Št. 40.
V Ljubljani, ponedeljek dne 11. aprila 1910
Leto I
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/a6. url zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1— z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18*—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništra, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni arednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Problem skupnega jugoslovanskega jezika.
Da je jugoslovanska ideja zadnji čas mnogo napredovala, temu ne bo oporekal nihče. Povsod med Srbi, Hrvati in nami Slovenci se oglaša vedno več pristašev jugoslovanske kulturne zajednice.
Ideja sama je teoretično dozorela. Danes ne bo kmalu Jugoslovana, ki bi ugovarjal temu stremljenju, ampak vsak vidi spas svojega naroda v tesnem kulturnem in gospodarskem zbližanju.
In celo delo bi šlo v našem času duševnega poleta prav lepo od rok, ko bi ne bilo tu takozvanega jezikovnega problema. Kolikrat moraš čuti iz ust inteligenta: hm, hrvatski ne čitam, ker mi daje to čtivo preveč truda, sicer sem pa dober prijatelj jugoslovanske zajednice. Torej že čitanje hr-vatskega tiska dela že težkoče celo izobražencu, kaj šele čtivo pisano v cirilici.
Toliko o tiskani besedi, kaj pa z govorjeno besedo. Tu je še slabše!
Naša jezikovna zajednica, ki bi imela biti temelj daljšemu kulturnemu delu, je prav rahla in slaba, kar vpliva neugodno na ostalo gospodarsko in prosvetno delo.
To jezikovno vprašanje je bilo vsaj do najnovejše dobe tako zanemarjeno, da nas mora biti naravnost sram. Evo le par primerov iz slovstvene naše zgodovine. Prvi naši literati so hodili po nove besede na Rusko, mesto v Zagreb ali pa Belgrad, pozneje so se precej zavajale tujke v naše slovenstvo, nato je prišel puritanizem v v novi obliki, v zadnjem času se mnogo čehizira, da bi pa naši literati segli v bogati jezikovni zaklad naših najbližjih sosedov Srbo-Hrvatov, o tem doslej še ni bilo slišati. Nasprotno, naši slovstveniki in književniki se celo boje „hrvatenja“ in rabijo v svojih knjigah in časnikih raje ne vem kakšne tujke nemško-francoske, kakor pa da . bi privzeli naroden izraz jugoslovanskega plemena.
Na tej poti se je dosti grešilo, toda dalo bi se še mnogo popraviti, posebno v znanstveni smeri, bi bila naloga Jugoslovanske akademije, določevati skupne termine. Mesto se razdeljevati, cepiti in oddaljevati, bi morali stremiti, da se tudi jezikovno kolikor možno približujemo. O koristi, katerega bi taka smer prinesla, pač ni treba še posebno poudarjati.
_ Stvoriti skupen srbo-hrvatsko-slovenski književni jezik ni le skoro nemogoče, ampak tudi nepotrebno. Taka dva kulturno razvita dialekta kakor sta srbohrvatski in slovenski, ne bosta na škodo kulturnemu ujedinjenju Jugoslovanstva, posebno še, ako se bosta skušala drug drugemu približevati.
,y.tejn smislu, da srbo-hrvatski in slo-nski jezik ostaneta kot književna jezika, je vsaj za bližnjo bodočnost jezikovni problem rešen, odprto pa ostane vprašanje, kakšno smer naj zavzame narodova vzgoja
listek.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.	[30]
iiTajinstvena ^šina je vladala v sobi... začetkoma se je slišalo tanko in hitro si-
te3gf niPsSlaki. je Uhajal ven • • • a Mary
Neka prijetna atmosfera ie zavladali naokoli .n Man, se ,e °5, £ 7d?ha,a neko novo pr jetno m opojno ozračje . . . ničesar m mislila, ežala je na divanu kot one dni v Parizu, ko je čakala včasi proti večeru Henrika, ko se je vračal iz sloSa ateljea ...
In naenkrat se ji je zazdelo, da je doma v Parizu, čaka pri oknu in zagleda Henrika, ki jo iz ulice veselo pozdravlja... ?na mu teče naproti po stopnicah, on pa jo dvigne na svoje roke in jo kot otroka nese v sobo. Tam pa ji pripoveduje o svojih novih delih, o svojih velikih načrtih ... °na pa ga posluša zvesto in se ž njim veseli njegove sreče, njegove slave ...
In zopet se ji je zazdelo, da tava kot mlada zapuščena grizeta po pariških ulicah; vabijo jo in kličejo, a ona se ne ozre . . .
napram obema jezikoma. In v tem oziru hočemo v naslednjih vrsticah podati nekoliko misli.
Kar se je do danes storilo za medsebojno vzajemno jezikovno poznanje, je jako malo. Par knjig Matice, pevski zbori, ki goje tudi hrvatsko-srbske pesmi, nekaj predavanj, to je vse z naše strani. Na srbsko-hrvatski strani je pa še slabše. Niti današnja akademska omladina, dasi dostikrat naravnost preidealna glede jugoslovanstva, nima v tej smeri nikakega konkretnega programa.
Prav dobro je že „Jutro“ v svojem uvodniku pred mesecem poudarjalo potrebo ustanoviti v Ljubljani Jugoslovanski klub, ki bi imel nalogo širom Slovenije, seznaniti narod z vsemi kulturnimi pojavi jugoslovanstva ter bil nekako tolmač srbo-hrvatskega življenja za slovensko ljudstvo. Ideja ne le upoštevanja vredna, ampak naravnost prepotrebna.
To kulturno poznavanje pa bi moralo biti še podprto z učenjem srbohrvaščine.
Na Slovenskem imamo nebroj čitalnic in bralnih društev. Ali bi ne mogla ta društva nuditi svojim članom poleg slovenskih in nemških knjig, predvsem knjige hrvatske! Ali bi se ne mogli vpeljati vsako zimo par-mesečni tečaji hrvaščine, kjer bi se igraje naučilo sosednjemu jeziku.
Velika naloga bi tu pripadala tudi Srbo-Hrvatom. Kolikrat se po nepotrebnem potroše tisočaki za kakšen jugoslovanski banket. Ali bi ne bilo bolje, da bi gostitelj (mesto, občine itd.) isti denar raje daroval za izdajo hrvatskosrbske autologije, katera bi se v stotisoč izvodih razposlala po Slovenskem. Pri taki autologiji bi bilo treba predvsem gledati, da je tudi tehnično okusna in ne le književno izbrana.
Ako ima Ciril-Metodova družba svoje potovalne učitelje, gospodarska zveza itd. svoje potovalce, ali bi taka kulturna smer ne bila istotako upravičena imeti svoje potovalne učitelje in predavatelje?!
Knjižnice, čitalnice, predavanja in kurzi, in to v najširšem slogu, ne le po mestih, ampak tudi po deželi v kolikor mogoče velikem obsegu, so oni močni faktorji, ki bi jugoslovansko zavest povznesli in prosvetno ter gospodarsko delo jugoslovanske zajednice podpirali.
