni čisto kurje pero in maži vsak dan otroka pod pazduho in med nogami; pač tam, kjer ga peče. Le pri nevednih materah, ki ne poznajo glicerina, in pri nečednih materah, ki ne kopljejo svojili otrok, so otroci bolni na koži. Stran 3. mmmmmmmmmrnmm tiUmšmke ‘m Mrliške Urnima20 kiticehfastatije potuje sam in ni vezan niti na katerikoli skupine in niti na čas. Prehrana in prenočišča Odbor za proslavo 20-letnice Jugosla- Četrtinska vožnja. Ministrstvo za promet je upoštevalo veliko važnost mariborske proslave in je odobrilo četrtinsko vožnjo po železnicah po celi državi. v * a v Z* Cl jU X VJ O i Cl V U Lj\J IV/ d U^Obld" Cefrtinska vožnja velja od 12. avgusta . vjje v Mariboru ima svoj poseben odsek do zaključno 16. avgusta 1.1. in je namen- za prenočišče in prehrano, predvsem za jena jubilejni razstavi predvsem pa na- oskrbo skupnega prenočišča in skupne rodnemu taboru. (Obstoji tudi ugodnost prehrane. Radi lažje in hitrejše ureditve polovične vožnje v območju Mariborskega tedna, ki se vrši od 6. 8. do 15. 8. 1938). Vsak prijavijenec-udeleženec proslave odnosno narodnega tabora, ki se vozi z vlakom, mora imeti: a) taborsko knjižico (po din 2.—), b) taborski jubilejni znak (po din 2.—), c) železniško legitimcaijo (obrazca K—14 din 2.—). Vsak drugi udeleženec, ki se ne vozi z vlakom, mora imeti na proslavi: a) taborsko knjižico, b) taborski jubilejni znak. Udeleženci, ki se vozijo z vlakom, kupijo na obmejni postaji polovično karto do Maribora, ki velja za brezplačno vožnjo nazaj. Obenem s to karto prejmejo tudi železniško legitimacijo obrazca K—14 na kateri dajo pri našem odboru pred povratkom iz Maribora potrditi udeležbo na taboru. S taborsko knjižico in s taborskim jubilejnim znakom ima vsak udeleženec prost vstop na vse prireditve narodnega tabora. Drugih vstopnin ne bomo pobirali. Opomba: Na podlagi taborske knjižice lahko vsak udeleženec, ako ni vezan na svojo organizirano edinico, poljubno lisa SSmemla maznuie 20-fefnfco Ji§g<®s!awl§e w Mariboru na jubilejni razstavi od 6. do 15. avgusta na velikem narodnem taboru 14. avgusta Za narodni tabor je dovoljena cetrtinska vožnra na podlagi povabila, katerega bo odbor v Mariboru poslal vsem občinskim pripravljalnim odborom in pisarnam Putnika, takoj' ko prejme prijave udeležencev. Zato se v Sloveniji čimprej prijavite pri občinskih pripravljalnih odborih, izven Slovenije pa v pisarnah Putnika ali direktno Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da Vam pošlje vabilo pravočasno. Posamezniki, društva m organizacije ter občinski pripravljalni odbori zberite prijave še ta teden. Bratje in sestre! Pridite v Maribor! Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru skupnega prenočišča in skupne prehran so posamezne organizacije prevzele to skrb za svoje članstvo. Posamezne organizacije se naj zato točno ravnajo po navodilih, ki jih prejmejo od svojih central. Udeleženci izven organizacij se naj prijavijo za prenočišče pri občinskem pripravljalnem odboru, kamor bo potem glavni odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru poslal nakaznice za prenočišča, ki jih bo oskrbel po šolah proti pristojbini po Din 2.