^-sOkas

BILTENGLASNIKZIVI1SKEGA KDNBINATAZITD
Ljubljana, februar 1967
LETO II — ŠTEVILKA 2 (46)
Našim ženam ob 8. marcu!
Bliža se mednarodni Dan žena — 8. marec, ki ga vsako leto praznujejo napredne žene in dekleta vsega sveta, letos že 57. leto po vrsti.
Običaj je že, da se spomnimo pomena tega mednarodnega praznika borbenih žena, ki so se borile za priznanje žene kot enakopravnega dejavnika v političnem, družbenem In ekonomskem življenju
1939 se je pripravljal nov volilni zakon in žene so tedaj po vseh večjih mestih države prirejale zborovanja ter odločno terjale svoje pravice. Od tega so žene pričakovale več, kot samo udeležbo na volitvah. Terjale so enakopravnost s svojimi moškimi tovariši, to je ekonomsko enakopravnost, možnost zaposlitve in enake pogoje za enako delo.
dežel. Prvoborka za žen-ske pravice Klara Zetkin, ki je na mednarodni žen-ski socialistični konjeren-°i ■— ki je bila hkrati s kongresom II. internacio-nale leta 1910 v Kopen-kagenu — predlagala praznovanje mednarodnega ženskega dne. Odtlej sla-VD° ženske svoj praznik, S. marec. Boj za enakopravnost žena, za volilno Pravico in za novo družbeno ureditev po svetu se Je širil nezadržno in zmagovito.
Tudi jugoslovanske že-ne so svojo borbenost pokazale s svojimi akcijami Pred vojno, ko so odločno zahtevale priznanje poli-UČnih pravic in predvsem v°Ulno pravico. V letu
Ta svetli cilj naših žena je bil uresničen šele v novi Jugoslaviji in sedaj se že dvaindvajsetič ob 8. marcu spominjamo žena kot enakopravnih članic družbe, ki si je s svojo ustavo zapisala graditev socializma in socialističnih družbenih odnosov. To pravico enakopravnosti so si žene priborile med NOV ter tedaj, kakor tudi kasneje, pri obnovi porušene domovine, dokazale s svojim delom, da so sposobne skupno s tovariši ustvarjati boljše pogoje za življenje.
Zdaj ni več žena samo gospodinja in mati. Njen edini namen ni samo roditi otroke ter skrbeti za družino in tudi ni več od-
visna samo od moža. Danes stopa z njim vzporedno na vseh delovnih področjih, v vseh panogah industrije in znanosti. Hrabre so in neustrašene žene v svojih podvigih in v vseh poklicih. Primer posebne hrabrosti nam je pokazala Valentina Terje-škova, ki je kot prva ženska poletela v vesolje in bila prav tako hrabra kot marsikateri njen vesoljski kolega.
Če listamo po seznamih upravnih odborov v naših kolektivih, pa zasledimo, da se žene in dekleta premalo uveljavljajo v upravljanju podjetja. Morda je vzrok v premalo organiziranem otroškem varstvu ali morda nestrokovnost in nizka izobrazba pri večini zaposlenih? Stremimo za tem, da bomo svoje znanje nenehno izpopolnjevale, da bomo tako kos nalogam, ki jih
od nas terjajo ekonomika in delovna mesta, na katerih delamo.
To, da smo postale enakopravne in enakovredne moškim, ustvarja tisto svobodo, ki omogoča ženam neodvisnost in iz katere se porajajo svobodne osebnosti.
K prazniku 8. marca čestita vsem ženam ŽITA
uredništvo Glasnika
LETNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK
Komunisti Žita o svojih nalogah
Osnovna organizacija ZK v Kombinatu ŽITO je imela 2$. januarja letos svojo redno letno konferenco, katere se je od 45 članov udeležilo 31.
Konferenco je začel sekretar OO ZK tov. Tomažin, ki je tudi podal poročilo enoletnega dela.
Iz poročila je bilo videti, da je OO ZK v Kombinatu v preteklem obdobju svojo vlogo v sodelovanju z drugimi družbeno političnimi organizacijami dobro opravila in opravičila zaupanje kolektiva. Razprava na konferenci pa je vseeno pokazala vrsto odprtih problemov in vprašanj, ki čakajo na odgovore in rešitev.
Če hočemo torej, da bodo osnovna organizacija ZK in družbeno politične organizacije svoje delo pred kolektivom še naprej opravičile, je nujno potrebno, da ZK še bolj okrepi svojo politično vlogo v tem smislu, da bo s pojasnjevanjem in političnim prepričevanjem skušala pridobiti slehernega člana za plodno in zavestno sodelovanje. Pri tem ne smemo mimo družbene reforme, ki še naprej predstavlja razvoj sprememb v ekonomskem in političnem ustroju naše družbe. Ta razvoj se je pričel že s samim Vlil. kongresom ZKJ, še jasneje pa so ga nakazali gospodarska reforma ter sklepi III. ter IV. plenuma CK ZKJ. Bistvo teh sprememb je boj delovnega človeka za utrditev pravice, da sam odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Čimbolj se ta boj za-sofruje, tem bolj aktualno postaja, kako ZK uresničuje svojo vodilno vlogo.
Te vloge pa ni mogoče uresničevati izven sistema samoupravljanja in brez nenehnega premagovanja odpora, ki ga kažejo zoper samoupravljanje razne birokratske in druge negativne sile.
Ko dajemo podporo sklepom DSK in komisijam, ki ocenjujejo trenuten položaj na področju samoupravljanja in razvoja ter reorganizacije y Kombinatu, je potrebno takoj preiti na dejanja in ne le čakati, da se stvari razvijajo same od sebe.
Iz samega poročila se da zaključiti, da smo pri samo-
upravnem sistemu in njegovem razvoju napravili določen korak naprej. Sistem naše družbene samouprave in kvaliteta dela, sta v razvoju, v nenehni rasti. Pod pogoji gospodarske reforme, ko delovni ljudje morajo premagovati še večje napore, je brez dvoma najvažnejša naloga ZK, da podpira stremljenja in hotenja, da proizvajalec dobi popolno pravico, da samostojno gospodari in odloča o svoji prihodnosti. Glavna ovira na tem področju so ostanki birokratizma in podržavljanja. Zaradi tega je ZK dolžna, da študijsko obravnava in ugotavlja, kje in v kakšni obliki pride do teh pojavov.
V Kombinatu ŽITO je bilo občutiti določene težave pri samoupravljanju. Ko smo gledali te pojave, smo imeli vtis, da so to napake, ki izvirajo iz določenih tehničnih napak, iz pomanjkljive dokumentacije, pomanjkanja občutka odgovornosti, ali osebnih teženj. Površno gledanje bi nas skratka zapeljalo lahko k temu, da bi drobnjakarsko reševali probleme, ki so se nanizali pred nami.
Člani ZK pa smo bili mnenja, da bi bilo potrebno še bolj aktivno vključiti se v nadaljnje poglabljanje in razvijanje naše samouprave, jo približevati proizvajalcu, ki naj ima možnost, da se odloči za najboljšo obliko dela in smer gospodarjenja. Na pobudo ZK in drugih družbeno političnih organizacij je DSK imenoval komisije, ki so ime-
le dovolj časa za poglobljeno analizo samouprave in organizacije pri nas. Zaključki komisije so nas presenetili prav zaradi tega, ker so napake in težnje posameznikov dobile svojo logično povezavo z ne dovolj razvito in premalo demokratično prakso dela naše samouprave.
Analiza je istočasno odkrila, da strokovne službe v Kombinatu niso dovolj vključene v sistem družbene samouprave. Nasprotno, strokovne službe so lahko stalni vir birokratskih teženj, v kolikor so prepuščene same sebi in niso v razvoju proizvodnje in gospodarske politike Kombinata zraščene z družbenim samoupravljanjem tako, da se vzporedno z njim razvijajo in poglabljajo.
V kolikor bomo uspeli, da bodo strokovne službe po svoji kvaliteti postale ne le del družbene samouprave, temveč njen organski del, potem bodo najbolj zainteresirane in bodo tudi lahko glavni pobudnik za nadaljnji razvoj družbenega samoupravljanja. ZK v Kombinatu ŽITO je trdno odločena, da se bo idejno borila za nadaljnji razvoj družbene samouprave in socialistične demokracije.
VSEBINA:	
Poslovanje v letu 1966	
	str. 2
Njihova naloga so remonti	str. 3
Kilometrski števci se vrtijo	str. 5
Kako prodreti na	tržišče
	str. 6
Bralci pišejo	str. 6
Reorganizacija mlinske	
proizvodnje	str. 7
V Domžalah so podali	
obračun	str. 8
Domača in tuja gibanja z žitom
V zadnjih 20 letih so koruza, ječmen in oves oziroma izdelki iz njih pri nas skoraj popolnoma izginili iz nekdaj vsakdanjega jedilnika predvsem v gospodarsko bolj zaostalih krajih.
Množičnost proizvodnje, predvsem koruze, pa ima obenem z ovsem in ječmenom odločujoče mesto v prehrani živine, saj predstavljajo te vrste žita surovinsko osnovo za razvoj živinoreje. Napredek kemične industrije je omogočil vsestransko uporabnost koruze kot osnovne predelovalne surovine, kar omogoča z izvozom le-te znaten devizni priliv.
Že pojasnjeni vzroki so bili tudi pri koruzi, ječmenu in ovsu vzrok, da so se v povojnem obdobju zmanjšale požete površine tudi pri teh kulturah. O tem jasno govore statistični podatki, kjer je posebno očitno zmanjšanje površin, posejanih z ovsem in ječmenom zaradi zmanjšane rentabilnosti pridelovanja.
(Požete površine v 000 ha)
, « _Q -Q	ta	1 cti O N	>i g	<u >
O o	en w	M 2	i-s E	O
1930/	3389	2600	423	366
1939 1939	3483	2710	416	357
1949	2911	2240	313	358
1956	3296	2570	353	373
1959	3296	2580	378	338
1962	3121	2460	351	310
1964	3105	2430	369	306
1966	3214	2500	394	320
Posebno karakteristična so velika nihanja v intenzivnosti pridelovanja. koruze, ječmena' in ovsa':'
SVETOVNA TRGOVINA Z ŽITOM
Vse do 19. stoletja se je razvijala mednarodna trgovina z žitom v zelo omejenih količinah, kajti šele razvoj modernih prometnih sredstev (železnica, parniki) je omogočil prevažati velike količine v najoddaljenejše države in to tudi v prometu med celinami. Povečevanje prebivalstva v mestih in pocenitev množičnega transporta na velike razdalje sta pospešila razvoj pridelovanja žit v čezoceanskih deželah in jih pripeljala kot izvoznike žit v Evropo in Azijo. Čezoceanske države so lahko v polni meri prenesle industrijske proizvodne metode v kmetijstvo in njih pridelovalni stroški so znatno nižji od evropskih tudi zaradi skoraj neomejenih setvenih površin, kjer pride množična mehanizacija do polne veljave. Pred nizkimi cenami čezoceanskih ponudb so evropske države najprej zavarovale lastno proizvodnjo z omejitvijo uvoza. Po oktobrski revoluciji je Rusija prenehala biti skoraj izključni dobavitelj primanjkljaja v žitih Evrope, na njeno mesto pa stopijo ZDA, Kanada, Argentina in Avstralija. Z njihovim nastopom so bile prizadete tudi vse podonavske države, ki so obenem z Rusijo bile glavni dobavitelji žit Zahodne Evrope. Nastopilo je obdobje popolnoma svobodne trgovine z žiti, vendar samo do 30 let tega stoletja, ko je svetovna gospodarska kriza razrahljala temelje svobodne kapitalistične trgovine na svetu. V takih primerih zasebna svobodna žitna trgovina ni bila v sta-
	koruza	
Obdobje	vagonov q/ha	
1930-39	430.000	16,4
1939	407.000	15,1
1949'	371.000	16,'6'
1956	337.000	13,1
1959	667.000	25,8
1962'	. 527.000	21,5
1964	696.000	28,6
1966'	805.000	32,2
. Vse do leta 1957 je bil pridelek koruze daleč pod povprečnim desetletnim predvojnim pridelkom, kar je predstavljalo milijardne izgube narodnega dohodka, da ne upoštevamo pri tem ustvarjanje deviznih prilivov.