Sicer je pa tudi v narodnem interesu Srbo-Hrvatov, da bi to delo na Slovenskem ne le moralno ampak tudi gmotno podpirali. Na drugi strani bi morala biti zopet naša skrb, da se tudi slovenščina kolikor mogoče udomači na isti način med Srbi in Hrvati.
Ako se tako medsebojno spoznamo in proučimo, tedaj niti priprostejšemu človeku njegovo narečje ne bo nikaka ovira, da se ne bo mogel seznanjati z vsakim i najmanjšim kulturnim pojavom, naj si bo že kjerkoli med Srbi, Slovenci ali pa Hrvati 1
naprej gre in sreča Henrika, ki ji je podal roko in jo peljal iz temnih ulic ven iz mesta tja v lepo prosto in svobodno naravo ... in ona je udihavala tam zunaj svež m opojen zrak . .. Tako zdravo in močno se je počutila takrat ob Henrikovi strani .. . solnce, zlato solnce je sijalo nad njimi. Ko se je vila pred njima pot kot srebrn trak ... a naenkrat se je zoblačilo nebo, temni oblaki so zakrili solnce, temna noč se je razprostirala okoli nje; in v ti temi je tavala po pariških ulicah, sama in zapuščena, njen korak je bil slab in negotov, glava ji je sklonila, noge so ji opešale ... pred veliko, razsvetljeno palačo se je zgrudila na stopnice ...
In mimo nje je vršelo življenje, divje in razposajeno, smeh in veselje, vabljive pesmi, a ona ni mogla planiti v to vrvenje — roke so ji omahnile ... in zagledala je, kako se bližajo strahovi, kako se zgrinjajo okoli nje . . . kakor temna, neprozorna megla ... a naenkrat so to meglo razsvetlili svetli solnčni žarki ... in pred njo je stal Henrik, dvignil jo je na svoje roke in nesel
cvetje* C*°m ’ ’' tam	Pa	P0*0^ mec*
Sklonil se je k nji in jo poljuboval... pripovedoval m govoril ji je o sreči, ljubezni . .. ona pa se mu je smejala .. . veselila se svoje in njegove sreče ...
Stovaus&l Jug.
Albanska vstaja.
(Izviren dopis .Jutru*.)
Skoplje, 5. aprila 1910.
Vesti o albanski vstaji, nevarnost državljanske vojske niso iznenadile onih, ki poznajo dobro razmere v osmanski državi; ta vstaja je popolnoma naravna posledica korumpiranega državnega režima; osmanska država ni storila leta, deseletja in lahko trdimo tudi stoletja ničesar, da bi sanirala nezdrave razmere! O tem predmetu bi se dalo razpravljati na dolgo in široko, a zato sedaj ni časa, ker moram govoriti o veliko važnejših, novih dogodkih.
Situacija je v Albaniji jako resna in kritična. Vstaja Albancev v severnih krajih zavzimlje vse večje dimenzije. V okolici Debra, Malesije, Djakova in Pečija stoje vsi Arnavti v orožju pripravljeni na boj; kar more le nositi orožje, zbralo se je okoli svojih vojvod — starešin poedinih plemen — ter pričakuje noč in dan prihoda turške armade.
Čaršije so po vseh teh krajih zaprti, Srbi se ne smejo ni ganiti, kdor bi hotel le za hip zapustiti svoje bivališče, tudi, ako ima opravke, bi drago plačal to svojo nepremišljenost, tudi z glavo, ker Arnavti poznajo samo en odgovor, — in ta je puška.
Kakor se vidi, so se Albanci dogovorili, da uprizore letošnjo spomlad splošen ustanek; zato so se pa tudi že dolgo časa pripravljali ... a začeti niso hoteli toliko časa, da se ne stopi sneg po gorah; a nenadni dogodki so pospešili začetek in vzroki tega nenadnega dogodka so pozivi na Albance, da morajo kot rekruti vstopiti v redno turško vojsko ter iti na pobiranje novih davkov! In da zabranijo to, so se dvignili Albanci, da bojujejo boj na življenje in smrt.
Turške oblasti pripravljajo skrajna sredstva, da bi upor zadušili v kali, ali s svojim krutim postopanjem še bolj podžigajo nezadovoljnost divjih Arnavtov; kaka je jeza in sovraštvo Albancev do Turkov svedoči uboj polkovnika Rušda beja, ki je branil pečkega mutesarifa Haki beja. Oba in mutesarifov zet kapitan Mehmed paša Dereli so šli v neko bližje selo k nekemu arnavtskemu vojvodi, da bi se razgovorili žnjimi, kako bi bilo mogoče vjeti nekega na smrt obsojenega arnavtskega razbojnika, ki ga pa še doslej niso mogli ujeti, tako pa nadaljuje svoja grozodejstva po okolici. Ko so se z vojvodo dogovorili o stvari vrnili so se nazaj v Peč. Ali komaj so stopili iz hiše, počijo puške na vse tri beje.
Vest o tem atentatu se je bliskovito razširila in razburila vse prebivalstvo. Ta atentat je bil znak za začetek upora, signal za nadaljne nemire. Prebivalstvo vse preplašeno, začeli so Turki zapirati ... a upor se je že razširil po celi Arbaniji in Stari Srbiji. Velika meščanska vojska je pred
vrati, turške armade se pomikajo proti upornikom; Džavid in Ševki paša sta dobila povelje od Porte, da morata za vsako ceno zadušiti upor. Ako se pa posreči ta velika misija, da se povrne mir in red v deželo, da se upokore napol divja arnavtska plemena, ki se skrivajo in bojujejo v nedostopnih gorah, v krajih kjer ni nikakih ko-mumkacijskih zvez ... to jc vprašanje .. •
In tu zopet nastane vprašanje, ali ni ta arnavtski upor v zvezi s Staroturki, ki se baje zopet pripravljajo na nov državni preobrat v Carigradu proti mladoturškemu režimu ?
*
a	j<on^am	svoje pismo, mislim
i*i dobro, ako Vam še poročam o velikem arnavtskem kongresu v Bitolju Ta kongres organizacije Baškin (Edinstvo), ki ga je vodil arnavtski prvak Begri-bej’, je sklenil po daljši debati o arnavtski abecedi in sredstvih za prebujevanje narodne zavesti sledeče resolucije, ki so bile per accla-mationem sprejete:
1. da se 20. junija skliče nov kongres, ki naj se ga udeleži kar največje število delegatov arnavtskih plemen;
2. da se osnuje v Carigradu arnavtski narodni svet, ki naj posreduje med Porto in arnavtsko ligo;
3. da se izroči naučnemu ministru memorandum glede neobhodne potrebe, da se uvede arnavtska abeceda v njih šole in javne urade;
4. da se s skrajnimi sredstvi zatira grška propaganda po Albaniji.	S.
Iz slovenskih krajev.
Jesenice.
Neverjetno. V neki tukajšnji gostilni položeni so na mizi veliki nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda, na katerih pa tiče vžigalice v „Prid obmejnim Slovencem." Kakšna ironija! Imenitno pa je, da je ta gostilničarka predsednica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Ali je vse to nezavednost ali nesramna dobičkaželjnost.