—. Prehrana bo urejena na enak način. — Posamezne centrale sestavijo seznam svo jih članov, ki reflektirajo na skupno prehrano, in te sezname bodo dostavili našemu glavnemu odboru. Udeleženci izven organizacij pa se naj prijavijo radi prehrane pri svojih občinskih pripravljalnih odborih, ki nam tudi pošljejo take prijave, za skupno prehrano. Vsa prehrana v Mariboru bo pripravljena po kontroliranih cenah, ki bodo označene na vidnih tarifnih tabelah po gostilniških lokalih. Odbor za proslavo 201etnice Jugoslavije v Mariboru. Smrtna žrtev neupoštevanja cestno prometnih predpisov Kljub vsem prizadevanjem merodajnih faktorjev, da bi se na naših cestah napravil red, se vendar ljudje ne držijo cestno policijskega reda. Zlasti kolesarji predstavljajo še danes veliko nevarnost naših cest. Posledica neupoštevanja urad nih navodil je ta, da se v zadnjem času silno množijo prometne nesreče, tako v Mariboru kakor tudi na našem podeželju. V Mariboru so v zadnjem času pričeli z energičnim urejevanjem cestnega prometa ter je mariborska policija v teku zadnjih tednov kaznovala več oseb, zlasti kolesarje, ki se niso držali cestno policijskih predpisov, še hujše pa so razmere na našem podeželju, kjer se kolesarji sploh ne zmenijo za predpise. žalostna žrtev neupoštevanja cestno po licijskih predpisov je postal sinoči 49-letni zidar Franc Fridl in smo o njegovi tragični smrti doznali naslednje: Ko se je neki avtomobilist, ki se je mudil v št. liju, vračal sinoči ob 18. uri s svojim osebnim avtomobilom proti Mariboru, je privozil iz Baumanovega dvorišča v št. liju na svojem kolesu zidar Franc Fridl tako nesrečno padel, da je no po desni strani. Ko pa je zagledal kolesarja, je takoj avto zavrl in krenil na levo cestno stran. Toda kolesar, ki je privozil iz dvorišča v precej hitrem tempu, je zaletel naravnost v avto ter obležal negiben na cesti. Značilno je, da se ni kolo niti najmanj poškodovalo, pač pa je zidar Franz Fridl tako nesrečno padel, da je zadobil zevajočo rano nad levim očesom, razen tega pa se mu je strla leva noga. Najbrže se mu je prebila lobanja, ker je nesrečni kolesar obležal mrtev. O tragičnem dogodku so bili takoj obveščeni šentiljski orožniki, ki so ugotovili dejanski stan. Ugotovljeno je, da ne zadene avtomobilista niti najmanjša krivda. Neprevidnost od strani pokojnega Franca Fridla je bila v tem, da je sede! na kolo že na dvorišču okoli 20 korakov od ceste. Pot iz dvorišča proti državni cesti precej visi, tako, da ni mogel kolesa v trenutku nevarnosti naenkrat ustaviti. Morda se nesreča ne bi končala s smrtnim izidom, da ne bi molel iz asfaltirane ceste oster gramoz, ki je prizadjal pokojnemu Fridlu smrtnonosne poškodbe. Zadnja pot Frančka Seršena V pondeljek ob 18. uri je bil pogreb priljubljenega trgovca in Sokola Frančka Seršena. Pred napovedano uro se je pred hišo žalosti zbralo mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev, ki so prihiteli iz bližnje okolice, pa tudi bolj oddaljenih krajev. Mnogo je bilo zlasti kmetskih ljudi, da pospremijo Frančka na njegovi zadnji poti. Tu sc je zbralo mnogo trgovcev in obrtnikov, med katerimi je imel pokojni številne prijatelje. Postro-jila se je četa gasilcev, dalje lovci, in končno je prikorakala močna četa Sokolstva, s štirimi prapori z župnim starosto dr. G o r iš k o m in okrožnim načelnikom Stoparjem na čelu. Med številnimi venci, ki so viseli po vsem hodniku do prvega nadstropja, so nato ob častni sokolski straži prinesli krsto pred hišo žalosti, kjer je župenik insgr. Lovrec opravil pogrebne molitve. Sledila je Vigred, ki jo je zapel moški zbor ljut. pevskih zborov, nakar se