Velika nihanja v proizvodnji koruze so še jasnejši odraz odvisnosti od podnebnih vplivov, kot je to primer pri pšenici, ker pada za kdruzo vegetacijsko obdobje v letne, največkrat sušne ihesece. Več kot 90% ko-rtize je pri nas še vedno v individualnih rokah, kjer je Stopnja agrotehničnih ukrepov še vedno minimalna in zato odvisnost od vremenskih nevšečnosti toliko več-■ a ja.
ječmen	oves
vagonov	vagonov
q/ha	q/ha
41.000	9,7	31.000	8,5
42.400	10,2	34.800	9,8
38.100	12,2	38.400	10,7
34.400	9,7	32.400	8,7
57.500	15,2	40.400	12,0
47.500	13,5	30.500	9,8
53.400	14,4	29.300	9,6
71.400'	18,1	38.700	12,1
nju reševati nastalih problemov in so se začele države močneje vmeševati v promet z žiti z namenom, da pred preveliko zunanjo odvisnostjo zaščitijo lastno proizvodno bazo s pomočjo dvostranskih dogovorov in z drugimi aranžmaji. Tako pridemo do obdobja agrarnega protekcionizma in prvega mednarodnega sporazuma 22 držav v Londonu leta 1933, s katerim se določa postopek o vsakoletnih uvoznih kvotah, najvišjih cenah in drugih pogojih, ki so značilni za razvoj svetovne žitne trgovine. Ta sporazum pa se ni nikdar dosledno izvajal, posebno ne zaradi političnega položaja, ki se je pojavil v času pred drugo svetovno vojno.
Kot smo videli iz pregleda o pridelku važnejših žit na svetu in po posameznih državah, vidimo, da je izredna intenzivnost pridelovanja v čezoceanskih državah izvoznicah po končani vojni morala povzročiti novo problematiko, katere glavno vprašanje je, kam s tržnimi presežki oziroma, kako jih zmanjševati. Predvsem moramo pri tem poudariti, da danes ni niti ene države na svetu, ki ne bi nekako posegala tako v proizvodnjo kot v promet z žiti. Svetovne tržne zaloge žit leže nakopičene v že omenjenih štirih čezmorskih državah, v glavnem pa v ZDA in Kanadi (v letnem povprečju najmanj 16 milijonov ton). Do danes je prišlo do zelo različnih poizkusov, kako reševati tržne presežke. V ZDA se je kot prvi poizkus pojavila tako imenovana »nekomercialna« oblika realizacije prodaje presežkov. Ta način je postal značilen za velik del svetovne trgovine s kmetijskimi pridelki. Na temelju posebnega »Zakona 480« so ZDA začele z velikimi prodajami žit na dolgoročne kredite, pri čemer jih država uvoznica plačuje v domači valuti. Po podobnih pogojih je tudi ZSSR prodajala v povojnem obdobju pšenico na podlagi bilateralnih pogodb, vendar samo svojim politično vezanim vzhodnoevropskim državam. Ne smemo pozabiti, da je pšenica še vedno eden najvažnejših strateških in političnih artiklov. Novejši način ZDA je prodajanje kmetij sikih presežkov v okviru programa »hrana za mir«, kjer nudi zainteresiranemu partnerju sicer dolarski, vendar za artikel kot je pšenica, ki se hitro porabi, dolgoročni kredit do 12 let.
V želji, da bi iskali skupne rešitve in povezali zainteresirane države uvoznice in izvoznice, je bil sklenjen leta 1949 v "VVashingtonu »mednarodni sporazum o pšenici«, ki se podaljšuje vsaka 3 leta. Ena od točk sporazuma pravi, da je cilj sporazuma v tem, »da se državam uvoznicam zagotovi redna dobava pšenice, a izvoznicam zagotovijo tržišča in to v obeh primerih po pravičnih in stabilnih cenah«.
S sporazumom se občasno določa minimalna in maksimalna cena. S sistemom kvot so ugotovljeni odstotki uvoza, na osnovi katerih se obvezujejo države izvoznice, da dajo na razpolago določene količine, države uvoznice pa, da bodo te količine prevzele.
Tako ugotavlja zadnje poročilo, ki ga je mednarodna zveza za žito objavila januarja v Londonu, da zaloge, ki jih imajo izvoznice žita, zadostujejo za zadovoljitev svetovnih potreb v letu 1966/67. Poročilo zveze, ki ima trenutno 49 držav članic, ugotavlja, da se bo pridelek pšenice, ki se je leta 1965/66 zmanjšal za 12 milijonov ton (podatkov za LR Kitajsko ni), povečal v
letu 1966/67 za 20 milijonov ton in dosegel 261 milijonov ton. Razdobje neuravnovešenosti med obilnim pridelkom in manjšo potrebo, kar je ogrožalo svetovni trg s pšenico, je zdaj spričo večje prodaje že mimo, zaloge pa so se zmanjšale na minimum.
Seveda se posebni cilji ali pa za zdaj vsaj želje večjih gospodarskih integralnih skupnosti ne vključujejo prav lahko v namene mednarodne zveze za žito. Tu mislimo na ukrepe, ki jih predvideva dogovor Evropske gospodarske skupnosti, kot so skupne carinske tarife in količinske omejitve uvoza iz tretjih držav, ki neposredno zadevajo vse izvoznice žit. Poleg tega naj postopno izenačevanje cen
žit znotraj držav članic EGS zagotovi takšno proizvodnjo, ki bo pokrila vse njihove potrebe.
Današnja stopnja proizvodnje žit in zapletenost tržnih odnosov je taka, da so tudi vse kapitalistične države pristopile k uvajanju načrtnih elementov v proizvodnjo in promet z žiti zaradi zagotovitve načrtnih ciljev. V vseh državah so ustanovljeni posebni državni organi, s katerimi izvajajo posebno politiko. To je v tako veliki meri zmanjšalo svobodo akcije v poslovanju trgovinskih organizacij, da se je na svetu bistveno zmanjšala vloga žitnih borz in se že zelo velik del žitne trgovine opravlja v neposrednem stiku mednarodnih žitnih podjetij.
POSLOVANJE V LETU 1966
Delavski svet kombinata je na svojem zasedanju 14. februarja letos razpravljal o zaključnem računu poslovnega leta 1966 in ga tudi potrdil.
Ob tem lahko ugotovimo, da je delovni kolektiv v letu in pol, ki smo ga preživeli v gospodarski reformi, uspešno posloval kljub težavam, ki so se pojavljale na tržišču ter da smo z razširitvijo prometa in boljšo kvaliteto naših izdelkov dosegli zadovoljiv finančni rezultat.
Poglejmo samo glavne finančne kazalce za kombinat:
narjev.
Tudi po zaključnem računu za leto 1966 je DS kombinata namenil za standard zaposlenih sredstva v višini 65 milijonov S din, s katerimi bomo pokrivali anuitete za stanovanja, dali dotacijo sindikatu, dotacijo mladinski organizaciji, dotacijo počitniškim domovom, dalje nadomestila za K-15 vsem zaposlenim, darila upokojencem ter namenjena sredstva za ambulanto zdravstvenega doma Moste in za družbeni standard občinam.
Stanovanjski komisiji pri DS kombinata je iz sred-
fakturirana realizacija plačana realizacija celotni dohodek poslovni stroški dohodek osebni dohodki
skladi skupaj (rezervni, poslovni, sklad skupne porabe)
140,368.162,57 N din 129,502.920,46 N din 130,539.349,60 N din 110,331.902,06 N din 30,207.447,54 N din 13,332.225,78 N din
6,875.221,76 N din
Preteklo poslovno leto je bilo v kombinatu obdobje nadaljnje gradnje in modernizacije kombinata po načrtu, ki si ga je kolektiv zadal že v letu 1958. Tako je bila zgrajena v letu 1966 nova pekarna v Lescah pri Bledu.
Celoten kolektiv kombinata stremi za tem, da poravnamo sprejete obveznosti, kot so anuitete, vezava z banko, rekonstrukcije obratov ter ostale nabave novih osnovnih sredstev. Vseh teh obveznosti ima kombinat nad 900 milijonov S dinarjev za leto 1967, ki jih bomo pokrili z zaključnim računom poslovnega leta 1966 in z redno amortizacijo.
Poleg rednih obveznosti tudi nismo pozabili na družbeni standard naših zaposlenih delavcev. Če pogledamo izdatke za leto 1966 v ta namen, vidimo, da smo precejšnja sredstva uporabili za stanovanja delavcev, za kredite delavcem pri stanovanjskih gradnjah, za topli obrok vseh zaposlenih, finansirali počitniška domova v Crikvenici ter na Pokljuki, plačali nadomestila za dopust oziroma K-15 in podobno.
Vseh sredstev, vključno z nakupom stanovanj na Gorenjskem, ki bodo vseljiva v letošnjem letu, smo porabili za 139 milijonov S di-
stev 4 % stanovanjskega prispevka, iz amortizacije iz leta 1966 in sredstev sklada skupne porabe namenjenih v 1967. letu 80 milijonov S dinarjev, ki jih bo komisija uporabila za nakup novih stanovanj, kredite zaposlenim za stanovanjsko gradnjo in podobno.
Osebne dohodke je kombinat izplačeval v letu 1966 po Pravilniku o osebnih dohodkih vsem zaposlenim po učinku. Vseh osebnih dohodkov je bilo v letu 1966 realiziranih v znesku 1333 milijone 222.578 S din in znašajo povprečni osebni dohodki brez končnega obračuna po zaključnem računu na zaposlenega 90.748 S dinarjev.
Komisija za osebne dohodke pri DS kombinata proučuje pravilnik o osebnih dohodkih za popravek in uskladitev režistov v kombinatu, dalje proučuje skladiščne in transportne normative pri teh delavcih glede na nadure, za šoferje in njihovo stimulacijo ter stimulacijo zavijanja v Peka tetah in v zavijalnici V centralnem skladišču.
Ko pregledujemo stroške, lahko ugotovimo precejšnje povečanje celotnih poslovnih stroškov in to predvsem v stroških surovine, v amortizaciji zaradi aktiviranja nove tovarne kruha v Les-Konec na 6. strani
Predstavljamo vam kolektive
NJIHOVA NALOGA SO REMONTI
nekaj ur v »letečem« servisnem obratu v Domžalah — majhna, a prizadevna
SKUPINA — MARSIKAJ BI BILO LAHKO BOLJE, PRAVIJO PRIZADETI DELAVCI — OSEM UR NA DELU, SKORAJ ŠE ENKRAT TOLIKO NA POTI
Vsako leto, po prej predvidenem programu, se približno od deset do enaindvajset dni ustavijo stroji zdaj v tem, Pa v drugem in naslednjih mlinskih obratih kombinata Žito, v mlinih ali drugih obratih tedaj preneha delo. Mlinski valjki in drugi stroji se ne vrte in ne meljejo žita. Skrb nad njimi so prevzeli, namesto mlinarjev, mizarji in ključavničarji, delavci servisnega obrata ali remontne delavnice na Viru pri Domžalah. Na vrsti so redni letni remonti. Ni mi bila sicer dana možnost, da bi si ogledal potek remontnega dela, no, pa sem namenil obisk tem delavcem v njihovem »domicilu«, na Viru.
Na zunaj kaj skromna zgradba, tik ob glavni cesti proti Štajerski, ne vzbuja nobene Pozornosti. Ko pa sem prispel do nje, sem že zaslišal iz notranjosti te hiše brnenje mizarske žage in zvoke udarcev Po pločevini. Delo je potekalo v polnem razmahu.