,-Poe£a,njanje učitelja. Naš nadučitelj Sedlak je rojen pod nesrečno zvezdo. Preganja se ga in napada od vseh strani. In to delajo Slovenci, za katere si je brez razlike strank, stekel toliko zaslug. Mož, ki je od rojstva sem kot sirota pretrpel tol’iko bridkega, mož, ki mu je življenje črpalo toliko in toliko moči, pač ni voljan udati se političnemu boju, ker tako življenje v hrepenenju po miru, nima za njega dostopnosti. Vendar pa je navdušen Slovenec, blag mož, ki je na uslugo vsakomur, kdor le rabi njegove pomoči. Veliko je storil za posamezne stranke, zato je neodpustno, da se ga za hvaležnost še napada po časopisih, mu s tem grenijo življenje in žalostijo njegovo deco, ki je v zgled mladini. Brezvestna surovost pa je, da se ga sramoti
Svetlo solnce jih je obsijavalo z opojno in mehko svetlobo ...
A zopet naenkrat je zagledala, kako se je stemnilo za njegovim hrbtom ... in iz teme so se prikazale lepe roke, ki so se stegovale po njem — zagledala je lepe obraze demondkinj razgaljene, gole prsi, vabeče in proseče glasove...
Ustrašila se je ... trdno se je oklenila Henrika ... A tako slabe so postale zopet njene roke ... niti dvigniti jih ni mogla več ... a omahnile so ji nazaj ... a one roke, ki so se stegovale iz teme, so oklenile Henrika ,.. neznani obrazi so se sklanjali k njemu ... in ga zakrivali z dolgimi črnimi lasmi.. .
Nepopisne bolečine je začutila po vsem telesu... morala je zapreti oči . . . Naenkrat pa je čula glasbo, petje ... pogledala je naokoli in zagledala je Henrika, ko je sedel v objemu mlade, krasne deklice, ki ga je objemala in poljubovala, okoli njih pa so plesale divji ples bahan-tinje ... Henrik pa se je smejal, pel in poljuboval — groza je pretresla Mary ... A naenkrat je zopet izginila ta slika in videlo se ji je, da tava po neizmerni planjavi... ki ji ni nikjer konca ... nikjer pričetka ...
Kot ranjena gazela je bežala naprej... a naenkrat so ji začele zastajati noge, vedno globlje in globlje so se ji udirale ... za-
šla je v močvirje . . . hotela je nazaj, a ni mogla, niti koraka ni mogla več napraviti...
A noge so se ji vedno bolj udirale... čula je grglanje vode ... ki je prikipevala od vseh strani . . . čula je oddaljeno šumenje valov, ki so se vedno bolj približevali ...	J v
Zgrinjali so jo od vseh strani, začelo jo je dušiti, a ni si mogla več pomagati...
Dozdaj je kakor mrtva ležala na divanu ... a naenkrat se je začela nemirno gibati . . . odprla je oči in prvi njen pogled je splaval k Henrikovi sliki, a zdelo se jii je, da so poteze njegovega obraza še veliko bolj trde, neizprosne.
V tem trenotku pa se je zavedla tudi svojega dejanja . . . zbrala je svoje zadnje moči in planila po konci . . ali komaj je vstala . . . zapustile so jo moči . . . omahnila je nazaj . . .
Njeno telo je zadrhtelo . . , roke so se razkrile ... iz grla se ji je izvil prestrašen vsklik . . . nato pa ji je omahnila glava . . . ustnice so posinele ... oči se udrle ... še komaj viden stres ... in končano je bilo . . .
Tiho kot v grobu je bilo v sobi . . . čulo se je samo prasketanje plina, ki je napolnjeval sobo ... Na divanu pa je ležala mrtva Mary.	(Dalj«.)
anonimno pri rodbini, ki jo tako ljubi in ta njega. Zadnji čas pa je pod njegovim imenom nekdo poročal v nek časopis laž-njiv dopis, poln obrekovanja. Sedaj se ga pa toži, človeka, ki za vse to ničesar ne ve. Nerazumljivo! Tako se pri nas ubija priletne a navdušene Slovence, ki niso ničesar drugega zakrivili kot to, da so v svoji bla-godušnosti storili za slovensko reč vse, kar je bilo le v njih moči. Če se bodo tako rešile Jesenice nemške nevarnosti, potem ni čudno, da se napadovalci Slovencev, ki se radi trkajo na vseslovensko srce, tako bratsko družijo skrivaj z Nemci.
Iz Zagorja ob Savi.
V izpolnitev tozadevne notice „Edina tolažba tukajšnjih vodij socijalno demokratične stranke" javljamo še: Neresnična je trditev, da je že leto minulo, od kar je imela »Narodna delavska organizacija" prvi posvetovalni sestanek. Seveda je samoumevno, da, ako je bilo tajno posvetovanje ni imel nikdo brez povabila prostega vstopa. Na shod so bili vabljeni le slovenski narodni delavci, ne pa steklarski razgrajači, ki so se ravno iste nedelje s silo hoteli udeležiti posvetovanja, ter ga pod vodstvom Čobala razbiti. Resnica je, da je Čobal lahko ponosen na to svojo kompanijo. Vprašati hočem, kdaj se kdo izmed mirnih naših vdeleži tajnih posvetovanj? Na javni shod, katerega je sklical Čobal dne 27. svečana 1.1. je prišel le en naroden delavec, a še tega so s palicami pognali, ker se je predrznil ugovarjati. Nadalje pred-baciva Praporjev dopisnik, kaj vse je obljubila liberalna stranka klerikalcem, samo da so sklenili kompromis. Dasiravno do tega ni prišlo, pa vendar ga smemo primerjati z dejstvom, katerega se je gospod Čobal s svojim adjutantom Repovžem poslužil. Čobal kot zaščitnik delavcev proti nemškutarskim izkoriščevalcem, je šel ter sramotno prestopil k zvezi rudnik, Mihelčič, Schweiger i. t. d. — kapitalistična stranka! No, pa kaj bodemo o tem več govorili. Prodal je uboge delavce mamonu kapitalistov, kateri jih vedno huje izkoriščajo. Ubogi delavci morajo sedaj, poleg že tako male plače, še sobote praznovati, kar pa do letošnjega leta ni bilo. Kako naj sedaj izhaja delavec s svojo ženo in kopico malih neodraslih otrok. Že vsled slabe plače je marsikateri zadolžen, a kaj naj pa sedaj počne. Ni čuda tedaj, da se mnogo naših domačinov izseljuje v tujino, upajoč na bojšo bodočnost. Kar se pa tiče naših predavanj, katere je imel tovariš Slavoj Škerlj, so uspela popolnoma zadovoljivo. Že prvo, dne 30. januarja t. 1. je bilo vzlic slabemu vremenu povoljno obiskanoj bilo je nad 50 poslušalcev, dočim je imel Čobalov javni shod dne 14. januarja t. 1. komaj 14 do 20 poslušalcev. Kakor se je pa pokazalo na društenem javnem shodu, je upati, da se bodejo tudi Čobalevi pristaši vpisali v naše vrste. Lahko je tedaj umevno, kaj je dalo Čobalu povod, da si je za voglom grede iz »Sokolovega Doma" brisal grenke solze, ko se je vračal proti domu. Prav tega dne je izprevidel, da ga njegovi verni pristaši več ne marajo, ampak ga zapuščajo. Ko bodo delavci izprevideli namene »Narodne Delavske Organizacije" v Zagorju, bodite prepričani, da malokateri še ostane pri internacijonalcih! Za danes dovolj; pride pa še.