je razvil dolg sprevod. Za križem je šla šolska deca, s šopki rož, sokolski naraščajniki z vencem Sokola, obrtni naraščaj z vencem Trgovskega združenja, dolga kolona Sokolstva, gasilci, lovci, mestna godba, zastopniki trgovcev in ekspozituri mariborske orožniške čete in bosta močno zasedeni. Prejeli smo. Z oz. na notico pod tem naslovom pojasnjujemo, da se zadevna notica ne nanaša na trgovino g. J. Morav-c a, Maribor, Trg svobode. Naša pesem na meji. Zavedni Mariborčani in člani raznih nacionalnih društev, zlasti Branibora, pohitijo v nedeljo 24. t. m. k Sv. Križu nad Mariborom, kjer nastopijo naši Kobanci in Nanosovci z lepo našo pesmijo. Ljubielji naše meje, ki se zbero ob petih zjutraj na križišču Koroščeve in Vrbanove ulice, hočejo s tem posetom našega Kozjaka spodbuditi nacionalno zavednost obmejnega prebivalstva. To je mož! Mariborski otok je danes dopoldne obiskalo 30 gojencev tukajšnjega Dečjega doma, ki so v veselem dirin-daju plavali in rajali na otoku. Najemnik in priljubljeni restavrater gostinskega obrata na Mariborskem otoku g. Majcen je ob tej priliki vse gojence omenjenega zavoda prav lepo pogostil, za kar mu gre prisr čna zahvala in priznanje. Nocoj v mestnem parku od ]>ol 9. do 10. ure promenadni koncert. Svira vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana g. Jiranka. V Martlnščico se odpeljejo dekleta :n deca dne 29. julija ob 21.10. Prosim.starše, da pridejo na postajo najmanj pol ure pred odhodom vlaka. Čas prijave na 'drjt. šolski polikliniki je še do 27. t. m. St daj smejo iti dekleta od 6 leta dalje in pa dečki do dovršenega 14. leta. Natančnejše informacije daje vodja skupine g. Lavren čič Ivan, dne 29. t. m. od 10.—12. ure na drž. šolski polikliniki. Uprava Sokolskega društva Maribor matica sporoča vsem onim, ki namerava jo prijaviti svoj vstop ali prestop v društvo, da mora prijavljenec oddati prijavo osebno tajniku v poslovnih urah, t. j. v ponedeljek in v soboto od 19.--20. ure in v sredo od 18.—19. ure. Osebna predaja pri javnic je potrebna radi izpolnitve nekih administrativnih formalnosti. Prijave, ki jih prijavljena ne bodo oddali osebno, se ne bodo vpoštevale. Prijavnice se dobijo pri br. tajniku ob označenih urah. Uprava. Krojni tečaj za žensko krojaštvo v Mariboru se otvori v ponedeljek dne 1. avgusta 1.1. ob 18. uri v dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici. V soboto, dne 23. julija vsi v Ruše na svečano proslavo 20 letnice Jugoslavije Posebni Putnikovi avtobusi. Baklada, koncert, svečana razsvetljava, ognjemet K d- Vožnja Din 20.—. Takojšnje prijave obrtnikov, zastopstvo Jug. nac. stranke, pri Putnik-u, Maribor, zastopniki uradov ter mnogo pokojnikovih Spored Potnikovih izletov za nedeljo, prijateljev in znancev. Za krsto so stopali dne 31. julija: Logarska dolina Din 110.—. pokojnikova brata, sestri in sorodstvo. Ob Celovec (Vrbsko jezero) Din 120. . Pri- odprtem grobu so pevci zapeli občuteno javite se takoj pri Putniku Maribor, žalostinko, nakar sc je poslovil v ganlji-l Iz davčne uprave: Razglas. V smislu čl. vih besedah od Sokola Frančka Seršena 148. zakona o neposrednih davkih se ob-društveni starosta br. dr. Stan j ko in javlja, da dospe v III. četrtletju 1938 v pa za Lovsko društvo, za Trgovsko zdru- plačilo: A) dne 1. julija 1938 III. četrtletni ženje se je v toplih besedah poslovil od obroki zgradarine, pridobnine, rentniue, rajnega