V mizarski delavnici so pridno obdelovali neko leseno ogrodje vodja te delavnice tov. Kralj, pa njegova sodelavca tov. Flerin in Repovž, v ključavničarski delavnici pa so bili »v pogonu« vodja delavnice tov. Grošelj in ključavničarja tov. Bonšek in Prašnikar. Imeli so polne roke dela, a vendar so si utrgali nekaj časa za razgovor. Le-ta je bil zanimiv, zakaj vsak je vedel povedati nekaj svojega.
GLAVNO DELO v ENOTAH
tej ali oni enoti odmontirati in prepeljati v delavnico.
V razgovoru z delavci sem zvedel, da prostor za mizarska dela nekako zadostuje, prav tako za ključavničarska dela, poleg tega pa imajo eno delavnico še v Homcu, kjer imajo tudi stroj za ostrenje valjkov. Za delo imajo dovolj stoječih strojev, so pa že precej stari in izrabljeni. Če bi uredili novo delavnico, bi bilo prav opremiti jo z novimi stroji. Manjka pa predvsem drobno orodje, prenosno orodje in material za izdelavo posameznih delov.
BESEDA IZ UST DELAVCEV
Morda bo najbolje, če prepustim besedo, kar svojim sobesednikom. Iz tega si bo moč ustvariti najnazornejšo sliko o delu in problemih.
Alojz FLERIN, mizar: Kaj bi povedal? Skromno delamo in živimo. Kritizirati ne smeš, hvaliti pa nimaš kaj. To potujoče delo mi pravzaprav nekako ustreza. Izučil sem se sicer za pohištvenega mizarja, pa sem kasneje prešel v mlinarsko mizarstvo. Privadil sem se in ne bi hotel menjati, ker je to šele moja druga zaposlitev. Sicer pa je delo zahtevno, ker se zlasti v mlinih močno umažemo. Smo pa pač pri takšnem delu, kjer se moramo prilagoditi pogojem, ki
Delo je treba poznati
jih zahtevajo remonti. Morda bi bili pa osebni dohodki lah-ho le nekoliko boljši.
Ignac REPOVŽ, mizar: Pritrdil bi svojemu tovarišu, kar je povedal. Le glede letnega odmora bi povedal, da je pri nas menda že kar nekakšno pravilo, da nikdar ne pridemo na vrsto tedaj, kadar ga poprej predvidimo. Zmeraj se kaj zatakne in letnega odmora ne moremo izkoristiti tedaj, kadar bi si želeli — skupaj s svojimi družinami.
no pa sem v tej delavnici zadovoljen, prav tako z osebnimi dohodki.
Alojz BONŠEK, ključavničar: Glede dela sem v podjetju še kar zadovoljen, nisem pa zadovoljen s prejemki, ki so odločno prenizki. Delam povsem isto delo kot drugi in imam v stroki prakse 16 let. Prizadetega pa se čutim, ker mi doslej ni bilo omogočeno, da bi dokončno prišel do kvalifikacije. Sem pol-kvalificiran delavec, a mislim, da bi iz sredstev za izobraževanje pri podjetju lahko tudi meni privoščili majhen del, pa bi kvalifikacijo prav gotovo dosegel, ker imam, kot
kot polkvalificirani delavec, ko pa sem prišel v delavnico, sem naredil izpit za kvalificiranega ključavničarja. Tov. Grošelj mi je omogočil, da sem 3 mesece hodil v večerno šolo in nato opravil izpit. Zato sem mu hvaležen in sem vesel, da sem prav v tej delavnici prišel do kvalifikacije. V tem poklicu se mnogo bolje počutim, kot prej, ko sem se učil za kovača, a nisem naredil izpita. Sploh je v tem podjetju vse drugače. Pri zasebnem kovaču sem delal vse drugo prej kot kovaštvo, največ pa poljska dela. S prejemki sem zadovoljen, imel pa sem težave, ker sem se prej moral zelo daleč voziti s ko-
Pogled v mizarsko delavnico na Viru: delavci imajo kar polne roke dela
Servisni obrat na Viru ima, kot rečeno, dve delavnici — Hizarsko in ključavničarsko. Delajo štirje mizarji in štirje ključavničarji, obe delavnici Pa imata povezano delo, zlasti ob rednih letnih remontih, ki jih opravljata v vseh delov-nih enotah kombinata, predvsem pa v mlinih. Treba je letno urediti vse potrebno pri sejalnicah, elevatorjih, pa pri yaljkih in drugod. Popravlja-1° pa tudi pode, lestve, silos-"6 celice in še razne stroje. " delavnicah pripravijo vse Potrebno, nato pa se podajo v enote, kjer letno preživijo največ svojega delovnega ča-sa — od marca pa do konca ata. Seveda tudi v delavni-l9, , kdaj pa kdaj popravijo kakšen stroj, ki ga je moč v
Anton Kralj
Spregovoril je tudi najstarejši delavec v tem obratu tov. Anton KRALJ, ki dela že 40 let v mizarski stroki, pri Žitu pa je skoraj deset let.
— Toliko let že delate. Kdaj so bili boljši pogoji za delo? smo ga vprašali.
»Kakor se vzame, nikoli ni za vse prav. Včasih so enote same skrbele za material. Sedaj tega ni. Premalo smo povezani s tehničnim sektorjem.«
— V čem se odraža premajhno sodelovanje?
»V tehnični službi ne poznajo našega dela, kakršno je treba opravljati ob remontih. Včasih program dela kar kdo .tišči v žepu1 in se ne vemo pravilno pripraviti. Tudi glede dobave in prevoza materiala ni najbolje.«
— Kaj pa osebni dohodki?
»Ce primerjamo sorodne stroke, smo nekako v sredini. Ne visoko ne nizko.«
— Kako ste zadovoljni s sodelavci?
»Vse je v redu. Moramo se pravilno sporazumevati, sicer bi težko skupaj delali.«
— Kaj bi še za konec povedali?
»Marsikaj bi bilo lahko boljše in bi bilo tudi pri nas več zadovoljstva. Tu v delavnici še kar gre, sicer pa ni prirejena za stalno delo, ker smo večinoma v obratih, na terenu.«
Janez GROŠELJ, vodja ključavničarske delavnice:	Nas
ključavničarjev je premalo. Lahko bi vsaj za enega povečali delovno silo. Podjetju bi se to močno poznalo. Razna dela bi lahko opravili sami in s tem mnogo prihranili. Tako pa podjetje išče usluge pri drugih podjetjih, kar precej več stane. Eden bi bil lahko stalno v delavnici in opravljal vsa takšna dela, ki jih sicer ne moremo, ker smo vsi hkrati izven delavnice v enotah, in jih je treba zato oddajati drugim podjetjem.
Sicer pa delamo povezano z mizarsko delavnico, ker je to nujno in to zahteva v sedanjih obratih ustroj strojev, sestavljenih iz lesenih in kovinskih delov. Strojev za naše delo bi bilo dovolj, tudi drobnega orodja, ki se nabavi vsako leto sproti, ko izrabljenega odpišemo. Vsekakor pa nam manjkajo primerni prenosni stroji večje moči. Zgodi se, da se nabavi tak stroj, ki je premajhen in tako premalo časa zdrži. Treba je na primer vrtati večje dimenzije, a z majhnimi stroji tega ne moremo, če pa poizkušamo, se hitreje izrabijo. Bolje bi bilo, da bi imeli močnejše prenosne stroje, ki bi imeli daljšo življenjsko dobo in bi na ta račun precej več prihranili.
Skratka, če bi imeli orodje v redu, bi mnogo laže delali in bolje opravili delo. Oseb-
sem rekel, dovolj delovnih izkušenj. Ker pa nimam ustreznih izkazov o kvalifikaciji, me to potiska navzdol zlasti pri osebnih dohodkih. Drugače pa se med seboj v delavnici razumemo in delamo složno. Če pride do kakšne praske, se hitro poravnamo.
Janez PRAŠNIKAR, ključavničar: Prej sem bil v mlinu
lesom. Sedaj živim blizu naše delavnice.
SKORAJ BREZ BOLEZNIN
Nadaljnji pogovor je stekel o problemih, ki se pojavljajo. Nerodnost njihovega dela je zlasti v tem, ker so »leteči«. Zdaj v tej enoti, zdaj v drugi Konec na 4. strani
Predstavljamo vam nekaj delavcev na Viru — od leve: Kralj Repovž, Flerin, Prašnikar, Bonšek in Grošelj
Njihova naloga so
Nadaljevanje š 3. strani
morajo opravljati delo. Nič kaj prijetno tudi ni, da morajo mnogokrat tudi v prostem času, po rednem delovnem času, hitro v kakšen obrat, kjer se je kaj pokvarilo, pa se zamudijo po več ur, da okvaro odpravijo. Seveda pa vedo, da je to nujno, da ne bi prišlo zaradi zastoja do materialne škode. Obrati vendar ne smejo stati neizkoriščeni!
Besedo smo napletli tudi o skrajšanem delovnem času. 2elijo si ga, so dejali, saj imajo vse tovarne na domžalskem področju vpeljan 42-urni delovni teden. Kdaj bo to tudi v kombinatu, jih je zanimalo.
Značilnost te servisne delavnice — zares omembe vredna — pa je, da ti delavci sploh ne poznajo bolezenskih izostankov. Vsi so redno na delu in sploh ne pomislijo na »običajne« bolezni. Sem in tja se sicer zgodi kakšen primer poškodb pri delu, pa so še ti primeri zelo redki. Torej je ta delavnica ena izmed redkih in vzglednih, kjer bolezenskih staležev sploh ne poznajo.
ZAKAJ TAKO IN NE DRUGAČE!
Ko me je zanimalo, kako potekajo remonti, sem zvedel, da je predvidenih za vsak posamezni obrat letno približno 25 delovnih dni. Ti remonti pa potekajo tako, da delavci servisne delavnice delajo le po osem ur na dan, nakar se vračajo zopet domov. Ob tem sem se zamislil. Zakaj tako? Vprašanje je menda upravičeno. Če gre za remonte v obratih, ki so v bližini stanovanj delavcev, bi bilo to do neke meje še razumljivo. Nasprotno pa je, če je obrat oddaljen več kilometrov ali vec ur vožnje. Vzemimo, da je remont v Logatcu. Tedaj morajo delavci od doma ob 3. uri zjutraj, da s pomočjo vseh prometnih zvez pridejo na delo ob 6.30 zjutraj. Po končanih osmih urah pa se vsak dan vozijo domov in pri^tem izgube več ur prostega časa. Ali se ne bi dalo to smotrneje urediti. Veliko več bi kombinat prihranil, če bi delavci opravljali delo namesto le osem tudi po dvanajst ali štirinajst ur na dan in se ne bi vračali vsak dan domov. Morda ne bi bilo napak, da bi uvedli to delo na akord? Tako bi vsekakor bolj pametno izrabili delovni in prosti čas. Remonti bi bili prej opravljeni in obrati bi lahko prej nadaljevali s svojim red-nim delom. Že meni, kot laiku, je preprosta računica pokazala, da to neizpodbitno drži! Vsekakor bi obrati s svojo proizvodnjo ob vsakem prihranjenem dnevu remonta do-prinesli kombinatu vec dohodkov, kot bi jih stalo delo remontnih delavcev, pa četudi jih bi zares nagrajevali po učinku. V dokaz za_ to naj omenim, da imajo takšno prakso uvedene vse elektrarne v Sloveniji in Jugoslaviji, ki prav tako opravljajo redne letne remonte. Delavci v njih delajo strnjeno, dokler delo ni do kraja zaključeno.
Verjetno bi kazalo o tem temeljiteje razmisliti in pod-vzeti glede tega ustrezne mere.
In še to: tudi izobraževanju teh delavcev bi bilo treba posvetiti več pozornosti, zakaj iz dneva v dan se pojavljajo nove tehnične pridobitve, ki bi jih zlasti delavci v servisnih delavnicah morali poznati.
Precej živ prikaz zgodovine servisne delavnice in njenih problemov je podal tov. Albin OSJAK, njen vodja.