Trst.
Laška nadloga. Te dni je pripeljal vlak iz Italije brez števila laških delavcev, ki poplavijo deželo in jemljejo kruh našim domačinom. Te množice delavcev — bilo jih je 14 vagonov — so se razkropile na razne kraje naše ljubljene Avstrije. Naši domači delavci pa morajo s trebuhom za kruhom ponajveč v daljno Ameriko!!
Vreme. Na Goriškem imamo sedaj deževno vreme kakor bi bilo v jeseni. Huda burja preteklega tedna je močno škodovala sadnemu drevju, posebno so uničene zgodnje češnje.
Obrambni glasnik.
Amerlkancl za družbo sv. Cirila in Metoda. Iz amerikanskih časopisov smo posneli sledeče: »Ostuden članek in napad na Ciril Metovo družbo, priobčen v ljubljanskem »Surovincu", pod okriljem znane Bonaventure, je vznemiril tudi naše ameriške rojake. — Prav lep odgovor prejemamo od raznih strani in naselbin v obliki ustanovitve novih Ciril Metodovih podružnic. — Zadnje dni se je osnovala v Superior Wys. nova podružnica št. 25, tej sledi podružnica št. 26 v Rock Springs, Wys., kjer je že izvoljen tozadevni ustanovni odbor. Seveda nočejo zaostati tudi rodoljubni rojaki države Wiseonsin za tem narodnim delom. Poroča se nam iz Milwankee, da je prav sedaj ondi zanimanje za novo podružnico št. 27 veliko. Želeti bi bilo še več takih zavednih naselbin in to bode res najboljši odgovor »Cirilmetodariji*. Zanimanje za našo družbo sv. C. i. M. je postalo med našimi rojaki v Ameriki prav veliko. V devetih mesecih so ustanovili Amerikanci 27 podružnic, ki štejejo skupaj nad 1000 članov; poslali pa so družbi v tem času 2200 kron. Gotovo lep uspeh. — Kakor čujemo,
se dela v New Yorku neumorno za priredbo velikega koncerta v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
Promet narodnega kolka je postal v zadnjem času manjši. Kaj je temu vzrok? Vse rodolube opozarjamo, da ima družbina pisarna sledeče vrste kolkov: »Narod sebi". »Muta", »Št. Ilj", in »Ptuj". Prosimo zopet stare agilnosti v prid družbe.
Slovenski delavec družbi sv. Cirila in Metoda piše takole: Prosim, blagovolite sprejeti dva zavitka znamk iz različnih držav, katere sem pretekle mesece nabral v korist naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda. Strašno vest so mi prinesli listi »Glas Naroda" in »Soča", kako brutalno streže »Surovinec" (škofovo glasilo) po naši družbi, da bi jo zatrl in uničil. Po tolikih letih naj se to zgodi ? — Ne sme propasti, dokler naš narod živi! Tukaj smo v tujini, za svoj narod skoraj izgubljeni, v rojstni zemlji pa mora ostati Slovenec gospodar! Nismo gospodje, delavci smo, po tovarnah in rudokopih si služimo svoj kruh — ni ga pa med nami rojaka, da bi rekel: »Družba sv. Cirila in Metoda je brez pomena!" Naj sovražnik še tako pritiska na nas, junaška srca vrlih Slovencev se bodo unemala v ljubezni do matere zemlje slovenske. Mal položi dar, domu na altar! V Slogi je moč!
Za Cirll-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: Rudeča marela iz Pulja (plačala 200 K); Vrtovec Josipina, trg. soproga v Tolminu (plačala 40 K); podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Dornbergu (plačala 50 K); podružnica sv. Cirila in Metoda v Grosupljem (plačala prvi kamen 200 K, na drugi kamen poslala 20 K 80 vin.); Mala Stanka v imenu mozirske mladine (plačala 100 K); županstvo Kokarje; županstvo občine Podgora pri Gorici (plačala 200 K); posojilnica v Črnomlju (plačala 200 K).
Narodno gospodarstvo.
A. JUGOVIČ:
Hranilnice. i.
V kateri hranilnici je denar najbolj varno naložen?
Država je sestavila posebna pravila, po katerih se smejo snovati hranilnice. To je znani hranilnični pravilnik ali re-g ul at iv, izdan z dvornim dekretom z dne
2.	septembra 1844., ki je stopil v veljavo z dnem 26. septembra 1844. Td pravilnik je še danes za vse hranilnice veljaven zakon. Vlada je 1. 1892. izdala nova uzorna pravila, s čimer sta izgubila veljavo oba prejšnja načrta iz 1. 1885. in 1872. in je torej poleg zgorej omenjenega temeljnega hranilničnega pravilnika z dne 26. septembra 1844. danes veljaven za snovanje hranilnic le pravilnik iz leta 1892.
Na podlagi hranilničnega pravilnika iz 1. 1844. šo danes osnovane vse naše mestne ali občinske in okrajne hranilnice, to so namreč take hranilnice, pri katerih jamčijo za varnost ulog in za obrestovanje mestne občine, oziroma dotični okraji z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. To je torej tako popolno jamstvo, da ulagatelj ne more zgubiti niti vinarja. T&ko, zakonito zajamčeno varnost ulog imajo in dajejo ulagateljem vse slovenske mestne ali občinske in okrajne hranilnice, in zato cesarske oblasti ulagajo v te hranilnice denar nedo-letnih otrok in varovancev ter sploh sodno oskrbovani denar, potem župni uradi cerkveni in županstva ubožui denar.
Kdor torej hoče imeti popolnoma varno naložen denar, nalaga naj ga v take mestne in občinske hranilnice.	(Dalje.)
Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi (Računsko poročilo za upravno leto 1909.) Sprejemki na zavarovalninah, pristojbinah in obrestih znašajo 1,722.818-46 K, zavarovane svote znašajo 36,496.994-06 K, vse-vkupno premoženje je naraslo na 6,847.231-33 K. Ti vspehi dokazujejo jasno, da je našel primeren odmev slovanski delniški zavod v čeških in tudi v ostalih slovanskih deželah, katere so ga doslej pogrešale. Dokaz, da si izbirajo ravno premožnejši sloji za svoja visoka zavarovanja rajši delniški zavod te stroke, je, da znaša poprečna zavarovana svota posameznega zavarovanca pri našem zavodu po 4.000-— K! V minolem letu smo dobili 3448 ponudb za 13,781.010.— K zavarovane svote, ter za 725-— K zavarovanih dohodkov, od katerih smo sprejeli za 10,025.114-— K zavarovane svote ter za 725-— K zavarovanih dohodkov in izpisali dotične zavarovalne listine. Prijavljenih škod smo imeli 48 za 304.494-— K; v njihovo pokritje smo porabili, vpoštevajoč dotično rezervo za škode, 272,303-— K gotovine. Na to svoto smo dobili od drugih družb, pri kateri smo bili zavarovani, 108.623-31 K nazaj. — Za zavarovalne listine z določeno dospelostjo smo izpisali dotične nadomestne listine. Čisti dobiček znaša 100,567-65 K.