predsednik Združenja g. V i 1 a r. (družbenega davka, davka na neoženjene Slednjič se je poslovil za politične prija- osebe, davka na poslovni promet in vojni-telje v imenu Jug. nac. stranke poslančeve; B) dne 15. avgusta 1938 I. polletni Lukačič, ki je podčrtal značaj, marlji-^brok zemljarine. Prizadeti davčni zave-vost in nesebičnost pokojnikovo. Godba zanci se opozarjajo, da te obroke v last-je še zaigrala žalostinko, Sokoli so po- nem interesu poravnajo pravočasno in si-zdraviii zadnjič svojega dragega brata, cer davke navedene ad A) najkasneje do Frančka, sokolski prapori so se poklonili dne 15. avgusta 1938 ad B) najkasneje do h grobu, nakar so ob prvem mraku začele dne 15. avgusta 1938 z izrednim doprino-padati prve grude na krsto, pogrebci pa som in banov, dovščino za bedn. fond. — so se ob zavesti težke izgube razšli po Uslužbenski davek morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s seznamkotn vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe ne glede na število zaposlencev — najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Ostali delodajallci pa morajo pobrati uslužbenski davek v davčnih znamkah tako, da jih ob! mestu. Dve novi orožniški postaji na Pohorju. Poveljništvo mariborske orožniške čete je uredilo dve novi orožniški postaji na Pohorju in sicer pri Sv. Martinu in pri Sv. Bolfenku na Pohorju. Obe postaji, lef pričneta poslovati z jutrišnjim dnem, bosta vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na zato določenem mestu in uničijo z žigom ali svojeročnim podpisom. (Čl. 98., 99., 100. zak. in pravilnik o neposrednih davkih). Davek na neoženjene osebe, katerih mesečni prejemki znašajo več kot 2.500.— pa morajo vsi delodajalci brez izjeme odpremiti v istem roku davčni upravi v gotovini. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirat! davek na rente po čl. 71. zakona o nep. davkih, morajo odpremiti pobrane zneske po seznamku najkasneje v 45. dneh po pre teku vsakega polletja, torej za I. polletje do všetetega 14. avgusta 1938, II. polletje do vštetega 14. februarja 1939. Davčni zavezanci splošnega davka na posl. promet po zakonu z dne 31. I. 1922, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za II. četrtletje 1938 najkasneje do 30. julija 1938. Davčni zavezanci skupnega davka na posl. promet, po zakonu z dne 12. julija 1930., ki so izbrali način plačevanja po vplačilih v gotovini in menicah, morajo polagati odplačila po prometu prejšnjega meseca v 20 dneh po preteku vsakega meseca z mesečnimi prijavami, oni pa, ki so izbrali za podstavo obračuna piomet po fakturah pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca. Dokler se ne izvrši odmera davkov za tekoče leto se morajo plačevati po davčnem predpisu iz prejšnje ga leta (čl. 147.), Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mora plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga. Kdor ne plača dospelih obrokov do skrajnega plačilnega roka, mora plačati od tega dne pa do dne plačila 6%ne letne zamudne Obresti in proti njemu se uvede izvršilno postopanje, ki je v zvezi z izvršilnimi stroški. Kam sedaj . . . Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Ko so se še pred nedavnim ob koncu meseca junija zaključili diplomski, nižji ter višji tečajni izpiti na naših srednjih in strokovnih šolah, poleg njih pa različni enoletni trgovski tečaji, se je ne samo staršev, temveč tudi nas absolventov lotila velika skrb, kam sedaj? Posebno pereče postaja to vprašanje za ono mladino, ki je dovršila kako strokovno 8o]°, n. pr. trgovsko akademijo in učiteljišče! Saj se stalno povsod govori in piše o nadprodukciji inteligenčnega poklica in silno težko po dolgih 4—5-letih študija priboriti si košček za življenje potrebnega vsakdanjega kruha. Povsod se sicer povdarja, da ni možnosti za namestitev mladih moči, nikdo pa od merodajnih Činiteljev ne vidi socialnih krivic, ki so v pravem protislovju s tem klicem. V pričujočem članku hočem iznesti le dva takšna primera, ki bi lahko, če bi se pravilno razumela in razmotrivala, gotovo bila dragocen doprinos k izboljšanju socialnega položaja posebno absolventov trgovske akademije. Prvo in zelo važno dejstvo je, da se v privatnih službah pri sprejemu nove moči nikakor ne gleda na kvalifikacijo te moči in se absolventi trgovske akademije z zrelostnim izpitom skoro istovetijo z absolventi enoletnih trgovskih tečajev, često se pa celo dogaja, da mora absolvent trgovske akademije znižati svoj plačilni pogoj, ker bi sicer delodajalec bil takoj pripravljen, sprejeti absolventa enoletnega tečaja. Pa dvojnozaslužkarji na račun nezaposlenih. V občinskih in drugih privatnih službah je zaposlenih precej upokojencev, pa tudi drugih že kakšno službo vršečih uslužbencev, na katerih mesta bi lahko namestili številni kader nezaposlenih absolventov srednjih in strokovnih šol. Kako je pa pri tistih uslužbencih, ki jim sreča ni tako mila, da bi imeli še kak izredni mesečni dohodek? Pa morajo kljub temu izhajati s pičlo odmerjenimi dohodki s številno družino! Spomini na dr. Vatroslava Jag!ča »... Ustavnemu načrtu je sicer zagotovljena večina, to je s svojo politično umetnostjo dosegel g. Pašič, vendar je drugo vprašanje, za kako dolgo. Vi Sr-bijanci veste, da se Vaše Srbije nihče noče dotakniti, zato ste najzanesljivejši element pri izgradnji te države, ker ničesar ne izgubite, ampak samo pridobite. Slovenski Javnosti Zadnja velika povodenz reke Mure je izredno težko prizadela prebivalstvo v naših severnih obmejnih krajih ob Muri. Uradno ugotovljena škoda znaša nič manj ko 9 milijonov dinarjev. Travniki, polja in posevki so ponekod popolnoma uničeni ,tako da je v nevarnosti preživljanje našega obmejnega prebivalstva, ker letos ne bo imelo žetve; uničeni ali močno na mizo juha, ki je siccr okusna, vendar pa preveč ogreje naše telo in povzroča premočno znojenje, marsikdaj pa celo motnje v delovanju želodca samega. Ne smemo pa pozabiti, da se dajo juhe pripravljati in jesti tudi hladne in da so prav prijetne, če so le pripravljene s pravimi in zadostnimi začimbami. Francozi, ki so znani kot največji gurmani na svetu, imajo v juliju in avgustu naj- [ rajši juhe, hlajene na ledu. V hlajenih juhah naj bo čim manj testenin. Plasžščnl film je baje iznašel Italijan Valentino. Jedro iznajdbe je v tem, da se vstavi med obe leči prizma, ki v kotu 45 stopinj lomi žarke tako, da se vidijo vsi predmeti v treh dimenzijah, torej popolnoma plastično. o > r----...v —---1 »n Pa trebali bi močno osebnost s široko oškodovani so tudi nešteti domovi mentaliteto, ki bi Vam ulil več simpatije in ljubezni za one kraje, ki hočejo biti s Srbijanci eno, a nočejo pustiti svojega zgodovinskega imena, svojih tradicij in narodne individualnosti. Vaš današnji režim dozdevno nima človeka s tako