Njegova osebna izkaznica: V mlinarski stroki dela že od leta 1933. Čeprav ni imel možnosti za šolanje, je leta 1946 opravil mojstrski izpit, leta 1947 pa izpit za višjega specialista. Strokovno se je usposabljal s pomočjo različne literature, ki so mu jo posredovali razni strokovnjaki mlinske stroke. Leta 1960 je prevzel vodstvo remontne službe.
Povedal je, da sega začetek remontne dejavnosti v čas, ko so se združili vsi mlini na dom-
Albin Osjak
žalskem področju. To je bilo v letih 1949 do 1952. Poskrbeli so za potrebne prostore in stroje, ki jih sedaj uporabljajo v obeh delavnicah, na razpolago
remonti
O vsem tem sem razmišljal, ko sem se poslovil od delavcev servisnega obrata na Viru pri Domžalah. Morda pa bo le kdo prisluhnil njihovim željam.
so bili strokovno dobro sposobni delavci za vsa dela v mlinski industriji.
Leta 1955 pa je bivša Mlinska industrija na domžalskem področju opustila mlinske obrate Radomlje, Podrečje in Študo ter so ostali le vsi sedanji mlini. Rekonstruirali so mlin Vir od 15 na 32 ton zmogljivosti in Homec od 22 na 31,5 ton. Tov. Osjak je naredil načrte, servisna delavnica pa je samostojno opravila rekonstrukcijo. Po združitvi z Žitom leta 1959 je ta delavnica prevzela skrb nad vsemi mlini na področju Notranjske, Gorenjske, Ljubljane in Domžal ter deloma nad tovarno Pekatete. Nadalje je povedal:
REMONTI potekajo takole: Po naprej predvidenem načrtu sestavi vodstvo delavnice skupaj z obratovodji mlinov program dela za vsako leto posebej. Ta program potrdi tehniški direktor. Ta program je osnova za vse potrebno. Po njem je na razpolago za remont vsakega obrata 25 delovnih dni, ki jih izrabimo od 10 do 21 v času glavnega remonta, ostale dneve pa izkoristimo ob morebitnih večjih izpadih električne energije ali ob nepredvidenih lomih strojev.
Ob remontih se pojavijo nekatere upravičene želje in zahteve glede izboljšav tehnologije dela v mlinih. Ker so surovine za predelavo sedaj slabše, * so potrebne izboljšave z novimi stroji ali deli strojev. Mi bi to vse radi uredili v zadovoljstvo delavcev v mlinih in tudi kupcev na tržišču. Ob tem pa nastanejo težave, kje dobiti primerne dele ali sploh material za rekonstrukcijo, za-
kaj finančna sredstva so za te namene zelo skrčena — zaradi načrta opustitve nekaterih sedaj obstoječih obratov v prihodnosti. Tako pa imamo v naših delavnicah precej težavno stališče.
Sploh je ta remontna dejavnost pri nas takšna, da zahteva od delavcev več kot celega človeka. Ni dovolj, da je nekdo samo ključavničar, pač pa mora znati tudi variti, stružiti in konstruirati stroje, predvsem pa morajo vsi — tudi mizarji — poznati tehnologijo strojev. Le tako je moč uspešno opravljati remonte, da začno obrati nato spet uspešno obratovati. Ob remontu pa morata nujno v celoti sodelovati mizarska in ključavničarska skupina.
IZOBRAŽEVANJE je pri nas problem zase. V mlinski, pekarski in tehnološki službi pod-
Specialist
Še enega smo vzeli »v precep«. To je tov. Franc ČRNKO, mizar mlinostavec, ki je kot tak edini vsestranski specialist v podjetju. Skupaj je v stroki 13 let in pravijo, da zelo dobro obvlada svoj poklic.
— Kako vam ugaja vaš poklic?
»Ta poklic je zame lep in zanimiv, ker je vsestranski. Zato sem se poglobil vanj. Je pa do neke mere težaven, ker je treba poznati vse mizarstvo, sestavo strojev, montažo strojev, ključavničarska in kleparska dela.«
— Ali vas pri delu kaj moti?
»Da, moti me to, da ni delavnica bolje opremljena s tehničnim kleparskim orodjem, ker glede na nove konstrukcije mlinov prehajamo sedaj iz mizarstva na kleparstvo. Sicer pa se moramo znajti sami. Mnogokrat smo tudi tehnični risarji in konstruktorji, ker to zahteva tudi delo.«
— Imate morda kakšen predlog glede vaše dejavnosti?
»Da, če bi ga odgovorni upoštevali. Dobro bi bilo, da bi
Pri izdelavi perspektivnega načrta za domžalsko področje smo med drugim omenili tudi povečanje pod-nega skladišča v mlinu Homec. V tem članku želim opisati težkoče sedanjega skladiščenja moke, stanje sedanjega skladišča ter izraziti potrebo po razširitvi obstoječega skladišča.
Obstoječe skladišče moke je nekako ustrezalo predvojni zmogljivosti mlina, ki je zmlel v 24 urah okrog T8 ton žita. Zaradi vedno večjih potreb na tržišču ter zaradi sorazmerno nizkih predelovalnih stroškov — voda da približno 40—50 %> pogonske energije — se je v mlinu iz leta v leto večala zmogljivost in je z zadnjo rekonstrukcijo dosegla proizvodnjo okrog 32 ton v 24 urah. Učinek mlina se je torej podvojil, skladišče za moko pa se ustrezno ni povečalo.
Preuredili smo samo en prostor v skladišče za otrobe, ki meri skupno z nadzidavo napušča pred čistilnico za žito 128 m2. V to skladišče lahko vskladišči-
jetja imajo delavci možnost izobraževanja in da podjetje za to precej sredstev. Za remontno dejavnost pa ne, čeprav bi bilo to enako potrebno. Manjkajo nam vsaj priročniki, obiski tečajev ali podobno. Za izobraževanje naših delavcev pa ni dovolj poskrbljeno. Vedeti je namreč treba, da si morajo naši delavci tudi sami narisati kakšen načrt dela ali stroja, da lahko nato izdelajo potrebno. Prav gotovo bi jim literatura precej koristila. V zadnjem času smo pridobili sicer nekaj sovjetske in nemške literature in si z njo kaj dosti pomagamo, dobro bi pa bilo, da bi si naši delavci kdaj pa kdaj ogledali najsodobnejše sorodne obrate in remontne delavnice.
Morda so to prevelike želje, je dejal ob koncu tov. Osjak. Toda pritrditi mu moramo. Možak ima povsem prav.
mlinostavec
nam določili poštene norme za remontna dela. Tudi na akord bi bili pripravljeni delati. Prihranili bi mnogo časa ob re-
montih. Korist bi imeli sami, nič manj pa naše podjetje. Vsak prihranjen dan pri remontu bi posameznim obratom in podjetju pridobil lepe vsote denarja,« je zaključil tovariš Črnko.
mo le 64.000 kg otrobov, to je za 12 dni proizvodnje.
Veliko večje težave pa imamo s skladiščenjem moke ter s polnjenjem vreč v mlinu. Obstoječe skladišče za moko je napravljeno v treh etažah, od kateri vsaka meri 77 m2, skupno pa 231 m2.
Ker vemo, da mora moka pred prodajo odležati 15 dni, nam torej zmanjka prostora za šest dni proizvodnje. Seveda si pomagamo tudi tako, da moko vskla-diščimo v naša skladišča izven mlina, toda to ni rentabilno zaradi prevozov. Predvsem je otežkočeno delo, ker moramo moko urejati po datumih in tipih.
Zaradi premajhnega skladiščnega prostora smo prisiljeni večkrat skladiščiti moko tudi v samem mlinu. Tako napolnimo včasih vsak kotiček prostora. Taka na-trpanost v mlinu pa ovira proizvodnjo in opravljanje dela v mlinu. Izdelke je treba v vrečah voziti skozi mlin, enkrat v prostore za zalogo, drugič pa iz njih za-Konec na 6. strani
Od Vira do Logatca je precej desetin kilometrov. Remontni delavci porabijo veliko prostega časa za pot tja in nazaj
Ud prvih začetkov
Zapisal in poslikal Tone Banžič
Metsftektive mUm Hotnec
Kilometrski števci se vrtijo
PREVOZNI PARK KOMBINATA ŽITO NENEHNO V POGONU — SKRBNO VZDRŽEVANJE POGOJ ZA DOLGOST TRAJANJA VOZIL — S TIPIZACIJO VOZNEGA PARKA MNOGO
PRIDOBLJENEGA
Na cestah v Ljubljani, pa tudi izven nje, širom po Sloveniji, srečujemo dan za dnem številne avtomobile — tovornjake in kombije — z napisom ŽITO, polno naložene in namenjene v razne trgovine, kjer oddajajo izdelke kombinata. Prav to nas je spodbudilo, da napišemo nekaj o prevoznem parku kombinata, o tem, koliko kilometrov in ton prevozijo, kakšna je skrb za avtomobile in še o marsičem okrog tega.
3 MILIJONI TON/KM
Zanimiv je podatek, koliko kilometrov in tonskih kilometrov so v nekaterih letih do-zdaj prevozila vsa vozila kombinata. V letu 1963 je 41 vozil prevozilo 1,272.713 km in 136 tisoč 619 ton blaga ali 2,557
TIPIZIRANJE PARKA
V minulih dveh letih je kombinat kupil nekaj novih vozil in to v 1965. letu 3 fur-gone Fiat 1300, 1 pekovski TAM 2000 in 3 TAM 5000, leta 1966 pa 8 furgonov Fiat 1300, 6 pekovskih TAM 2000 in 3 TAM 5000, torej skupaj 23 novih vozil. Pri obnavljanju voznega parka je začel kombinat posvečati posebno pozornost tipizaciji vo-
stane letno od 800.000 do 1,9 milijona S din, novejših letnikov Fiat 1300 T 2 furgonov od 100.000 do 400.000 S din, vozil TAM Pionir, ki so bili stari od 8 do 12 let, 1,000.000 do 1,820.000 S din letno, vozil TAM 4500, starih po 5 let 1,250.000 do 2,200.000 S din, vzdrževanje vozil, starih po eno ali dve leti pa stane 470 tisoč do 800.000 S din letno. Vse to kaže, da se starih vo-
Razgovor o tem smo napletli z vodjo tehnične službe prevoznega parka, tov. Martinčičem, Radevolje je postregel s podatki, ki so zares zanimivi. Seveda bodo naši zapiski bolj zgoščeni, kajti mnogo bi lahko še zapisali, saj je naš sobesednik dejal, da bi lahko o vsem govorila še bolj na široko in podrobneje.
tisoč 905 ton/km, leta 1964 je 48 vozil opravilo 1,473.602 kilometrov s 129.933 tonami ali 2,875.615 fon/km, leta 1965 je 49 vozil prevozilo 1,562.022 kilometrov in 143.691 ton blaga ali 3,086.228 ton/km, lani pa 59 vozil 1,801.899 km in 144.335 ton ali 3,186.924 ton/ km. Pri prevoženih tonah blaga in tonskih kilometrih smo upoštevali vsako leto dve vozili — osebni — manj. Torej 39, 46, 47 in 57. Ti številčni podatki nam torej kažejo, da je promet v kombinatu vzporedno naraščal z večanjem proizvodnje in širjenjem prodaje blaga.
Hitro od skladišča pekarne do trgovin in kupcev je naloga lahkih vozil za prevoz kruha
Največ tovornjakov se dnevno pripelje h centralnemu skladišču na Smartinski cesti
zil, kar je olajšalo preskrbo z rezervnimi deli, katerih zaloge v skladiščih so sedaj manj potrebne, hkrati pa se lahko vozniki bolj seznanijo s tehničnimi podatki vozil in jih laže upravljajo. Tudi glede vzdrževanja in popravil se je na ta račun stanje izboljšalo. Žito ima sedaj v glavnem vozila furgone Fiat 1300, TAM 2000, TAM Pionir, TAM 4500, FAP in dva traktorja.