Predlagamo, naj bi vporabili iz tega zneska 15.033-58 K za kurzno rezervo, 80.000-— K za izplačanje kupona štev. 4. ter 5.543-07 K naj bi prenesli na nov račun.
Dnevne vesti.
Škofova brošura pred civilnim In kazenskim sodiščem. Pisatelj kritike o škofovi brošuri je po svojem zastopniku vložil tožbo proti založniku Lampretu, tiskarju v Kranju. Poročilo o zanimivi aferi sledi. Radi pomankanja prostora danes le omenjamo, da je založnik, ki je za I. zvezek izkupil najmanj 400 0 K, pisatelja prav kavalirsko honoriral s 1 00 K. Za ostale zvezke pa je še to svoto razpolovil. Za ponatis, ki je Lampretu zopet prinesel nekaj tisočakov, avtorju ni dal niti beliča ne. Ponatis v nemščini je falzificiran, oziroma brez avtorjevega dovoljenja prenarejen in mestoma v celih odstavkih izpuščen. So pa še druge stvari ki kažejo v pravi luči naše »liberalce". In Lampret hoče biti še boljši liberalec kot je njegov prijatelj dr. Tavčar.
Dijak Izključen zaradi „Jutra“? Poroča se nam, da je bil neki dijak na ljubljanski realki izključen, ker je čital »Jutro" in da je to izključenje provzročil veroučitelj na dotičnem razredu. Da zamoremo o preganjanju dijakov sploh in posebno še v tem slučaju spregovoriti tako odločno besedo na naslov naših šolskih oblasti, da bo gotovim gospodom kar šumelo po ušesih, prosimo glede zgorej omenjenega slučaja izvestnega pojasnila.
Kaj nas uči požar v Medvodah ? Ko to pišemo, obhajamo obtednico požara v Medvodah. Poročali smo o tem, kar je bilo zanimivega za poročati in storili smo brez vsake kritike na naslov tistih, ki jo posebno v tem slučaju zaslužijo. Sedaj, ko so se razburjeni duhovi pomirili, lahko trezno pregledamo, kaj nas uči ta požar v Medvodah. Predvsem si poglejmo razmere v Ljubljani. Bili smo priča, ko so nekoč okoli triglavske koče na Kredarici švigale strele, da je bilo joj. A kaj nam bilo mar -pokov teh strel. Zanesli smo se na — strelovod. Popolnoma varne smo se čutili. A med tem je hišnik pri vsaki streli trepetal za svoje in naše življenje — zakaj? On je vedel, da strelovod že zdavno ni več rabe n. To nam je seveda še le drugi dan zaupal. Lahko si mislite, kako nam je bilo tedaj pri srcu. Pa kaj imajo opraviti triglavske strele in strelovodi s požarom v Medvodah? Poglejte! Tako, kakor smo mi takrat zaupali strelovodu na Kredarici, tako zaupa naše občinstvo v naše požarne brambe. A kako je s tem društvom v Ljubljani? Ljubljansko gasilno in reševalno društvo nima svojih konj, kakor to misli občinstvo. Ne! Ampak ti konji so last dež. poslanca g. Turka, ki dobiva za njih uporabo od magistrata letno odškodnino baje 3200 K- Društvo te konje uporablja za požar v mestu samem, v okolico, a kakor smo danes teden videli, tudi za take velike in tako oddaljene požare, kakor je bil zadnji v Medvodah. Ni nam znano, kaka pogodba obstoji med magistratom in gosp. Turkom. Čujemo pa, da je g. Turk na magistratu protestiral, da bi se njegovi konji uporabljali za vožnjo k požarom na deželo. Magistrat je baje temu protestu ugodil. In kaj sedaj? Prvo, kar bi moglo biti je, da gasilno društvo skliče takoj sejo in to vprašanje resno pretresuje. Kaj bi bilo n. pr. nocoj, če bi bil zopet kak tak požar, recimo že v okolici Ljubljane? Gosp. Turk svojih konj ne pusti, a kako je v tem slučaju z izvoščki, to smo zadnjič videli. Urednik »Jutra" je imel le po naključju izredno srečo, da je dobil izvoščka gosp. Steleta. A vse kaj drugega je dobiti v poznem nočnem času konje za parno brizgalno. Nihče jih ne mara dati niti za drag denar ne. Ali je kaj takega mogoče v stolnem mestu, v Ljubljani? Pa da bi to že bilo vse. A žali bog, pride še lepše. Kakor se nam namreč poroča, ima to gasilno in reševalno društvo vsako le po en par konj. K požaru v Medvode sta se potemtakem morala vzeti oba para konj, a še ta dva nista zadoščala. Kajti za parno brizgalno samo treba za tako pot najmanj dva para dobrih konj. Kje so potem konji za drugi in če treba še za tretji voz ? V Medvode so morali med potjo iskati priprege. Celo izvoščeka, ki je prišel za požarno brambo, so hoteli imeti, to se pravi njegove konje. Izvošček je šel eno uro kasneje iz Ljubljane, pa je parno brizgalno še prešel na poti. — Ali se ne pravi na ta način naravnost ovirati delovanje gasilnega društva? Navsezadnje je potem le edino gasilno društvo krivo, če pride zakasnelo na lice mesta. Kako pride društvo v zahvalo za svojo požrtvovalnost do takih nezasluženih javnih kritik? In še to: Požarna bramba, kaj ne, je vzela dva para konj seboj. Ljudje božji, posebno Vi Ljubljančani, ki kakor mi takrat popolnoma nerabnemu strelovodu na Kredarici, zaupate, da je glede požara vse urejeno, vzemite le slučaj: Kaj pa, če bi takrat, ko je požarna bramba odšla v Medvode, nastal, kar je lahko mogoče, tudi
požar v najbližji okolici Ljubljane?
In kar je še lahko mogoče, kaj, ko bi se zgodila v Ljubljani sami kaka nesreča, kjer posreduje reševalno društvo, n. pr. prevoz bolnika v deželno bolnico? Pomislite: Tedaj je gasilno in reševalno društvo vdeželni prestolici srez vsakega konja. Res, krasne razmere v naši beli Ljubljani. G. Turk bo naj-srže imel prav, ako svojih, le za mestno vporabo namenjenih konj, ne da za vprego < požarom na deželo. Ali in kako pa ao odslej za naprej skrbljeno za slične slučaje? Ali so že določeni kateri drugi konji, ali pa so v slučaju resnosti, ko kličejo iz dežele na pomoč, treba šele po celi Ljub-jani okrog iskati konj za vprego brizgalne? O tem, kar nas uči požar v Medvodah še nismo vsega povedali.