jako, široko mentaliteto. Zato se tudi po izvršenem delu bojim nezadovoljstva, trzavic in celo protidržavne agitacije, saj preže naši sosedje z vseh strani. Ne mislim, da bi rušenje državnega edinstva Splošni narodni interesi nam narekujejo, da pomagamo našemu obmejnemu prebivalstvu v njegovem obupu, ter mu predvsem omogočimo prehrano in obnovo opustošenih domačij. Javna sredstva niso zadostna za vse te naloge, ljudstvo samo pa si tudi ne more pomagati. Prebivalstvu teh krajev, ki stoji na braniku naše severne meje, je treba pokazati, da ima vsa slovenska javnost razumeva-| nje za njegovo trpljenje in da je priprav- RABITE VITAMINE potem poskusite sladki kmečki kruh pekarne Rakuša, Koroška c. 24. 3541 , ~ vumoiva . j 1 1,1 ua jv. piipiav moglo imeti uspeha, vendar pa je velika j Ijena prinesti za tako izredno važno pod-razlika med zadovoljno in jako ter ne-jPorno akcijo, katero organizira naše dru-zadovoljno in slabotno Jugoslavijo.« | štvo, tudi primerne in potrebne žrtve; ne Kratko pred Jagičevo smrtjo je naša £r2 za interese enega kraja, ampak cele država odkupila njegovo bogato knjižni-j Slovenije in Jugoslavije, ki potrebuje na co. Starcu je bilo težko se ločiti od nje, j svoji meji zavedno ljudstvo, zavedajoče toda skrb za rodbino, zlasti za vnukinjo ■se’ da uživa zaslombo vse naše javnosti. era in rvr*c»1!1o 1 r l, 1... nr O r fr n n i v n r> i t n. u „::... ■ . __ POZOR! Najboljša Dreisisbnerjeva vina iz Špičnika nudi gostilna »Pri lipi«, Gregorčičeva 19-Sprejemamo abonente- 4503 Dobro vpaljano MESNICO oddam. Ponudbe na upravo pod »Ugodno«. 4498 Jelko, ga je prisilila k temu koraku. Z nekoliko priročnih knjig je delal dalje manjše stvari, še vedno čil in svež. Toda težka gripa, ki sicer ni pustila težjih posledic, je uplivala na njegovo razpolože Organizacijo podporne akcije je prevzelo Društvo prijateljev Slovenskih goric. Zato se obrača društvo na vso slo-vesnko javnost z vljudno prošnjo, da prispeva po svojih močeh primeren znesek -, J _ .. r ^. v* .. lO&pui ‘ I- J * * nje. Brez knjig in brez zadostno zagotov- za podporno akcijo v korist pomurskim ' Ijene eksistence je postal občutljiv in ne- j Poplavljancem. Denar naj se nakaže po 1 razpoložen. V pismu, ki mi ga je pisal i čekovni položnici našega društva s pri-! leto dni pred smrtjo, pravi med drugim:; Pon,bo »Za poplavljence«. Kdor ni prejel! »Milo mi bo, če bo končno vaš akadem- 1 položnice, naj blagovoli izpolniti na pošti ski odbor vzel v roke načrt za Monutnen-; bianko-položnico s številko poštnočekov-: ta Serbica ali Siavorum meridionalium ncKa računa »Društvo prijateljev Sloven- > ali kakorkoli boste nazvali to stvar. Vem, 'skih goric, Ljubljana, št. 16.463«. Nabiral-da ničesar od tega ne bom več videl niti no akcii° je odobrila kraljevska banska doživel, vendar bi še kaj malega mogel uPrava dravske banovine, ki bo izvršila' pripomoči. Ne morem se pritožiti, da bi razdelitev nabranih zneskov. — Društvo! ne imel dovelj dela, vendar se bojim, da Prijateljev Slovenskih goric, bi moglo priti tako daleč, da bi bil brez dela, tedaj pa raje zbogom nego ostati1 bre? dela. K poslom, ki se vrste okrog pisalne mize, so se že pred več ko mesec dni pridružile — hišne skrbi. Ostal sem brez gospodinje, znam že dobro peč čistiti in kuriti, kuhati zjutraj čaj, zvečer pripraviti posteljo itd. Vendar težko prenašam to osamljenost in čakam kakor premraženi sonca, kedaj bom zopet dobil v hišo kak ženski stvor. Lahko bi bilo, če bi se mogla stanovanja menjati. Tedaj bi moj sin vzel večje stanovanje, in jaz bi živel pri njem. Toda kje hočeš danes dobiti drugo stanovanje? Tako ŽELEZNO POHIŠTVO železna postelje ostroški vozički solidno in poceni pri »Obnova«. F. Novak, Jurčičeva <>• 4467 fCfiisMfn i—mn ■wiinimn^«eaai^wi Kupujem dobro ohranjene SLOVENSKE LEPOSLOVNE KNJIGE Pcnudbp ali naslov pustiti v upravi »Večernika« pod »4480«. 