VZDRŽEVANJE
IN POPRAVILA
Zanimiva je ugotovitev, da so avtomobili tem boljši, čim pogosteje jih sproti popravljajo in odpravljajo manjše napake. Seveda je tega pri novejših vozilih manj. Kljub temu pa je potrebno zanesljivo redno vzdrževanje. Zanje imajo organizirane redne servisne preglede, poleg tega pa v avtomehanični delavnici redne dnevne preglede. Vodja avfodelavnice vozila pregleda in pregled potrdi, šele nato pa lahko delovna enota izda potni nalog za vožnjo. Vozniki motornih vozil imajo sami nalogo prati vozila zunaj in znotraj in morajo skrbeti, da jih redno po vsakih 2000 prevoženih km pripeljejo na mazanje. Razumljivo, da opravijo glede na zakonske predpise redne letne tehnične preglede vseh vozil, kljub temu pa imajo pri podjetju Ljubljana transport še vsak mesec preventivne tehnične preglede.
Za primerjavo naj navedemo nekaj podatkov, koliko stane letno vzdrževanje posameznih vrst vozila glede na njihove tipe in starost. Vzdrževanje Fiat 110 TF furgona
zil res ne izplača imet' v parku in jih uporabljati, zato je treba vozni park obnavljati.
Glede na vzdrževanje je zanimiv podatek, koliko stane ton/km in koliko km pri posameznih vozilih. Pri tovornjakih stane ton/km pri TAM Pionirju 128 S din, km pa 241 S din, pri FAP pa ton/km 33 S din in km 217 S din. Pri lažjih vozilih je razlika takale: Fiat 1100 stane fon/km 1165 S din, km 202 S din, Fiat 1300 ton/km 602 in km 131 S din, TAM 2000 pa fon/km 329 in km 206 S din.
Seveda je treba pri lažjih vozilih upoštevati, da v TAM 2000 lahko naložijo 1300 kg kruha, v Fiat pa le 500 kg, ker kruh zavzame veliko prostornino. Če torej izpade iz prometa en TAM 2000, ga je treba nadomestiti najmanj z dvema Fiatoma, če ne s tremi, za prevoz 1300 kg kruha.
POCENITEV MAZANJA
Tehnična služba prevoznega parka je ugotovila, da so poprej vozniki za mazanje vozil uporabljali različne vrste motornega olja in masti, ki so jih nabavljali sami na črpalkah. Ker so ga dobivali le v drobni embalaži, so bili stroški nabave občutno dražji, saj samo ročka za motorno olje stane nad 600, za hipoidno olje pa celo nad 900 S din, torej celo nad 200 oziroma nad 500 S din več, kot en liter olja.
S tem so stroški mazanja letno narasli za 2,000.000 S din samo zaradi embalaže, ki je potem seveda ni bilo moč vrniti podjetju Petrol ali kako drugače koristno uporabiti. Konec na 6. strani
VSAKA DE IMA SVOJA VOZILA
Najprej je treba seveda omeniti, da ima vsaka delovna enota kombinata svoja vozila, ki jih razporeja po svojih potrebah in glede na naročila, ki prihajajo s strani kupcev za blago. Obračun prevozov in voznikov motornih vozil opravlja prav tako vsaka enota zase in so vozniki plačani glede na prevožene tonske kilometre, torej po učinku. Glede točkovanja pa so za osebne dohodke voznikov upoštevani tudi različni pogoji, tako relacije in težina prevozov ter ostalo.
In kako so razdeljena vsa ta vozila? Ljubljansko področje ima 7 vozil s 27 tonami nosilnosti, Pekarna na Smartinski cesti 14 vozil z 22 tonami, Pekatete 2 vozili s 6,5 tonami, Pekarna na Samovi ulici 7 vozil z 9 tonami, Notranjsko področje 5 vozil s 24 tonami, Domžalsko področje 7 vozil s 30 tonami, Kranj 3 vozila z 12 tonami, Lesce 2 vozili z 9 tonami, pekarna Lesce 7 vozil z 11 tonami, Novo mesto 2 vozili s 6,5 tonami nosilnosti, Uprava pa 2 osebni vozili. Upoštevati pa je treba, da so vozila pri pekarnah le polovično izkoriščena, ker prevažajo pač kruh, ki zavzame mnogo več prostora z manjšo obtežbo kot ostalo blago.
Prevozni park pri Žitu v pesnici ni maloštevilen, saj šteje skupaj 57 tovornih in dve osebni vozili, s skupno nosilnostjo tovornih vozil 158 ton. Za ves ta prevozni park skrbi posebna tehnična služba, ki ima ob tem dokaj odgovorno nalogo. Vsak zastoj, oziroma izpad kakšnega vozila, pomeni za podjetje ali za Posamezne delovne enote določeno materialno škodo, zato je treba sproti paziti, da so vsa vozila povsem sposobna za vožnjo, kolikor se pač *° da kar najbolj doseči.
Mta faedkaU m tmšce?
EKONOMSKA PROPAGANDA, NJENE OBLIKE IN SREDSTVA, NAČINI IN PRIJEMI
Naše bralce, ki so istočasno tudi proizvajalci različnih izdelkov v našem kombinatu in delovnih enotah, bo prav gotovo zanimalo, kakšno je "sodelovanje kombinata s tržiščem, pri tem pa seveda prav tako, kako je treba sodelovati pri prodaji, kakšna sredstva je treba pri tem uporabljati in kako, ne navsezadnje, je treba biti boj za uspeh na tržišču.
To delo opravlja v vsakem podjetju večjega obsega služba ekonomske propagande, ki je pri nas vključena v komercialni sektor. Ta služba
VIDNA SREDSTVA so na primer propagandna pisma, reportaže, letaki, lepaki, prospekti, brošure, katalogi, etikete, propagandni oglasi in podobno.
ZVOČNA SREDSTVA so govor, geslo, glasba, informacije, magnetofoni, gramofoni, zvočniki in drugo.
ima dokaj obsežne in odgovorne naloge v odnosih do tržišča oziroma glede na porabnike, se pravi kupce. Nekoč — starejši bralci se bodo
SESTAVLJENA SREDSTVA pa diapozitivi, filmi, televizija.
tega spominjali — smo takšnemu delu rekli »po domače« reklama. Čim boljša je bila reklama, tem več je proizvodno podjetje prodalo svojih izdelkov trgovinam, le-te pa nato neposrednim porabnikom, kupcem.
Da bi programirane akcije uspevale, je treba izbirati vedno takšna propagandna sredstva, pri katerih lahko z najmanjšimi stroški dosežemo zadovoljiv učinek pri prodaji.
Nekoč je tudi veljalo nekakšno načelo, da »se dobro blago samo hvali«. &e sedaj bi lahko deloma trdili, da to drži, zakaj vsak kupec rad ponovno kupi tisto blago, s katerim je bil ob prvem nakupu zadovoljen in ni zanj dal preveč denarja glede na kvaliteto blaga. Toda razumeti je treba, da je sedaj mnogo več konkurence na tržišču in zmaguje običajno tisti, ki je uspešnejši z ekonomsko propagando. Kaj pa to pomeni! Pojdimo torej v jedro!
Najprej je treba razložiti, kaj sploh razumemo pod pojmom »ekonomska propaganda«. Glede tega obstajajo namreč razne opredelitve, vendar se naslonimo na tisto, ki jo je podal v svoji knjigi »Ekonomska propaganda« inž. J. Sudar. On pravi takole: »Ekonomska propaganda je vsaka dejavnost, ki s pomočjo vidnih, zvočnih ali sestavljenih sredstev pouči oziroma obvešča porabnike o določenih proizvodih ali uslugah, da po prosti presoji izberejo in kupijo te proizvode ali se poslužijo uslug, da bi se tako pričela, povečala ali nadaljevala njihova prodaja ali da bi bilo poslovanje uspešnejše.«
Iz teh načel glede ekonomske propagande vidimo, da ima le-ta pomembno vlogo v gospodarskem življenju, saj zaradi organiziranega in stalnega vpliva na porabnike povečuje blagovni promet, povečuje proizvodno zmogljivost podjetja, širi asortiment, pomaga izboljševati kvaliteto' proizvodom ali uslugam, uravnava tržne odnose in znižuje cene.
Kakšne pa so oblike in sredstva ekonomske propagande! Poglejmo!
OBLIKE EKONOMSKE PROPAGANDE
Po obliki, vsebini in usmerjanju propagandnih obvestil delimo ekonomsko propagando na NEPOSREDNO, POSREDNO, SAMOSTOJNO,
KOLEKTIVNO in NEPRISTRANSKO.
NEPOSREDNA propaganda je tista oblika propagandnih obvestil, kadar se propagandni poziv pošilja posameznim osebam ali podjetjem. Taka vrsta ekonomske propagande je izbiralna in je vedno usmerjena na posameznega, v naprej izbranega porabnika.
POSREDNA propaganda množično in slučajno širi propagandna obvestila, ker je možni porabnik neznan. V tej zvrsti propagande se obračamo na številne nepoznane kupce, posameznike ali podjetja.
SAMOSTOJNA propaganda je samostojni nastop nekega podjetja na tržišču, običajno s polnim naslovom podjetja. Ta akcija učvrsti položaj delovne organizacije na tržišču.
KOLEKTIVNA propaganda predstavlja posebno obliko propagiranja, kjer na tržišču nastopa skupaj več podjetij, da bi dosegla v naprej določene propagandno komercialne namene. Tak primer pri nas je bila propagandna akcija za novi proizvod ravioli, skupaj z Agrokombinatom Emono.
NEPRISTRANSKA propaganda se loteva propagiranja le naziva ali znamke proizvoda, medtem ko se naslov podietia v propagandnih oglasih izpušča. Pri tej obliki propagande kljub temu obstaja povezava med porabnikom in proizvajalcem, zakaj naziv ali znamka proizvoda morata biti na tržišču že dobro poznana, tako kot na primer Podravka juhe, testenine Pekečete in podobni proizvodi.
NOSILCI EKONMSKE PROPAGANDE
Ekonomsko propagando izvajamo s pomočio nosilcev propagandnih akcij. Glede na njihova svojsfva in načine uporabe jih imenujemo PROPAGANDNA STALNICA in PROPAGANDNI POSREDNIK.
PROPAGANDNA STALNICA (konstanta) obsega določeno skupino nosilcev ekonomske propagande, katerim je skupno to, da se stalno pojavljajo v poslovni dokumenta-
ciji, na proizvodih in v propagandnih oglasih. V to skupino sodijo: ime podjetja, zaščitni znak, znamka proizvoda in propagandni slog podjetja v širšem smislu.
PROPAGANDNI POSREDNIK obsega drugo skupino nosilcev ekonomske propagande, s pomočjo katerih se v najrazličnejših oblikah prenašajo porabnikom propagandna sporočila. Sem sodijo: tisk, radio, televizija, razstave, sejmi in podobno. Pomen omejenih posrednikov je ogromen. Zato moramo pri njihovi izbiri paziti, da izberemo takšne, s pomočjo katerih lahko propagandna sporočila najhitreje in najlaže posredujemo porabnikom. To pa so predvsem tisk, radio in televizija.
SREDSTVA EKONOMSKE PROPAGANDE
Sredstva delimo na VIDNA, ZVOČNA in SESTAVLJENA, vidno-zvočna.
Da bi to dosegli, moramo poprej točno vedeti, kakšnim kupcem bo akcija namenjena, na katera pod ročja jo bomo širili in zakaj, ozi roma s kakšnim namenom, če želi mo propagirati, recimo, proizvod namenjen širokemu krogu kupcev se je treba poslužiti pri tem ogla sov v dnevnem časopisju, lepakov radia, kina ali televizije, če pa propagiramo kakšne posebne stroje, je treba za propagandno sredstvo izbrati poslovna pisma, prospekte, kataloge, kar bomo naslovili na v naprej izbrane posameznike ali podjetja, ki bi jih ta novi stroj zanimal.