Poreden nabornik. Edvard Malič, ključarski pomočnik je moral na nabor. To ga je tako razkačilo, da je med potjo na cesti državne železnice prevrnil ob kraju ceste stoječi mlekarski voziček posestnice Ane Zagorčeve. Voziček je bil poln steklenic mleka. In zgodilo se je: Steklenice so se razbile, mleko pa razlilo. Zagorčevka je naredila kar kratek račun. 7 kron škode imam, plačaj, če ne ... In poreden nabornik je plačal. Če je bil zaradi svojega junaštva nad mlekarskim vozom potrjen, prav žal nam je, tega pa ne vemo.
Nabornika so okradli. Josip Tušar, kurjač drž. železnice ko se je rešil naborne komisije, s svojimi tovariši popival po Sp. Šiški. Od veselja, ker je bil »taublich", je vse on plačal. Kar po Štefanih je šlo. In ker je bil precej pri denarju, si je celo izvolil, da so bili drugi blagajniki čez njegov denar. Pa sledila je kazen za grehe naborniškega veselja. Ko pride namreč Tušar domov, opazi, da mu je okradena denarnica, v kateri bi moralo biti najmanj še 70 kron denarja.
Pa še eden tistih. Nekemu naborniku je bilo v soboto v sobi za slačenje ukradena ura iz žepa. Kakor čujemo, se toliko tatvin še ni kmalo zgodilo pred naborno komisijo, kakor letos.
Kar obesiti se je hotel v soboto nek neznanec, očividno slaboumen, v Taškar-jevem gozdu vzadej za tovarno za lep.v Privezal si je bil vrv na tanko vejo. Že je hotel zadrgniti vrv okrog vratu, pa pride mimo nek trobentač domobranskega pešpolka. Ko ga je življenja-mržnji opazil, se je skesal in pobegnil v goščo. Trobentač pa si je mislil, čakaj, na to vrv se ne boš več obešal, razrezal jo je na drobne koščke. Hrast seveda je pustil pri miru.
Po svoj dnevni zaslužek sta prišla v soboto zvečer k svojemu gospodarju delavca Marenko in Štrukelj. Ko sta čakala pred vratmi je priletel na Morenko škaf vode, Štruklju pa na nos kos opeke, da je zadobil telesno poškodbo. Če se bodeta marala delavca zadovoljiti s tako plačo, bode dognala sodnija.
Izgubil je posestnik Anton Stražišar rjavo konjsko odejo, g. Jožefa Jenkova rjavo denarnico z 5 K denarja, šolska učenka Marija Matkova srebrno ovratno verižico g. Nina Kleinova zlato iglo z zvončkom, gdč. Viktorija Elsnerjeva pa srebrno zapestnico.
Pobegnil je iz zapora pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici, 261etni zidar Martin Jeriša iz smledniškega okraja. Bil je v preiskavi zaradi hudodelstva tatvine.
Oblastva zasledujejo neko 36 letno deklo Katarino Jerebovo, ki si nadevlje tudi priimek Podobnik, iz Plužne pri Cerknem, ki se udinja pri raznih gospodinjah, čez par dni kaj pokrade ter pobegne. Tako je predkratkim ukradla neki svoji gospodinji 29 K denarja in nekaj obleke ter pobegnila. Tatica je majhne postave, suhega obraza in črnih las, ter je bila zadnjikrat oblečena v rjavo obleko in belo ruto. Pozor pred tako služkinjo.
Vreme: Včeraj dop. po planinah melo, pop. se zvedrilo, hladno. Danes ponekod slana sicer lepo, a znaki kažejo na zopet neugodno vreme.
Nočni strel v Nunski ulici, blagovole dotični prizadeti sami pojasniti, da ne bo potem kake — zamere.
Jako poceni zagovornik je nek ljubljanski odvetnik, naroden od pete do glave, mlad, pa čedne postave, kar je glavno, on je zelo poceni. Evo dokaz: Njegov klijent mu naroči, naj dvigne ček recimo 88.000 K v kreditni banki, dvignjeni denar pa naj izplača svojemu tovarišu za neko drugo stranko. No, res je dvignil denar, a namesto, da ga izroči naravnost komaj 100 korakov oddaljenemu tovarišu, ga naloži pri Kmetski posojilnici, drugi dan pa ga zopet dvigne in ga šele tedaj izroči, kamor je bil namenjen. Zdaj pa če smo prav poučeni, tak-le račun: Za shranitev čeka 91 K; za pot v Kred. banko 30 K; za pot v kmetsko posojilnico 30 K, za pot drugič ravno od tam 20 K; za izročitev denarja zopet 91 K =■ skupaj 262 K. To vse v eni uri zasluženo, to se pravi, delo po naročilu bi bilo lahko v eni uri izvršeno. Bog ve, kateri notabene slovenskih odvetnikov je tako grozno po ceni? Gosp. dr. Novaki Ali ga morda poznate?
Izloraba cerkve. Ljubljanski frančiškani so na cerkvena vrata prilepili, reklamne listke za predavanje v Unionu. Čudno, da jih kar po oltarjih ne razstavijo.
Občni zbor „Dramatičnega društva". V soboto zvečer se je vršil občni zbor „Dramatičnega društva". Edino dejstvo in resul-tat tega zborovanja bi bilo spoznanje in prepričanje, da je „Dramatično društvo” do-igralo svojo vlogo. Zadnji čas je, da prenehajo vse jeremijade, vsa zdihovanja, ki so na redu vedno koncem sezone na občnih zborih. Edina rešitev, temelj za bodoči obstoj in razvitek slovenskega gledališča je ta, da ljubljanska občina prevzame gledališče ter ga vodi. Zato je toplo pozdravljati sprejeti predlog dr. Tavčarja, da naj dramatični odbor in mestna občina stopita takoj v dogovor z deželnim odborom, ki naj prepusti mestni občini gledališče, ta pa odkupi od .Dramatičnega društva” inventar ter garderobo za znesek, ki bi z njim društvo plačalo dolg. Ta korak je eden najvažnejših v zgodovini slovenske Talije. Sicer je bilo »Dramatično društvo” že letos samo nekaka firma, ki je dobila od dežele gledališčno poslopje ter prirejala predstave samo formelno, kajti ves artistični in upravni aparat je vodila mestna občina po svojem ravnatelju in blagajniku. Po prvem predlogu dr. Tavčarja pa odpade ta firma in mesto samo vodi slovensko gledališče! — O občnem zboru samem moremo le malo poročati, kajti odpadla so po sprejetem predlogu dr. Tavčarja vsa druga poročila. Edino zanimiva točka je pač bila blagajniško poročilo; to blagajniško poročilo je konštatiralo, da je sezona 1909/10 prva sezona, ki ni končala z deficitom, kajti blagajniško poročilo izkazuje 803 K 71 vprebitka. A najznačilnejše je, da se je ta prebitek dosegel kljub dej stvu, dagle-dališče ni prejelo cele mestne podpore v znesku 26.000 K, ampak samo 20.000 K, ker se je 6000 K izplačalo
že prejšnjo sezono, da je moglo Dramatično društvo plačati zapadle obresti! Akobi bila letos izplačana •cela podpora, bi znamovalo letošnje blagajniško poročilo nad 6000 K prebitka. To je po tolikih deficitih tako veselo dejstvo, da ga moramo posebno povdariti! V pretekli sezoni je bilo 149.851 K 75 v dohodkov a 148.905 K 84 v izdatkov, torej ■ostane prebitka 803 K 71 v. — V odbor »Dramatičnega društva” so bili voljeni kot predsednik g. Milavec, v odbor pa gg. Koder, Tavčar, Kobal, Govekar in Juvančič! — Mi le želimo, da se posreči akcija, da pride gledališče v popolno last ljubljanske občine, ker le na ta način je poskrbljeno, da se nam ohrani ta zavod na oni višini, ki jo je želeti!