4483 Prodam Debro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK ugodno naprodaj. Vprašati dnevno Jadranska 49-1, levo. 4504 Sobo išie SOBO tudi manjšo, sončno in v vsa kem oziru čisto, iščem s 1-avgustom. Ponudbe pod »Stalno« na upravo lista. 4402 Manovania ODDAM sončno sobo in kuhinjo tričlanski, snažni družini. Tržaška 4, Kolenc. 4508 Sprejmem GOSPODIČNO kot sostanovalko. Strossma-jerjeva ul- 9. 4500 Služtot5 efefe* VEC POMOČNIKOV sprajme mizarstvo Unter-lechner. Kopitarjeva 6- 4509 FRIZERKA debra moč, dobi stalno mesto- Vse ostalo po dogovoru- Salon Knez, Sodna ul. 9 Maribor. 4507 UČENCA s primerno šolsko izobrazbo sprejme konfekcijska trgovina Jakob Lah. Maribor-. . 4501 Sirite „Večermk“ ždtausfoa PRODAM »LJLIBLJANSK! ZVON« od leta 1881 do 1930, vezan v originalne platnice. Cena PO dogovoru. Naslov v upravi »Večernika«. 4494 Kis za ilii kakor tuči čuakrat žgano sliuouko in vinski špirit za nastavljanje sadja itd. priporoča po najnižjih cenah ADALBEiT GUSEL veSežganjarna Maribor Koroika cesta 18 in Aleksandrova cesta 39 Mat* položi dar domu na oltar! Ne premišljuj, če te kaj boli, temveč misli in reci, jaz hočem živeti in dočakati visoko starost. Ne vdajaj se preveč tusri, pa tudi ne veselju. Vedi, da vse pride in j vse inine. Jej zmerom in vedno ob času. Ne bodi požrešen, pa tudi ne preskop. Požrešen človek odebeli in postane len, a skop človek shujša in oslabi. Ne eden ne drugi ne živita dolgo. Tvoja hrana naj bo preprosta, a čisto in dobro pripravljena, ne samo na pol kuhana. Ne sme biti — ^ J -- > |-» V/l UMUUlltt, Cillic Ulil grem s strahom nasproti jeseni in zimi. vsa postana ali slabo pregreta, ker to ško hn I -r a/i I j • t »T . . . Kaj bo še iz mene?« Vsled ponovne gripe in njenih posledic je v avgustu 1923. v 86. letu življenja preminul ta veliki in zaslužni sin našega naroda. Po svoji poslednji želji je pokopan na varaždinskem pokopališču, v rodni zemlji, ki jo je vedno, dasi daleč od nje, v srcu nosil. (KONEC.) On: »čudovito, kar vse so že znašli, brzajov brez žice, vožnje brez konjev, smodnik brez dima, zdaj manjka samo še nekaj.« — O n a: »In to bi bilo?« — On: »Doto brez žene.« .11 Sirite . Veterniki iniiminiup duje zdravju. Ne jej in ne pij prevroče, a tudi ne premrzlo. Jej malo mesa. Jej črn kruh in mnogo zelenjave in svežega sadja. Ne misli na prodajo pri sadju in na denar, temveč privošči sebi in družini, naj uživajo sadje, ker je sadje za človeka zdravo. Ne jej preveč slaščic razen medu, pij mnogo mleka, pa boš zdrav. Ogibaj se alkoholne pijače. Alkohol le slabi telo. Sicer čutiš za trenotek, kako te je vino okrepilo, čim pa mine učinek alkohola, se počutiš slabše kakor prej. Če pa že imaš na razpolago vino, tedaj pij zmerno in le, če si žejen. Bodi zmeren pri jedi in pijači ne pretiravaj ne pri delu, a tudi ne lenari. Zmernost v vsakem pogledu, je pol življenja in zdravja. V vročem poletnem času ni potrebno, da