^ DOMOVINI V LJubljani, dno 5. aprila 1928 Leto IV Vesele velikonočne praznike! Strašno zanemarjenje mladine. 161etni Matiček, sin Janeza Kavčiča iz Hlevnega vrha na Notranjskem, katerega so baje radi tega, ker je slaboumen zaprli pred Šestimi leti v hlev, kjer je odsihdob živel med živino. Matiček ie zelo plah In se boji ljudi. Tudi govoriti ne zna in se pogovarja le z živino, med katero tivi že toliko let Obleke ne trpi na sebi. Proti mrazu se zavaruje s suknjičem kn čepi v stelji kakor v kakem gnezdu. — Na spodnji sliki sta njegovi sestri Franca in Rezika, ki pa živite v hiši s svojimi domačimi Cvetna nedelja prinaša našim najmlajšim mnogo veselja. Z pestrimi butarami polnimi pomaranč in drugega sadja gredo v cerkev Desno: Gosp Joca Jovanovič, vodja srbskih zemljo-radnikov, narodni poslanec, strokovnjak v naših manjšinskih zadevah, je predaval 30. marca v Ljubljani o razmerah med Italijo in Jugoslavijo. Dobro obiskano predavanje je bilo zanimivo, posebno, ker je govornik prav lepo pojasnil, kako krivično postopajo naši južni sosedje z nami, dočim se delajo pred ostalim svetom kot naši dobrotvori Slovenski izseljenci v Franciji, zaposleni v železnem rudniku v Saint Pierrmont pri Marcieullisu, nam pošiljajo velikonočne pozdrave. Naši ljudje, ki so morali ki s trebuhom za kruhom, tudi v daljni tujini, kjer se težko bore za obstanek, ne pozabijo na svojo domovino in narod in se ga spominjajo zlasti ob večjih praznikih, ko jim stopi mila domovina s svojimi lepimi običaji prav milo pred oči. Naša dolžnost je, da tudi mi nanje nikdar ne pozabimo Kako se tem našim izseljencem godi v tujini je popisano v članku v Domovini Don Juraj Biankini, veliki narodni borec, bivši podpredsednik vlade, eden izmed najzaslužnejših Jugoslovenov je umrl 27. marca t L v Splitu. Rodil se je 20. avgusta 1847 v Starem gradu na otoku Hvaru. Gimnazijo je dovršil v Splitu, bogoslovje pa v Zadru. Njegova glavna skrb v zadnjih letih je bila narodna obramba našega Jadrana. Leta 1920. je ustanovil »Jadransko stražo«, ki Ji je bil častni predsednik. Slava spominu velikega moža! Maturantke, k] so dovršile žensko realno gimnazijo, pred odhodom na poučni zlet po naši lepi, solnčni Dalmaciji, ki je baš sedaj, v svitu prvih pomladnih solnčnih žarkov in odeta v nežno zelenje najbolj prijazna in prikupna. Naše mlade dijakinje se bodo na svojem poučnem potu naužile svežega in zdravega morskega zraka, spoznale pa bodo poleg tega enega naših lepih krajev, našo milo Dalmacijo, po kateri naš južni sose<* tako grabežljivo sega Aprilske šale. Sta- ra navada je, da ljudje kaj radi drug drugega potegnejo odnosno kaznujejo za preveliko radovednost Tako si je dovolilo tudi Jutro tako šalo. Prineslo je sliko velike svinje z osmimi nogami, z mladiči, sestavljeno iz 2 slik. Kljub precejšnji neverjetnost in še raznim drugim pripombam, iz katerih je balo razvi-deti, da se gre za aprilovo šalo, se je zbralo precejšnje število ljudi pred Figovcem, Je »Jutro« obljubilo, da bo ta čudna pošastna fival razstavljena. Prišla so bajje tudi financarji, da U pregledovala vstopnice, ker je bilo rečeno, da bodo pobirali vstopnino po 2 dinarja za vsako osebo. Bili pa so vsi skupaj seveda prav neprijetno preseneečni, ker so šele na mestu spoznali, da so bffi prav nemilostno potegnjeni. Potegnjeni pa niso bili prav vsi, ki so prišli, kajti mnogi so prišli samo zato, da vidijo potegnjence in se jim veselo nasmejejo. Čudežne svinje seveda ni bilo in radovedneži so morali druga za drugim odhajati z dolgim prvoaprilskim nosom. — Ostali dve sliki »mož, 13 operira, kokoš, da bi nesla večja jajca, vel&a kakor je cela kokoš« in pa »čudna ženska z veliko glavo ln majhnimi nožicami« sita uspeli šaljivi fotografiji, kakršne prinašajo razni listi po drugih deželah, tu ki pričajo, kako se šalijo za prvi april tudi drugi časopisi ki radovedneži jim povsod nasedajo Franc Krajnar, čudak iz Lazov, ki so ga pred kratkim oddali v ljubljansko bolnico L Dviganje podmornice »S 4«, Id se je lani potopila in ž njo nesrečni mornarfl Desno: Vahabitskj vojak Ibn Saudove vojske, s katero se je uprl Angležem Levo: V lahkem čolna okofl sveta hočeta preve-slati dva mlada Nemca. V francoskem pristanišču Marseille jih je množica navdušeno pozdravljala Kristusova slava, lesorez slavnega nemškega slikarja Duererja Desno: Nesreča s padobra-nom. Francoski letalec Marcel Gayet se je priposkusnem skokn z znanega Eifflovega stolpa smrtno ponesrečil Priprava je odrekla in letalec se je razletel na trdem pariškem tlaka Desno: | Mlad Hoiandec hoče na visokih š tu lah aJi hoduljah prepotovati svet s.