Prememba v Italijanski diplomaciji.
Pariz, 10. aprila. Dosedanji italijanski poslanik v Parizu marchese Giulano, ki je imenovan italijanskim ministrom za zunanje zadeve, se je danes poslovil od predsednika francoske republike Falliersa, ki mu je poklonil veliki križ reda častne legije.
Rim, 10. aprila. Bivši italijanski minister zunanjih zadev Tittoni, ki je imenovan italijanskim poslanikom v Parizu kot naslednik Giuliana, sedanjega ministra zunanjih zadev, nastopi svojo novo službo dne 20. aprila. Italijanska javnost si obeta od Tittonijevega imenovanja največji uspeh glede francosko-italijanskega zbližanja.
Albanska vstaja.
Solun, 10. aprila. Dosedaj je odšlo proti upornim Albancem 28 bataljonov pehote, potem mnogo brzostrelnih topov ter gorske artelerije.
Carigrad, 10. aprila. V današnji seji državnega zbora je izjavil poslanec Prištinskega vilajeta. da albanski upor nima nikakega drugega političnega vzroka, nego tiči samo v slabi državni upravi in v sovražnostih turških uradnikov napram — Albancem.
Bel grad, 10. aprila. Z ozirom na albansko vstajo v starosrbskih vilajetih je srbska vlada pomnožila obmejno stražo na srbsko-turški meji za več bataljonov.
Carigrad, 10. aprila. Semkaj so došle v zadnjem trenutku vesti, da se bije med vstaši in Turki okoli mesta Hamai v Prištniskem vilajetu bitko že tekom petih ur. Detajli še niso znani.
Železniška nesreča.
Judenburg, 10. aprila. Pred postajo Schaufflein je skočil iz tira ekspresni vlak Dunaj-Nica. Dva luksusvagona sta skočila iz tira, ki sta pa bila k sreči prazna. Nesreče je kriv strojevodja, ki ni dobro pazil na signale.
Avtomobilska nesreča.
Dunaj. 10. aprila. Po cesti proti Neuwaldeggu je vozil z največjo brzino nek avtomobil, ki je na nekem ostrem ovinku izgubil smer ter se zaletel z največjo silo v obcestni zid. Dve osebi sta mrtvi, dve smrtno nevarno ranjeni. Nesreče je kriv mladi šofer, ki je vozil po ovinku s polnim parom.
Klavirje
in harmonije
prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj »Glasb. Matice” in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Breznik
v Ljubljani, Gradišče št. 11
(poleg restavracije pri „Kroni"). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Volitve na Ogrskem.
Budimpešta, 10. aprila. Nedeljski shodi, ki se jih je vršilo po deželi nad tristo, so se vršili ob najobilnejši udeležbi. Kandidati vladne Khuenove stranke imajo, ltot se more soditi po shodih, za volitve najboljše šance. Najimpozantnejša sta bila shoda naučnega ministra Zichyja v Stolnem Belem gradu — shod ministra poljedelstva Sereyja v Miškolcima.
Budimpešta, 10. aprila. .Pester Lloyd“ javlja, da se vrši med 20. in 25. aprilom v Budimpešti skupni ministrski svet pod predsedstvom ministra zunanjih ■zadev grofa Ahrenthala. Izmed avstrijskih ministrov se udeleže tega ministrskega sveta ministrski predsednik Bienerth, finančni minister Bilinski, vojni minister Schonaich ter skupni finančni minister Burian. Ta ministrski svet bo trajal par dni.
Praprotnik umrl.
Radovljica, 10. aprila. Tukaj je umrl v soboto uradnik posojilnice Pra-Protnik, katerega smrt je povzročil »Čuk* Kleindinst z udarcem na glavo. Radovljiškim zdravnikom vsa čast, ker so smatrali pred H dnevi udarjenega Praprotnika kot simu-lanta.(Za včerajšnjo številko prepozno došlo).
Rdeča nedelja v Berlinu.
.	.	aPr‘la-	Manifestacija, ki
jo je sklicala nemška socialna demokracija v protest proti predloženi vladni predlogi glede volilne reforme v Treptov-parku, je uspela najsijajnejše. Shoda se je udeležilo nad 250.000 delavcev. Vsi govorniki so podarjali, da je predložena reforma nesprejemljiva. Shod se je končal v najlepšem redu. Policija in vojaštvo, ki je bilo vse konsignirano, ni imelo niti najmanje prilike, da bi poseglo vmes, ker so dobro organi-'irani voditelji skrbeli za najlepši red.
Berlin, 10. aprila. Konservativni listi Napadajo z največjo vehenemco berlinskega P°licijskega prefekta pl. Jagowa, ki je do-v°lil soc. dem. manifestacije proti vladni Predlogi nove volilne reforme. Izjavljajo, da nemška vlada izza Caprivija še ni nikoli tako ponižala pred zahtevami ulice, kot ravno v tem slučaju.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
ijai F. m
se :nLSL32La,ja, sedaj
TŠelenburgovi ulici šteT.l
nasproti Kazine.
I/mJ f in okusno pijačo daje le dr. * ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom »SLADIN”! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
30—2
S tem prihranite 50*/o na denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
Moč!
7rli*ouia J To resno obvestil° P°-
LlirdVJui potrjujejo m nogo -brojna priznalna pisma.
50% prihranka!
'/* paketa stane 50 v. Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
Modni salon
M. SEDEJ-STRNAD
priporoča cenjenim damam
V'
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Palača Mestne hranilnice. Prešernova ulica.
Iz konknrzne mase Irana Miklavc«, trgovca v Ljubljani je poceni naprodaj železna ,Werthelmova" blagajna srednje velikosti. Kdor si jo hoče ogledati in kupiti, naj se do 20. t. m. oglasi v pisarni upravitelja konkurzne mase dr. Antona Šviglja, odvetnika v Ljubljani.