Kot vidite, je torej področje službe ekonomske propagande zelo široko in mora biti dobro zasnovano. V ta namen se ne smejo omejevati sredstva, zakaj mnogokrat se denar, investiran v takšne namene, bogato obrestuje. Zato pa je tudi ta veja dejavnosti v podjetjih zelo potrebna.	Peter Romavh
Sredstva ekonomske propagande so tudi katalogi
Kilometrski števci...
Nadaljevanje s 5. strani
Zato je bilo v kombinatu sklenjeno, da bodo nabavljali olja v glavnem sladišču Petrola v Zalogu in ga dobavljali v sodih. To je močno pocenilo dotedanje stroške in pomeni zelo koristno racionalizacijo pri mazanju vozil in menjavi olja. Zato so samo lani prihranili na stroških 2,314.727 S din. Sedaj mažejo vsa vozila in jim menjajo olje v avtomehanični delavnici, vozniki pa dobijo nekaj olja tudi s seboj za morebitne potrebe dolivanja.
Lani so skupaj porabili 9241 kilogramov motornega olja in 906 kg hipoidnega, bencina 142.672 litrov in plinskega olja (nafte) 220.405 litrov.
O vsem vzdrževanju vodi tehnična služba seveda svojo posebno kartoteko, kjer so vsi tehnični podatki vozil, število prevoženih kilometrov, obračun goriva in maziva, stroški vzdrževanja, evidenca avtomobilskih gum ter orodja in opreme, ki ga ima vsako vozilo. Razumljivo, da je takšna kartoteka potrebna in koristna.
PROMETNE NESREČE
Ob koncu naj povemo še, koliko so imeli šoferji Žita prometnih nesreč in zakaj. Leta 1964 jih je bilo 31, leta 1965 le 17, lani pa 27. Največ nesreč so imeli šoferji v Ljubljani, kjer je zelo gost promet, od tega Pekarna v Samovi 10, Pekarna na Šmarfinski pa 30. Druge delovne enote so imele nesreč manj zaradi tega, ker vozijo bolj zunaj in niso ceste tako natrpane, kot v Ljubljani. Vzroki so bili poledica, gost mestni promet, zraven še menjava voznikov in v pekarnah mlajši vozniki, ki imajo manj izkušenj.
Tudi glede odnosa do vozil, ki v glavnem ni slab, so boljši starejši vozniki, ki bolj skrbijo za svoja vozila. Imajo tudi večje izkušnje, medtem ko so mlajši vendarle nekoliko bolj brezbrižni.
Perspektive mlina Homec
Nadaljevanje s 4. strani
radi nakladanja na kamione. Težave so tudi ob slabem vremenu, ko moramo zaradi nakladanja kamionov prevažati vso moko iz skladišča skozi mlin, ker pred skladiščem moke ni strehe oziroma napušča.
Problemi, ki sem jih navedel, bi se lahko odstranili s podaljšanjem že obstoječega skladišča. Sedanje skladišče je dolgo 11 m in široko 7 m. To bi se lahko podaljšalo za 22 m, širina pa bi ostala ista. S tem bi dobili dvakratno zmogljivost sedanjega skladišča ter čvrsto nosilnost, ker bi bil skelet iz železobetona. Tako bi odpadlo mnogo sedanjih težav, polnjenje vreč z moko bi prestavili v sedanje sk'a-dišče, mlin bi bil vedno čist, ker bi v njem odpadlo vskladiščevanje, delavci ne bi hodili skozi mlin in ga mazali.
S tem ko bi podaljšali streho pri skladišču, ki je tudi nujno potrebna, pa bi odpadla tudi vsa nesnaga zunaj pred skladiščem, ki nastaja pri nakladanju kamionov ob slabem vremenu.
Matija Kosmač
Tako, pri kraju smo. Nanizali smo kopico zanimivih — za koga morda tudi ne — podatkov o kilometrih, tonah in vozilih, ki sodijo med po-memembne dejavnike proizvodnje in prodaje kombinata. Drugič pa bomo morda napletli razgovore z ljudmi, ki upravljajo ta vozila — s šoferji — in najbrž to bo tudi zanimivo za bralce. T. B.
Poslovanje v letu 1966
Nadaljevanje z 2. strani cah pri Bledu, dalje so se občutno povečali stroški obresti na obratna sredstva, ker smo imeli večje kredite za obratna sredstva kot v letu 1965, in pa stroški za obresti na poslovni sklad. Glede stroškov bo potrebno v tem letu posvetiti večjo pozornost analizi vseh internih stroškov po naših delovnih enotah in poiskati vse rezerve, ki pa jih ni malo v našem kombinatu, glede na varčevanje v sami proizvodnji in pa v administrativnem poslovanju.
V nadaljnjem delu v poslovnem letu 1957 si želimo še večje in boljše kvalitetno poslovanje na tržišču, da bomo s tem zadovoljili kupce, sami pa dosegli ugoden finančni rezultat, ki bo tudi odraz boljšega standarda vseh zaposlenih v kombinatu.
Stane Aljančič
Ucalci tušefa
PROBLEMI VZDRŽEVANJA V PEKATETAH
Vzdrževanje strojev je v vsaki delovni enoti v kombinatu občutljiv problem, bodisi zaradi njihove dotrajanosti ali neizkušenosti kadrov, ki te stroje upravljajo oziroma vzdržujejo, bodisi zaradi pomanjkanja rezervnih delov in podobno.
Posledica takih pomanjkljivosti pa so na eni strani neizpolnjeni družbeni načrti proizvodnje, ogromni stroški vzdrževanja, na drugi strani pa seveda nekvalitetni proizvodi. Okoli samega vzdrževanja strojnega parka v tovarni si prizadevamo najti že dalj čara nek skupni jezik s skupino za vzdrževanje tako, da bi bilo okvar in zastojev čim manj, seveda v kolikor se pa pojavljajo, da bi jih čim hitreje in kvalitetno odstranili. Mislim, da smo ena prvih enot v kombinatu, ki je do neke mere ta problem načela in deloma tudi rešila s tesnim sodelovanjem med proizvodnjo in skupino za vzdrževanje.
V zadnji številki Glasnika je bil objavljen, v rubriki »Predstavljamo vam kolektive«, članek, ki nam prikazuje življenje in delo ključavničarske in elektro delavnice. Članek je vsebinsko zelo dober, vendar sem pri prebiranju članka naletel na nekaj oporno tovarišev, ki delajo na vzdrževanju strojnih naprav, da je največ dela oziroma okvar v tovarni testenin, kjer je Nadaljevanje na 8. strani
REORGANIZACIJA MLINSKE PROIZVODNJE
POSEBNA KOMISIJA, DOLOČENA OD DELAVSKEGA SVETA KOMBINATA, BO PROUČILA VSE MOŽNOSTI IN POGOJE TER IZDELALA PREDLOG ZA REORGANIZACIJO
Po sklepu delavskega sveta kombinata ŽITO iz leta 1959 je bila predvidena v okviru kombinata na prostoru ob Šmartinski cesti 154 v Ljubljani gradnja avtomatičnega mlina z dnevno zmogljivostjo 60 ton v 24 urah in kasneje zvišano na 120 ton v 24 urah. S proizvodnjo v novograje-nem mlinu — ki bo znašala, računajoč 250 delovnih dni, okrog 30.000 ton letno — ter s proizvodnjo v ostalih mlinskih obratih, ki bodo, v skladu s perspektivnim načrtom razvoja, obratovali še naprej (obrati Homec, Logatec, Vir in Vrhnika), bo znašala tako letna proizvodnja zmogljivost v mlinski dejavnosti za predelavo pšenice okrog 54.275 ton letno.
Na osnovi tega izračuna je jasno, da preostali mlinski obrati kombinata, to je mlini Domžale in Bistrica iz DE Domžale, mlini Globoko, Breg in Zapuže iz DE Gorenjska, mlin Bistra iz DE Notranjska in mlin Fužine iz DE Ljubljana ne bodo mogli več predelovati pšenice ter jih bo zaradi tega treba preusmeriti v drugo vrsto predelave, kjer je možno, ali pa jih celo preusmeriti za potrebe kmetijcev ter v potrebne mešalnice za močna krmila.
Da bi se nastali problem rešil čim ugodneje, pa je Potrebno ugotoviti, katere dejavnosti — poleg osnovne Predelave pšenice — opravljamo že danes v naših proizvodnih obratih. Za potrebe tržišča predelujemo določene količine koruze v mlinih Vir in Globoko, poleg tega pa ječmen in oves v obratu Luščilnica. Predelava ajde in rži predstavlja majhen del proizvodnje ter je občasna in odvisna od posebnih razmer. Vsa ta proizvodnja pa je, gledano iz ekonomskih razlogov, grajena na neustreznih mestih, diagramsko zastarela ter niti ne razpolaga s potrebnimi skladiščnimi prostori za surovino in izdelke.
Če hočemo izdelati oprijemljiv predlog za bodočo ureditev teh proizvodnih obratov, ki so glede pšenične predelave odvišni, je treba predvsem ugotoviti dejanske potrebe po teh specifičnih izdelkih ter pri tem tudi področje njih največje Porabe, da bi se izognili nadaljnjim stroškom v zvezi s prevozi.
Oglejmo si torej problem vsake posamezne surovine glede proizvodnje, razpoložljivih skladiščih in področja porabe:
KORUZA
Proizvodnja:	Predelava
koruze za potrebe tržišča Poteka v kombinatu doslej v dveh mlinskih obratih, in sicer na Viru, v zgradbi mlina za predelavo pšenice ter v Globokem. Proizvodna zmogljivost mlina za koruzo na Viru znaša 20 ton v 24 urah ter je letno izkoriščena, glede na potrebe tržišča, le največ okrog 45 odstotkov. Mlin Globoko pa sPet zaradi zahtev tržišča Proizvede letno iz 874 ton koruze okrog 856 ton koruznih izdelkov. Predelava te surovine je torej že danes v kombinatu razdrobljena ter zaradi tega ne more dajati tistih ekonomskih rezultatov, kakor bi jih sicer strnjena predelava lahko dala.
Skladišča:	Istočasno z
unalizo predelave je treba obravnavati tudi možnosti ^skladiščenja take surovine, kakor tudi vseh izdelkov, ki Pridejo v to predelavo, medtem ko mlinski obrat 'lr vskladiščuje potrebno
surovino v posebnem pod-nem skladišču zmogljivosti okrog 500 ton, ki služi tudi za vskladiščevanje raznih žitaric v času kampanje sušenja, pa ima mlinski obrat Globoko možnost vskladi-ščiti te surovine le okrog 60 ton. Vso to surovino pa je treba prej dajati v vreče, kar predstavlja, v primerjavi z rinfuza vskladiščeva-njem, še poseben strošek.
Gotove izdelke iz te proizvodnje hranijo v mlinu Vir v skladišču pšeničnega mlina, kar zmanjšuje možnost vskladiščenja pšeničnih izdelkov, iz mlina Globoko pa je treba izdelke odvažati v oddaljeno skladišče v Lescah ali pa naravnost do odjemalcev.
Poraba: Po razpoložljivih podatkih je poraba koruznih izdelkov po posameznih delovnih enotah kombinata
mesečno v povprečju naslednja: DE Ljubljana 58,5 ton, DE Domžale 36,1 tona, DE Gorenjska 103,6 ton, DE Vrhnika 95,2 toni in DE Novo mesto 10 ton.
Ti podatki kažejo, da te izdelke od skupne proizvodnje, ki je enaka tudi porabi, odprodajo posamezne delovne enote v naslednjem odstotnem razmerju:	DE
Ljubljana 19,28 %, DE Domžale 11,90 °/o, DE Gorenjska 34,15 °/o, DE Vrhnika 31,38 odstotka in DE Novo mesto
29 %.
Celotna proizvodnja ko-iznih izdelkov iz mlina loboko je odprodana na )dročju DE Gorenjska, •oizvodnja mlina Vir pa v E Ljubljana 30,90 %>, DE orenjska 12,57%, DE Vrh-ka 52,27 % in DE Novo esto 4,26 "/o. Iz teh podat-)V je videti, da je od prevedenih količin koruznih jelkov odprodanih na pobočjih Ljubljana, Domžale Gorenjska okrog 65,33%, tanek pa na področjih No-anjske in Novega mesta. ^ Na podlagi tega je moč kij učiti, da je treba pro-vodnjo koruze predvsem rniti, in sicer tam, kjer je ožno vskladiščevanje rin-za blaga in samih lzdel-iv, ter tam, kjer je molče največ izdelkov proti na bližnjem tržišču.