uživa človek vedno le toplo kosilo. Zlasti je umestno, da ne prihaja vsak dan Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti našega nepozabnega sina, brata, strica in svaka, gospoda Franca Seršen-a trgovca in posestnika v Ljutomera in ste ga spremljali na njegovi zadnji poti ter njegov grob obsuli s cvetjem, izrekamo našo globoko zahvalo. Zahvaljujemo se čč. gg. župniku Msgr. Lovrecu ter salezijanskim duhovnikom iz Veržeja, ki so blagoslovili njegov prerani grob. Posebno zahvalo pa dolgujemo Sokolski župi Maribor za nad vse častno spremstvo ter domačemu Sokolu za častno stražo ob njegovem odru. Vse prosimo, da ohranijo blagega po* pokojnika v svetlem spominu. LJUTOMER, dne 21. julija 1938. Rodbina Seršen. Eenlca Svečka je plapolala in ob njeni luči se je sklanjala deklica nad listom papirja, ki ji je pravil, da živi Vavrena, da je srečno pobegnil in se kmalu oglasi s pismom. * Praški vihar so zatrli, pričela so se zasliševanja in kazni. Spina je imel že vse za sabo. Nedaleč od samostana »Na Slovanih« stoji kamc-nit križ, kjer počiva z drugimi bojevniki, ki so padli na barikada/h. Ni se dolgo mučil v kuti, ki ga ni veselila, temveč je moral z njo v večnost. Preden so minile počitnice, je zadela gospo Roubinkovo in njeno hčer velika nesreča. Gospod aktuar je odrinil na drugi svet. Kdo ve, ali je bila res kriva temu ta preklicana konstitucija? Odšel je in zapustil lepo sestavljeno poslednjo volja. Določil je kaj dobi soproga, kaj hčer, kam odide »oberst«, »Abraham«, »Kapalka« itd. in poseben odstavek'je namenil »imenitni« sliki kralja Herodeža, ki jo je še na postelji gledal. Zapustil jo je knjigovodji, dragemu prijatelju, s katerim se je tolikokrat prijetno zabaval. Tudi Lenke ni pozabil. Določil ji je skromno vsoto, ker mu je tako skrbno in zvesto stregla. Imel je slavnosten pogreb. Nebeški Bog ni dodelil gospodu aktuarju veselja, da bi dočakal dobri red Bachove dobe blagega spomina. Zato ga je poklical k sebi, da se raduje z Žižko in cesarjem Jožefom, ki je za njima tista cerkev v spomin. Po počitnicah je bilo v stanovanju gospodične Elis manj hrupno kot prejšnja leta. Ni imela nobenega filozofa in je spre jela na stanovanje samo tri majhne šolar-čke. Ni se ji tožilo, da bila je zado voljne j-ša. Davna želja se ji je izpolnila. Predlagala je Lenki, naj se preseli k njej in živi z njo. Ovdovela gospa Rou-binkova se je na videz dolgo ustavljala, končno je pa le odnehala; saj je bila Lenka tudi gospodični nekoliko v sorodu. Lenka je živela novo življenje z dobro, postarno gospodično, ki ji je bila prava mati. Pogosto sta sedeli skupaj v zaupnem in iskrenem razgovoru v pokojnem stricu in Vavreni. Po počitnicah je prišel Fribort z očetom in zaprosil Marinkino roko. Mama je Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru, seveda sanjala o doktorju, Fribort pa je raje izvolil veliko, krasno posestvo v zlati Hani in Marinka tudi ni zametovala št udiranega kmeta. »Imeli ste radi filozofa, oficirja, ali boste imeli tudi kmeta?« Objela ga je. • Zdaj so prihajala pisma z Moravskega naravnost na Mirinkin naslov; Gospodična Elis je prejemala pisma iz Prage, ki so bila pravzaprav Lenkina. Pisal jih je Vojteh Vavrena, medicinac studiosus. Srečno je ušel preiskavam in mirno študiral dalje. Zelenko ni pisal. »Saj seru vedela, da bo pozabil, kakor hitro odide.« (Sledi konec.) Tiska Mariborska tiskarna d. d.,