Kupi fie dobro vljolončelo 1’Pismenc ponudbe s ceno pod „Vijolončelo“ na upravo „Jutra‘,.
Klurlr se za vsako ceno proda. Naslov pove inseratnl biro ,Jutra*.
Dva gospoda iščeta stanovanje obstoječe iz dveh ali treh sob s pritiklinami za avgust. Pismene ponudbe na upravo .Jutra, pod .Sončna*.
Prodam fine nove .Elegie* citre; cena dogovorno. Naslov uprava .Jutra*.
Trgovski učenec se takoj sprejme. Ivan Goli-hleb, Polzela, Štajersko.
Mesečna soba, lepo meblovana s posebnim uhodom in s hrano je s 1. majem t. 1. za oddati. Poizve se v Židovski ulici št. 4. II. nadst.
Obrtnik z zelo dobro idočim obrtom se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 18—26 let, ki ima tudi nekaj premoženja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne do 15. aprila, pod .Rafael* na upravništvo „Jutra“.
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ijubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.12M1 upravnega premoženja K 20,775.510'59
obrestuje hranilne vloge
po 4,|2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.
Posojujo na zemljišča po 5>/<°/o z l'/20/o na amortizacijo ali pa po 5‘/-i°/o brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov.
'■-■m
m ■	■
■Bh I
10
POZOR!
Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na
„Prvi ljub. zavod za straženje in zaklepanje11
katerega glavni namen je, njemu v varstvo oddano imetje, to je: cerkve, poslopja, trgovine, tovarne, lesne prostore in skladišča kakor tudi vrte in stavbne prostore vsako noč od 9. ure zvečer in do 5. ure zjutraj redno, kakor tudi izredno čuvati in opazovati tako, da sumljive osebe nikoli ne morejo preračuniti, katero uro in od katere strani da čuvaj pride, ter se zmerom nahajajo v nevarnosti, biti od čuvaja iznenadene ter pasti pravici v roke.
Ker so naši čuvaji pod rednim nadzorstvom, so takorekoč pod izgubo službe prisiljeni svojo službo vestno izpolnovati, to je: natančno opazovati prvič, če je vse v redu zaprto, če se nahaja v prostorih kakšna sumljiva luč in če je sploh v bližnji okolici kakor v prostorih vse mirno in ako bi se kaka sumljiva oseba v prostoru ali bližini nahajala; posebno morajo čuvaji paziti po noči na ogenj, vlom in tatvino.
Pri nočnih delih prevzamemo tudi nadzorstvo delavcev.
Posebno si še dovoljujemo opomniti, da obstoji naše moštvo iz samih zanesljivih in sposobnih ljudi z najboljšimi izpričevali iz civilnega in vojaškega življenja, katerih vsak pa mora položiti tudi gotovo vsoto kavcije, katero pri najmanjšem pogrešku ali prestopku v službi izgubi. V drugih slučajih pa tudi čuvaj, ki svojo službo vestno
izpolnuje, dobi 5—30 K nagrade.
Za dostavo posebnih čuvajev s kontrolno uro ali brez nje dovoljujemo jako ugodne naročninske cene na podlagi posebnega dogovora. Ob potovalni seziji priporočamo naročnino za poljubno časovno dobo.
Prevzamemo tudi straženje v ljubljanski okolici.
Ako želi kdo straženje, se prosi, da to naznani ravnateljstvu, katero pošlje potem enega svojih služabnikov, s katerim se potem lahko vse podrobno pogodi.
Da so takšni zavodi postali splošna potreba, je že razvidno iz tega, ker deluje to društvo že v vseh mestih Avstrije, Nemčije in Švice z največjim uspehom in v splošno zadovoljnost ljudstva.
Cena: Za čuvanje ene hiše računamo pri letnem abonementu mesečno:
zunanja straža..............................od	K	2-— naprej
znotranja straža................................  »	3-—	„
„	„	s kontrol, knjižicami . .	„	»	—	„
„	„	lesne zaloge in skladišča	.	*	6'—	H
tvorniški in posebni čuvaji pogojno.
Izražajoč željo, da bomo smeli kmalu šteti več slavnega občinstva k našim naročnikom, beležimo
z odličnim spoštovanjem
„Prvo ljubljansko društvo za straženje in zaklepanje44
Ljubljana, ravnateljstvo: Trg Tabor št. 5, stražnica: Metelkova ulica št. 1.
Ustanovljena leta 1831.	ZVajvečja	zavarovalnica	avstro-ogrske	države	Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu %
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
HP	J	f\	se priporoča za vsa dekoracijska in
1	i/*I	llv	tapetniška dela. Divani, otomani, mo-
Ljubljana, Marije Terezije C. 16. droci se izdelujejo po najnižji ceni.
si
.	CS-ti *.	£/•t .	CSt,	cSti	\	MA	ti
Naj večja zaloga najflnejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetniko in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
—- Eiraeži, olja in retnše za slikarstvo Slikarsko platno
-H
3
1
ED. 8MARDA
potovalna pisarna
t Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18.
Sr!Ml O fi dni ? Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske
linije čez Havre v tfew-York in nazaj.
Zahtevajte cenik.	z oljnatim in krednim temeljem.	Zahtevajta	cenik.
Yzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A rl ni -f TTq n -nt m q n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, illLUll Ud lip uiLialllij firnežev, lakov in steklarskega klej a.
3
Kmetovalci, pozor!
ALOJZIJ KORSIKA
semenska trgovina v Ijubljani, Šelenburgova ulica štev. 5,	pl
naznanjam, da mi je ravnokar došla	j?--
velika množina travnega semena v	16	vrstah;	t
travne mešanice sestavljam sam po navodilu lista »Kmetovalec*. Nadalje tudi krmilna pesa, rdeča In rumena, nemška detelja lucerna, domača štajerska, N-vsa preizkušena in v plombiranih vrečah, zanesljivo brez predalice. Potem {S~ veliko množino čebuljčka za posaditi in veliko drugega krmilnega in zelenjad-
nega semena.	^
Radi velike množine znatno znižane cene!
&
Izvleček iz glavnega cenika se na frankirano zahtevanje dobi poštnine prosto.
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št 5
prodaja	361—32
zaradi ogromne izbere konfekcije za
dame, gospode, deklice, dečke in otroke
pod vsako ceno brez konkurence
0. Bernatovič.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino nr, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1
Popravila se točno, solidno in ceno iz vrše.
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovargu dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
»1. Žuga V. T 1162, 5:91. V.
Torarnižka mamka
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za sluiaj potrebe se vljudno priporočajo	_	t,-	.	„„ . „ .	.
TURK in BRATA ROJINA.
Najnižje cene!
Delniška glavnica: K 3,000.000.
301-40
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinniiMiiiiMiiiiinnMiiiiiiiiMiii
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. S.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu In Sarajevu.
Rezervni fond: K 400.000.
irMiMMMmiMiiiiMMMiitiiiiiinmmiiiiiiiniiniiiHH
IHIlHitninMMIIHItNI Ml It •••••!•••«•• •••IIIIII lil ••••••
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4*|2°|0.