Poleg tega je treba_ upoštevati dejstvo, da je že sedaj brez posebnih reklamnih posegov mogoče prodati na prej navedena tržišča
okrog 3400 ton koruznih izdelkov. Z organizirano prodajo bi bilo možno prodajo teh izdelkov zvišati ter je zato potrebno, pri preureditvi kateregakoli obstoječega mlinskega obrata, urediti le-tega za predelavo koruze vsaj z dnevno proizvodno zmogljivostjo 20 ton v 24 urah.
JEČMEN
Proizvodnja: Vsa predelava ječmena sedaj poteka v posebnem obratu Luščilnica v Ljubljani, v Kotnikovi ulici, ter se letno predela okrog 737 ton ječmena, iz katerega pridobimo okrog 67,42 % ješprenčka in ješprenja, 14,56 % ječmena, krmilne moke, 14,08 % ječmenovih otrobov pri 2 % odpadkov in 1,94 % razpr-ška. Predelava je sezonska, zato se časovno spreminja in ne poteka nepretrgano vse leto.
Skladišča: Obrat Luščilnica razpolaga z minimalnimi skladiščnimi prostori za vskladiščevanje surovine kakor tudi izdelkov ter je treba dovažati material v vrečah iz bližnjih skladišč.
Poraba: Po podatkih prodajne službe prodajajo izdelke, pridobljene iz predelave ječmena, po posameznih delovnih enotah kombinata nekako takole:	DE
Ljubljana Domžale 52,25 %, DE Gorenjska 19,50%, DE Notranjska 19,25%, DE Novo mesto 7% in ostali 2%.
Celotna proizvodnja teh artiklov noteka torej v enem Obratu, če ne unoštevamo priložnostne predelave, 10 ton ječmena letno tudi v obratu Breg. Ker moramo ta obrat prepustiti Kartonažni tovarni, je treba predvideti predelavo vseh žit v nalivni obliki v enem izmed obstoječih obratov, kjer bi izdelovali vse možne vrste ■ ješprenjev in seveda tudi kašo. Zato bi bilo potrebno torej urediti sodoben obrat za luščenje žit. Kakor pri koruzi, je treba tudi pri tej surovini upoštevati čim racionalnejše vskladiščenje, izkoristiti razpoložljive kapacitete in ugotoviti tržišče, kjer je mogoče te izdelke že sedaj prodajati.
OVES
Proizvodnja:	Predelava
ovsa v ovseni rižek ter v ovsene kosmiče poteka doslej v obratu Luščilnica v Kotnikovi ulici. V zadnjih letih je bil tehnološki postopek delno izboljšan, vendar še ne v celoti prilagojen sodobnim zahtevam. Posebne naprave, ki so potrebne za predelavo ovsa v kosmiče, dajejo temu obratu posebno vlogo in ga ni moč primerjati navadnemu mlinskemu obratu. Letno predelamo okrog 368 ton ovsa v 31,24 % ovsenega riž-ka, 21,44 % ovsenih kosmičev, 41,33 % ovsenih otrobov pri 1,94 % odpadka in 4 % kala.
Skladišče: Glede vskladiščenja potrebne surovine in tudi izdelkov se pojavlja
primer, kakor je to z ječ-meiom v istem obratu.
Poraba: Izdelke, pridobljene iz predelave ovsa, prodajo na področjih posameznih delovnih enot takole: DE Ljubljana — Domžale 59,34 %, DE Gorenjska 13,51 odstotka, DE Notranjska 16,43 %, Novo mesto nič in ostale republike 10,72 %.
Pretežni del te proizvodnje se odproda torej na področju DE Ljubljana in Domžale ter odpremi j a iz teh DE tudi za ostale republike. Zaradi prepustitve obrata Kartonažni tovarni v Ljubljani bo treba predelavo nujno prenesti v enega od preostalih obratov. Pogojena ureditev zahteva tako razpoložljive skladiščne prostore za surovine in izdelke na lokaciji prodajnega področja ter večje angažiranje finančnih sredstev zaradi potrebnih gradbenih adaptacij obstoječih in razpoložljivih objektov.
Zaradi perspektivnosti artikla OVSENI KOSMIČI je treba predvideti, z uspešnejšimi reklamnimi posegi, večjo porabo od sedanje, ki znaša mesečno okrog 3,5 ton. Proizvodne zmogljivosti novo urejenega obrata naj bi bile torej takšne, da bi bilo mesečno mogoče izdelati do 10 ton ovsenih kosmičev.
AJDA
Proizvodnja: Predelava te surovine poteka v mlinskih obratih Globoko in Breg. Medtem ko je obrat Globoko v letu 1966 predelal okrog 200 ton ajde, pa je obrat Breg ob tej predelavi dosegel le 35 ton in še to občasno. Količine, ki jih letno predelajo v teh obratih, se spreminjajo ter so odvisne od letine in cene izdelka.
Poraba: Odprodaja izdelkov, pridobljenih iz ajde po posameznih delovnih enotah kombinata je naslednja in je izražena v odstotkih glede na prodano količino: DE Ljubljana — Domžale 33,61 %, DE Gorenjska 52,88 odstotka (grajs), DE Notranjska 6,71% in Novo mesto 7,60 %.
Skladišče: -Noben teh obratov ne razpolaga s potrebnim skladiščem niti za surovino niti za izdelke ter je potrebno dovažati in odvažati blago iz najbližjih skladišč (Kranj in Lesce).
Iz podatkov lahko zaključimo, da je proizvodnja ajdovih izdelkov drobljena in po količini tako majhna, da ne bi bilo primerno organizirati v katerem izmed to-stoječih obratov tovrstno proizvodnjo in se pogodbeno vezati na uslužnostno predelavo v količini, ki jo trg použije.
Ker obrat Globoko istočasno predeluje tudi okrog 35 ton letno rži in pridobljene izdelke odprodajo na področju DE Gorenjska, je treba poudariti, da je tudi količina ržene moke v prodaji nizka in neperspektivna. Ker predvideva JUS, da je mogoče med pšenico mleti tudi do 5 % rži, je mogoče te količine predelati v mlinih, ki perspektivno obratujejo še naprej. Potreb-
no rženo moko pa je prav tako mogoče dobiti na podlagi pogodbeno urejene uslužnostne meljave.
KRMILA
Proizvodnja:	V lastnih
proizvodnih obratih je bilo v letu 1965 izdelanih okrog 12.000 ton krmil, od teh okrog 7000 ton pšeničnih otrokov, 2500 ton pšenične krmilne moke ter ostalih otrobov iz ječmena, ovsa itd. Z opustitvijo proizvodnje krmil v mlinih za predelavo pšenice, se bo izvor teh artiklov prostorno spremenil in strnil na področjih DE Ljubljana, Domžale in Vrhnika. Za vskladiščenje proizvedenih krmil so bila na razpolago skladišča v mlinskih obratih ter lokacijsko posebej odrejena, kjer je bilo to možno.
Poraba: Iz podatkov komercialnega sektorja glede porabe so bila proizvedena krmila, skupno z dobavljenimi krmili iz ostalih federalnih enot, prodana po posameznih DE kombinata takole: DE Ljubljana — Domžale 4900 ton, DE Gorenjska 3900 ton, DE Notranjska 4500 ton in DE Novo mesto 700 ton.
Z novo uvedeno proizvodnjo krmil v novem mlinu kombinata nastaja izvor su-_ rovine na področju DE Ljubljana ter Domžale in Vrhnike. Tako bo dnevno na razpolago iz pšenične predelave v DE Ljubljana okrog 23 ton otrobov, v DE Domžale okrog 11,5 ton ter v DE Vrhnika okrog 7 ton, medtem ko bo dosedanje področje DE Gorenjska ostalo brez izvora tega artikla, saj je bil pretežni del tega že sedaj dostavljen iz ostalih proizvodnih enot.
Pri uvajanju novih tehnoloških procesov je torej nujno potrebno prej preučiti organizacijo, kmetijskih in živilskih dejavnosti ter na posameznih področjih predvideti ureditev potrebnih mešalnic za krmila.
Na osnovi zbranih podatkov, ki kažejo tako dosedanjo proizvodnjo, kot tudi ostale komponente, ki poleg prodajnega področja, imajo važno vlogo, naj bi posebna komisija v kombinatu izdelala predlog, v katerem bi dejansko določila bodočo ureditev tistih mlinskih proizvodnih obratov, ki so bili že s sklepom DS kombinata leta 1959 o perspektivnem razvoju kombinata v naprej določeni za preureditev oziroma opustitev.
O tem predlogu , je obširno in podrobno, razpravljal DS kombinata na svojem zasedanju 31. januarja letos in ob tem tudi določil osemčlansko komisijo, da bo izdelala najustreznejši elaborat s predlogi za reorganizacijo mlinske proizvodnje.
Marjan Jerman
Izdaja Živilski kombinat »Žito«,' Ljubljana, Smartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Peter Romavh, tehnični urednik Slava Gozdni-nikar. Naklada 1000 izvodov — Klišeji Czp Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška ti- " skarna v Ljubljani
V Domžalah so podali obračun
Člani sindikalne podružnice Žita v Domžalah so se 10. februarja zbrali na svoji konferenci, na kateri so dokaj kritično obdelali problematiko svoje delovne enote in se dotaknili tudi vprašanj, ki zadevajo celotni kombinat. To pomeni, da se v tej delovni enoti vsi delavci živahno zanimajo za razvoj kombinata in želijo tudi sami k temu dopri-našati svoj delež.
Konferenco je začel dosedanji predsednik sindikalne podružnice tov. Franc Košir, ki je, poleg zastopnikov uprave kombinata tov. Miheliča in Samarja, pozdravil tudi 65 navzočih članov. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil tov. Šušteršič, so udeleženci soglasno sprejeli dnevni red.
Najizčrpnejši in najzanimivejši sta bili poročili predsednika sindikalne podružnice fer direktorja DE, ki sta prikazala dejansko stanje v tej DE in tudi dala napotke za delo v prihodnje. Svoj del so prispevali tudi člani v razgibani razpravi in bržkone bodo sklepe, sprejete na tej konferenci, tudi uresničili.
Poročilo o delu sindikalne podružnice navaja, da je imel njen odbor v dveletnem obdobju 8 rednih in eno izredno sejo ter pet zborov delovnih ljudi. Na teh sejah so obravnavali različne probleme svoje delovne enote kot tudi dajali predloge ob spremembah raznih pravilnikov kombinata. Nasploh so v tem tesno sodelovali z organi delavskega samoupravljanja kombinata; zavzemajo se tudi za uvedbo skrajšanega delovne-
Komunisti Žita..
Nadaljevanje s 1. strani
ZK je na konferenci obravnavala tudi vprašanje integracije, kar je tudi ena izmed glavnih tez v sklopu reforme. Komunisti so ugotovili na konferenci dosedanje uspehe na tem področju in sprejeli bodoče naloge.
Člani ZK menijo, da je ta razvoj v zvezi z modernizacijo proizvodnje in vodi k povečanju proizvodnje in boljši ekonomiki v Kombinatu in da prav to omogoča izboljšanje standarda naših delovnih ljudi.
Istočasno pa opozarjajo na veliko nevarnost za kombinat, če se hočemo integrirali za vsako ceno, ne pa na osnovi jasnih ekonomskih izračunov in razčiščenih medsebojnih odnosov.
Člani ZK so obravnavali na konferenci tudi važno vprašanje, vprašanje sprejemanja novih članov v organizacijo. Ugotavlja se, da so člani v ZK zlasfi starejši ljudje, premalo pa je mladih.
V Kombinatu imamo po članstvu močno mladinsko organizacijo, iz katere bi bilo najbolj naravno, da dobivamo v ZK mlade člane. To pa bomo dosegli samo na ta način, da bomo poživili delo mladinske organizacije. Tako pomoč pa lahko nudimo v dveh oblikah: da člšrfi ZK aktivno spremljajo in pomagajo v delu mladinske organizacije in da na sestanke ZK vabimo večje število članov mladinske organizacije. Mislimo, da
ga časa, izvedli pa so nekaj uspelih akcij: to so bile pomoč Indiji, krvodajalska akcija, pri kateri je v dveh letih sodelovalo 35 članov kolektiva; člani sindikalnega odbora so se udeležili seminarjev o delavskem samoupravljanju, razen njih pa še nekateri člani DE. Pripravili so proslavo Dneva žena in finančno podprli krajevni odbor RK Vir, še posebej pa so bili člani kolektiva zadovoljni ob ekskurziji v Lesce, kjer so si ogledali novo pekarno, hkrati s povabljenimi upokojenimi člani tega kolektiva.
Člani kolektiva in njihovi svojci pa so se premalo posluževali možnosti letovanja v počitniških domovih v Dram-Iju in na Pokljuki in bi bilo v prihodnje priporočljivo, da to storijo, ker so cene penzionov zelo dostopne.
V	kolektivu je bilo tudi več primerov kršitve delovne discipline in jih bo treba v prihodnje najnujneje preprečevati. Nasprotno pa si nekateri člani prizadevajo, da bi se strokovno izobrazili in so trije obiskovali šolo v Zagrebu, nekaj jih hodi na seminar na upravo kombinata, nekaj pa tudi v večerno šolo, ki jo je organizirala Delavska univerza v Domžalah.
V	poročilu o gospodarskem poslovanju smo zasledili, da so poleg proizvodnje v mlinskih obratih opravili pomembno delo embalažno skladišče, pralnica in šivalnica oblek ter perila, prav tako pa tudi sušilnica za žito, ki nudijo usluge tudi ostalim delovnim enotam kombinata. To delo opravlja vsega skupaj 82 delavk
je lahko naša organizacija vedno bolj javna, s tem da bomo dali možnost tudi ostalim nečlanom, predvsem pa mladini, da bo našim sestankom prisostvovala.
Pri sprejemanju mladine in ostalih v članstvo ZK jih mora organizacija ocenjevati ne le po njihovem delu na delovnem mestu, pač pa upoštevati tudi njihovo aktivnost v družbeno političnem življenju in osebne kvalitete. Člani ZK bodo v bodoče morali čutiti večjo potrebo po individualni idejnopolitični in splošni razgledanosti fer po sposobnosti za aktivno delo med kolektivom, predvsem pa v organih upravljanja.
ZK je predvsem dolžna, da usposablja svoje člane, da lahko z idejne strani gledajo in razsojajo najrazličnejše pozitivne in negativne pojave v Kombinatu in drugje. Zato bi bilo nujno, da organiziramo tudi študij, kjer bi obravnavali splošne družbene pojave v naši družbi. Prav tako pa bi bilo potrebno, da bi tudi obravnavali določene sestavke iz politične ekonomije, ki nam jih dnevno vsiljuje praksa.
Menimo, da mora biti član ZK razgledan in vsaj toliko podkovan v marksizmu-leni-nizmu in politični ekonomiji, da je lahko ob pojavih V naši družbeni stvarnosti prepričan v pravilnost stališč naše ZK. Zakaj samo v tem primeru, če je v to prepričan, zagovarja v vsaki sredini svoja stališča.
in delavcev, ki so bili v glavnem prizadevni, nekateri pa le niso bili tako disciplinirani, da bi se ne mogli izogniti različnim kaznim. Takšnih delavcev je bilo skupaj 11, eden od njih pa je bil celo izključen iz delovne organizacije.
Poraja se tudi še nekaj problemov glede stanovanj, prav tako pa še vprašanje osebnih dohodkov, ki imajo v primerjavi s sorodnimi podjetji nizke osnove. Delavci v mlinskih obratih so si lani močno prizadevali za dosego uspehov v proizvodnji, za kar jim je treba izreči pohvalo.
V razpravi so posamezni člani vpraševali marsikaj pomembnega, kar zadeva dejavnost te delovne onote same, tako na primer, kako je z uvedbo skrajšanega delovnega časa, kako s prihodnostjo nekaterih sedaj obstoječih obratov na področju te delovne enote. Drugi so se zanimali, zakaj delavci ne dobe potrebnih delovnih čevljev, čeprav je v ta namen določenih dovolj sredstev v okviru kombinata. Na nekaj vprašanj je bilo odgovorjeno, da nekatere zadeve rešujejo posamezne komisije, določene od DS kombinata, na druga vprašanja pa delavci sploh niso dobili zadovoljivih odgovorov. ■
Konferenca je soglasno sprejela sklep, da bodo delavci nekaj odstotkov od svojega osebnega dohodka zbirali za nabavo opreme za Zdravstveni dom v Domžalah in tudi za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani. Tako bi znašala skupna vsota zbranih sredstev v ta namen v DE Domžale letno okrog 480.000 starih dinarjev.
Udeleženci konference so fudi grajali slab odnos občinskega sindikalnega sveta, ker se kljub vabilu ni nihče od njegovih zastopnikov ni udeležil te konference. Zdi se nam, da je ta kritika povsem upravičena.
Potrdili so tudi kandidaturo tov. Matije Kosmača za člana zbora delovnih skupnosti občine Domžale, glede česar so se že poprej soglasno pogovorili tudi s predstavniki sindikalnih podružnic podjetij Alko, Mlinostroj in Elektro Ljubljana — obrat Domžale.
Po razpravi je bila predložena kandidatna lista za novi odbor sindikalne podružnice, nakar so izvedli tajne volitve. Izmed 20 predlaganih kandidatov je bilo izvoljenih v novi izvršni odbor naslednjih deset: Jakob Borec, Gregor Breznik, Vladimir Cerar, Bojan Gallen, Jože Gornik, Franc Košir, Jože Malež, Mirko Medved, Ivan Ručigaj in Franc Zore. Mnenja smo, da so volilci in tudi predlagatelji kandidatov za novi odbor, bržkone nevede, naredili dve napaki: v izvršni odbor so izvolili sodo število članov (deset), namesto liho število (devet ali pa enajst), nimamo pa tudi podatkov, vsaj po poročilu volilne komisije, da je bil hkrati izvoljen tudi nadzorni odbor, ki prav tako sodi k organom upravljanja sindikalne podružnice. Morda so grešili celo v tem, da so hkrati volili za oba odbora skupaj deset članov, niso jih pa opredelili, kdo naj bi sodil v izvršni, kdo pa v nadzorni odbor. Konec koncev pa bi jih moral na to opozoriti tudi na
konferenci navzoči referent za delavsko samoupravljanje in družbene organizacije v okviru kombinata.
Beald piše
Nadaljevanje s 6. strani
tudi najnapornejše delo in da takim okvaram botruje včasih neznanje delavcev, ki so zaposleni pri upravljanju strojev.
Take izjave so zelo enostranske in včasih postavljajo celoten kolektiv tovarne Pekatete v slabo luč pred ostalimi delavci kombinata, ki dejanske situacije v tovarni ne poznajo in pa seveda tudi pred vsemi ostalimi, ki naš Glasnik prebirajo.
Priznam, da v nekaterih primerih nosijo krivdo in zastoje za okvare naši delavci, nikakor pa se ne strinjam s tem, da ni v članku omenjeno tudi to, da je nekaj okvar in zastojev, kateri niso majhni prav zaradi premajhnega prizadevanja vzdrževalne skupine, pri čemer so predvsem slabši elektrikarji.
Mnogo manj zastojev in okvar pri nas, v Pekatetah, bi bilo, če bi bila nekatera popravila opravljena strokovno in v pravem času.
Ne bom našteval vseh ur, ki smo jih izgubili zaradi površnosti delavcev vzdrževalne skupine, vendar jih ni malo. Čudim se pa temu, da ni niti en elektrikar omenil strokovnosti in vestnosti njih samih, kajti taki spodrsljaji so pri njih precej večji kot pri ključavničarjih.
Strinjam se z njimi, da je delo v naši tovarni naporno posebno ponoči, ko se pojavlja večja temperaturna razlika med proizvodno dvorano in zunanjim zrakom, tako da je nevarnost prehlada večja, posebno, ker imajo ti delavci delo tudi v pekarni. Dobro bi bilo, da bi to upoštevali tudi takrat, kadar jih naš vodja izmene v primerih okvar išče po vsem kombinatu zunaj in znotraj in da le-ta prav tako ni nedovzeten za prehlad.
Prav tako naj tovariši iz vzdrževalne skupine upoštevajo, da delajo tudi pri nas delavci v nočnih izmenah, da je zanje, kakor tudi za vso tovarno precejšnjega pomena vsaka ura, ki jo izgubijo na račun okvare. Čim več je takih ur, manjši je osebni dohodek zaposlenih. Tovariši iz vzdrževalne skupine pa prejemajo, ne glede na število okvar, nespremenjene osebne dohodke. Ne vem, kako bi bilo takrat, če bi bili tudi oni stimulirani od števila ur, kadar so stroji v rednem obratovanju.
S tem pisanjem ne mislim grajati vzdrževalne skupine; rad bi samo prikazal dejanski položaj v tovarni Pekatete in pa predvsem to, koliko trdega dela nas še čaka, preden bo vzdrževanje s strani vzdrževalne skupine in naših neposrednih upravljalcev strojev oziroma proizvajalcev brezhibno.
Torej, tovariši iz vzdrževalne skupine: roko na srce in priznajte, ali imam prav ali ne? Mislim pa, da imam
prav! Če se ne strinjate, prosim, polemizirajmo! Morda tudi to ne bo v škodo naših skupnih prizadevanj v okviru kombinata.
Edo Novak
Spoštovani tovariš urednik!
Redno čitam naše glasilo, vesel sem bil prvih številk, njegove oblike in pestre vsebine. Vsebina, sicer marsikje deklarativna, mi je dala vedeti, da bo naš časopis zajemal članke, v katerih se bo pisalo o problemih, kri-. tičnih pripombah in da bo v njem imela svoje mesto borba mnenj. To se pravi, da bo v glasilu vse tisto, kar zanima člane naše delovne skupnosti in da bo živ odraz našega življenja na vseh poročjih.
Čital sem zadnji Glasnik, toda v njem nič več pohvalnega, tovariš urednik! Ne morem se otresti misli, da je ta naš dojenček začel hitro hirati, pošla mu je sapa, ker ga negujete vse preveč po starem. Ves je obvit in ople-ten, skoraj bi rekel uniformiran. Pozna samo še besede: Hvali, da boš hvaljen! Tovariš urednik, odvijte in slecite našega dojenčka do golega, operite ga v čisti vodi kritike, da bo lahko zadihal s polnimi pljuči, brcal z nogami in rokami, vesel življenja, da bo jokal, kričal in končno spregovoril res po svoje!
Verjetno boste dali pripombo, da je bilo vse premalo pomoči od sodelavcev, ki bi s pisanjem člankov popestrili tega dojenčka in njegovo okolje. Verjamem vam, da je to res! Toda rad bi od vas iskren odgovor! Ali je res, da vas je v mesecu septembru ali oktobru poklical nekdo od odgovornih iz našega kombinata in vam priporočal, da vam vsak članek pred objavo pregleda in podpiše odgovorni za tisto področje, o katerem piše oziroma kjer dela pisec članka? Upam, da mi boste dali o tem točen odgovor.
Slišal sem, da ste se hoteli tega navodila oprijeti, čeprav dobro veste, da ste kot odgovorni urednik samostojen in da so vas in ves uredniški odbor imenovali samoupravni organi!
Prepričan sem, da sva odkrila, zakaj je doienček hiral, vi pa ga začnite s skupnimi močmi zdraviti!
Pa brez zamere, tovariš urednik, in prosim odgovor!
Janez Slovenc